POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECIRNIK Leto XIV. Štev.208 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-CT UPRAVE: 25-67 ln 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELET O N LJUBLJANA: 46-91 Maribor, 14. in 15. septembra 1940 t NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali oo ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena I din 1.— | Angleški kraljevski par v smrtni nevarnosti Včeraj so izvršili nemški bombniki tri napade na London, pri katerih so s petimi bombami zadeli tudi kraljevsko palačo — Nočni napadi so bili manj uspešni — Angleži so nadaljevali bombardiranja v Nemčiji, Franciji, Belgiji in drugod LONDON, 14. septembra. Reuter. Maršal Brauhitsch je včeraj iz Nemčije dopotoval v severno Francijo. Temu dejstvu pripisujejo krogi v Berlinu veliko važnost. Trenutno je število nemških divizij v severni Franciji večje kakor kdaj koli preje. Priprave za zbiranje ladjevja in prve priprave za ukrcavanje so v teku. Državni maršal Goring je v severni Franciji že 3 dan ter opazuje letalske Uitke nad Kanalom z daljnogledom. Slednjo vest je prinesel švedski list »Aftenbladed«. Zadnje nemške letalske operacije BERLIN, 14. sept. DNB. Nemško vrhov no poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Neka nemška pod mornica je potopila š®st oboroženih trgo. vinskih ladij s skupaj 37.600 tonami. Med potopljenami ladjami je tudi neki parnik s 7000 tonami, o čigar potopitvi smo že poročali. V noči z 12. rta 13. september so an. gleška letala hotela napasti severno in za hodno Nemčijo, .a se jim ni posrečilo doseči cilje. Vrgla so le nekaj bomb v okraje nekega mesta in v neko vas. Škode niso storila skoraj nobene. Nemška oborožena ogledna letala so preietejp Južno Anglijo in metala bombe na industrijske naprave v Londonu, Brigh tonu, BuckshHlu, Benberryju in še v nekaterih mestih. Jugozahodno od otoka M&n smo nevarno poškbdovali neko 8000 tonsko trgovinsko ladjo. V noči z 12. na 13. september so borbena letala izvedla napad na doke in na pristaniške naprave v Londonu šn Liverpoolu. Povzročila so nove požare in eksplozije. Polaganje min pred britanskimi pristanišči se nadaljuje. Eno nemško letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. Ponoči so sovražnikove vojne ladje skušale bombardirati Boulogne, vendar niso napravile nikakršne škode ter so se morale pred uspešnim obstreljevanjem obrežnih baterij vrniti. BERLIN, 14. sept. DNB. Nekaj nemških bojnih letal tipe DO 17 je bombardiralo včeraj popoldne posamezne dele Londona. Letala so vrgla bombe na veliko iz. tov urjališče bencina, ki stoj; nedaleč od Bukhinghamske palače. Bombe so bile vržene tudi na rt®kd železniško postajo in na železniške naprave južno od Erryta, na progi London—Grifshyd. Dalje so bile vržene bombe na silose severno do Wey-tachapella in na še neka skladišča. Povsod je bila opažena velika škoda, ki so jo povzročile. Eno izmed letal, ki je sodelovalo pri tem napadu, se ni več vrnilo na svojo bazo. Britansko protiletalsko topništvo bi ldvsko letalstvo je se skušalo preprečiti akcije nemškega letalstva, vendar se je našim letalom posrečilo prebiti se skozi obrambo in doseči postavljene cilje. Bombe so povzročile več požarov. Eksplozije so naštale fudi pri hotelu »Sa. voy«. okraje londonskega področja. Nekaj hiš je bilo razrušenih ter je nastalo nekaj požarov, ki pa so jih kmalu pogasili ozi. roma omejili. Na jugozahodno Anglijo so bile vržene visokoeksplozivne in vžigal-ne bombe in je bila na zgradbah povzročena škoda. Podrobnosti še ni. Ponoči je neko lovsko letalo sestrelilo nemški bom bnik.- Poročila uradnih agencij pravijo, da je padla neka vžigalna bomba na neki trg v južnem Londonu in da je bil požar kmalu pogašen. V zahodni Angliji je bila porušena neka cerkev in razrita neka cesta. Samo 3 osebe sp bile ranjene. Čestitke angleškemu kralju LONDON, 14. sept. Reuter. Razbijanje znamenitih javnih poslopij gledajo Angleži kot nekaj, kar so sicer že pred letom dni pričakovali. Vendar se jim zdi to tako infernalno, da spočetka težko verjamejo očem. Ljudje opazujejo, ne rečejo pa nič. Iz potez njihovih obrazov pa je razbrati hladno, neizbrisljivo jezo. Tako poroča neki opazovalec. Takoj po včerajšnjem bombardiranju kraljeve palače, je postal vojni kabinet kralju in kraljici brzojavne Trije dnevni napadi na London LONDON, 14. septembra. Reuter. Včeraj so nemška letala pri bombnih napadih na Anglijo-n »na doma spremenila taktiko: oči vidno zaradi vse hujšega zapornega ognja nad Londonom portočl, so včeraj pričela z dnevnimi napadi na London, ki je imel v teku včerajšnjega dneva 3 dnevne napade. Prvi je bil zgodaj dopoldne Irt je trajal eno uro, drugi Je bil doslej naj daljši dnevni napad proti sredini dneva In je trajal 4 ure, proti večeru je bil tretji napad, ki pa je* trajal Samo 20 minut. O priliki drugega napada je švignilo iz nizkih oblakov dvomotorno bombno letalo z ustavijeftimt motorji tfer brzelo naravnost na Buckinghamsko palačo, na katero je vrglo 5 bomb. Pri tem drugem napadu na kraljevo palačo sta dve bombi padli v dvoriščni medptoštor, tretja je porušila dvorno kapelo, četrta ie zanetila majhen požar, ki pa so ga takoj udušili, peta je pa padla na bližnie.zgradbe. Steklo in ruševine so zletele visoko v zrak ih padle na park. V palači sta bila kralj inkraljica. Takoj po napadu sta si ogledala ruševine dvorne kapele in ostalo škodo. Tli osebe iz njih Spremstva so bile ranjene. Zatem sta odšla na obisk drugih londonskih poškodovanih delov, kakor je bilo že preje v načrtu. Tudi v ostale dele West Enda so bile vržene bombe: 9 cerkev je bilo poškodovanih na Downlng Street, na znano trgovsko artbrijo Regent Street, kjer je bil razrušen blok hiš, m. dr. tudi Italijanski turistični urad, poškodovano je bilo poslopje Ford Motor Company, neki hotel na Pic-cadillyju; vendar so te škode razmeroma lahke. Hujše je trpela neka manufaktura stekla v središču. Okoliea katedrale Sv. Pavla je zopet trpela. Boje se eksplo zije tempirane bombe. Bilo je zelo malo ranjenih. Dnevni napadi so ljudi preše netili. Vendar so se zatekli v bližnje postaje podzemeljske železnice. Nemška aktivnost tekom noči LONDON,- 14. .septembra. Reuter... .Že tretjič v'tekli zadh jih. zaporednih sedmih nočnih napadov,..so naletela sovražna letala na skoro neprekoračljiv zid. zapornega ognja. Letala so se večinoma morala vrniti že pred Londonom. Na mesto je padlo komaj neka| bomb. Poročila ne javljajo nobenih večjih škod. Neki opazovalec javlja, da je protiletalski ogenj v kali zadušil vsak predor. Ena bomba,je padla na neko jugozahodno mesto ter ubila neko spečo žensko. Dve bombi sta padli blizu nekega zaklonišča, kjer je bilo 50 ljudi. Povzročili sta požar, ki pa sp ga kmalu zadušili. Od predmestij Londont so letala pregnali. Edina bom ba, ki je tu padla na neki trg na jugozahodni periferiji, je povzročila majhno škodo., V nekem valizijskem mestu je bil porušen neki hotel in zasute so bile osebe. Včeraj zvečer je neko severno irsko mesto doživelo prvi letalski napad. Poročilo letalskega ministra LONDON. 14. septembra. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo, da so bili nocojšnji letalski napadi usmerjeni v glavnem na londonsko področje ter na jugozahod. Kmalu po stemnitvi so s© pri čeli poskusi napadov na London ter so trajali skoro vso noč. Nekaj bomb je padlo na vzhodne, južne in jugozahodne čestitke k rešitvi. Kralj se je zahvalil in podčrtal voljo nadaljevati vojno do kraja. Dejanje je nenavadno ostro označil. Takoj zatem je sprejel angleški kralj brzojavne izraze zadovoljstva nad dejstvom, da je utekel smrti: od kanadskega ministrskega predsednika, poljskega pre-zidenta in ministrskega predsednika, se-verno-irskega premierja in vojvode Wind-sorskega. Angleški nočni letalski napadi LONDON, 14. septembra. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo: Letala RAF so vkljub oblakom in dežju nadaljevala zračne napade ter povzročila sovražni vojni industriji ter železniškemu sistemu težke udarce. Tako so bila izvršena silovita bombardiranja železniških križišč Hamm, Erau, Osnabriick, Schvver-te, na doke In tovarne gazolina v Em-denu ter Fluschingu, na kolodvor v Bruslju, kjer so nastali tričetrt milje raztegnjeni požari in zelenkaste eksplozije. Na orožarne Krupp v Essenu, na pristaniške naprave v Bremenu in Hannoverju. Letala so se zlasti v Emdenu morala prebiti skozi silovito polkrožno zaporo. Na letalih se je delal led. Nadalje je bila napadena hidroplanska baza Norderney, pristanišče Le Havre, kjer je bila potop- ljena ladja cisterna ter neka prevozna ladja. Drugi bombniki so bombardirali Cap Gris Nez. LONDON, 14. septembra. Reuter. Angleško letalstvo je tudi nocojšnjo noč obdelovalo sovražno vojno nnašinerijo. Tako so videlisinoči očividci ob južno-angleški obali neprestano trajajoče eksplozije ter zublje zlasti v Calaisu, Boulognei, posebno močno pa pri Cap Gris Nezu. Ostale formacije bombnikov RAF so nocojšnjo noč zadale težke udarce sovražni vojni industriji, posebno pa so napadale in rušile številna železniška križišča, skozi katera so javljeni neprestani dohodi in odhodi velikih vojaških transportov iz notranjosti Nemčije k francoski obali. Vse nemške radiopostAje so sinoči že ob 21.15. uri nenadoma utihnile. Okupacija Transilvanije končana BUDIMPEŠTA, 14. sept. Sinočnje poro čilo madžarskega generalnega štaba se glasi: Madžarske čete so tekom dana- Šnfega dneva dospele preko Zoinbora, Kopecza, Bolona, Ilesfalve, Kekesa, Pekete Igga, Vlklalve iri Nagypataka do Karpatov, Približujoč se Karpatom, so vkorakale madžarske čete v Szepszi Szent Gyorgy in Kezdy Vasarheiy, S prihodom do Karpatov So madžarske čete zavzele vs« one kraje, ki so po dunajski razsodbi bili prisojeni Madžarski. Zasedba severne Transilvanije sc je izvršila v popolnem redu, le ponekod je bilo nekaj brezpomembnih Incidentov, o katerih je bilo že prej izdano poročilo. Nadaljnja poročila o okupaciji Transilvanija se ne ne bodo več objavljala. Nov sovjetsko-roffiunski incident MOSKVA, 14. septembra. Tass. Pomočnik komisarja za zunanje zadeve D e-kanozov je sprejel dne 12. t. nv romunskega poslanika Ga fen-c a in mu ob. tej priliki, izjavil: »Dne 11. septembra ob 13. uri so pričele romunske mejne čete streljati s puškami in strojnicami na sovjetsko patruljo, ki se je mudila ob meji v bližini kraja Baloah, 34 km južnovzhodno od červenke. Druga patrulja, ki je prihitela prvi na pomoč, je bila prav tako napadena s strojnicami s strani Romunov. Sovjetske čete so bile prisiljene upreti se napadu. Sovjetska vlada opozarja pri tem na to, da romunska vlada sploh še ni odgovorila na sovjetsko protestno noto z dne 29. avgusta v zvezi s tedanjimi podobnimi napadi romunskih vojakov na naše mejne straže. Medtem pa so, kakor rečeno, romunske čete dne it. t. m. ponovno izvršile enake prestopke, zato sovjetska vlada ponovno opozarja romunsko vlado na ta dejanja.« Romunski poslanik Gafencu je izjavil, da bo dne 13. t. m. izročil odgovor romunske vlade na sovjetsko noto z dne 29. avgusta. Kar tiče incidenta, ki se je dogodil dne 11. t. m. bo izvršena preiskava in bodo krivci naj-Strože- kaznovani. Ekskralj Karol v Španiji S1TGES, Španija, 14. septembra. CNP. Bivši romunski kralj Karol in gospa Magda Lupescu sta prišla včeraj sem Iz Barcelone ter se naselila v nekem hotelu, ki je bil že prej za njiju rezerviran. Ne ve se še, koliko časa bo Karol ostal v Španiji. KENNEDVEV DAR ANGLEŽEM LONDON, 14. septembra. CNP. Ameriški veleposlanik Joseph Kenrtedy je daroval 20.000 dolarjev londonskemu županu kot prispevek za ranjence v zračnih napadih. Francoska vlada pred usodnimi vprašanji Baje zahtevata Italija in Nemčija izročitev Sirije in severnoafriškikih francoskih pokrajin, ki N jih zasedli s svojimi četami — Nevarnost, da bo zasedena sploh vsa Francija in da bo vlada v Vichyju likvidirana LONDON, 14. sept. Ass. Press. Po zanesljivih informacijah je zašla francoska vlada v Vichyju v zelo težaven položaj, iz katerega bo težko našla izhod. S strani Italije In Nemčije so ji bile stavljene daljnosežne zahteve, katerih pa doslej še ni sprejela, ker so, kakor se zatrjuje, takega značaja, da nasprotujejo pogodbi o premirju. Kakšne so te zahteve, na francoskem uradnem mestu nočejo povedati, zdi pa se, da se nanašajo na zasedbo nekaterih francoskih posesti po italijanskih in nemških četah. Italija in Nemčija dolžita vichyjsko vlado, da je njena neodločnost sama kriva, da so se nekatere kolonije pridružilo generalu de GauBeu in Angležem in da je sploh nesposobna, da bi obvladala položaj v svojem imperiju. V zvezi s tem se vichyjska vlada sicer trudi, da bi ustregla željam Italije in Nem čije, a ni verjetno, da bi bila v stanu storiti vse, kar bi bilo v sedanjem trenutku potrebno. V zvezi s tem je zelo značilno, da je Radio Cokmial v Parizu pričel zopet govoriti Francozom onstran morja. Glavni urad agencije Havas je bil prav Znana ameriška publicistika Dorothy Thompson je imela po radiu govor na angleško publiko o vtisih, ki so jih napravili bombni napadi na London na ameriško javnost. Thompsonova je uvodoma dejala, da je dolgo potrebovala, preden je našla primerne besede, ki bi to točno podale. Kajti živimo v dobi, ko si stojita nasproti dva svetova, ki sc sicer poslužujeta istih besed, ki pa imajo diametralno nasproten pometi. Zato enake besede pojmovno popolnoma zverižijo misli, Iki jih hočemo povedati. N. pr. beseda »mir« pomeni enemu sveti občutek spokojstva, dočim je drugemu togo izvr- RIM, 14. sept. Stefani. Italijansko vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uraidno vojno poročilo: Neka italijanska podmornica se je vrnila v svoje oporišče, ko je na Atlantiku potopila 18.000 ton angleškega brodovja, in sicer eno petrolejkso ladjo za 10.000 ton in eno tovorno ladjo za 8000 ton. V Severni Afriki nadaljujejo naše letalske enote svoje napade noč in dan proti sovražnikovim postojankam in proti zbranim motoriziranim oddelkom in drugim vojaškim objektom na egiptovski obali. Zažgali smo neko skladišče goriva in zadeli ter uničili več tovornih in oklepnih avtomobilov in tankov. V Vzhodni Afriki so naša letala uspešno napadla neko taborišče pri Abiku in neko kolono sovražnikovih avtomobilov z 20 avtomobili. Sovražnik je napravil polet nad Massauo in jo štirikrat bombardiral ter poškodoval neki paviljon. Prav tako je sovražnik napadel Asab, kjer je bombardiral neko bolnišnico. Razdejana je kuhinja neke bolnišnice, bombe so pa zadele tudi stanovanjske hiše In ubile 6 ljudi, nekaj jih pa ranile, med njimi nekaj Italijanov, ostali so pa domačini. Sovražnik je tudi napadel Asmaro in Gu-ro ter povzročil nekaj škode. Bombardiral je dalje letališča pri Isarfagaju in napravi! manjšo Škodo. Devet ljudi je ranjenih. Naša lovska letal so zbila 11 letal, dve drugi pa najbrž« poškodovala tako, da sta padli na tla pozneje. RFM, 14. septembra. CNP. Italijanska letala letajo podnevi in ponoči nad egiptsko obalo. Pričakuje se napad na Sueški lumal. Italijansko poveljstvo javlja, da so italijanska letala zažgala petrolejske tanie na cgipl-sfci obali ter uničila veŽje število tankov ter blindiranih avtomobilov. KAHIRA, 14. sept. CNP. Koncentracija italijanskih čet na zahodni egipl-«ki meji je vsak dan večja. Egjptska tako zopet premeščen v Pariz, da bi deloval stalno po intencijah osovrnskih sil in vodil s tem skladno propagando doma in zunaj. ŽENEVA, 14. septembra. Ass. Press. Po informacijah iz Vichyja, ki so prispele sem sinoči, sta Nemčija in Italija stavili francoski vladi zahteve, da se mora takoj demobilizirati francoska vojska v Siriji in vrniti domov. Sirija naj bi nato postala baza za operacije italijanske vojske proti Angležem v Palestini. Po drugih informacijah pa zahteva Italija tudi takojšnjo demobilizacijo in demilitarizacijo vseh severnoafriških francoskih pokrajin, kakor Tunizije, Alžirije in Maroka. Te dežele bi nato zasedle italijanske in najbrže deloma tudi nemške čete. S tem bi prišli Italija in Nemčija v posest važnih pokrajin, ki bi jima omogočile lažje vojaške operacije, pa tudi lažje vzdr-žanje v sedanjem gospodarskem položaju. Francoska vlada se tem zahtevam še upira, ni pa verjetno, da bi njeno upiranje moglo kaj žaleči. Treba je zato pričakovati v tej smeri že v prihodnjih enemu pravično razdelitev dobrin med razrede, drugemu je pa ta »naravno« izrabljanje dobrin enega naroda v korist lastnemu narodu itd, Dela enega sveta hvalijo propagandisti, dela drugega sveta poetje. Kakšno zadoščenje je, vedeti, da opevajo dela tvojega sveta poetje • in sicer v s i sodobni poetje celega sveta. Besede poetov so namreč trajne. Ako vzamete to na znanje, potem približno veste, kako misli ameriška javnost o vas. Za razliko od prejšnje vojne, ko so bili številni narodi nevtralni, so danes nevtralne samo države. Narodi niso nevtralni. Predvsem se gre za boj dveh svetov. Oni drugi svet je znal spretno izrabiti našo slabo vest. In to odkrito hodne meje. KAHIRA, 14. septembra. Reuter. Z ozirom na stalno ponavljajoče se govorice, da Italija pripravlja napad na Egipt in Sudan, poroča angleški vojni poročevalec Srednjega vzhoda, BUKAREŠTA, 14. sept. DNB. V političnih krogih izjavljajo, da bo upravitelj države, general Antonescu, sestavil tekom današnjega dneva novo romunsko vlado. Kakor se dalje zatrjuje, je bil med generalom Antonescom in železno gardo že odsežen sporazum glede sestave te nove vlfldc« BUKAREŠTA, 14. sept. DNB. Na podlagi posebne odredbe gospodarskega ministrstva je mogoče imenovati v vsakem podjetju vladnega komisarja, ki bo nadzoroval postavanje. Glavna naloga teh LONDON, 14. sept. Reuter. Nasprotna propaganda se trudi dopovedati, da na. meravajo angleški kralj, vlada ter diplomatski zbor zapustiti London. Te trditve so naravnost bizarne in fantastične. Pri tem se je nasprotna propaganda posluži-la govora predsednika ameriške Columbio Broadeasting Systema, Morrov/a. V resnici je ta rekel: »Verjetno so imeli v Londonu pred letom dni načrt evakuacije Lon dona. Toda danes ni nobenega razloga, ki bi kazal na to, da se bo to res zgodilo. Ja/, mislim, da bo britanska vlada v Londonu ostala.« Nadalje trdi nasprotna propaganda, da je bila oklopnica »VVarspite« prodana kot staro železje. V resnic' gre za 4000 tonsko zastarelo šolsko ladjo dneh važne dogodke. Drugo vprašanje pa je seveda, kakšno stališče bodo zavzele omenjene francoske dežele same, zlasti Sirija in Tunizija. Ni izključeno, da bodo zahteve sil osi pospešile orientacijo v smeri akcije generala de Gaul-lea. Prav tako pa tudi ni neverjetno, da bosta Italija in Nemčija s svojimi četami zasedli še preostali nezasedeni del Francije in francosko vlado sploh likvidirali. ANKARA, 14. sept, Anatolska agencija. Kakor javlja Reuter iz New Yorka naj bi bil. postavili po še nepotrjenih vesteh nem ška oz. italijanska vlad i višijski vladi neke zahteve. Baje zahtevo po demoboli?a-ciji in razorožitvi francoskih čet v Afriki oz. po odstopu 58% hrane iz nezasedene Francije, kar, da naj bi bila višijska vlada oboje odklonila. Prejela naj bi bila predlog o raztegnitvi okupacije na vse področ je. Vendar to obe prizadeti vladi zanikata Isti krogi pa še dalje trde, da naj bi bil Weygand svoj odhod v Afriko odlžil. Baje se pripravlja 200.000 mož v severni Afriki, da ne bi sledili v danem slučaju odredbam Vichyja. komsarjev bo paziti na to, da je poslovanje podjetij v skladu s splošnimi smernicami vladne gospodarske (politike. BUKAREŠTA, 14. sept. DNB. S kraljevim ukazom so amnestirani vsi madžarski in bolgarski politični krivci, v kolikor so pristojni v kraje, ki ji h je Romunija odstopila Madžarski, odnosno Bolgariji. LONDON, 14. sept. Reuter. General Antonescu je odredil racioniranje hrane ter načrte za intenzivno agrarno gospodarstvo. Predsednik romunske delegacije Pop bo v kratkem prispel v Budimpešto. »Warspite«, ki nima z oklopnico istega imena ničesar opraviti. Oklopnica vrši svojo službo in nasprotnik to ve. LETALSKE TOVARNE DELAJO NEMOTENO LONDON, 14. sept. Reuter. Minister za letalsko produkcijo, lord Beaverbrook, je podčrtal včeraj dejstvo, da se delo v letalskih tovarnah kljub povečani letalski vojni nemoteno nadaljuje. ŽELEZNIŠKA NESREČA V TURČIJI CARIGRAD, 14. septembra. DNB. Na progi Ankara — Adama sta zaradi napačno postavljenih kretnic trčila neki potniški in neki tovorni vlak. Ranjenih je bilo 24 potnikov. ŠTEVILO ŽRTEV V LONDONU LONDON, 14. sept. CNP. Uradno so objavili, da je število mrtvih od srede naraslo na 1.120, ranjenih pa na 4.660. To je število žrtev prvih petih dni intenzivnega napada na London. Ne vsebuje pa še podatkov od četrtka in petka. TOVARNA DINAMITA V OSLU ZLETELA V ZRAK LONDON, 14. septembra. Reuter. Iz Osla poročajo, da je tam zletela v zrak največja norveška tovarna dinamita. — Produkcija je na ta način ustavljena. JAPONSKE BOMBE NA NEMŠKO POSLANIŠTVO ČUNGKING, 14. septembra. CNP. Japonska letala so včeraj pri napadu na kitajsko glavno mesto porušila nemško veleposlaništvo. Visoka šola metodistične misije ter njena bolnišnica sta bili tudi poškodovani. Računajo, da je padlo okoli 100 bomb v bližino bolnišnice. PO EKSPLOZIJI V KENVILU KENVIL, Nevv Yersey, USA, 14. sept, CNP. Pod ruševinami municijski tovarne so našli doslej 41 trupel, 123 ranjencev pa se še zdravi v bolnišnici. Preiskavo vodijo vojni in mornariški detektivi, policija in parlamentarni odbor za nadziranje tujcev v USA. Računajo, da je eksplozija posledica sabotaže. PERSHING 80LETNIK NEW OORK, 14. septembra. CNP. — Včeraj je slavil iz svetovne vojne znani poveljnik USA čet na francoski fronti, general Pershing, svojo 80 letnico. Po radiu je dejal, da bi si pred 2. letoma ni« kče ne bil misbl, da je vojna tako blizu. Tudi nevarnost za USA je neposredna. Prepričan je, da bo Anglija vzdržala. Tre ba pa je za njo še veliko več storiti. KANADSKI TRETJI ARMADNI ZBOR NEW YORK, 14. septembra. CNP. — Poveljnik tretjega kanadskega armadnega zbora je izjavil, da bo ta zbor, M je namenjen za Evropo, z ozirom na veliko število inženirjev, s kateri Kanada razpolaga, eden najbolj udarnih motoriziranih zborov. SOVJETSKO OBVESTILO NEMČIJI MOSKVA, 14. septembra. CNP. Kakor javlja uradna agencija, je Sovjetska unija obvestila nemško vlado, da je interesi-nana v vseh vprašanjih Donave ter jo prosila tudi za informacije glede nameravane konference ekspertov o mednarodnem statusu donavskega problema. EKSPLOZIJA ANGLEŠKE BOMBE V TURINU TURIN, 14. septembra. Stefani. Ob priliki odstranjevanja angleške letalske bombe, ki ni eksplodirala, je nastala nesreča, pri kateri je izgubilo življenje pet vojakov in en civilist. Razen lega je bilo nekaj ljudi ludi ranjenih. Bombo so vrgla angleška letala pred nekaj dnevi, hoteč bombardirati tovarne Fiat. DRZEN ROPARSKI NAPAD V BRUJU LIMA, 14. sept. DNB. Včeraj popoldne je bil izvršen v središču mesta razbojniški napad, šest maskiranih razbojnikov je napadlo neko banko. Po ostrem streljanju so odnesli razbojniki s seboj T40.000 solesov. Po napadu so razbojniki pobegnili z avtomobili in jih doslej še niso mogli izslediti. ODHOD DELEGACIJE V MOSKVO BEOGRAD, 14. sept. Danes potuje v Moskvo jugoslovanska delegacija za nabavo surovin, ki primanjkujejo naši iek-stikni industriji. Sestavljajo jo industrijski Franjo Sire, Rudolf Kratohvi-l in Mil:ja Pavlovič. Potujejo z vlakom v Sofijo, od tu pa z avionotn. Iz krogov delegacije izjavljajo, da bo delegacija poleg razgovorov o nabavi tekstilnih surovin, izkoristka svoje bivanje v SS9R tudi za razgovore o drugih važnih gosipodarskiH vprašanjih. FRIDA PERNATOVA PODLEGLA POŠKODBAM Maribor, 14. .septembra Ob zaključku llsla sni® izvedeli, da je Frida Pcrnatova, bi je bila na Glavnem Irgu žrtev prometne nesreče, okoli poldneva podlegla smrtnim poškodbam. Tudi takojšnja operacija mladenki ni mogla več rešiti življenja) ker je bilo njeno telo preveč raxmr> cvarjeno. Truplo bodo raztelesili. Mariborska napoved: Pretežno oblačnos!ej zavestno z malo. Wimbledey, da ta premikanja italijanskih čet bolj pomenijo defenzivne, kakor ofenzivne ukrepe, ker imajo za cilj preprečenje stalnega prediranja britanskih lahkih motoriziranih edinic na italijansko ozemlje. Te britanske edinioe prizadevajo nasprotniku občutne izgube. Prav tako imajo iniciativo v svojih rokah vzdolž vse severne meje Kenije napram italijanski Somaliji. Skrbi in težave sedanjega časa Posledice sedanje vojne v gospodarskem življenju narodov so vidne. Tež-koče v. življenju ljudstva niso nastale saimo v onih državah, ki so bile neposredno prizadete po vojni, nego so se razširile skoraj tudi na vse druge države v Evropi in izven