30
Dopisi.
Izpod Pece na Koroškem. /. — Kakošen trn v peti je še marsikterim ljudem združenje manjših občin vveče, kaže ta-le dogodba: Občina Doberlevas je čez leto in dan združena z nekterimi drugimi; to pa nekterira bahačem ni po volji, kajti sami hočejo gospodovati, se župane in odbornike kazati ter nos visoko nositi. Sedanji doberlevaški župan dobi pred nekim časom slovensko pismo brez podpisa, v kterem se mu napoveduje smrt, ako občine ne razpusti. To se je brž po vsej okolici razglasilo, in onemu, kdor tega hudobneža na dan spravi, obljubilo se je 20 gold. v srebru. Vendar se do danes še ni nič izvedelo. Mi pa kličemo županu, ne strašite se nikakor tacih zakotnih pisa-čev! Kdor pravično postopa, nima se nikogar bati. — Unidan je pri Dravi nek hlapec oglje, ktero je po vodi priplavalo, na voz nakladal; al pri tem delu pade z voza in se vali doli po majhni strmini v Dravo. Nekaj časa izgine; al kmalu ga voda srečno na suho vrže. Neprestrašen se zopet pod& na voz in dela kakor popred, čeravno se mu zimske toplice niso posebno prilegle. — Krade se po Koroškem, kakor bi bili tatje za to plačani. Pač potrebno bi bilo po občinah večkratnih patrol.
Iz doljnega S taj a rja 16. jan. >S — Prave coklje ravnopravnosti narodni v ces. pisarnicah na Slovenskem so ugovori uradnikov takih, ki si drznejo dandanes trditi , „da je književni slovenski jezik skovan le po ne-kterih osebah in daganarod naš ne razume/' Takega modrijana besede nahajamo zopet v pismu, ki ga je c. k. okrajni sodnik St. Lenarški na Stajarskem Zir-kelbach poslal o tožbi zoper „Zukunft" deželni sod-niji dunajski. Taki ugovori so tedaj, kakor so „Novice" rekle že večkrat, tisti „circulus vitiosus", po kterem uradniki ne znajo slovenskega jezika, v šole pa se noče vpeljati zdaten nauk slovenščine!!
Na Vranskem 24. jan. (Čitalnica naša) obhaja prihodnjo nedeljo 31. januarja slovesno svoje rojstvo ; začetek je ob 5. uri zvečer. Povabljeno je že več odličnih slovenskih rodoljubov, da z besedo , — pevcev pa, da s petjem poveličastijo to narodno svečanost. Ker pa vsem slavnim rodoljubom osebno pisati nismo v stani, vabimo s tem pismom prav uljudno in srčno vse sestre čitalnice in vsacega, ki se Čuti SJovenca. Naj blagovolijo se udeležiti naše slovesnosti. Čem več nas bode, tem veča bode radost. „Vsi za enega — eden za vse!"                                                            Odbor.
Črnomelj 16. jan. J. K. — Leto in dan je preteklo, kar je naša narodna Čitalnica beli dan zagledala, zatega del je poprejšnji odbor sklenil, 10. dne t. m. obletnico obhajati. Pri tej obletnici je bil na podlagi pravil novi odbor izvoljen, in sicer g. France Dov-g an, farni administrator, za predsednika, g. Majn-ti nger, zemljiščinih knjig voditelj, za podpredsednika, g. dr. Pestotnik za denarničarja, g. Janez P lesk o vic, poštni uradnik, za tajnika, gg. JožefJuvan, učitelj,  Lavoslav Perše,   trgovec,  in Janez Kol-
bezen, posestnik, za odbornike. Milujemo srčno to,, da naša čitalnica tri poprejšnje odbornike izgubi. Predsednik g. dr. Breznik se preseli konec marca meseca v Ptuj, g. France Vrančič, podpredsednik, zapustil nas je preteklo jesen, in g. Janez Gruden po dovršeni obletnici. Gosp. Janez Skubec je vedno bolehen. Srčna zahvala vrlim rodoljubom za njihovo marljivo delovanje. — Po dokončani volitvi je v dvorani, prepolni častitega občinstva, bila „beseda" z izvrstnim petjem in gledi-ščino igro: „To sem bil jaz." Gospodičine Kapele-tovi in Bučarjeva, in gospoda Ples kovic in Tonče Gagelnov so svoje naloge v tako občno živahno pohvalo dovršili, da ploska ni bilo konca ne kraja; smeha med poslušalci pa tudi toliko, da ne morem popisati. Po besedi je bil ples. Ob počitnici je novo izvoljeni gosp. predsednik pozdravil drage nam goste iz Metlike in Hrvaškega, in čitala sta se z živio-klici sprejeta pozdrava gospoda Vrančiča in Kastelica. — Juter večer smo povabljeni k sestrici metliški, ktera tudi nas rada pohodi. Novi odbor namerja pri prvi seji častne ude narodne naše čitalnice izvoliti. O tem pa drugi pot.    Z Bogom.
