Št. 41.                                       V Cioria v soboto ane 2:{. waja 1903.                                 Letnik V.
l/,ii;ij;i vs.-i1- l'»*k in moImiIu ol>
|| m | t, |-i 'i 11M11 < I it •' /:i nii'sln li'i' iii. .'*> nri
I up. /a ili'/.''l"- Aki» |t;i(lii n;i l;i <111< v;i
|ir,T/,nik i/.nl'' <l:i" |)i't'.j <il> li. /.vi-i'-i-!-. Sl.inr
pi» pnšli |)if|('Mi;ui ;ili V (iorici n;i dnm
|i<>sil|aii ci'lolrlno 8 \, |M)ll»'liio I K in
tVlili<'!'io '¦'¦ K. I'roilajase v (ioriri v to
|,;ik;ini."i" S <' li iv a r /. v Šolskili nlic.ih.
I ,, | | c r s i I /. v i\u us kill ulir;iii in I. c
ban mi   \ «Tilijt'vein  tfkališču po H vin.
vJ \J JL\j JL vJ JjL
(Zjutrnnje i/riunjc)
I rc<lnitstvo m upravniiitvo  ue
nahajata   v   <.\;inuliii   liüLarm»,
ulicH Vi'ttiirim  li. St. 9.
JJopisr jf nasloviti na un-dinst vo.
'ijflas»' in narncniiio j>;i na upravniitvo
»(Jones«. Of/lasi sf* računijo po petit-
vrstah in sntT akn sc tiskajo 1-krat po
1J vin . 2-krat po 10 vin . 8-krat po
8    vii!.   Ako   si-   večkrat   tiskajo.   r:t<*ii
lilj'l   !>••    p()    pogniibl.
Izdajatelj in odgovorni  urednik Josip Maruäic.
Ti-ka  „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič).
Državni zbor.
V torok je poslansl zbornica raz-
pravljalu o uujnem predlogu ponlar.,a
Bianchinija, kalerega je slavil glede hr-
valskih dogodkov v irnenu ,.Slovanske
zvoze''. Predlog so jo glasil: 1. Vladi so
narot'a, naj stori vse potrebno, da se
odslranijo od hrvatskega bana v Ljub-
Ijano poslani agenlje ter onemogoei njili
ovadustvo. 2. Vlada naj naznani vzrokc,
zakaj se je pričela sodna preiskava proti
slovonskim tiskaruam v l.jubljani. li. Vlada
naj poskrbi, naj se pomiri slovansko
probivalstvo na jugu države, ki je opra-
vičeno vznemirjeno vsled neznosnih raz-
mor na llrvatskem.
Poslanec Biancbini je v obširnem
govoru, trajajočem nad jedno uro, ute-
meljeval predlog. Popisoval je namreč
dogodke, ki so se vršili zadnji teden na
Hrvatskem in ki vznemirjajo duhove še
dandane.-?. Policija, orožniki in vojaki
Rase ogenj, toda potlaeiti le morejo pla-
mon, a ne zadušiti opravičene nevolje
hrvatskega naroda, proti krutemu sistemu,
ki ga tlači. Celo znani prijatelj Madjarov,
hrvatski poslanec v ogrski zbornici, dr.
Tomažic, je dne 14. t. m. javno priznal,
da so madjarske zaatave in napisi na
hrvatskih tleh protizakoniti, ker ne so-
glušajo s hrvatsko-ogrsko nagodbo iz I.
1868. „Ako bi hoteli — rekel je Toma-
žič — vse kraje na Hrvatskem zastaviti
z vojaki, ne bi zadoščala avstro-ograka
armada, marveč bi si morali izposoditi
vojakov od trodržavnib zaveznikov". A
da bi ljudstvo pomirili, so proglasili nagli
sod. Vse ječe na Hrvatskem so prena-
polnjene, ker zapirajo mlado in staro,
ženske in može, delavce in veleposest-
nike, advokate, notarje in duhovnike.
Dijaki niorajo za tri in deset let z vse-
učilišča; uradniki niorajo v pokoj, ako
ne nastopajo proti Ijudstvu. Hrvatski listi
ne smejo poročati o dogodkih, aicer so
zaplenjeni. Tako je bil „Obzor" že 919
krat zaplenjen v zadnjib 20 letih. Za-
sebna pisina odpirajo na poštnih uradih.
Doslej je bilo ranjenib nad 1U00 oseb
in usmrčenih 19.
Za Bianchinijem je govoril mini-
sterski predsednik in sicer jako srdito.
Rekel je, da se naša vlada ne  sine me-
sati v zadeve onkraj Litave. Zugovarjul
je tudi bana Khuen-Hedervaryja ter pn
tej priliki razžalil celo Uianrbinija, na kar
mu j(i Hiancbini zabrusil v obraz bewedo
predrznea. Predsednik jf pozval Bian-
cbinija k redu. a jugoslovmi.ski in češki
poslanci so proti ternu burn.) protcstiraii
ter /ugali, da poderejo celo državnozbor-
sko kolibo, ako bi so jirn tiotclo braniti,
da bi ne smeli v nji pronto izraziti svo-
jega rnnenja.
V   imenu   ceSkega   kluba   jo   posl.
Dyk navajal razloge, h katcrib so   če^ki
poslanci podpisali predlog. 1'rvic so sim-
patije do južnib Slovanov in   drugič   so
razmere   na   llrvatskem v istini   takove,
da Ijudski   zastopniki ne   morejo   in   ne
smejo molčati. Posl. dr. Žitnik je naglašal:
Stoletja so Slovenei in Hrvati delili žalost
in veselje in to   hočejo   tudi   v   bodoče.
Sedanji dogodki na   Hrvatskem   vzbujajo
pozornost ne le   onkraj   Litave,   marveč
tudi tostran, osobito   pa   na   slovanskem
Jugu. In če Avstrija v dogovoru z Husijo
v Macedoniji zahteva rel'onno,   potem je
gotovo naravno, da preje napravi red  v
svoji hiši.   In če   vlada   izjavlja,   da   av-
strijska zbornica ni pravo mesto za raz-
prave o dogodkib na   Ogerskem,   uparno
vsaj, da naš glas   prodere do   Najvišjega :
mesta in da bode modri, dobrotljivi vladar i
našel pota in sredstva, ki morejo pomiriti :
hrvatski narod in slovanski Jag. Govorili j
so še posl. Ferri in pa glavna govornika j
češki posl. Choc in dalmatinski posl. vitez j
Vukovic   S tern je bila razprava končana. !
Značilno je, da se ni oglasil noben nernski j
poslanec,   ki bi  zagovarjal ogrsko   vlado j
in njen sistem.   lz te^a  sklepamo, da so ;
sicer neinške stranke v večini   soglašale ,
s predlogi, a z ozirom na vlado, opustile ;
vsako   akcijo,   ki bi  se   mogla   tolmaciti '
kot   demonstracija   proti   Madjarom.   Za !
prvi predlog je  glasovalo   101    proti    SI  j
poslancov.    Predlog  je   sicer   dobil   ab- ;
solutno vecino, a za nujnost je treba dve '
tretjini glasov,    zato je bila nujnost od- '
klonjena.   Za drugi predlog pa so   vstali j
vsi Poljaki in člani neniškega katoliskega
centra;   nujnost predloga je   obveljala   s |
142 glasovi proti  G9.   Tretji   predlog   je J
kot prvi dobil absolutno večino, a nujnost
ni obveljala.   Istotako je pri meritornem
glasovanju dobil drugi predlog zdatno ve-
čino. iMej glasovanjom je bil velik ropot
in krik, ker je podpred.sednik Kaiser iz-
javil, (Jh je nujnost tudi drugegn predloga
o'   'onjena.
Nh to ]h zbornica  nadaljevala raz-
l»ravo o nedeljskern  počitku.
tape črtice o \m pfu Jožeso
Jelačičo pl. Bnžimskemu.
l.-pisal   AI    Aliiia.'lji'V..
Ker   se   dandanašnji   toliko   govori
in pi.^e po vseh   časnikih  gledo onih od
Madjarov izzvanib nemirov na Hrvatskem.
menda li ne bilo odveč, ako se ozrerno
rntflo na onega vrlega junaka,   ki je po-
magal pod geslom : ,.Što Bog dade i sreča
junaOka'1, I.  1848-49., maršaloma Radelz-
kiju in Windischgrätzu, rešiti   prestol in
Avstrijo. Tu je bil  na čelu omenjeni ju-
nak ban Jelaeic. Mi itak premalo pozna-
mo   za   domovino    in   Avstrijo zasiužne
može, zlasti   one,   ki   so   bili   slovanske
krvi.   ker   se   nas   je   učilo na nemških
girnnazijah čislati samo to,   kar je nem-
skega :   „Deutsche   Biederkeit,   deutsche
Treue, deutsche   Sprache,   deutsche Cul-
tur'1  itd..   a   same   sebe   in   svoj   narod
spoznavati in ljubiti, kar je njegovega, o
torn se ve, da nam   je le učitelj  sloven-
ščine kaj rnalega povedal. Tako je bil in
je še ,.nemžki   konjtl   vedno  sit ovsa in
najboljše   detelje,   med   tem   ko    vboga
„slovenska   para*',   kakor je  peval svoje
dni le pesnik  Vodnik, stoji lačna v blatu
in jo vrhu tega še tepejo po glavi in re-
brih ! In vendar,   kje bi bila že Avstrija,
I ako bi je ne bili rešili  ravno Slovani 1. i
184S-49. ? Avstrijski Slovani so se vedno '
' držali Palatzkovega   gesla:   ,.Ako  bi Av-
! strije ne bilo, bi jo morali mi vstvariti!"'
! Med najbolj  zaslužnimi   inožmi,   katerim
! se ima poleg Božje  previdnosti   Avstrija
! zahvaliti za svoj obstanek, imenuje  zgo-
' dovina, poleg Hadetzky-ja   in   Windisch-
1 griitza, tretjega   v tej zvezi,   namreč ne-
! pozabnega bana Jelačica, o katerem sem se
namenil tukaj nekaj črtic podati, da bodo
| mlaj-ši čitatelji   ^Gorice*'   zvedeli,   kdo in
! kako zaslužen   je   bil   ta mož. kateremu
I in katerega   narodu   bi   morala  Avstrija
pač na   veke   hvaležna   biti!   Pa   ravno
današnji nemiri  po vsej Hrvatski pričajo,
da tudi v politiki volja, žal, pregovcr, da
nebvuležnost je placilo sveta, t. j. tudi
Hrvatorn, ki so h svojo -zvestobo reAili
Avalrjjo in kričanstvo obvarovali pred
divjim furcinoni. ker so skoz mnogo sio-
letij noč in dan stali na stra/J proti
temu kh'temu sovra/.niku kr^canskega
imenn. Da pa ne bo zopet predolg ta
vvod k živolopisu tfga slavncga junakn,
knkoršnfga bi ravno zdaj zopet potre-
bovali riaši ijratje Hrvati proti -vojim
tlačiteljem, krutim Madjarom, poglejmo,
kdo je bil in kaj zaslužnega je storil
slavni ban Jelačie za svojo domovino in
Avstrijo!
Jožpf grof Jeiačic pl. Bužimski je bil
tretji sin podmarsala bar. P'rana Jelačica,
ki se je že v tnrških in francoskih voj-
skah vedno odlikoval. Ta je umrl 1.1810.
in vsi njegovi trije sinovi: Jurij. maj-
starej^i je umrl 3e le pred 3 leti kot
podmaršal v Zagrebu 97 let star). Anton
in Jožef ata dosegla generalsko cast, in po-
slednji, kakor bomo pozneje slišali, je
kot ban hrvatski svoje ime jako prosla-
vil 1. 1848-49. Rojen je bil 16. okt. 1801.
v Zagrebu. Vzgojen je bil na akademiji
Marije Terezije v Dunajskem Novem me-
sta. Toda, ker je imel veselje do voja-
škega stanu. je vstopil 1. 1819. kot po-
ročnik v tretji dragonski polk. katerega
imejitelj je bil njegov veliki stric — po
materi — bar. Kneževie. — Ravnatelj
akademije je sicer menil, da bi bilo škoda
tako nadarjenepa mladenča porabitiza vo-
jaka. na kar je opazil bistroumni cesar
Frančiček: ^On je prepričan. da se po-
trebuje v vseh državnih službah dobro
nadarjene ljudi: Jelačiča se bo dalo na
vsak način porabiti v onem stanu, h ka-
teremu čnti nepremagljivo nagnenje*'.
Te prerokovalne besede so potem po-
stale najbolj popolna resnica
V letu i825. je avanciral za nad-
poročnika in v tej časti je opravljal
službo kot brigadni pobočnik pri ge-
neralu Gerambu v posebno zadovoljstvo.
Po petih letih je postal stotnik II. reda
v ogulinski granicarski polkovniji in še
tisto leto je postal stotnik 1. reda v polku.
V tej časti se je odlikoval 1. 1835. pri
veliki Kladovi v boju proti roparskim
Turčinom na celu svnjega oddelka s po-
gumom in odločnostjo tako, da je bil
pohvaljeii na Najvišjem   mestu.  Dve leti
LISTKK.
Spomin Da 55-letflico nstaje y piano
ii hrvatsko junaštvo v istej.
(»Kt nioininiss.' juvaU. Spisal AI. Miliacljcv.)
(D.-ilje.)
Trčili so dne 23. marca ; D'Aspre
je začel boj ob 11. uri z ne prav 20.000
mož močnim drugim armadnim zborom,
ker je menil, da ima le en sovražen
zbor, ne pa glavne armade pred seboj,
in do 3. ure popoludne se je držal na
bojišču proti premoči. V tem usodnem
trenotku, ko bi se bili utrujeni vojaki
morali umaknili sovražni sili in pritisku,
prilomasti tretja in založna armada z
naglinii koraki ter so ukljub hrabremu
uporu Sardincev ravno z večernim mra-
kom izvojevali najpopolneji5o zmago, —
Tukaj je prejel naš obče znani rojak
Andrej baron Čehovin, komur se je pred
njegovo rojstno hišo dne 14. avgusta
1898. v Branici postavil krasen spome-
nik iz marmorja, znameniti red Marijo
Terezije za svojo izvanredno hrabrost,
kakor že poprej pri Montanai« veliko
srebrno kol^jno in pri Somma Ctipagni
pa veliko zlato. To trojno veliko odliko-
vanje je nekaj redkega in nenavadnega
najti hkratu pri enen. vojaku.
Karol Albert se je izpostavil ognju,
kakor oni, ki išče smrt; on je videl, da
ni inogoče več braniti sovražniku pohod
v Turin, in ravno tako je moral on biti
prepričan, da ne more po svoji, proli
Avstriji pokazani sovražnosti in nezve-
stobi, pri vedenju, katero je kazal do
italijanske prekucije, nikakor vee kralj
biti, potem ko je bil dvakrat in posled-
njič tako naglo in odloeno poražen.
Se tisti večer odloži krono v prilog
svojemu sinu, vojvodu savojskemu, Vik-
torju Emanuelu, ostavi takoj llalijo, ter
ne najde preje miru, dokler ne pride na
konec naše Uvrope, na obrežje atlan-
skega oceana, v Oporto (Portugalsko),
kjer je nravno uničeni mož umrl že 28.
julija istega leta.
Novi kralj je pri osebnem pogovoru
z Hadetzkorn dne 26. marca sklenil pre-
mirje, v katerem jo obljubil slovesno (!V),
da bode postavil mir s cesarjem na
trajno podlago. Vsled te obljube so bili
pogoji premirja prav mili. Dne 6. avgu-
sta je bil podpisan mir. Viktor Emanuel
je obljubil plačati  76  milijonov   frankov
za vojno odäkodnino ter se je odpovedal
vsem zahtevam do lombardsko-beneškega
kraljestva in vtikanju v zadeve lažkih
državic, kakor je to delal njegov oee.
V žestih dneh je dovršil Hadetzky
to vojno, podobno ziiKiiim besedam rim-
skega vojskovodja Cezarjn: „Veni, vidi,
viei'1, za katero bi ga Napoleon I. zavi-
dal, ako bi .se mrtvi r.menili za tako
nagle zmage !
Lombardija je ostala, vkljub klica-
nju k ustaji, mirna, — bali so se preveč
„belili hudičevk< (diavoli bianchi), kakor
so imenovali avstrijske vojake radi njih
belih uniform.  Le Brescia, tedaj  še   trd-
1 njava, v kateri ao se   zbrali   najzagrize-
' nejši prekucuhi-proatovoljci iz Veltlina
in pogorja, se je uprla. General Haynau
(ali „Hauein") imenovan, je pozval meato
! k predaji; tudi vest o bitki pri Novari
ni nič na nje delovala, ker   isti uporniki
' niso hoteli verjeti na tako naglo odločbo
in popolen poraz Karola Alberta, in tako
ni ostalo niOosar drugega, kakor se me^ta
1 polaatiti z vihro ali naskokom. Ena bri-
gada je započela nazkok 1. aprila 1849.
ter ga izvräila ukljub obupnemu uporu
uatajnikov. Nezaslisana je   pa   tu   grozo- t
vitost in krutost laških puntarjev; oni
so pomorili vse ujetnike, oni so poklali
med bojem vse ranjence, ki so jim padli
v roke; zato pa tadi na$i vojaki niso no-
benemu prizanašali, marveč pobili so
vse, pri katerih so našli orožje. Vendar
se ima Brescia zahvahti le strogemu
redu, ki je vladal v avstrijski armadi. da
ni bila oplenjena in požgana, kakor je
to tudi zaslužila.
Modeno in Parmo (vojvodstvi) so
zasedle avstrijske čete ter so morale zo-
pet pokorne biti njih knezom; ravno
tako je poslal marsal Kadetzky en vojni
zbor y Toškano. ki si je z naskokom
osvojil Livorno, kjer si je naž obče znani,
zgoraj imenovani junak Andrej baron Če-
hovin, oslavil svoje ime z junaštvom in
je zato dobil tudi od velikega vojvoda
toškanskega, Leopolda II., z laško pisa-
nim diplomom zaslužno kolajno in tako
je bil storjen konec ustaji v Toskani.
Drugi je sei v Romanjo, ki je primoral
Bolonjo k predaji ter 19. junija pa po
kratki oblegi zasedel Ankono (Jakin),
kjer si je tudi naš junak Cehovin zopet
zaslužil papeževo kolajno.
Ko si je   maršal   zavaroval   hrbet,
pozneje  je   bil   kot   major   namestniüiki
pobočnik v Dalmaeiji in I. 1842. polkov-
nik in poveljnik prvega  banskega polka,
na čegar važnem mostu si je on pridobil
Ijnbpzen in zaupanje graničarskega Ijud-
stva  V marcu I.   1848.  je bil imenovan
za generalmajorja in hrvatskega bana in
\>v7. potem Že   za   podmarSala.   ieduj s»a
mu odpro. pod tedanjimi  političnimi od-
iioSaji oMirno. pa tudi zlo opasno polje
delavnosti,   pri   katerem   so   mu bile pa
vedno    zvezde    vodnice,    nepremakljiva
zvestoba do cesarske hiše in ljubezen do
domovine, mile   mu   HrvaUke.   On   sam
jp tedaj pisal nekema svojemu zaupnemu
prijalelju tako-le: „Moja  kocka je padla,
jaz sledim po ravni poti ter igram očitno
igro; ako   pri   torn   poginem, padem kot
domoljub   in   kot   zvesti   služabnik   svo-
jpga Gospoda in cesarja".    —   Ko jp bil
od cesarja Fprdinanda is pridpvkom „Do-
brotljivega^   imenovan banom   za   tro-
jedino kraljevino ijirvatsko, Slavonijo in
Dalmacijol v začetku 1. 1848, se je takoj
podal na   Danaj,   ter je   prisegel njego-
vemu Velieastvu kot tajni svrtnik; ni pa
hotel pri  tedaj   spremenjenih   političnih
odnošajih   Ogrske   do   Avstrijp    položiti
prisege   kot   ban,   rekoč,   da   se   on  ne
morp kol mož-poštenjak   k   nicemur za-
vezati,   kar   bi   po  svoji   vesti  vršii   ne
mogel. Ob njegovern bivanju v Bečo, mu
je izkazala tudi dunajska   posadka svoje
navdusenje   na    njegovem    imenovanju.
Vrnivšega   se   v   Zagreb, je prebivalstvo
wprejelo    z    navdušenjem.   Brž   je skli-
cal ilirski   zemaljski   sabor   v   Zagreb, v
kateri   so  prihiteli   naroaovi   zastopniki
od vseh strani v   polnem  Stevilu ;   tedaj
so   bili   vsi   jedini Srbi in Hrvatje,  pod
imenom Iliri.   Oj,   kolika navdušenost je
vse  narodove   xastopnike   in  poslušalce
prešinjala, ko je razlagal skupščini, zakaj
so se tu sešli.   0gr9kemu   samostalnemu
ministerst?D. ki je hotelo Hrvate imeti kot
podredjene,   skoraj brezpravne   nasproti
ogrski kroni, je on in ves sabor zanikal
svoje  pripoznanje.    En glas je   šel skoz
vso trojedino domovino, da hoče biti ne-
odvisna   in   enakopravna   z  Ogersko po
reku: Enake   dolžnosti,  enake  tudi pra-
vice! Toda  ogrsko   ministerstvo  je   po-
vzdignilo na cesarskem   dvorc v Inomo-
sta   tkomar   se  je   isti  radi marčne du-
najske ustaje umaknil) žugajoče pritožbe
in ban je bil tje pozvan. da se opravici.
Ali na dvoru ni bil od vseh dobro spre-
jet; le cesar Ferdinand mu je še tako ne-
kako zaupal, čeravno se je zelo proti njemu
„intrigiralo"* od   strani   takozvane    „ka-
marile".   Od   tod  je   poslal   pomirjajoči
razglas   na   vse   pri  italijanski vojski se
nahajajoče graničarske polke (okrog 36000
do 38000 mož je tu bilo), katere je sku-
šal odvrniti   od  zvestobe   znani  hrvaški
pesnik, pa italijanskega misljenja, Torna-
seo ali Tomažič iz Šibenika, ud začasne
ljudovlade sv. Marka.
je obrnil izdaten del svoje moči proti
iienetkam, katero mesto je zaupalo Ko-
šutovim sporočilom in obljubam ter se
hotelo vpirati za vsako ceno, kakor je
to naznaril beneški diktator Manin.
Ali za oblego tega otoäkega mesta ali
trdnjavic v grezih in otokih (lagunah),
je bilo treba precejšnjega, da, še večjega
števila vojakov kakor pri Piemontu. Tudi
izgube ao bile veče, ne sicer toliko po
sovražnem ognju, akoravno je bil ta zelo
moean, bolj pa je provzročil te veče
zgube mrzličen zrak v lagunah, ki je de-
loval tern škodljivejše, ker so morale čete
stati po rovih v vodi večkrat do pasu.
V teh četah je služilo tudi mnogo slo-
venskih f'antov, zlasti med topničarji, ki
so potem tudi domov priäedäi, pripove-
dovali epizode iz te oblege. Toda njih
vstrajnost in pogum sta bila nepremag-
ijiva ; bližnji prekopi so bili proti močni
trdnjavi izpeljani in od 23. do 26. maja
je grmelo 100 topov proU isti; bombe
so raznesle v zrak mnogo ?alog stre-
ljiva, razrušile so dve vojašnici, obile
ali ranile eno tretjino posadke, ki je pa
morala v noči od 26. na 2,1. maja osta-
viti svoje dobro branjeno mesto.
(Dalje pride.)
Toda cesarju vedno zvosti graničarji
niso Tomasea posluSali. Vendar pa, ker
so graniČHrji zvedeli, ü.i je njih olja do-
movina v nevarnosti, so nanieravali se
tje vrniti v brambo mile domovine, ali
ban jih je pomiril z lepimi bcsedami in
obljubo, da poskrbi 2e on z ostalo polo-
vico graničarskih polkov v obrambo tro-
jedine kraljevine, kar je tudi moSko in
juna5ko dovrsil. In tuko so oni ostali v
ltaliji, tor zopet osvojili, z ostnlimi ops.
C-etami lepo lombardo-beneäko kraljestvo
za cesarja pod maršalom Radclzkom!
(Dalje  pride.)
Dopisi.
Iz (iorii't1. — „L'Ki'o dol Litorale",
list, kateremu jp geslo: ,,propugnarp la
causa della giustizia e della verit;V4 od
IT», maja donasa člnnek: „Dimostrazionp
antimagiara in Croazia". Ko smo mi Hr-
vati prp^itali ta članek, smo splamteli v
pravi^nem gnjevu in z nami vrpd tudi
vsi Slovene!, ki poznajo bliže točno stanje
in neznosne prilike, v katerih ravno sedaj
jecijo Hrvatje v banovini. Ta list —
,.L'Eeo del Litorale"' — opisuje v ome-
njenem članku v ži»ih bojah naval se-
ljakov iz okolice križevaeke na posestvo
Kodroczy-evo blizu mesta PogaČeva, ker
je razjareno ljudstvo mislilo, da se ondi
skriva ban.
Ta dopis ni samo fragmentaren,
brez motivacijp in kakega vvoda, ki bi
navedena dejstva stavil v pravo luč in
bi dopu^čal razsodno kritiko dogodkov,
ampak je tudi izkrivljen. Dopisnik onega
članka ima bujno fantazijo, ker opisuje
eel dogodek dramatsko. Osvetiti hočemo
le nekoliko čodnih izrazov in misli član-
kovih. Ta g. dopisnik namreč krsti pra-
vični pokret tlačenega naroda hrvatskega
z imenom „fanatismo antimagiaro'. Si
jeli g. dopisnik v svesti, kaj pomeni ime
fanatizem ? Jeli ta beseda ta na rnestu ?
S kakim pravom on nazivlje hrvatske
seljake, ki so vprizorili ta naval „la turba
dei sacchegiatori ?>( Pozna-li italijanski
besednjak gržega naslova za tatove in
razbojnike, kot je ta ? Mi pa vendarle
menimo, da je ta epitheton ornans mnogo
bolj primeren za prilično število vernih
podanikov blažene Italije. Za tega g. do-
pisnika je pravični in obupni boj, ki ga
bije hrvatski narod za svoja prava naj-
bolj primitivna in opravičeni gnjev ubo-
gega in tlačenega hrvatskega seljaka „un
quadro barbarico ?" Seveda — potrpež-
Ijivi Hrvatje, ki so že tolikrat hodili za
druge narode po kostanj v ogenj, so
Italijanom barbari, kadar se hočejo otresti
neznosnega jarma. Pri tern pa pozablja
dopisnik, kako so delali in delujejo Italijani
potajno z bodežem in tajnimi malijami.