nje. Jugoslavija spada med agrarne države. Poleg rudnega bogatstva in velikih gozdnih kompleksov, predstavljajo pridelki naše zemlje važen artikel pri našem izvozu. Pšenica, koruza, živina itd. so artikli, ki dajejo naši državi možnost uvoza onih industrijskih izdelkov, ki jih pri sas ne izdelujemo, prav tako pa omogočajo dobavo surovin za naše tovarne. Do pričetka vojne se je izmenjava blaga med nami in drugimi državami vršila v glavnem nemoteno. Izvoz je bil velik, ne da bi povzročil neprilike v življenju našega ljudstva, uvoz pa je zadovoljil potrebe našega gospodarskega življenja. Vojna je kmalu položaj spremenila. Velike potrebe vojujočih držav, vojna na morju, blokade, zasedba mnogih držav, sploh vse spremembe na zemljevidu, so tudi občutno vplivale na gospodarsko življenje narodov. Večino teh posledic čutijo tudi narodi Jugoslavije. K njim se je še letos pri-druižila slaba letina naše zemlje, tako da fe gospodarsko življenje zahtevalo od države izredne ukrepe. Če naštejemo samo nekaj teh posledic, katerih prvi začetek pa sega že daleč nazaj v predvojno dobo in ima nedvomno izvor v nepravilnem vršenju naše socialne in gospodarske politike, potem so te posiedice sledeče: Vladimir Kreft Kmet se pritožuje nad cenami industrijskih izdelkov in trdi, da mu višja cena pri živini mnogo ne koristi, ker se ne dviga v pravilnem sorazmerju s cenami industrijskih izdelkov. Cena pšenici in koruzi je res visoka, toda le majhen je procent onih, ki imajo od te cene koristi, zlasti je ta cena za Slovenijo — vprašanje za sebe. Industrijsko delavstvo zahteva povišanje plač, ker mu sedanji dohodki ne zadostujejo za potrebe vsakdanjega življenja. Meščanstvo, slasti uradništvo, se pritožuje nad visokimi cenami na trgu in tudi zahteva povišanje plač. Vojni invalidi in staroupokojenci upravičeno opozarjajo na svoj položaj, ki jim ga današnji čas še poslabšuje. Industrija se mora boriti s težkočami pri uvozu surovin in pomanjkanje bombaža zopet načenja pereče vprašanje: preskrbo brezposelnih. V trgovinah primanjkujejo sladkor, moka itd. in trgovci trdijo, da krivda za to pomanjkanje ne more.biti pri njih. Zanimivo je tudi, da že danes primanjkujejo drva za kurivo in to pri: nas, kjer je gozdno bogastvo izredno veliko. Že iz navedenega vidimo, da se težava pojavlja za težavo in da so skrbi posameznika za vsakdanje življenje velike in da je tudi težka naloga države, da gospodarsko življenje pravilno usmerja. Sedaj ostaja le eno vprašanje: Ali se dajo te težave kolikor tolško odpraviti? Odgovor je pozitiven in sicer v toliko, kolikor se lahko uredi naš notranji trg, ki ni vezan na naš izvoz v druge države. Kmet, poljedelski in industrijski dela- vec, zasebni, samoupravni in državni uradnik, mali obrtnik, sploh naš mali človek, je upravičen zahtevali pobolj-šanje svojega gmotnega položaja. Ti stanovi predstavljajo 90% državljanov, radi tega je tudi potrebno, da se njihovemu življenju posveti največja pažnja. Zato ti stanovi pričakujejo od države, da bo državno vodstvo storilo vse, da zadosti potrebam ogromne večine ljudstva. Zato je potrebno:. Jugoslovansko gospodarsko življenje vskladiti od najnižje d> najvišje gospodarske edinice z interesi skupnosti, sedanje razne uredbe, ki'so prehodnega značaja in katerih namen je regulirati naše gospodarsko življenje v vojai dobi, pa spopolniti in jih tudi stoodstotno izvajati, tako dolgo, aalder ne bo dokončana preusmeritev našega gospodarstva, katera mora prinesti že tudi v teh časih zboljšanje prizadetim stanovom države. M-inogrede pri tej priliki zopet opozarjamo na špekulantstvo, ki postaja prava kuga v življenju našega ljudstva. Vse špekulante, bodisi, da živijo na vasi ali v mestih in vse tiste, ki ovirajo delo v dobrobit naroda, bodisi, da ti pripadajo kateremu koli stanu, je treba najstrpže kaznovati; ne minimalna, nego že pri prvem prestopku .maksimalna kazen za vsakega krivca! Le dosledno in najstrožje izvajanje izdanih uredb bo v precejšnji meri zajezila motnje v našem gospodarskem življenju in tudi olajšailo delo za preusmeritev našega celotnega gospodarskega sistema. Tekstilna industrija in pomanjkanje surovin Položaj tekstilne industrije v zadnjem letu karakterizira predvsem pomanjkanje surovin in polfabrikatov. Nadalje se opaža tudi pri onih tekstilnih fabrikatih, ki Se še proizvajajo pri polnem obratu tovarn, zmanjšanje kon-sumne moči notranjega trga. Tu sta pač stopila v dejstvo dva faktorja, kjer tekstilni industriji cel6 carinska zaščita nič ne pomaga. Zmanjšanemu konsumu, ki je posledica nastopajoče krize, se je pridružilo še drugo zlo, ki je trenutno še mnogo bolj pereče, namreč pomanjkanje cele vrste važnih surovin. Že spomladi 1939 je Narodna banka, oz, njen devizni odbor začel kontrolirati ves uvoz tekstilne industrije iz neklirinških dežel in dodeljevati devize tekstilnim podjetjem za nakup surovin le v omejeni meri. Od nastopa vojne v Evropi se je to omejevanje še povečalo, a nastopile so tudi velike težkoče pri dobavljanju surovin in polfabrikatov iz klirinških dežel. Glavne surovine je nabavljala tekstilna industrija iz deviznih dežel ter jih plačevala v zlatu, t. j. v devizah. Tako je bombaž kupovala predvsem v USA, Britanski Indiji, Egiptu, ovčjo volno v Angliji, Argentini, Urugvaju, juto v Britanski Indiji. Tudi prediva je kupovala vse do zadnjih let edinole iz deviznih dežel. Toda že zadnja leta, posebno 1937-38, je radi vse večjega pomanjkanja deviz začela kupovati bombaževa, volnena in druga prediva v večji meri iz klirinških dežel,, ki so same uvažale surovine, jih predle in nato prodajale z dobičkom nam, kar je imelo za posledico velik skok cen. Vendar je bila kljub temu tekstilna industrija še do kraja prvega polletja 1939 kolikor toliko oskrbljena s surovinami in polfabrikati. Odtlej pa nastopa zastoj v dobavi. Oglejmo ši potrebe tekstilne industrije surovin in prediv. To bomo storili na ta način, da bomo; vzeli podatke iz leta 1938 o uporabi surovin in polfabrikatov ter približno ugotovili, koliko več je rabila v zadnjem letu z ozirom na povečanje v letu 1938 in prvi polovici 1939. . Bombaža je tekstilna industrija uvozila 1938. leta 2163 vagonov (21.635 ton), vse iz deviznih dežel, in odkupila še 36 vagonov (365 ton) domačega. Z ozirom, da so bile , po tem času osnovane nove predilnice in so nekatere stare povečale obrat, je v zadnjem letu potrebovala tekstilna industrija za polni obrat najmanj 250 vagonov bombaža poleg domačega pridelka. Poleg bombaža je morala tekstilna industrija uvažati še bombaževa prediva. Produkcija predilnic, ki so iz onih 2200 vagonov surovega bombaža izpredle 1950 vagonov prediva, nikakor ni zadostovala potrebam tkalnic, ki so rabile mnogo več. Zato je morala tekstilna industrija uvoziti še 1397 vagonov (13.972 ton) bombaževih prediv, od česar je nabavila 1288 vagonov iz klirinških, a le 109 vagonov iz deviznih dežel (1937 je uvozila celo 1829 vagonov prediv). Ravno to dejstvo, da je bilo namreč mogoče zadnja leta uvažati bombaževa prediva iz klirinških dežel, je zelo pospeševalo večanje števila in ka^ pacitete tkalnic in jim je produkcija predilnic vtdno manj zadoščala. Za zadnje leto moramo računati potrebe tkalnic najmanj na 4200 vagonov prediv, od česar lahko dobavijo domače predilnice pri polnem obratu 2300 vagonov, a 1900 vagonov je treba uvoziti. Bombažna industrija bi torej potrebovala v zadnjem letu, t. j. od julija 1939 do junija 1940 pri polnem obratu najmanj 2500 vagonov bombaža, a poleg tega še najmanj 1900 vagonov bombaževih prediv iz inozemstva. Surove volne je uvozila naša tekstilna industrija 1938 476 vagonov. Zaradi povečanja predilnic moramo potrebe uvoza volne računati najmanj na 550 vagonov. Poleg surove volne je uvozila leta 1937 tudi 178 vagonov, a 1938 151 vagonov volnenih prediv. Ker so se tudi tu tkalnice radi možnosti nabave iz klirinških dežel zelo množile, moramo potrebo po uvozu računati najmanj na 200 vagonov. Volnena industrija bi torej potrebovala v zadnjem letu najmanj 550 vagonov surove volne in 200 vagonov volnenih prediv iz inozemstva. Poleg tega je še uvozila 1938 približno 400 vagonov raznih rastlinskih vlaken (jute, lanu, konoplje) in 585 vagonov prediv, večinoma iz deviznih dežel. Radi povečanja je njena potreba v zadnjem letu znašala najmanj 450 vagonov rastlinskih vlaken in 600 vagonov prediv iz teh vlaken. Končno moramo še omeniti potrebo po predivu umetne svile v količini najmanj 370 vagonov. Skupno so znašale torej potrebe tekstilne industrije zadnje leto za polni obrat najmanj 3500 vagonov surovin in 3070 vagonov prediv. Poglejmo si pa sedaj, kolikšen je bil stvarni uvoz tekstilnih surovin in polfabrikatov od 1. julija 1939 do 30. junija 1940 in ga primerjajmo z uvozom v istem razdobju 1938-1939. Uvoz tekstilnih surovin in polfabrikatov Vrsta Surovi bombaž . . .............................. Ovčja volna................................... . Surova svila..................................... Rastlinska vlakna............................. . Skupaj surovin . . Bombaževo predivo . ............................. Volneno predivo .... v ... . Svileno predivo....................... Predivo iz rastlinskih vlaken ■ ... h Skupaj prediv . „ Skupaj prediv in surovin . . Te uradne številke nam kažejo ogromen padec uvoza tekstilnih surovin in prediv, pri čemer je uvoz prediv, ki jih ne moremo več nabavljati iz klirinških držav, padel v precej večji meri. Toda sami ti podatki še dovolj ne kažejo pomanjkanja surovin in polfabrikatov, ker 1. že v razdobju 1938 junij 1939 tekstilna industrija ni bila 100 odst. preskrbljena s surovinami in polfabrikati in 2. ker je v zadnjem letu število predilnic in tkalnic večje in je večja tudi kapaciteta nekaterih starih. Popolnejšo sliko dobimo šele, če primerjamo uvoz v zadnjem letu z onimi številkami, ki so jih postavili kot minimalne, kar tiče sedanjih potreb tekstilne industrije pri normalnem poslovanju. Pri tej primerjavi dobimo, da je bilo uvoženo čez 3200 ton, oz. 13 odst. premalo surovega bombaža, čez 2200 ton, oz. čez 40 odst. premalo surove volne, čez 1000 ton, oz. 25 odst. premalo rastlinskih vlaken, skoraj 10.000 ton, oz. 55 odst. premalo bombaževe preje, 1000 ton, oz. 50 odst. premalo volnene preje, 3500 ton, oz. 59 odst. premalo rastlinskih prediv. Uvoženo je bilo po tej primerjavo za približno 6500 ton, oz. 19 odst. premalo tekstilnih surovin, za 14.500 ton, oz. 48 odst. premalo tekstilnih prediv, a za 21 tisoč ton, oz. 32 odst. premalo tekstilnih prediv in surovin skupaj. ulij 1938— julij 1939— Povečanje (+) junij 1939 junij 1940 zmanjšanje (-) v ton a h v tonah v % 22.159 21.782 — 377 — -1.7 5.336 3.256 — 2.080 — 39 7 6 1 — 14 4.207 3.493 — 714 — 18 31.70P 28.537 — 3.172 — 10 14.056 8.500 — 5.556 — 39 1.903 1.039 — 864 — 45 2.686 3.723 + 1.037 + 39 5.214 2.771 — 2.443 — 47 23.859 16.033 — 7.826 — 33 55.568 44.570 — 10.998 — 19 To pomanjkanje niso vsa tekstilna podjetja, ki potrebujejo te surovine, enako občutila, ker je nekaterim dodeljeval devizni odbor več, drugim manj. Manj so dobila predvsem manjša podjetja, pa tudi vobče podjetja v pre-čanskih krajih. Pomanjkanje surovin in polfabrikatov ter zmanjšanje kupne moči je imelo seveda za posledico zmanjšanje poslovanja v tekstilni industriji in odpuščanje delavcev. Kar se ni zgodilo niti v letih najhujše ekonomske krize 1929—1933, se je začelo dogajati sedaj. Število delavcev, zaposlenih v tekstilni industriji, pada, in to precej rapidno (v razdobju sept. 1939—marc 1940 je bila zaposlenost za 2% manjša kot istočasno 1938-39, a v prvem tromesečju 1940 že za 5.7 odst. manjša kot v prvem tromesečju 1939). Seveda nekatera velepodjetja, posebno še ona, ki dobavljajo za posebne svrhe, ne čutijo niti pomanjkanja surovin niti zmanjšanja kupne moči. Ona še vedno povečujejo proizvodnjo. Zato se pa pomanjkanje surovin in zmanjšanje konsuma v toliko večji meri čuti v manjših podjetjih in vobče v prečan-skih krajih. Toliko o pomanjkanju surovin in polfabrikatov za tekstilno industrijo. O možnostih, kako bi se dalo to vprašanje rešiti, spregovorimo drugič. -sv. Ali sl že pmavlf vsa! ®nega novega naročnika . . . ? Več zadružne vzgoje s Zadružništvo ni samo samopomoč, ki bi naj od pon vogla trenutnim gospodarskim težkočam, temveč tudi idejno gibanje, ki stremi za boljšo, za pravičnejšo ureditvijo gospodar, socialnih družbenih odnosov. Zadružništvo se bori za svoje ideale s sodelovanjem malega človeka. Ta boj, v katerega je dolžan poseči vsak zaveden zadrugar, zahteva celega moža. Dolžnost člana zadruge je torej: aktivno sodelovati v zadružnem življenju. Ne zadostuje samo, da smo člani zadruge te zato, ker nam zadruga nudi dobro blago, ceneno, ker so nam na razpolago zadružne točilnice z dobro kapljico, več pa z zadrugo ne pridemo v dotiko. Kajti nobeno, bodi to ali ono udmženje, svojim članom ne nudi samo ugodnosti in pravic, temveč tudi zahteva dolžnosti. 'IWMULUlUHHBEHWB»mBBgfl—HTllHI V3 *• Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po' min. soc. pol. in nar. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Janko Furlan pravi: Ne pozabimo, da je zadrugar le, kdor se v polni meri zaveda svojih dolžnosti in pravic do zadruge ter to svojo zavest vedno in povsod v besedi in dejanju izpričuje. Zadružništvo pomeni, ravnovesje med dolžnostmi in pravicami posameznikov, združenih po istih adi podobnih interesih gospodarskega značaja. Vse današnje življenje je egocentrično, egoistično, — jaz •— le ta stoji v ospredju. Kaj meni mar drugi, le da se meni dobro godi, to je evangelij, to je katekizem sodobne človeške družbe, katera rešuje težko socialno vprašanje le z lepimi frazami, bombastičnimi govor;, banketi, stvarnega pa ne stori nič. Zadrugar pa pozna načelo: »Vsi za enega, eden za vse!« Marsikdo bo dejal, kaj se bom mučil še za druge, saj se moram dovolj zase! Pes je. Toda človek je družabno bitje, vezan je na sočloveka in kot tak je dolžan zavestno opravljati svoje poslanstvo. Tudi misel manjvrednosti je napačna, češ, kaj naj jaz storim L Sam gotovo ne dosti! Toda nas je mnogo! Česar ne zmore eden, to lahko storita dva, trije, to lahko storimo ysi skupaj. Toda brezuspešna bo ta boirba, zaman bodo z znojem oškropljeni sadovi, če ne bo mladega zadružnega naraščaja. V raznih državah že imajo obvezen pouk zadružništva na šolah. Tam se vzgajajo samostojni in nesebični borci za narod. Šola te danes »napolni« z raznimi per-fekti in aoristi, koreni in kubi, toda ne da ti na pot v življenje ničesar realnega. In ko stopiš v življenje, spoznaš njega resničnost, in takrat —? Mladina naj spozna pota in cilje zadružništva, z zadružno vzgojo. Ako hočemo, da bodo zadruge res nekoč izpolnile svoje veliko poslanstvo, da se bo to, kar so predniki zgradili, še bolj j okrepilo, da se bo izboljšala usoda cc-llotnega naroda, dajmo mladini več zadružne vzgoje! — Čertalič Ante. Zakal je CMD gradila šolo pri Sv. Treh kraljih Velika večina domačij sedanjega šolskega okoliša pri Sv. Treh Kraljih je bila pred ustanovitvijo Jugoslavije všolana k Sv. Lovrencu nad Ivnikom, ostale pa deloma v Maretrberg in k Sv. Jerneju nad Muto. Po državni razmejitvi je bil Sv. Lovrenc s severnim delom okoliša priključen Avstriji, južni del pa naši državi. Oni otroci, za katere je bila šola v Ma-renbergu preoddaljena, so ali ostali brez pouka ali pa so še naprej preko meje zahajali v šolo k Sv. Lovrencu in to do leta 1926. Tega leta se je po iniciativi okrajnega šol. nadzornika g. Močnika ustanovila enorazrednica kot podružnica tnarenber-ške šole, ki pa ni imela lastne strehe. Prvi ju je vzel pod krov kmet Možer, prvi učitelj pa je bil g. Kopriva. Leta 1932 se je ambulantna šola, ki je imela dokaj neredni pouk, na mah znašla na cesti in bi se bila morala ukiniti, da se je ni usmilil g. Pernik Gregor ter ji dal na razpolago sobo za razred in sobico za takratnega učitelja. Sam s svojo družino se je umaknil v hlev, katerega je opredelil z leseno steno tako, da je bila na eni strani njegova miza, na drugi strani pa jasli za govedo. V majhni nizki sobi in v starih, razmajanih šolskih klopeh so bili natrpani učenci od stene do stene, učitelj pa se je . s hrbtom naslanjal na vrata. Učil, učnih knjig in drugih šolskih potrebščin je bilo samo toliko, kolikor jih je učitelj sam izdelal ali naberačil. Na posredovanje učitelja g. Vilka Kolarja je šoli priskočila na pomoč Družba sv. Cirila in Metoda in učenci so se razveselili ne samo učnih knjig, temveč tudi pravljic in mičnih pripovedk. Ker ni bilo prav nobenega izgleda. da bi zapuščenemu gorskemu zakotju prišla pomoč od všolane občine, banovine ali države, se je tudi te obmejne slovenske dece usmilila Družba sv. Cirila in Metoda. V nedeljo, 22. septembra ji bo odprla vrata v svoj lastni dom, kjer se bo nemoteno bistril mladini um, jačila volja in v otroških srcih zbujala ljubezen do materinskega jezika in do domovine. Ciril-Metodarji, prijatelji naroda ob sever ni meji in planinci bodo tega dne pohiteli na lepo kobansko planoto pri Sv. Treh kraljih nad »Marenberkoni«. Kriza v našem čebelarstvu čebelarstvu se posveča na našem podeželju vsekakor premalo pažnje. Tu je poglavitni vzrok, da se ta panoga ne dvigne na rentabiinejšO' višino, ki bi omogočila kmetskemu gospodarstvu primerne dohodke. S čebelarstvom se danes peča le malo kmetovalcev (5%)', od katerih pa se jih letmalo razume na strokovno ravnanje s čebelami in pravilno množenje. Po veliki množini še prevladuje starokopiten način čebelarstva, kjer še nadomeščajo potrebne panje pleteni koši. Pri odvzemu medu čebelarji pobijejo ves roj in tako pridobivajo med. Na dragi strani obstaja veliko pomanjkanje znanja v krmljenju čebel, in prečesto je posledica tega, da ob slabih letinah in hudih zimah poginejo celi, roji in zato marsikateri kmet to panoga popolnoma opusti. Nekvalificirana sposobnost naših čebelarjev je največji vzrok, da je čebelarstvo padlo. Letine, ki so bile znatno prizadete po vremenskih neprilikah, so že nekajkrat nudile premalo možnosti za ugoden razvoj različnega cvetja, ker so bili spomiadni in poletni meseci navadno deževni, a jesenski pa suhi in vetrovni, da se ajda ni mogla dovolj razviti v cvetove. Čebele torej niso imele dovolj možnosti za nabiranje medu in prečesto še je dogodilo, da si roj ni nabral niti za lastno prehrano. Številna roji so za temi posledicami poginili, ker niso imeli v zimskem času potrebne nadomestihie sladkorne hrane. Slična preizkušnja je zadala mnogo čebelarjev v pretekli hudi zimi, ko je čebelarstvo zdrknilo na najskrajnejši minimum. Tudi letošnja letina ni za čebele ravno bog ve kako ugodna. Sadno drevje je cvetelo po večini ob deževju m ajda sedaj jeseni razvija slabe cvetove. Zato ni pričakovati čebel na nadomcstil-no pašo, ki'jim je bila spomladi in poleti onemogočena. Radi navedenega stanja našega čebelarstva bi mogli sklepati, da sledi-temu popolno izhiranje. Naša javna uprava bi naj posvetila tej kmetijski panogi več pozornosti. Z zvišanjem produkcije bi bilo mogoče dvig- niti dohodke našemu kmetijstvu. Na drugi strani pa bi imeli možnost pridelave zdravilne snovi, ki bi služila ljudski prehrani. Večja potrošnja domačega medu Na željo našiti krajcvuiu ^ ..me prosimo vsa upravileljstva šol in vsa druga društva yi'antovsKe odseke, sokolska in gasilska društva, občine iu dr.), -katerim so krajevne protiluberkutozne lige razposlale ' ob priliki letošnjega protituber-kuloznega ledna v razprodajo propagandni material (nabiralne listke, kolke, brošure o jetiki itd.), da bi nemudoma predložila pristojnim krajevnim prolitu-berkuioznim ligam obračune iu nakazala nabrani denar, oziroma vrnila neprodani material. Naša Zveza sestavlja namreč končni obračun o nabranih prispevkih iu mora v to svrho imeti obračune vseh svojih edinic. Kakor vsako leto mora naša Zveza tudi letos predložiti banski Upravi končni gmotni uspeh nabiralne akcije ob priliki proLiluberkulaznega ledna. Da bodo torej naše edinice lahko zaključile svoje obračune v lem pogledu iu z našo Zvezo zadevo likvidirale, prosimo nujno, da bi vse zamudne šole, občine in društva čim brže ugodile naši vljudni prošnji. — isto velja tudi za vse zamudnike (šole, društva, občine itd.), katerim jč naša Zveza neposredno poslala material v razprodajo. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. o Priznanje znanstveniku. Predstojnik kemičnega instituta ljubljanske univerze ,. , , , , . , ,.v . prof. dr. M. Samec, član Akademije zna* bi omogočila lep korak k izboljšanju nosti v Ljubljani ter dopisni član Jugoslo- zdravstvenih prilik na kmetih. Že samo te možnosti so dovolj tehten razlog, da se naše čebelarstvo dvigne z javno pomočjo na višino, kot mu omogočajo naravni pogoji. A pri tem pa ne smemo prevzeti vprašanje vzgoje kmetskega naraščaja v umnem čebelarstvu, -ih Zimska kmetijska šola pri Sv. Juriju di točen naslov prosilca in zadnjo pošto. Zimska kmetijska šoia v Sv. Juriju ob j. ž. prične svoj 1. tečaj 4. novembra ter sprejme do 24 učencev. Ta tečaj je 5-mesečen in traja do 31. marca 1941. Učenci, ki ga dovršijo, bodo prihodnje jeseni sprejeti v 11. tečaj, ki bo trajal ravno tako pet zimskih mesecev. Prednost zimske kmetijske šole tiči v tem, da se kmečki sinovi pozimi teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako ima kmet zanesljivega delavca doma tedaj, ko ga najbolj rabi. To je posebne važnosti v današnji dobi, ko mora toliko naših kmečkih fantov in mož ob času najhujšega dela na orožne vaje. Druga prednost je v tem, da kmečki gospodar laže poravna v enem letu oskrbovalnino za pet mesecev kot pri celoletni kmetijski šoli za enajst in pol meseca. V zimsko šolo se sprejmejo najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev, oziroma varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja ter izjavijo, da ostane prosilec po končani šoli na domači kmetiji, končno davčno ali občinsko potrdilo (brez koleka) o velikosti posestva in višini letnih neposrednih davkov; to zaradi dosege banovinskega prispevka. Navesti je treba tu- Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbnina znaša mesečno 100 do 200 din po premoženjskih razmerah staršev in se plačuje mesečno vnaprej. Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev; bolni se odklonijo. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim koiekom 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Sv. Juriju ob j. ž. najpozneje do 1. oktobra 1940. Vsa podrobna pojasnila daje ravnateljstvo, Kmetje, pošljite svoje sinove v kmetijske šole! vanske akademije znanosti v Zagrebu, je bil v priznanje svojih vodilnih raziskav o konstituciji škroba soglasno izvoljen za člana Leopold.-Karolinške akademije prirodoslovnih znanosti v Halle. o V slovenjegraško bolnišnico so pripo-ljali 73 letno občinsko revo Matildo Ro-žej iz Guštanja, ki se je pri padcu po stopnicah nevarno poškodovala. — V isti bolnišnici se zdravi tudi 47 letni dninar Ivan Kos iz Mute, ki je padel s skednja ter si zlomil desnico. o Proslava tedna Rdečega križa v Slovenjem Gradcu. Okrajni odbor Rdečega križa v Slovenjem Gradcu priredi v nedeljo, 15 .t. m,, ob pol 10. v ldno dvorani pri Golu slovesno proslavo tedna Rdečega križa. Udeležba za članstvo strogo obvezna. Vstopnine ni. V tednu Rdečega križa bodo prodajale saniarijanke cvetke z znakom društva in cvetlice. o Higienska ra/stava v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu. V nedeljo ob 7. po maši bo slovesno odprta higienska raz-* stava. Popoldne ob 15. se bo vršilo pre-1 davanje s skioptičnimi -slikami. Razstava bo v Brezovnilcovi dvorani v Šmartnem irt bo odprta od nedelje do srede. Drzen roparski napad Z RAZBELJENO VERIGO IN ZBADANJEM Z NOŽEM JE RAZBOJNIK PRISILIL ŽENO, DA JE IZDALA SKRIVALIŠČE ZLATA se je temu protiviia. Tedaj jo je razboj- V okolici Zaječara že dve leti straši zloglasni razbojnik Kosta Beloševič. Te dni je ponoči vdrl v hišo bogatega kmeta Jovana Petrikanoviča v vasi Bala-konja, ki je bil odšel v planine. V družbi dveh tovarišev je z naperjeno puško zahteval od njegove žene Stane, da mu pokaže, kje imata zakopano zlato. Zena nik zvezal z razbeljeno verigo ter jo zbadal z nožem, tako da nesrečni ženi m preostalo nič drugega, kakor da je izda.