Iz Notranjskega 22. jan. — Čitali smo že lanska leto enkrat v „Novicah" pri, popisovanji zanimivega slovenskega shoda (tabora) v Sempasu, da smo dobili po-zdravilen dopis iz Pivke, v kterem se je izrekala želja, naj bi se prihodnjo spomlad napravil tudi slovenski tabor na Pivki. A sedaj se čuje to od več strani in večkrat. V ta namen se je nek zbralo že mnogo on-dotnih rodoljubnih mož, da bi to reč na noge spravili. Bog daj srečo! Nadjati se je, da se zbere na tisoče ljudi; kajti tudi Pivčan je pogumen in zvest rodoljub, tudi on spoznava svoje pravice, a vidi, da jih še ne uživa. Složimo se tedaj in delajmo za blagor naše matere Slave in živo si vtisnimo v srce zlate besede pesnika našega:
„Dovršujmo nam od zgoraj  dano naroČilo, Da ne bo nam solnce za gorami zatonilo."
Rodoljub.
Iz Idrije 25. jan. ** („Tagblatt". Čitalnica.) Ne bi vredno bilo, ljubljanskemu kovaču idrijskih dopisov v „Tagblattu" odgovarjati, ako bi ne bil na velikansko gomilo svojih nesramnih laži v svojem po sporočilih iz Idrije v Ljubljani narejenem dopisu 20. grudna 1868. leta sopet novih nakupičil. V svoji „Blu-mensprache", pravi ta kovač, da rudarski erar knapu „den unverkummerten Unterricht" v nemškem jeziku ohraniti hoče brez zanemarjenja slovenščine, — da je tukajšnji rudni urad učiteljem dotične naloge podal, in da od vsacega Idričana, kteri hoče v erarno službo stopiti, zahteva dokaz, da se je nemškega jezika naučil. — No, dragi „Tagblatt"! tukaj so te pa le spet na led speljali. Pred seboj imam dotični razglas; al o tem, kar ti čenčaš, ni ne duha ne sluha. Omenjeni razglas je vse hvale vreden, in kaj tacega smo tudi pričakovali od predstojnika rudarstva, kterega mi gotovo bolje poznamo, ko ga „Tagblatt" pozna. Razglas ta bode dosegel to,   da bodo marsikteri starši svoje otroke marlji-
31
vejše v šolo pošiljali in da jih ne bodo toliko domd upotrebljali in jim s tem potuho dajali na zanikernost in potepanje. On bo dosegel, da se bo številka revežev nevednežev zmanjšala, da ne bo toliko takih, ki ne brati in pisati ali pa komaj svoje ime podpisati znajo. Razglas zahteva pohod šole, ne pa „Tagblattove" kulture. Ako hoče „Tagblatt" prave potrebe tukajšnjega ljudstva izvedeti, drage volje mu jih nekoliko povemo; ce pa hoče vse, tudi smo mu radi poslužni. Al to bi tirjali potem od njega, da se jih dobro v možgane vtisne, — da na to dela, da se ljudstvu pomaga, in če bo ljudstvu pomagano , borno mu vsi iz srca hvaležni. Na dalje se „Tagblattu" to povem, kar gotovo tudi sam ve, da je tukaj v Idriji ubogo malo zemlje, na kteri bi njegovi visoki, iz vseh kotov pometeni lažnjivi dopisi kaj ploda donesli, kajti kakor sem slišal, le revnih 4 .ali 5 iztisov iz njegove ljubljanske fabrike v Idrijo dohaja — in to za mesto, ktero ima okoli 5000 duš brez penzijonistov in uradnikov tolikih tukaj namestnih c. k. uradnij. — Kar pa „Tagblatt" resp. Deschmann dalje v gori omenjenem dopisu kvasi, je njegova „Lieblings-Melodei". Pustimo mu veselje, da mu je spet enkrat prilika dana, po našem od vsega sveta spoštovanem rodoljubu udrihati. Mi le samo to pristavljamo: Bog mu odpusti, saj ne vć, kaj dela! — 27. grudna smo imeli v čitalnici „besedo." Igrala se je igra „Strup" glede na naše moči prav dobro. Potem se je pelo in deklamo-valo. Da se pa nam v čitalnici tako mične zabave na-pravljajo, imamo se posebno zahvaliti tajniku čitalničnemu. Bog naj ga nam obdrži, in naši čitalnici je zagotovljen velik napredek. — V spomin Vodniku bode v naši čitalnici „beseda" 2. dne svečana; predstavljali bodo glediščino igro „Pike". Nadjamo se veselega večera.