Ta g. dopisnik ali ne pozna poli-
tiškega stanja na Hrvatskem, ali pa hoče
živo popisujoč in iskrivljajoč eno epizodo
iz hrvatskega pokreta, «lobno očrniti hr-
vatski narod. Ako ne pozna pokreta, naj
molči ali naj se boljše iz verodostojnih
virov informira; ako pa ga pozna, moramo
dopisnika globoko pomilovati. V tem slu-
čaju bi namreč moral podati tak ko-
mentar o dogodku, o katerem poroča in
navesti vzroke, vsled katerih se je po-
javil mej Hrvati tak odločen odpoi* proti
banu in njegovemu zistemu. Ker pa g.
dopisnik tega ni storil, je namenoma su-
geriral čitateljem lista napačno mnenje
o dogodkih na Hrvatskem, tako, da ti
mislijo, da je pravični odpor Hrvatov
proti tiranstvu bana in proti robstvu, ki
ga občutijo pod šovinizmom mažarskirn
le podivjanost nekaterih nezadovoljnih
seljakov. To gotovo ni pravično. Odpor
na Hrvatskem je le glasen protest na-
roda, ki si drugače ne more pomagati
proti banu in vladi, ki hoče uničiti s
pomočjo vojaških bajonetov brez ozira
na zakon, materijalno, moralno in ustavno
samostalnost Hrvatov. Mi se nadejamo, da
bo taj pokret rodil dobrih sadov za hr-
vatsko in slovausko narodno stvar v
ob«5e. Če je tedaj cilj tega boja tako ple-
menit in opraviČen, nije li opravičena
tudi borba zanj, ko ne dostaje drugih
sredstevr* Da se pri takih prilikah po-
javljajo nasilne demonstracije, je neizo-
gibno in naravno, to g. dopisnik „1/Kco"-
ta tudi sain ve dobro, posebno ce pozna
dpmonstrucijp v ltaliji, kjer so taki iz-
gredi na dnpvnem redu, in to ne med
seljaki, ampak prosvilljonimi vspučiliščniki.
Jasno jp, da je pri tej stvari posredi
fanatizpm ono<,Ta g. dopisnika, ki mu je
žal da se med Hrvati in Slovani sploh
jav lajo taki pokreti. ki pricajo, da smo
Sp živi, dočim najbižo odobrava nepra-
vično in zarps barbarsko postopanje it:;-
lijnnskp irridento v slovanskem Primorju.
No, mi se np fudimo toliko g. dopisniku,
kot listu „L'Kco del Litoralp" in njpgovu
— gesiu!
Hrvati v Goriei.
Iz Kodika. ^Koneo.) — Nas g. žu-
pan,   kakor je   bistroumen, je sprevidel,
da jp zanj in njegovp   osrečujočp nauke
ledinu   le   prebita,   in   da   torej ne sine
vee po svetu,   da   bi ga mi   spet np po-
zabili. Zato se je nastanil prav blizo nas
na Kozini in dohajal v  začetku bolj po-
redkoma, pozneje pa pogosteje   v Hodik.
Na pomoč   je   vzel   vso   „lib.''   bando v
Hodiku in   okolici,   ki   mu je   imela pri-
pomoči do zaželjene  „požrtvovalne"' žu-
panske časti.   Da   bi   bolj vspel, obljubil
je, da bo ,.prišparal" občini veliko stro-
škov s tem, da bo prevzel   ,.iz Ijubezni''
do naroda službo obč.   tajnika,   Dalje je
obljubil držati   lep mir   in red v občini.
v cerkvi in pred eerkvijo, pripomoči, da
bi se zidala cerkev,   popraviti poti,   oči-
stiti vodnjake, glpdati pri   apnenicah, da
bi  nosile občini d(>bicka, a ne škode it^ ,
vse to je   obljubil.   Nasproti   vsem   tern
nezaslišanim dobrotam, ostala nas je ve i-
dar   večina   neobčutljivih   in  tem „lib •'
zagotovilom   nepristopnih,   in  če tudi jp
,.lib."'   garda   porabila   vse   „lib."'   pripo-
| močke,   kakor   pijačo,   obljube,   fjrožnje,
• obrekovanja itd.,   bi   bil   vendar-le gosp.
, župan z dolgim   nosom   odšel zopet ne-
kam na „ceste", da mu ni priskočilo na
pomoč izdajstvo v našem   taboru.   Torej
s tem  ..poštenim*'   sredstvom,   ki sta mu
očeta Efijalt in Judež, je zasedel g. župan
j pred  nekoliko meseci   naš županski stol,
J in sicer zdaj tako gotovo, trdno in varno,
da ga z njega več   ne bo vrgel   „noben
klerikalni zrnaj1'. Saj je tako prav! Gosp.
župan je že  prileten in je   hodil  dovolj
po svetu, zato je   povscm   umevno,  ako
si žeii na stara kolena   počitka.   Ker pa
je iz same „požrtvovalnosti", „rodoljubja",
,.nesebičnosti", „Ijubezni*'   in radi   „tru-
! dapolnega" dela za „narod1'  pozabil po-
polnoma sam na se, je povsem   nrnevno
in  pravicno, da mu narod pusti županski
stol, in sicer dobro „iudrani:, kakor zah-
teva njegov^a častitljiva oseba, dokler bo
rnogel na njern „truditi se1' in delati ,.za
blagor   naroda'',   in   s cer   tem bolj, kor
bo narod na velikern dobičku, ko on   za
tako ,.piclo" nagrado   oakrbuj«   vse obč.
zadeve   sam,  celo   službo — blagajnika.
Pa če   bi tudi ne bili vsi sporazumljeni,
da bi zopet po treh letih postal županom,
kaj jim pomaga,   ko   „ni   nobene.ga dru-
zega moza   v   občini   sposobnega za žu-
pana', kakor se je izrazil en moder „li-
beralec', s čemur je mislil, da bi noben
dragi ne znal tako komandirati,   straho-
vati in jemati   dijete,   kakor  on.   Potem
je tudi sploh nemogoče, da bi se mu kdo
postavil po robu a'i   celo   glasoval proti
njemu,   ko    zna   tako   energično   s po-
močjo paragrafov ukrotiti  vsako   „nepo-
koräcino''.
Iz vsega tega je dovolj razvidno, da
je naš gosp. župan od lus do podplatov
pravi, koreniti naprednjak, in da mora
po njogovem komandu plesati — naj bo
celo na pepelnico — v Kodiku vse, kar
se ma neče zameriti. Kdor pa se mu za-
meri, gorje mu!
Uruga ne manj lepa lastnost gosp.
župana, ki izvira „naravno" iz prve, je
njegova modrost, ki prekosi nelo Salo-
monovo. V dokaz temu naj služi sledeče:
Vh; uaši gg. župniki so vselej brezplasino
panii kruvo ozir. krave po „gmajni". Tako
je tudi sedanji g. župnik dal pasti kravo
od I. 1899. do lani, ne le da mu bi bil kdo
prigovoril ali od njegfi kaj tirjal, teinvoč
na izreeno izjavo biväega župana in pod-
župana, ki je   tudi   zdaj   prvi podžupan,
da župnik nikdnr ni pla^ai za pa^o in
tudi sedanji naj bo brez strahu, ker da
bi bilo za občino „sramotno''. Kar pa je
bilo poprej „sramotno", to je sedanje
„lib." županslvo namaziilo s „lib" ma-
zilom, da je naenkrat postalo „castno".
Proteeeni mosec je namreč sklonilo „lib."
.starašinstvo eno^'lasno — torpj tudi s
glasom „dobrega" župnikovoga prijatelja,
cerkvenega ključarja, •¦- ila rnora g. žup-
l: lačati za pa^o krave za I. 1899,
1900. in 1901. po 2 K. skupaj 12 K. Ta
t^klep je poslal g. župan v podobi pla-
čilnoga nalo^'j po obč. slugi in dveh obc.
cuvajpv g. /.upniku. Ako v 8 dneh ne
pluc'a. da so bo iztirjalo sodn. potom.
Ali to ni Salomonska modrosl V In s tako
modrostjo je napolnjcn g. župan. Nc vein,
ali jp g. iupnik placa! ali pa bo župan-
stvo skozi sodnijo iztcrjalo:. to pa vem,
da bi teh 12 kronic in'komur dobro do-
šlo, re bi jih dobil. Iviako modrost jp
pokazalo „lib." obč. staraSinstvo, nnvdu-
Spvano od g. žnpana, se sledočim skle-
pom: „Sklenilo jp z vpčino glast^v. da se
morajo popolnoma v Hodik;i zalrpti ovee,
kpr da je premalo prostora za pano1.
Kdor poAP.a rodiSko „K'inHJno'', kinml bo
z glavo ter si pomislil, da ni najbrže pri
„lib." starašinstvu v glavi vso v redu,
nego da se mu baie meSa.
In vendar ni temu tako. „Lib." sla-
rašinstvo so vodila pri tem skiepu le ple-
menila in vzvisena „lib,'4 nacpla (Uavno
pa teh načel rodiäkih liberalcev je po
izjavi nekpga to, da jp najvpe^ji greh —
po „lib."' katekizmu — dati kaj ,,farju".
(Urugi je zopet razglasil za najvpcjo čed-
nost, t'e se „farja" oslepari.) Ker pa jo
stara navada, da se dnje g. župniku vsako
leto en sir od ovac, kar pa je največi
greh, prodala sta dva najprej ovee iz
hvalevrednega vzroka, da bi se obvaro-
vala tega strašnc^n greha, potem pa sta
delovala na to, da jp tudi veliko drugih
ovce prodalo. Ker pa hp vpndar niso v.si
lioteli odločiti, da bi se odpravil ta greh.
t. j. niso hoteli prodati ovac, je storilo
starašinstvo gornji sklep.
Za danes naj zadostuje toliko ; pri-
hodnjič še nekaj več, da se vidi, na kuk
način hoče „Sočinil dopisuik prati na^e
županstvo na račun g. župnika. Toda
zHinorca zantonj perež.
Iz Ko>.banü. — (0 d g c v o r p o d-
pisanim dopisnikom v „Soči'
išt. Hö priobčenega do pis iz
Mirnika.) \reseli me, da ste se dali spo-
znati. Zdaj Sele vem torej, za katerirn
grmom tioi zajec, še le zdaj sem priAel
na sled kovačnici dopisov, v katerih so
me je že dve leti zaporedoma in nepre-
stano hlatilo. Ako nirna „dopisun"' „Prim.
lista'', ki je priobčil v 17. at. tega lista
dopis „Iz Kožbane'' druge zasluge, ima
pa vsaj to, da mi je dal, izvabivši
Vaše podpise, priliko, da se nekoHko po-
gledamo od obličja do obličja. Vso ou-
govornost za omenjeni dopis pa prev-
zamern jaz podpisanec.
Ko je pa slučajno do tega prišlo,
potem pa hajd na dan z resnico. V svo-
jem dopisu v „Soči" trdite, da niste rekli
v svojem utoku, ne da so nezakonitosli
niti zakonitoste, ampak navedli da sle Ip
resnične slučaje. Na to Vam odgovarjam,
da ste v svojem utoku navedli vso neza-
konitosti, katere so se po Vasem mnenjn
godile na dan občinske volitve. To do-
kazuje pač dejstvo, da ste pod točko 2
svojega utoka zapisali, da volitve niso
bile pravilno razglašene in da bi morale
že radi tega biti neveljavljene.
Vpraäam, ali ni li to nozakonito,
ako se izvrši kaka volitev, ne -ia
bi bila pravilno razglaäena ? Üalje pra-
vite v svojem dopisu, da s tem, da ni
namestniätvo razveljavilo volitev, ni še
nikakor rečeno, da bi bile v utoku na-
vedene neresničnosti. Že to, da ste trdili
v svojem utoku, da nh:o bile volitve pra-
vilno razglašeno, moralo bi dati namest-
niätvu, ako bi bila Vaša trditev rosnična,
povod, da bi volitve razveljavilo. Ker se
jo pa namestništvo prepričalo da ta Vaša
»rditev ni bila resnična, ni imelo tudi
povodo   volitev  razveljaviti.   Ali me ra-
^M^^F       ^KK^^        ^^mi^r        ^m            ¦ ¦              ^^—               ¦
1 Sadjarsko io vinarsko drösln   I
za ßvda v Qorici          j
Proilnja   mravnr   in   prstnc
brisk«'  pridrlk«'   po   /mnnih  i
cciimIi.                                 '
Zalogu pristnib vin:                 |
burgundeca,   rizlir % modre
fra 'kinje in drugih.         I
hKSKKTNA VINA.  !
S(mI(v,  (Iruštvii jo:
Gorica, ulica Barzelilni št. 20.  |
Anton   Pečenko
Vrtn:i   ulini H COKICA   Vi;i  Gianlinn 8
nrii)oro("':i
priBina    oci;i
in črna   vina   j
«K   wipavskih,
furlanskih.
briskihn   dal-
mntinskih   in
isterskih   w t
nogradov.
DoHlavlja n;i tlmu in nuposilja {•(» zi'U'z
.lici n:i vse krajf iivslro-egi'rski1 inuniiihijc V
Hdilii) (nl   o(i   lilrov   n.'iprfj.   N;i   zuhli-vo   podilja
tinli  uv.:<r»-i .
Cene imerne. Po«tr«iba poštena.
*   Naznamlo!  t
ft       I *uiI\n>,\ni   h   iim)j;iiii n;i-
f      /lunjali   >l;i\ iKMiiii   oIkmi-I-
i        \ ii   v   niil>ln   in    n;i    (It'/fli.
f       d;i   prey/;! mnn   \>Iim| -inNi
I      >\ '»ji'L1.;!    (»rctii    \(»dst\ o   in
t      i)>ki|)o\;iiiji' >l;ir'.)ii;iVlM' L'o-
l
[     „Pri Golobu"
[   n^ voglu  ulice  ..Morelli".
[         Skllicl   limit'in.    (l;i   limit'
k       Illtll V bmlorr | m >-| |r/| i;i \>t'-
L     >tr;ui>ko  -olidn.t.   k;ikor  je
r     hila  iln>|i'j.
m              Leopold Rcja.
) Jakob Miklus,
j   tr^ovee z lesoin in   opeko, zalo^ii
r   vsakovrstnt^a tnl^a in mehke^H
K   knroškegn in  kranjskega lfJsn tcr
J   I'ohi.stvii, rakev itru^), vinskih po-
L   Hdd, stiskalnicft za vino in swlje
J   vsakc vclikosti
S         v Pevini,
r  za Soškm mostom, p. Gorica,
j   priporoOa |>.   n.   obOinstvu  svojo
r   Ito^'ato    zalo^'o.    zauolavlja   naj-
\  hitrejšo postrežbo   in  jako   nizke
f                        cene.
Tomaž Huala,
trgovec z lončarskimi, por-
celanpkimi in steklarskimi
izdelkl, v Gorici naTravniku
h. štev. 8, (prej Weidlich)
sc priporoč.-i nI. ohi'in .(vii v inc-
stu in na (lc/.«'Ii /. /a^otovilom
to«!i<« in K«)liiliic poNtrt>/.lit', (»pi-
'"«'M<' st- na sv(»,j<' obilno zn.-ui)«1
v *«*.j stroki kot vrclotui unIuz-
benrr v trKo\iuali gg. Sturli
in Monari na Travniku.
Vse po liajiiižjili ceuah!!
__Odlikovana 'delavnica!
XnikrusiX
krojaški mojster v vrtnl ulici 26.
Priporoca se si. občin-
•slvu v rnestu in. na s]e*.eli,
posebno čč. dubovščini. —
lma bogato zalogo blaga
vsake vrste in za vsaki stan,
ler opozarja na ravno došlo
sveže pomladansko blago,
I a s t n i i z d e I e k go tovih oblek
in povrhtih sukenj. Cene
Prav solidste/
J^ačtmski sklep „Centralize posojiluiee" v Qoriei -—-——    -¦---¦-.¦---         za (jrUg0 upravno leto 1902. ^^^     — ¦   - - ¦¦      ' -Denarni promet. Sprejemki                       Kmu     vin.   :                      Izdatki                      [!   Krun     \m. ~--------------—  .......                                                                          . K'anui ^lavnili dt'K-zcv........          3.600 j              Račun hrauilnih vlog.........|j    107.595     57 1 oprav.!: :li dflezev........             290 |   —            „      obresti od liranilnih  vlo^    .   .   .   .!        1.080     48 1 „      pristopniii..........             19.'3     —            „      posojil na osebni kredit in zastave        46.477     27 ' hraiiilnil' vlo^........      385.049 '   18            „      posojil na vknjižbo.......1    153.043     83 ! posojil na osebni kredit in zastave {      21.832     80            „       posujilnih obresti........             114      26 i posojil na vknji/bo   .......         12.394     04             „      obresti od posojil na vknjižho   .   .         —            53 pfjsojilnili obresli........           9.193      74             „       zamudniii obrebti........          —            22 j obresii od jiosojil  na vknji/bo   .   .         16,624      75            „       upravnih stroškov........j       6.072     04 j zamudiiili obresti        .......              143 ,   —             „       inventarja...........              139      37 efektnili obresti  .          ......             252 '   - -            „      knjiii in tiskovin........jj             10     50 I upravne^a  prispevka     ......'         1.894      51             „       tekoCi............   . ji   803.389      60 ! tekiK-i...........          *>7\.M)     12            „      tekočih obresti.........|          297     01   \ tekoiib obresti.........              863      85             „       bla^ajnc: gotovina za  1. 1903.   .   . [      10.266      29 obresti od  braniliiili  vlo^     ....                 1 1      35                                                          ^___^-^-^"~" bki^ajne: ^otovina  iz 1. 1901       .   . ..         4.661      69                                         _^^^"                             1 1,128.487      03                ^^-^^                                               1,128.487      03   1 !'                                                                                                                                               U                                      II Promet: Sprejemki     .......K 1,128.487 03 Izdatki..........1,118.22074 K 2,246.707 77 Račun zgube in dobička. Zguba                                Krun      viu.                             Dobiöek                             Krön      vin.; Račuii posojilnih obresti.......                 304      13     ¦  Račun posojilnih obresti........        10.791      90 obresti od posojil  na vknjižbo   .   .             206     90            „      obresti posojil na vknjižbo ....        18.512     39 j tekoiili obresti.........               13     33     '      n      zamudnih obresti........|l           142     78 ! ,.      obresti  liranilnih vlog:                      ;                   ,                   -      tekočih obresti.........I       2.189     39 !                  „      pristopnin...........,           193     — > IzplaC-anc: .   .   .      K    1.06913                     '                  ^      efektov: kurzna razlikr     .....             141      -1 Kapitalizovane:        „   21.99356         23.062      69             (       efektnih nhrpsti.........              9S9      - i upravnih stroškov........          6.072     04            »       upravnih prispevkov.......          1.894     51  j mveniarja: 20" ,, odpis......              203      —                                                           ^^^^^ knji^r in tiskovin: 20" u odpis     .   .              239     06                                           ^^,^                          ji                   j bilance: dobiCek........'        4.015     82                                ^^''^                               " 34.116     97                ^^^                                                        34.116     97 Račun bilance z dne 31. decembra 1902. '     si                      ! Iinovine                        Kron     viu.                      Dolgovine                       Kron    i vin. K'arim posojil na osebui kredit.....       182.909     70        Račun glavnih dt.ežev.........        22.400 posojil na vknjižbo.......      401.307     bS           „      opravilnih deležev........          1.200     — obresti od posojil  na vknji/bo:                                               „       hranilnih vlog:                                                         ; Zaostale obresti za 1. 1902    .   .          3.205     46                           Stanje:  ....     K 655.46251 pusojiluih obresti:                                                                                 Kapital, obresti:     ,    21.993-56 (    677.456     07 /aostale obresti za 1. 1902    .   .           1.355     85            „      obresti od posojil na vknjižbo:       '! efektov.............          7.082     —                          Predplačane obresti za 1. 1903 .         3.728     82 „      efektnili obresti.........               42     —            ^       posojilnih obresti:                              1 "      lllunt'"J'1     ...........|           «11      '-}                         Predplafane obresti za 1. 1903 . i        1.802     36 „      kuji^ in tiskovin........;           956     — tekoči: tekoei:                                                                      : Stanje:  ....      K 87.38428 Stanje:   .   .   .   .    K 188.55877 ;                                                    Kapital, obresti:       .    2.07604 i|     89.460     32 Kapit. obresti: .     „      3.68526 i     192.244     03                                           ,     x                                           11T     „. ----------------------¦,                                     „      reservnega zaklada.......             11/      34 blasajne:                                            |j                                     >t      zgube in dobička: Stanje koiimn 1. 1902   .   .   .   . '      10.266     29                          Dobieek..........          4.015     82 |,    800.180 i   73                                                                                    800.180 !   73 I                                                               !                                                                                           !!
Fani Drašcek
zaloga šivalnih strojev
Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2.
Prodaja
stroje tudi
mi teden-
ske ali
niesečne
obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše,
kakovosti
Priporoca
se slav.
občinstvu.
Podpisani priporoca sluvnemu ob-
činstvu    v   Gorici   in   na   deželi   svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh ?rst, raz-
lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, priatni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, različna vina, goršice (Senf.)
Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobč tudi te-
stenine tvrdke Žnideržič & Valenčič v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutiii,
trgovee v Semeuiski ulici h. $tv.  1.
(v lastni hiši)
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. ätev. 25,
priporoca častiti duhovščini in alavnema
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
SantOB, Sandomingo, Java, Cejion, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko St. 0, I, 2, 9
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po Vt kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe
8V. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti Be razpošilja   v   zatojčkih
uajmanje po 6 Kg. na vse kraje.
„Krqjaška##
###zadruga"
Gorica,
<i()s|K)skil   llU«'Jl   Št.   7.
Ravno došle
so zarinje novosti raznega krojnega
blaga za snomladansko in letno sezono.
kakor: Volne, perkal. Oksfort. Batist,
satin. Zefir. svilo za prati, Tennis.
Pique bele in barvane. — Moška sukna
po vsaki ceni in veliki izberi. — Nada-
Ne ima bogato zalogo platna, Chif-
iona in prtonino, hlačevine, volnene
odeje, kovtrov. bombaževine. žepnih rut.
robcev. ovratnikov. naprsnikov in razniti
drobnin.
1'ivpro.nr, /anriiijala in po-
iniuj;ila   i/   voino in   l»oinl>;i-
/CVilM'. Tiuli sr ši» nay.iijniija
slaviicinii oltrinslvii. da sc rax*
|>ro<la vsc o<l prrjsnjili
se/.on zaomtfalo bingo pod
laslno <*tkiio.
MT Na zahtevo stranke
pošiljajo seuzorci poštnine
prosti hitro in točno. ~VE
I4one^no no iiaziiitiijtt
hIiivhciiih ohfiiistvu, da
ho 4*4kne ludi vseiiiu 110-
voiiiii   I» In »it   lako  nizke,
<i» sc  ni  imii nikake
konkurence!
Cene so stalne!
Zilaj sc midi rojakom v incslu
in. n;i (lcžcli prilikji za poštcnu
in   soüdiK)  poslrržho '
/eoirab posujlBica"
v Oorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
aprrjt-ma hranilne vloge, katere o-
bivstuje po 4', poliinicst'üno;
nevziiignent> obresti pripisujf» koiuv leta
h glaviuci, HtM.tni davek plaiV.jp poso-
jilnica 9»ma.
Daje   posojila   mloni   m.i   osebni
krt'dit po 6°0 in na vknjižbo po 5"t.
Sprejema čiane z g 1 a v n i rn i d e-
1 e ž i po 200 K in z o p r a / i l ii i m i
d p 1 f ž i po 2 K.
Otvarja članom It'koi'e raJune,
katere obrostuje po dogovoru. Za nala-
eanje in vraüanje so na razpolago po-
ložisicc c. kr. po^tne hraniluice. tako da
je mogoČ»* poslati denar brez poätnih
stroäkov.
Uradne ureso vsak deiavnlk od8 12.
ure zjutraj In ob pondeljkih In cetrtkih
tudl popoludne od 2- 4 v ulloi Vetturlni 9.
Krojaška mojstra            I
Öufer & Bajt J
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7      ,
v hiši g. Jerneja Kopača    '
izdelujeta                       I
vsakovrstne obleke 2a mo^ke -
po  meri, bodisi fine   ali pa (
priproste.                   1
Priporočata se svojim rojakom i
v Gorici in na deželi, posebno pa |
č. dahov^čini za obilna naročila.  i
| Teodor Slabanja.
I                srebrar,
'    v Gorici, ulica Moreli 12,
I priporoča pročast. duhovščini za
izdelovanje   cerkvenih   ; ^sod   in
'  orodjH.   l'riprnvo cerkvono^a   o-
1 rodja olnjšuje rovnim cerkvam
s tem. da-daje  tnsli   na   obroke.
'  Obroke si pa preč   p.  n.  gospod
Lnaročevalec   sam   lahko   določi.
l r ^^rar c- kr- (|ržavnih
{ %A ^eleznic. Gosposka
{       ^    ulica š. 25. Gorica.
l c \<^ priponV'H svojo vp-
l    $        lfi\     llko zalo^o srebr-
ä   ^   V\ ^ih in zlatihnaj-
5   Ceno:    ^L% bolj^ih   švicar-
l   srebrne    ^C   *&/' "r in ve-
\   ure   gld.    w      t ižic po   naj-
\   450 na-         ^ ^ižjihcenah.
\   prej,   zlatc    "vVp^05161300   v
}   ure   od   gld.   V'      tHsu   8V.
)   jo naprej, za     A     BIRME.
\   pospodične   in   ^s a   Pozo r.
j   sicer zlate od i\   %^    toreJ !
)   gld. naprej.Spre-   "\3>*      Q
)!  jema tudi vpopra-    ^^      ^
{   ro vsakovr^tnili ur.   wX      ^
)   Vsako   popravo   ga-       ^s^
rantira   eno   leto.   —     fj3
)   Delo solidno. Se pripo-    xJ&^
\   roca svojim   c   rojakom .