* la lopovu skrivališče zlata. Njen mož se je vrnil šele drugi dan zjutraj ter je ženo v težkem stanju spravil v zaječarsko bolnišnico. Kultura Jan Plestenjak: »Bajtarska kri" Kot četrti zvezek »Vrtčeve knjižnice« je izšla letos kot priloga mladinskega lista »Vrtca« gornja knjiga, za katero je prejel avtor tudi častno nagrado Slomškove družbe. Tam nekje v loških hribih, kjer se siromašni bajtarji pehajo za koščkom črnega kruha, je živel Janez, sin vojne vdove. S pomočjo strica pride v samostan za strežnika. Pozneje pa mu dobrotniki omogočijo študije v zavodu sv. Stanislava. Med šolanjem mu umre še mati. Mlajši brat Lojze sam gospodari doma, a Janez postane duhovnik. Če bi ne bila v povesti premočno otipljiva tendenca, bi omenjena knjiga menda izven vsakega dvoma predstavljala najlepši proizvod mladinske literature pri nas, kajti opisovanje življenja v hribih in za samostanskimi zidovi je tako napeto in življenjsko-doživeto, da je nedvomno vsaj delna avtobiografija. V knjigi je mnogo zanimivosti h pisanega in svojevrstnega samostanskega dijaškega življenja. Izvrstno so prikazane karakteristike profesorjev in dijakov. Počitniško življenje je polno kmečkih prizorov in navezanosti na hribovsko zemljo, ki daje za ves trud in vso ljubezen le borni kruh tem samotnim bajtarjem. Iz knjige veje močan dih zdrave domače zemlje, polne revščine in drugih tegob. Plestenjakovo pripovedovanje In razvijanje dogodkov je zelo prijetno, slog je njegov in lep, V besedišču je precej kra- jevnega kolorita, kar je znamenje pravilnega posnemanja zdrave ljudske govorice. Lično knjižico krasi 15 slik, ki so delo slikarja Jan. Mežana, a ne predstavljajo preveč posrečenih, ilustracij. Ti novi »vzori in boji« hribovskega študenta, ki z močno voljo in poštenostjo premaga vse zapreke, potrjujejo kot tudi vse dosedanje avtorjeve novele in povesti, da zna v že obrabljenem okolju kmečkega življenja z bistrim očesom in srčnim doživetjem ter smislom za lepoto domače govorice najti in nuditi mnogo novega in samoniklega ter se utegne razviti v odličnega mladinskega pripovednika. -gu- Miran Jarc »Zakopani zakladi • II Uprava »Razorov«, mladinskega mesečnika za meščanskošolske učence, je izdala in založila za svoje čitalce povest pesnika Mirana Jarca »Zakopani zakladi«. Vzgojni delež knjige je vsekakor viden in upoštevanja vreden, saj gre skozi vso knjigo kot zlata nit; slavospev delu, junaštvu in odločnosti. Na str. 106 pravi; »Samo delo človeka rešuje in osrečuje. Toda delo mora biti takšno, da ustreza veselju in nadarjenosti poedinca, ki si je znal izbrati svoj poklic. Morda so ljudje na svetu nesrečni samo zato, ker niso dovolj spoznali sebe, da bi vedeli kakšno življenje jim najbolj ustreza, ki bi bilo hkrati njim in človeški družbi v prid...« Ta citat bo zbudil pozornost marsikoga; mlade dijake naših meščanskih šol pa bo sigurno navajal na resno razmišljanje o samem sebi, o smislu življenja in o svojem bodočem poklicu.. Sicer pa je potek dogodkov v tej knjigi precej oddaljen resničnemu vsakodnevnemu življenju ter bolj le neko izredno, slučajno naključje. Zato je ta zgodba neko- liko preveč romantična. Prikazuje nam v mladem umetniku Ivanu človeško dobroto in lepoto duše. Jarc prikazuje posebno posrečeno in privlačno razgibano življenje ter s srčno toplino govori o umetnosti, zemlji in družinskem življenju. Knjiga bo vsekakor ugodno vplivala na našo mladino ter bo pomagala dvigovati zakopane zaklade lepote in dobrote v dijakih samih, -gu- Pax et Bo n um Pred letom dni je ves slovenski Ptuj slavil izredni dogodek, sedemstoletnlco minoritskega samostana. Ker je delo ptujskih minoritov v teh dolgih stoletjih pomenilo za ohranitev našega naroda na tej, od tujca tako ogroženi zemlji, zelo mnogo, so se na povabilo udeležili te slavnosti tudi ptujski Sokoli v kroju. Minoritski samostan je sedaj izdal in založil posebni spominski list, ki ga je tiskala Mohorjeva tiskarna v Celju. Knjiga je pisdna v prav lepem jeziku ter oprem- ljena tudi s slikami. Posvečena je onim, ki za samostanskim zidovjem niso pozabljali dolžnosti do svojega naroda, ki so v njem ustvarjali in utrjevali narodno zavest ter tako sodeloval pri gradnji temeljev naši svobodni domovini. Temu primerna je tudi vsebina. Fran Terseglav: Pomen katoliških redov. Fr. dr. Jeronim Mileta: Zgodovina minoritskega reda. P. Mirko Godina: štajersko-avstrijska minoritska provinca. Samostani štajerske minoritske province. Jugoslovanska minoritska provinca. Vrsta pro-vincialov avstrijske, štajerske in jugoslovanske provincije. 700Ietnica minoritskega samo&tana v Ptuju. Samostan sv. Petra in Pavla v Ptuju. Deško semenišče, župnija sv. Petra in Pavla v Ptuju. Dušni pastirji, župnija sv. Trojica v Halozah. Župnija sv. Vid v Halozah. Avgust Kos: Dobrotniki minoritskega samostana v Ptuju. France Stele: župnija Ptujska gora. Ladislav Mlaker: Očetje minoriti v narodnem življenju Ptuja. Dr. Alojzij Remec: Poslanstvo ptujskih minoritov med Slovenci. Stryriacus: Ptujska ljudska šola v minoritskem samostanu. P. dr. Marijan Gojkošek: Dijaški dom v Ptuju pod upravo oo. minoritov. Fran Alič: Alinorit-ski samostan in dijaška kuhinja v Ptuju. Ksaver Meško: Samostanska dobrodelnost. Rodbina Gruffante. Iz vse knjige je razvidno ogromno delo in pomen minoritskega samostana in razvoj našega naroda na Ptujskem polju in v Halozah. Kdor koli bo proučeval zadevno zgodovino našega narodnega razvoja, mu bo ta knjiga zanimiv in poučen pripomoček. Knjiga stane 40 din. Celje Celje v zadnjih dvajsetih letih >Večernik« je pred nedavnim zabeležil, da pripravlja celjsko Olepševalno društvo svojo 20-letnico s tem, da bo razsvetlilo kip na Glavnem trgu, grofijo od’ savinjske strani in menda tudi Marijino cerkev z magistrata. Vse je prav in lepo, tudi proslava je iz propagandnih vzrokov potrebna. Treba pa je pogledati, kaj se proslavlja trajnega, ustvarjenega tekom teh dvajsetih let. Seveda se ne da točno ločiti, kaj je ustvarilo društvo in kaj občinska uprava. V bistvu itak ni razlike. Društvo živi prav za prav le od mestne subvencije in dohodkov, ki mu jih prepušča občinska uprava, ki je skoroda v istih rokah. Tako bo tudi naš pregled bolj enostaven in seveda bolj stvaren. Najprej moramo primerjati, kaj sta v tem času ustvarili obe večji slovenski mesti: Ljubljana in Maribor. Koliko sta obe spremenili svoje lice, tega se mi, ki jih pogosto obiskujemo, niti ne zavedamo; pač pa se njunemu napredku čudijo tisti, ki pridejo tja le po daljšem presledku. Kako bi se čudili tisti, ki bi prišli tja — po dvajsetih letih. Seveda: Ljubljana je glavno in prestolno mesto, upravno, kulturno in gospodarske središče Slovenije, a kaj Maribor? Maribor je obmejno mesto, čeprav so ga demontirali upravno (oblast) in gospodarsko (železnice), vendar je neverjetno napredoval zlasti v zadnjih letih. Tako se seveda Celje ni moglo spremeniti, a vprašanje je, če se je vsaj sorazmerno z njima. Celje je ostalo vsaj prometno središče Slovenije, je ostalo izhodišče bogate Savinjske doline, je ostalo središče bujno se razvijajočih zdravilišč v bližnji okolici, samo začetek železniškega in avtobusnega prometa... Vse je Celju ostalo, in še povečala se je občina kakor kak okraj..., tako da je v tem pogledu zaznamovati vendarle politično velik napredek, ki je mestu pridobil veliko število novih meščanov. Torej razloga dovolj, da se ves ta napredek zrcali tudi v zunanjem licu mesta samega. Pa bože: Celje je bilo mirno in lepo mestece, in tako je ostalo. Prav je, da je še mirno in lepo, a da je ostalo ravno tako, kakor je bilo pred dvajsetimi leti, to pa ni čisto v redu. Saj res: elektrike prej ni bilo, a to vendarle ni zasluga, saj jo ima vsaka gorenjska vas. Kolodvorska in Razlagova ulica nista bili taki, kakršni sta sedaj, in Vodnikova ulica jima sledi. Magistrat si je pridobil nove prostore. Tudi socialne institucije, kakor Pokojninski zavod in Borza dela, so postavile nove lepe pa lače in kopališče, cerkvena občina pravoslavno cerkev. Mestna občina je z golim jamstvom za posojilo omogočila gradbo nekaterih malih stanovanjskih hiš. Okoliška občina je zgradila še pred združitvijo z mestom svojo ljudsko šolo. Spomeniški urad je konservi-ral, oz. rešil slavni strop v grofiji in freske v župni cerkvi. S pomočjo naklonjenih podpor je bila preslikana Marijina cerkev ... Torej vsekakor nekaj, a to vse je prišlo od drugod, radi tega vsega Celje ne more proslavljati svojega lastnega napredka. Poglejmo še, kaj je Celje za svojo olepšavo in posebnost nekoč prevzelo: Poleg Sa- vinje je imelo Celje prekrasni park, skrbno negovane poti po gozdovih okoli mesta, muzej itd. Priznajmo: Savinja je ob protestih celjske občine izgubila svoj sloves, park se še neguje, poti po sprehodih propadajo, v kolikor jih hudourniki tekom let še niso uničili. Le malokje se popravi kaka steza, najlepši točki, kakor Stari grad in Miklavževa cerkev, bi ostali kakor sta bili, če bi Miklavževe cerkve ne bil dal popraviti znani bogati neka-toliški mecen iz lastnih sredstev. Muzej je natrpan in nepristopen. Napredek in olepšavo tvorita pač »Putnikova« pisarna ob stranišču in vremenska postaja na kolodvoru. Ali še morda kaj drugega, saj ne bi hoteli biti krivični? Skoraj bi bili pozabili na sirotišnico v Medlogu, ki je nedvomno napredek za so cialno plat celjske občine, a vseeno vidimo še kar vrsto beračev na kapucinskih stopnicah, ki nadlegujejo potnike in zlasti avtomobiliste pred kavarno »Evropo«, tako da se nam zdi, da tudi socialna stran ni dosegla povsem svojega namena. Tako izgleda bilanca. Seveda načrtov je še mnogo, a tudi te bi naj ustvarili zopet le država, banovina in privatne iniciative, mestni občini bo treba le posredovati. A končno za proslavo 20-letnice bo treba tudi lastnega delovnega načrta, kako in v kaki smeri se naj razvija v bodoče nekdaj po svoji ličnosti sloveče Celje. Vsaj s takimi načrti na mizi in v hotenju bo prav, če se proslavi 20-letnica ob navdušenem sodelovanju celjskih meščanov, ki imajo tudi svoje predloge, če so že kot davkoplačevalci plačniki... —Č— Zborovanje gostilničarjev v Laškem V Laškem se je 12. t. m. vršil občni »bor Zveze združenj gostilničarskih obrti dravske banovine. Iz 40 organizacij se je tbora udeležilo nad 200 delegatov. Že ta predvečer je bila seja delegatov, na kateri so se obravnavala važna aktualna vprašanja. Na občnem zboru je podal, predsedstveno poročilo predsednik Zveze g. Ciril Majcen, v katerem se je do-laiknil vseh vprašanj, ki zanimajo gostinski stan in naše gospodairstvo, tako vpra sanje trošarin, povečanje davčne obremenitve, vprašanje sanacije hotelske stroke, potreb domačega turizma, prehrane prebivalstva. Glede zbornice za TOI v Ljubljani je dejal, da mora ostati gospodarska institucija. Zvezna uprava bo storila vse, da bo pomagala gostinstvu v sedanjih časih premostiti težave. Zvezni ravnatelj g. Anton Peteln je podal obračun za lansko leto, ki izkazuje 182.866 din dohodkov in 170.099 din izdatkov, zvezina imovina se je povečala na skoraj 170.000 din. Proračun za leto 1940 izkazuje 170.000 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Soglasno so bila sprejeta tudi nova zvezina pravila. Končno je bila sprejeta še 10 točk obsegajoča resolucija, v kateri se obravnavajo važne gostinskega stanu tiooče se zahteve, ki so nujno potrebne rešitve. TEDEN RDEčEOA KRIŽA Jutra se prične v Celju teden Rdečega križa, ki bo trajal do vštevši 21. sept. V tem tednu bodo vse filfnske predstave v obeh kinih v priredbi Rdečega križa. Jtitri bo od 11. do 12. promenadni koncert vojaške godbe, v četrtek pa od 18. do 19., obakrat: pred mestnim poglavarstvom. Med koncertom, pa tudi vse druge dni v tednu bodo samarijanke prodajate po trticah in domovih znake RK in zBie dni se je v Košnici pri Celju vnela lesena stanovanjska hiša cimkamiškega delavca Antona Sajnerja, Požar ie nastal zaradi pokvarjenega dimnika ter se naglo razširil na vso hišo in hlev poleg nje. Domačim se je posrečilo rešiti le nekaj pohištva, ki je biilo na podstrešju. Škode je okrog 20.000 din. LAŠKO Društvo nižjih poštnih uslužbencev za dravsko banovino bo zgradilo za svoje člane na Podšmihelu zdravstveni dom po načrtu podjetja Karla Kavke iz Ljubljane. V surovem stanju bo dom veljal okrog 250.000 din. Imel bo 15 bolniških sob z 22 posteljami in vse druge pritikline. Tozadevna komisija je bila v torek 10. t. m. — V mesecu avgustu je bilo v Radiothermi bolniških članov 159, zasebnikov tuzemcev 372, Čehi 3, Nemcev 6, po 1 Poljalk, Turek in Italijan. —Novo slaščičarno je otvorila na Slomškovem trgu gospa Draga Verhovčeva. — Sokolsko društvo bo v ponedeljek 16. t. m. pričelo z redno telovadbo vseh oddelkov. — Umrle so: v Marijagradcu 71 letna zasebnica Barbara Leskovškova, v Debru 83 letna vpokojenka tobačne tovarne Katarina Šustrova, na Zg. Rečici Pa 36 letna rudarjeva žena Alojzija Fre-cetova. c Zdravniško dežurstvo za Člane OUZD ima jutri zdravniki dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici 1. c Nočno lekarniško službo ima od 14. do 20. septembra lekarna „Pri OrIu“ na Glavnem trgu. c Umrla je v Pečovniku delavčeva hčerka Uršula Rečnik. c Vpisovanje ua Glasbeni Matici se vrši še naknadno med 9. in 11. ter 15. in 17. c Sokolsko društvo Celje-matiea bo imelo občni zbor v sredo, 18. t. m., ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Zaradi posvetovanja v vseh vprašanjih ,ki se tičejo občnega zbora, l>o v ponedeljek ob 20. širši članski sestanek v društveni telovadnici. c V planinah je jeseni prijetneje in lepše nego poleti. Planinske postojanke so' še oskrbovane. Kocbekov dom na Korošici bodo zaprli 23. septembra, Frischaufov dom na Okrešlju pa ostane odprt in oskrbovan do 29- sej^embra, a tudi ves oktober bo vsako soboto in nedeljo za silo oskrbovan, dasi bo med tednom zaprt Izletnike vabijo Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska in Celjska koča, ki so odprte tekom celega leta. C Nesreče. 7(5 letni dninar Jernej Beloglave c iz Polzele je v gozdu padel in si zlomil roko v ramenu. — 15 letnemu sinu delavca Jožefu Krajncu iz Dobletine pri Laškem je hlod zmečkal palec na levi roki. — 33 letnemu mizarskemu mojstru Jožefu Medvedu iz Ljubnega je stroj pri delu odtrgal kazalec desne roke. — (kletnega vrtnarja Andreja Medveda iz Nove vasi pri Celju jc tovorni avtomobil v viaduktu pri pošti v Celju pritisnil ob zid in mu prizadejal hude notranje poškodbe. — 15 letni pastir Franc Lokar iz Jakobdola pri Vranskem je pobiral jabolka. Pri tem ga je sin posestnice teh jabolk udaril z motiko po glavi in ga nevarno poškodoval. — Vsi so oddani v celjsko bolnišnico. c Celjska strelska družina priredi jutri celodnevno nagradno streljanje na strelišču v Pečovniku. Posebne nagrade za mladino. Tekmovanje bo tudi za malokalibrsko puško. Vabljeni tudi strelci sosednih strelskih družm. c Odlikovanje Gosp. dr. Cvclko Šribar, pristav v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, naš celjski rojak, je oblikovan z redom sv. Save'V. stopnje. - Cena moke Banovina je določila tudi za Sloveni** cene moki v drobni prodaji: bela moka stane 9 din, krušna ali enotna In nepre-sejana pa 5 din, otrobi 2.25. Določena je tudi merica za mline, ki smejo mleti le moko po . tipih določenih v uredbi o preskrbi prebivalstva s kruhom ali p£ enotno, nepresejano moko. Za 100 k jr pšenice morajo vračati 72 kg enotne moke in 17 otrobov, pri mletju ostalih vrst moke pa 10 kg bele moke, 60 kg krušne in 17 otrobov. Mlini, ki meljejo pšenica na račun proizvajalca, smejo računati za mletev 100 kg 30 din. Mlini v dravski banovini so dolžni prispevati v banovinski sklad za aprovizacijo 10 p od 1 kg prodane moke. * Žrebanje loierije LKB v Celju bo £L oktobra. Srečke slanejo komad 5 din. c Iz sodne službe. Alfonz Cepuder, doslej starešinu okrajnega sodišča v Ribnici, jc imenovan za sodnika okrožnega sodišča v Celju. Sodniški pripravnik g. Artnak je premeščen iz Ljubljane v Celje. c Šoferski izpili za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, šmarskega in konjiškega okraja bodo 7. oktobra j>ri okrajnem načelstvu v Celju. c Združenje trgovcev za meslo Celje opozarja vse trgovce, da prične davčni odbor v Celju svoje zasedanje 19. t. m. Trgovine pridejo ria vrsto 20., 21. in 23. L m. Zastopnika davkoplačevalcev-lrgov-cev v davčnem . odboru sla Josip Kramar in Franc. Dobovičnik, Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo Združenja trgovcev v Celju, kjer .jo tudi na razpolago davčni seznam. o. Otvoritev petanjskega mostu. 22. t. m. ob 10. uri bo slovesno blagoslovljen in otvor-jen novi most čez Muro pri Petanjcih. Blagoslovitev bo izvršil g. knezoškof dr. TomažiS iz Maribora, ki bo imel na mostu sv. mašo, dočim bo most otvoril g. ban dr. M. Natlačen. o V mlaki je utonil 14 mesečni viničarjev sinček Peter Lisjak na Pavlovskem vrhu, ki se je v času, ko niso dovolj pazili nanj ,splazil do neke luže ter padel vanjo. o Stekel pes se jc pojavil pri Sv. Trojici v Slov. goricah ter napadel 9 letnega viničarjevega sina Franca Vogrina. Ugriznil ga je v nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. o Grajski kino v Sol>oti predvaja od nedelje do srede češki film „Ho-ruk“. Petdesetletnica univ. prof .dr. Fr. Ramovša Danes obhaja petdesetletnico "velik slovenski znanstvenik in najboljši poznavalec našega jezika ter vseh njegovih posebnosti. Ta mož je univ. prof. dr. F r. Ramovš. Rojen je bil v Ljubljani 14. IX. 1890. Doktorat je položil v Gradcu iz slovanske filologije. Prišla je vojna in Ramovš je moral v vojaško službo. L. 1918. je postal privatni docent univ. v Gradcu. Ko se je ustanavljala silov. univerza, je bil Ramovš med prvimi slov. univerzitetnimi profesorji. Vabili so ga na različne _ druge univerze, toda ostal je zvest slovenski. Bil je nekaj časa tudi dekan in rektor. Ramovš je tudi član mnogih važnih komisij (za profesorske izpite, za izenačenje srbsko hrvatskega pravopisa itd.). Najvažnejše pa je njegovo znanstveno delo, ki je popolnoma posvečeno raziskavanju razvoja slovenskega jezika. Na tem področju pomeni njegovo delo višek slovenskega znanstvenega prizadevanja. Edini med slovenskimi jezikoslovci je podal celotni opis slovenskih jezikovnih posebnosti. Njegovo delo obsega raziskavanje od naj starejših slovenskih jezikovnih posebnosti, do zadnjih odtenkov kakega perifernega slovenskega narečja danes. Zato je bil tudi on v prvi vrsti poklican, da določi pravila, ki naj veljajo za današnji slovenski književni pravopis. Med neštetimi znanstvenimi deli in spisi v našem in tujih jezikih naj omenimo samo nekaj del. Izdal je dva zvezka svoje Historične slovnice slovenskega jezika, ki obsega 7 zvezkov. Izdal pa je tudi Kratko zgodovino slovenskega jezika in »Dialektološko karto slovenskega jezika«. Skupno z dr. Breznikom je izdal tudi »Slovenski pravopis«. Prof. dr. Ramovš je član slovenske Akademije in seveda tudi neštetih tujih akademij in znanstvenih društev. Ob njegovi 50 letnici ki jo obhaja v polnem razmahu svoje znanstvene delavnosti, mu želi vsa slovenska javnost mnogo uspehov ter mu k jubileju upravičeno čestita kot velikemu sinu slovenske matere. c Nevaren tiček pod ključem. y čer a j smo poročali, da ie bil na Pplulah prijet neki Lucijan F., ki da je, kakor jc navedel, inozemec. Policijska preiskava pa je Ugotovila, da je Lucijan F. navedel napačno iine. Piše sc Ferdinand B. in je doma iz Hrastnika ter jc brezposelni pekovski pomočnik. Na vesli ima poleg tatvin koles tudi več vlomov v okolici La-šl#.'ga. PIU| Položaj ptujskih krojaških delavcev Ptujski krojaški delavci izjavljajo, da se on ni kompetenten in da bodo morali je njihov položaj radi nastale draginje pomočniki počakati do občnega zbora. Upravna oblast svojega odgovora še ni sporočila. Pomočniki apelirajo na vse merodajne in na javnost ,da jim pomagajo pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje težkega položaja. Opozarjajo na dejstvo, da je bil pred kratkim urejen položaj pekovskih pomočnikov, S posebno kolektivno Eogodbo so se sporazumeli med seboj pe-ovski mojstri m strokovna organizacija pekovskih delavcev. sednik novega združenja pa smatra, da J il - " i. (I — - — poslabšal in so prisilieni, da podvzamejo skupno akcijo za izboljšanje svojega položaja. Veliko oviro pri tem vidijo v neurejenih odnosih med njimi in poslodajal-ci. Zato- so ustauovili podružnico Osrednjega društva oblačilnih delavcev in predložili obrtnemu združenju krojaških mojstrov kolektivno pogodbo. Predložili so jo tudi politični oblasti s prošnjo za posredovanje. Združenje krojaških mojstrov pa je bilo likvidirano. Za reševanje je pristojno novo, skupno združenje. Pred- p Prospekt Ptuju. Tujskoprometna zveza v Mariboru pripravlja s sodelovanjem Turističnega odbora mestne občine Ptuj izdajo prospekta Ptuja in okolice, V zad, nji dobi se je pokazala nujna potreba po novem prospektu posebno odkar so ostala turistična mesta na področju Zveze, kakor Maribor, Celje, Murska Sobota in df. izdala v zadnjem času propagandne zvezke. Da bi JZveza mogla izbrati primerno gradivo ,posebno pa pester slikovni material ,se opozarjajo fotoamaterji, naj sedaj v jeseni, ko je narava najlepša, iščejo novih motivov v mestu in okolici, posebno pa v predelih Haloz in Slov. goric. Prizori vinskih trgatev, narodni običaji, zgodovinski spomeniki itd. nudijo dovolj snovi za zanimive in pestre posnetke. Izdelane kopije naj fotoamaterji predložijo poslovalnici „Putnika“ v Ptuju. p .Rdeči križ v Ptuju poziva meščanstvo, da darujejo v tednu RK po svoji moči. Od 1^.—21. sept. bodo predstave RK v ^Zvočnem kinu“! c Preveč ie hite!. B. M. iz Biša pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je sunil 6 kokoši in z njimi navsezgodaj zohitel v Ptuj, da jih proda. S k*i pa je vzbudil sum in so ga vtaknili pod ključ. p Zborovanje viničarjev. Pri Sv. Barbari v. Halozah je v nedeljo 15. sept. zborovanje viničarjev ,na katerem bodo razpravljali o novi viničarski uredbi in o svojem položaju. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Tunis“. Komična pustolovščina. o V duševni potrtosti se jo obesil v gozdu pri Volčah, nedaleč od svoje hiše. posestnik Gregor T. Neki sorodnik ga jo kmalu na to sicer poskušal rešiti, vendar je bilo že prepozno. Zapustil je ženo in štiri odrasle otroke. o Volitve v pokrajinske uprave bolniškega sklada za državno prometno osebjo bodo v ponedeljek. Vsi aktivni uslužbenci od 5 pokrajinskih samouprav, izberejo 50 delegatov in 25 namestnikov za pokrajinske skupščine. Enako število imenuje drža. va. Vsaka pokrajinska skupščina izvoli za Slavno 10 delegatov. V Sloveniji sta vloženi dve listi, ena z nosilcem br. Sovretom* funkcionarjem ZJN2B in druga z inž. Fr. Goršetom na čelu. Bolniški sklad ima 28Ma rta letovanje v Rogaško SSatrno, Sv. Peter na Medvedjem selu" in v Šmarje pri Jelšah. Treba-bo misliti tudi na »stan ovite v zavetišča za defektno deco Takih otrok je v Mariboru 81. Zato bo mestna oKčina vstavila v prihodnji proračun 40;000 din za gradnjo stavbe za to dnevno zavetišče. Ob tej priliki je župan poročal, da bo letos spet odprta mestna ogrevalnica za siromašne mvuvedena zimska pomoč kakor pred leti. Izdan bo apel na javnost, da podpre Ko akcijo. Za tretji odsek je poročal m. s. Stabej. Kanalizirali in uredili bodo Med-v,eilovo ter Kosinovo ulico, kar bo ve-Jjalo 364.000 din. Regulirali bodo tudi Kacijanarjevo trfico in spremenili hišne številke v Maistrovi uteci, kar je potrebno zaradi novega Hu>tterjevega stanovanjskega bloka. V Nasipni ulici bodo kori-riraii mejo med pobseško in mestno občino za 97 kv. metrov. VeiHt naval na mestne parcele sc je Zircaftl iz poročila četrtega odseka t- n na s te l j a. Mestna občina je spet prodala 16 parcel na bivšem Rosenber-jovem posestvu po lastni nabavni oeni. Regulacija Trga Svobode se bo-spomladi pričeJa, ker bo na Vidov dan drugo leto odkritje kraljevega spomenika na tem trgu. Mestna občina bo :akoj nakupila potrebni material. Regulacija bo veljala občino 9965000 din. Spomenik bo iz granita. na „ fcavtem brftsju Prave bo urad:' i mestna Občina, kar ie potrebno. če se vočovodaa oa-pctiava prekiae pokvari na desnem bregu, ker bi v tem primeru ostala druga polovica mesta ali pokvari na desnem bregu, ker bi v tem na levem bregu priključil na vodnjake bivše pivovarne Gotz, ki jih ima sedaj v najemu g. Škerl. Stroški bodo znašali 134.000 din. Nova tržnica je bila spet na dnevnem redu sinočnje seje. Mestna občina mora odkupiti razne parcele, ki so potrebne za gradnjo. Ker lastnici znane gostilne na Vojašniškem trgu ne kažeta volje za prodajo svoje hiše. oziroma zahtevata previsoko odkupnino, je mestni vset sklenil uvesti raz-lastilno postopanje. G. M e g 1 i č je pred- lagal kompromisen predlog, da bi dobili sedanji lastnici ekvivalent za njuno gostilno s poslopjem mestne občine, kjer je tudi gostilna. To vprašanje pa še ni rešeno. Za peti odsek je poročal m. ?v. Že-b o t, ki je razpravljal o prošnjah za obrti. Več prošenj za gostilne in bifeje je bilo zavrnjenih. Med temi je tudi prošnja za penziio g. Adama Črešnarja. Dva nova avtobusa bo spet dobila mestna občina. O tem je poročal m. sv. Štabe j. Šasiji sta že kupljeni, karoseriji pa bo izdelala tvrdka Pergler v Mariboru. Nato je sledila tajna seja. Cena krompirja v Mariboru maksimirana KROMPIR SE SME PRODAJATI LE N1H UKREPOV MESTNEG Včeraj smo v našem listu izrazili potrebo po maksimiranju cene krompirju, davi pa je mariborsko mestno tržno nadzorstvo že izdalo vrsto ukrepov glede cen na našem živilskem trgu. Tako je tržni nadzornik inž. Večerjevič' odločil, da se z ozirom na različne cene krompirja, brusnic, črnic in pšenice te cene maksimirajo. Tako se sme od danes naprej prodajati krompir po 11 din merica ali’po 1.60 din kg, brusnice po 10 din PO 1.60 Din KG — VRSTA POTREB-A TRŽNEGA NADZORSTVA liter, črnice po 1 din liter, pšenica pa liter 2.75 din. Cena krompirju je določena na 1.60 din za kg; ker se na deželi naklada krompir po 1.50 din za kg, za prevoz na trg pa je dovoljen povišek 10 par pri kg. Te cene veljajo do uradnega preklica. Davi so tržni organi s pomočjo policije v tem pogledu že napravili red, dasi so kmetice godrnjale in grozite, da krompirja ne bodo več vozile v Maribor. Prometna nesreča na Glavnem trgu Okoli pol 10. dopoldne se je pripetila pred mestnim magistratom na Glavnem trgu strašna prometna nesreča. Danes je bil, kakor navadno ob sobotah, velik promet na Glavnem trgu. Iz Kneza Koclja ulice je pripeljal šofer trgovca s sadjem G o 11 i c h a s Koroške ceste Ivan B e r-z e n c s težko naloženim tovornim avtomobilom. Pred njim je vozila neka mlajša kolesarka v isti smeri. Bila je namenjena čez državni most. Na odcepu pri gla vnem prometnem otoku, ki vodi p i o ti mostu, je šofer tovornega avtomobila hotel prehiteti kolesarko in menda še druga vozila, kar je bilo za kolesarko usodno. Ko je šofer videl, da se bo zdaj zdaj pripetila katastrofa, 'je naglo, zavil na ievo ter trčil v vodilni kamen prometnega otoka in ga izrul. Istočasno je trčil tudi v kolesarko, ki je padla pod prednja kolesa težkega tovornega avtomobila. De-itkfe je bilo čisto razmesarjeno. Levo no- go ima popolnoma zdrobljeno, spodnji del telesa pa ves razmrcvarjen. Obležala je v veliki mlaki krvi. Takoj so poklicali reševale, ki so poriesrečenko prepeljali v bolnišnico, kjer so jo takoj položili na operacijsko mizo. Na kraju strahovite nesreče se je zbrala velika množica ljudi, ki so tam vztrajali kljub dežju. Prišla je tudi policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Šoferja Berzenca so aretirali in odpeljali na policijo k zaslišanju. Kmalu po tej nesreči se je pripetila na Koroški cesti druga prometna nesreča. Neki luksuzni avtomobil je povozil mlajšo žensko, ki pa k sreči ni dobila hujših poškodb. Reševalci so poškodovanko prepeljali na njen dom. Ob času poročila je stanje ponesrečene kolesarke brezupno in zanjo ni rešitve. Ugotovili so, da je ponesrečenka 20 letna F r i da P e r n a t iz Limbuša. Uradne krušne cene Na podlagi uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom' z dne 24. avgusta t. 1. določa mestno poglavarstvo Maribor te-le najvišje cene kruhu: Ljudski kruli: 1 kg din 5.50, kmečki kruh: 1 kg din 6.