Iz Zalega Loga. Skušeni živinski zdravnik Koblar prosi „Novice", naj bi naznanile kužno bolezen, za ktero je v selski dolini že čez 20 goved poginilo; tudi pri nas je več goved za kužno boleznijo zbolelo; ljudje so po imenovanega zdravnika poslali, in res je bolno živinče ozdravelo. Imenovana kužna bolezen ima ta znamenja: Oči bolnega živinčeta postanejo glažov-nate, živinče prične sem ter tje otekati na nogah ali po životu, oteklina se pokaže najraje na plečih, prsih ali na križu. Bolno živinče noče jesti, dlaka se mu šetini. To bolezen naš zdravnik imenuje „vrančni prisad", za kterim živinče v 10—12 urah pogine, če se mu ne pomaga. Tako-le jo ozdravlja: Oteklino s trakom podveze, potem pa s salmijakovcom in trpen-tinovim oljem mrzlo oteklino na živinčetu tako dolgo riba, da otok vroč prihaja; greti se pa otok pri tej bolezni ne sme. Včasih tudi salmijaka bolnemu živinčetu notri d&. v                                             Učitelj.
Iz Št. J ur j a poleg Kranja 18. pros. (Odgovor „Tagblattu" in pa g. Jurju Widter-ju, postnemu oskrbniku v Beljaci.) Ljubljanski „Tagblatt" me po sili hoče prekanonizirati;^ne mara, da me poslednjiČ še za svetnika razglasi. Ze minulo leto me je v 90. listu njegov prokurator Karol Deschmann imenoval „prirodoslovnega mučenika" (einen naturhistorischen Martvrer), pa polži, s kterimi se je boril, kazaje mu rogove, so ga samega postavili na golo laž ter razdeli ves „mučeniški venec." Ker mu je samemu takrat spodletelo, si je poiskal zdaj viteza na pomoč, Jurja Widter-ja, poštnega oskrbnika v Beljaci, da mi „Arm in Arm" v 7. listu Tagblattovem drug mučenišk venec vijeta, namreč venec „oskrunjenja tajnosti pisemske" in slovenskih „pismenih naslovov", in da bi ta venček še lepši svetel, vpletla sta vmes oskrunjenje spovedne tajnosti, Nationalitatenschwindel in pa (nie ohne dieses!) konkordat, to pa zato, ker sem v 53. listu „Novic"   lanskega  leta očitno povedal,   da
moje denarno pismo, oddano v Borovnici z enim pečatom od znotraj in s štirimi pečati od zunaj zapečateno, ondi od poštnega uradnika sprejeto in še a poštnim pečatom zavarovano, je romalo v Beljak, kjer je „kommis8ionel" odprto bilo. — Na ta moj razglas odgovarja g. Juri Widter v 7. listu ,,Tagblattovem" tako-le: „Da gosp. župnik v Borovnici ne ve, kako se denarno pismo pravilno zapečatiti ima, to je lahko verjeti. Ni si misliti, da bi vsak študiral 24 zvezkov poštnih ukazov. Napačno pa je ravnal poštni urad (čuj si. pošta v Borovnici!), ki je nepravilno zapečateno pismo prevzel. Boljše je umel urad svojo dolžnost v Kranji, ki se je zarad tega branil, pismo prevzeti, zato ga je kondukter prinesel v Beljak in po zapovedi tirjal verifikacijo zapopadka in zapečatenja pisma. In tako je povedan vzrok, zakaj se je pismo odprlo in zakasnilo." — Ne morem si kaj, da ne bi na to gosp. Jurju Widter-ju v Beljaci odgovoril s par vrsticami. Res ni čuda, ako vsak človek ne v6 mestica, kjer ravno in za koliko črt narazen morajo stati pečati na denarnem pismu. Al prečudno