ä? tesT tear tea* ®~te=T® toarÜBäriRaB«
*~^        Pri svetem Antonih Padovanskem^^__j \t
1                     PR VA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo)
1           Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratuv,  kolarjev Leo, prsnikov, misalov,  brevirjev,  ritualov,  diuruov in
r.eštevihio nabožiiili različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetiluic,
'    kelihov, eiborjev se srebrno kupo.
'            Jedina zalog-a za celo Primorje   kipov 0 vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetniško delo v roinanskem kartonu,  priporocljivili  posebno
za vlažne cerkve.
;            Zaloga sveč iz čistega öebelnega  voska  kakor  tudi   mcšaiie
1   sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnili.
Lastna izdelovalnica palm  iz  umctnih   evetlic  in vsakovrstnili
'   drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne   stvari za ceno,                             ------
•—                         = pri Kojej je izključena vsaka konkuronca.
1                               Naročitve se izvršijo točuo in hitro.
I            9IC   Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta.   "^Pflf
:            Z odlin.im spoštovanjem                         Anton J. VogriČ.
Nova zaloga pristnih vin.
Andrej Abuja,
v Gorici, Križne ulice (Via deila Croce) štev. 4,
priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo
zalogo belih in ernih vin po zmernih cenah. Dostavlja
na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov
naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. — Postrežba
poštena in točna.
Trtorejci, pozorü
N«v   /Jlllilhlilc   ll^'ndiir   pnllkr   (mik^ji   n;ikii|>a
^iiiiiijovih vozij   z;i   copljonjo.   l)oiiiHr;i   hnlkn
Konjedic & Zajec, Gorica,
pred nadškofijo štev. 5., \ ;mi mu.Ii istr
in siccr I kilo^rjirn sianc l\) kron, n;i Jrolum
po *2()  slojink  r;nli opiisiiiv^.
.                               \ i*lika    /alo^.i    šivalnih    stroje«   \s,ikr    \rstr    /;i   sivilje,
i      krnjarf in i-v\ Ijarj«'.
[                               Edino zastopstvo
I   Pffafovih šivalnih strojev,
[ kateriso svetovno znani natrpcznosti in dobroti, tor
so najsposobnejši za vsako vrsto del, kakortudi za
vezanjo, rekamiranjo, so edini, ki se jamčijo za 10 lot
.        Kootaca je pri nas izkljnčena in oeoiopca1!
f                                         V zalngi imamo tudi
BURSKA DVOKOLESA
angležke ..Helikal Premier", in ..Regent'.
CViia  jr od  ISO  K   napirj.
\          Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese
l    vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici lo 70 v. Edina
i    meh. delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles              l^
L,                                        /;i (»Ijiiin» ii;iru(}t)M  >»1   i-rijfurorata si. nl»C'ni>f.V'j   u<lana                                                                                               j
I                 Saunig & Dekleva,    ¦KT""18
[                                       ulica Municipio St.   1.        ^^ ^sl \äJ
Ivan Schindler Dunaj III.V Erdbergstrasse 12.
posilja zc vcliko mm dobro ziiaiie
slroje vsake vrslo >;ji |M>lj«kdcklHlvo.
Mlinf^ za siuljo in ^rodzje, stiskalnico za sadjr in
grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnico za
seno, mlatilnico, vitlo, Irijorjo, c-istilnice za žito, In-j
seilnicft za koruzo, slamon^nico, stroj za rezanjo
rope, mlino za j^olanje, kotle za kuhanje klajo, sc-
salke za vodnjake in «jnojnic«, vndovodc, žei. covi itd.
Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih j
< Cenali! Kavno tako vs« priprnve za kletarstvo:
medenc pipe, sesalke za vino, gutnijevo in konop-
Ijone cevi, gumijev«; ploče,   stroj   za   točenjo   piva,
| škrinje za led, strojo za sladoled, pripravo za izde-
*  lovanje sodovkf» in penečih   vin, 'rnlino   za   di«avo.
p kavo itd. ; stroje za izdelovanjo klobas, tehtnice za
živino, lehlnice na droj», stebfirske tehtnice, namiz-
no tohnico, decimalno tehtnice; želežno pohiätvo,
žolezne bla«ajne, sivalne stro.je vseh aestav, orod|a
in stroje vsake vrste za kljiicavniearje, kovače, kle-
parje, sedlarje pleskarje itd.
Vse a vecletuim jawstvoni!
' Po najnpflnejših plačilnik popjik, tndl u olroke!
(euiki / vcč kot  KM) sllkami hr^/plačno.
*  Prekupcem   in  agentom posebne  prednosti!
Dopisuje sc tudi v sloverxskem jc^iku.
Pise naj se naravnost:
Ivan Schindler,
s        Ditiiaj III ii Erdbergstrasse štev. 12.
TimnWIBHL 11 i MB Hi twmSr
zumete? Sicer pa, zakaj niste priobčili v
„Sot-i" celega svojega utoka doslovno,
zakaj sto polrgali iz njega sumo list«»
„rožiee", ki ho Vain holj dišale V Ali bi
se Vain rnorebili delala krivica, ako hi
se Vain ooJialo, da hIc hoteli s takim
pocetjern 1° ljudstvo nalarbali V Ali -<"
pH morebili sramujdc priobčili vsn vse-
birx» svojega uloka. To. kar pišele o iiloku
v (,So(Ji", ni niti senca onega, kar sic
vso napisali v uloku, kalerega sle poslali
n;i namestništvo.
To raj   le   na   dan z objavo   celega
uloka,   polcm   pa   pridem jaz sc svojimi
dokazi,   ki   hodo   v  pravi   hiči    pokazali
reHiiicnost v uloku  nnvodcnih Irditcv. Ko
sto v svojern  dopisu  v  ,.Soči"'   naslcli  po
svoje  nckoliko   slucap'v  iz svojega  uloka,
in sic««r takih,  kalrn  so  Vain  ugajali, pa
pravite.   Scdaj  pa /ahtevamo od kozban
skcga ilopisuna.   iiaj   nain   doka/.<\   katcn
dd  tcli slurajcv   ni   rcsniren     Ako  zahl«1
vat«1   to dd   (¦•iovrku,   o  kalcrcm   pravilc.
da   ni' vc,    koliko   je   IS  in  S,   polcm  bi
Viim moral odgovonti la, da mno^okatrn.
\'i  sicer pravilc,  da  so  vh  v   „Sm i"   na
vcd(Mii sluraji   n^nirni   in   da   sic jih  v
slami  doka/.ali  ccln  *  priscgo.  to  /.namo
>e  Inhko  vidcli     I ••'  fa    .../   driJL'H«''»1.   bo
pa driiu'a«'1«1.    Dalje  zugate    „Prim.  I.-4.1."
ako    bi    nc    hotel   ,.dopi«un"   i/.   k"/bnnc
prcklicati v dopjsu   i/. Ko/banc  proli Vain
iiMperjt'iiili /aljeri'.da nastopite proti ¦ ir•"I
niAtvu. Ker Hfiii pa.   kakor Je ziroraj  ome
njeno.   |H/  pr«*v/.»'l  od^ovorno-t,   za  v-<--
bin" i'Mi<»rij<'M»*i:;t  dopisii.   potem scni ja/.
[>ri| rnvljtTi  preklicati vhc dim.  kur  l)i  ne
bilo  v dopisu   resmrne^i  in  irsnr  hi jaz
nc  mo^'d  dokazati.    Kht  *<«'  pa  tin'   Va-c
opa/.ke. iIn <«• Vmiii   ne cede "I'll1*  |h  "l>
OiiHkcm    za*lopnistvu,    vcriijc   naj   \'a:n
to.    kdor   hoc1'«*    Ja/.   pH  pruvim,    da   se
nio„'oce  komu    cede    sline  eel"   [m   thjn• -
-Ivii   I!«' pa  pravite,   da je  v  Mirniku al;
pa  v tiulobrdu    potreben  v-hj   jeden  za-
'•h'pnik  in  sicer   zaradi  uieje,    Vhiii  t»'i.fa
mkdo n«» uu'nvarja    Vprasam  pit \ a-   k ¦»»r :t
hočete \'i M takim pisarjenjem ^!•• p111 ? Kdo
je pa kriv,   da   nimata  Mirnik   in    ilolo-
brdo  moIu'IH'h«  zastopnika.  A!i \'ntn   niso
mori'bili  voliU'i   \i   ko/ban-k«'i:a  k.'ttii^ir.1»
poniidili K) obr. /.H^tupnikov?  Ah Vam m
rckcl   L.   M.  Kai-Jij    17.   Helena,   da   dob:ic
Vi, nko   lidcctc  slo>no   voliti.     l<>  /a-toj
nikov,   diMiin  bi jib  pri^lo   na  koAbanski
kata^tcr  Ic  m;   \ 1   pa  ni^tc  hutch   vzpr«*-
jcti    tc   ponndb«1    111    hi'tch   stc   imcti  /.a
mirni.^ki   katastcr   \'A za.^l<'pnikov     Vi  bi
radi    vso    /.adevo    za-wkali   [id    svojc   tcr
dab  »vft 11   ra/utncli,  da jc rrno  bclo.  /m-
poninitc si   p«,  Ja  sc  s tcin  suit'sit»1   Ako
sldiic trditvc v dofiisib, kalcrr podpisujclc.
na tako šibkili   iio^ab.    kaj  naj  si  rlovck
niisli sc Ic o  dopisih.  ki nc  nosijo  nobo-
nc^a podpisa   Zdaj pa nckoliko o  Vašcm
bahanjn.    Tisct»»   nanirec'1:    Sc/Jdali  siwo
niosl.    \'prašain     Vas   [ia, s   ci^aviin d<>-
naroni.   Ali  nc morcbiti   z  donarom av-
strijsk»' in ilalijansko vlad<»? Dalje pravite:
I'rircla   sc   ji»    i'esta   po   idrijski   dolini.
Vpra^am  \'as pa zopcl. s kako podporo.
ali    no    morebili    z    državno    podporo
in s podporo iz dožHne   blaj,rajno, v ka-
tero inoraino ludi mi prispovati s svojimi
žulji ?   OčitaU»   rsarn. da smo s<»  protivili
z^radbi omenjono   ceato.    To pa ni   res.
Cesti se nismo mi nikdar protivili, nmmv
protivili smo   se In stroäkom, s katerimi
bi bili prizadeti.   Tudi cerkev   boste po-
pravljali. Kaj paslolpV Vsaj lakojja misliin
da ni v celi Kvropi.           (Dalje prib.)
Politični pregled.
Mlnlsterskn krlza na Ogrskem.
Nekn.eri   listi   poročajo, da sedanji
min.   pred.   p1.   Szell v kratkem   odstopi
ter da   bode   njegov   namestnik   sedanji
skupni linančni ministor Kallay.
Dogodkl na Hrvatskem.
Koj ko stopi človek na hrvalska
tla, zapazi, da je prišel v zemljo, v ka-
teri je uvedeno najstrožje obsedno stanje.
Vsi železnižki kolodvori so oblegani po
voja^tvu. Vlaki, dohajajoč z vseh strani
so polni aretirancev, mod katorimi je
vse polno ženslc. Vse ulice Zagreba so
zastražene po vojaštvu. Na vseh krajih,
na katerih se stekajo ulice, vidiš vojake
z nasajenimi bodali, ulanci in cele trope
orožnikov. Pred uhodom hotelov stoje
gruče deteklivov,   kj  pazijo na   vsakega,
ki prihaja in odhf.ja. Pred uredni^tvami
IihIov je VH« polno rndovfdnozov. Hadi
bi dobili v rokc list, pa ^lej, prvo iz-
danjo je zaplenjcno. Komaj sc začuje
ropot ntroja, izpod kalnre^a ima iziti
drutfo izdanje lisla, \>n |(> ze [lolicaj v
uredništvu in zaplenjMno je tudi dra^j
izdanje. Množica pred 11 red nist vom pa
ostane z dol^im nosorn. Vsi ^lavni ure-
dniki „Obzorn" ho zaprti (Jlnvni urednik
je zdaj K-iHpa .iurie-Zauorska. Na vsem
Kibanju udeležujejo s.- zdaj za^rfbAke
dame. Tako 11. pr. je vodila demonstracije
pred mestno bi.so baronica Oze^ovi«;,
i-opro^a visoke^'a doslojanslvenika. Ko
^reš po me.stu. zapa/.iš skoro na vnak
korak, kako vlačijo pandurji uklenjene
žcnnke v zapore. Siccr pn rn nikakor
mo^'oOe doznali vse^u, kar se j»odi zdaj
na Hrvatskem. lam, kjcr hc borč naši
brat)'4 za svoje pravice in proli nczaco-
nitostim, katcrc piic'cnjajo baš one
oblaslmjc, ki so poklicanc za izvr.šcvanje
zakonov. Na llrvalskem mora biti zdaj
k'rozrio. Alfd hvcI nc pribaja niti senca
ti'K'a, kar sc lam do^aja. kajti vsc posts
in vsi brzojavni ura<Ji s.> pulni polieajfv.
ki koiilcscirajn vsnko rc-nnno br/ojavko
ali pa pisinu. katcn» b: hotel kdo poslali
svojifji znaiiccm. Ako je rciinčna brzo-
javka. katero je sobntna ..Kdinosl" pri-
oiu'ila v Mvoji pnlo^1. potcm mora skrajno
bole.stsKj zajecali srec vsak«'^H prnvico-
Ijuba. po-ebnn pa »Hk«-L'.i .^!- ¦venca, ko
vidi, kaj vse morajo pr»-trpeti braljc
llrvalj«*. tjoreč se zh sv-ij obstanck in
zit svoje nnjsv ¦'¦"še pravrc. Th brzo-
javka  si )\ 1   takii Ic :
..ZiiU r e 1) Ji). iPrivutno O.I Zh-
K'reba do > t a j •* r s k «• tiieje v pis ni u
in o d t 11 Ji r z o j a v n (i \" ža I o s 11
p o š 1 ! j n m v a m * I '* d •• 0 ¦* v e s t 1.
kcr m 1 x 1 c e b 1 j e, n «* m o r e m v s «-
p o d r o I) u o » 1 1 (upi-aii. V <!• e r a j
j e b I I o 2 I o b c .¦¦ •¦ n 1 h 1 n t 0 u b i -
lib. I' o I o 2 a j n c u 111 »* r n o groze n
1 n r e s c n. N c v e - e k a 1 ¦* >' more
'1 a n e > / % (» d 1 I i 1 • a n e » j c o I1-
1 c t n 1 c- a p o Miirli hrvatske^a
i> it n » J •• i a 0 1 • a. > t o II o n d h 1
s r *• r a j u 11 a i k a ' 1' <.. z d r a v i t e
brat ¦» S I o v c n c e-
\ lorek po noii jc ncki zidar v
/acrebu splezil na nov<> po~lopjc pro-
iiH'tne^'H ravnateljxtva l-r jc iiolel odtr-
K'Mti mndjurski napis. (Jdlr^ral ]«* že sedem
crk, ku je paditjuLi umet opaziia slraza.
ki jc tidnrja pr;»ilila, da je spb»zal s po-
slopjH. Orožniki so pou".nnnejja zidarja
odpeljHli v /apor Do zjutraj je bil mad-
jar>ki napis uh prometni z.vrradbi zopct
popravijiMi.
V  Granici \>r\ Kn/cveih so hc krnetje
uprli   naredbam   oblasl;.    Urožniki so  na
km»*t**  sir«'ljali  in  si  ranili  dva kmeta.
Ham d"_ro(lkov na kolodvoru v Mrodu,
so /.opct aretirali ;> osclt. 2'A aretiranih
oscb  so  pripeljab  v  To/e^o.
\' Diaui so bile vclike demonstracijc.
hcmonstraatjc sn na raznih krajih razdrli
brzojavnc in tcictonskc zveze. Pri i'laze
in Mcja so zabarikadirali demonsirantjc
žclczniško proijo. da tovc>rni vlak ni mour«'l
naprcj. Mnozii-a jc pric'-ela bombardirat
tovorni vlak. Huinbardiranje je bilo take
silovito. da je vlak moral nazaj. l-e 2
najvcc'jo silo je oroznistvo in vojaitvo
zopct  oprostilo žclc/.ni^ko  pro^jo.
V  >amoboru so knietje  [»obili okna
okrajnemu  predstojniku  fd. Junkovicu  in
podpredsedniku hrvaske>;a   sabora Kran-
cis^iju.
l'ovodom obletnice smrti bana Jo-
lacica, je došlo v Za^rebu v sredo dc
večjih demonstr'.cij. Ze na vse z.sjodaj je
bil spomenik bana Jelacica okrašen 2
veni'i in trobojnimi trakovi. Na eneir
traku je bilo t'itati: ,.Vstani ban Jeiačit-
llrvatska Te zove!" Pri maäi zaduSnic
je bila Markova cerkev natlačeno polna
Tudi mnofio dam je bilo navzočib. Konec
cerkvene slovesnosti je bil ob tri (ietrti
na 11. Množica je zapuščala cerkev, pojoč
,.Liepa naža domovina" in se je uredila
v velikanski sprevod, ki se je podal do
spomenika bana Jelaeica. Mej potoma je
množica prepevala hrvatske pesmi. Na
tisoče ljudi je stalo okolu spomenika. V
bližini je stalo vojaätvo. Ob pol 12. uri
se je množica pric;ela pomikati proti
kolodvoru. Policija je nastopila prot
množici z največjo strogostjo, vsled eesai
je množica priöela na polieijo metat
kamenje. En policijski komisar je ranjen
35 oseb je areliranih.
Proti večeru so bile pred Jelaei-
čevem spomenikoin zopet velike demon-
stracije. Vojaštvo in redarji so hoteli
množico razgnali. Pri ti priliki vsula se
je iz neke tovarne slrašna ploha kamenja
na polieijo. Poliuija je potegnila sab'je
in začela udrihali po demonstranlih. Ka-
njenih je bilo vse polno oseb. Aretiranili
pa nad loO. Nekaj demostrantov zbožalo
je v samostan usmiljenih sester, nekaj pa
na vseučilišce. Vojaki in policaji so ob-
kolili poslopji ter proglasili kot aretiran
vse osobe, nahajajoče se v niih.
Govori h(», da se poda sarajevski
nK'Kkof dr. Stadler v HprerriHtvu drügih
brvaških skofov na I)unaj k eesarju in
da bodo prosili ccnarja, naj ostavi seda-
njei^a bana
Ve<5 hrvatskib deželnih poslhneev
je priAlo na Itcko. kjer so jih čakali
istrski in dalrnalinski državni poslanoi. Od
tod ho odpotovali vsi skupHj na l)unaj,
kcr bodo proHili za nvdijenco pri cesarju.
V(*eraj so bili na raznih krajih hr-
vatskega Prirnorja zopet hudi izgredi. V
Ku/.inah, ki ho oddaljene dve ure od
Heke. ho hoteli vcVraj fjriredili ma^o za-
dušnico za padle hrvatske zrtve P^liticna
oblagt pa je to prepovedala. V-led tega
hi' jc zbrala pred cerkvijo mnogoäte-
vilna mno/ii-a ter je zac^ela demonstrirati.
Ker se je množica postavila v bran orož-
iiikom, ki ho jo hoteli razgnati. so nrož-
niki na množico strcljali in so pri ti
priliki ubili ti oseb, rued terni tudi neko
učitcljico.
Tajfia klavzuia trozveze
Ncki «otradriik bolgarske ,.Večernje
Po^le" je nn svojern potovanju v Kim.
karnor je bil poslan zaradi obvescenja
o m;iceiJori>keni vprašanju. obiskal urei-
nika znanc.-H milanskega li.-ta ,.Cor-
ricre della S-ra'. Albertini-ja. ki je bol-
gHrskcrnu publici.stu odkrii, da je v be
s<*dilu obnovljene trozveze uvrscena tHjna
klavzuia, po kateri itna Italja pravico
z a h t e v a t i primcrno If 0 m p e n z a c i j n
v H111 (' a 1 11, a k o s e A v s t r i j a t e r i-
t or i j a I n o p 0 v e e a n a B a I k a n a.
Dhsi se mora zdeti c'udno. kako naj bi
bila taka klav/.ula tajna. ako ve za njo
urednik li«ta ..^orrierc deila Sera"*, mora
v^ekHko zanimati. kaj naj bi služilo v
kornpenzscijo Italiji v omenjenem slačaja.
Balkan.
Kakor pi^ejo nekateri listi, je pri^el
-ultHn do *-poznanJ8. da niso reforme.
katcre An mu predložila Huaija in Av-
striia niOvredne t^r da hose snm bolje
reforme uvesti v Macpdoniji. Ce ni to
norčevanje v največji meri, potem ne
vcmo. kako naj bi še sultan bril norce
z nnmeraranimi '•ptormami. Tudi so vsa
porociia po zajetju alban-kih vstaskih
prvakov nopolnoma izmišljena, in se zdaj
poroča cclo iz Carigrada. da je Porta
opustila -nisfM Albance prisiliti k pri-
pornanju reiürm. Glede Arstrije si pa
^u!tan misli po vsi pravici. da bi bilo
najbolje, da napravi Avstrija red v svoji
la»tni hiSi. t^r da ae ne me$a v ma-
cedonskc zndeve. Posebnih dogodkov z
Fialkana ne porocajo zadnje dva dni listi.
ako izvzamemo manjže apopade med tur-
skimi cVtami in usta^i, ki so postali pa
tako vsakdanji. da ne vzbujajo nobenega
posebnega zanimanja več.
Domače in razne novice.
Osebna \ est. — Naš pesnik Simon
(1 r e u' 0 r č i <J preselil se je z Gradisča
za stalno v Gorieo.
Odlil\«tvanje. — Preč gospod c.
in kr. voja.ški župnik Anton J a k 1 i č
v Zadru, je imenovan častnim komornikom
sv. očeta.
Sinrtna kosn. — Tmrl je te dni
v Gorici v 92. letu xvoje dobe umirov-
Ijeni policijski svčtnik Ant. A h č i n, do-
bro znana oseba Ijnbljanskim narodnim
krogom, posebno zaradi stroge in večkrat
ludi komične cenzure slovenskih gleda-
lišonih pi-edstav. — l'mrljetudi v starosti
7S. let tukajsnji zemljemerec Ant.S tre i nz,
— V Dubrovniku je umrl deželni po-
slanec in umirovljeni vseuciliscni prof,
conte Vo i n 0 v i c h.
Za „Solski Dom*' prejelo uprav-
nistvo: Plohl. e. kr. šolski svetnik v Gorici
f> K. — Hv»la!
(Jrad!>a ]»oliiiijskt> železnice.     -
Vsakega rodoljuba mora veseliti, da se
je ustanovilo med vozniki in po-
se s t n i k i konj na celem Tolminskem
društvo (okoli 100 članov), ki pre-
vzame vožnj? za časa gradbe te želežnice.
S tern je izključena mejsebojna in
tuja konkurenca in ostane dobiček
v rokah našihdomačinov, koje
se mora v prvi vrsti upoštevati vsled
investicijskega zakona. Pa tudi p 0 d-
j e t n i k 0 m te železnice bo gotovo to
drustvo 1 j u b o in k 0 r i s 111 0 ker
bodo imeli na razpolago samo eno
drustvo, ki je z ni 0 ž n 0 p r e v z e t i
vse vožnje. Zato prieakujemo, da
bodo vsi merodajni faktorji to prekoristno
domače podjetje podpirali in se nanje
ozirali, za kar bomo tudi mi skrbeli z
ozirom nasplošni prospeh bia-
gostanja v naših gorah.
Nflšt' kmetovalfo opozarjamo se
enkrat, da bode prihodnji pondeljek na
slov. odd. kmetijske sole v Gorici poučm
tečaj za zeleno cepljenje. Razun cepljenja,
razkazovale se bodo ta dan tudi druge
naäemu kmete potrebne vöde, ezlasti kako
SO   nrjivilnn   viaala    in    AolmKnia    ..,-»..-».   -:
nograde, kako se zatirajo razli^no bolezni
nz trtah in sadnem drevju, kako se ob-
d«*lujfjo vinogradi h plugom in okopal-
nikom, kako se po/.na sled po trlni u^i.
nadalie kak.ina bodi vinska klet in kako
je ravnati z vinorn, kako se oskrbuje in
hrani živina ild. Poleg domac'ih učileljev,
Hodeloval bole na tečaju tudi kmet po-
tovalni učitelj Našim krriftovaicern dana
bode toraj ta dan prav lepa prilika, da
si o^'ledajo uzorno kmetijo. Gotovo bodo
slišali in vidcli tu mnogo takega, kar
bodo zamogli na dornu  uporabiti.
I*ouk /a zeleno trtno   cepljenje
irnel bode potovalni uc-itelj za kmetijstvo
g. A. StrekHj v nedeljo dnc 2't t. rn oh
'A. pop. v St. Kcrjanu, v torek ob s. zjutraj
v Vipolžah, ob 2. pop. v Kozani, v sredo
ob 8. zjutraj v Mednni in ob 2. pop. v
KoJHkem. Krnetovalci, ki se udeleže teh
poukov, jinnfsejo naj seboj ojstcr nož.
Posebno lahko st* priučijo zelenemu cep-
Ijenju mladenici od lo. do HO leta, zato
naj  ne zaiiimJi.io dane jim prilo/.nosti.
/aiipn! shod /.upaiiov. poil/upauoN
in  1111 li  p(»vablj«'ii«'«'N   na (¦«M%l«ici  pri
Hclikn. - V Oetrtek vrsil seje na Goricici
pri Hcbku zaupni sliod županov, podžu-
panov in njih povabljenrev, kakor smo
to že omc-nili v svoji zadnji številki. Shod
je bil obiskan jako stcvilno. Cdeležili so
se ga zastopniki vseh občin ajdovskega
okraja in mnogo drugih veljavnih mol
^'liutju predaeJoval je «klicat^lj, rihen-
berški župan, e, Josip [(avtica: za podpred-
sednika je bil izvoljen g. Josip Vidmar,
župan iz Lokavca: za zapisnikarja pa g.
Marko Slnkar.
Predlagane resolucijebile so vsespre-
jete. Natanenejše poročilo 0 shodu. kakor
tudi  resolucije. priobčirno prihodnjič.