—, specialni rženi kruh 1 kg din 6.50. Kruh se sme peči samo v štrucah ali hlebih po pol kg, 1 kg in 2 kg. Dovoljuje se peka kmečkega in specialnega rženega kruha radi potrebe in navade. Specialni rženi in kmečki kruh smejo peči samo tisti peki na področju mesta (Mairibora, ki si preskrbe zadevno dovoljenje od mestnega poglavarstva, ki jih bo stalno nadziralo. Ta določitev cene kruhu in način peke ljudskega, kmečkega in specialnega rženega kruha stopa v veljavo 17. sept. Proti kršiteljem te določitve se bo postopalo po uredbi o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. JUTRI ZADNJI DAN RAZSTAVE KARIKATUR Razstava karikatur g. Remigija Bratuža v Beli dvorani Sokolskega doma, ki je vzbudil v Mariboru tako veliko zanimanje in zasluženo priznanje, bo odprta samo še danes popoldne in jutri, v nedeljo, do 19. upe. m Dan, ki ga morale ohraniti v spomina! Dne 11. oktobra t 1. prične novo kolo drž. razredne loterije. Zopet bo razdeljenih velikih in majhnih dobitkov v skupnem iznosu 65 milijonov dinarjev. Nove srečke so že dospele in se dobe v naši hiši sreče, bančni' poslovalnici Bezjak, kjer je v zadnjem času že marsikdo našel svojo življenjsko srečo. V ostalem glej oglas v današnji številki! AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Moderni uhani ™ nizke cene H. J Ig er lev sin. Gosposka ulica 15 m Promenadni koncert v parku. V primeru ugodnega vremena 1k> jutri, v nedeljo od tl - 12. v mestnem parku prome-'.n&rlni koncert vojaške godbe pod vodstvom kapelnika Jirancka. m Zastrupila f=e je t gobami 19 letna delavčeva žena Ana Kubi* iz Pobrežja. m Pogreba dr. A. Wankmiillerja se je udeležil tudi prvi državni tožilec g. dr. Zorjan. DOSPELI KLOBUKI NAJNOVEJ5IH OBLIK PRI A. H E D Z E T U, MARIBOR m Medaljon 1/, rimske dobe so našli pri kopanju kanala na dvorišču Pasove hiše v Slovenski ulici. Izdelan je iz kamna; Trgovec Paš ga je izročil mariborskemu muzeju. SANATORIJ v Mariboru, TyrSeva 19. Naj-moderneje urejen za operacije. Enteroktl-ner za izpiranje debelega črevesa. Vodja spedallst-kirurg dr. Černič. * Na splošno željo ostane znani psiho-grafolog g. ParaiHso do 22. t. m. v Mariboru pri hotelu „Zamorc“. * Vsled tehničnih zaprek izide „Toli !isl“ Selc v torek. * Pavešlč, Kamnica, V nedeljo odojki na ražnju in ocvrte piSkc. * ZA HLADNE DNEVE: Mako in volneno perilo, nogavice vseh vrst, čedne jopice in puloverje kupite najceneje pri F. KRAMAR-šicU, Maribor Gosposka 13. * Zahvala vsem za cvetje in spremstvo na 'zadnji poti mojega moža Josipa Drofenika. — Žalujoča žena in sestra. PRED ŠAHOVSKIM PRVENSTVOM Sinoči je bil v kavarna »Central« sestanek medklubskega odbora, ki je določil nekatere podrobnosti za letošnji šahovski prvenstveni turnir. Ob tej priliki je bila zlasti podčrtana popolna solidarnost vseh treh šahovskih klubov ter izražena želja po čim tesnejšem medsebojnem sodelovanju. LetoŠTijega prvenstvenega turnirja se bodo udeležili najmočnejši šahisti vseh treh klubov ter je radi tega pričakovati izredno napete borbe. Ob sodelovanju medklubskega odbora priredi 'etošnji turnir šah. sekcija SK Železničar, ki je zanj dala prva iniciativo. Na turnirju, ki prične s 1. kolom v torek, 17. t. m. ob 20. v kavarni »Orient«, bo igralo 12 udeležencev, in sicer po 4 od vsakega kluba. m Podsulo ga je. Pri cestnih delih na cesti Maribor—Fram je podsula zemlja 36 letnega delavca Martina Fureka, ki so ga morali zaradi hudih poškodb prepeljati v bolnišnico. n. Najstarejša Beograjčanka Jelena Janjič je umrla te dni v prestolnici v starosti 103 let. m. RK v Brezjah pri Mariboru priredi v nedeljo, 15. t. m. dopoldne ob 8. proslavo v gostilni Zupan. Za RK bodo prodajali tudi zastavice. Popoldne bo isto tam tudi vinska trgatev, katere čisti dobiček je namenjen RK. Sorske knjige f Tiskovna zadruga m. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsot* nosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, 15. t. m., dr. Andrej Korenčan, Maribor, Jurčičeva 8. m. Iz presežka zbirke nagrobnega venc»t za pokojnega mestnega sanitetnega svetnika g. dr. Wankmiillerja so darovali zdravniki in nameščenci OUZD v njegov spomin 616 din Protituberkulozni ligi v Mariboru. m. Društvo Rdečega križa, Tezno, priredi v nedeljo, 15. t. m. na vrtu gostilne Šabeder na Teznem ob pol 15. koncert. — Vabi Vas odbor. m. V mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11, naj sc javijo vsi rezervni podnaredniki, ki so ta čin dobili v teku vojne za osvoboditev v i. 1912—1918 in so služili kot prostovoljci v bivši srbski vojski. Rok nepreklicno do 30. t. m. * Zelo OKUSNE FLANELE za pižame, velika izbira srajc, tudi po naročilu, najcenej« F. KRAMARŠIC, Maribor, Gosposka 13. Poskusite in zadovoljni boste! * Tečaj italijanskega jezika. Več med malimi oglasi! * Trgovskemu in obrtnemu naraščaju v Mariboru. Za ženski obrtniško-trgovski naraščaj so telovadne ure vsak ponedeljek in četrtek ob 20. v Cankarjevi šoli, počenši s ponedeljkom 16. sept. 1940. — Za moški obrtniško-trgovski naraščaj so telovadne ure vsak ponedeljek in četrtek ob 20. v klasični gimnaziji, počenši s ponedeljkom, 16. sept. 1940. Zdravo! — Sokolsko društvo Maribor-matica * Razvijamo AMATERSKA DELA. Foto* JAPELJ, Gosposka 18-1. * Vse muzikalije priskrbi promptno po originalnih cenah knjigama V. HEINZ, Go* sposka 26. * Zahvaljujemo se svojemu šefu gospodu Maksu Ussarju, inštalaterskemu in kleparskemu mojstru v Mariboru, da nam je v teh kritičnih časih ponovno zvišal draginjske do* klade. — Delavstvo. Zobozdravnflc-specialist za ustne in zobne bolezni DR. KARTIN Maribor, Jurčičeva 4 (telefon 29-59) zopet redno ordinira ihti rin n ■ ................................ ■ • Redno vpisovanje v vse tečaje iri jpredinete Dopisne trgovske Sole v LJub‘ •Jani, Kongresni trg 16/IL, se je pričelo« Prireja posebno Dvoletno trgovsko šolo* razne druge tečaje, uči pa tudi poedine trgovske predmete (stenografijo, knjigo* vodstvo itd.) ter tuje jezike (italijanščino, nemščino itd.). Pouk se vrši z dopisovanjem. Vpiše se lahko vsakdo. Za Časa rednega vpisa posebni popusti. Vsa pojasnila pri vodstvu šole brezplačno. * SLIKE ZA DIJAŠKE KNJI2ICE. Foto-JAPELJ, Gosposka 18-1. * Christotov učni zavod, .Ljubljana, Domobranska c. 15. Vpisovanje za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno. Pouk prične dne 16. t. m. Največji in najmodernejši trgovski nčnl zavod te vrste. Zahtevajte prospekt. * Primarij dr. Černič spet redno ordl* nira v sanatoriju. _______________ Kino * Grajski kino. Danes prekrasna orientalska opereta „GiiI Baba“. izbrane ha-remske lepotice, orientalski plesi na vrtu Gul Babe. * Union kino. Do vključno torka „Vese* la potepuha" z priljubljenima in znamenitima Wallace Beeryjem in Mickey Rooney-jem v glavnih vlogah. * Esplanadc kino. „Jaz sem Sebastjan Ot“, velefilm izredno napete in senzaci* oneme vsebine. Willy Forst, Trude Mar« len, Paul Horbiger, Gustav Diesl. * Kino Pobrežje. 14. in 15. sept. „Bpor •ntk MutadT. Senzacija. Prirodogisns^^ Na zemlji živi 700.000 različnih živali Dr. Stanko Bevk / Vsako leto pa se odkrije na novo še mnogo živaii in rastlin Živali so po svoji obliki in velikosti jako različne. Zaradi lažjega pregleda jih je priro-dopisna veda podelila v razne skupine po skupnih znakih, vnanjih in razvojnih. Pa še v teh skupinah nahajamo na oči jako velike razlike med poedinimi vrstami. Med sesalci na primer, ki jih poznamo kakih 3500 vrst, so zastopani velikani in pritlikavčki, ribaki, ki merijo do 30 m, in hrčice, ki so dolge dobre 4 cm, torej 750 krat krajše in bi jih bilo treba več kakor pet milijonov, da bi odtehtale takega orjaka. Ptičev je več vrst kakor sesalcev. Doslej jih je bilo opisanih okoli 14.000, vendar po velikosti niso tako ogromno različni med seb°i kakor sesalci. Najmanjši kolibri pač ni dosti večji od rjavega hrošča, vendar ga največji ptič, namreč kondor, ki meri razpet do 3 m, niti stokrat ne presega. Pred nekaj sto leti so živeli še večji ptiči, n. pr. na Madagaskarju in Novi Zelandiji, visoki 3 m in čez. Njihova jajca so merila preko 30 cm v dolžino in 20 cm v širino ter imela vsebine po 9 litrov. Nekaj jih hranijo po večjih muzejih. Plazilcev, to je kuščarjev, kač, želv in krokodilov poznamo okoli 4000. Pravi velikani med njimi, ki so merili preko 20 m, so že .davno izumrli. Danes žive največji plazilci iz skupine kuščarjev, tako zvani varani na nekih sundskih otokih }n zrastejo menda do 7 m dolgi. V dolžini, ne pa v telesni teži, prekašajo te velevarane nekatere kače, n. pr. južnoameriška anakonda, ki doseže dolžino 9 m. Od morskih želv je naj večja usnjatica; 2 m je dolga in tehta do 600 kg. Od vrst, ki žive na kopnem, prekaša po velikosti vse druge želva, ki jo ima angleški Rothschild; njena črepinja je dolga 156 cm, starost pa ji cenijo na 300 let. Krokodili ali oklopnjaki so vsi razmeroma velike ■živali; tudi najmanjši krokodil je preko 1 m dolg, največji, letvar, ki živi v vodah pokrajin od južne Azije do severne Avstralije, pa postane 10 m dolg. Plazilci so razvojno sorodniki ptičev, katerih prednike nahajamo že v jurskih in krednih plasteh. Pa tudi danes še živi ptic, ki vsaj v svoji mladosti spominja na plazilce. *,Ta ptič; ki mu domačini pravijo hoacin (opisthocomus hoazin) in spada h kuram,^ živi ob južnoameriških'veletokih. Mladič ima prva dva prsta na sprednjih končnicah precej dobro razvita in oborožena z ostrimi kremplji. Z njima in s kljunom pa seveda tudi z nožnimi prsti se oprijemlje vej in dokaj ^spretno pleza po nizkem drevju, ki v njem živi. Kot mladič je torej hoacin ptič s 4 nogami. Mladiči tudi dobro plavajo in se celo potapljajo. Ko pa dorastejo, jim prsta s kremplji na kre-ljutih pokrnita v majhni bradavici. Dorasel ptič ne zna več plavati in je prav neroden v letanju. Na veji se hoacin težko drži v ravnotežju, zato se naslanja tudi s prsmi, na katerih se sčasoma napravi velik, rožen žulj. •Ti ptiči se hranijo največ z listi in plodovi smrdljivega grma aningas. Smrde, da Jih smrad že od daleč izdaja. V velikosti sličijo našim fazanom, barve pa so rjave. Najmanj zastopnikov od vseh živalskih redov ima red krkonov, kamor spadajo žabe, močeradi, sle-porili i. dr. Doslej je opisanih kak poldrug tisoč vrst. Velikanov med njimi ni, pač pa so bili nekateri njihovi predniki mogočne živali. Iz triadne tvorbe poznamo n. pr. ščitoglavko, ki je bila 4 m dolga. Rib je poznanih skora. desetkrat več kakor krkonov. Baš pri ribah pa pričakujemo lahko še mnogo novih najdb saj ni drugih živali, ki bi imele tako ogromen življenjski prostor, ne v vodoravni, ne v navpični izmeri. Skoraj do 500 m nad morsko gladino in toliko pod njo, kolikor so jo doslej mogli preiskati, v vseh vodah, slanih in sladkih, žive ribe. Tudi iz globin okoli 4000 m so že potegnili ribe. Celo ptiči ne do-sezajo tolikšne navpične razširjenosti, kajti više kakor 2000 m nad zemljo navadno ne letajo. Druge leteče živali še do te višine ne pridejo. Pač so našli še v višini 2300 m nad morjem-majhne, 2—3 mm dolge žuželke, kakor mušice, ušice, najezdnike itd., vendar te živali niso tja priletele, ampak so jih tja zanesli navzgorni vetrovi in viharji. Po mnenju prirodopiscev neha v višini 5000 m vsako živalsko življenje. Drugi zemeljski produkti pa segajo še mnogo dalje v višino, tako n. pr. morska sol, ki so jo ugotovili do 60 km visoko v zraku. Največ živalskih vrst obsega red žuželk, namreč okoli 370.000. Drugi redi členonožcev so izdatno manj številni: stonog je komaj 2000, pajkovcev okoli 16.000 in približno toliko tudi rakov ali skrluparjev. Med temi je kaj zanimiv obročkar gnathia maxillaris. Samice in ličinke / žive zajedalno na ribah, samci pa, ki se po obliki jako ločijo od samic, žive prosto. Oplojeni samici nabrekne telo, ki je polno jajčec. Iz teh izlezejo ličinke, pa ostanejo v materi in se toliko časa hranijo z njenimi notranjimi deli, da jo povsem pojedo. Samo živčevja se ne lotijo. Izjedeni samici poči oklep in skozi odprtino odplavajo ličinke, ki so dobesedno požrle svojo mater. Od ostalih živalskih debel je črvov opisanih doslej okroglo 13.000, iglokožcev in mehov-cev po 5000, spužev okoli 3000 in praživali 8000—9000. Vsega skupaj živi danes na naši zemlji okoli 700.000 različnih živali. Slavni švedski prirodopisec Karel Linne, ki je prvi priredil razdelitev živalstva in rastlinstva, je opisal leta 1758 vsega skupaj 4236 živalskih vrst. Poznal jih je večinoma sam vse. Dasi je to znanje — poleg botaniškega — ogromno, obsega vendarle komaj sto in šestdeseti del vseli danes poznanih živalskih vrst. Vsako leto se na novo odkrije mnogo živali in rastlin ter je pričakovati, da pojde tako še dolgo naprej, kajti še so veliki predeli na zemlji, ki še niso favnistično in flo-ristično preiskani. Celo v svoji soseščini imamo deželo, namreč Albanijo, ki je v pogledu živalstva kaj slabo preiskana. — itečinee Neki ameriški kriminalist je skrbno preiskoval različne slučaje, ki povzročajo zločinstva. Ugotovil je zanimivo vlogo sonca, katerega žarki so zakrivili že mnogo »zločinov«. Sorice ne ograža človeka samo s sončarico. Če koncentrira svoje žarke v steklu, lahko povzroči ogenj. Bili pa so tudi slučaji, ko je tako sprožilo celo strel v orožju, ležečem na mizi ter povaročilo smrt. Nekaterim obsojencem na smrt in na dosmrtno ječo se je šele v zadnjih trenutkih ali po mnogem trpljenju posrečilo dokazati, da je resnični krivec sonce. "j........... * \ '',, '7 lilij I i 'ti:. ' ; . 1 Prednice naše domače kokoši so živele kot divje ptice v Indiji in Indokini ter sosednih otokih. Zastopane so bile v treh različnih vrstah. Udomačili so jih najpreje v Indiji in na Kitajskem. Iz starih dokumentov sklepajo, da je to bilo pred kakimi 3000 leti. Toda Indijci so jih gojili samo za okras. Iz Indije je kokoš cmalu priromala tudi na Kitajsko. Kitajci pa so takoj spoznali/kako užitno je ko-cošje meso in so jo gojili samo za pre- »Kako prijetno je, če sj moreš najeti stanovanja a kopalnico!« k *■&&&& * Nemški motorizirani oddelki na franeosko-španski meji Od kod smo dobili kokoš? MESTA SO TOPLEJŠA KOT PODEŽELJE Meteorologi so že pred nekaj časa opazili, da je povprečna temperatura v mestih višja, kot pa na podeželju, pa čeprav leži to' tik mest in ima tudi sicer dane podobne meteorološke pogoje. Pozimi znižujejo mraz številni ogreti prostori. Znan pojav pozimi je, da skopni sneg po mestih mnogo hitreje, kot pa na deželi. Pa tudi poleti grejejo hiše mestni znak in je temperatura višja, kot na deželi. Opazovanja švicarskih meteorologov, ki so pojav podrobno raziskoval', so to tudi v polni meri potrdila. Pepek jc bil zelo skop. Stopil je nekoč v trgovino in povprašal za ceno klobuka. — Šestnajst lir! je dejal trgovec. Pepek je pomislil: Šestnajst lir? Štirinajst mu dam , če mu ponudim dvanajst, deset je klobuk vreden, osem mu lahka plačam, dal mu bom šest. Vzel je iz žepa denarnico ,pripravil štiri lire, položil pa dve na pult in dejal: — Ce mi iz dvolirskega novca vrnete eno liro, potem vzamem klobuk,.. ■—B————BBUMIMMUMf.! tov 30% (ostalo voda in pepel), pšenica pa 1% masti, 10% beljakovin in 74% ogl. hidratov, koruza 3.8% masti, 9% časti. Storf BaMon€itbeIif ^ \ ®* °«L. masti, 23% beljakovin in 59% ogl. hidr. Oplomenjena soja daje celo 25 hrano. Domača kokoš se je kmalu nato razširila še po Perziji, kjer je bila de--(ležita religioznih so se že gostili s kokošjo pečenko. Zelo so razširili rejo kokoši Feničani. Zanesli so jo na otoka Rodos in Dolos ter v Italijo. V srednjo Evropo je prišla deloma iz Italije, deloma pa preko južne Rusije, Poljske in Madžarske. V naših krajih so jo poznali že najkasneje za časa Kristusovega rojstva. Soja — ljudska hrana Soja ie rastlina, ki ima ogromno važnost v industriji in gospodarstvu v.sega sveta. Industrija jo uporablja za pridobivanje olja, ki ga predelujejo na mnoge drage produkte olja,, naj omenim samo namizno olje. Razen tega je rastlina ekonomska, ker popravlja zemljo in služi cot krma. Poseduje svojstvo kakor njene sovrstnice stročnice, da namreč iz zraka sprejema dušik. Tudi naša tla so ji ugodna, zato že več posestnikov goji to važno rastlino. Sojino seme, slično grahu, se da uporabljati- kot moka za peko kruha in peciva. Odlikuje se kot visoko kalorična hrana in to radi ogromnega procenta masti, ki ga vsebuje zrno. Soja vsebuje okoli 2-0% masti, 34% beljakovin, ogl. hidram 5% masti, 41% beljakovin in 22.5% ogl. hidratov (ostalo voda in pepel). V kalorijah pa je razmerje sledeče: oplemenjeha soja daje 4931 kalorij, nedpldmenjena soja 4599 kalorij, pšenica 3569 kalorij, koruza 3600 kalorij, fižol 3556 kalorij. Sojino seme se rnoire oplemeniti na več načinov. Naj-navadnejši je običajno temeljito kuhanje, pri katerem odpoka luskina. Oluščeno in dobro kuhano zrno se zmelje in uporablja kot dodatek krušni moki in s tem zelo. zviša redilnost kruha. Doda se h krušni moki v razmerju 1:10, po oktisu tudi v večji množini. Soja je danes, razmeroma cenejša kot pšenica. Oplenicnje-na se lahko prebavlja, ko znaša prebavni koeficient pri soji 90%, pri grahu in fižolu 75%. Priporoča se celo rekonvalescentom in bolnikom. — Z. V. Živali, ki so pomagale ustvarjati zgodovino RIMSKA VOLKULJA Zgodba o ustanovitvi Rima je zvezana z ganljivo pripovedko o rimski volkulji, ci je ohranila ustanovitelja večnega mesta Romula in Rema pri življenju in so ji morali torej biti Rimljani hvaležni za veličino večnega mesta in rimskega svetovnega imperija. Ko je nekega dne svečenica Rhea Silvia podarila življenje kar dvema otrokoma, je to vzbudilo tako ogorčenje ljudstva, da je zahtevalo njeno smrt. Svet starešin se je zbral in obsodil mater v ječo, otroke pa so morali izpostaviti na Tiberi. Reka je nesla otroka nekaj časa s svojim tokom, dokler se košarica v kateri sta se nahajala ni ujela pri nekem figovem drevesu za obalo. Tu ju je sprejela pod svoje varstvo neka volkulja. Dan in noč je pazila na otroka in skrbela za njiju kot naj-skrbnejša pestunja. Končno ju je našel neki pastir in ju izročil v varstvo svoje žene. Ta ju je nato vzgojila in sta pozneje postala ustanovitelja večnega mesta. To je bilo ustanovljeno 1. 753. pred našim štetjem. ZVESTI SLON Dva dneva se je Por odločno branil pred naskakujočimi četami Aleksandra Velikega. Na hrbtu slona je delil smrt svojim sovražnikom. Toda vrste sovražnikov so ga obdajale vedno tesneje. Bil je večkrat ranjen in je močno krvavel. Zgrudil se je na slonovem hrbta. Zvesta žival je začutila takoj izpremembo. Pohitela je s svojim tovorom iz vojnega meteža v goščavo. Tu je slon pokleknil in pazljivo zvalil svoj tovor na zemljo. Z rilcem mu je skrbno izvlekel puščice iz ran in mu izpiral rane, da je krvavenje prestalo. Nato je ponovno naložil kneza na svoj hrbet in se z njim vrnil na bojišče nazaj. Tu ga je položil zmagova’cu pred noge. Aleksandra je to tako ganilo, da je dal Poru na razpolago svoj najboljši šotor, mu nudil skrbno nego in mu končno vrnil tudi njegovo deželo. KAPITOLSKE GOSI Poleg volkulje so Rimljani visoko častili tudi spomin na važno vlogo, ki so jo odigrale pri obrambi Kapitola gosi. Galski vojskovodja Bren je premagal Rimljane, zavzel deloma že tudi Rim. Kljuboval je še samo Kapitol. Bren je sklenil zavezeti Kapitol v nočni temi z nenadnim napadom, ki bi presenetil rimsko obrambo. Prvi galski vojščak se je že dvignil s i>omočjo visoke lestve na obzidje. Tedaj je hrup prebudil svete gosi Junoninega svetišča. Zagnale so velik hrup ter s svojim gaganjem prebudile rimsko obrambo. Napad je bil odbit; TIGRICA CESARJA NERONA Nero ni znan samo po požigu mesta Rima, po razsipnih gostijah, pesniških poizkusih itd., temveč tudi radi svoje tigrice, ki pa mu je pripravila presenečenje. Imenovala se je Phoebe. Pri velikih banketih je ležala pri Neronovih nogah in je bila vedno pripravljena naskočiti vsakega, katerega ji 'je Nero s prstom pokazal. Dotičnemu je odtrgala glavo in jo vrgla’ tik pod cesarjeve noge. Nekega dne je padla v cesarjevo nemilost sužnja Acte, ker se je dala krstiti. Zato je bila obsojena, da so jo izpostavili v areni. Zvezali so jo na steber. Tedaj je Nero odprl zlato kletko tigrice Phoebe. Množica je pričakovala vsak čas trenutka, ko bo zver sužnjo raztrgala. Zver se je napotila v areno in se tu vlegla krotko k nogam sužnje. Množica je spoznala, da je bila zver usmiljenejša kot rimski cesar. ŽREBEC V DIVJEM DIRU S KOZAŠKIM HETMANOM PO STEPI Slavni ukrajinski hetman Ivan Stepanovič Mazeppa je služil v mladih letih na dvoru poljskega kralja Ivana Kazimirja. Njegovo srce je podleglo čarom lepe žene enega izmed dvorjanov. Pri ntekent nežnem sestanku' ju je iznenadil ljubosumni soprog. Dal je s svojimi služabniki prijeti Mazeppo, ga sleči in ga golega privezati na hrbet divjega žrebca. Žrebca so nato pognali v stepo. Privezan na hrbet konja, z glavo proti nebu, je Mazeppa predirjal goščave in stepe, izpostavljen ujedam in divjim zverem. Vsega krvavečega so ga opazili ukrajinski kmetje šele šesti večer in ga rešili s konja. % Naloge današnje žene Naloge današnje, žene se. silno razlikujejo od nalog včerajšnje .