je to, da bi tega ne vedel niti poštni uradnik v Borovnici, ki je pismo sprejel, niti poštni uradnik v Ljubljani, ki ga je zopet sprejel iz železnice in dalje poslal v Kranj. V Kranji še le je hvaljeni poštni urad bolje umel svojo dolžnost, da ga ni hotel sprejeti! Ker je hvaljeni poštni urad tako dobro ume poštne postave, naj mi pri tej ugodni priliki dovoli vprašanje: zakaj in po kterih poštnih, v 24 zvezkih zapisanih postavah, je zapovedal on poštnemu uradu Korenskemu (Wurzen), naj tirja od prejemnika „Novic", ki so bile poslane iz Kranja v Kranjsko goro, 18 sol-dov globe ali kazni zato, ker so imele obvez (Schleife) z marko po dva solda? Nam, če tudi nismo vseh 24 zvezkov poštnih ukazov preštudirali, se pa prav za gotovo dozdeva, da marka po dva solda zadostuje, ako oddani časnik ne tehta čez 2% čoln. lota. — „Ta g. Simon Robič je prečuden sanjač (sonderbarer Schwar-mer) — piše na dalje g. Juri Widter — „ko bi bil jaz na pr. njemu zažugal, ga zarad oskrunjenja spovedne tajnosti (Verletzung des Beichtgeheimnisses) pred svetom razglasiti, da bi svet izvedel, kako je ž njo v klerikalni Avstriji, se vć! to bi bilo po njegovih mislih vse drugačno zrno." — Kakošna milost, koroški g. Juri Widter! Al jaz ne maram za-njo in gotovo tudi noben drug duhoven ne! Govorite naravnost in imenujte oskrunjevalce spovedne skrivnosti, — ne pa, da kamne lučate na ves stan! Povejte mi duhovna, ki je oskrunil tajnost spovedi; povejte mi jih, kakor vam moremo mi imenovati mnogo brezvestnih Kala bo v, ki so grabili ne le po skrivnostnem, temuč tudi po deklariranem zapopadku pisem! — Dalje pravi gosp. Juri Widter, da sem ga zavratno (meuchelmorderisch) napadel, ker sem pisal v časnik, ki mu nikoli ne pride pred oči, in v jeziku, kterega on ne ume, in me prosi, ako bi se njega še kedaj spominjal v javnih spisih, naj sem tako lojalen, kot je bil on proti borovniškemu župniku, in naj mu pošljem „poziv na boj" (Fehdebrief). Na te čenče, se mi ne ljubi druzega odgovoriti, kakor to, da gosp. Jurju Widterju rečem: kakor se posodi, tako se vrne, in da žalostni morajo biti koroški Slovenci, da na njihovih poštah so še zmiraj uradniki, ki ne znajo slov. deželnega jezika! — Proti koncu mi svetuje: „naj nikar ne piham kaše, ktera me ne peče". — O ti precartana poštna modrost! Tedaj za meni poslano denarno pismo naj meni nič mar ne bodi! — Ko-nečno pa se gosp. Juri Widter še pohvali, da „je dober kristjan in prijatel vsacega poštenega in izobraženega duhovna in tedaj si tudi jaz lahko mislim — pravi on — kakovo spoštovanje on do mene ima." — Se vč, da! Res nesrčnega bi se čutil in branil bi se s
32
rokami in nogami, ko bi prokurator ljublj. „Tagblatta" in pa VVidter šotor svoje hvale čez-me razpela. Proku-ratorju Tagblattovemu g. Deschmann-u je pa iz tega razvidno, da bo pa le spet treba po kakem drugem vitezu „ohne Furcht und Tadel" se ozreti, sicer z mojim mučenstvom ne bo ništa. O ti pekvati polži ti, da ga tako bodejo!                                           Simon Robič.
