Posamezna Številka 30 iliurj^ft _! LIMM. i ML im 22. fnrnsn 191 Leio M IHiflf ftflPHPP š^! Ljubljani na dom ■ ■ ■ ■ ■ H J« ■ I ■ II IV V* ■ VafmlvniHiii štirim,, 3 5« ^^ H ^ ■ H H ■ H ■ ^ JUUImIiLU^ 9W Orotalitro je t Kopitarjevi allol itn. S/m. Bakoplsl m so vračalo; nefranklrana plima ie no mm aprojaaajo. — Uredniškega telefona Hov. 50. a Političen list za slovenski narod. Opraniitvo |o v Kopitarjevi allol št S. — Batna poštno hranllnloo avatrljBke it 24.797, ogrske 26.511, Mm.-taoro. it. 7518. — Dpranlikegi teletom it 60. Krakov-Praga-Uubliana. Dunajska »Information« priobčuje: Pomembne dneve je ravnokar preživela Ljubljani. Iz 52 članov vseh skupin sestavljeni slovenski Narodni svet se je konstituiral, vršilo se je posvetovanje Ju-jeslovanov, Čehov in slovansko mislečih Poljakov, odtod so se napotili v Št. Janž, kjer BQ v hiši, v kateri je umrl dr. Krek, odkrili spominsko ploščo. Slavnost je bila tc tri dni omejena na minimum. Veljali so R prvi vrsti narodnemu delu, gradbi no-tranj«, tesno sklenjene organizacije celokupnega slovenskega naroda. Narodni svet }e osnovan po zgledu češkega in poljskega, fcaa pa svojo posebno markantno potezo la bistveno razliko: načelnik državnozbor-skega kluba dr. Korošec, Štajerec, je obenem predsednik Narodnega sveta. To fcaa svoje svetle in senčne strani. Ako se bo delo razdelilo — kakor se namerava aa ta način, da bo klub deloval na tleh parlamenta in zunaj domačije, Narodni »Tet pa prevzel podrobno delo v domačiji, potem bo »kupni vodja obeh korporacij oaodil jamstvo za enotnost; nastane pa nemarnost, da pride eden izmed obeh v odvisnost in da se Narodni svet razvije v konvent in vojni svet, ki bo predpisoval ▼odstvo državnozborske politike. Ako od bliže motrimo narodne svete jri nas« nemškega,, češkega, poljskega, ■krajinskega in jugoslovanskega, dobimo rtis embrijev narodne razčlembe, narodne Ib ne teritorialne avtonomije, nota bene po lastni volji. Tu se stavijo temelji za Barodno delitev in federacijo obenem. Docela nezavestno, toda smotrno. Ustvarjajo ■e prejudici narodne obmejitve in komasacije, narodna ozemlja se razkosavajo in elagajo; vse to zasluži in zahteva pozornost politikov in državnikov. Slovenski narod bo Narodni svet okrepil, utrdil in povečal njegovo odpopio sposobnost. Trije dnevi 16., 17. in 18. avgu-ftta imajo pa za slovenski narod še drug pomen. Doznal je, da v svojem narodnem stremljenju ni osamljen in da ga na desni krije in podpira Češki narod, na levi pa : poljski. Ceško-poljski-jugoslovanski triali- j zem, ki je že sredi maja tekočega leta I eazvenel v Pragi na tamošnjih gledaliških slavnostih ter se potem v Telču znova na-ifl&sil, je prejel sedaj v Ljubljani, sloven-*ki metropoli, ponovno posvečenje. O tem naj se nihče ne moti: to so prvi začetki slovanske vzajemnosti v Avstriji, ki se je zdela pred vojno nemogoča. Krakov, Praga, Ljubljana — to so vogli slovanskega trikota, katerega strani ne bo mogoče izlepa premakniti. Veže jih skupni cilj. Ljubljanske prireditve rasto s tem daleč preko mej krajevne slavnosti. V petnajstih mesecih, ki so potekli po obnovitvi parlamenta, je postajala češko-jugoslovan-ska zveza čimdalje intimnejša. Po poteku enega leta