žene. Drugačni časi zahtevajo drugačnega človeka, a žena mora biti človek v najpopolnejšem smislu besede. Biti človek, je v današnjih prilikah včasih silno težko, toda žena mora iti preko tega, kajti ona; predstavlja svetu ženo, mater, delavko, in to sp pojmi, na; .katerih trdno stoji ■ življenj« danes bolj nego kedaj poprej^'.. Večkrat so žerrazne težave zajele človeški rod. -Toda nekdaj je bilo na svetu tako, da so tem raznolikim težavam nastavljali svoja ramena možje. Borbi z življenjem so se izpostavljal! sami, ~za sebfc za ženo in za svoj- dom. r Žene se večkrat sploh niso zavedale; kakšne brid kosti pretresajo zunanji svet in misli moža. Ostale so čuvarice domačega ognjišča, mateire-vzgojiteljice; le tu in tam so videle zaskrbljen obraz svojega moža, včasih je bil posledica tega tudi slabši kruh, toda borbe z življenjem niso spoznale. ■ - v ■ .. Kako drugače je sedaj! Žena je postala možu skoraj enaka v borbi za ideale, v borbi, za napredek, v borbi. za kruh. Poslednja in najtežja borba, borba za kpuh, išče danes od obeh, od moža kakor .od žene enak delež. In naloga žene je, da tudi v tej borbi vztraja, da baš v tej, za življenje najpomembnejši točki pokaže svojo moč, svojo vztrajnost in enakovrednost. V glavi razum, v srcu pogum! To bodi geslo vsaki izmed nas. Današnja žena ne more in ne sme biti ono ničemurnosti polno in gizdavo žensko bitje iz prošlostl, temveč žena dela in samozatajevanja. Danes, prav danes bo lahko vsaka v borbi z resnimi platmi življenja dokazala svojo enakovrednost z moškim in .pravico po popolni enakopravnosti. kateri že od daleč sumljivo smrdijo, le • one ne opazijo, da so to dobro nastavljene limanice. Kolikokrat išče kdo več mladih, čednih deklet za damsko kapelo na drugi konec domovine. Dekleta pa kakoir ose na med, ne opazijo pa, kar bi lahko vsakemu pametnemu človeku postalo sumljivo, da jih sploh nihče ni vprašal, če obvladajo igranje na kakšnem glasbilu ali če imajo sploh posluh. To je eden način zvabljanja deklet v tujino, kjer jih potem izkoriščevalci po par mesecih puste na cedilu — je pa jih še cela vrsta. Laskave obljube, želja po življenju brez dela zvablja dekleta v svet. Navadrio se ne vračajo, ker jih je sram. N&p&dna 94-ožiaa* upliva na ves organizem-Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je C3treg.!.fir.!52U/13.fn.J5 Letošnji jesenski plašči Že smo bili mnenja; da nas bo letošnje vreme ogoljufalo za jesen in da-bopo dokaj nelepem in neprijetnem poletju'nastopila kar zima. Saj smo se proti koncu avgusta, zavijak že .kar v, zimske, plašče. Toda zadnje dni se je sonce usmililo naših prezeblih-hrbtov, pretrgala se je siva koprena in nebo se nam .je pokazalo^ y vsaj svoji lepoti in prostranosti. .Zopet nam. je ostalo upanje, da vendarle doživimo tiste lepe in zaželene jesenske dni, ko šumi pod nogami odpadlo listje, „son-ce nam pa" pošilja od strani- nadnje tople pozdrave. .. Izboljšanje vremena je tem bolj razveseljivo, ker, nam baš- leto^nia jesenska morda’ prinaša precej ljubkih novosti, oglejmp. si .predvsem plašče. * , Letošnji. jesenski plašči so v vsakem pogledu zelo. praktični, - kar mora-biti :v današnjem času vsaki ženski izredno dobrodošlo. Skoraj brez izjeme so.namreč široki, izdelani večinoma iz pirecej težkega večidel moškega blaga solidnih barv. S takšnim plaščem lahko z enim udarcem ubijemo dve muhi, kajti z lahkoto v širok plašč vstavimo naknadno toplo podlago in ga lahko nemoteno uporabljamo tudi za zimo. Z ozirom na kroj sicer ne prinašajo jesenski plašči posebnih novosti, pač pa so na njife posebnost veliki eno- ali'dvodelni žepi, ki-že znano obliko širokega plašča zelo podvignejo. Posebno prikupne so na novih plaščih tudi icapuče obrobljene s kožuhovino. Vržene na. .hrbet predstavljajo čeden ko-žuhovitfast ovratnik, pod katerim niti ne slutimo kapuce. Kako prijetne so kapuce ob .vetrovnem ali mrzlem .vremenu, vedo povedati one,, ki so io že imele. Kaj ba kuhala? Ponedeljek: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Goveji faširani zrezki. 3. Krompirjeva solata. Zvečer: Ocvrte kruhove rezine. Solata. Torek: Opoldne:' 1. Korenjeva juha. 2. Ledvična omaka. 3. Kruhovi cmoki. Zvečer: Sarma. Sreda: Opoldne: 1. Vampova juha. 2. Krompirje- ♦ vi svaljki. 3. Solata. 4. Oblečena jabolka. Zvečer: Praženec. Omaka iz suhih sliv. četrtek: Opoldne: 1. Kokošji paprikaš. 2. Široki rezanci. 3. Sadje. Zvečer: žličniki z jajcem. Solata. Petek: Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Solata iz stročjega fižola. 3. Jabolčni zvitek. Zvečer: žganci s kislim mlekom. Sobota: Opoldne: 1. Gobova juha. 2. Francoski krompir. 3. Endivija. Zvečer: Telečja obara. Krompir v kosih. Nedelja: Opoldne: t. Umetna ragu juha. 2. Svinjska pečenka. 3: Dušen riž. 4. Solata. Zvečer: Hrenovke- Čaj. Ka' zvablja naša dekleta v svet Iti daleč vstran od doma, nekam,-kjer je življenje drugačno in lepše nego doma, kjer se na lahek in lep način zasluži mnogo • denarja, to je' želja premnogih naših deklet, živečih v skromnih in ozkih razmerah na podeželju' ali v predmestjih. Pri'želji se začne, konča''še'pa navadno tam, od koder skoraj ni več povratka. Za te pobožne' želje mnogih deklet pa vedo prav dobro tudi razni prebrisani ljudje, kateri si potem s pomočjo teh sanjark polnijo žepe^-h*-ker-je-to tako, zato na žalost še dandanes obstaja v svetu trgovina % belini blagom*, čeprav v precej drugačni obliki kakor pa jo po-ztfamo iž zgodovine, -povesti in filmov. Obstaja pa lfe! Zakaj? Zato, ker so naša dekleta tako lahkomiselna -m lahkoverna, cta verjamejo, da se d3 fereižf vsakega Znanja ali dela zaslužiti veliko denarja, doČim ga doma niti ob trdem ir. resnem delu ni bilo. Nasedajo raznim oglasom, Telečji vampi v obari. Telečji vampek popari in z nožem ostrži, ga dobro_ operi in mehko , skuhaj v kropu ter ga zreži nato na drobne rezance. Razgrej žlico masti, dem vanjo žlico moke, in ko se bledo zarunjeni, prideni pol žlice drobno zrezane čebule, strok česna in zelenega peteršilja ter še mešaj, da se zarumeni; nato prideni zrezani vampek, par-krat premešaj in zalij s pol litre tople vode, prideni vejico majarona in debel, na kocke zrezan kuhan krompir z vodo vred, za noževo konico popra, košček limonove lupine in sol. Ko vse skupaj 10 minut vre, prideni kisa po okusu. Rezanci s svežimi češpljami. Napravi široke rezance iz pičlega litra moke, 2 jajc in nekaj žlic vode, jih skuhaj v vreli, osoljeni vedrin odcedi. Nato namaži kozo s surovim maslom ali mastjo, jo potresi z drobtinami in naloži vanjo pest rezancev in na te vrsto olupljenih, čez pol preklanih češpelj._ ki si jih potresla s sladkorjem, zmešanim s ščepom_ cimeta. Na češplje naloži zopet rezance in češplje. Ko je koza polna, zmešaj eno jajce, 2 žlici sladkorja in četrt litra mrzlega mleka, polij to po rezancih in prideni semtertja košček surovega masla. Postavi v srednje vročo pečico in peci 40 minut. Stročji fižol, konserviran v okisani vodi. Kuhaj 5 kg opranega, na obeh straneh obrezanega fižola 10—12 minut v slani vodi. Nato ga stresi na rešeto, in ko se odteče, ga zloži v kozarce in zalij s pripravljeno okisano vodo. Zavri liter vode, % 1 kisa, žlico soli, zrezano čebulo in žlico celega popra. Ko se fižol Ohladi, mu prideni 2 grama salicila, premešaj, zaveži kozarce in jih shrani. Kadar fižol rabiš, ga vzemi -iz kozarca na krožnik in polij z oljem, kisom in nekoliko juhe in potresi z drobno zrezanim zelenim petršiljem, poprom in česnom. Fižol tudi lahko prevreš v zavreti.vodi; ko zavret nekaj minut stoji, ga odcedi in uporabljaj kot sveži iižol. Moda, čas in pletenine Kako prijetno je pričakovati zimo, aiko vemo, da se bomo lahko oblekli tako, da nas ne bo zeblo. To:jamstvo nam da iabko le volna in njeni izdelki. Volneno perilo, volnene jopee in puloverji, volnene obleke in nogavice so stražarji, ki nas branijo pred mrazom. Doslej smo razne potrebne pletenine lahko za razmeroma majcen denar kupili izgotovljene v trgovini. Letos so se -tiKli v tom pogledu pokazale težave. Volna se je zelo podražila. Volnena jop-ca nekoliko slabše kvalitete je letos skoraj dvakrat tako draga kakor lansko leto. Izplača se sedaj bolj nego kdaj poprej kupiti volno in izdelovati pletenine doma. Čeprav je volna precej draga, bomo vendar-prišli do zaželenega oblačila na mnogo cenejši način, poleg tega pa bo izdelano res po našem okusu in kroju. Že od nekdaj jo pletenje in kvačkanje najbolj ..priljubljeno .ročno delo, ker najmanj' utruja oči in najhitreje napreduje. Zakaj bi se ga ne poslužili sedaj, ko so gotovi izdelki tako dragi. Delo ni težavno, ker lahko delamo po izdelanem kroju. Le malo v pletenju ali kvačkanju iz-vežbana ženska roka lahko ustvari ljubke vzorce in kombinacije. Moda je zadnje čase pleteninam zelo naklonjena —* za odrastle kakor za otroke. Ne moremo si predstavljati enostavnejšega oblačila za otroka, nego je pletena obleka. Otroci naglo rastejo v višino; treba je le doplesti par vrst in oblekca je zopet dovolj velika. Jesenski čas je najprimernejši za pletenje in kvačkanje. Vročina1 nas ne muči več, a hladni večeri nas opominjajo, da bo kmalu treba toplejše obleke. H=» Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 98 Roman iz tihotapskega iivjj*ijjjB n« fathrii .poljsko* ruski meji Zanimajo me ljudje. Brez potrebe so vznemirjeni. 'Koliko nepotrebnih 'jfibov in kretenj storijo. Kaiko brezskrbni so. Zaradi kakšnih malenkosti .se razjezijo, začnejo vpiti iii'se razburjati! Vselej in povsod me skiisajo ociganitl za' tlfenarl Dovoli m jim, da me goljufajo, toda v duhu se snlejim.tei ttiiho^.'iM)dloiSiti.. Podnevrin ponoči se zabgvam. Jedva mi. ostaja časa za spanje. Zabavam se* kajpada, to pomeni: jem in pijem .v. raznih restavracijah, hodim v kina'in gledališča,'kupujem si -ženske. Kako ceneno blago je vse to, kar mi ponujajo ti ne-Številni -posredniki.*- Ponujajo tali kokete, ženske, dekleta, dekletcar : čudovito, da mi, še otrok ne pripeljejp.i. Ženske, so poceni kot kobilic«. Nejfajkrat bo mi por. nujah ..take reči, da $em se obrnil in pljunil. Okoli mene se- sučejo razni tipi-in po* tegonb Kot hijene ■so zavohali denar. In tako spoznavam mesto a plati, s katere ga doslej nisem* poznal. Spoznal-sera, dn živijo v njem ljudje slabše-kot-oni, ki živijo na meji.,-. Tu vre na vsakem koraku brezobzirna vojna; in gorje onemu, ki je brez sredstev in pameti! Sinoči- sem se pozno vračal v hotel * Vsi -trije smo' bjti v nekenv razkričanem, toda na *tmaj in pred oblastmi -tajnem 1 nosjamne zenske in njih dušljive sobice, pojne alkohalnili izparin, Za trenutek 'sem Šfdjjil 'na..- d.vor^žče. Noč je bila lTrasna. g$;s(je SO -bile tako lepe ko na meji... Veliki voz je prav tako živo sijal. Manjkal je le šepet gozdov, pa polja, travniki. Ne, .ty iso same mračne stavbe, bre^ d^še (p.,|ivtienja. >«< - - [ ■'<• »■ sem domov. Poslovil sem se od tovarišev in žensk. — Zakaj tako zgodaj? ... Jedva ste se qugijeli v zabavi, pa že odhajate?... ganite, mucek.',. Takole suho vendar ne boste zaključili večera? Ofedam pijane obraze, kalne oči s praznim in topim smehljajem, jalove obraze in jalove ženske. Po obrazih jim tgče^pot, pomešan s pudroip in ličili.,. Boli me gliava! _ pravim, in odidem. : j Pragoma stopajo po ulicah. Pcazne so. Ng križiščih stojijo stražniki in zehajo. _Meja ... mislim, in zeleni... Tudi jtu so mejne stezice, žične ovire, in zasede. Da, tukaj se tihotapi le-igalnoj -Tukaj se tihotapi pod naznimi pretvezami in pretvarami: laž, oderuštvo, 'goljufija, bolezni, spolna razvratnost, razkošnost, izkoriščanje... Da, tu so vsi tihotapci. Sami novačkl! I Elegantno asar pbječen^ zato so stra?.- lo^alu. Vse se mi je zagnusilo: pijane in ne^ Bližu hotela, v katerem stanujem, mi pride nasproti dekle. Revno je oblečena. Nekaj časa ogleduje, koketno se mi smehlja in mi teče: — Poj deva? Mlad:.obraz in. na njem poslovni smehljaj, ko da je prilepljen na tiča. " J&tkajcsi .Uvko Jcasno ša, na ttlici?, — jo vprašam. . „ v .."v. -u ' — Doslej že nisem ničesar zastužfeo.:. Težki čas1!... pred prvim je!... .. •— Torej pojdi! ; .veso. In odvedel sem dekle v hotel v sruoio sobo. . -c is« C . — Alibočeš jesti? — jo še vprašam. — Da. _ - J Pokličem natakarja in mu naročim Steklenico vodke, steklenico piva in ntr-zel narezek.. Dekle je ko volk, kair -mi ie/zelo vš^čv. 8(}gmex lagala res ni, M.a j« laična ko sestradan pes-, Izpii se m. vodko, Ko je dekle odjedlo, sem ii velel, naj leže k zidu. Vrata sem zaklenil, ključ pa skrivaj spravil. -Denarrt-rco sem položil v predal nočne omarice. • : v Legel sem. Pokadim še nekaj cigaret, nato pa polagoma zaspim. V noči trie prebudi dekle. Prebudim se v hipu, toda delam se tako kot bi še spal Koj sem zaslutil, da se dogaja nekaj nepravilnega. Smehljam se: — Mene ne boš ogoljufala! — Vem, da hoče zlesti s posteče. Obrnem se na bok in .si z roko zakrijem oči ter čakam, kaj se bo zgodilo... Zlezla je s postelje. Pristopila je k mizi, Tiho si je nalila iz steklenice vode in pije, neprestano upi rajoS; »51 vame. T*o-tem sm vrne' k postelji fei me gleda, »kla- njajoč se nad menoj. Dolgo prisluškuje, nato pa previdno odpre predal nočne omarice in vzame iz njega listnico. Iz šopa vzame neka] bankovcev. Nato spet položi listnico v predal. S tal pobere' svoj čeveljček. Bankovce drobno zgane ter jih stisne v čevelj, ki ga nato spet tiho položi na tla ter se potem splazi v posteljo. Posluša, če spim... Spim in se v duhu smehljam. Zjutraj senv se umil in -skrbno-oblekel. Lola (dejala mi je, da ji je tako ime) se oblači. Naročil sem razkošen, zajutrk ter velel dekletu,-na}' sede za mizo. Ljubeznivo sem ji stregel. Neprestano sem io spraševal: — Lola, ali znabiti ne želite še česa? Naglo je jedla. Rekla mi je: Ne, dovolj imam. Dovolj? — Da. .................... — Zdravstvujte torej! Pirožim }i roko. Ona pa mi nekoliko osorno reče: — Kaj pa za noč? To me je razjezilo. — Za noč? — jo vprašam. — Da, za noč... Kaj si vendar misliš? Prebadam jo z očmi. Precej časa molčim. Dekle se jame umikati k vratom. Pristopim k njej. Naglo se sklonim ter ji potegnem z noge čevelj. Iz njega privlečem bankovce. Razvijem jih. Sedemdeset zlatih. Dam ji bankovec, ostalp spravim v žep. — Tu imaš za noč! (Dalje.) ssasissa Vpraiang© nacionalnega mojstrstva - Ako nočemo anarhije in nazadovanja, je potreben objektiven kriterij, ki naj bo čim bolj enoten in visok. Zato po našem mnenju niti niso potrebne posebno zapletene reforme. Narodne zveze naj prirejajo vsako leto svoj prvenstveni turnir z 10—14 udeleženci z ozirom na predhodne klubske turnirje. Na podlagi teh rezultatov in event. rangliste naj določi svoje najboljše zastopnike (število bi se določilo po posebnem ključu, če bi bila pariteta nepravična) za državni amaterski turnir, ki naj bi nikakor ne imel več kot 12—14 udeležencev. Samo zmagovalec tega turnirja bi dobi! naslov jugoslovanskega mojstra. Na ta način bi se le zvišala raven in privlačnost teh turnirjev, obenem pa znižali prirediteljem finančni stroški. Mojstrski naslov bi pridobil na pomenu in veljavnosti, saj nam ne gre za to, da bi producirali čim več mojstrov, marveč da bi vsakokrat promovirali res vrednega, če že ne najvrednejšega. Kako pogosti bi bili ti drž. amaterski turnirji, bi pač za-viselo samo od denarnih sredstev, po možno-- sti pa naj bi bili nadalje vsako leto, saj je pri nas resnih turnirjev in sploh prireditev prej premalo kot preveč. Zlasti šahovsko — kvalitetno in kvantitetno — močnejše države so in morajo biti glede podeljevanja mojstrskega naslova še posebno previdne in kritične, kar zlasti potrjujeta Rusija in Nemčija. Še en regulativ^ bi bil potreben, predvsem že zaradi naraščajočega števila mojstrov. Mojstrom, ki na šampionatu ne dosežejo dobrega ali vsaj tretjinskega uspeha, naj sicer naslov ostane, izgube pa naj prvenstveno pravico udeležbe na nadaljnjih prvenstvenih mojstrskih turnirjih. Po tem bi pri praktično najvišjem številu 18 udeležencev imeli najprej pravico udeležbe nagrajenci, nato oni, ki so še dosegli mojstrski tretjino, nato novi nac. mojster in končno šele slabo placirani mojstri, dočim bi amaterji sploh ne imeli dostopa (za enkrat morda še eden, a v poslednji vrsti). V zadnjo skupino bi prišli tudi oni mojstri, ki bi se dvakrat zaporedoma brez š. Dr. Anton Schwabov šahovski turnir v Gaberju. V torek je bilo odigrano tretje kolo. Rezultati so naslednji: Hajsinger—Fajs 0:1, Medvod—F. Schneider 0 : 1, Rajšek-—J. Schneider 0:1, Esih—Slimšek *1 : 0, F. Csorgo—Habenšus 1 : 0, Regner—Verčkov-nik 0 : 1, Golia—Ahtik 1 : 0, Mirnik—E. Csorgo in Domajnko—Pukmajster prekinjeno. Stanje po tretjem kolu: F. Csorgo, Fajs in J. Schneider 3, Verčkovnik 2 in pol, Mirnik in Domajnko 2 (1), Golia in F, Schneider 2, Habenšus 1 in pol, E. Csdrgo 1 (1), Slimšek, Esih in Hajsinger 1, Pukmajster 0 (1), Ahtik, Medved, Regner in Rajšek 0 točk. zadostnega razloga odtegnili šampionatu. Ta določba je v dopolnitev prejšnje nujno potrebna. čez leta bo verjetno potrebna še nadaljnja reforma z uvedbo izbirnih tekmovanj. Ta preosnova utegne biti kakšnemu mojstru neprijetna, v uteho pa naj navedemo, da se na primer Alatorcev, ki je lani igral z Rago-zinom meč za naslov velemojstra, letos v predtekmovanjih sploh ni kvalificiral za ruski šampionat. Mislimo, da so naši predlogi dovolj stvarni in liberalni in da bodo vsaj nekaj prispevali k čim ugodnejši rešitvi tega problema. Sploh vrzimo vse spore in trenja med slabe variante in uredimo v miru in slogi naše šahovsko življenje, da nam bo v radost in državi v ponos. (Glej članek od 7. t. m.) Tone Preinfalk, Ljubljana. Dve partiji Iz Rusije Z nedavnega kvalifikacijskega turnirja v Kijevu, ki je bil nekak uvod v sedanji prvenstveni turnir v Moskvi, čigar poročila prinašamo dnevno, objavljamo še naslednji dve partiji. Prvo je v lepem stilu dobil favorit sedanjega turnirja v Moskvi I. Bondarevski. DAMIN GAMBIT Beli: Bondarevski Črni: Konstantinopolski 1. d4, d5 2. c4, c6 3. Sf3, Sf6 4. e3, e6 5. Ld3, dxc4 6. Lxc4, c5 7. 0—0, a6 8. De2, b5 9. Lb3, Lb7 10. a4 (beli skuša oslabiti damsko krilo črnega), b4 11. Tdl, Dc7 12. Sbd2, Sbd7 13. Sc4, Le7 14. Ld2, 0—0 15. Sce5, Sxe5 16. Sxe5, Tac8 (izgledneje bi mogel črni nadaljevati 16... cxd4 17. exd4, Ld5) 17. Taci, Db8 18. Lc4, Da8 19. dxc5, Lxc5 20. 13 (grozi 21. Sd3 in črni je zato prisiljen k a5), a5 21. Lel (beli ima boljšo igro figur. Na 21. Da7 bi sledilo seveda 22. Lf2 in nato e4. Po zamenjavi figur se belemu obeta boljša končnica), Tfd8? 22. Txd8+, Txd8 23. Lxe6, fxe6 (bolje je 23 .. . Lxe3+ 24. Dxe3, fxe6, sedaj pa ima beli. poleg dobre igre še kmeta več) 24. Txc5, Da7 25. Dc4, Sd5 26. Lh4, Tf8 27. e4, Sf4 28. Lf2, Td8 29. h4, Db8 30. Le3 (na 31. Lg3 bi sledilo 30... Tdl 4- 31. Kh2, Dd8), Sd5 31. Ld4, S14 32. Le3, Sd5 33. f4, Sxe3 34. Dxe6+, Kf8 35. D17+ mat. Če bi črni umaknil kralja 34... Kh8 bi sledil znani mat 35. Sf7+, Kg8 36. Sh6+, Kh8 37. Dg8+, Txg8 38. Sf7+ mat. Take sramote pa seveda Konstatinopolski ni hotel doživeti. (Glose I. Bondarevski) 130. Griinteldova obramba Beli: Dubinin Crrii: Kasparjan 1. (14, SfO 2. c4, f>H 3. Sc3, (15 4. Sf3, Lg7 5. e3, 0-0 6. DbS, ofi 7. Le2, c6 St. 0-0, Sbd7 9. Tdl, b« 10. Se5 (beli mir merava odpreti d linijo ter se polastili) točke d6. Vendar pa la ideja radi nerazvitega damskega krila ni preveč zdrava. Potrebno je bilo najprej 10. Ld2 11/. Taci in šele nato z udarom v središču), S.veS 11. dxe5, Sd7 12. 14, Lb7 13. Lf.f, De7 14. c.vd5, exda 15. c4 (beli se je zanašal na to potezo, toda napad na d G se radi proiiakcije črnega ne posreči), Sc5 16.Da3 (na 16. Db4. sledi seveda a5, na 16. Dc2 pa 16.... dxe4 17. Sxe4, Sxel in nato f6), (14! (črni žrtvuje kmeta, da ,,zamaši“ polje el, kopica belili kmetov v središču pa je trenutno ohromela in črni z lahkoto sprovede akcijo na kraljevem krilu) 17. Txd4 (na 17. Sa4 bi prišlo 17... Tfd8), g5! 18. gS (tudi na 18. fxg5, Lxe5 19. Tdl, 1’6 20. g 16, Dxf6 ima črni izglede na napad), gxl'4 19. gxfl, l)h4 20. Se2, KhS 21. Le3. Tg8 22. Khl, Lh6 23. Tfl (napak hi bilo 23. b4 radi 23... SeG 24. Td7, Dh3 25. Sgl, Txgl+! 26. Lxg1, Sxf41 in po 27. Txb7, Se2 28. Lf2, Lt'4 beli izgubi), La6 24. Td2, Lxe2 (bolje je bilo 24..... Dh3 25. Tf2, Lxe2 26. Tdxe2, Tad8 27. Td2, Txd2 28. Lxd2, Dh4 s prednostjo črnega) 25. T.\e2, Lxf4 2«. Lxf4, Dxf4 27. Lg2, Dxe5 28.Txf7, Tad8 (na 28.............. pride 29. De7) 29. Dc3! (beli sedaj izsili zamenjavo dam), Tdl-f 30. Lfl (Til bi bilo slabo radi 30. .. Txfl-|- 31. Lxfl, Dxe3 32. bxc3 Te8 itd.), Dxc3 31. bvt3, Te8 32. e5, a5 33. h3, Td5 34. Tc7. I di (na 34 . .u Tdxe5 35. Txe5, ^ Txe5 36. Txc6, Te6 I)i mogel črni doseči nekoliko boljšo končnico) 35. T12? (po tej potezi pa beli izgubi; s 35. Tf7 bi partfja verjetno končala remis), Sel! 38. Tff7 (na 36. Tfl dobi črni s 36.. . Sg3+ 37. Kg2, SxFl), Sg5 37. TI5, Tg8 38. T.\cfl, Se4 39. Tcf6, Sg3f 40. Kg2 (na 40. Kh2 bi prišlo <10. .. Td2-|- 11. T1'2, Sxfl-]-), Sxf5+ m beli preda. — (Glose G. Kasparjan). IZ RAKOVNIKA V našem zadnjem pregledu smo že poročali, da je letošnje prvenstvo češko-Moravske na turnirju v Rakovniku osvojil mladi češki mojster Jan Fo!tys, ki je dosegel od 11 možnih 9 točk, sledi bivši prvak Karel Opočen-sky 8, inž. 01exa 6 in pol, F. Žita in K. Hro-madka 6, J. Louma in dr. Trcybal 5 in pol, Katjetov in Krtička 5, Podgorny 4, Pokorny 3 in Dobiaš 2 in pol točke. Proti mojstru Hromadki je Foltys dobil v 1. kolu v zanimivi »miniaturki« 133. Italijanska partija Beli: Foltys črni: Hromadka 1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lc4, Sf6 4. d3, Lc5 5. Sc3, d6 6. Lg5 (Canalova varianta), Sd4? (napaka; bolje je Le6 ali pa Sa5. Tudi 6.., h6 ni dobro radi 7. Lxf6, Dxf6 8. Sd5, Dd3 0. c3! itd.) 7. Sxd4, Lxd4 8. Sd5, h6 (na 8.., c6 sledi 9. Sxf6 + , gxf6 10. Df3 in beli dobi) 9. Lxf6, gxf6 10. c3, Lb6 11. Dh5 (grozi Sxb6 in mat Dxf7), Th7 12. Dh4 in črni preda. š. Mojster Ivan Lešnik je v Mariboru odigral 3. sept, proti 19 šahistom simultanko z rezultatom + 16, —1, =2. š. V Šoštanju je v okviru tamošnjega šahovskega kluba odigral 29. avgusta naš najmlajši mojster Berner simultanko proti 11 šahistom z rezultatom +8, —2, =1. Turnir za prvenstvo Taškenta in Uzbekistana je pravkar v teku ter se ga udeležuje 17 igralcev. Po 12. kolu sta v vodstvu Skrip-kin in študent Abdullajev iz Taškenta. 11. šahovski oreh Danes spet ena iz Rusije. Sestavil jo je znani šahovski umetnik in komponist A. 1. Kub-bel iz Leningrada. Zanjo je dobil pri »Šacli- matnem listoku« 1925 prvo nagrado. Videli boste, da jo je zaslužil. Beli: Kel, Sb7 in kmetje na c6, d4, h3 in h5. Črni: Kh6, Tf4, Ldl in kmeta na g5 in h7. Beli na potezi dobi. Prvi hip boste imeli velike težave. Ko D , . j ,. pa boste prodrli v Beli na potezi dobi skrivnost te pre- lepe študije, boste navdušeni in nagrajeni za trud. Študija je pravi biser ruske šahovske umetnosti. Rešitve s kuponom najkasneje do četrtka, 19. t. m. BS* 1 r/'."". REŠITEV 10. ŠAHOVSKEGA OREHA 1. Ld6, La5 2. Ld3, Lxc7 3. La6+, Kb8 (3... Kd8 4. Le7+ mat) 4. Ke7, Lxd6+ 5. Kxd6, Ka8 6. Kc7, poljubno d6 ali d5 7. Lb7+ mat. Tokrat zadeva ni bila prehuda. Rešitev spet cela kopa, med njimi 12 pravilnih. Pravilno so rešili: Jurij Regoršek, Dolfe Ketiš in Lojze Gabrijan iz Aiaribora; Ivan Limbeck, Domžale; Rudolf Goljat, Dovže-Mislinja; Dušan Ni-šelnicer. Murska Sobota; Rudolf Travinič, Zagreb; Jože Šacer, Sv. Alarjeta niže Ptuja; Emil Csorgo, Celje; Slavko Zupanc in Lojze Zajc iz Ljubljane; Gustav Hržič, Vel. Nedelja. Roman Juša Kozaka »šent Peter« je žreb določil kot nagrado Dolfetu Ketišu iz Maribora, ki naj dvigne knjigo v uredništvu. Kupon za Šahovsko nagrado „Večernik“, 14. septembra 1940 «Vv\,VUAAAA/V Črnski cigani v Afriki V gorenjem Sudanu živi zamorsko pleme, ki se že od nekdaj ukvarja s pridobivanjem kovin, iz katerih izdeluje potem orožje in orodje. To pleme živi nekako tako, kakor pri nas cigani. Včasih odpotuje v neznane pragozdove, kjer koplje rudo in pridobiva iz nje na primitiven način kovine, potem pa gre spet dalje in na robu pragozda kuje svoje izdelke. Ko jih je že dovolj na zalogi, se napotijo ti črni cigani po naselbinah domačinov, katerim prodajajo svoje blago za hrano in obleko, Dasi so prišli tudi tja že davno evropski tovarniški izdelki, cvete ta primitivna trgovina še dalje, kajti tamkajšnji domačini navadno nimajo denarja, da bi kupovali izdelke belih ljudi. čeprav pa so ti črni cigani kulturno gotovo na višji stopnji kakor njihovi so-rojaki, jih ti yendar gledajo zviška, ker so pač — cigani. Oni sami pa ta prezir seveda tudi vračajo in se norčujejo iz »divjakov«, ki si sami ne znajo izdelovati tako dobrega orodja in orožja in so odvisni od njihove »industrije«. GOSTIJA OB SLONU Na vznožjih Ruvenzopja, velike gore v osrednji Afriki, prebiva rod črnih pritlikavcev, najmanjših prebivalcev Afrike, ki pa so kljub; temu izredno spretni lovci na slone. Slone napadejo z ostrimi sulicami, navadno tako, da jih zabodejo pod trebuhom. Ko slona umore, postavijo ob njem svoje šotore hi žive tam tako dolgo, da ga do kosti pospravijo v-svoje sicer majhne želodce. Potem se napotijo dalje za svojo lovsko srečo, kajti ti pritlikavci ne poznajo stalnih bivališč. Njihova domovina }e povsod tam, kjer najdejo dovolj hrane. Evropska civilizacija doslej še ni segla do njih, čeprav teko tudi tam v bližini že avtoniobilske ceste. SOL MED AFRIŠKIMI ČRNCI Na koncu Albertovega jezera, ob gorenjem toku Nila, izvira iz ognjeniških tal vroča slana voda, ki je skoraj popolna raztopina kuhinjske soli. To vodo zajemajo tamkajšnje , črnske domačinke in osuševajo iz nje sol, katero spravljajo potem v posode iz bambusovih stebel. To pridobivanje soli ie že prastaro in se- ffa morda tisočletja nazaj v preteklost, i V prejšnjih časih so te primitivne solarne zalagale s soljo velikanska ozemlja osrednje Afrike. Še dandanes hodijo po njo tudi divji črnci iz belgijskega Konga, pri čemer porabijo za pot od doma do tja in nazaj po več dni, ali celo tednov. Od solinarjev jo kupujejo za razne predmete, kakor so kože divjih zveri, jedila itd., ki jih prinašajo s seboj. Pridobivanje soli je zelo naporno, ker morajo stati ženske pri delu ves čas v oblakih vroče sopare, ki se dviga iz vrelcev. UGANKA Pozno pride, zgodaj gre, mrzlih sap ogiblje sc. Križanka 1 2 3 4 5 6 7 A 3 Vodoravno: 1. ozvezdje (eno izmed tivanajstik, ki označujejo mesece); 2: denarni zavod; 3. ploskovna mera, središče vrtenja; 4. slovenski operni pevec ali pripadnik nekega slovanskega naroda, sok življenja; 5. medmet, medmet; 6. gnjat; 7. italijanski domačinski vojaki v Vzhodni Afriki. Navpično: 1. lesena zgradba; 2. čuvar; 3. osebni zaimek, oznaka za nekdanjo avstrijskovogrsko vladavino (kratica); 4. znamka nemških motornih koles ali avtomobilov, merilo časa; 5. po-nujalmca, ploskovna mera; 6. or>i, ki rahljajo zemljo za -setev; 7. slovanska država. - •. . .. 