Pret'rieani ijoljufi. — Kakor smo
zadnjič poročali, zaprli so poleg Kerkoča
in Zerjala, tudi dva tukai^nja mešetarja
in sicer bivdt^a brivca Louviera in biv-
^e^a trgovea Braulina. Vsi ti ljudje pri-
skrbeti so si znali tako dobro ponarejene
hranilne knjižice ter tako spretno urediti
vse okolnosti. da se jim je posrečilo iz-
vabiti celo tukajšnji bančni tirmi A. V.
Jona & Comp. na neko na 30000 K se
glasečo knjižico 21.000 K. Ker so pa se
pravočasno priäli na sled goljufiji, posre-
d'ilo se je rešiti baje večji del tega zneska.
Govori se tndi. da sta imela Louvier in
Rraulin ravno te dni, in sicer v Gradcu.
izvesti velikanske goljutije. V soboto nam-
reč odpeljala bi se bila v Gradec in si
v pomočjo štirih ponarejenih hranilnih
knjižic. prisvojila tarn pri raznih hranil-
nicah 200.000 K.
Židovska nesramnost. — Pod
naslovom „I truffatori slavi" priobčuje
tržaški ..Piccolo" to le vest: ..Goljutije,
katere sta nameravala izvrsiti in sta jih
deloma izvršila Kerkoč in Žerjal. prese-
gajo četrt milijona kron. V to zadevo sta
zapletena tudi dva tukajšnja posredovalca
Josip Louvier in Angel Braulin, ki sta
bila istotako aretirana. Osleparila sta več
tukajšnjih tvrdk". Kdor čita to tako na-
slovljeno notice mislil si bode, da so
vsi štirje aretiranci Slovenci, dočim sta
zadnja dva Italijana, kar je čiiutskemu
dopisunu popolnoma dobro znano. Kmalu
dočakamo, da prekrsti ta židovski list
vse brigante v Abrucih v Slovence.
Blatfoslovljenje   zastave.   —   V
Podturnu pri sv. Hoku se je ustanovilo
društvo. ki se imenuje „Corpo della ban-
diera" dei sobborgo di S. Hocco. To
društvo si je napravilo namreč zastavo
v spomin zadnjega obiska Nj. Vel. cesarja
v Gorici. V nedeljo se ta zastava slovesno
blagoslovi v cerkvi 3v. Koka v Podturnu
in sicer začne slovesnost ob 9' , pred-
poludne. Kumica bode visokorodna gospa
grotica Attems-Ceschi. Pri slovesnosti so-
delovala bode tudi vojaška godba.
Tatvint1 v Gorici. — Ni ga skoro
dne, da ne bi tatovi udrli v našem mestu
v to ali ono stanovanje, v to ali ono
prazno vilo itd. Zopet so v noči od srede
na četrtek prišli v prazno stanovanje
conte Roma, nahajajoče se v ulici l):mte
ter so baje odnesli mnogo vrednosti. V
noči od četrtka na petek pa so okradli
nekega natakarja kolodvorske restavracije
ter mu odnesli kakih 130 K Tudi od
drugih tatvinah se govori. Tatvine po-
navljajo se od dne do dne že skoraj
mesec dni, ne da bi naša policija dosedaj
zasačila niti jednega izmed tatov. Mestno
prebivalstvo, posebno pa oni, pri katerih
bi tatovi kaj nasTi, so zaradi tega jako
vznemirjeni. Nase inesto se vedno bolj
Siri in pride posebno zdaj, ko se bode
začela zidati nova železnica, vse polno
in vsakovrstne golazni k nam. Število
redarjev pa je vedno isto in popolnoma
nedostatno. Zato pa je tudi skrajni čas, da
se poklicani cinitelji zganejo ter ukrenijo
vse potrebne korake, da se število re-
darjev v Gorici pomnoži, kajti če pojde
tako dalje, se ne bo niti čuditi, ako bo-
demo čuli kakega lepegajutra, da so nam
(iganke goljiifire. — V soboto
popoludne Htrt priSli v Stammn Josipa
Kogoja v Podgori dve oiganki in s»ta
nwnjali prt njem nekaj dpnara Pri ti
priliki pa sta eiganki osloparili Kogoja za
I'M) K.  potom pa sta izginili.
I/.pred soilisra. Te dni so je
moral zagovarja^ pred tukaiSnjim okroi-
nim kit kazonskim aodiSčpni 19 lotni
trgovski ponuunik Anton Nabergoj. kateri
je bil ložen. da je v raznih prcslodkih
okrn»1 eI svojega gospodarja, g. Angela (.1m-
sagrande iz Ajdovščino za ÖCKJ K Sodni
(Ivor pa ni bil prppričanja, da jo to, kar
j»1 pocenjal Nabergoj. bila tatvina. in ga
je zaradi toga obsodil Ip zaradi prestopka
na  10 dni zapora.
[)i\e 19. aprila so plosali v Vrtojbi
v noki kirnii. Bila Ma tain tudi neki Pod-
bršič in noki Kaganel. Orožniki in ob-
einski redar zaukazali so Kaganelu, naj
ho odstrani. in kor st1 ni hotol z lopa
odstraniti, odstraniti so ga hotoli z grda.
Podbršič pn, jp hotol s silo zabraniti. da
bi so Faganel no odstranil. Zaradi to.ua
so jo moral to dni zagovarjati prod so-
di.ščom radi nasilstva. Sodišče ga je ob-
sodilo na 3 mpspce ječe tor na trdo le-
žiščo  in posit vsaki meser.
OpiiM'oii notarijat.        Kakor eu-
joino se je me?to notarja v Bovcu opustilo.
Sadni   trjj v   DornborjiU.   —   Iz
hornborga nam pi^ejo: Pri nas se je
ustanovil sadni trg. Ta za našo občino
in okolico prekoristna in prepotrebna
naprava, obeta lepih vspehov. Dasi je
vsak začetek težak. sponaša se prav
dobro. ker trži se prav živahno.
Koliko truda, denarja in zlatega easa
si prihrani ljudstvo, ako bode vedelo ce-
niti to  prekoristno napravo.
Vabimo kupce, da prihite odjemati
lopo sadje. kojega je vkljub slani v obiliei.
Pri ti prilifci pozivljamo gospode
poslance in prosimo rplivnp osebe. da
zastavijo svoj glas, ter nam izposlujejo
tretji vlak, s kojim bode možno, od-
pošiljati sadje direktno. Pojasnijo naj na
pristojnem mestu, da bode imela vi-
pavska železnica le tern potom lep
tlobieek. Jutranji vlak je navadno na-
tlaeen, a za nazaj ne mara in ne more
Cakati  Ijndstvo do večera.
llarijna drnžba v   Kamujah   je
napravila dne 17. t. m. veselico s petjem
in gledalisko igro Sv. Neža. Heči moramo,
da se je veselica posrečila. Petje je bilo
dobro, zlasti je ugajal rnesan zbor: „L)o-
movini" in ženski zbor: ,,Slovenskim
mladenkam*. Tadi rnoski zbori so se
dobro obnesli. Pri samospevu ,.Slavjanka"
smo občudovali obsežen glas pevke. Vi-
soki ,.b*' s tako lahkoto prijeti, to ni kar
Hi bodi. taki soprani so redki. Krasna
Gregorčičeva pesem : ,.Rabe)jsko jezero"
je naredila na poslušalce globok utis; pa
se je tudi deklamovalka potrudila, da se
je dobro naučila in prav lepo prednašala.
Tudi drugu deklamovalka je zelo častno
n-šila svojo nalogo. Najlepse pa .je vspela
igra ,.Sv. Neža ; človek bi mislil, da ima
pred pabo kakšne mestne gospodične, ne
pa priprosta kmetska dekleta; tako lepo
so se kreUla na odra. Najboljše sta igrali
Neža in Klavdija, posebno Neža je
vcasih tako prisrčno govorila, da so mar-
sikomu prišle solze v oči. — Krasen je
bil nnstop Klavdije v drugem dejanju, ko
zvf, da jej je sin postal kristjan ter vsa
obupana zbeži z odra. — Zelo lepo sta
fgnii tudi Lucina in kmerencijana na
koncu drugega dejanju. A tadi drugi,
zlasti pa pretor Simfbrjan, so Jobro igrali.
Poznojo smo zvedeli, da je sestra g.
kaplana gč.na 1. V. mnogo pripomogla,
da se je tako lepo vršilo, ker se je za
odrom voliko trudila z napravljenjem in
oblacenjem igralk. Cpamo, da to ni zadnja
veselica ktero je priredila kamenska Ma-
rijna družba.
Vabilo na veselieo, kojo priredi
dekli.ška sola ,,Elizabetiače"' v Tomaju,
dne 31. maja in 1. janija 1903. na dvo-
riseu g. Marije Cesuta-Ucman s sodolo-
vanjern mešanega zbora pevskega druätva
„Tomaj" pod vodsvorn pevovodje g. S.
P r e n <• i s a. Zat-etek ob 41 ._, uri pop.
Vstopnina 40 vin., sedeži 1. vrste 1 K.
Preplačila se z ozirom na blagohotni
narnen hvaležno vsprejernuj" v korist
„Elizabetiäca". K obilni udeležbi vabi
uljudno.                   „Eliza b e ti šcetl.
Vspored   narodnega   Hlavlja    v
Ajdovščini-Šturije   due   1.  junija   je
8ledeei: 1. Predvečer slavnostnega dne
mirozov po Ajdovščini-Šturiju; 2. Slav-
nostni dan: a\ ob 4. uri zjutraj budnica,
od '.). ure predpoludne do 2 popoludne
sprejomanje društev in gostov, h) 21 4
popoludne obhod društev po Ajdovščini-
Žturiju, med katerim pozdravita ista žu-
panstva Ajdovščine in Llurija, r) narodno
ženstvo odiči druätvenß zastave z spo-
minskirni trakovi in lavorjevi venci, </)
koncert in spored istiga: 1. Pozdrav; 2.
P. H. Sattner: „Vrbica," poje druät?o
„KoloM   iz   Trsta;   3.  Anton   Foerster:
„Dornn", pojo „Glasbono in povsko dni-
^tvo" iz litfrio»4; V. Kran b'orjittii'u' : „Oj
slovonsko zomliioa". pojo povsko druätvo
rihoinbor^ko; .">. Davorin Jonko: ,.što
c^uti^ Srbine lužni'. poje druStvo „Sktilj"
iz Sinarij ; tV Anton Koorstor: ,.Na$e
goro," poje „Povsko in Glasbono drustvo"
iz tiorioo; 7. Frau Korjancir: „Oj «ijaj.
sijai soliu'O". poje drintvo „Nanos*' z
Goč; S Ford. Juvanec: „Pastir", pojo
pevsko društvo iz Dornberga ; 9. Anton
Koorstor: „Pobratimija", pojo povsko
društvo iz Štnrija: 10. Ivan plom Zajc:
,.l)olo." pojo društvo „Kolo" iz Trsta:
'/') tolovadba. /•') prostt» vajo, .'1 vajo na
orodju.   '/)   plos.
Mur\ ino porjo. Ker je lotosnja
slana napravilu posobno na murvinem
porju volikansko škodo, jo cona tomu
porju zdaj nevorjotno visoka. V Vidmu
plai'iijojo murvino porjo po Hf), öl). ;");'),
in colo do 60 lir kvintal.
Xnjdt'iie  rt'(M.          Na  policiji   so
nahajata dva mosnjieka zdonaroni. V vsa-
kom mo^njit'ku jo kakih 10 K denara.
Prott'stni shodi zopiT HDuljjyirska
nasilstva na Ilrviitskcm. — V Trstu
se je vrSii v nodoljo p;..iestni shod proti
madjarskim napisotn na Hrvatskem. Shod
je bil impozanten. Cdele^ilo so gu jo nad
2000 oseb. Govorili so na shodu sklica-
telj shoda prof Mandit-, mestni in deželni
zastopnik odvetnik dr. Bibar, hrvatski
pisatelj Tresic-Pavicic in vodja soeijalnih
demokratov Kopač.
Vsi govorniki so protestirali proti
madjarskim nasilstvom ter proti tomu,
da se pošilja naše vojaštvo na Hrvatsko,
kjer mora nastopati proti Hrvatom. ki se
bore za svoje pravice in proti madjar-
skim nezakonitostim. Protestiralo so jo
tudi proti tomu. da se pošiljajo madiarski
detektivi v našo zemlje. kakor se je to
zgodilo pred kratkim v Ljubljani. V smislu
teh protestov sestavljene rosolucije, so so
na shodu navdušeno sprejele. Jednaki
shodi se bodo te dni vrsili tudi v Dal-
maeiji. v Ljubljani in v Pragi. V nodeljo
prirede v Dalmaciji 20 takih shodov. Isto-
tako bode tak shod v nedeljo v Ljubljani
v ,.Mpstnem domua, katerega sp vdelozo
vsp stranke. Dalmatinska hrvatska ob-
činska zastopstva so se obrnila brzo-
javno do cesarja s prošnjo, nai bi zau-
stavil prelivanje krvi na Hrvatskem.
Prepričani smo, da tudi goriski Slo-
vonci ne zaostanejo za drugimi Slovani
ter da prirode tudi oni shod ali pa shode,
na katerih bodo protestirali proti krutim
nasilstvom, katero morajo prenašati od
strani Madjarov bratje Hrvatje.
Konstiiuiraiije obeinsko^a za-
stopstva v Tinjanu. — V Tinjanu se
je te dni vršilo konstituiranje obeinskega
zastopstva in je bil izbran za obeinskega
načolnika Krizinanic Venceslav. Po svoji
izvolitvi je izjavil Krizmanic, da se sma-
tra za istrskega Hrvata in da hoče glo-
dati na to, da ostane uradni jezik ti-
njanskp občine tudi udslej, kakor je bil
doslej, hrvat^ki.
Lep izgled visokep;a gosta v Opa-
tiji. — ,.Naši Slogi1' pisejo iz Opatijp,
da se nahaja tarn že več mesecev veliki
vojvoda iuksenburški Adolf. Ta visoki
gost sprehajal se je običajno vsaki dan
po cesti ob morski obali. Videl je tain
vsaki dan siromaka, prosečega milodare.
Veliki vojvoda nadaril ga je tudi vsaki
dan. Ko ga pa ni videl dva dni zapore-
doma, poslal je svojega komornika na
občino vprašat po siromaku. Tu so mu
pa povedali, da jo siromak umrl po kratki
mucni bolftzni. Veliki nadvojvoda zaukaže
napraviti krasen venec, kateri naj se po-
loži na krsto siromaka, sam pa je skle-
nil udeležiti se pogreba. Ko so doznali
to drngi gospodje v občini in na okr.
glavarstvu, udeležili so se tudi oni po-
greba. Po pogrebu je obljubil veliki voj-
vodn, da hoče pokojnikovo ubogo družino
podpirati.
Italijanska pravna akadomija v
(elovcn. — Občinski svet celovški je
imel v soboto sejo, v kateri je sklenil,
obrniti se do dosedanje vlade s prošnjo,
naj se laška pravna akadernija nastani v
Celovcu.
Kazstava psov zahranjona. — Z
Üunaja se poroča, da ondi zelo slekajo
psi. I)ö sedaj je usmrčenih čez 100 steklih
psov. To je dalo povod dunajski policiji,
da je zabranila razstavo psov, ki bi se
bila sieer vräila od 8.—10. t. m. Odbor
za razstavo, ki ima vsled te prepovedi
veliko Skodo, je napol vse sile, da bi se
razstava vendarle vršila, a polieija je ob-
stala na svoji prepovedi, katero je ute-
meljevala zlasti s lern, da, če bi se na
razstavi pokazal le jeden slučaj steklosti,
bi se morali kar vsi razstavljeni psi pobiti.
Sredwtvo proti reuinatizinn.
V zadnji seji društva   zdravnikov je po-
ročal zdravnik Perc iz Maribora o novem
sredstvu   proti reumatizmu.   To sredstvo
bi bil cebe'un vpik. Dr. Perc je rekel, da
jp ozdravel 7o nad ;'»(X) osob, ki so trpolo
niijhiijšo r<Miiin»ticn<» boloi'ino / vpikom
oobol Dr. Pore jo rekel, da (Hiti sio.or
/.drav Olov(>k bolerino, ko ga vpiVi ('•o-
bola. S nisoma du so tomu popolnoma
privadi. Clovok, ki so jo privadil (''obolinim
vpikom, jo po dr. Peri'ovom mnonju, za-
varovan proti zustrupljonju. Kdor pa ima
roumatično boločino, ta čebrlinega vpika i
niti ne čuti. Pri takom človoku jo treba
mnogo Oobolinih vp;kov, prodno so opazi
otoklina. Ali v istoin hipu nohajo pa tudi
boloöme. katt^ro mu jo provzrocal rou-
mati/.om. Pri svojoni zdruvljenju bolnih
na roumalizmu. priucMl jo dr. Pe^c svojo
bolniko na čebelno vpiko in sic^or pola-
','i'ina, tako, da zamoro bolnik, ko so jo
.»rivadil Oobolinom vpikom, pronosti do
70 vpikov na mpstu, kjor juti bolocino. Na
ta naein jo niorala noka paeijontinja pro-
nosti ().")92 vpikov, ali posledioa pa j(> bila
tudi ta. da so ji za vodno prt^slo hudo
boločino. katoro so jo poproj strašno
musilo.
Na pad na /upiiika. — V Vrallo
böni, v mali ligurski občini, prišla sta
dva malopridnežH proil vrata župnišča
in zaC'ola stu zvoniti. Župnikova kuha-
riea pridp k vratom tor jib odpro. Ko
ju jo vprašala. kaj hočela. rokla sta,
da hečota govoriti z župJkom. Kuharioi
pa se je koj dozdevalo. da ima opraviti z
malopriilnoži. Hokla jim>i jp zaradi tega.
da jo župnik zadržan tor dn no more
ž njima govoriti. Ali malopridnoža nista
bila zadovoljna s tern odgovorom, marvoč
začpla sta nad kuharico vpiti ter glasno
zahtevati, da hočeta župnika. Ko je za-
slišal župnik vpitje. prišel je sam k
vratom ter vpraša neznanca, kaj bi hotela
Donar hoeeva, sta mu odgovorila, inaco
so Vam bode hnda godila Ko jima pa
župnik odgovori, da denara nima ter
da sp ju nič ne boji, planita na njega
kot dva risa in ga začneta pretepati.
Kuharici pa pado v glavo dubra mis"l
ter steče naglo v zvonik in začne biti
na plat zvona. Malopridneža, zac'uvsi glas
zvona, zbežala sta so predno so priletpli
župljani župniku  na pomoč.
Snirti   podohno   spanje.    —    V
noki vasi na Huskom so je pripotil slo-
deči čudpn slučaj. 17-lptna hči npkpga
po^estnika, Evfrozina Kolomijčenko, sp
je imela poročiti z mladeničom iz svojo
vasi Dnitrijom Gončarovprn. Vse jp bilo
pripravljono za poroko in svatbo. Prpd
oltarjom pa, še prodno ju jp združil du-
hovon, pade nevesta v nozavest, in so
ne prebudi več. Üo^li zdravnik je zahteval,
da se onesvostelo peljo v bolnisnico.
comur pa so se protivili sorodniki. Havno
na veliki pravoslavni četrtek pa so jo
zdelo roditeljem. da jp doklo izdahnilo.
Vsp jo v žalosti, vse so pripravlja za
poqrob. Zvočer je ženin nad dekletom
po pravoslavnem obredu čital molitve.
Ko je koričal, nagne se nad ,.pokojnico%l,
da bi joj popravil cvptico, ki jej jo padla
cez lice. V tern zppazi, da je trenila z
jedno trepalnico, a ni se za to zmenilin
je odäel. Pride dan pogroba. Okoli inr-
tvaškoga odra se je zbralo vse polno
sosedov. Neka žena, Marija Hodaronko,
poljubi pokojnico, a iznenadilo jo je, ko
zapazi, *da je lice dekletovo gor k o, kar
je tudi brž razodela okoli stojot'im. Na
to pa tudi navzoči ženin pove, kaj jo
videl zvoeer. Okoli stoječi začno otipavati
roke in obraz pokojnice in jeden od
strahu vzklikne: „Bežimo, to je vesa!''
In vse teče iz hiše, pa ven na polje, tresoč
se od groze in strahu. E'ri odru ostali so
samo sorodniki in ženin. V tern pride
duhovnik, ki se tudi propriča, da je deklp
še gorko, pa svetuje starišem, da pošljpjo
zopol po zdravnika. Došli z<lravnik pro-
glpila truplo in ko vidi, da so ni še se-
sedlo, odrpdi pogreb na drugi dan, pa
ukaže položiti dekle z odra na po-
steljo. Pa rotlitelji trupla niso premaknili
z odra rnarveč le molili so nad njim
naprej in naproj. Po noči so je dekle za-
čelo buditi in gibati ter kazati znake živ-
Ijenja, nazadnje dihati in proti jutru se
vzd'^no. Ko vidi, da je na mrtvaäkem
odru in da okolu nje gorö svoče, zakriči
in hoče skočiti na tla, a bila je tako
slaba, da je padla nazaj. Stariši, začuv^i
krik, prihite ter jo spravijo v postelj.
Zjutraj so pa starisi komaj spoznali svojo
hčcr ki je pod utisom slrahu in dolgoga
lelargičnega spanja silno propadla in tudi
izgubila dar govora.
OpreznoNt nlkoli ne škodnje! —
V prid naöirn CHstitim gospodinjam opo-
zarjamo iznova na to, da je priljubljena
Kathreinerjeva Knoipova nladna kava, ki
so je že več kot desot let povsod ob-
nosla za izvrstno, pristnu samo v zaprtih
izvirnili zavojih z varslvono znamko
„Zupn-ik Knoipp1'. Samo ta Kathreinerjeva
Knoippova sladna kava ima vonj in okus
zrnale kave; zato pa dola kot primes
pijačo linejšo, prijotnoj^o in prikupnejSo.
Tudi če Kalhreinerjovi Knoippovi sladni
kavi ne dodaš zrnate kave, jo izredno
okusna in   edino   primorno   nadomestilo
zrnali kavi. Kar so odlobtujo n prodaja
odprto, j<> vodno zgolj opra/.on joomo-i
ali-'pivovarski slad, nikoli pa no Kath-
roinorjeva kava.
Tran W11 lit11 in nilvajajoi'i raj ol Krana
Wilht'lin, li'karn.'iij;i, i'. in kr. ilvonii'g;i /.;il;i^;it('lj;i
v N»iiinkir»'lirn (S])i)ilii|c :ivstrijskol, sc dobiv.'i v
vseli Ick.'ti'ii;th v /.."tvilkii |io K l?. - avslr. vi'lj
Kjcr mi '.rilujjc, |inšil|;i sc iliicklim pii^lni /:ivoj
s 1 ;"> /avitki /;i K 2!•¦()(> franko n:» vsi1 nvslrij.
OLTtTsko pošlin1 [loslaji1. \' /n;ik pristnosti ji1 <m1-
lisnjiMi n;t vs:iki'iu zavitku «rb ln.ra NiMinkinhi'ii
(iifiiii   Kii'i'lirn).
Glasba.
„Planinkou. Posim za sopran, alt,
tonor in b:is. Uglasbil .lanoz l.aharnar,
organist. Op. 10. Cona 1 K 20 vin. V
Ljubljani. Zulo/.il skladalelj. Tisk J. Hlaz-
nikovih  naslodnikov.   19O-'i.
Knvno jo Izdal naš znameniti skla-
datolj 17 strani.i i'ro.j(»o, ukusiio lilogra-
liiwn zvozok zanimivih posvetnih .skladb,
katoro nam svodot'ijo, da sk'-idalolj ne
misli Ao odlo/iti svojo  miloglasno lire.
Posmi L. imajo svojstvo, da so za-
nimivo v harmoniji, tokočo melodijo ros-
ii . intoncijo pri slrogom izvršitku to-
nalilotc; dalje so pravilno modulacijo,
istinito so v izrazu pri vporabi modernili
gliisbenih srodstov.
Vse nastoto vrlino so nahajajo v
polni meri tudi v torn zvozku, ki pričujo,
kako vsostransko naprodujo skladatelj,
osobito v tohnicnpin in izraznom pojavu.
Skladatolju ie bilo žo v zibolko položeno
krasno vezilo darn zh skladanjo. Ta svoj
dar pa zna vporabljati s pomočjo glailko
si prisvojene harmonije in kontrapunktiko
tako izborno. da postanojo njogova dola
v resnici zanimiva, obrutna in vsostransko
lopo zveneča. -- Priporočamo iskrono to
najboljšo dolo nasoga gorskpga slavca
vspm pevcem, ppvskim dru^tvom, čital-
nicain ltd. zlasti sp zato, kpr jo besodilo
povsorn poAtpno. Narocujo so pri sklada-
telju na Št. Vii^kigori, posita Slap, na
Primorskem.                           Fajgplj.
Poslano.
V at. 3S. „Sočo" tor St. 20. „Pri-
morca" jp nekdo nagromadil na me vse
polno izmiäljotin in neresničnosti. Po-
sebno grda laž jp, da bi bil pri^ol vinjpn
domov dne I. maja H»02. tpr zmerjal
ženo, ko sp je takrat v svoji razburjenosti
nasproti meni npkoliko nprodno obnasala.
Ostudna laž je tudi, da bi bilo priSle iz
sosoilnih hi^ žonsko ter mo namazalo po
hrbtu s Hi ubitimi jajci. Podia izmiSIjotina
jo tudi, da bi bil jaz poklical k sobi pod-
župana, in bi so bil pred njim jokal, ko
jo videl to operacijo in mene rumenega
kot kanarina. Hes pa je, du jo pri^el
zgoraj ( menjpneLja dno in sicer ob 10. uri
zjutraj pod/upan k meni, no da bi gjt
bil klical ter da mo je našpl praznično
obločenoga, ko sem bil ravno odpravljon
v Nabrežino. Zato pa imenujem „So-
činega"1 poročevalca in pa tudi onega,
ki mu j(! zgoraj omenjono laži natvezii,
grdima obrokovalcoma in ostudnima laz-
nikoma, dokler no dokažota svojili Irditov.
Volčjigrad, dne  19. maja 1908.
Vlnko  ^Ietllkovec.
Glasovir
v dobrom stanu jo   na   prodaj   po  nizki
ceni.   Kje?   pove   upravništvo   „Gorice.".
V najem se odda pod ze!e ugod-
nimi pogoji enonadsixopna hiša z
vrtoni ob šempeterski cesti v Št.
Petru. Natančneje se poizve pri ta-
mošnjem županstvu.