Iz Velikih Lašic 20. jan. H. Star pregovor pravi: rbolje je, drži ga, kot lovi ga." S tem se tolažimo tudi mi, kar nas je kmetov od Velikih Lašic doli do Krke, ki smo imeli pravice do gozdov grajščine Cobelsberške. Kmalu po vseh Svetih lanskega leta je ljubljanska komisija rešila to, kar je grajščinskega in kar je našega, in čeravno večidel nismo bili popolnoma zadovoljni s tem, kar se nam je odmerilo, smo saj zdaj svoji gospodarji temu, kar je naše. Že 1856. leta smo se oglasili se svojimi pravicami pri kočevski komisiji — al ležale so, dokler ni ljubljanska komisija to stvar v roke vzela in v 2 poletjih res veliko delo z nevtrud-ljivo delavnostjo dognala, kajti rešila je velik kos zemlje, ki meri 6 štirjaških milj z 16000 orali, na kteri je 28 davkovskih srenj z 12 vasmi imelo pravico lesa, paše in stelje. Zato, dragi sosedje nam turjaški! kader ljubljanski gospodje pridejo tudi k vam — in to menda ne bo več dolgo trpelo — gotovo kmalu bojo rešili tudi vaše pravice.
Iz Ljubljane. (Tretji občni zbor društva za brambo narodnih pravic)  je   bil  20. t. m. pod predsedstvom g. dr. Jan. Bleiweisa.    Tajnik Murnik  poroča o delovanji   društva.    Evo  kratek   posnetek   obširnega sporočila:   Odbor je   od   zadnjega  občnega zbora imel 5 sej,  in je sprejel 9. novembra 30, 25. novembra 39, in konec leta 1868 10 novih družbenikov, v vsem skupaj je dozdaj  557 udov;  —   poslal je zastopnikom okolice tržaške adreso,   ktera je radosten vtisek učinila  na   dotičnem mestu; — podal  je  odbor   visoki c. k. vladi vlogo z naznanilom, da se hoče društvo imenovati „Slovenija,  društvo za brambo narodnih pravic"; — za pismo,  ktero naj   bi   se podalo zarad učiteljev  okolice   tržaške   po  slovenskih poslancih zbornici poslancev, se ni mogla dobiti ona podlaga, na ktero se mora  opirati   vsaka  interpelacija;  — naročile so se lične diplome,   ktere  bodo   kmalu  gotove  in   se brž razposlale potem družbenikom;  kinčali  bodo  vsako diplomo grbi vseh slovenskih dežel, na čelu njim bo grb „Ilirije"; — o spominku Vodnikovem je odbor predložil tri načrte,   enega,   ki  ga je izdelal naš  domaČi podobar Zajic,  in dva,  ki sta odboru po našem umetnem kamenarju  Ig.  Tomanu  došla iz  Monakovega od dveh slavnih   mojstrov.    Odbor je   dobil  tudi  proračune vseh stroškov, ki se tičejo spominka.   Bili bi po priliki ti-le:  L  Cela oseba Vodnikova vlita a) iz brona 5000 gold., b) iz cinka 1500 gold., kalup (model) 500 gold.,   c) iz  marmora kararskega  1800 gold.    II. Podnožje iz nabrežinskega  marmora 1127 gold.   III. Ograja iz vlitega železa 221 gold.    IV. Podzidje v tleh  in  postavljanje 400 gold.    Po takem bi spominek iz brona z doštetimi drugimi stroški veljal okoli 8000 gold.  Pred nabiro doneskov za narodni spominek hotel je zbor izvedeti stroške,  da rodoljubi vidijo potrebo z dat ne podpore,   ker nam po takem  še manjka nad 6000 gold.  — Odbor je  pretresal  tudi  predlog  zarad izdaje  časnika društvenega,  kteri   naj   bi  shajal vsak delavnik ali vsaj   trikrat na teden;   al spoznal je, da društvu,   glede na svoj denarni stan,   to nikakor ni mogoče.   Sicer bi bil ta list največ konkurent „Slovenskemu Narodu",   in tako obema stan še  težavniši.   — Pretresovale  so se tudi zadeve  o volitvah za mestni zbor ljubljanski; pregledali se volilni zapisniki in zarad nekoliko osob tudi  reklamacije vložile;  odbor bo o tej
zadevi tudi za naprej skrbno delal in ob svojem času stavil predloge. — Popularna brošura o zedinjenji Slovencev bode kmalu gotova.