4 S REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. Tezno, 2. Parma, 3. ej, az, 4. Rus, kri, 5 Ur, aj, 6. Nitra, 7. Januš. — Navpično: I. Perun, 2. Jurij, 3. ep, ta, 4. zal, Krn, -5. n. r. (rta razpoloženju), au, 6. omara, 7. Azija. Rešitev uganke: zvonovi. 140 »Večernik« za mladino Leto 2 Maribor, 15. septembra 1940 lll!ll!llitiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllillllllllllllllll!l Stev. 35 UTIHNILA )E PESEM VIKTOR EMERŠIČ Tam, kjer prej pšenica bela v zlatem soncu je zorela, opustelo polje ždi. Nič več veter ne prepeva, kot je prejšnje dni. Mrtvo vse se mi dozdeva brez zelenja in rasti. Preko polja megla plava, kakor senca poležava sem ter tja. Nič ni pesmi žive, mlade, tudi Qtia spi. Morda obnove se riade, ko se spet zbudi. USODNI PAS STANKO PAHIČ Nebo so zakrivale goste megle. Vsa pokrajina je bila odeta z meglenim zastorom. Po vrhovih hribov so se vlačili oblaki in kalna reka je skrivnostno šumela. Iz megle je rahlo pršilo. Na njivi za reko je veter majal koruzna stebla. Od nekod so se oglašale vrane Trije dečki, pastirji, so se stiskali oh skromnem ognju, ki jim ni mogel dovolj ogreti bosih nog. »France, po suhljad pojdi!« je velel najstarejši, Tonč, enemu izmed ostalih. Nejevoljno se je dvignil, In da bi sc ogrel, je stekel v bližnjo goščavo. V žerjavici se je pekel krompir, skorja je tako lepo rumenela, da so se Tonču cedile sline. Premišljeval je, kako bi ukrenil, da bi ga dobil čim več. Boris, ki je čepel pri ognju, mu je bil v napoto. »Zavrni kravo!« mu je po kratkem premisleku ukazal, da bi se ga odkrižal. Pokazal je na Luško, ki se je pasla ob robu njive. : »Zakaj?« se je Boris uprl. »Saj ne dela škode.«" »Pa bo kmalu zašla na njivo.« »Naj, jo bom pa potem zavrnil,«; je dejal Boris in gledal, kdaj se bo vrnil France. »Idi no, Boris!« ga je Tonč sladko na- govarjal, »ta čas bo krompir pečen in boš dobil enega po vrhu.« »O, seveda! Medtem pa bi ti polovico pobasal v svoj žep, saj te poznam.« »Tiho bodi,« je siknil, ko je videl Franceta s kurivom, »bova že obračunala, ti, ti ti... krompirjevec.« Ta lepi nadevek je pripadal Borisu kot stanovalcu 5e!ezniši«e čuvajnice. Krompir je bil kmalu pečen in so si ga razdelili. Z velikim tekom so ga jedli, da je bil v nekaj trenutkih pospravljen. sKai bi pa zdaj?« se je pretegnil Tonč in si z roko obrisal usta. »Gremo plezat,« se je oglasil France in se ozrl okoli. Nekaj dreves je bilo v bližini in pa velik stolp električnega voda. Tonč je vstal in krenil, proti drevesom. Pregledoval je drago za drugim in pri tem mu je nehote splaval pogled qa železni stolp. »Glej, glej,« je nenadoma vzkliknil začudeno. Dečka sta se ozrla navzgor. Tik ob stolpu je na žici visel lep, širok pas, ki ga je kak električar moral pustiti gori. »Hej, dečka,« je dejal Tonč, »kdo si upa ponj?« Nekaj trenutkov sta tovariša molčala. 137 ¥ raskoh fiSmsfi m vsi igralci enaki V ameriški filmski industriji pa tudi v delu evropske vlada tako zvani sistem starov. To pomeni, da je fgralec, ki je postal slaven in ga je občinstvo vzljubilo, najvažnejša osebnost v filmu, dočini so ostali manjše in spo- redne važnosti, čim se igralec proslavi, sne- majo z njini producenti več filmov, da bi na ta način izkoristili njegovo .popularnost Včasih se' celo zgodi, da kakšen manjši igralec »ukrade« staru film in da postane proti volji producentov ter režiserjev najvažnejša osebnost v filmu. Ta postane potem filmski star, producenti pa spet izrabijo njegovo popularnost z večjim številom filmov, v katerih igra glavno vlogo. Proti takšnemu sistemu sfe je mnogokrat izreklo ameriško filmsko občinstvo pa tudi kritika, toda brez večjega uspeha. Si- stem starov sa je v Ameriki že tako uveljavil in utrdil, da bo ostal tako dolgo, dokler bo obstajala ameriška filmska industrija. Drugače je v ruskih filmih. Tudi v njih ■igrajo glavne vloge znani igralci, režiserji pa •se trudijo in skrbe — posebno Pudovkin —. da se glavni igralci ne oddaljijo preveč od manj važnih in epizodistov, to se pravi, glavni igralci morajo biti odlični, toda ostali ne smejo po kakovosti igranja prav nič zaostajati za prvimi »zvezdniki« To se najbolje -vidi v filmu »Minjin in Požarski ;. V njeni so vsi igralci odlični, pa tudi ostali prav nič ne zaostajajo. Rusi ne štedijo s statisti. V posameznih scenah jih je na tisoče, tako da pride množica ljudstva do prepričevalnega, izraza. Osnovna tema tega, z mnogo vedrine, tem peramenta in umetniške dovršenosti izdelanega filma, je verna slika znanega Jack Lon-donovega avtobiografskega romana »Martin Iden«. Glavna razlika je v tem, da je Martin Iden izšel iz sveta talentiranih delavcev-pote-puhov, medtem ko je glavni junak filma »Objestno dekle« otrok divjega prerijskega zapa-da z vsemi značilnostmi svoje rase. »Objeslno dekle" 1 ■; £ Vrš-■■■$3$ mmm ■ s- riK’- Tako v omenjenem Jack Londonovem romanu kakor tudi v filmU »Objestno dekle: ugrabijo glavni junaki ■ dekleta ter jih odpeljejo iz njihove srede .v'popolnoma nov svet, kjer se pozneje 1 izkristalizira .prjiva velika srečna ali nesrečna ljubezen. Ob tako zanimivi osnovni noti še je lahko filmsko delo bogato in razkošno, pa tudi psihološko, socialno in umetniško do^ zadnje po-] drobnosti izpililo, zlasti, ker si stojita nasproti dva popolnoma različna svetova: svet pustolovskega kovbojskega in. svet tiglajene, kotj-vencionalne, z lažmi prepletene plutokracije. Iz te plutokratske, v salonske manire/zaprte sredine se stobdstptrib oddaljuje prekrasno-objestno dekle, žejpi svobodnega in vedrega življenja. V glavnih vlogah nastopita, simpa-tičiia in temperamentna Meric Oberon ter, priljubljeni kovbojskT 'igr&lec in saloiiski, umetnik Garjr Cdoper. Njuna- prirodna'igra uvršča.; film »Objestno 'dekle«* med najboljše ameriške filme, saj se dejanje odvija naglo, logično, prepričevalno in s pravim realizmom. Pred nami vidimo na platnu popolno življenje prerije, slišimo njene .pesmi in .občudujemo divje junaštvo, kar nas nikoli ne utruja in vedno zanima. Dve filmski cesisisri Pregled filmov, kr st) bili namcnjcni. za Kinematografe, je do sedaj opravljala cenzurna, komisija v Beogradu ali pa cenzurna podko-j misija v'ZagrebtV Obe ti dve komisiji sta bili pristojni za vso državo. Hrvatski ban je predpisa! 22. januarfš t. 1. pravilnik o ureditvi in dciu filmske cenzure v Zagrebu Pravilni!; določa, da morajo biti v‘ Zagrebu cenzurirani vsi tisti filmi, ki so namenjeni kinematografom na področju banovine Hrvatske. Zaradi 1 tega cenzura filmov, izvršena v Beogradu, na-j čelno nima več veljave, ta ozemlje banovine Hrvatrke,.medtem ko je dpslei veljala cenzura zagrebške komisije tudi za ostalo ozemlje. Da bi se zagotovila enotna cenzura, ie prosvetno ministrstvo v soglasju z notranjim ministrstvom izdalo sklep, s katerim se določa, da je cenzurna podkomisija v Zagrebu pristojna samo za pregled filmov7, namenjenih za -prikazovanje na hrvatskem ozemlju, nikakor pa ne za ostali de! države. Potemtakem bo odslej v Beogradu obvezna, cenzura filmov, ki so namenjeni za prikazovanje v ozemlju izven banovine Hrvatske, v Zagrebu pa bo cenzura filmov! za vso banovino. Hrvatsko. m MARIANNE IIOPPE Filmska anekdota Ko je Viktor de Kowa kot novopečeni film ski režiser dosegel s. svojima prvima filmoma »Krojač Wibbel« in »Zaljubljeni 'Casanova« velik uspeh, so ga pričeli z vseh strani bombardirati s filmskimi rokopisi. Enega izmed teh rokopisov za kriminalni roman je Kowa vfnil avtorju z naslednjo opazko: Ro- kopis izreden! Tat je zares v vsakem pogledu spreten. Ukradene so celo besede, ki jih izgovarja ...!« S!na- w kinu Vesel; slučaj anjcl pred nekoliko dnevi neki meščan. 'iz Solmgemi, . ki je obiskal kinenialogralskb . predstavo.' Ko so v tedenskem pregledu /prikazovali prizore _ iz nekega francoskega- faliorisea ,vojnili ujetnikov, je >mož med ujetimi vojaki spoznal svojega sina;, ki.se je bil,boril na zapadli, a je potem brez sledu izginil. Njegovo veselje je Mn nepopisno/a .se jc še stop-. •njeyalo, ko je /nekoliko;- dni pozneje prejel ■ sporočilo svojega - sina, da so ga iz uj.eluiške;.;^ taborišča, že izpustili in da se vrača- domov1. -‘ MEDNARODNI FJLMSKt TF.DEN V BENETKAH Te dni je minister narodne kulture Pavol-lini slovesno ’ odprl, mednarodni filmski teden v Benetkah. V govoru je poudarjal pomen dokumentarnih filmoV. Najprej so predvajali nemški film »Ples5 v operi«, nato pa dokumentarne filme o napadih' italijanskih letal v Vzhodni Afriki. s'. ifM:' ' 'Sfl?'V' 1/ * ■■ NOVA FILM. ZVEZNICA KATE PONTOW GUSTAV FRoLICH igra glavno moško vlogo v novem Tbbis-Cinema filmu »Moderno meblirano srce«, ki ga sedaj 'snemajo v režiji Thea Lingena. USODA AMERIŠKIH FILMOV Ameriška filmska produkcija mnogo trpi radi vojnega stanja v ,Evropi. Foxovi iti Me-tro-Goldwin-Mayerjevi filmi so zabranjeni v Nemčiji, Norveški, Danski, Slovaški, Nizozemski, Belgiji in v zasedeni Franciji. Pripravlja pa se na tem področju prepoved predvajanja sploh 'vseh ameriških filmov. Tako bo prizadeto tudi Paramountovo filmsko podjetje. Razne'Vesti--pa trdijo',-da se 'pripravlja enaka prepoved tudi v' Italiji. f Sledeči filmi so letos v Ameriki doživeli naj večji uspeli: „2cue“ z Normo Shearer v glavni vlogi, z nekdanjo partnerko Charlieja Chaplina, Paulelte God-dardovo in Joan Crawibrdovo, dalje „Edith Cavell" z angleško igralko AnoNea-gle ter „Beau geste" z Garyjem Co o perjem v glavni vlogi. »BODI MOJA, MARLEN...« Preprosti delavec iz Bačke Palanke, Anton Jurič, po poreklu iz Dalmacije, ki je zaposlen v. industriji lanenega blaga, je nedavno skomponiral tango ./Bodi moja, Marlen«, ki ga je sedaj .založila neka beograjska, muzikalna edicija. Jnrič .igra več ' instrumentov ter je tudi dober pevec. NAJDALJŠA ULICA V EVROPI je berlinska MMerstraBe. Raztega še čez severni Berlin in jo pešec prehodi v komaj tričebrf ure. Dolga je 36 km ■ VVWVWWWvWWWWWvW»VvNAA/NA^V.VvVVvVVVVvVNrVvVVvVV AWvWWV VAAA/*.'A/v V V^V\AA.\A/CV"v'v'v 'WV v ,\AXW\A/btW>/\AAAAAAA,VV , \,\A^V\.VuV\.\AAA.V\A.-Č\.VV\AA.'-WWAA\V\AV^V\.\A\.V.^VVWw\AAAAAAAAAAAAA^.\,\A,\A.\AAA'\.W.' nato se je oglasil France. »Kaj si nor?« se je začudil, »saj vidiš, da visi na žici.« . »Kaj potem?« »Ubije te vendar,« je dejal Boris. »Ti si pa pameten,« se je Tonč rogal, »kako te bo ubilo, če se dotakneš samo pasu. Ti tepček ti, kaj ne veš, da te ubije le, če se dotakneš žice, pas pa visi čisto spodaj.« »To ni res,« je ugovarjal Boris, »ce le prideš v stik z žico, te...« »Bav-bav, tiho bodi s'temi norostmi,« se je obregnil Tonč in se obrnil k Francetu. »Misliš, da si ne upam po pas?« je dejal. »Ne vem,« je ta mencal. »Reci no, šleva!« »Ne upaš si, strahopetec! šleva pa nisem, da veš,« je bil France užaljen. »Bomo videli!« Pognal se je proti drogu in jel kot veverica naglo plezati med prečkami proti vrhu. „ . . . »Tonč, Tonč,« je zakričal Boris in te- kel vstran, »ne hodi, slišiš, ne hodi; ubilo te bo!« »Osel, takoj boš videl, da se motiš,« se je oglasil Tonč. Bil je že na vrhu. »Tonč, slišiš!« je obupno javkal Boris in solze so mu silile v pči, »Tonč, beži!« Prepozno je bilo. Zmagoslavno je za-ukal Tonč in se ozrl naokrog. Nato je zgrabil za pas. Tisti trenutek se je zabliskalo, žica je presunljivo zažvižgala in zelenkastordeč plamen je švignil iz nje. Krava, ki se je pasla v bližini, se je zvrnila mrtva na tla. Franceta pa je z vso silo zalučalo v grmovje. iTonča ni bito več. Na vodu je cvrčalo in prasketalo in goste iskre so švigale pod nebo. Boris je tulil od strahu-in klical na pomoč. Na vod, kjer je gorel tovariš, se ni upal več ozreti. Kmalu so prišli ljudje. Izza megle je za nekaj trenutkov zasijalo sonce, nato pa je jel znova rositi dež. sesas Pesem o počitnicah Prišli so dnevi radostni, z veseljem napolnili me, o svobodi zapeli mi, na rodni dom spremili me. Z menoj že vlak-vesel drvi, ve dobro, da se mi mudi, in skozi okno željno mi v daljavo sinjo zro oči. JULIKA CVETKO Za dnevom dan izginja, dolžnost me opomjnja: zapoje ptička žalostno mi spet na rajžico. Poslavljam se, ker čas hiti in ura - sili na odhod. Vsi voščijo miT srečno pot, od vseh strani mi klic doni: »Predraga, pridi spet nazaj v domači, dragi rodni kraj!« Tako, zdaj že na cilju smo! Prijateljice čakajo, radostno me pozdravljajo: z menoj se bo število za eno pomnožilo. Kako prijetno se živi v domači dragi hišici: igram, zapojem si na glas, da sliši me vsa naša vas. Trenutki to so sreče, brez brige in skrbi, ko svobode mameče srce se veseli. SC339 Oves kosijo VIKTOR EMERŠIČ To je bilo tisto mlado, poletno jutro, ko so se zbrali Kožarjevi na njivi, da pokosijo oves. Hladna jutrnja sapa se je komaj glasno poigravala s klasjem. Nebo je bilo svetlomodro, brez oblaka, da ga je bilo veselje gledati. »Dajmo, začnimo že!« se je oglasil stari Kožar s težkim, nizkim glasom. Rdeča lica deklet so se nasmehnila, oči so jim zažarele in se ozrle po fantih, ki so dvignili .kose in zamahnili. Skrivnostno je zašutnelo, kakor .da bi se utrgal izvirek izza skale in zavil v žuborečem teku čez polje. Kose so se bleščale, dekleta so, se; smejala in prvo klasje se je sklanjalp k- tlom poča'si in lepo. »Ovsa pa bo, očka, kaj?« »Še precej' se je odrezal.« »čez dva dni bo že v skednju.« »Bog daj, da bi bil,« je dejal stari Kožar in uprl pogled v nebo. Potem se je obrnil in se nasmehnil. »Krepkeje zamahni, Tončka!« je podražil Franček mlado dekle, ki je zamahovala, da so se ji rdeča lica kar tresla Odgovorila mu je s pogledom in nasmehom. Kosci so se ustavili in zapeli. Zapeli so našo slovensko pesem, ob kateri pozabi človek na vse težave, zavriska in razigran poskoči. Mlada grla so pela, da so se starejši razigranih obrazov spogledovali in se še sami čutili mlajše. Da, naša slovenska pesem oživlja iti krepi! Tako skrivnostna je, kakpr so zvonovi, ki oznanjajo vstajenje Kristovo. Kdor jo ljubi, ta bo vedno‘naš,-kdor jo zaničuje, bo izkoreninjen. Po odpeti pesmi so fantje zadovoljni in veseli kosili dalje. Le še včasih so zavriskali, da se je razlegalo daleč čez hrib. In stari so govorili- med seboj: »Vredni so, da jim zaupamo našo sveto slovensko zemljo.« V razredu ŠTEFAN H. V razredu je-bučno vrvenje. Dijaki kričijo. Le nekateri se pripravljajo na uro, za -zemljepis. Zvoni. Kakor bi trenil so! vsi v klopeh; knjige ven in se gulijo, j »Profesor!« zakriči nekdo, in mrtva tišina zavlada v razredu. Vrata se glasno odpro: v sobo stopi profesor. Z ostrim pogledom premeri dijake. »Sedite! 'Danes bomo malo ponavljali Kaj pa smo vzeli zadnjič, Vinko?« »Zadnjič smo se učili o podnebju Bal kanskega polotoka.« Dijak ponavlja. Jecljaje izgovarja, besede. »Znaš?« vpraša profesor. »Učil sem se,-« odgovarja dijak. »Učil si se, znaš pa ne. Sedi! To ni ič.« Na vrsto pride tovariš med mano. Tudi njemu se zgodi enako. In zdaj jaz? Ali me bo poklical? Pogledam profesorja in ves postanem vroč. Toda tedaj že zaslišim- svoje ime.^Kakor da bi bil'na vzmeteh šinem kvišku. »Nadaljuj!« Niti glasu ne morem spraviti iz sebe. Misli mi švigajo po učni knjigi. Kje je to poglavje? Qči mi švigajo po součencili. »Pomagajte!« bi najrajši zavpil na glas, toda oni sede kakor prikovani in še z očmi ne trenejo. Nič lepšega: se jim ne obeta kot meni. Počasi se pa le znajdem. Govorim in govorim. Nazadnje zaslišim odrešilni glas: »Sedi!« Težko breme se mi zv;\li s srca. Vendarle sem zlezel... Kako toplo in ljubeznivo sem pogledal - profesorja. Najrajši bi ga objel in poljubil. Ogledujem knjige in zvezke in zde se mi vsi lepi in prijazni. . Ura teče dalje-. JOŽE STERMECKI Torvse je prazen nič,_ da sent mrtvaški ptič, resnica’ je gotova, da ' šem nedolžna sova. : V . ■ ; !* . .'\v ,■!; .. ' t/'-- ■ Samo ko -ugasne dan, prikažem se na plan in pojem kakor znam, kaj bi me bilo sram! Po dnevu- mirno, spim, pod .noč le se zbudim, zletim okoli hiš, da lije bi1 našla miš; 1 a človek se ’jezi, ko moj 'se krik glasi: % :>Skovir nam- je na vrt, prišel oznanjat, smrt « To vse je prazen nič, da sem mrtvaški ptič, resnica je gotova, da sem le revna sova. f38 139 Galerija bogatih in slavnih skopuhov Velik* možje, ki so bili v pravem pomenu besede skopuhi Mr. Rockefeller ne slovi manj po svojih milijardah, kot po svojih receptih o štednji, po katerih naj bi tudi drugi navadni smrtniki'dosegli njegovo bogastvo. Iz skopuštva je ustvaril religijo. Pokazal je izredno radodarnost, ko je za svoj S4. rojstni dan delil otrokom po dva pennyja. Navadne dni je znašala njegova radodarnost namreč le 1 penny. Ko je nekega dne srečal enega izmed svojih mladih znancev, ki je ob veliki poplavi vse izgubil, mu je tudi pomolil svoj običajni penny. Ko ga je ta zaprosil nadaljnje podpore, je rekel svojemu tajniku: »Zabeležite za prihodnjo nedeljo!« Praded Winstona Churchilla, John Churchill, vojvoda marlboroughški, je znan kot velik nasprotnik Ludvika XIV. v španski nasledstveni vojni. Živel je razkošno družabno življenje. »Kljub temu sta vojvoda in vojvodinja kriva napake umazanega skopuštva,« prav.i njegov življenjepisec Cote. Pozimi je hodila vojvodska dvojica spat s kurami, da bi si prihranila razsvetljavo. Vaška šola se je morala preseliti v grajsko kuhinjo, da bi vojvoda prihranil kurjavo v šolskih prostorih. Friderik Wilhelm I. je bil tip pruske štedljivosti. štedil je pri državni blagaj-tii, štedil je v svoji hiši. V tem duhu je Vzgajal tudi družino. Eden izmed njegovih molitvenih rekov štedljivosti se glasi: »Prazni okenski okviri me čisto nič ne motijo. Mnogo bolj me jezijo prazne blagajne.« Pravijo, da si je dal od svojih mož v tobačnem društvu plačevati mesečno za sveče dva groša. Tudi slavni Voltaire spada med galerijo skopuških ljudi. Kljub njegovim prisilnim potikanjem po svetu možu ni bilo §i!e. Bil je slaven in bogat. In vendar je vedno, če je bil kam povabljen, svojemu gostitelju oplenil tobačnico, če je bil povabljen na deželo, je potoval s posebno pošto, toda zaprosil je svojega gostitelja, da mu pokrije izdatke. Svoje berlinske Štirinajstletna japonska književnica S štirinajstimi teti je postala pisateljica Masako Toyoda. Bila je otrok revnih staršev in prebila mladost v revni tokijski četrti. V šoK so njeni učitelji opazki njen izredni pisateljski talent. Na njihovo pobudo je začela mala pisati kratke zgodbice, v katetrih je opisovala svoje življenje. Ko je morala v tovarno, da bi zaslužila kaj denarja, so učitelji izdali njene sestavke v posebni knjigi z naslovom »Šolske pismene naloge«. Knjiga je imela velik uspeh in mala pisateljica je postala nenadoma slavna po svojih spisih, ki so opisovali resnično življenje v tokijskih siromašnih četrtih. Knjiga je bila tudi uporabljena za film. Mali pisateljici ni bilo več potrebno delo v tvor-nici. Danes šteje 18 let in preseneča svoje bralce z vedno novimi zgodbami. j mm mm : ■ v. • dolgove si je pustil plačati iz blagajne Friderika Velikega. Načelnik nemškega generalnega štaba von Moltke je bil tudi vnet pripadnik pruske filozofije štedenja pri vseh osebnih izdatkih. Leta in leta je nosil isto uniformo in isto kapo ter trepetal pred vsakim izdatkom, ki ne bi bil že res nujen. Vojvoda Wellingtonski je dosegel s svojimi vojaškimi uspehi kot vojaški poveljnik sčasoma 12 milijonov zlatih mark. Kljub temu je dal od osmih gumbov na svoji uniformi sedem odstraniti, da mu ne bi bilo potrebno skrbeti za več kot le za eden gumb. Vrata v njegovem gradu so morala biti vedno odprta, da se tako ne bi obrabile kljuke in tečaji. Edisonov pregovor, da je denar zlato, ima poseben pomen, če pogledamo v njegovo zasebno življenje. Mož je nosil najslabše obleke, kadil najcenejše cigarete in jedel kar najmanj. Vino je pil samo, če je bil kje v gostih. i *WJ§28 ! i J • »M ^ X (p lita ■■■s Razdejano rečno pristanišče v Franclji •n Ne fe| z »lačnimi očmi V ZA PRAVILNO PREHRANO NEKAJ KORISTNIH NASVETO Zmernost in premišljeno postopanje sta povsod na mestu, pri jedi in pijači pa še prav posebno. Dobro bi si bilo zapomniti teh par nasvetov: Jej takrat, ko ti je prazen želodec, ne takrat, ko so ti lačne oči. Znano je, da umre več ljudi radi požrešnosti nego radi lakote. Vedi, da je utrujenemu želodcu hrana le v breme. Zelo utrujen, oziroma izmučen človek naj najprej leže vsaj za 10—15 minut na hrbet, potem naj sede za mizo. Razburjenemu človeku jed škodi. Jeza pretvarja hrano v strup. V miru použij svoj obrok. Ljudje, ki jedo v hrupnih gostilnah, nikoli nimajo od hrane tega, kar bi lahko imeli, če bi pojedli isto jed v mirni. Ko ješ, sc posveti popolnoma temu opravilu. Ne pogovarjaj se preveč med jedjo, posebno pa ne čitaj pri tem knjig in časopisov, ker je takrat važnejše, da hrano dobro prežvečiš. Ne jej prevročih jedi, ne pij premrzlih pijač. Največ želodčnih bolezni ima vzrok v teh dveh prestopkih. Kar je prevroče za jezik, je za želodec pravi strup. Ogromno škodo pa nam delajo prevroče oziroma premrzle jedi in pijače na zobovju Baš radi tega ima večina ljudi zgornje zobe predčasno uničene. Ne jej tik pred spanjem — tudi lahko prebavljivih jedi ne. Ko bi bii vsa! on dan milijonar Porušeno hiše v Courlenyu v Franciji Gotovo ni na svetu človeka, ki bi si ne želel biti vsaj en dan milijonar. Na tej ljudski težnji je ustanovil svoje podjetje neka mladi Američan, ki je ustvaii! nekaj med klubom in zavarovalnico. člani tega »društva« si lahko zagotovijo za določeno mesečno vplačilo en »milijonarski« dan. Po določenem času, v katerem morajo člani plačevati mesečne premije, lahko član tega društva preživi en dan kakor pravi milijonar. Društvo mu da na razpolago razkošno vilo s služinčadjo, krasen vrt, avtomobil, konje, skratka vse, kar zmore najbujnejša fantazija. »Milijonar« ni prisiljen, da samotari v vili. Lahko povabi svoje prijatelje na kosilo ali na večerjo v najboljšo restavracijo, ali na koncert, v gledališče ali kakšno drugo zabavišče. Diskretni tajnik podjetja mu povsod sledi in mu je vedno na razpolago za poravnavo računov. Premije za »milijonarski dan« so raz lične. Razumljivo je, da plača drugačno premijo tisti, ki želi povabiti na banket nekaj sto prijateljev in znancev, drugač- »m lijonarski dan« šele po 15. ali 20. letih. Služba tega nenavadnega društva je res popolna, ker vsebuje tudi večdnevno nadzorstvo poedmcev, ki so preživeli dan kot milijonar. Včasih je takšno nadzorstvo tudi potrebno, ker mnogi ljudje, ki so preživeli dan v izobilju, o katerem so toliko sanjali, zapadejo v nevarno melanholijo. Zadn:a želja Nekoč je prišel k francoskemu pisatelju Barbeyu d’ Aurevillyju (1808-89) njegov sosed. Prosil ga je, naj bi mu sestavil napis na nagrobnik njegove zaročenke. »Samo lepo bi vas prosil, da sestavite čim krajše, ker so vklesane črke precej drage,« je še pripomnil sosed. Pisatelj mu je takoj dal polo papirja, ki je bila na njej napisana kratka in jedrnata beseda: »Naposled!