Opravilna Slevilka Clm  I. H> M—2.
Oklic.
(I. (Jrogorjii Kos, viilgo Sinionov
nil. (ir.'ihovcin h. šl. 70, jc vročiti
pri c. kr. okružni sodniji v (iorici
lokoči pravni slvari ToiiiscIk» Sl Hur-
Imi vpisatui Ifi'dka v Ueljjikii proli
(ircgorju Kos zaradi H520 K 2'2 h
pljičilni nalog z dne \'\. tnaja IDOIi.
opravihiji slovilka  Cm I.   lo/U-   I.     »
Kor jo bivi»liščo (irc^orja Kos
neznano,se mu postavlja za skrhnika
v obrambo njcgovili pravic goH|)od
odv. dr. Fr.  I 'a viol ič v (lorici.
Ta skrbiiik bo zaslopal (iro^oi'ja
Kos v oziiaiiHMijiMii pravni slvari na
nje^a novarnost in slrosk»;, dokler
se ta ali ne o^hisi pri sodniji ali no
imeiinje pooblaščenu.
C. k. okrožna sodnija goriška
oddelek I., dne 22. maja 1903.
Št. 41.                                     V siorici v sobolo d\w m. maja 1903.                                Letnik V.
l/.h:ij;i vsi1 H'k in soliotn oil
II. mi |ii'i'il|n>|iliii' y.;\ nirsl'i li-r <ii. .''.. 111*i
| "p. /:i di'/.t'l" Aku |i;iili' ii.i I."i (Imi\;i
|ii;i/.nik i/.iil'1 d.'iii prcj <ili l». /.vi-iVr. Slam-
I.......šti |<r«'|riu:iii  ali   v   (Jurici   n;i   ilnm
j,n-iiij:iri   ci'IiiIi'Iihi H  \, [kiUi'Iimi   1   K in
r,'\i llrl.no :*. K.  I'imiLij.-i si' v («unci v l«>-
l.;ik;iru;iii Schwär/,   v   S.il^kili   ulicah,
.1 c I I r r s i t /   v   Nm nsk ill   iiIk.'iIi   in   I. c
ban  n:i   Vrrilijt-vi'in  li'k;iliš«vu \><>  H vin.
UJalLA
(\«mmtmo i/flunic)
I'reiluistvo in u|iraviil*t\o »<•
ii:iii;tjatu   v   «\ :» r ii «1 n i   t i * k ar n 1»,
ulic;i  Vfttiirim  ti.  4t.  y.
iJupiv ji- ii.'talovili ii.i uri'dniAlvo,
oiilast' in iiaru^iniio pa n:i upravniAtv<>
»(ioncH«. Ojflasi sp računijo po pctit-
\ retail in fcifrr ako *f hskajo 1-krat po
1J vin . 2-krat j •> 10 vm . H-kntt p.->
h vin. Ako «•¦ večkrat ti^kajo. r;nu
i.ijo   hi-   J<(i  pogoiibl.
Izdajalclj in odgovonii   urcdnik Josip MaruSič.
Ti-ka  „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušiči.
Državni zbor.
V torek jc poslanska zbornioa '•»/.-
j»ra.vljala o nujnom prodlogu poslanca
Bianchinija, khloroga jo slavil glode hr
vatskih dogodkov v inuinu „Slovanske
zveze". Prodlog se je j^tH."' 1: 1. Vladi so
nnroč», naj j tori vso polrobno, hi se
od-lnuiijo oil hrvalskcga b:ma v l.jii!>
Ijano poslani agenlje lcr oi)emo<_'0(ji iijili
ovadušlvo. 2. VIhiIh naj naznani vzroke.
zakaj se jo pričela sotlna proiskava proti
slovonskim tiskarnam v Ljubljana. Ü. Vlada
naj poskrbi, naj so pomiri slovansko
prebivalslvo na jugu države, ki jc opra-
vič.eno vznemirjono vsled neznosnih raz-
mer na llrvatskem.
Poslanec Bianehini je v obsirnem
govoru, Irajajočem nad jcdno uro, ute-
meljeval predlog. I'opisoval j«' iiamroč
doj/odko, ki so so vrsili zadnji tedon na
llrvatskom in ki vzriemirjajo duhove se
dandanes. Polioija, orožniki in vojaki
gasc ogenj, toda potlačiti le morejo pla-
mcn, a tie zadušiti opraviccne nevolje
hrvatskega naroda, profi kruternu Histomu,
ki i,ra tlaci. Olo znani prijatclj Ma-ijarov,
hrvatski poslancc v n^rski zbornici, dr.
Toüiazir. je dnc 11. t. in. javno priznal,
da so niadjarskc zastavo in napisi na
tifvalskih tlcli protizakonili. kcr nc» so-
^iašajo s hrvatsko-o^rsko na^oillio iz I.
18tiS. ,.Ako hi hoteli rekel je Toma-
žir vse kraje na llrvatskem zastaviti
z vojaki. nc lii zudoAčala avstro-ojjrska
armada, marvoö hi si morali izposoditi
vojakov od trodržavnih zaveznikov. A
da bi Ijudstvo pomirili, so pm^'lasili na^li
sod. Vsc jei't» na llrvatskem so prona-
polnjcnc. k*ir zapirajo mlado in staro,
žcnske in možo, dclavcc in veleposost-
nik<«, advokalo, notarje in dubovnike,
Dijak' inorajo za tri in doset let z vse-
urilišca: uradniki morajo v pokoj. ako
no nastopajo proti Ijudstvu. Hrvatski listi
no smojo poro^ati o dojjodkih, bic(Jr so
zaplonjeni. Tako jo Inl ,,()bzor-' že 919
krat zaplenjen v zadnjili 20 letib. /it-
sebna pisma odpirajo na poätnib uradih.
Doslej jo; bilo ranjonih nad 1()OU osob
in usmrčenih   19.
Za Hianchinijem je ^'ovoril mini-
storski predsednik in aicer jako srdito.
Kokol jo, da se naša vlada no   Hine me-
sali  v zadovo onkraj   Litaviv   Zutfovarjil
jc tudi   liana  Kbuon-llrdcrvaryja   tor  pn
toj   priliki razzali! eolo Mianrhinija, na kar
niu jo   Hianebini   zabrusil v obraz bosodo
prodrzru's    I'rcdsodnik   jc   pozval    Mian
ebinija  k  redu.  a ju^oslovanski in   češki
pdslanii  so  proti  tomu Imriid proto.slirali
tcr žti^ali, da  pfxlorojo oflu dr/.avnozb'-»r
sko kolibo, nko  bi sc jirn IioIitIo  Inaniti,   ;
da  bi  no  sinoli   v  nji  pronto izraziti  svo-
jc^'a mncrija.
V    irnonu    rosko^a   kluba   jo    posl.
Dvk navajal razlo^'o, iz kub'rih so   čoski
poslanci   podpi.sali  prodlou   i'rvic so sini-
patijo do  juznib  Slovanov   in   dru>?ie   ho
razmore    na    llrvalskem  v istini   takove,
da ljudski    zastopniki  nc   morejo   in    nc |
smcjo mok'-ati. Posl. dr. Žitnik jo na^lasal:
Stolotja  :^o Slovonci in llrvati doiili žalost
in vosoljc  in  to   boccjo   tndi   v   bodoče.
Sodanji  do^odki  na   llrvat-kcm   vzbujajo
[»ozornost no lo   onkraj   Litavc.   marvoč
tudi  toslran, osobito   pa   na   -lovanskern
Juk'U.  In co Avstrija  v do^ovoru z llusijo
v Macodoniji  zubteva ivhnne.   potem je
yotovo naravno, da projc napravi  rod  v   !
svuji  bi.ši.   In  čo   vlada   izjavlja,   da   av-
strijska zbornica   ni  pravo niosto za raz-
pravo i) do^'odkih na   O^'orskem.   upani'">
vsaj, da  na.š k'«s   prodero do   N'ajvišjej,Ta ,
mcsta in da bode modri. dobrotljivi vladar |
našol pota in srodstva, ki morejo pomiriti '
hrvatski   narod in slovanski Jiii,'.  Govorili   ,
so šo posl.  Kerri  in pa ^lavna govornika
i'cski posi. Ctioc in dalmatinski posl. vitoz
I Vukcviu   S ton) jo bila razprava koncana. j
Znat'ilno jo. da so ni o^lasil noben nomški
i poslaneo,   ki  bi   zagovnrjal ogrsko   vlado
j in  njon sistom.   Iz to.m   sklepamo, da so
i sicor nomško stranko v večini   soglažalo !
H prodlo^i, a z ozirom na vlado, opustilo .
vsako   akcijo.   ki  bi   -c   inogla   tolmaciti  '¦
kot   ilcinonstracija   proti   Madjarom.    Z:i '
prvi  prodlog jo   u'lasovalo   I'M    proti    Si
poslancov.    I'rodlotf  jc   sicor   dobil   ab-  '
solutno vočino, a za nujnost jo treba dvo
tretjini glasov,     zuto jo bila nujnost od- ,
Honjona.   Za drugi prodlog pa so   vstali
vsi l'oljaki  in člani noiuškoga katoliškega
centra;   nujpost prodloga je   obveljala   s j
112 glasovi proti   ()9.   Tretji   prodlüg   je !
kot prvi dobil absolutno večino, a nujnost
ni obveljala.   Istotako je pri meritornem
tflasovanju dobil drugi predlog zdatno ve-
d'ino. Moj Kla'-ovanjeni jo bil volik rojiot
in krik. kcr jc pod|.irodHcdnik Kaiser iz-
javil, da jc nnjnosl tudi dru^rct»;t pr^dlo^a
odklonjcriH.
Na to jc zbornica nadaljcvala raz-
jiravo o ncdoljskom  po^itku.
Žirolopisi črtice o bann pfo Jožefn
Jelačicu p!. Biizjaisktmo.
1 ~;¦ iia. 1   vi     M! h.ti'i ii-v
Kcr sc dandanašnji toliko govori
in pise po vscb c-asnikih «led»- onih od
Madjarov i/.zvanih ncrnirov na Hrvatskem.
mendtt bi nc bilo odveč. ako se ozrerno
malo na one^a vrlcga junaka, ki je po-
rna^'al pod L'oslom : ,.Sto Bog dade i sreča
junaOka"', I. lSi-8-19.. marsalorna Hadetz-
kiju in Windipchgri'ttzu. re^iti prestol in
Avstrijo. Tu jo bil na čelu omenjeni ju-
nak ban .Iclacic. Mi itak prernalo pozna-
mo za domovino in Avstrijo zaslužne
možo. zlasti one. ki so bili slovanske
krvi. ker so nas jp očilo na nemskih
gimnazijah čislati samo to. kar je nem-
skoga : ..Deutsche Biederkeit, deutsche
Treue, deutsche Sprache deutsche Cul-
tur1' itd . a same sebe in svoj narod
spoznavati in ljubiti, kar je njegovega. o
toni se ve. da nam je le učitelj sloven-
sc'ine kaj malega povedal. Tako je bil in
je se ..nemški konj-l vedno sit ovsa in
najboljše detelje. med tem ko vboga
„slovenska p;ira", kakor je peval svoje
dni le pesnik v'odnik, stoji lačna v blata
in jo vrhu tega še tepejo po gla?i in re-
briti' In vendar, kje bi bila že Avstrija,
ako bi je ne bili rešili ravno Slovani 1.
181S-4lJ. ? Avstrijski Slovani so se vedno
držali Palatzkovega gesla: ..Ako bi Av-
strije ne bilo. bi jo morali mi vstvariti!'1
Med najbolj zaslužnimi možmi, kateriin
se ima poleg Božje previdnosti Avstrija
zahvaliti za svoj obstanek. imenuje zgo-
dovina, poleg Hadetzky-ja in Windisch-
grätza, tretjega v tej zvezi, namreč ne-
po/.abnega bana Jelačica. o katerem sem se
namenil tukaj nekaj ertie podati, da bodo
mlajši čitatelji ,.Gorico" zvedeli. Klo in
kako zasluien je bil ta mož, kateremu
in katorega narodu bi morala Avstrija
pač na veke hvaležna biti! Pa ravno
današnji nemiri po vsej Hrvatski pričajo,
da tudi v politiki velja. žal. pregovor. da
nehvaležnost j«; pla.t'ilr* svota. t. j tudi
Hrvatoni, ki ho s mvojo zvestobo rešili
AvMtrijo jn kršcanstvo obvarovali pred
divjim Turčinorn. kor so nkoz nino^o sto-
lotij not- in dan «tali na atrH/i proti
temu kletemu sovražniku kräcanskega
imena. Da pa ne bo zopet preilolg ta
vvcnl k zivotopisu te).'a slavncga junaka,
kakorAncga bi ravno zdaj zopet potro-
liovali iiMM bratje Hrvati proti -vojini
tlaciteljom. krutirn Madjarom, pnglcjmo,
kdo je bil in kaj za.služnega je storil
slavni ban JelaOic za svojo domovino in
Avntrijo !
Jožet gro! Jelačic pl. iJužimski je bil
tretji sin podrnaršala bar. Krana Jelacica,
ki se je žj v tarskih in francoskih voj-
skah vedno odlikoval. Ta je umrl 1.1810.
in vsi njegovi trije sinovi: Jurij. maj-
starejSi je umrl že le pred 3 leti kot
podmaršal v Zagrebu 97 let star). Anton
in Jožef sta dosegla generalsko cast, in po-
slednji. kakor bomo pozneje slišali, je
kot ban hrvatski avoje ime jako prosla-
vil 1. 1848-49. Rojen je bil 16. okt. 1801.
¦ v Zagrebu. Vzgojen je bil na akademiji
Marije Terezije v Dunajskem Novem me-
sta. Toda. ker je imel veselje do voja-
škega stanu. je vstopil 1. 1819. kot po-
ročnik v tretji dragonski polk. katerega
imejitelj je bil njegov veliki stric — po
materi — bar. Kneževic. — Ravnatelj
akademije je sicer menil. da bi bilo škoda
tako nadarjenega mladenra porabiti za vo-
jaka. na ksr je opazil bistroumni cesar
Frančiček: vOn je prepričan. da se po-
trebuje v vseh državnih službah dobro
nadarjene ljudi; Jelačica se bo dalo na
vsak način porabiti v onem slauu, h ka-
teremu čuti nepremagljivo nagnenje"*.
Te prerokovalne besede so potem po-
stale najbolj popolna  resnica.
V letu 182f>. je avanciral za nad-
poročnika in v tej časti je opravljal
službo kot brigadni pobočnik pri ge-
neralu Geramba v posebno zadovoljstvo.
Po petih letih je postal stotnik II. reda
v ogulinski graničarski polkovniji in še
tisto leto je postal stotnik 1. reda v polku.
V tej časti se je odlikoval 1. 1885. pri
veliki Kladovi v boju proti roparskim
Turčinom na čelu svojega oddelka s po-
gumom in odločnostjo tako, da je bil
pohvaljen na Najvišjem   mestu. Dve leti
LISTKK.
Spömin na 55-letnico ustaje y Milaiiti
in hrvatsko jimaštvo v istej.
(Kt  iiii'ininissi' juvaU. Spisal  M.  Mili;niljiiv.')
(Kaljo.)
Trčili ho dne 28. marca ; DAspre
je začel br.j ob 11. uri z ne prav 20.000
mož moenim drugim armadnim zborom,
ker je menil, da ima le en sovražen
zbor, ne pa glavne armade pred seboj,
in do 3. ure popoludne se je držal na
bojišču proti premoči. V tem uaodnem
tronotku, ko bi se bili utrujeni vojaki
morali umakniti sovražni sili in pritisku,
prilomasti tretja in založna armada z
naglimi koraki ter so ukljub hrabremu
uporu Öardincev ravno z večernim mra-
kom izvojevali najpopolnejšo zmago, —
Tukaj je prejel naš obče znani rojak
Andrej baron Oehovin, kornur se je pred
njegovo rojstno hišo dne 14. avgusta
1898. v Branici postavil krasen spome-
nik iz marmorja, znameniti red Marije
Terezije za   svojo  izvanredno   hrabrost,
kakor   že   poproj   pri   Montanari   veliko
\)u vfiiKu ziaio. ib irojno veiiKO oaiiKo- ¦;
vanje je nokaj  redkoga in   nenavadnega
najti hkratu pri enein vojaku.
Karol Albert so je izpostavil ognju,
kakor oni, ki išče smrt; on je videl, da
ni mogoce veß braniti sovražniku pohod
v Turin, in ravno tako je moral op biti
prepričan, da ne more po svoji, proti
Avstriji pokazani sovražnosti in nezve-
stobi, pri vedenju, katero je kazal do
ita'ijanske prekueije, nikakor več kralj
biti, potem ko je bil dvakrat in posled-
njič tako naglo in odločno poražen.
Öe tisti večer odloži krono v prilog
svojemu sinu, vojvodu savojskemu, Vik-
torju Kmanuelu, ostavi tako ltalijo, ter
ne najde preje mini, dokler ne pride na
konec naäe Kvrope, na obrežjo atlan-
skega oceana, v Oporto (PortugalskoV
kjer je nravno uničeni mož umrl že 28.
julija istega leta.                                          |
Novi kralj je pri osebnem pogovoru
z Kadetzkom dne 2(i. marca sklenil pre- '
mirje, v katerem je obljubil slovesno {]?), '
da   bode    postavil   mir   s   oesarjem   na '
trajno podlago.   Vsled te  obljube so bili '
pogoji premirja prav mili.   Dno (i. avL'u-,
ie ODijubil placati 75  milijonov   frankov
za vojno odškodnino ter se je odpovedal
vsem zahtevam do lombardsko-beneškega
kraljestva in vtikanju v zadeve laskih
državic, kakor je to delal njegov oce.
V šestih dneh je dovršil Hadetzky
to vojno, podobno znanim besedam rim-
skoga vojskovodjH Co/arja; „Veni, vidi,
vici", za katero bi ga Napoleon 1. 2avi-
dal, ako bi se mrtvi zmenili za tako
nagle zmage i
Lombardija je ostala, vkljab klica-
nju k ustaji, mirna, — bali so se preveč
,.belih hudičev" ^diavoli bianchi), kakor
so imenovali avstrijske vojake radi njih
belih uniform. Le Brescia, tedaj še trd-
njava, v kateri so se zbrali najzagrize-
nejši prekucuhi-prostovoljci iz Veltlina
in pogorja, se je uprla. General Haynau
(ali „Hauein") imenovan, je pozval mesto
k predaji; tudi vest o bitki pri Novari
ni nie; na nje delovala, ker isti uporniki
niso hoteli verjeti na tako n.'.glo odločbo
in popolen poraz Karola Alberta, in tako
ni ostalo ničesar drugega, kakor se mesta
polastiti z vihro ali naskokom.   tna bri-
l'HiJH    il>   7.Hnnr?«l»l      nn/lrnli     1      unrilu     1 U J.U
istajnikov. Nezaslišana jo   pa   tu   grozo- I
vitost in krutost laskih puntarjev; oni
so pomorili vse ujetnike. oni so poklali
med bojem vse ranjence, ki so jim padli
v roke; zato pa tudi naäi vojaki niso no-
benemu prizanašali. marvec pobili so
vse, pri katerih so našli orožje. Vendar
se ima Brescia zahvaliti le strogemu
redu, ki je vladal v avstrijski armaili, da
ni bila oplenjena in požgana, kakor je
to tudi zaslužila.
Modeno in Parmo ^vojvodstvi) so
zasedle avstrijske čete ter so morale zo-
pet pokorne biti njih knezom; ravno
tako je poslal maršal Kadetzky en vojni
zbor v Toäkano. ki si je z naskokom
osvojil Livorno, kjer si je naä oböe znani,
zgoraj imenovani junak Andrej baron Če-
hovin, oslavil svoje ime z junaštvom in
je zato dobil tudi od velikega vojvoda
loäkanskega, Leopolda 11., z laško pisa-
nim diplomom zaslužno kolajno in lako
je bil storjen konec ustaji v Toškani.
Drugi je sei v Ronianjo, ki je primoral
Bolonjo k predaji ter 19. junija pa po
kratki   oblegi   zasedel    Ankono   (Jakin),
Ko si je   manual   zavaroval   hrbet,
pozneje  jft   bil   kot   major   namestniSki
pobočnik v Dalmaciji in I.  1812. polkov-
nik in po?eljnik prvega   banskega polka,
na čegar važnem mestu si je on pridobil
Ijubozen in zaupanje graničarskega Ijnd-
stva  V marcu I.   1848.  je bil imenovan
za goneralmajorja in hrvatskega bana in
brž potem že   za   podmaršala.   Tedaj so
ma odpre, pod tpdanjimi  političnimi od-
noSaji obsirno   pa tudi zlo  opasno polje
delavnosti,   pri   katerem   so   mu bile pa
vedno   zvezde    vodnice,    nepremakljiva
zvestoba do ce9arske hi$e in ljubezen do
domovine, mile   mu   Hrvatske.   On   sara
je tedaj pisal nekema svojemu zaupnemu
prijatelju tako-Ie: „Moja  kocka je padia,
jaz sledim po ravni poti ter iijram očitno
igro; ako   pri   tern   poginem, padem kot
domoljub  in   kot   zvesti   služabnik   svo-
jega Gospoda in cesarja*'.   —   Ko je bil
od cosarja Ferdinanda <s pridevkom „Do-
brotljivega")   imenovan banom   za   tro-
jedino kraljevino (Hrvatsko, Slavonijo in
Dalmacijo'i v zacetku 1. ISIS, se je takoj
podal na   Danaj,   ter je   prisegel nje.no-
vemu Velitastvu kot tajni svötnik; ni pa
hotel pri  tedaj   spremenjenih   političnih
odnožajih   Ogrske   do   Avstrije    položiti
prisege   kot  ban.   rekoe,   da   se   on  ne
more kot mož-poštenjak   k   ničemur za-
vezati,   kar  bi   po  svoji   vesti   vrsiti ne
mogel. Ob njegovem bivanju v Beča, mu
je izkazala tudi dunajska   posadka svoje
navdušenje   na    njegovem    imenovanju.
Vrniväega   se   v   Zagreb, je prebivalstvo
sprejelo   z   navdusenjem.   Brž   je skli-
cal ilirski  zemaljski   sabor   v   Zagreb, v
kateri  so  prihiteli   narodovi   zastopniki
od vseh strani v   polnem  številu ;   tedaj
so   bili   vsi  jedini, Srbi in Hrvatje,   pod
imenom Iliri.  Oj,   kolika navdušenost je
vse   narodove  zastopnike   in   poslušalce
prežinjala. ko je razlagal skupščini, zakaj
so se tü seäli.   Ogrskemu  samostalnemu
ministerstvu. ki je hotelo Hrvate imeti kot
podredjene,   skoraj brezpravne   nasproti
ogrski kroni, je on in ves sabor zanikal
svoje  pripoznanje.    En glas je   šel akoz
vso trojedino domovino, da hoče biti ne-
odvisna   in  enakopravna   z  Ogersko po
rekn: Enake  dolžnosti,   enake  tadi pra-
vice!  Toda   ogrsko   ministerstvo  je   po-
vzdignilo na cesarskem   dvora v Inomo-
sto   ikomar  se  je   isti   radi marčne du-
najske ustaje umaknil) žugajoče pritožbe
in ban je bil tje pozvan, da se opraviči.
Ali na dvora ni bil od vseh dobro spre-
jet; le cesar Ferdinand mu je še tako ne-
kako zaupal, ceravnose je zelo proti njemu
„intrigiralo" od   strani   takozvane    „ka-
marile".   Od  tod  je   poslal   pomirjajoči
razglas  na  vse   pri italijanski vojski se
nahajajoče graničarske polke (okrog 36000
do 38000 mož je tu bilo), katere je sku-
šal odvrniti   od  zvestobe   znani  hrvaski
pesnik. pa italijanskega mišljenja, Toma-
seo a'i Tomažic iz Šibenika, ud zaeasne
ljudovlade sv. Marka.
je obrnil izdaten   del   svoje   moči   proti
Benetkam, katero mesto je  zaupalo Ko-
šutovim sporočilom in  obljpbam   ter   se
hotelo vpirati za vsako   ceno,   kakor  je
to    naznanil    beneški    diktator    Manin.
Ali za oblego tega   otoškega   mesta   ali
trdnjavic v grezih   in   otokih  (lagunah),
je bilo treba precejänjega, da, še vecjega
stevila vojakov kakor pri Piemontu. Tudi
izgubc so bile veče, ne sicer   toliko   po
sovražnem ognju, akoravno je bil ta zelo
mocan,    bolj  pa  je   provzročil   te   veče
zgube mrzličen zrak v lagunah, ki je de-
loval tern škodljivejae, ker so morale čete
stau po rovih v vodi   večkrat   do   paau.
V teh četah je služilo   tudi   mnogo   slo-
venskih tantov, zlasti med topničarji,   ki
so potem tadi domov   prišedši,   pripove-
dovali epizode iz  te   oblege.   Toda   njih
vstrajnost in pogum sta bila   nepremag-
Ijiva ; Lližnji prekopi so bili proti močni
trdnjavi izpeljani in od 23. do 26.  maja
je grmelo 100 topov   proti   isti;   bombe
so raznesle  v zrak   mnogo   ?alog  stre-
Ijiva, razrušile  so    dve   vojaäaici,   ubile
ali ranile eno tretjino posadke, ki je pa
morala v no<5i od 26. na 27. maja   osta-
viti svoje dobro branjeno mesto.
Toda cesarju vedno zvesti graniöarji
niso Tomasea posluäali. Vendar pa, ker
so graničnrji zvedeli, da je njih ožja do-
movina v nevarnosli, so nameravali He
tje vrniti v brambo mile domovine, ali
ban jih je pomirit z lepimi besedami in
obljubo, da poskrbi že on z ostalo polo-
vieo graničarskih polkov v obrambo tro-
jodine kraljevine, kar je tudi moSko in
junaško dovršil. In tako so oni ostali v
ltaliji, ter zopet osvojili. i ostalimi ces.
tVtami lepo lombardo-beneško kraljestvo
za cesarja pod maršalom Kadotzkom!
^Dalje  pride.)
Do pi si.