Po prebranem tajnikovem sporočilu povzame predsednik vse posamesne točke sporočila in poživlja v debato, kjer kdo pričujočih udov želi razgovora. In začel se je razgovor o Vodnikovem spominku, o kterem predsednik najpred zahvalo izrekuje gg. Tomanu in Zajcu za podporo njuno. Gosp. Gori še k svetuje: naj se spominek naredi iz najbolje tvarine, — dr. K. Bieiweis: naj se brž nabira doneskov začne z razpošiljanjem načrta Hiigelnovega, — gosp. Regali: naj se voli poseben odsek; njemu odgovarja dr. Costa, da je v 2. občnem zboru že odbor dobil to nalogo, — dr. Poklukar želi, naj se še danes sklene, po kterem načrtu se naredi spominek, in kam se postavi. Dr. Costa kaže, da danes se o tem ne more že konečno skjepatiy — gosp. Noli želi energične nabire po izgledu Cehov, ki so, ko so nabirali doneske za narodno gledišče, v vsacem shodu, pri vsaki manjši ali veči družbici in celo tudi v gostilnici, vabili domoljube, naj dajo, če tudi le malo, kajti iz malega raste veliko; kadar se razpošiljajo vabila za doneske, naj se doda v majhni obliki obris spominka v kamno- ali lesorezu. Dr. Costa odo-bruje Nolijev predlog. Glasovanje potrdi G oriše ko v in Nolijev predlog.
O predlogu za časnik pravi gosp. Noli, da priznava odborove razloge, vendar mora priobčiti željo, da bi se delalo na to, da se v Ljubljani ustanovi list, ki bi vsaj trikrat na teden izhajal, posebno zato , ker bi štajarski rodoljubi radi preselili list ,,Slov. Narod" v Ljubljano. — Gosp. Kreč misli, da bi društvo imela že več novcev, ako bi doneske marljivo pobiralo od svojih udov, in kaže na „Tagblatt", ki ga podpira „konst. društvo". Dr. Costa mu odgovarja, da odbor ni pozabil pobire doneskov; al to bo storil, kadar udom razpošilja sprejemnice , za časnik pa društvu zdaj ni mogoče ne krajcarja dati; naj rodoljubi sami za-se podpirajo časnike; tudi „konšt. društvo" ne izdaja in ne subvencijonira „Tagblatta"; le nekteri udje so mu pomočniki. — Ker nihče ni nobenega predloga stavil, je predsednik sklenil razgovor s tem, da odbor gosp. No lij evo željo ad notam vzame, ki se utegne tedaj spolniti, ako društvu pristopi veliko število udov, in se tudi na Stajarskem zbudi misel, da nam je v vsem treba vzajemnega delovanja.
Po razpravah sporočilnih je na vrsto prišla 2. točka programa: razgovor o neposrednih (direktnih) volitvah*) v državni zbor.
Podpredsednik gosp. dr. E. H. Costa poprime besedo in govori blizo tako-le:
„Slavna skupščina! Da je odbor našega društva to vprašanje na dnevni red stavil, temu je vzrok to , da se je poslala iz slovenske Ljubljane od druge strani peticija državnemu zboru, ktera meri na to, da se ype-1 j e j o neposredne volitve. Potem bi se utegnilo misliti, da je to veljaven glas, ker je edini glas.
Marsikdo misli, Bog vedi, kak liberalizem tiči v tem hrepenenji po neposrednih volitvah, in res liberalna fraza slepari marsikoga. — Gospoda! ustavno (konstitucionalno) življenje zahteva, da ljudstvo po svojih zastopnikih se udeležuje pri vseh stvareh, važnih za
*) Poslance v državni zbor dunajski volijo zdaj deželni zbori; tedaj more državni poslanec biti le tak, ki je deželni poslanec. Take volitve po deželnih zborih so tedaj posredne (indirektne). Nemški liberalci pa ne marajo za to pot volitev, ampak hočejo, da brez posredstva deželnih zborov bi se poslanci kar naravnest volili v državni zbor. To so neposredne (direktne) volitve.                            Vred.
33
državo in državljane, in zdravo misli, kdor misli, naj se ljudstvo udeleži postavodajstva po neposrednih volitvah v zbor. Ko se je konec preteklega stoletja govorilo o tem, naj se države osnujejo tako, da se ljudstvo pogodi z vladarjem, takrat je ustal velik prepir, kako naj bi se ljudstvo udeleževalo ustavnega življenja. Nekteri so rekli, najvažnejše reči naj se sklepajo kar po vsem ljudstvu v velikem zboru. Tako se godi še zdaj v Švici, Ameriki. Ker pa ni mogoče, da bi povsod in pri vsakej zadevi se vse ljudstvo v zbore shajalo, zato so potrebni zastopniki voljeni po ljudstvu. Taka volitev je gotovo v liberalnem smislu.