« V RUSIJI IZDELUJEJO LETOVIŠKE HIŠICE V SERIJAH c Sovjetska vlada je naročila nekoliko stotin letoviščarskih hišic, ki jih lahko vsakdo sestavi. Te hišice so izum inženirja Sonjina iz Voronježa. Izdeluje jih tovarna v serijah ter se sestoje iz sobe, kuhinje, kopalnice in drugih udobnosti napredno stanovanjske tehnike. Cena hiše je 7.500 rubljev. Kupec dobi tudi navodilo, s pomočjo katerega lahko sestavi hišico sam na primernih temeljih ih poljubnih krajih. ALEXANDRE DUMAS IN RADOVEDNEŽ Slavni francoski romanopisec Alexan-dre Dumas—oče je bii sin nekega mulata. Nekoč je bil v večji družbi, ko ga je neki radoveden gospod vprašal: »Ali ste vi gospod Dumas?« »Da.« »Ali je res, da je bil vaš oče mulat?« »Res.« »Po tem takšnem je bil vaš ded Črnec?« »Tako je.« »A kaj je bil vaš praded?« »Orangutan, gospod. Kakor vidite, se moje poreklo začenja tam, kjer se vaše končuje.« »Pa se z vašim čolnom nlkoii ne prl- no pa spet skromni poedinec, ki si želi i (nerJ nesreča?« samo majhno intimno družbo. Neznatno ' »i„ ge kolikokrat, toda mi smo zava- premijo plačajo tisti, ki žele preživeti [ rovanH« Pasel mu je krave in speljal ženo Letos spomladi je monopolski stražnik iz Vranja Mladen Veličkovič naicl za slu go Esata Redžepoviča, Amavti iz Zer— binca, okraj Preševo. Sluga mu je čuval krave ter raznašal odjemalcem mleko, pri čemer je bil podrejen M;adenovi ženi Cveti. Mladen je bil službeno mnogo odsoten, medtem pa se je Cveta zaljubila v postavnega Amavta ter pozabila na svojega moža, zlasti ko je bil ta pozvan na orožne vaje. Ko se je vrnil ter odikril razmerje svoje žene, so Mladena le slučajno navzoči znanci zadržali, da ni ubil žene. Ko pa se je drugi dan vrnil iz službe domov, ni bilo o ženi ne duha ne sluha. Pobegnila je z mladim Arnav-tom ter odnesla s seboj najpotrebnejše stvari, razen tega pa tudi vse moževe prihranke v znesku din 10.000.—. Prevarani mož je zadevo prijavil policija, sicer pa pravi, da je s tem zaključkom popolnoma zadovoljen ter hvaležen Bogu, da ni prišlo do prelivanja krvi. Proti ženi je vložil tožbo za ločitev zakona. Radijski program za poslušalce močnih živcev Senzacij željni Američani so imeli pred dnevi spet enkrat priliko priti na svoj račun. Senzacija je času primerna in preskrbela jo je newyorška radijska postaja. Že vnaprej je opozorila nanjo s prav ameriško reklamo. Napovedala je »zabavni spored za poslušalce močnih živcev«. In to slušno senzacija jim je nato res tudi »dobavila« nekega večera m sicer s prenosom iz Londona. Prenašala je letalski napad na središče britanskega imperija. Prenos je bi! nepotvorjeno resničen in ameriško pristen. Poslušalci močnih živcev so najprej slišali cestni vrvež angleškega velerne- ata, nato pisk siren, ki so opozarjale na bližajočo se nevarnost. Sledila je popolna tihota: Londončani so se zatekli v zaklonišča. To je bil zaključek prvega dejanja. Drugo pa je bilo že senzacionalnejše '.n v neki meri vsaj za »igralce« in »statiste« velenapeto. Poslušalci so slišali hrup propelerjev, grmenje protiletalske obrambe, presekano s sikanjem padajočih bomb in z eksplozijami. Dvodejanka se je efektno razpletla med hrupom gasilskih signalov, reševalnih vozil in pod. Ker Američani baje ne monjo prenesti dram brez »happyenda«, jim ga je tu pač nadomestilo piskanje siren, ki so napo- vedale konec nevarnosti. Zadeva se je končala za njih torej vendarle srečno. Statisti pa pri igrah navadno tako niso važni, pa čeprav se lahko pripeti celo dobremu režiserju, da mu včasih pokvarijo efekt. »Londonska« oddaja newyorškega radija se je končala brez vseh motenj in poročila pravijo, da je senzacija poslušalce res zadovoljila. Toda v Ameriki ne traja nobena senzacija predolgo, zato bodo tudi take »velenapete« oddaje verjetno izgubile na privlačnosti. Rezultati nagradnega natečaja po točkah Po končanem drugem kolu slovenskega ligaškega prvenstva objavljamo na kralko slanjc po točkah na podlagi prognoz za drugo kolo, kakor tudi celotno stanje konkurence po odigranih dveh kolih. Prejeli smo za tekme drugega kola vsega 130 prognoz, med njimi štiri neveljavne (ena je bila brez podpisa, tri so dospele prekasno). Število prognoz z visokim številom točk je tokrat razmeroma malo, ker sta pač SK Ljubljana in ISSK Maribor z doseženima rezultatoma presenetila večino natečajnikov. 5 ločk.je dosegel dijak Zavec Milko, Ptuj, po 4 točke so dobili narednik Kolenko Tpnc, knjig, pomočnik Tomažič Roman ter dijak Černigoj Pavel iz Maribora, obralovodja Sel Mirko iz Brezna ter dijak Kapun Hinko iz Slov. Bistrice. Po 3 točke je doseglo 26 tekmovalcev, po 2 točki 51 tekmovalcev, po 1 točko 13 tekmovalcev, na ničli ni tokrat obvisel nobeden. V celotni dosedanji konkurenci izgleda razpredelnica doseženih točk lako-le: po 8 točk imata Zavec Milko, dijak, Ptuj, in Sel Mirko, obralovodja, Brezno po 7 točk imajo: Černigoj Pavel, Pocajt Karel, dijak žel. šole, Radej Franc, Skam-lič ,Mctoa, Tomšič Roman iz Maribora in Žirovnik Anton s Težnega; po 6 točk imajo: Kolenko Tone, Osebik Kurt in Ralca Albin iz Maribora, Babič Jožef in Grizold Ivan iz Pobrežja, Dremelj Ivan Iz Studencev, Ferš Ivan iz Košakov, Brzič Alfonz, Gala Gojmir in Vodopija Živko iz Celja, Vetrih Franc iz Ptuja, Kardoš Ivo iz Murske Sobote, Kapun Hinko iz Slov. Bistrice, Razdevšek Karlo iz Prevalj, Hellcr Herman iz Dogoš; po 5 točk so dosegli: Drevenšek Viljem, Fišer Ivan, Greif Alojzij, Glavič Vinko, Gselman Fr., Orešič I., Pocajt Karel, kr- P , Stalekar Karel, Senekovič Josip, Senica Branislav, Sporn Herman, Vodeb Dušan, Zablačan Zvonko iz Maribora, Medvešek Emil, Spanger Vojislav iz Studencev, Resinovič Vyilije iz Pobrežja. Sinkovič Rudolf iz Nove vasi, Horvat Franjo in Reš Bruno iz Ormoža, Sok Anton iz Dolnje Lendave, Teran Srečko iz Kranja, Uratnik Vlado iz Braslovč, Levovnik Jožef iz Slo-venjega Gradca. Hiti Rudolf in Jurman Karel iz Ljubljane, Dečko Drago iz Celja. Nadalje ima po 4 točke 29 tekmovalcev, po 3 točke 32, po 2 točki 40 in po 1 točko 28 tekmovalcev. K tekmovalcem iz prvega kola, ki pa tokrat niso vsi poslali prognoz, se je pridružilo sedaj še 23 novih. Kakor je iz. doseženih točk razvidno, še vedno ni izrazitih razlik, na podlagi katerih bi lahko že sedaj prisojali prednost komur koli, zlasti ker nam bo tekmovanje pripravilo še gotovo precej presenečenj. Zato se tudi Vi pravočasno odločite in pošljite še danes svojo prognozo za jutrišnje tekme v slovenski ligi. Tri nadaljnje nagrade Za tekmovalce v našem športnem nagradnem natečaju smo prejeli in razpisujemo še tri nadaljnje nagrade: Športna kluba Maribor in Železničar bosta dala k vsem 'svojim pomladanskim ligaškim tekmam po eno prosto tribunsko vstopnico, foto atelje Mirko Japelj, Gosposka 18, bo izdelal srečnemu dobitniku prvovrstno fotografijo 13x19 cm, tretje vredno darilo pa je poklonil g. mr. Ciril Maver, lastnik lekarne , ,Prl Zamorcu", Gosposka ulica. Poleg novih omenjamo ponovno tudi doslej , objavljene nagrade: Tvrdka Pinler K Lcnard je darovalk lepe smuči (ali sani), modna trgovina Hedžet Avgust, Aleksandrova 9, fino srajco s samoveznico, mariborska Tujsko prometna zveza ,,Putnik“ eno brezplačno krožno potovanje po Slovenskih goricah, Tiskovna zadruga, Cankarjeva 1, pa 10 vrednih knjig. Nadaljnje nagrade bomo objavili prihodnji leden. Teniški turnir ISSK Maribora Jutri ob 9. dopoldne se bo pričel na igriščih ISSK Maribora v Čopovi ulici veliki teniški turnir, v katerem sc bodo odigravale samo igre v dvoje. Polovica parov lx> postavljenih, dočim bo druga polovica ,t. j. nasprotniki, izžrebana. Klub je doslej prejel 16 prijav naših najboljših igralcev. Znani prijatelj športa trgovec F. Mastek je dal na razpolago nekoliko lepih daril za zmagovalce. Po uspehih mariborskih teniških igralcev na turnirjih izven Maribora velja za ta propagandni turnir ISSK Maribora, osmi po vrsti v letošnjem letu, veliko zanimanje. Dve tekmi na stadionu V tretjem kolu prvenstva slovenske nogometne lige bo jutri ob 16.30 na stadionu srečanje SK Železničar—SK Olimp v kateri bomo po daljšem presledku videli zopet zastopnika celjske podzveze iz Gaberja. Tekma se bo odigrala pri vsakem vremenu. V predigri ob 14.45 1» prvenstvena borba med rezervnima moštvoma Slavije in Železničarja. s Sekcija ZNS v Mariboru (službeno). Tekmo Lendava—Slavija (V) rez. sodi g. Dolgoš. ZAČETEK PRVORAZREDNEGA PRVENSTVA 'Jutri bodo začeli tekmovati za točke tudi podzvezni prvorazredni klubi, ki so kakor znano razdeljeni v dve _ skupinij vzhodno in zapadno. V vzhodni skupini je na sporedu ptujski „derby“ Drava—Ptuj s pričetkom ob 15.30 na igrišču Drave. Ker sla se oba kluba na prvenstvo dobro pripravila, vlada na Ptuju za izid borbe veliko zaifimanje. Druga za jutri določena tekma Itapid— Slovenjgradcc iz zahodne skupine bo odpadla, ker je Slovenjgradcc prepustil obe točki Rapidu. ISSK MARIBOR JE USTANOVIL BOKSARSKO SEKCIJO ISSK Maribor je ustanovil boksarski odsek, h kateremu so pristopili že nekateri najboljši borci iz našega mesta. Doslej je dospelo 12 prijav, med njimi tudi Ipavčeva, Štrukljeva in Senekovičeva. Vodstvo odseka je poverjeno znanemu športniku Škrinjaru kot načelniku in A. Korenčanu kot njegovemu namestniku. S treningi so že pričeli, tako da smemo v jeseni že računati z nastopom jnariborske nove boksarske družine. MEDKLUBSKE AVTOMOBILISTIČNE IN MOTOCIKLISTIČNE DIRKE NA TEZNEM Motosekcija Slovenskega Avtokluba v M* riboru bo priredila 22. septembra ob 14.30 ni tezenskem dirkališču velike medklubske avtomobilistične in motociklistične dirke. Krožni proga je dolga 1 km ter jo je treba večkra' prevoziti v levi smeri. Število krogov bo p.t kategorijah določila športna komisija. Pravt udeležbe imajo le naši državljani, ki so včlanjeni v Zvezi avtoklubov ali Zvezi motoklu-bov kraljevine Jugoslavije. Trening je dovoljen tri dni pred dirko. Skupna vrednost nagrad je 10.000.— din, same denarne nagradi pa znašajo 6000.— din. Prijave je treba poslati do 15. septembra na naslov Športne komisije Motosekcija SLAKA, Maribor, Trg svobode 3. Prijavnina je za motorje din 10.—, zi avtomobile pa din 20.—. Prireditelj si_ pridržuje pravico, dirko preložiti ali opustiti. s Teniški odsek ISSK Maribora jc prejel vabilo k udeležbi na turnirju v Skopijo, kjer bodo sodelovali tudi najboljši grški in bolgarski igralci. Ker so pogoji jako ugodni, bo klub ponudbo bržkone sprejel. s Ligaško tekmo Hajduk—Gradjanski v Splitu je po zadnjih vesteh iz Zagreba banska oblast prepovedala. O Nesoglasje v družini je napotilo posestnika Franca Prajndla v Policah pri Gornji Radgoni, da se je v hipni malodušnosti obesil. o Požar je upepelil domačijo posestnika Alojza Bračka pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. S preiskavo so ugotovili, da mu je nekdo zazgal dom iz zlobnosti. n Rok za sprejem v višjo pedagoško šolo v Beogradu je podaljšal prosvetni minister do 15. septembra ter se letos izjemoma sprejemajo tudi oni kandidati, ki so že prekoračili 30. leto. n Tri potresne sunke so čutili v noči na torek v Mostarju. n Nesfor srbskih zdravnikov dr. Milan Jovanovič-Balut je umrl v Beogradu v starosti 93 let. Bil je eden izmed prvih evropsko šolanih srbskih zdravnikov ter jc v zdravstvu igral v marsikaterem pogledu med Srbi pionirsko vlogo. Napisal je tudi več znanstvenih del. n Okoli 72 milijonov dinarjev bo investL rala zagrebška železniška direkcija za gradnjo raznih objektov, kakor nove ram žirne postaje, ki bo razbremenila glavni kolodvor ,ler poslopja direkcije v Branimi-rovi ulici. MALI CENE MALIM OGLASOM: V tnalih oglasih stane vsaka beseda 50 par, najmanjša pristojbina za te oglase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ženitovanjski oglasi din 1.— po besedi. Najmanjši enesek e« f oglase le din VI.— Debelo tiskano besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga le VDOslatl v pismu skupaj z naročilom ali pa do Doštnl položnici na čekpvni račun št. 11.409. — Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka ga 3 din. KAM, KJE? KVALITETNA VINA po izbiri kakor traminec, riz ling, rdeči burgundec, tnozla-vec, gorski biser In drugo dobite pri Senici, Ulica kneza Koclja. Čez ulico že od I lit. naprej znaten popust! 17626-1 Vsak dan sveži SLADKI SADJEVEC dobra haloška vina in dober prigrizek v bifeju J. Pinterič, Tržaška cesta- 17656-1 Dnevno sveže DRAVSKE RIBE pečene piške in dobro kapljico v gostilni »Pri lovcu«, Erankopanova ul. 17752-1 GOSTILNA »KRČEVINSKI DVOR« Aleksandrova 79. Vsako ne-neljo koncert. Sprejmejo se abonenti poceni na dobro domačo hrano. 17730-1 SLUŽBO DOBI TRGOVSKA POMOČNICA se takoj sprejme v modno trgovino. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Oktober«. 17637-2 Uvedene NAKUPOVALCE JABOLK išče proti proviziji tvrdka M, Fritzhand, Ptuj (dvorišče Ču ček). 17597-2 RESTAVRACIJA CER P ES prej »Slavec«, nad Tremi ribniki. Najlepša izletna točka, prvovrstna vina, raznovrstna iopla in mrzla jedila. Zabavni koncert ob vsakem vremenu Se priporoča podjetnik. 17726-1 HALO, HALO! nedeljo dne 15- 9. 1940 kon ert v gostilni »Pri lipi«, Zg, ladvanie, igra poštarska god a iz Maribora. Se priporoča ostilničarka Kokot Genovefa 17784-1 LINOLEJ, voščeno platno kupite poceni pri „0BN0VA“ Fr. Novak (určičeva ulica 6 DROCEHIJA Iščem HLAPCA h konjem takoj. Sršen, gostilna, Limbuš. 17652-2 Sprejmem SAMOSTOJNEGA POMOČNIKA za boljše delo- Lampret Jurij, krojaštvo, Tezno. Ptujska 30. 17627-2 POSTREŽNICO za dopoldanske ure sprejmem. Razlagova 25-11. desno. 17767-2 SLUŽKINJO pridno, pošteno, ki je že bila v gostilniški kuhinji, sprejme restavracija »Ljutomer«. Rotovški trg, Štibier. 17788-2 ŠIVILJSKE POMOČNICE sprejme damski salon. Na slov v ogl. odd. »Večernika« 17740-2 SLUŽKINJA za vse se išče. Gregorčičeva ul. 8-1, desno. 17762-2 Sprejme se POMOŽNA DELAVKA za politiranje. K. Wesiak, Ma rlbor, Cankarjeva ul. 2, KROJAČA ALI ŠIVILJO za plašče in kostume išče salon Kocpek. Stolna ul. H-17748-2 Samostojen STRUGAR se sprejme takoj pri Eylert, Kacijanerjeva ul. 9. 17557-2 Dobro izurjene ŠIVILJE sprejme salon Robes, Trgovski dom, Maribor- 17550-2 VRTNARJA zmožnega v vseh vrtnarskih delih, z dobrimi referencami, išče veleposestvo v Slavoniji. Ponudbe ali osebno se predstaviti Sanatorij dr. Majeriča, Ormož. 17672-2 pri naith Inseren-kiiplijte l,h lar oglašujte! Srircimem takoj mladega marljivega SODARSKEGA POMOČNIKA Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova cesta 39. 17737-2 Trgovina z mešanim blagom sprejme takoj samostojnega POMOČNIKA-CO v službo ali da trgovino na račun. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Kavcija 5—6.000«- 17695-2 Sprejmem KROJAŠKEGA POMOČNIKA in vajenca. Mlinarič Janko, Slovenska ulica 26. Maribor. 17699-2 SLUGO k črpalki in čistilca avtov iščemo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Črpalka«- KROJAŠKE POMOČNIKE natančne v izdelavi takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Kos Viktor, Glavni trg št 16-1. • 17554-2 «1111,1.1111141 INKASANT tli magaziner, verziran, marljiv in pošten, išče zaposlitve Pismene ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »17501«. 17561-3 Službo išče PLAČILNI NATAKAR Govori več jezikov, je 38 let star. Položim kavcijo din 5-do 16.000. Prevzamem šank ali boljšo gostilno. Grem tudi v provinco. Pismene ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Št. 17558«. 17558-3 VAJENCI-(KE) Slaščičarna RU-GO. CELJE Kralja Petra cesta, sprejme slaščičarskega vajenca in tekača. 17663-4 Kdo sprejme UČENCA z dežele, in sicer na deželo v trgovino z mešanim blagom? Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17671-4 MANUFAKTURIST verziran tudi galanterije, kon fekcije, orožne vaje odslužil, s prakso, pošten, želi namestitve takoj. Ponudbe Borko, Ljubljana, Tyrševa 6- 17650-3 ŠOFER začetnik gre takoj v službo za majhno plačo kot pomočnik. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 17639-3 Samostojen KOLAR išče stalne službe, sposoben vseh kolarskih del in avto-karoserii, vzamem tudi ko-larsko delavnico v najem. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Podjeten«. 17756-3 IZOBRAŽEN OBRTNIK sprejme primerno službo ali mesto družabnika. Položi kavcijo din 5—10.000. Pismene ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Vesten«. 17757-3 INŠTRUKTOR sedmošolec, vešč predvsem latinščine in grščine, izvež-ban tudi v drugih predmetih, išče mesto. Ponudbe pod »Uspešno« na ogl. odd. lista. _____________________17751-3 Ena do dve osebi želita s 1-oktobrom MESTO HIŠNIKA. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17708-3 17703-2 ka« PLAČILNA NATAKARICA dobra moč išče službe samo v boljši hiši za 1. oktober. —-Naslov v ogl. odd. »Večerni 17790-3 UCENCA sprejme frizerski salon Golob Ernest. Stritarjeva ul. 15. 17728-4 MIZARSKEGA VAJENCA sprejme takoj Phohl Ivan. Mi klošičeva ul. 2. 17773-4 SOBA IN KUHINJA . se odda takoj. Vprašati v bifeju Pinterič. Tržaška c. L Pobrežje. 17657-5 Odda se STANOVANJE s kuhinjo, z eno alf dvema sobama. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17610-5 DVE SONČNI STANOVANJI soba ip kuhinja, v novi hiši, z vrtom, oddam mirni stranki 1. oktobra. Pobrežje, Cvetlična 4. 17654-5 STANOVANJE z dvema sobama ‘in kuhinjo oddam. Ena soba lahko uporabna kot lokal. Prečna uh 4. 17524-5 UČENKO sprejmem v trgovino s kuhinj sko posodo, porcelanom in steklom Vicel, Gosposka 5-17782-4 in mrm TRISOBNO STANOVANJE z vsem modernim komfortom se odda s 1. septembrom. Na Slov v ogl- odd. lista. 5051-5 Odda se STANOVANJE s kuhinjo 1 ali 2 osebama. — Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17610-5 ŠTIRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami se odda v Cvetlični ulici-29-1. Vprašati pri hišniku. 17595-5 Moderno TRISOBNO STANOVANJE v Prešernovi 30 se odda so lidni stalni stranki s 1. oktobrom. 17463-5 SOBA IN KUHINJA in opremljena soba se odda. Primorska uh 4. 17668-5 ENOSOBNO STANOVANJE se odda. Aleksandrova c. 83, točilnica. 17665-5 TRISOBNO STANOVANJE se odda. Frankopanova ul. 11 17661-5 Odda se ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami in vrtom, Sokolska 4, Pobrežje, za takoj ali 1. oktobra- 17660-5 Lepo ENOSOBNO STANOVANJE pod enim ključem se odda boljši stranki. Studenci. Kralja Petra 19. 17658-5 STANOVANJE se odda. Dr. Krekova ulica 6, Studenci. 17604-5 DVE SOBI S KUHINJO v Studencih, nasproti cerkve, zelo poceni, oddam v Aleksandrovi 33-1. 17607-5 ENOSOBNO STANOVANJE se odda, Kocbek, Zg- Radvanje, Studenška cesta. J7609-5 TRISOBNO STANOVANJE lepo, komfortno, oddam- — Vprašati Vrbanska 29, I. nadstropje. 17729-5 Odda se s 1. oktobrom DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom. Tomanova ulica 7. 17745-5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda s 1. oktobrom. Kettejeva ul. 2. Pojasnila v bine-17742-5 tu. Oddam TRISOBNO STANOVANJE v centru. Vprašati Gregorčičeva 8 I. nadtr- desno. ________________17761-5 Krasno dvosobno stanovanje s kopalnico se 1. oktobra odda pri postajališču Tezno, Ptujska c. 33. 17739-5 ČEDNO STANOVANJE soba. kuhinja z vrtom oddam s 1. oktobrom- Pobrežje, Ga-jeva 11 (blizu šole). 17713-5 PROSTORNA SOBA in kuhinja se odda. Aleksandrova 18, Pobrežje, Nova stavba, sončna lega. 17705-5 DVOSOBNO STANOVANJE lepo sončno, se odda mirni stranki 1 oktobra- Stritarjeva 42. Maribor, 17(j89-*5 SCHNEIDEB 7AGBEB NIKOLICEVA.10 ' ŠOBO ODDA prehrana POSEST V zeliščih najdeš rešitev! 21 mešanih zdravilnih zelišč po navodilih benediktinskega opata REMIGIUSA iz HAMONA bo prineslo mnogim zdravje in rešitev Samo zelišča In nič drugega Za vsa navodila in znanstveno knjižico se obrnite na naslov: Apoteka Sv. Trojstva, Zagreb ILIČA 43 Tel. 24522 NOVOZGRAJENI HOTEL Z RESTAVRACIJO IN KAVARNO dajemo v najem agilnemu in serioznemu strokovnjaku. Celi etablissement se nahaja brez konkurence v najpromet uejšem mestu preko pota železniške postaje ter je na novo in najmoderneje urejen, 14 potniških so*b s hladno in toplo tekočo vodo, s stanovanjem za hotelirja in nameščence, veliko restavracijo in kavarno, točilnico, garažo in teraso ter z zakloniščem pred zračnimi napadi, dajemo večletno najemninsko pogodbo. Otvoritev naj bi bila 1- novembra t. 1. Seriozni in resni interesenti dobijo vse informacije osebno v Poslovalnici Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144 17675-11 Kupim majhno POSESTVO ob ali blizu Drave v bližini Maribora. Ponudbe pod »Re-flektantj< na ogl. odd. lista-17670-11 KOLONIJSKA HIŠICA se kuptf.# Naslov aa.i se odda v trafiki ge. Nerat. Frajtke-panova ulica 31 17667-11 KUPIM HIŠICO na Pobrežju. Ponudbe na ogl-odd. »Večerrfika« pod »Hiša«. 17576-11 STAVBENE PARCELE na prodaj na prometnem kraju, primerno za vsako obrt, pri Sv. Miklavžu. Naslov v ogl odd- »Veternika«. . 17577-11 PRODA SE HIŠA z gospodarskim poslopjem sredi vasi. Dobrovce št. 67, pošta Slivnica. 17564-H Proda se MANJŠE POSESTVO v bližini Maribora. Dobrovce štev. 67, pošta Slivnica. 17563*11 Kupim NOVO HIŠO od din 800-000—900.000. Pod »A. P.« na ogl. odd. »Vcčef* nika«. 17603-U NOVO HIŠO 8 prostorov, drvarnica, pral* nica, 500 m’ vrta, prodam za 112.000 din, letni donos nad 10.000 din- Vprašati: »Krčma«, Pobrežje, Gosposvetska 56, pri Mariboru. 17461-11 ŠIRITE »VEČERNIH« Prodam PARCELO z gospodarskim r/oslop.icm, sobo in kuhinjo, klet, za večjo stavbo betonirana parcela, ograjena. Cena 35.000 din. i™«m. fadi selitve. Vpraša se. Ptujska 87. gostilna Pul-Kg. Tezno. 17721-1) , VILA (novejSa) na Fali 4 sobe, ku-0,JniJ" w;itkline, vrt, sado-nosmk gozda 3000 nr. se nrn- Sdflt-12000«- Odda se tud v najem. »Triglav«,, rea- a Plsarl,a. Maribor Aleksandrova 12, Tel- 25-34' _________ ' 17715-11 I V PA°SN Er^V^LWCA m u GODINA Maribor, Aleksandrova c 30 Proda: HIŠE: dvonadstropno, veliko, moderno zgrajeno večstanovanjsko n 3 levem bregu, cena dm 1,050.000; novfizidano, 6 večjih komfortnih stanovanj, 650.000; dvonadstropno bazu gl. kolodvora. 650-000; masivno zidano, enonadstropno, z dobro vpeljano gostilno. dvorano, 3 kuhinja, 9 sob, y.rt’ 450.000; devetstanovanj-sko z lokalom bli?u gl kolo-dvora, 390.000; šeststano-vanjsko z vrtom, poleg dve stavbišči, 300.000; novozida-no petstanovanjsko vilo, 240 tisoč; dvonadstropno, novozgrajeno blizu-Tržaške ceste. 255.000; večstanovanjsko s trgovino in trfiko, v nepo-Predni bližini centra, 190-000; dvostanovanjsko, povsem prc urejeno, oddaljeno 10 min, od Gl. trga, 152.000; novo, *$st-stanovanjsko blizu kadetnice. 175.000; novo. štiristanovanj-sko, vrt- 97.000; dvostanovanjsko. vrt, 46.000; enodružinsko, veranda 'vrt, vodniak 30*000. GRAŠČINSKO vzornp po-sestvo z bogatim živini in mrtvim inventarje tu. ol> glavni cesti blizu Maribora- din 1,600.000.—. POSESTVA: ob ban. cesti, 44 oralov, z vsem .letošnjim pridelkom in inventarjem, cena 450.000; 36 oralov blizu Maribora, 250.000; 33 oralov tiri Kamnici, 360,000: vzorno urejeno z gosposko hišo, v bližini Maribora, 370.000; do-bičkanosno vinogradno posestvo v Savski ; banovini (Virovitica-Slatina) 170.000: 5 oralov pri Pesnici, 55.000 din. 17734-11 m O Š k I l Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pitale HORMO- SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in ori^.nalne Hormo-Seks pilule. Po pošli diskretno razpošilja : KR. D V. LEKaRNa i'llI SV. AREHU, Maribor. —■ Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“. Zagreb. Lnnt-av trg 3. shh* »Ve čer n Jk. $ nastare & s ovensk denarn z a v o a v Mariboru REZERVE BLIZU DIN 12,000.000- mm LEPA SNAŽNA SOBA opremljena,. s posebnim vhodom, se s 1. oktobrom odda. Kosarjeva 52- 17648-8 LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom odda in. Koseskega 35. 17645-8 Lepa. velika, sončna, OPREMLJENA SOBA se odda boljši gospodični. — Tyrševa 14, II. nadstr., vrata 6. 17644-8 Lepa SONČNA SOBA ineblirana, s posebnim vhodom se takoi odda Ob bregu št. 24. 17774-8 Oddani 2 OPREMLJENI SOBI Wildenraiherjeva 6, pritličje, desno. 2. vrata. 17765-8 OPREMLJENA SOBA lepa, velika se odda stalni boljši osebi. Ogled med 9-- 11. in 14.—17. uro, Wilden-rainerjeva 16-1, levo. 17781-8 LOKAL za trgbvino ali obrt se odda. Stritarjeva 5 (mag^alensko predmestje). 17615-10 Lep prostoren LOKAL na oglu Strossmajerjeve in Orožnove ulice se odda takoj Vprašati stavbena pisarna, Vrtna 12. 17776-10 INDUSTRIJE. TRGOVINE. HOTELI restavracije, gostilne, kavarne, parfumerije, bifeje, vinar-ne, bonbonijere,. slaščičarne, mline, žage. prodajamo in posredujemo nakup hitro in uspešno; Poslovalnica Pavle-kovič, Zagreb, Iliča 144. 17674-11 DVOSOBNO STANOVANJE ob Aleksandrovi cesti 47, z vsemi pritiklinami in liftom se odda s 1. novembrom. — Ljudska samopomoč v Mariboru- 17744-5 Trisobno, popolnoma prenovljeno, sončno STANOVANJE soba s posebnim vhodom, del vrta in vse pritikline se odda mirni' stranki. Cena 550 din. Koroška cesta 102. 17686-5 LEPA, SONČNA SOBA in kuhinja s pritiklinami se odda . v dr. Verstovškovi 39, Pobrežje.