se je s pristopom tistih skupin poljskih poslancev, ki vodijo narodno politiko: poljske ljudske stranke in narodnih demokratov (Vsepoljakov) razširila v tro-zvezo, ki razpolaga v državnem zboru z nad 170 mandati. Razloga dovolj, da mimo te tvorbe ne gre nihče nemarno in prezirljivo. V bližnjem času se utegne njena veljava in ugled šc znatno povečati. Postati utegne soodločilni, ako ne morda celo glavni odločilni činitelj pri gradbi novih temeljev države in cesarstva. Poljski pozdravi. Ob ustanovitvi Narodnega Sveta je poslal poljski državni poslanec Vladislav D e m b s k i sledeče pozdravno pismo: »Spoštovani gospodje! Zdravje moje mi žal ne dovoljuje, da bi mogel nastopiti tako dolgo pot. Prosim, povejte bratom, da bom, kakor vedno, posebno še 17. avgusta z duhom pri Vas. Želim Vam, ljubljeni bratje, s celo dušo in srcem najhitrejše realizacije Vaših svetih idealov. Lvov, 12. VIII. 1918. Vam udani Vladislav Dembski, državni poslanec. Poljski državni poslanec Albin R o y -ski je poslal sledeči brzojavni pozdrav: »Obžalujem., da se ne morem udeležiti Vaših slavnosti, ker sem ravno te dni zadržan. Pri Vaših narodnih slavnostih sem s srcem in dušo z Vami. Bratski pozdrav. Albin Royski. Lvov, 14. avg. 1918. Časopisje o ljubljanskih dnevih. »V e n k o v« piše: Ljubljanskemu narodnemu parlamentu, v katerem so bili zastopani Jugoslovani, Poljaki in Čehi, gre odlična oziroma še večja važnost nego zadnjim praškim konferencam. Iznova se je pokazala solidarnost slovanskih narodov in trdna volja, da jih nič na svetu ne bo moglo ustaviti na potu za tistimi velikimi cilji, ki so si jih slovesno postavili in ki tvorijo temelje za njihovo bodoče politično, narodno in gospodarsko življenje. Ljubljana pomenja nov mejnik v razvoju Slovanov. Želeti je le, da bi se vse to, kar se je v Ljubljani sklenilo, čim prej oživo-tvorilo. To se bo tudi v kratkem zgodilo, ker danes pač n iveč mogoče, da bi nad tako zrelimi narodi kakor so avstrijski-ogrski Slovani, še dalje gospodovala nemška in madjarska manjšina. Njen čas je blizu. —■ »Narodni Politika« piše: Nič na svetu ne more v bodoče razdvojiti Čehov in Jugoslovanov, katerim so se pri- LISTEK. Večeri ob Levnanu. Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) Kako pa je sedaj in na kaki podlagi fe sedaj veruje v posameznih sektah? Teologi, predikantje si lahko svobodno izbirajo v sv. pismu, kaj imajo verovati; ako prekoračijo gotove meje, dobe sicer tudi 1 ttd svojih predstojnikov ali občin consilium ibeundi — kar je vsekakor potrebno, a s itališča protestantizma krivo. Navadni ver-liki pa verujejo v sv. pismo zato, ker ga /sa njihova okolica priznava za besedo »ožjo; verujejo v Kristusovo božanstva in Iruge dogme, ki jih pastor uči, zato ker »astor, ki ga družba priznava, tako uči. Tako brez ugovora sprejme ta .nauk pro-estantovsko dete, tako ga sprejme divjak, ti ga misijonar krsti — in tako tudi veruje idrasel in celo izobražen človek, ki je taco srečen, da je ohranil vero iz svojih 'troških let. — Mogoče bi vi, gospoda, vetovali vsakemu doraščajočemu, naj \ Ivomi o vseh verskih naukih, ki jih je do-lej^ slišal in naj se najprvo o vsem samo-tojno oreoriča, ali je sv, pismo od Botfa dano, ali