Če pa bolj na tanko pregledamo, kaj se hoče v Avstriji z gori omenjeno prošnjo za direktne volitve doseči, — če dalje pomislimo, kakošen je stan narodov v Cislajtaniji in kako je ona sestavljena, dobi to ves drugačen obraz, in ločiti moramo volitve za deželni in državni zbor.
Direktne volitve za državni zbor bile bi Avstriji škodljive. Presvitli cesar je meseca oktobra 1860. leta izrekel, da se bodo postave dajale po cesarju in deželnih zborih, tedaj se je takrat spoznalo, da Avstrija obstoji iz različnih dežel z raznimi pravicami. To je bila tudi dobra misel za obstanek ustave, zakaj, če se ta ne brani po deželnih zborih, zgubila bi se kmalu. Ko bi se reklo, naj se voli v deželni zbor neposredno, gotovo bi mi tudi rekli: to je dobro; voli naj se tako. Kranjski deželni zbor bi bil gotovo prvi, ki bi ustavo o tem popravil. On je sklenil že v zadnji sesiji važne premembe, ktere še niso potrjene, in vsak mora pritrditi, da je šel v tem tako daleč, kakor je upal, da zadobe premembe sankcijo.
Drugače pa je z volitvami v državni zbor. Tako zvani liberalci sleparijo ljudstvo s tem, češ, da bi bilo bolje zastopano, če se voli neposredno poslance. Al jaz bi jim svetoval, ako so res liberalni: naj bi raji delali na to, da seprenaredi zbornica gosposka tako, da ne bode vsakemu ministerstvu mogoče, novih udov vriniti in s tem večino zbornice premeniti; naj bi delali na to, da bi gosposka zbornica bila steber neprecenljive svobode in ustavnega življenja, svesta si, ne danes tako, jutri tako. Dežele morajo ostati avtonomne. Da pa se to zgodi, se ne smejo vtopiti v centralni parlament. 1. maja 1861. leta je svitli cesar pozdravil poslance kot „poslance deželnih zborov" („von den Landtagen ent-sendete Boten") in ti imajo zastopati dežele, iz kterih so voljeni. Ne more se toraj pritrditi takemu parlamentu, ki ga imajo Ogri, ker po takem bi dežele prišle ob glavno pravico o vseh važnih vprašanjih govoriti. Dežele bi prišle ob pravico, ktero daje pragmatična sankcija in, diploma 20. oktobra 1860. leta. Nikdar ne bodo niti Cehi, niti Poljaci, niti Tirolci privolili takim neposrednim volitvam za državni zbor. Solidarno moramo delati o tem važnem vprašanju. Tudi deželni zbor kranjski je bil tacih misel, in je čez predlog, ki se je stavil za neposredne volitve, stopil na dnevni red. In to je gotovo pravo, ker spoznati se mora, da so deželni zbori pravo zastopništvo ljudsko, deželno, in da je državni zbor le zbornica poslancev iz dežel. Da se bo vedelo, da to ni misel Slovencev, kar konstitu-cijonalno društvo pravi, predlagam jaz v imenu odbora, naj se podd po gosp. dr. Tomanu peticija državnemu zboru zoper vpeljavo neposrednih volitev."
Ta predlog je bil enoglasno in z veliko pohvalo sprejet. — Potem seje odločilo, dasesnide23. dne t. m. zopet občni zbor, v kterem se zvrši še zadnja točka programa in reši še kak nasvet posamesnih družbenikov. O tem zboru pa, v kterem je bila razprava o davkov s k i h zadevah in taborih, poročamo drugi pot.
—  „Laib. Zeitg." piše, da se je lani 1500 centov kranjskih orehov v tuje kraje prodalo; taki orehi, ki so bili v peči ali na peči posušeni in črni, so se prodali med 4 do 5 gold. cent, — taki pa, ki so bili na sapi posušeni in ostanejo beli, pa 8 do 9 gold. — Kolik razloček! Ali to ne kaže, česa naj se popri-mejo naši kmetje, da imajo več dobička od pridelkov, ki jih prineso na prodaj? Navadne naše sušilnice, tudi za češplje, niso nič vredne, ker po dimu smrdi tako suho sadje, tacega ljudje pa ne marajo. In vendar se dajo dobre sušilnice z malimi stroški lahko napraviti, kakor jih imajo mnogi umni gospodarji, kakor na pr. gosp. Zagorec v Št. Jerneji in druzih več. Naprej, naprej na boljo pot, da si pridobite več dobička!