__________17719-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam takoj. Vprašati pri Karner, Dravska 8-1 med 13. in 15. um. 17717-5 DVOSOBNO STANOVANJE na južni, sončni strani odda, Wildenrainerjeva 15. 17771-5 Sončno DVOSOBNO STANOVANJE v Krčevini, Aleksandrova ce sta 7 se odda takoj. Vprašati Vrtna ul, 12. 17*778-5 Lep'o DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v centru mesta še odda takoj. Vprašati stavbena pisarna Vrtna ul- 12 17777-5 Lepo TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom in ptitiklinami se poceni odda v Maistrovi ulici 17-1, s 1. oktobrom. 17787-5 SOBA IN KUHINJA se takoj ali 1- oktobra odda. Ipavčeva ul. 4. 17716-5 TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico v novi hiši z garažo se odda s 1. oktobrom blizu parka. Vprašati pri Josip Tichy, Slovenska 13. 17770-5 STANOVANJE soba, kuhinja, sobica, pralnica in gospodarsko poslopje se odda v najem- Nova vas,. — Vprašati Gosposvetska 23, hišnik; Maribor. 17780-5 DVE DIJAKINJI se sprejmeta )ia stanovanje in hrano. Mlinska 5 17747-7 DIJAKINJO v čisto zračno sobo, s celo oskrbo, se sprejme takoj. — Vprašati Gregorčičeva 26, pritličje. 2- vrata. 17746-7 DIJAKA ALI DIJAKINJO vzame profesor v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v ogl., odd, lista. . 17758-7' Sprejme se DIJAKINJA v dobro oskrbo. Sodna 25-1. 17714-7 GOSPOD se' sprejme na celo oskrbo. — I Vprašati Stražunska ulica 17, Pobrežje. 177.66-7 GOSPOD sc sprejme v vso oskrbo- — Wildenrainerjeva 6, vrata 3. 17786-7 Oddam takoj SOBO s posebnim vhodom boljši osebi- Popovičeva 5. 17'605-8 Oddam SOBO s štedilnikom s 1. oktobrom. Kettejeva 10 Pobrežje, Špe-sovo selo. k 17662-8 LEPA OPREMLJENA SOBA s souporabo kopalnice se odda boljšerriu gQspodu. Kralja Petra trg, vhod Masary-kova 2-1, vrata 2. 17755-8 SOBO oddam z dvema posteljama s 1. oktobrom- Kneza Koclja ul. 18-1 desno, vrata 5. 17709-8 OPREMLJENO SOBO oddamo dvema gospodoma ali zakonskemu paru, po mogočnosti državni nastavlje-nec, od 15. septembra naprej. Aleksandrova 79. 17731-8 MALA SOBICA se odd gospodu za din 150-Naslov v ogl. odd. »Večernika«.________________17723-8 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam od 15. septembra naprej. Prisojna 14, zraven »Mirim« 17720-8 OPREMLJENA SOBA separirana, s souporabo kopalnice. se poceni odda gospodični. Beograjska ulica 40. 17701-8 Odda se takoj lepo opremljena, zračna, čista SEPARIRANA SOBA z uporabo kopalnice, gospodu ali gospodični. Radvanjska cesta 45-1, levo- 17696-8 Oddam prazno ali OPREMLJENO SOBO Radvanjska c. 20 17694-8 Odda se ZRAČNA SOBA za dve osebi od 15. septembra dalje. Komes. Aleksandrova 64, I. nadstr- 17'690-8 SOBA ulica 12. 17570-8 Prodaja v Mariboru V. H in sinova Jurčičeva 8 OPREMLJENA se odd.a. Fochova Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili našega predragega Josipa !?urkarta na zadnji' poti, iskrena hvala, Posebno se zahvaljujemo gasilski četi Zg. Sv. Kungota in vsem darovalcem krasnega cvetja. PURKART KUNIGUNDA, soproga in ostalo sorodstvo. čistokrven POHIŠTVO-OPRE ITALIJANSKI JEZIK začetni: im nadaljevalni Ječal; (Vpisovanje v petek, dne 20-sept. 1940 od 6—7. ure na I. real. gimnaziji,' pritličje levo 17749-21 Dobite v največ,, izbiri pri JULKA ŠALAMUN Maribor, Aleksandrova c. 19 Sprejemam popravila! ZAGREBŠKI DRŽAVNI URADNIK 28 let star, soliden, krasnega karakterja, popolnoma zdrav, želi znanstva z lepo Slovenko iz debrostoječe obitelji radi ženitve. Informacije s pred-'nakazilom 10 din• v znamkah pošilja diskretno Rezor, Zagreb, pošta 3. 17678-19 ona prejme najnovejse jersey - modele in Jesenke plašče v veliki izbiri samo pri konfekciji greta t PRODAM NJIVO cirka 2000 m2, na periferiji Maribora. Vpraša se v Spod. Radvanju 54- 17702-11 Prodam takoj radi selitve poceni petstanovanjsko, dobie-kanosno LEPO HIŠO Dr. Verstovškova 30, Špeso-vo selo, pri Tržaški cesti, Pobr e žj e, Maribor. 17700-11 DVODRUŽINSKA HIŠA (vila) v Krčevini naprodaj. Dopisi pod »326« na ogl. odd. »Večernika«. 17718-11 Ugodna prilika za nakup lastnega stanovanja* DVOSTANOVANJSKO HIŠO po 3 sobe, s pritiklinami, levi breg, prodam na polovico po načelu etažne lastnine. Event. nekaj vrta »zraven. Hipoteka se lahko prevzame. Ponudbe pod »Etaža« na. ogl. . odd. »Večernika«* 17733-11 Več manjših HIŠ od din 16.000 naprej, kakor lepe vile, dobičkanosne hiše, posestva vsake velikosti, parcele, v največii izbiri v pisarni »Rapid«, Gosposka ulica 28. 17760-11 Dobro vpeljana GOSTILNA z lepim vrtom in stavbenimi parcelami na glavni cesti v Mariboru se proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17741-11 Novozgrajena DVOSTANOVANJSKA HIŠA z vrtom in letnim donosom 4200 din se proda za 32.000 din. Kagar Franc. Zg. Radvanje, Delavska ul., pri Mariboru. 17725-11 HIŠO KUPIM majnšo, blizu avtobusa, proti gotovini. Navedite ceno »Rapid«. Meljska 1. 17555-11 ENODRUŽINSKA HIŠA se ugodno proda* Obrežna c. 25a, Studenci. 17768-11 Prodam 1900 nr OGRAJENEGA VRTA ob glavni cesti v neposredni bližini Maribora za din 17.000 Šuštaršič. Wattowa 3, Maribor. 17785-11 manam Za vkuhavanie sveže, prvo- vrstne in prave bosanske slive v gajbali po 15 do 18 ki oddajam in pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni Jo sipina Bole sadje in zelenjava en gros, Maribor, Koroška cesta 20, dvorišče. 1058 POSOJILO dajemo,našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. — Vloge obrestujemo po 5%, vsi varčevalci brezplačno zavarovani, zato ne odlagajte do zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri žastop. hranil, posojilnice »Moj Dom«, Maribor, Aleksandrova C. 64, priložite znamke za din 3.—■ 17743-12 Želite dolgoročno posojil® na hiše in posestva obrnite se na Bančno kom. zavod Aleksandrova cesta 40 OBRT-TRGOVINA Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 DENAR AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka. Temveč javite se takoj pri za stopstvu hranilni posojilnici »Moj Dom«, Maribor, Aleksandrova c. 64. — Priložite znamke din 3.— za odgovor. 16681-12 Kupim HRANILNO KNJIGO hranilnice Narodni dom v Ma riboru. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Gotovina«. 17640-12 PONIKLANJE. pokromanie predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177—1 Najcenejša slovenska tvrdka1 ZA ČIŠČENJE OKEN IN PARKETOV Sprejema naročila Gosposka ul. 2, se priporoča posl. N,il-var Franc* 17724-13 TRGOVINO z mešanim blagom na promet ni točki sc proda ali da v najem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1.7775-13 TRGOVINO v prometni ulici takoj prodam Betnavska 74, Maribor, 17769-13 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, poceni na prodaj. Ploj, trgovina, Pobrežje. Aškerčeva 14. 17685-14 POPRAVILA KOLES motorjev, šivalnih strojev itd izvršuje solidno , in poceni, me hanik Marjan Komel. Maribor Tezno, Ptujska c. 33. 17783-14 SPALNICE, JEDILNICE KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48. 4311—1 Kupim rabljen dobro ohranjen DIVAN Naslov v ogl. odd; •»Večernika«. 17727-17 VEČ POSTELJ s kompletno opremo kupi Ciril Lapi, Rotovški trg 8. 17789-17 ŽENSKI KOTIČEK GOSPODINJE! Nabavite si najnovejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce. 13544-18 NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 TRGOVINO v prometni ulici v Mariboru oddam v najem ali prodam. Naslov v ogl- odd. »Večernika** 12599-13 Ugodno prodam ZIDANI ŠTEDILNIK Pekerska ul- 207, pod slov. Kalvarijo. 17763-18 ŽENITBE - DOPISI- 36 letna šivilja , želi spoznati poštenega, stal-i nega uslužbenca. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod 1 A S N O MAZILO AURORA ii 4tospm$e msihs pkmk Že 20 let znanstveno preizkušeno in kronano z dokaznimi pečati. Največji dokaz je ta, da so. na 30-letni pleši ponovno zrastli lasje. Cena din 68.— Samoprodaja za Maribor: Slovenska ulica št. 16 FRANC NOVš.AK Samoprodaja za Ljubljano: Cesta 29. oktobra 19-1. PAVLA DE COMELLI DOBRA KUHARICA srednjih let ločena, želi'"znanja z gospodom, ki ima stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Simpatična«- 17707-19 MLADA GOSPODIČNA prost boljšega, starejšega .gospoda za malo posojilo. Obresti in vse drugo po dogovoru. Ponudbe poslati na bgl. odd- »Večernika« pod »Samostojna tujka«./■ 17712-19 ŽENITVE IN POROKE po celi državi posredujemo točno, uspešno in diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Informativne prospekte pošiljamo s pred-hakazflont 10 din v znamkah n— diskretno: »REjšOR«, ; Zagreb, Pošta 3. 17677-19 GOSPODIČNA. 24 let stara, s 70.000 din dote v gotovini, išče trgovca, obrt nika ali slično. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 17683-19 OROŽNIK ugodne zunanjosti.-ima 50.000 din v gotovini ter mesečno plačo. 1500 din, išče zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10- Za informacije pošljite 10 din. 17684-19 43 LETNA pridna, vzorna« iz ugledne hiše, & '45.000 din dote. poroči takejo značajnega gospoda, uradnika ■ ali premožnega posestnika. Ponudbe na ogl, odd. »Večernika«, po možnosti s sliko, pod »Samo. resno« 17651-19 Vsestransko zainteresirana GOSPODIČNA vbbi zrelejšega gospoda na prijetne pomenke. Pod »Razgovori« na' oigl. odd. »Večernika«. 17646-19 GOSPODIČNA 22 let stara, z imovino 100.000 din, išče trgovca, obrtnika ali slično- Navodila daje »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 17679-19 ZDRAVNIK 39 let star, ugodne zunanjo-sri, z mesečnimi' dohodki 5— 6.000 din,‘išče zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 17680-19 VDOVA popolnoma sama., s 500.000 din dote v gotovini, išče moža- Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 17681-19 »Trezen«, 17693-19 DRŽAVNI URADNIK 29 let star, z imovino v gotovini in nepremičninah din 540-000— ter mesečno plačo din 1-700.—. iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačin e v trg 10 Za informacije pošljite 10 din. 17682-19 Pslhogralolog in- astrolog S. PARADSSO Maribor. Gosposka ulica Hotel »Zamorc« Psihografoiog Paradlso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Vam odpre zastor Vašega življenja. Pove Vain s kom in kako se boste poročili Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu* Ka teri so Vaši srečni dnevi Kedaj se podajajte v špe kulacije da Vam srečno uspejo. Katerih bolezni in nezgod so čuvajte. Ke daj naj stavite loterijo itd. Dela na strogo znanstveni podlagi. Obiske sprejema od 9. do 12. in od 2. do 7* ure. Ostane samo fin 22. f. hi. GOSPODIČNA v 26. letu, čedne in fine zunanjosti, zdrava in dobr. ter milega značaja, z zlinj. perf. nemščine in gospodinjstva, z doto 80.000 din, želi spoznati gospoda istega značaja- Ponudbe na ogi. odd. »Večernika« pod »Resnost«. 17619-19. OSAMLJENEC želi skup. gospodinjstvo. Prednost osamljerika z do-, hodki in brez otrok- .Ponudbe, na ogl. odd. »Večernika« pod »Mali upokojenec«. 17706-19 ■nsH HARMONIKA otroška, malo rabljena (za Šušteršičev zbor) se proda. Vprašati Primorska 8. 17692-20 RUŠČINO ■poučuje po uspešni in lahki metodi v skupinah ali posamezno rojena Rusinja. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 17392-21 ITALIJANŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva 3, pritličje, desno (nasproti realke) 17711-21 JABOLKA po 2 din 'oddaja na drobno Kmetijska družba, Meljska cesta 12. 17008-23 Kupim vsako količino JABOLK za prešanje po najboljši dnev ni ceni. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova cesta 39. 17738-23 ANGLEŠKI SETER enoleten, na prodaj- Naslov v ogl j odd. »Večernika«. 17676-24 ZAJČNIK (zajčja stajica) s 4 predali ugodno na prodaj. Primorska ul. ’3* 17753-24 4 mesce MLAD MERJASEC čiste pasme se proda ali za-. menja za plemensko svinjo (Deutsche Edeirasse). Mer-daus. Koroška 172. 17791-24 J^bZCLRILA , OPOZARJAM. da nisem plačnica za dolgove mojega moža Franja Goleža Rozina Golež. 17691-25 OBVESTILA Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzela TRGOVINO z mešanim blagom od gosp. Albin Kosec, ml. na Ptujski cesti 14, Tezno. Imela bom na zalegi vedno sveže blago ter najnižjo dnevne cene- Za obilen obisk se priporoča Štefka Arko. 17735-26 V IZGUBLJENO Izgubil sem na teniških igra-lišeih ISSK Maribora NALIVNO PERO z inicijalkami A- Kalousek. -f-Najditelj prejme nagrado din 100.— v Ogl. odd. »Večernika«. 17750-27 NEMŠČINO poučuje po uspešni metodi v skupinah ali posamezno diplomirana učna moč. Nasi. v ogl. odd* »Večernika«. 17753-21 Na. cesti Maribor—ptui .se je izgubil del1 1................. MOTOR. SEDEŽA „ j znamke »Drilastič«. Pošten .liaj.cliielj nai odda ali sporoči proti dobri nagradi Vogrinec 'Avgust Sp. Breg 72, Ptuj. 17732-27 DOTIČNI ki mu je 7. IX. v vlaku Celje: Pragersko bil zamenjan sivi moški trenčkot, na.i javi naslov ogl. odd; VVečernika«. 17736-27 B* M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju, 6238-22 MOŠKO KOLO »OPEL« dobro ohranjeno prodam. .— Radvanjska cesta 54, Maribor 17759-22 IMAŠ DOBRO SRCE? Potem pornaghj dčharino nesrečni osemnajstletni uradnici proti vrnitvi. Dopise upravi »Večernika« Celje pod »Tiho * prijatelj«. MOTORNO KOLO 100 ccm ugodno prodam. Pobrežje. Aleksandrova 75. 17722-22 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK naprodaj. Vprašati samo popoldan. Sokolska ulica 3. 17698-22 »ZONDAPP« 200 ccm, malo' vožen, se proda- Josip Lešnik, trgovec, Krekova 6. 17688-22 AVTO »FIAT« troši 9 1 bencina na 100 km ter motorno kolo. 6 ccm; prodam. Aleksandrova 18,, Pobrežje. 17704-22 ROČNI VOZ nosilnost okoli 250 kg, pripraven za, poljsko, prevažanje, ugodno na prodaj- Vpraša se: F. Breznik,’Betnavska c. 66. 17673-22 ŠPORTNI VOZIČEK se proda. Jurčičeva 4-1, levo. 17649-22 Prodam TOVORNI AVTO in kupim motorno kolo. BMW do 600 ccm. Ivan Marinc, Ruše. 17642-22 MOTORNO KOLO 200 ccm se proda. M. Kovnč, Mesarski prthod 5. 17764-22 Kupim dobro ohranjen AVTO z malo porabo bencina. Ponudbe pod »Avto« na ogl. 17772-19 odd, »Večernika«. 17779-22 BAZNO KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo za« nešljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih 'kajenja tudi naj-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—. mala din 60.— Po povzetju razpošilja Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 PpZOR! Vsakovrstne odpadke želcz-ja, kovine, litine, , cunje, gumo in steklovino kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčič, .Maribor, Kneza Koclja 14 ki podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. — Tel. 21-30. 16943-38 ZA 10 DIN Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, katere boste izdelovali doma. Stalen zaslužek v teh kritičnih čd-sih! Lindič, Ljubljana, predal 245 — V. 6298-28 Kupujemo , STARE ZNAMKE zbirke, serije (Massenware) po naj višjih cenal za gotovino. Pri večjili objektih pridemo osebno. Fil. biro Dr Simič, Zagreb, Iliča 25- 17669-28 REZERVNI OFICIRJI POZOR! Prodam za polovično ceno no vo kompletno oficirsko sabljo Aleksandrova cesta 48, pri Krefl-u, frizerju. 17710-28 Kupujem BUKOVA DRVA , za kurjavo, cepanice. Ponudbe, poslati na R. Bukovec, Maribor, Prešernova ulica 30 a. 17687-28. ŠIRITE »VEČERNIK«! V Mariboru dtie 14. IX. 1940. e» ■■ ...... __________„ »V e 5 e r n 1 k« Stran 15. Novo 41. kolo sreče drž, razredne loterije "Itutu stm" KS je v polnem teku. Tudi Vi morate vedeti, da je sedaj najbolj ugoden čas za nakup srečk. Številni veliki dobitki, ki so bili izplačani srečnim igralcem na kupljene srečke v glavni Planinškov/ kolekturi ..Vrelec sreie" so Vam dokaz, da je tudi Vam dana možnost, zadeti kak večji dobitek. Naročajte in kupujte tudi Vi srečke drž. razredne loterije. Vsak je dober gospodar in dober državljan, ki misli na svojo bodočnost in na svojce. Priporoča se Vam Vaša domača glavna Planinškova kolektura Ljubljana. Beethovnova ul. 14 ilini fon i t a v, 35-10 1 I fi-~. *» ul-*' »••5*. IN.'*1*—— ZAHVALA Hvala vsem, ki ste spremili mojega moža na njegovi zadnji poti. Posebno hvala vodstvu »Bohemije«, g. ravnatelju za njegove ganljive besede, godbenikom za žalostinke ter vsem ostalim. DRAGICA, rojena Janežič, žena in vse ostalo sorodstvo. iiuiiŽM sltoie m$ Jcotesa prodaja poceni in na male mesečne obroke Rupert Draksler MEHANIK, MARIBOR, VETRINJSKA UL. 11 Prevzema vsa popravila šivalnih strojev in koles kakor emajliranje, poniklanje in pokro-manje po najnižjih cenah. Brezplačno Vaša usoda I Ta veliki dobrotnik človeštva, popularno znani raziskovalec v panogi -človeških ved, daie brezplačno velika in značilna prerokovanja Vase usode, katere napovedi izzivajo veliko in nesluteno senzacijo po vsem kulturnem sveta. On Vam bo pomogel, in Vi boste srečni, zaupajte se mu. da Vam prerokuje vznemirljiva dejstva, ki bodo spremenila tok Vašega življenja In ki bodo pomogla. da pri- dete do velikega dobitka in vsakega zaželenega uspeha, on bo našel in očrtal vse glavne smernice Valega bodočega življenjskega pota, Poznavajoč današnje čase. borbo in težnjo človeštva. se Je odločil, da omogoči narodu vseh slo- jev s pomočjo te znamenite vede. goliti velike upe za srečno življenje in vsakomur bratsko pomoči in mu pokazat* pravo in nepogrešno pot. Do kateri se bo kretal in oa kateri način lahko vsaka oseba doseže pravo srečo in blagostanje, kaiti večina naroda in posamezniki so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode, a da bi bila vsakomur jasna pot. Je potrebna pomoč in pravec, pa se bo tedaj človek duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje drage Želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA zaslužilo, da za časa svojega zemeljskega življenja dožive in občutijo vse uspehe in radosti v življenju, pa če ste siromašni, bolni, po vojni izčrpani ali če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke življenjske nad- loge, razne izgube, ali duševno potrti, saj imate vsi svoje nedostatke. vsi boste samo tem potom dosegli svoje velike cilje. Vsakomur hoče napovedati uspeh in srečo v bodočnosti, preteklosti. sedanjosti, karieri, službi, vedi. politiki, bogatenju, ljubezni. zakOnu. loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, dedsči-ni, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bc dal strokovne pismene nasvete, ki mu bodo koristili vse živ- ljenje ter odgovore na vsa tajna zainteresirana vprašanja, ki mu jih lahko zaupate brez vsakega obotavljanja. Tolmači Vase značilne navade, odkriva tajne Vaših velikih sovražnikov in prijateljev. predvideva razne nevarnosti, nesrečne slučaje fn slično. Horoskop se pošlje vsakomur v največji diskreciji. Mnogoštevilne Izjave hvaležnosti dospevajo dnevno iz vseh kraiev sveta, kar dokazuje izredno zaupanje v točne napovedne in so temu slavnemu predstavitellu astrologije izrečena priznanja od največjlh osebnosti velikih učenlakov. umetnikov, književnikov. filozofov, velikih politikov In zmagovalcev na vseh vojnih in diplomatskih poljih. Znameniti biro »Radosavljevlčac Je najbolj razvit, najboll popularen, naivečll in najbolj poznan po vsem svetu ter si Je oridobil veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh Ktajih sveta, ter prinašajo vsi Usti v Evropi niegovo biografijo, ker fe v istim naivečJi astrolog današnjega modernega Časa v pravem pomenu besede vzvalovil in vzbudil milijone dus v*®*a naroda, ker je zares pomagal narodom obeh >polov. narodom vseh slojev ter pozna celo človečanstvo njegova dela. ki se le postavil v službo naroda, da vsakomur pomaga, da postane zmagovalec na raznih poljih in da vsakdo čuti veliko In pravo življenjsko radost, ker Je astrologija i velikim » malim ljudem skozi vse vekove pomagala in jih osrečevala, ker ima ta uai-starejša veda v zgodovini velike zasluge in se morejo vse generacije. rojene izmed leta 1857. in 1931.. obrniti za horoskop na Radosavljevičev naslov samo postopati Je treba točno po navedenih navodilih. Pošljite še Vi svol čitljiv, točen in lastnoročno pisan naslov, označivši spol. dan mesec in leti Vašega rojstva z 10 din v denarju ali 15 din v znamkah na račun stroškov. Klienti Iz inozemstva 20 din v gotovini Naslov: Astrološki biro Radosavllevlč. ooitnl predal It. 1. Sooot. Dunavska banovina, lugoslavlia. m • • » 'V-lrWwtr po din 10, kemično očiščeno din 14. Čehano in kemično očiščeno din 25, 35. 55- Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodneje pri „LUNA“ Maribor samo Glavni trg24 Vzorci brezplačno! Zbirajte odpadite Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star papir, cunje. krojaške odrezke, tekstilne odpadke, srfaževino, ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno oo nai-višjih cenab Arbelter. Dravska ul. 15. Te' 26-23. Sirite ..Veternik"! Steznike po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov: I. Kocmut, Meljska cesta 1 Zlato hi srebro, oriljante, zastavljalo« listke tšže črnino za nakup M. Dgeriev sin, Maribor. Gosposka ulica 15 AIlC želite oglaševati, po kličite telefon: 25-67 Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je po dolgem trpljenju umrla naša ljubljena mama, gospa Mariia Hartner, rol. Manfredo soproga polic, nadzornika v pokoju. Pogreb blagopokojne se vrši v nedeljo, dne 15. septembra 1940, ob 4. uri pop. iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Pobrežje, 13. septembra 1940. žalujoči: Martin Hartner, soprog; Drago, Pavel, Mirko, Branko, sinovi; Karta in Elza, snahi. Zahvala Vsem onim, ki so našemu ljubljenemu, nenadomestljivemu družinskemu poglavarju, gospodu Rudolfu Kiffmannu star. mestnemu stavbeniku izkazali pri njegovem pogrebu zadnjo čast, se najprisrčneje zahvaljujemo. Istotako za mnoge krasne vence in vse druge dokaze iskrenega sočustvovanja. Posebno se še zahvaljujejmo gospodu županu in podžupanu našega mesta, prečastitemu gosp. župniku Valerijanu Landergottu, Mariborskemu nemškemu pevskemu društvu, nastavljencem in delavstvu, kakor tudi vsem ostalim, ki so dragega pokojnika počastili s svojo navzočnostjo in drugimi dokazi sočustvovanja. Maribor, dne 14. septembra 1940. Rodbina RUDOLF KIFFMANN star. Mariil Use *» šota.. kupite najceneje v knjigam Tiskovne zadruge Maribor, Cankarjeva ul. 1 Telefon 25-45 l/ds Mkeh: mam §hoH o$iose v „Veiet(*iku"! 41. kolo dobitkov Kdor se hoče udeležiti tega novega plesa boginje Sreče, naj se čimprej obrne do naše hiše sreče udeležiti tega novega plesa boginje Sreče, naj se čimprej obrne do naše hiše sreče Continental •fajnovefie nramolonsKe Plošče v veliki izbiri vedno na razpolago samo p« 'din 35*- preglednosti točnost; enostavnosti zanesljivosti in cenenosti na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT kiiJKBMBB- Maribor. VMrtof**« 30 **• Ljubllana. Prešernova ul. 44 Zatrt****** brezplačne sezname MARIBOR OregtriMl«Vn 24 Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri te) hrtnllnlcl Dravska banovina • celim »vojIm premoženjem In z vso svojo davčno močjo * • Hranil-nlca Izvriuje vae v denarno stro- ko spad*)o£* posle »o*i>o ■ In kutantno ^ _ >41 ■ Dne 11. oktobra t. 1. se prične 41. pet izžrebanih velikih in manjših N a j v e č j i Državne razredne loterije, tekom katerega bo zo-v skupni vrednosti dinarjev 65,000.000'-3,200.000.a Bančne poslovalnice kjer je na razpotagb Vetiko ŠteVito novlhsrečk BIZJAK TELEFON STEV. 20-97 . jJZ - .iSilP *V; • - 56: Bezjakove srečke so zadele v zadnjih letih m. dr. sledeče dobitke oz. premije: Din 2,008.000'-srečka štev. 68.326 Din 1,002.000'* srečka Štev. 59,971 Mariberv Gosposka ni. 25 dinarjev 301.000^— srečka dinarjev 301.000.— srečka dinarjev 200.000.— ■ srečka dinarjev 100.000.— srečka dinarjev 100.000.— srečka dinarjev 100.000.— srečka dinarjev 100.000.— srečka dinarjev 100.000.— srečka dinarjev' 100.000.— srečka dinarjev 100.000.— srečka, in mnogo dobitkov po 80, 50.000, 40.000, 35.000, 30.000 štev. 56.910 štev. 83.526 števr 34.210 štev. 88.192 štev. 86.831 štev. 86.834 štev. 7.336 štev. 77.664 štev. 77.696 štev. 4.638 .000, 60.000, dinarjev itd. ."'•C C?OI Največja in najstarejša trgovina angleških tkanin v Jugoslaviji Osnovano 1844. leta Centralo: BEOGRAD Najpovoljnejše cene! Podružnica: ZAGREB, Praška 4 Zahtevajte vzorce iz Zagreba Nafnovejši modeli SSME otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri ..TRIBUNA" F. B. L., MARIBOR Aleksandrova cesta U ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4 Centrala Maribor v lastni novi pala&l na oglu Gosposke In Slovenske ulice Podružnica Celje nasproti pošti, pre) Južno-Štajerska hranilnica SPREJEMA VLOdE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO N A J U G. OD N E J S E M OBRESTO VANJU jjjdala In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA ? Mariboru. - Oglasi po ceniku - RokopMse oe vračajo. - Uredaiitvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. - Telaloa uredništva it«v. 25*« hi oprave š|ev. 28-67. - PoStal čekovni račun štev. 11. 409.