Iz (iorire. — „L'Eco del Litorale-',
list, kateromu je geslo: „propugnare la
causa della giustizia e della veritä" od
If), maja donaša članek: „Dimostraziono
antimagiara in Croazia". Ko srno mi Hr-
vati prec'itali ta članek, smo splaniteli v
pravičnem gnjovu in z nami vred tudi
vsi Slovenci, ki poznajo bliže točno stanje
in neznosne prilike, v katerih ravno sedaj
jecijo Hrvatje v banovini. Ta list —
„L'Eco del Litorale" — opisuje v ome-
njeneni članku v živih bojah naval se-
Ijakov iz okolice liriževačke na posestvo
Fodroczy-evo blizu mesta Pogačeva, ker
je razjareno ljudstvo mislilo, da se ondi
skriva ban.
Ta dopis ni samo fragmentaren,
brez motivacijf» in kakega vvoda, ki bi
navedena dejstva stavil v pravo lu<5 in
bi dopu^čal razsodno kritiko dogodkov,
ampak je tudi izkrivljen. Dopisnik onega
clanka ima bumo fantazijo, ker opisnje
eel dogodek dramatsko. Osvetiti hočemo
le nekoliko čudnih izrazov in misli član-
kovih. Ta g. dopisnik namreč kr?ti pra-
vični pokret tlačenega naroda hrvatskeg i
z imenom „fanatismo antimagiaro4. Si
jeli g. dopisnik v svesti, kaj pomeni ime
fanatizera ? Jeli ta be^eda ta na mestu ?
S kakim pravom on nazivlje hrvatske
seljake, ki so vprizorili ta naval ,,la turba
dei sacchegiatori ?u Pozna-li italijanski
besednjak gräega naslova za tatove in
razbojnike, kot je ta ? Mi pa vendarle
menimo, da je ta epitheton ornans mnogo
bolj primeren za prilieno število vernih
podanikov blažene Italije. Za tega g. do-
pisnika je pravicni in obupni boj, ki ga
bije hrvatski narod za svoja prava naj-
bolj primitivna in opravičeni gnjev ubo-
gega in tlačenega hrvatskega seljaka „un
quadro barbarico ?" Seveda — potrpež-
Ijivi Hrvatje, ki so že tolikrat hodili za
druge narode po kostanj v ogenj, so
Italijanom barbari, kadar se hočejo otresti
neznosnega jarma. Pri tern pa pozablja
dopisnik, kako so delali in delujejo Italijani
potajno z bodežem   in  tajnimi  mafijami.
Ta g. dopisnik ali ne pozna poli-
tiškega stanja na Hrvatskem, ali pa hoče
živo popisujoč in iskrivljajoč eno epizodo
iz hrvatskega pokreta, zlobno ocrniti hr-
vatski narod. Ako ne pozna pokreta, naj
molči ali naj se boljse iz verodostojnih
virov informira; ako pa ga pozna, moramo
dopisnika globoko pomilovati. V tern slu-
čaju bi namreč moral podati tak ko-
mentar o dogodku, o katerem poroča in
navesti vzroke, vslcd katerih se je po-
javil mej Hrvati tak odločen odpor proti
banu in njegovernu zistemu. Ker pa g.
dopisnik tega ni storil, je namenoma su-
geriral čitateljem lista napačno mnenje
o dogodkih na Hrvatskem, tako, da ti
mislijo, da je pravični odpor Hrvatov
proti tiranstvu bana in proti robstvu, ki
ga občutijo pod Šovinizmom mažarskim
le podivjanost nekaterih nezadovoljnih
seljakov. To gotovo ni pravično. ödpor
na Hrvatskem je le glasen protest na-
roda, ki si drugače ne more pomagati
proti banu in vladi, ki hoče uničiti 3
pomočjo vojaških bajonetov brez ozira
na zakon,materijalno, moralno in ustavno
samostalnost Hrvatov. Mi se nadojamo, da
bo taj pokret rodil dobrih sadov za hr-
vatsko in slovansko narodno stvar v
obče. Če je tedaj cilj tega boja tako ple-
menit in opravičen, nije li opravičena
tudi borba zanj, ko ne dostaje drugih
sredstev?   Da se  pri   takih   prilikah po-
1 gibno in naravno, to g. dopisnik „LKco"-
{ ta tudi .^nm ve dobro, posebno ce po/.na
domonstracije v Italiji,   kjer  so  taki   iz-
gredi   na dncvnem   redu,   in  to no med
seljaki, ampak prosvitljonimi vseučili^čniki.
Jasno jo, daje pri tej alvari po.sredi
tanatizern   onoga g. dopisnikn,   ki mu je
žal, ila se med   Hrvati in Slovani   ^ploh
javljajo  taki   pokreti, ki pričajo,   da .smo
šo živi, dočim najbrže   odobrava   nepra-
I vično in zaros barbarsko postopanje ita-
'. lijunsko irridonto v slovanskein Primorju.
No, mi se no čudimo toliko g. dopisniku,
kot listu  ,.L'Kc3o del Litoralo"  in njogovu
— goalu !
Hrvati v Gorici.
Iz Rotlika. (Koncc.) — Na.š g. žu-
pan, kakor je bistroumen, je sprevidel,
da je zanj in njegovo osrečujoče nauke
ledina že prebitn. in da toroj ne smo
več po svetu, da bi ga mi spet no po-
zabili. Zato se je nastanil prav blizo nas
na Kozini in dohajal v začotku bolj po-
redkoma, poznejo pa pogosteje v Hodik.
Na pomoč je vzel vso ,.lib." bando v
Hodiku in okolici, ki mu je imola pri-
pomoei do zaželjeno „požrtvovalne*1 žu-
panske časti. Da bi bolj vspel, obljubil
je, da bo ,.prišparal" občini veliko stro-
škov s tern, da bo prevzo! ,.iz Jjubozni"
do naroda službo obč. tajnika. Dalje je
obljubil držati lep mir in red v občini.
v cerkvi in pred cerkvijo, pripomoči, da
bi se zidala corkev, popraviti poti, oči-
stiti vodnjake, gledati pri apnenicah, da
bi nosile občini dobička, a ne äkode it^.
vse to je obljubil. Nasproti vsem tern
nezaslišanim dn^--tam, ostala nas je ve i-
dar večina neobčutljivih in tern „liba
zagotovilom nepristopnih, in Co tudi jo
,.lib." garda porabila vse „lib."' pripo
močke, kakor pijačo, obljube, ^rožnje,
obrekovanja itd., bi bil vendar-le gosp.
župan z dolgim nosom odšol zopet ne-
kam na „ceste", da mu ni priskočilo na
pomoč izdajstvo v našem taboru. Torej
s tern „poštenim" sredstvom, ki sta mu
očeta Efijalt in Judež, je zasedel g. župan
pred nekoliko meseci naš županski stol,
in sicer zdaj tako gotovo, trdno in varno.
da ga z njega več ne bo vrgel „noben
klerikalni zmaj". Saj je tako prav! Gosp.
župan je že prüeten in je hodil dovolj
po svetu, zato je povsem umevno, ako
si želi na stara kolena počitka. Ker pa
je iz same „požrtvovalnosti"', „rodoljubja",
„nesebičnosti", „ljubezni" in radi „tru-
dapolnega" dela za „narodu pozabil po-
polnoma sarn na se, je povsem umevno
in pravicno, da mu narod pusti županski
stol, in sicer dobro ..sudran1', kakor zah-
teva njogova častitljiva oseba, dokler bo
mogel na njem „truditi se'' in delati ,.za
blagor naroda", in s>or tern bolj, ker
bo narod na velikem dobičku, ko on za
tako ,.pičlo" nagrado oskrbuje vse obč.
zadeve sam, celo službo — blagajnika.
Pa če bi tudi ne bili vsi sporazumljeni,
da bi zopet po treh letih postal županom,
kaj jim pomaga, ko „ni nobenoga dru-
zega moza v občini sposobnega za žu-
pana', kakor se je izrazil en moder „li-
beralec', s čemur je mislil, da bi noben
drugi ne znal tako komandirati, straho-
vati in jemati dijete, kakor on. Potem
je tudi sploh nemogoče, da bi se mu kdo
postavil po robu ali celo glasoval proti
njemu, ko zna tako energično s po-
močjo paragrufov ukrotiti vsako „nepo-
korščino*'.
Iz v.sega tega je dovolj razvidno, da
jo naä gosp. župan od las do podplatov
pravi, koreniti napre.lnjak, in da mora
po njogovern komandu plesati — naj bo
celo na pepelnico — v Hodiku vse, kar
.se mu neče zameriti. Kdor pa se mu za-
meri, g'trj« mu!
Druga ne rnanj lepa lastnost gosp.
župana, ki izvira „naravno" iz prve, je
njogova modrost, ki prekosi celo Salo-
monovo. V dokaz tomu naj služi Hledeče:
Vsi naši gg župniki so vselej brezplačno
pasli kravo ozir. krave po „gmajni". Tako
je tudi sedanji g. župnik dal pasti kravo
od 1. 5 899. do lani, ne le da mu bi bil kdo
prigovoril ali od njegn kaj tirjil, temveč
na izrecno izjavo bivsVea žuoana in nnd-
da župnik nikdar ni plačal za pa^o in
tudi .sodanji naj bo bro/, strähn, kor da
bi bilo za obcino „sramotrm1. Kar \m je
bilo poprej „sramotno", to jo sedanjo
,,lib." županstvo nuinazalo s „lib." ma-
zilom, da jo naenkrat poslalo „casino".
Protečoni mosec jo namreč sklenilo „lib."
starasinstvo eno^lasno — toroj tudi s
glasom ,.dobrot,fttkl župnikovoga prijatolja,
corkvenega ključarju, da mora g. 2up-
nik plac^ati za pašo kravo za I. 1899.,
1900. in 1901. po 2 K, skupaj 12 K. Ta
sklep je poslal g. župan v podobi pla-
Oilnoga naloga po obč. slugi in dvoh ob(5.
čuvajov g. žiipniku. Ako v 8 dnoh no
plac'a. da so bo iztirjalj sodn. polom.
Ali to ni Salomohska modrost? In s tako
modrostjo jo napolnjrn g. župan. No vein,
ali jo g. župnik plačal ali pa bo župau-
stvo skozi sodnijo iztcrjal»v, to pa vem,
da bi teh 12 kronic nckomur dobro do-
šlo, co bi jih dobil. Iviako modrost jo
pokazalo „lib." obd. starasinstvo, navdu-
äevano od g. župana, so sledecini sklo-
pom: „Sklenilo jo z vočino glasov, da so
morajo popolnoma v Hodiku zalroti ovco,
ker da jo premalo prostora za pa.šo'.
Kdor pozna rodiško ,,t,rmajno", kimal bo
z glavo tor si pomislil, <}a ni rifibržo pri
„lib." starašinstvu v glavi vso v redu,
nego da se mu baie mesa.
In vendar ni temu tako. „Lib.*' sta-
rasinstvo so vodila pri tern sklopu le ple-
menila in vzvišona ,Jib," načola. Glavno
pa toh načel rodiških liberalcev je po
izjavi nekega to, da jo največji greh —
po „lib.*4 katokiztnu — dati kaj ,.farjir'.
(Urugi je zopot razglasil za nHjvoejo čod-
nost, če se „farja"' oslepari.) Kor pa jo
stara navada, da se d;»jo g. župniku vsako
loto on sir od ovac. kar pa jo največi
greh, prodala sta dva najprej ovco iz
hvalevrednega vzroka, da bi se obvaro-
vala t'.'ga strainoga greha, potem pa sta
delovala na to, da jo tudi veliko drugih
ovce prodalo. Ker pa so vondar niso vsi
hoteli odločiti, da bi so odpravil ta greh,
t. j. niso hoteli prodati ovac, je storilo
starasinstvo gornji sklep.
Za danes naj zadostuje toliko ; pri-
hodnjič äe nekaj več, da. se vidi, na kak
način hoče „Sočin*1 dopisnik prati naše
županstvo na račun g. župnika. Toda
zamorca zastonj  perež.
Iz Kožbanc. — (Odgovor pod-
pi s a n i m d o p i s n i k o in v „S o č i'
št. 3 6 priobčenega dopin iz
Mirnika.) Veseli me, da ste se dali spo-
znati. Zdaj šele vem toroj, za kalorim
grmom tiči zajec, šo ie zdaj sem pri^el
na sled kovačnici dopisov, v katerih so
me je že dve loti zaporodoma in nepre-
stano blatilo. Ako nima „dopisun" ,.Prim.
lista", ki je priobčil v 17. it. toga lista
dopis „Iz Kožbano" druge zasluge, ima
pa vsaj to, da mi jo dal, izvabivsi
Vaše podpise, priliko, da se nekoliko po-
glodamo od obličja do oblicja. Vso oa-
govornost za omenjeni dopis pa prev-
zamem jaz podpisanec.
Ko je pa slučajno do toga prišlo,
potem pa hajd na dan z resnico. V svo-
jem dopisu v „Soči" trdite, da niste rekli
v svojem utoku, ne da so nezakonitosti
niti zakonitoste, ampak navodli da ste le
resnične slučaje. Na to Vam odgovarjam,
da ste v svojom uloku navodli vso neza-
konitosti, katoro so se po Vasorn mnenjn
godile na dan občinsko volitvo. To do-
kazuje pač dejstvo, da ste pod točko «
svojega utoka zapisali, da volitve niso
bilo pravilno razglašene in da bi morale
že radj tega biti neveljavljene.
Vpraäam, ali ni li to nezakonito,
ako se izvrši kaka volitev, ne da
bi bila pravilno razglažena ? Dalje pra-
vite T svojem dopisu, da s tern, da ni
namestništvo razveljavilo volitev, ni šo
nikakor rečeno, da bi bile v uloku na-
vedeno neresničnosti. Že to, da ste trdili
v svojom utoku, da niso bile volitve pra-
vilno razglaäeno, moralo bi dati nainest-
ništvu, ako bi bi!a Vaša trdilev resnična,
povod, da bi volitve razveljavilo. Ker se
jo pa namestnižtvo prepričalo da ta VatSa
trditAv    ni    Hur   rfisni^n».    ni   imrtln   Ludi
"^^      ^i^^      -^^—'        —
Sailjarsto in viuarsko Arnstvo I
n J3rda v Qoriei         |
ri-od.'ij.i   n;ir;ivn<>   in   prHtnc
brisk«*'  pridHkr   po   zmeniili |
Zaloga pristnih vin:            |
burgundeca,   rizliiuja. modre
frankinje in drugih.        j
IWNKKTNA VINA. (
S(mI(v, dnistvjt jo:
Gorica, ulica Barzelilni št. 20. I
Anton  Pečenko
Vrlnu   ulica H (IOKK A   Via Giardino 8
nriporoca
pristna   neia
in črna   vina
ix   vipavskih,
furlanskih,
nmskin,   nai-
matinakih   in     j
iblerskih  v i        >
nouradov.
ISWniikVljil      Mil.      <Ji'|||       ill       IlU.|MI^IM,l        U\ t        i,'    it    *.
.lid    ii;i   VHc   kr;ijf   avstro ffiersk»'   fiimu'irhije   t
Hotlili od   fi(i  litrov   rirtprcj.   M;i   zalilcvo   poäilja
hull   ii/itrcc.
Cene zmerne. Fostreiba poštena.
*   Naznamlo!   <
1'mlpisilii .-, iiM)i;iiii li;i- |
/lianjali slavinMnu oIm'iii-!-
vii v iiic>|ii in n,i dc/r|i.
d;i |)ii'V/;iiiifvin \>\c(\ -mrli
vojcua o(VI;i vmlslvo ifi
n>ki|iov;i!]jc >I;irod;i\ |]c uo-
^lilni'
„^ri Golobu"
na voglu  ulice   ..Morelli".
SLrln'1 lioilt'iii. <l;i ImmIc
tmli v lioilori' |Mj-||-i'/|»;i v>r-
-ti';tii>ko >t)lnln;i. k;tkor jc
hilii  diolcj.
Lcobohl  Rcja.
Jakob Miklus,
trtfovpcz lesorn in opeko,.zaloga
vsakovrstnppa trdoga in mplikp^a
koroSketfu in kranjske^a lcsji tcr
pohistva, rukcv itru^i, vinskih po-
sod, stiskfilnico za vino in smljt»
vsako vflikosti
v Pevini,
za Soškm mostom. p. Gorica,
priporoča p.   n.   obrinstvu  svnjo
botfato    zalo^'o,    za^'MavIja   naj-
hitrejšo postrežbo   in  jako   nizke
cene.
^¦¦^    ^¦¦¦k    ^m^    a     ^Bk      ^^^     ^^t^.
Tomaž Huala,
trgovec z lončarskimi,por-
celanskimi in steklarskimi
izdelki, v Gorici naTravniku
h. štev. 8, (prej Weidlich)
s«' pri|Hiror;i sl. oliriu .1 vu v iiic-
^tu in na (|«>žcli /. /;i^(»((»vil(>in
l«>rii»< in Noliiliic poNlre/lM , opi-
i'aj<' sc na svojc ohilno /n.nijc
v t«*j slroki kot viMMctui iikIii/-
benrr v tr^ovinah gg. Sturli
in Monari na Travniku.
Vse io iiajiižjiii ceoah!!
___Odlikovana delavnica!
ant7krusič7^
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl. občin-
slvu v meslu in na deželi,
posebno čč. dnhovsčini. —
Ima bogato zalogo blaga
vsako vrste in za vsaki stan,
ter opozarja na ravno došlo
sveže pomladansko blajjo,
I a s I n i i zd e I c k go tovili oblek
in povrhiih sukenj. Ccne
prav solidr.e!
J^ačimski sklep „Centralize posojilniee" v Qoriei rissss^sšš^^. za drujfo upravno leto 1902.   ^ :— ^= ^^^^^-^ ^^=^. Denarni promet. Sprcjeinki                       Kron     vin.                         I^datki                      [   Kron     vin. l^irim ^liivnili tlclc/cv.........          3.600 '               Ratuii firanilnih vlog    ...........107.äyö     57 opniviliiil) (.k'lczL'v........             290 i   —            „      obresti od hranihiih vlog    ....          1.080     48  i pristoj)iiin    ....          .....             19.'3     —           „      posoji! na osebni kredit in zastave        46.477     27 hniniliiil:  vlo«.........      38Ö.019      18            „      posojil na vknjižbo.......!|    153.043     83 •posojil na osebni kri'dit in z.islave        21.832     80            „      posojilnih obresti........1          114      26 posojil na vknjižbo.......        12.394     04            „      obresti od posojil na vknjižbo   .   . jl       —           53  ' posojiluih obrcsti   .           .....          9.193     74            „      zamudnih obresti........|      —          22 obrcsli (»d posojil na vknjižbo   .   .        Kj.624     75           „      upravnih stroškov........i      si.072     04   : zainiidiiili obri'sti........             143     —            „      irivt-ntarja     ...........            139     37 t'fi'klnili obrcsti.........,,          2.j2                     „      knji^ in tiskovin........i            10     50  f 1      „      iipravnc^a prispcvka     ......          1.894      h\            r      tekoči.............      803.389     G6  : k-kni-i......          ....         «J71.48O      12           „      tekočili obresti.........j         297     01 k'kouli ubri'sli   ...           ....             803     85            „      blagajiie: gotovina za 1. l(<03 .   .   .        10.266     29 obrvsli ihI hraniliiili vlog     ....                11      35                                                        ^^,.------------------ bhigajni':  gotovina \i 1. 1901       .   . •        4.6u4      69                                         ^^-—'""                              1 1,128.4«7      03                     ^^^~                                                1,128.487     03   | i                            1 Pro met: Sprejomki     .......K  1,128.487-03 Izdatki...........,   1,118.22074 K 2,246.70777 Plačun zgube in dobička. Zgubu                               Krun      viu.                            Dobiček                              Kron      vin. ' RaOun posojilnilj ohresii........             304      13        Račun posojilnih obresti........        10.791      90 ubresti od posojil na vknjižbo   .   .             206     90            „      obresli posojil na vknjižbo ....        18.512     39   \ tckučih obresti.........               13     33           *      zamudnih obresti........            142     78 .      ohrosti  hraniliiih vlog:                       S                                     '      tekudih obresti..........         2'189     39 pristopnin...........             193     — Izplačaiie: .   .   .      K    1.06913                                         ^      efektov: kurzna razlika     ..'...             141      —   ! Kapital.zovane:        ..   21.99356         23.062      69                     ofektnih obresti.........             959      — „      upravnih stroSkov........         6.072     04            -      upravnih prispevkov.......          1.894     51 inveiitarja: 20'',. ndpis......             203      —                                                              ^*^*'          , knjig iu tiskovin: 20" u odpis     .   .             239      06     j                                         ^*^                            J bilam-e: dobiček........          4.015     82     j                          ^^                                    '                           ' 34.116     ^7               ^^^                                                        34.116     97 Eačun bilance z dne 31. decembra 1902. i*          <     i Imovine                        Kron     vm.                      Dolgovine                   '   Kron   ; vin. j Kanin posojil na osrbni kredit.....      182.909      70        Račun glavnih deležev.........        22.400     —   | posojil na vknjižbo.......      401.307     68            „      opravilnih deležev........          1.200     —   i obresti od posojil na vknji/bo:                                              „      hranilnih vlog:                                     J '.                    Zaostr.k- obresti za 1. 1902    .   .          3.205      46                          Stanje:  .   .   .   .    K 655.462*51 posojiiiwii obresti:                                                                                    Kapital, obresti:     „    21.993-56       677.456     07 Zaostale obresli za 1. 1902    .   .          1.355      85            „      obresti od posojil na vknjižbo:        ( eiektov.............         7.082     —                          Predplačane obresti za 1. 1903 .         3.728     82 „      efektnih ol-resti.........               42      —            n      posojilnih obresti:                                                            | inveiitarja     ...........            811      72                          n    i i  x         i      *•       i   mno    !        i ono      )a   i ,    .    . '                                             '•                                                  Predplačane obresti za 1. 1903.;        1.802     36  j kiniLi i" tiskovin........             956      —                                                                                     ii                             i ,     .                                                                                        „      tekoči:                                                 l! "      tck0Cl:                                                               !           ;                  Stanje-                   K 87.38428 ü                ! Stanje:   ....    K 188.5;>877 •                            !                      Kapital, obresti:      .    2.07604 !      89.460     32 Kapit. obresti: .     „      3.Ü85-26 ii    192.244     03                                                                                          ...     Oi   1 ---------------------j                  ^                  „      reservnega zaklada.......j          11/     34 Matfajne:                                                               |           I      „      zgube in dobiCka: |                    Stanje koncein 1.1902   .   .   .   . |     10.266     29                         Dobicek..........          4.015     82 .                                                                            |   800.180 ;   73                                                                                     800.180 \   73
Fani Drašcek
zaloga šivalnih strojev
sinrica. Stnlna nlina his. St. 2.
Prodaja
stroje tudi
k   na teden-
ske ali
mesečne    '
k     obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše,
kakovosti
Priporoča
vi/ullJOUU.      '
Podpisani priporoea slavnemu ob-
činstvu   v   Gorici   in   na   deželi    svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
lične moke iz Majdičevega mlina v Kranja,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, različna vina, goršice (Senf.)
Cirii-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobč tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič y
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmeraih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
Anton Kuštrin
I   Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častiti duhovščini in slavnema
občinstvu v mestu in na deželi avojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
SantoB, Sandomingo Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, 6. VeČ vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po Vi kila in od I
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiČevga
mlina v Kranjn in z Jochmann-ovega ˇ
Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
miup „iTUiibi  iM. 4J /, uiio 7.0. luaja im
ziimotoV : uerpu, sakaj niste priomuli v
„SoC'i"     COloga    SVOJOga     lltoktt     llosl'-VIlu,
zakwi ste polr/jaM iz njotfa saruo lists!
„rc.ico,", ki ao Vam Imlj diSale V Ali hi
se Vam morobili delal» krivica. »ko hi
80 Van» ocitalo, da ste hotoli s takiin
počotjem le Ijmlstvo nalarbati V Ali so
pa mnr<»l)iti snimujrle prioh<-ili vso vso-
hino svojega uloka. To, kar pišele o uloku
v „Soci"1, ni nili senca onega, kar sic
vso napisali v utoku, katere</a slo poslali
ria namoslništvn.
Toraj   lo   na   dun z  ohjavo   eelega
utoka,    polem   pa   pridem   jaz sc  svojirni
dokazi,    ki   hodo  v  pravi    luci    pokazali
resnirnosl v uloku  navodonih trdilev,  Ko
sle v svojem dopisii  v ,,Soči>(  nasleli po
svoje   nekoliko  slurajev  iz svojega  uloka,
in sirer takih. kateri so  \rarn ugajaii, pa
pravite.   Sedaj  pH /ahtevamo od  kožban-
skega  dopisuna, naj   narn   dokaz>,   katcri
od teh  slurajcv ni  resniomi.   Ako zahlo-
valo   to  od   čioveka,   o kalorom   pravito.
da   no  ve,   koliko   je   IS   ,ii  <S.   polciri  hi
Vain moral oiigovorili ta, da mnogokateri.
Vi Hicor pravito, da ho vsi  v „Sori"1 na
vodoni  sluraji   rosnieni   in    da   stc jili  v
slanu   dokazati coin s  prisego; to  znamo
so lahko vidoti.   (>  pa   ho   drugače,   ho
pa driigaoe.    Dalje žugato    ,.Prim.  l:stu."
ako   hi    no   hotel  „dopisurr'   iz  Kožhane
preklicati v dopisii  iz Knžbano proli Vain
naporjenih /,aljenj,da nastopite proti ured-
nistvu. Kor s<*rii pa, kakor žo zgoraj  ome-
njono,   jaz prevzH odgovornost.   za vse-
hino nmenjenega dopiss,   potoni  sorn ja/.
pripravljen proklicati vsp ono, kar hi ne
hilo v  dopisu  resnionega  \r   '"sar  hi jaz
ne mngol  dokazati.   Kar so   pa tiče  Va>»'
opazke,  da so Vam  no cede  <l;nt'  po nh
cin^kem    zastopnistvu,   voru.jo   naj   \'u\u
to,    kdor   hočo.   Jaz   pa  pravim,    da   sc
mo^in1   komu   code   sline  coin  po  tajni-
-Ivu. Co pa pravite,  da jo  v  Mirniku ali
pa  v (iolobrdu   potreben  vsaj   jeden za-
slopnik   in sicor   zaradi  niojo.   Vam  te^a
nikdo no ugnvarja. Vprasam   pa Van, koga
bot-oto Vi s takim pisarjenjem slepiti ? Kdo
jo, pa kriv,   da   nimata Mirnik   in   Golo-
hrdo nobenoga zastopnika.  Ali Vain niso
inorobiti  volilci   iz   kožbanskega katastra
ponudili 10 oho. zastopnikov? Ali Vam ni
rekel   g.  M. Kahaj   iz Helena,   da   dobito
Vi, ako   iioc'oto složno  voliti,    10 za^top-
nikov,   dorim hi jili prislo   na kožbanski
katasler  lo H?   Vi pa nisto hoteli  vzpre-
joti   to    ponudbo   in   hoteli   sto  imoti /.a
mirniski    katastor 13 zastopnikov     Vi hi
radi   vso   zadovo   zasukali   po   svojo tor
dali svetu  razuiiicli, da jo črno bolo. /a-
pomnito si pa, da so s tern smesite. Ako
slonö trditvo v dopisih, katoro podpisujoto,
nu tako  sihkih  nogah,   kaj   naj si clovek
misli so lo o dopisih, ki ne nosijo nobe-
notja podpisa. Zdaj pa nekoliko o Vašom
hahanju.    I'isete   nariiroc:    Sozidali smo
most.    Vrprasam    Vas  pa, s   Oigavim do-
narorn.    Ali no morebiti   z  denarom av-
striJHko in italijan°ko vlado? Daljo pravito:
Prieela   so   jo   cesla   po   idrijski   dclini.