je avtentično ohranjeno in iz originala zanesljivo prestavljeno in nazadnje: ali se nahajajo v njem izrečno dogme, ki jih uči krščanstvo.., Ne bom govoril o nevarnih posledicah, ki bi jih morala imeti tako splošno zapovedana preiskavanja, ampak samo konstatiram dejstvo, da nihče tega ne dela — in da veruje veren protestant v praksi skoro na istem temelju kakor katoličan: nauk sprejme od družbe verujočih in ga priznava za božj&ga zaradi ugleda te družbe. Temu se ima protestan-tizem zahvaliti, da živi. Kaj pa je napravil protestantizem z drugim svojim temeljnim načelom: vera sama rešuje, dela so nepotrebna? Kakor bi bilo prvo načelo uničilo vs«ko dogmo in vsako vero, tako je jasno, da bi bilo drugo uničilo vsako moralnost. Toda protestantizem je to načelo vedno bolj zatajeval. Na koncu pa, posebno po dobi tako-zvanega »probujenja«, je prišel na ravno nasprotno stališče: o veri, razdrapani vsled sporov sekt, govori malo — kolikor najmanj more — in uporablja vso silo cerkvenega nauka in vpliva za dobra dela. Iz tega so nastale hitro kot gobe po dežju ne-števijne dobrodelne ustanove, o katerih je govoril g. Deville in ki jih jaz iz globine svoje duše spoštujem in velikokrat občudujem. Opozarjam pa Vas, g. Deville, na to, da pomeni ta lepa in plodovita evolucija protestantizma 7amp(avanie lastnih družili sedaj tudi poljski poslanci, čeprav ne vsi. Poljsko srce je vsekakor na češki, jugoslovanski strani. Čehi, Jugoslovani in Poljaki so se v Ljubljani sklenili v slovansko trozvezo, »Agramer Tagblatt« piše: Težišče slovanske politike v monarhiji se je za dva dneva preneslo v Ljubljano, v narodno in kulturelno metropolo Slovencev, ki stoje danes na čelu narodnega gibanja Jugoslovanov. Kar se je letošnje pomladi začelo v Pragi povodom jubilejne slavnosti Narodnega gledališča, kar se je potem nadaljevalo v zadnji parlamentarični kampanji tako uspešno, da je ob tem strmoglavil mogočni dr. Seidler, to se je dovršilo v Ljubljani: med zastopniki češkega naroda, nekaterimi odličnimi predstavitelji poljskega naroda in odposlanci jugoslovanskega naroda so se vršila posvetovanja za postavitev temelja in dogradnje slovanske zveze in je prišlo do konkretnih dogodkov. Ljubljanska posvetovanja pomenjajo odločilen preobrat v politiki slovanskih narodov monarhije, ki je za bodočnost največjega pomena, kakor je ta slovanska zveza sploh preračunjena za bodočnost, za tisti čas, ko se slovanski problem reši v svoji celoti. Podlage slovanske zveze tvorijo muziko sedanjosti in bodočnosti in zato je ni smeti smatrati kot instrument momenta, ne kot delo nekaterih skupin in nekaterih strank, marveč kot družilno točko in žarišče vseh stremljenj, ki gredo za tem, „da politiko Slovanov enotno orijentirajo. V tem duhu že važne ljubljanske slavnosti in edino v tem duhu sc more v resnici določiti, kar si je slovanska zveza postavila kot cilj. »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba« piše: Dve važni stvari ste, ki se rešite na sestanku v Ljubljani, a obe ste v ozki zvezi med seboj. Mora se konkretno izdelati slovanska zveza, ki so jej bile — za nas tu, ki živimo pod oblastjo centralnih vlasti, postavljeni temelj na sestanku v Pragi in kasneje