— (Naslednik lani umrlega Marguetskega škofa v severni Ameriki Frid. Barage prec. gosp. Ig. Mrak) je rojen v Poljanah nad Škofjoloko 16. oktobra 1810., mašnik je bil posvečen 13. avgusta 1837., kaplan je bil v Ribnici in Slavini, leta 1845. je šel v Ameriko, kjer toraj že 24 let misionari. Starešina naših korarjev preč. gosp. Jan. Novak piše v poslednji „Danici", da je Baraga prav reven umrl; cerkve je zidal, ki niso plačane in so v nevarnosti še na kant priti; tako škofijo nastopi g. Mrak. Prijatle Baragove in Mrakove opominjajo gosp. korar, da v Lerherjevi bukvarnici in tudi pri njih je dobiti Baragovih podob, velikih po 1 gold., malih po 50 kr., in kar se skupi iz teh podob, naj se pokloni potrebam g. Mrakove škofije.
—  (NaŠ častitljiv starček gosp. Franc Pire), misijonar v severni Ameriki, piše gosp. vredniku „Učit. Tov.", da je spet prav zdrav, odkar je stopil v 84. leto svoje starosti, čeravno je bil na lanskem potovanju trikrat v vodo padel, pa se le otćl s plavanjem. Kako dobre volje je 841etni starček še zmiraj in kako da ga celo nič ne straši delo v nogradu Gospodovem, kažejo sledeče vrstice njegovega pisma od 15. decembra 1. L: „Glejte! predvčerajšnjim sem dobil po vladinem oprav-niku prečudno ponudbo: ali bi prevzel indijanske šole pri naših „Otchipweg" za 2000 dol., t. j. 4000 gld. letnega plačila. Pa tudi nekemu protestantovskemu učeniku je ravno ta ponudba dana. Oba sva prevzela to službo, in sicer s tem pristavkom: kdor bo v teh letih več prida storil, ta bo obdržal to plačilo. Sedaj pa je treba, da si zavihava rokave in da se poskušava, kdo bode več storil. Kako se bode ta poskušnja izpeljala, vam bodem že pisal."
— (Vabilo k slovesni besedi), ki jo čitalnica ljubljanska Vodniku v spomin napravi na svečnični  večer
—  2. februarja. — Odbor si je prizadjal, prav sijajno osnovati to veselico, in po preprijaznem zagotovilu izvrstnih moči se mu je posrečilo sestaviti sledeči program: 1. Overtura, gode mestna muzična kapela. 2. Prolog, govori gospd Kornelija Šolmajerjeva. 3. Večer na Savi, veliki zbor od Zajca, poje moški zbor čitalničin. 4. Samospev dveh pesmi, poje gospa Leopoldina Gregoričeva. 5. Samogodba. 6. Dvo-spev, pojeta gospA Gregoričeva in g. Fr. Grbec. 7. Vodniku! Venec Vodnikovih in na slavo Vodniku zloženih slovenskih pesem, za zbor in samospeve z orhestrom zložil pevovodja čitalničin A. Fdrs ter, poje moški zbor čitalničin in gode mestna muzična kapela. — Po besedi veliki ples. — Dohodki te besede, pri kteri je vstopnina po večletni navadi odločena za gospode po 1 gld., za gospe in gospodičine po 50 kr., so namenjeni muzičnemu zakladu (fondu) čitalničnemu. Tudi drugim, ki niso udje, je vstop ta večer prost, ako se vpeljejo po čital. udih. — Začetek ob 7. uri zvečer.
—  Vljudno vabi tukajšnje in vnanje ude, pa tudi druge domorodce in domorodkinje k tej narodni veselici
o d bo r.
34
— Sodniška obravnava s ponarejalcem in izdajalci bankovcev je dospčla do tega, daje državni tožnik gosp. Ljud. Ravnikar stavil predloge za kazin 50 grešnikov, ktera za vse skupaj znaša 212 let ječe. Da je vsak zatoženec razumel, česa je kriv, govoril je vse v lahko umevnem slovenskem jeziku.