Vprašam   Vhs pa zopet, s kako podporo.
ali    ne    morebiti   z    državno    podporo
in s podporo iz dožolne   hla^ajne, v ka-
tero moramo tudi mi prispevati s svojimi
žuljiV   Očitato   nam, da smo se protivili
z^radbi omenjeno  ceste.   To  pa ni   res.
uestise niamo mi nikdar protivili, marvoc
protivili smo   ae lo stroSkom, s katerimi
hi bili prizadeti.   Tudi corkev   boste po-
pravljali. K-ijpaslolp? Vsaj takoga mislim
da ni v celi Kvropi.          ^)^ prih.)
Politiöni pregled.
Ministerska krlza na Ogrskem.
Nekateri   listi   poročajo, da sedanji
min.  pred.   pi.   Szell v kratkem   odstopi
ter da   bode   njegov   namestnik  sedanji
skupni linančni minister Kallay.
Dogodki na Hrvat3kem.
Koj ko stopi človek na hrvatska
l!a, zapazi, da je prišel v zernljo, v ka-
teri je uvedeno najstrožje obaedno atanje.
Vsi železniški kolodvori so oblogani po
vojaSlvu. Vlaki, dohajajoč z vseb strani
so polni arelirancev, mod katerimi jo
vse polno žensk. Vse ulice Za^reha so
zastrazenc po vojaštvu. Na vaeh krajih,
na katerih so stekajo ulice, vidiš vojake
z nasajenimi bodali, usancemm celQjjgyoe
ki prihaja in odliaja. Trcd urodinstvami
listov je VHO polno radovcdnežov. Hadi
hi dobili v rokr» list, pa (,'loj, prvo iz-
danje jo zaplenjeno. Kornaj ho /acujo
ropot slroja, izpod kalorofja ima iziti
drujjo i/.danje lista, pa jo ^.e policaj v
urodnistvii in zaplonjeno je tudi drugo
izdanjo. Množica prod urcdni^lvom pa
ostano z dol^im nosom Vsi ^lavni ur«-
dniki „Ohzora'1 so zaprli. (ilavni tirednik
jo zdaj ^'oHpa Jurio-Za^orska. Na vsom
l^ihanju itdoložujojo se zdaj zatfrebSke,
dame Tako n. pr. je vodila demons!racije
prod Mostno hiso haronica Ože^ovic
sopro^a visoko^a doslojanstvonika. Ko
greš po mostu. zapaziA skoro na vsak
korak, kako vlarijo pandurji uklenjene
žonske v zaporo. Si« <*r pa rii nikakor
ino^oco doznati vsega, kar so «,'odi zdaj
na llrvatskem, tarn, kjor se bore naši
bratje za svoje pravico in proti ne/ako-
nitoslim, katoro prirenjajo ha^ one
oblastnije, ki so poklicane /,a izvrsovanje
zakonov. Na llrvatskem mora hiti zdaj
^rozno. Mod svct ne prihaja niti senca
toj»a, kar so lam do^aja, kajti vse poAte
in vsi hrzojavni uradi so polni policajev.
ki konlescirajo vsako rc-nicno hr/.ojavko
aii pa pismo, katero hi hotel kdo poslati
svojim znanooni. Ako je rcsniena hrzo-
javka, katero jo sobotna „Klinosl" pri-
ohuila v svoji priio^i, potein mora skrajno
holestno zaječati srci' vsukctra pravio-
Ijuha, posohno pa vsak(ji;.i >l(.vt»nca, ko
vidi, kaj vse rnorajo prctrpoti bratjc
llrvatje, borer se za svoj otjstanek in
za svojc iiajsv.'tfjse pravir»*. Ta brzo-
javka slovi   tak«> le :
„Za-: r e h 20. tl'rivatno Od Zn-
jjroba do > I h j c r s k c inejc v p i s ni u
in o d tu h r z o j a v n f i ¦ V ž u I o s t i
p o š i I j a m v a in s I » d •• c1 e vest i.
k f r mi i s r v o b l j e, n »* in o re m y.-» e
pod rob ii os t i n a p i s a t i. V č e r a j
j e h i I (j 1 I oh o s e M i h in MJ u b I -
11 h I' o i o 2 a j n e i z in c r n o frozen
in rcsi'ii. \ e v e s e. k a j ^ »» m ore
d a n <* s /. % o d i t i. |) a n »' s • " o I» -
I e t n i (j a p o s m r i i h r v a t s k e a a
b it ii H Jc I aii r a. Mu II ii ^' da i
sn in j u n a ("• k a ! 1' t. z d r a v i t e
brate S I o v o t) c e->.
V  torek   po   noči   jo   neki    zidar  v
Za^robu   splozal  na novo   poslopje   pro-
metneiia ravnateljstva   tcr je hotel  odtr-
K'ati   madjarski  napis. (Jdlrjnl je že sodem
Ork,  ko jo  padajoci  omet   upazila slražn.
ki jo zidnrja pnsilila, da je splezal s po-
slopja.   Orožniki   so   po^n.ime^a   zidarja
oKjieljah v zapor.    Do zjutraj jo  bil  rnad-
jarski   napis  na  prometn.   z^radbi   zopot
popravljen.
V  Granici pri Križevcih so se kmetje
uprli   naredtiam   oblasti.   Orozniki so   na
kmete stroljali  in   so  ranili dva  kmeta.
Hadi do.u'odkov na kcdodvoru v Hrodu,
so zopet aretirali f> os»'h. 2';l aretiranih
osob so pripoljali   v i'ozogo.
V  DiHii'i so bile velike denionstracijo.
Demonstrantjo so na raznih krajih raziirii
brzojavno in  telolonske zveze. Pri IMaze
in Meja so zaharikadirali   demonstrantjo
želozniško pro^o, tla tovorni vlak ni mcjel
napr(»j.   Množica )e  pričela  bombardirati
tovorni vlak.  Hombardiranje jo bilo tako
silovito,   da jo   vlak   moral   nazaj.   Le z
najvočjo  silo jo   orožnistvo   in   vojaätvo
zopot oprostilo železniško progo.
V  Samoboru so kmetje pohili okna
okrajnemu predstojniku pi. Junkoviru  in
podpredsedniku hrvaškega   sahora Kran-
cisc.iju.
I'ovodom oblotnice smrti bana Jo-
lačica, jo doslo v Zagrehu v sredo do
vočjih demonstracij. Zo na vso zijodaj je
bil spomenik bana Jelačica okrašon z
vein'i in trobojnimi trakovi. \a enern
traku je bilo čitati: „Vstani ban Jelačic,
Hrvatska Te zove!" Pri maäi zadušnici
je bila Markova cerkov natlačono polna.
Tudi mnotfo dam je bilo navzočih. Konec
cerkvene alovesnosti je bil oh tri četrti
na 11. Množica je zapuščala cerkev, pojoč
„Liepa naša domovina" in se je uredila
v velikanski sprevod, ki se jo podal do
spomenika bana Jelačica. Mej potoma je
množina prepevala hrvatako pesini. Na
tisoče ljudi je stalo okolu spomenika. V
bližini je stalo vojaštvo. Ob pol 12. uri
se je množica pričela poniikati proti
kolodvoru. Policija je nastopila proti
množici z največjo strogostjo, vsled cesar
je množica pričela na policijo metati
kamenje. En policijski komisarje ranjen.
35 oseb je aretiranih.
Proti večeru so bile pred Jelaci-
eevera spomenikom zopet velike demon-
stracij e. Vojaštvo in redarji so hoteli
množico razgnati. Pri ti priliki vsula se
je iz neko tovarne straina ploha kamenja
na policijo. Polidja je potegnila sablje
in zacela udrihati po demonstrantih. Ha-
njenih je bilo vse polno oseb. Aretiranih
pa nad ]f>0. Nekaj dernostranlov zbežalo
je v samostan usmiljenih sester, nekaj pa
-J^ .ÄftfiJlf''i&flajiJfföe'Wv nji'h. "            J
Govori so,, da ho poda Harajovski
nadnko! dr Stadlor v spremstvu dra^ih
hrvaskih Skofov na I)unaj k oe^arju in
da hodo proMili c»'sarj«, naj ostavi soda-
njei/a  hana.
\'eo   hrvatskih   defcelnih   ponhncev
jo   pri^Io   na   K'd<o.   kjer   ho   j'b    čakali
intrski in dalmatinski državni prtslanei. Od
tod so odpotovali   vsi   «kupnj na   Dunaj,
kjer hodo prosili za avdijonco pri cosarja.
V("eraj  so hi!i  na raznib  krajih hr-
vatskofja Prirnorja zopet  hudi iz^redi.   V
i  I'uzinah.   ki    so   oddaljene   dve    ure   od
! Hekf». so hoteli  vreraj (irirediti ma-^o za-
i dušnico za f»adle [irvatsko žrtvo.  pDlitična
ohlast pa je to   prepovedala    Vsled teya
se  je    zhrala    prod   cerkvijo   mnogoSte-
vilna rnrifj/.H a tor je začela domonstrirati.
Ker .so jo množioa postavila v bran orož-
nikom, ki so jo hoteli raz^nati.  ho oroz-
niki   na   mno/.ico   stroljali   in   ho  pri   ti
priliki  ubili f>  sHf'b,   med torni  tudi neko
unb'ljiVo.
Tajna klavzula trozveze
Nf'ki sotrudnil: bol^arsko „VeOernje
I'osle*' jf« na svojom potovanju v Him.
kamor jo hi I poslan zaradi obveščenja
M mucedonskerfi vpraSanju. ohiskal urei-
nika xnane^a rriilansk^fja Ii - ta. r(ior-
rier« della S.-ra". Alh^rtim-ja. ki je bol-
I ifHrsk^mu pablicistu odkril. da je v be-
-cdilu obnovl|««ne trozvpze uvrščena tajna
klavvula. uo kateri ima Italja pravico
zahtevaJ primer no koin p en za ci jo
v HI u 0 a , tj. a k o s e A v s t r i j a t e r i-
t nr i j a i n o p o v e c a n a Ii a I k a n u.
l»asi «o mora zdeti čudno. kako naj hi
bila taka klavznla tajna. ako ve za njo
nr»'dnik li^ta „Carriers della Sera"4, mora
v«eksko zanimati. kaj naj hi služilo v
kornpenzacijo Italiji v omenjenern slučaja.
Balkan
Kakor pisojo nekateri li^ti. je pri-el
^ultan do «»poznanJH. da niso reforme.
kat»-re «ta mu predložila Hudija in Av-
striia niOvredne ter da hoce snm bolje
rf'torme uve«ti v MaceJnniji. Co- ni to
liOriV'vanie v najvpd-ji meri. pot«°m ne
vt'mo. kako naj hi še sultan bril norce
z nameravanimi reformami. Tüdi so vsa
poroOila po zajetju alban^kih vstaških
prvakov potiolnoma izmi>5ljena. in se zdaj
porot'-a celo iz Ciarigrada. da je Porta
opustila misol Albance prisiliti k pri-
poznanju re'orm. Gled»- Arstrije si pa
sultan misli po vsi pravici. da bi bilo
najholje, da -napravi Avstrija red v svoji
I a s t n i hi^i. ter da se ne meSa v ma-
todon^ke zadeve Pnsehnih dojjodkov z
Malkana ne poroeajo zadnje dva dni listi.
ako izvzamemo manjie spopade med tur-
Skimi Cetami in ust;t5i, ki so postali pa
tnko vsakdanji. da n? vzbujajo nobenega
posebnega zanimanja več.
Domače in razne novice.
Osebna \ est. — Naš pesnik Simon
G r e L' o r v i e presolil se je z Gradišča
za. stalno v Gorico.
OdllUovauje. — Froč. pospod c.
in kr. vojaški župnik Anton Jak lie
v Zailru. je imenovan častnim komornikom
sv. oi?eta.
SmrtiiA kosa. — Cmrl je te dni
v Gorici v 92. letu svoje dobe nmirov-
Ijeni policijski svetnik Ant. Ahčin. do-
bro znana oseba ljubljanskim narodnim
kro^om. posebno zaradi strope in vec'krat
tudi komic'no cenzure slovenskih gleda-
lišc>nih predstav. l'mrljetudi v starosti
73. let tukajsnji zemljemerec Ant.S tre i nz.
— V Dubrovniku je umrl deželni po-
slanec in umirovljeni vseučiliščni prof,
conte Vo i n o v i c h.
Za „Solski Ddin" prejelo uprav-
ništvo: Plohl. c. kr. šolski svetnik v Gorici
f» K. — Hvala!
(•radba bolunjske zt'lt'zuicc.   —
Vsakega rodoljuba mora veseliti, da se
je ustanovilo med v o i, n i k i in p o -
s o s t n i k i k o n j na celem Tolminskem
društvo (okoli HX) članov"), ki pre-
vzame vožnje za casa jjradbe te želežnice.
S tern je izkljnčena mejsebojna in
tuja konkurenca in ostane dobidok
v rokah naših domaeinov, koje
se mora v prvi vrsti upoätevati vsled
investicijskega zakona. Pa tudi pod-
j e t n i k o m te železnice bo gotovo to
društvo ljubo in koristno ker
bodo imeli na razpolago samo eno
društvo, ki je z ni o ž n o prevzeti
vse v o ž n j e. Zato pričakujemo, da
bodo vsi merodajni I'aktorji to prekoristno
domačo podjetje podpirali in 3e nanjo
ozirali, za kar bomo tudi mi skrbeli z
ozirom nasplo^ni prospeh b 1 a -
Rostanja v naših gorah.
Nnso kinetovalce  opozarjamo  Je
enkrat, da bode   prihodnji   pondeljek na
slov. odd. kmetijske žole v Gorici poucni
tečaj za zeleno cepljenje. RazunLceDji.e.nia.
se pravilno vzgaja ia oskrbuje  nove vi- I
nograde, kako na zatirajo razlic.no bolezni
na trlah in sadnom drevju, kako so ob-
delujojo vinoyradi h plugorn in okopal-
nikorn, kako se pozna sled po trtni ihi,
nadalje kaksna hodi vinska klot in kako
jo ravnati z vinom, kako so osKrhuje in
hrani živina itd. 1'oleg domarih ucitelje?,
sodoloval bode na tečaju tudi kmet. po-
tovalni uCitelj Našim kmotovakem dana
bode toraj ta dan prav lopa prilika. da
si o^ledajo u/.orno krnotijo. (intovo hodo
slišali in videli tu rnnoyo take^'a, kar
bodo zamogli  na domu  uporahiti
Pouk /a /.eleno trtno  coplienje
imel bode potovalni ueitelj za kmelijstvo
^. A. Strokelj v nedeljo dne 2\ t. m ob
¦i pop. v St. Forjanu. v torftk ob H. zjutraj
v Vipolžah, ob J pop. v Kozani. v sredo
ob 8. zjutraj v M^dani in ob 2 pop v
Kojskem. Krnetovaloi, ki se udeložr toh
poukov, prinesejo naj seboj ojster nož.
Posebno lahko se priucijo zelenemu cep-
Ijonjü mladeniči od l;"j. do MO lota, zato
naj  ne zamudijo dane jim  priložno-ti.
Zaiipiil shod /iip.niiov. podhipanov
in njili povabljeiin'S na dorlciii pri
Hobku. — V Ootrtok vršil se je na Goriciei
pri K"hku zaupni shod županov. podžu-
panov in njih povabljen<ev. kakor smo
to že omenili v svoji zadnji stevilki. Shod
je bil ohiskan jako stevilno. L'delezili so
se jja zastopniki vseh občin ajdovsketja
okrajg in mnotro drncih veljavnih mo;..
Shodu predsedoval jo sklicat^lj, rihen-
her^ki župan. tf. Josip Pavlica: za podpred-
sednika jo bil izvoljen g. Josip Vidmar,
/.upan iz Lokavca: za zapisnikarja pa g.
Marko Sinkar
Predlagane resolucijebilo so vse spre-
jete Natanenejše porod-ilo o shodu. kakor
tudi resolucijp. priohčimo prihodnjič.
Prelngani eoljufi. — Kakor smo
zadnjič poročali. zaprli so poleg Korkoea
in Žerjala. tudi dv« tukaisnja mešetarja
in sicer bivšpjza brivca Louviera in biv-
¦5e?a trgovca Braulina. Vsi ti Ijudjo pri-
«krboti so si znali tako dobro ponarojone
hranilne knjižice ter tako spretnn uroditi
vse okolnosti. da se jim je posrečilo iz-
vabiti celo takajšnji bančni firmi A. ^
Jona & Com p. na neko na 30 000 K se
Klasečo knjižico 21.000 K. Ker so pa se
pravocasno prisli na sled goljutiji. posre-
cilo se je rešiti baje večji del toga zneska.
Govori se tudi. da sta imela Louvier in
Braulin ravno te dni. in sk-er v Gradcu,
izvesti velikanske goljufije. V soboto nam-
reč odpeljala bi se bila v Gradec in si
v pomočio štirih ponarejenih hranilnih
knjižic. prisvojila tarn pri raznih hranil-
nicah 200.000 K.
Židovska nesramnost. — Pod
naslovom ,.I truiTatori slavi" priobčuje
tržaški ..Piccolo'4 to le vest: ..Goljufije.
katere sta nameravala izvrsiti in sta jih
deloma izvršila Kerkoč in Žerjal. prese-
tfsjo Četrt milijona kron. V to zadevo sta
zapletona tudi dva tukajsnja posredovalca
Josip I.ouvier in Anpel Braulin, ki sta
bila istotako aretirana. Osleparila sta več
tukajšnjih tvrdk" Kdor čita to tako na-
slovljeno notico, mislil si bode, da so
vsi štirje aretiranci Slovenci, dočim sta
zadnja dva Italijana. kar je čitutskemu
dopisunu popolnoma dobro znano. Kmalu
dočakamo. da prekrsti ta židovski list
vse brigante v Abrucih v Slovence.
HlHi^oslovljeuje   zastave.          V
Podturnu pri sv. Koku se je ustanovilo
družtvo, ki se imenuje ,,Corpo della ban-
diera" del sobbor^o di S. Hocco. To
društvo si je nipravilo namreč zastavo
v spomin zadnjega obiska Nj. Vel. cesarja
v Gorici. V nedeljo se ta zastava slovesno
blagoslovi v cerkvi sv. lloka v Podturnu
in sicer začne slovesnost ob 9' , prod-
poludne. Kumii-a bode visokorodna gospa
Rrotica Attems-Ceschi. Pri slovosnosti so-
delovala bode tudi  vojaška godba.
Tatviiu» v (iorici. — Ni ga skoro
dne, da ne bi tatovi udrli v našem mestu
v to ali ono stanovanje, v to ali ono
prazno vilo itd. Zopet so v noči od srede
na četrtek prišli v prazno stanovanje
conte Roma, nahajajoče se v ulici Dante
ter so baje odnesli mnogo vrednosti. V
noči od četrtka na petek pa so okradli
nekega natakarja kolodvorske rostavracije
ter mu odnesli kakih 130 K. Tudi od
drugih tatvinah se govori. Tatvine po-
navljajo se od dne do dne že skoraj
mesec dni, ne da bi naša policija dosedaj
zasačila niti jednega izmed tatov. Mestno
prebivalstvo, posebno pa oni, pri katerih
bi tatovi kaj nasli, so zaradi tega jako
vznemirjeni. Naše mesto se vedno bolj
širi in pride posebno zdaj, ko se bode
začela zidati nova železnica, vse polno
in vsakovrstne golazni k nam. Število
redarjev pa je vedno isto in popolnoma
nedostatno. Zato pa je tudi skrajni čas, da
se poklicani činitelji zgan6jo .ter ukrenijo
vse  potrebne   korake, da se število   re-
ponoči celo kakega policaja vkradli.
J(rqjaška##
###zadrijga"
Gorica,
(losposkii ulica ši. 7.
Ravno došle
so zadnje novosti raznega krojnega
blaga za spomladansko in letnn sezono.
kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist,
satin, Zefir. svilo za prati, Tennis.
Pique bele in barvane. — Moška sukna
po vsaki oeni in veliki izberi. — Nada-
lie ima bogato zalogo platua, Chif-
rona in prtonino, hlačevine, volnene
odeje, kovtrov, bombaževine. žepnih rut.
robcev. ovratnikov. naprsnikov in raznih
drobnin.
l*nk|>ioi;T, /aminjnla in po-
urinjala i/ volnt1 in hoinha-
/cvilit1. Tmli st? šc na/i)j;uij;i
^lavtuMiiu obriiislvii, <l;i sc rnf/<-
proriii vso oil projsujili
sezon ^.aosialo blago pod
last no eeno.
SW^ Na zahtevo stranke
pošiljajo seuzorci poštnine
prosti hitro in točno. ~9K
lioncno *<k iia/>iiuiiin
slaiviicuiii   oliriiiMtvn,   <ln
HO    C('IMk    tlllll     VHCIIIII     IIO-
veiuii   bliigu   tako  nizke,
«la se  ni  baii nikake
koiikurence!
Cene so stalne!
Zclaj so muh rojakom v mosln
in n;i do/Hi prilika za pošhino
in   sulirinu poslrožbo !
I „Ceotralna posojilnifa"
\             v Gurici,
;    reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
|    spr«M«>iiia  hranilne «loge,  katt>n> o-
!     bresUijo   po    41 j        poluiiii'st'iiio;
|    iu>vz«1igiitMu> obresti pripisuje konec leta
i    h elnvnici. RtMitni davek  plaPuJH poso-
1    jilnica ssnia.
l)aj»>   posojila   mlom   n;i   osebui
',    krcdit po  6° 0 in na vknjižbo po 5'/s.
'           Sprejema ölane z el a v ni mi de-
le 2i pn 200   K in   z   opravilnimi
d i» I p 2 i  po 2 K.
Otvarja članom t p k o č e raČune,
katere obrestuje po dopovoru. Za nala-
ganje in vračanje so u% razpolago po-
iožnice c. kr. pošt:^ hranilnice, tako da
jp mogo^p poslati denar brez poätnih
stroäkov.
Uradne ure so vsak delavnik od8 12.
ure zjutraj in ob pondeljkih In četrtkih
tudl popoludne od 2—4 v ullcl Vetturlnl 9.
Krojaška mojstra             {
Čufer <fe Bajt \
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. Jernej a Kopača    '
izdelujeta                        |
vsakovrstnc obleke za molke •
po mcri, bodisi fine   ali pa I
priproste.                  /
Priporočata se svojim rojakom
r Gorici in na deželi, posebno pa I
č. duhovščini za obilna naročila.   i
| Teodor Slabanja.
j              srebrar,
'    v Gorici, ulica Moreli 12,
Ipriporoea pročast. duhovščini za
izdelovanje cerkvenih posod in
orodja. Pripravo cprkvene^a o-
irodja olajšuje revnim cerkvam
s te'ii. dit daje tudi na obroke.
Obrohe si pa preč. p n. gospod
j naročevalec   sam    lahko   doloei.
) # ^^rar c- kr- državnih
| ^l^eleznic. Gosposka
J       ^   unca š.25.Gorica,
j    -    ^EL^   priporora svojo ve-
>     V      IS^     liko zalogo arebr-
>    c)        -^^   vxih in zlatihnaj-
)   Cene-.   %3 a boI)^h   švicar-
!   srebrnc    ^%    ikiJl »r in ve-
j   ure   gld.    w      t ižic po   naj-
)   4'so na-         -.^ižjiheenah.
!   prej.   zlate   ^j^lf ^osebno  v
f   ure   od  gld .   V"     tasu   3V .
>   2O naprej, za     &*     B1RME.
!   gospodiene   in    ^r   *  Pozor.
|   sicer zlate od i\    %^    torej !
>   g!d. naprej.Spre-    vtJI^      (S
i   jema tud\ vpopra-    3<v       \
[   vo vsakovrstnih ur.   w\      ^
i   Vsako popravo   ga-      ^s^
l;   rantira eno   leto.   —    10
i:   Delo solidno. Se pripo-    ^^
\\   roča svojim   c   rojakom .
i|_______________________________________________!
^—^_____Pri svetem_Arn^om^Pa^ov^k^            \
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hlšo)
Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjcv Leo, prsuikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
iicštcvilno iiabožuih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svctilnic,
kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno
za vlažne cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane
svere I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm  iz   umetnih  cvetlic   \\\ vsakovrstnih
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricatni) najfinejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari za ceno, —                          =
__                          -----pri Kojej je izključena vsaka konkuronca.
Naročitve se izvršijo točuo in tiitro.
9^"*   Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta.   "^Bf
Z odličnim spoštovanjem                           Anton J. VogriÖ.
*__________„__^__ ________ ___
Nova zaloga pristnih vin.
Andrej Abuja,
v Gorici, Križne ulice (Via della Croce) štev. 4,
priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo
zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja
na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov
naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. — Postrežba
poštena in točna.
Trtorejci, pozor!!
Nc zimuiilitc iii;o(lii(k  pi'ilikc  c(iiiri>-;i  ii;ikupn
^uiiiijovili  vozij /si   copljoiijo.   Donmra   Ividkn
Konjedic & Zajec, Gorica,
pred nadškofijo štev. 5., \;un nu<li islr
iu siccr 1 kilogram sl.iiic \\) kroiu im drnlnio
[M> 20 slotink radi  opustitvo.
Vclika    /alo^;i    šivalnih    sfrojev   \>;ikc   vrstc   /a   sivilje,      j
krojan* in revljarjc.                                                                                     I
Edino zastopstvo                               j
Pffafovih šivalnih strojev,
katoriso svetovno znani ua trpežnosti in dcbroti, tor ]
so najsposobncjši za vsake vrsto del, kakortudi za ]
vozanje, rekamiranje, so edini, kise jamčijoza 10 lot.     (
Koiitenca je pri nas izkljnčena in nemopöaü
1                                           V zalogi imamo tudi                                           J
BURSKA DVOKOLESA
tcr                                                             I
angležke ..Helika! Premier4',  in „Regent".
€eiia je od ISO  K   naprej.                [
Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese
vsake vrste. Komatšivank za šivilje staue v Gorici le 70 v. Edina    1
men. delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles             ^ r
/;i oljilin» ii;tro(lli() sr  j»ripoi'c)c*:it:t sl. <>Lcin^*.vu   inlaii;i                                                                         f       *
Saunig* & Dekleva,    AKT/
ulica Municipio št.  1.        ^^ ^w& \iX
Ivan SnhinrilP.r. Dunai lll.i. Erdberastrasse 12.
|M»silja že veliko let dobro xnaiie !
sdroje vsake vrHle %a poljedelntvo.!
Müno zu sadje in ^rodzje, stiskalnico za sadjo in ;
^rozdje, škropilnico, poljska orodja, sliskalnice za j
seno, mlatilnico, vitle, trijerjo, čistiInico za žito, lu- |
ščilnice za koruzo, slamoroÄnice, stroj za rezan.je j
repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-
salke za vodnjake in gnojnice, vodovode, /ei. cevi itd.
Od sedaj vsakomur po zopet zdatno mižanih
cenah! Uavno tako VHO pripravß za kletarstvo:
medene pipe, .sesalke za vino, gumijeve in konop-
Ijene cevi, gumijevo pločo, stroj za točenje piva,
I rfkrinjo za led, atroje za sladoled, priprave za izde-
' lovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, j
kavo itd. ; strojo za izdelovanjft klobas, tehtnice za
/Jvino, tehtnice na droj». steberake tehtnice. namiz-;
ne tehnico, dp«:imalno tehtnice; želežno pohištvo,
železne bla^ajne, aivtUne stroje vseh sestav, orodja
in stroje vsake vrste za kljnčavničarje. kovače, kle-
parje, sedlarje pleskarje itd.
Vse x večletnim jamstvom !
Po liajnpfloejl plačilniti popjili, tif na obroke!
(eniki / vcč koi  100 sllkaini bre/plarno.
Prekupcem   in  agentom  posebne prednosti!
Dopisuje se tudi v sloveuskcm jc^iku.
Piše naj se naravnoat:
¦ If a ii S € li ittdl e r, j
Citiaiikt' gnljufirt». — V soboto
popohidrie nt>i priAli v Atnoumi Josipa
Kogoja v Podgori dve ciganki in sta
nienjali pri njom nekaj donara. Pri ti
priliki pH sta eiganki osleparili Kogoja /.a
130 K, polem pa sla izginili.
Izprcd smclisra.   —  Te dni se jo
moral zagovarjati prod tukajSnjim okrož-
nim knt kazenskim sodisoem 19letni
trj?ovski pomoCnik Anton Nahergoj. kateri
je bit loien, da je v raznih presledkih
okradel svojega gospodarja, g. Anuela Ca-
sagrande iz Ajdovščine za 500 K Sodni
dvor pa ni bil preprieanja, da je to, kar
je poi;»Mijal Nabergoj, bila tatvina, in pa
jo zaradi tega obsodil le zaradi prestopka
na 10 dni znpora.
Dne 19. aprila so plesali v Vrtojbi
v noki krrni. Hila sta tam tudi neki Pod-
hrsip in noki Kaganel. Orožniki in ob-
pinski redar zaukazali so Kaganelu, naj
so odstrani, in ker se ni hotel z lepa
odstraniti, odstraniti so ga hoteli z grdn.
P>>dbrsič pa jo hotel s silo zabraniti, da
oi se Kau'anel ne odstranil. Zaradi tei»a
so je moral te dni zagovarjati pred so-
diše.em radi nasilstva. SodiSče ga je ob-
sndilo na 3 mesece ječe tor na trdo le-
žiSOe in post vsaki mesec.
Opiisčen notarijat. ~ Kakor ču-
jonio se je meato notnrja v Bovcu opustilo.
Sadni   trg v   Durnberuu.   —   Iz
Dornberua nam pi5ejo: Pri nas se je
ustanovit sadni trg. Ta za našo obeino
ir okolico prekoristna ir. prepotrebna
naprava, obela lepih vspehov. Dasi je
v*ak začetek težak, sponasa se prav
dobro, ker trži se  prav živahno.
Koliko truda. denarja in z'Uega časa
si prihrani Ijudstvo, ako bode vedelo ce-
iiiti to prekoristno  napravo.
Vabirno kupce, da prihite odjemati
lfpo sadje, kojega je vkljub slani v obilici.
Pri ti priiiki pozivljamo gospode
poslance in prosimo vplivne osebe, da
znstavijo svoj glas, ter nam izposlujejo
tretji vlak, s kojim bode možno, od-
pošiljati sadje direktno. Pjjasnijo naj na
pri*tojnem mestu, da bode imela vi-
pavska železnica le tem potom lep
(iobiček. Jutranji via« je navadno na-
tlaöen, a za nazaj ne mara in ne more
Cakati ljudstvo do  večera.
^larijna družba v Kamnjah je
napravila dne 17. t. m. veselico s petjem
in ^ledaiisko igro Sv. Neža. Reči moramo,
da se je veselica posrečila. Petje je bilo
dobro, zlasti je ugajal mesan zbor: ,.Do-
movini" in ženski zbor: ,.SIovenskim
rnladenkam* Tudi moški zbori so se
dobro obnesli. Pri samospevu „Slavjanka"
smo obeudovali obsežen glas pevke. Vi-
soki ,.b"' s tako lahkoto priieti, to ni kar
si bodi, taki soprani so redki. Krasna
Gregorčičeva pesem : ».Rabeljsko jezero*'
je naredila na posiušalce globok utis; pa
so je tudi defciamovalka potrudila, da se
je dobro naučila in prav lepo prednašala.
Tudi druga deklamovaika je zelo častno
rešila svojo nalogo. Najlepše pa je vspela
igra ,,^v. Neža"'; človek bi mislil, da ima
pred «abo kakšne mestne »ospodične, ne
pH priprosta kmetska dekleta; tako lepo
so se kretala na odra. Najboljše sta igrali
Neža in Klavdija, posebno Neža je
vöasib tako prisrčno govorila, da so raar-
sikorru prišle solze v oči. — Krasen je
bil HHstop Klavdije v drugem dejanju, ko
zv*,'. ila jej je sin postal kristjan ter vsa
obupana zbeži z odra. — Zelo lepo sta
ig.-Hli tudi Luc»na in Emerencijana na
koncu drugega dejanja. A tudi drugi,
zlasti pa pretor Simforjan, so dobro igrali.
Pozneje smo zvedeli, da je sestra g.
kaplana gč.na I. V. mnogo pripomogla,
da se je tako lepo vržilo, ker se je za
odrom veliko trudila z napravljenjem in
oblač-enjem igralk. Upamo, da to ni zadnja
veselica ktero je priredila kamenska Ma-
rijna druzba.
YaMlo na veselico, kojo priredi
dekliška šola ,,Elizabetišče>l v Tornaju,
dne 'il. maja in 1. junija 1903. na dvo-
rišču g. Marije Cefuta-Ucman s sodolo-
vanjem mešanega zbora pevskega društva
,.Tornaj" pod vodsvom pevovodje g. S.
P r e n c i s u. Začetek ob 41 ., uri pop.
\rstopnina 40 vin., sedeži I. vrste 1 K.
l'replacila se z ozirom na blagohotni
namen hvaležno vsprejemaju v korist
„tlizabetisča;'. K obilni udeležbi vabi
uljudno.                    ,,E li zab e ti šč eu.
Vspored linrodiiega slavlja v
Ajdovscini-Stiirije  dne   1.  junija  je
sledeci: 1. Predvečer »lavnostnega dne
rnirozov po Ajdoväcini-Sturiju; 2. Slav-
noätni dan: <t) ob 4. uri zjutraj budnica,
od I), ure predpoludne do 2 popoludne
sprejemanje druätev in gostov, l>) 2! 4
popoludne obhod druätev po Ajdovščini-
Šturiju, med katerim pozdravita ista žu-
panstva Ajdoväcine in Šturija, r) narodno
ženstvo odiči druätvene zastave z spo-
minskimi trakovi in lavorjevi venoi, '/)
„Kolo"  iz   Trsta;  3.  Anton   Foeraterf
„Domu", pojo „Glasbono in pevako drn-
Atvo" iz liorii'o; 4. Kran KorjaniVi^ : ,.(•]
nlovensko zemliica", pojo pevsko druAlvo
rihemberško; ;>. Davorin .lonko: „Sto
outi* Srbine tuini'4. poje druAtvo „Skolj"
iz Šmarij; (i. Anton Koerster: „Našo
gore," poje „Povsko in Glasbono dru^tvo"
iz Goriee; 7. Fran Kerjančio: „Oi sijnj.
sijai soliu'O", poje društvo „Nanos"' z
Goc; S. Kord Juvaneo: „Pastir", poje
pevsko družtvo iz Dornborga ; 9. Anton
Koerster: „Pobratimija". pojo pevsko
drustvo iz Štnrija; 10. Ivan j;lein. Zmjc:
„Üelo," poje drustvo ,.Kolo' iz Trsta.
'i) tolovadba, l>\ proste vajo, <¦) vajo na
orodju,  il) ples.
Murvnio porjp. Ker je letoSnja
slana napravila posebno na murvinem
pe-rju velikansko škodo, jo cena temu
perju zdaj neverjetno visoktt. V Vidmu
placiijojo murvino porjo po 3;"), hi)s :")f),
in colo do t)0 lir kvintal.
Najdeno  ret'i.          Na  policiji   so
nahajata dva mošnjicka zdenarom. V vsa-
kem moSnjicku je kakih 10 K denara.
Protestni shodi /oper inudjarska
uasilsiva n:i HrvatsktMii.          V Trstu
se je vršil v nedeljo prolestni shod proti
madjarskim napisom na llrvatskem. Shod
je bil impozanten. Udele/.ilo se ga je nad
2000 oseb. Govorili so na shodu sklica-
telj shoda prof. Mar.dii, mestni in deželni
zastopnik odvetnik dr.#Kibar, hrvatski
pisatelj Tresic-Pavicic in vodja socijalnih
demokratov Kopač.
Vsi govorniki so protestirali proti
madjarskim nasilstvom ter proti temu,
da se požilja naše vojašivo na Hrvatsko,
kjer mora nastopati proti Hrvatom, ki se
bore za svoje pravice in proti madjar-
skim nezakonitostim. Protestiralo se je
tudi proti tomu, da se pošiljajo madiarski
detektivi v naše zemlje. kakor se je to
zgodilo pred kratkim v Ljubljani. V smislu
teh protestov sestavljene resolucije, so se
na shodu navdušeno sprejele. Jednaki
shodi se bodo te dni vräili tudi v üal-
maciji. v Ljubljani in v Pragi. V nedeljo
prirede v Dalmaciji 20 takih shodov. lsto-
tako bode tak shod v nedeljo v Ljubljani
v ;,Mestnem domuu, katerega se vdeieže
vse stranke. Dalmatinska hrvatska ob-
cinska zastopštva so se obrnila brzo-
javno do cesarja s prosnjo, nai bi zau-
stavil prelivanje krvi na Hrvatskem.
Prepričani smo. da tudi goriški Slo-
venci ne zaostanejo za drug'imi Slovani
ter da prirede tudi oni shod ali pa shode,
na katerih bodo protestirali proti krutim
nasüstvom, katero morajo prenašati od
strani Madjarov bratje Hrvatje.
Konstituiranje obi'inske^a za-
stopsitva v Tiujanu. — V Tinjanu se
je te dni vršilo konstituiranje oböinskega
zastopstva in je bil izbran za občinskega
nap.einika Krizaianic Venceslav. Po svoji
izvolilvi je izjavil Krizmanic, da se srna-
tra za istrskega Urvata in da hoče gle-
dati na to, da ostane uradni jezik ti-
njanske občine tudi udslej, kakor je bil
doslej, hrvatski.
Lep izpled visokepa gosta v Opa-
tlji. — ,,Nasi Slogi" pišejo iz Opatije,
da se nahaja tam že več mesecev veliki
vojvoda luksenburski Adolf. Ta visoki
gost sprehajal se je običajno vsaki dan
po cesti ob morski obali. Videl je tam
vsaki dan siromaka, prosečega milodare.
Veliki vojvoda nadaril ga je tudi vsaki
dan. Ko ga pa ni videl dva dni zapore-
doma, postal je svojega komornika na
občino vprašat po siromaku. Tu so mu
pa povedali, da ie siromak umrl po kratki
mučni bolezni. Veliki nadvojvoda zaukaže
napraviti krasen venec, kateri naj se po-
loži na krsto siromaka, sam pa je skle-
nil udeležiti se pogreba. Ko so doznali
to drngi gospodje v občini in na okr.
glavarstvu, udeležili so se tudi oni po-
greba. Po pogrebu je obljubil veliki voj-
vodfl, da hoče pokojnikovo ubogo drožino
podpirati.
Kazntava psov zahranjeiia. — Z
Dunaja se poroča. da ondi zelo Htekajo
psi. Do sedaj je usmrčenih čez 100 steklih
psov. To je dalo povod dunajski policiji,
da je zabranila razstavo psov, ki bi se
bila sicer vrsüa od 8.—10. t. m. Odbor
za razstavo, ki ima vsled te prepovedi
veliko äkodo, ja napel vse sile, da bi se
razstava vendarle vršila, a policija je ob-
stala na svoji prepovedi, katero je ute-
meljevala zlasti s tem, da, ce bi se na
razstavi pokazal le jeden slučaj steklosti,
bi se morali kar vsi razstavljeni psi pobiti.
Namcsto polkovnika desctnika?!
• Pri vojaških vajah v Velikem Varadinu
je neznani zločinec ustrelil korporala
Krana Kaprana. Ta je bit koj mrtev. Ko
je počil usodni strel, je tik poleij Kaprana
stal polkovnik. Bržčas je bila kroglja
namenjena polkovnika.
Sredstvo proti reutnatizinu.
V zadnji seji druätva   zdravnikov jo po-
bi bil čebelin vpik. Dr. ^erc je rekel, da •
je ozdravol že nad :>(X) oseb, ki so trpolo
nNJhiijse roumatk'ne bolot'ino z vpiki)tn
p»'bel. Dr. Pore jo rekol, da outi sieer
/drav olovok liolopine, ko ga vpiri po-
bola. S oasoma da so temu popolnomu
privadi. Cllovek, ki se je privadil i'oboliniin
vpikom, jo po dr. Porpovom mnenju, za-
varovan proti zaslrupljenju. Kdor pa ima
rouinationo bolof'ino, ta čobolinega vpika
niti no c*iiti. Pri takoin ploveku jo troba
mnogo poboiinih vp kov. pred no so opa/.i
otoklina. Ali v istein hipu nebajo pa tudi
boleOine, katoro mu je provzroöal reu-
mati/.em. Pri svojem zdravljonju bolnih
na roumatizmu, priue.il je dr. Port: svoje
bolnike na oebelne vpike in sicor pola-
goma, tako, da zamore bolnik, ko so je
privadil Oebelinom vpikom, pronosti do
70 vpikov na mestu, kjor čuti boloeino. Na
[h. napin jo morala neka paeijoutinja pro-
nosti t),")92 vpikov, ali poslodira pa jo bila
tudi ta. da so ji za vedno presle hudo
boleeine, katoro so jo poproj straš no
miu'ile.
Na pad na /upnika. — V Valle
boni, v mali ligurski obč-ini, prišla sta
dva malopridneža pred vrata župnišoa
in zaoela sta zvoniti. /upnikova kulia-
rica pride k vratoin tor jih odpre. Ko
ju je vprašaht, kaj hočeta, rekla sta,
da hcčeta govoriti z župnikom. Kuharici
pa se je koj dozdevulo. da ima opraviti z
malopridnezi. Kokla jinia je zaradi toga,
da ,e župnik zadržan tor dn no moro
ž njima ^ovoriti. Ali malopridnoža nista
bila zadovoljna s tem odgovorom, marveč
zaeela sta nad kuharico vpiti ter glasno
zahtevati, da hočeta župnika. Ko je za-
slišal župnik vpitje, prišel ie sam k
vratom ter vpraša neznanca, kaj bi botela.
Donar hoeeva, sta mu oJ/ovorila, inačo
se Vam bode hnda godila. Ko jima pa
žnpnik odgovori, da denara nima ter
da se ju nii": ne boji, planita na njepu
kot dva risa in ga zaeneta pretepati.
Kuharici pa pade v glavo dobra misi»l
ter steče naglo v zvonik in začne biti
na plat zvona. Malopridneža, začuvsi glas
zvona, zbežala sta še predno so priloteli
župljani župniku na pomoč.
Snirti   podobno   spanje.   —    V
noki vasi na Huskem se je pripotil sle-
deci enden sliK-aj. 17-letna hei nek«sga
posestnika. Evtrozinn Kolomijčenko, so
je imela poročiti z mladeniOem iz svoje
vasi Dnitrijem Goncarovem. Vse jo bilo
pripravljeno za poroko in svatbo. Pred
ollarjem pa, še predno ju je združil dn-
hovon, pade nevesta v nezavest, in so
ne prebudi vec. Do^li zdravnik je zahteval,
da se onesvestelo pelje v bolni^nico.
comur pa so se protivili sorodniki. Ravno
na veliki pravoslavni četrtek pa se je
zdelo roditeljein, da je dekl* izdahnilo.
Vso je v žalosti, vse se pripravlja za
pogrob. Zvečer je ženin nad dekletom
po pravoslavnem obredu čital molitve.
Ko je kontal, nagne se nad ,.pokojnico%',
da bi jej popravil evetico, ki joj je padla
cez lice. V tem zapazi, da je trenila z
jedno trepa'nico, a ni se za to zmenilin
jo odšei. Pride dan pogroba. Okoli nir
tvaškega odra se je zbralo vse polno
sosedov. Neka žena, Marija Bodaronko,
poljubi pokojnico, a iznenadilo jo je, ko
zapazi, da je lice dekletovo gorko, kar
je tudi brž razodela okoli stoječim. Na
to pa tudi navÄOCi ženin pove, kaj jo
videl zvočer. Okoli stoječi začno olipavali
roke in obraz pokojnice in jeden od
strahu vxklikne: „Bežimo, to je veäa!"'
In vso tečft iz hise, pa ven na polje, tresoč
so od groze in strahu. Pri odru ostali so
samo sorodniki in ženin. V tem pride
duhovnik, ki se tudi prepriča, da je deklo
še gorko. pa svetuje starisem, da pošliojo
zopet po zdravnika. Uošli zdravnik pre-
gledu truplo in ko vidi, da se ni še se-
sedlo, odredi pogreb na drugi dan, pa
ukaže položiti dekle z odra na po-
steljo. Pa roditelji trupla niso promaknili
z odra rnarveč le molili öo nad njim
naprej in naprej. Po noči se je dekle za-
čelo buditi in gibati ter kazati znake živ-
Ijenja, nazadnje dihati in proti jutru se
vzdigne. Ko vidi, da je na mrtvaškem
odru in da okolu nje gore sveče, zakriči
in hoče skočiti na tla, a bila je tako
slaba, da je padla nazaj. Stariši, začuvši
krik, prihite ter jo spravijo v postelj.
Zjutraj so pa starisi komaj spoznali svojo
hčer ki je pod utisom strahu in dolgoga
!e*?.rgičnega spanja silno prepadla in tudi
izgubila dar govora.
OprcznoNt nlkoli ne škodujc! —
V prid naSim častilim gospodinjarn opo-
zarjamo iznova na to, da je priljubljena
Katbreinerjeva Kneipova sladna kava, ki
se je že več kot doset let povsod ob-
nosla za izvrstno, pristna samo v zaprtih
izvirnih zavojih z varstvono znaiuko
„Zupnik Kneipp". Samo ta. Kathreinerjeva
Kneippova sladna kava ima vonj in okus
zrnate kave; zato pa dola kot primes
pijačo linej^o, prijetnej^o in prikupnejno.
oftusha'" in" ö'din'ö" pTsmörKcr"waaöinektfte:
zrnali kavi. Kar se odlehtuje in prndaja
odprlo, jo vedno zgolj opraAon jeomen
ali pivovarski slad, nikoli pa tic Kalli-
reinerjeva kava.
I'ran Willicltii oilvajiijori raj oil Ftamt
\\ illit'lm, li'kariiarj;», r. in kr. ilvonic^a /.;i!;iL;ilHj;t
v Xt'iinkirt'licii (S|u)ilnjti ;ivstrijsktt).. mc tf«>t>iv;i v
vscli  Ickarnali  v /avitkn  po  K  '2           avslr.   vt'lj.
KjtM' ni  /alo^i1, pošilja si<   dircklnn   \iosliu   .'.avuj
s  If) /.avilki /.a K 2k00 frank»   na. vst» avstrij.
o!rt'rski' poslni1 postajc. V  /.nak  pristwosti   jc oil
lisnjtMi na vsakcin /avitkn «rl» tr^a   NiMinkirchi>ii
(iii'iin  Kiivlit'ii).
Glasba.
„Planinko". Posmi za sopran, alt,
tenor in b;is. I'glasbil Janoz l.abarnar,
organist. Op 10. Cona 1 K 20 vin. V
Ljubljani. Zalo/ii skladatelj. Tisk J. Bla/-
nikovib  naslodnikov.  1903.
Mavno jo izdal nas znamoniti skla-
datolj 17 stranij brojop. ukusno litogra-
lin\n zvozek zanimivih posvelnih skladb,
katoro nam svedočijo, da skladalclj ne
misli so odlozili svojo miloglasno lire.
Posmi L. imajo svojstvo, da so za-
nimivo v harmoniji, tokocie molodije ros-
nicno inlencije pri strogom izvršilku to-
nalitoto; dalje so pravilno niodulacije,
istinito so v izrazu pri vporabi modernib
glasbenih srodstov.
Vso nastoto vrlino so nahajajo v
polni meri ludi v torn zve/ku, ki pričuje,
kako vsostransko naprodujo skladatelj,
osobito v tohničnom in izraznom pojavu.
Skladatelju je bilo ze v zibelko položeno
krasno vezilo daru za skladanjo. Ta svoj
uc. a zn* vporabljati s pomočjo ghdko
si prisvojene harmonije.in kontrapunktike
tako izborno, da postano.jo njogova dela
v rosr.ici zanimiva. obrutna in vsestransko
lopo zveneča. — Priporočamo iskrono to
najboljse dolo nasoga gorskoga slavca
vsom pevcem, povskim dru^tvom, pitnl-
nicam itd. zlasti so zato, ker je besodilo
povseni po^tono. Narocnjp so pri sklada-
telju na Št. Viškigori, pošta Slap, na
Primorskem.                          Kajgelj.
Poslano.
V  št. 38. „Sopo"   tor   ät.   20.   „Pri-
morca" je nekdo nagromadil  na  me vse
polno   izmisljotin   in   neresnipnosti.    Po-
sebno grda laž je, djj bi bil prisel  vinjen
domov   dno    1.   maja   1902,  tor   zmerjal
ženo, ko so je takrat v svoji razburjenosti
nasproti meni nekoliko nerodno obnašalu.
Ostudna laž jo tudi,   da bi bile prisle \r.
ROsodnih hii^ žensko tor m? narnazalo po
hrbtu s lü ubitimi jajci. Podia izmišljotina
je tudi, da bi bil jaz poklical k sebi pod-
župana, in bi se bil pred njim jokal, ko
je videl to operacijo in mene   rumenega
kot kanarina.   Kes   pa   je,   dn   jo   privet
zgoraj ( merijenejja dne in sicer ob  10.  uri
zjutraj   podžupan   k inoni,   no da   hi   ga
bil klical ter da mo jo   naSel   praznicno
oblečenoga, ko sem bil ravno odpravljen
v   Nnbrežino.    Zato   pa   imenujem   ,.So-
cinega"  poročevalca   in   pa   tudi   onega,
ki mu  jo zgoraj   omonjono laži    natvezil,
grdima obrokovalcoma in ostudnima laž-
nikoma, dokler no dokažeta svojih Irdilov.
Volčjigrad, dno  19. maja  1903.
Vlnko llotllkovoc.
Glasovir
v dobrom stanu jo   na   prodaj   po   ni/.ki
coni.   Kje?   pove   upravnifitvo   „Gorico'1.
V   najem se odda pod zelo ugod-
nimi  poyoji  enonadstropna hiša   z
vrtom ob  šempeterski  cesti  v ŠL
Petru. Na*ančneje se poizve pri ta-
mošnjem županstvu.
Opravilna štovilka Cm I.  If) 3—2.
Oklic.
(1. üregorjii Kos, vulgo Siinonov
mi (irnhovcsn'h. si. 70, jo vročili
pri (.-. kr. okrozni stjdniji v Gorici
lckoči pravni stvari Toinsclio & Bur-
liiii vpisana Ivrdku v IJeljaku proli
(irogorju Kos zaradi H520 K 22 h
placilni njilo« v. dno 14. maja 11)03.
opravilna šlovilka Cm T.  15,/H  -1.
Kor jc bivaliičo Cregorja Kos
neznano.se mu postavlja za skrhnika
v obrambo njegovih pravic gospod
odv. dr. Fr.  Pavlolič v Gcrici.
Ta skrbnik bo /.-.islopal Grcgorja
Kos v oznamonjeni pravni slvari 1121
iijc<ra nevarnost in slroške, dokler
sc la ali no o^lasi pri sodniji „ sili ne
imonujc pooblascona.
—-        -          _*             V                          ¦         ¦•                        ¦ V I     _