na Dunaju. Zvezi jc naloga, da postavijo v akcijo naše skupne sile za dosego našega skupnega cilja (zaplenjeno), da s skupnimi močmi branimo, kar skupno dosežemo. Druga stvar se je morala rešiti najprej, ostaja v mejah našega nacionalnega področja. Imela se je dovršiti organizacija severno zapadnega dela našega naroda. To se je zgodilo v Ljubljani. Izvoljen je Svet kot najvišja sedanja instanca v politični organizaciji naroda za Istro, Kranjsko, Štajersko, Koroško, slovensko Primorje in Goriško. S tem je na-cijonalna politika v enem velikem delu našega naroda dobila važen organ. Svet je garancija proti razdoru v narodu in proti vsakemu poizkusu, da bi se zanesel razdor vanj. In, kar je najvažnejše: narod bo bud- versko-etičnih načel in prehod k čisto nasprotnemu katoliškemu načelu. Ta sprejem katoliškega principa je tako popoln in očividen, da se ne more niti zunanjih oblik katoličanstva več ubraniti. Protestanti ne ustanavljajo samo bolnišnic, oskrboval-nic, šol, ampak ustanavljajo za oskrbo v njih neke vrste redove, vzgledujajo se na katoličanih in posnemajo, kolikor se da, njihova pravila, dnevni red, nekatere duhovne vaje in celo habit! Ko sem bil pred kratkim v Berlinu, sem se čudil, ker sem vedno srečeval naše sestre v nemških kapicah, — toda to so bile diakonise. Stopil sem v eno njihovih hiš in sem jih dobil pri čitanju Tomaža Kempčana. Na Angleškem so mi pokazali protestantovske samostane (ne vem, če še obstojajo, ker od takrat je že dolgo), kjer so častili Najsvetejše, (pa notabene niso verovali v resnično pri-čujočnost Kristusovo!) in izpraševali vest pod duhovnim vodstvom. Končno: kot sem rekel, živi protestantizem od tega, da v praksi, čeprav v teoriji morda ostaja pri svojem, zapušča svoje prvotne temelje in se opira na katoliške. To sem mislil, ko sem dejal, da se je pokatoličanil. Deville. Vse sem mirno poslušal, ker jc v teh 1 opazkah nekaj resnice. Vendar iz vsega . sledi samo to, kar dandanes za nas prote- I stante ni vf><* nnvn: da sn Sli nrvi reforma- I no pazil, da vsakdanja politika ne bo za« hajala v stran, da nikoli ne izgubi iz vida velikih ciljev, in da se ne oddalji, ne i metodah, ne v postopanju, od postavljen« smeri naše nacijonalne politike. Organiza, cija, ki se je dovršila v Ljubljani, je korali bliže k organiziranju vsega našega naroda Narodni svet bo sestaven del Narodnegi odbora SHS, ki se ustvari. Ko se to iz< vede — a to ni več daleč — bo mogli naša nacijonalna politika razpolagati { skupnimi silami vsega naroda in uspehi h« morejo izostati. Ljubljanski sestanek j< mnogo pripomogel, da se ta namen dosež' in te zasluge mu narod ne pozabi. »Primorske Novine«: Prvikral prihajajo v Ljubljano zastopniki vseh slo< vanskih narodov države. Prvikrat prihaja/ jo k Jugoslovanom zastopniki poljskega naroda, da se seznanijo ž njimi v njihovi hiši, da se dogovore in sporazumejo zi skupno bodočnost. Kakor Čehi hočejo tudi Slovenci postaviti temeljni kamen največj politični ustanovi, Narodnemu svetu, Korak, ki ga vrši danes del našega naroda 1 beli Ljubljani, je velikega političnega pomena. Kaže in svedoči o politiki in zre< losti in sposobnosti slovenskega dela na> šega paroda, Priča, da je slovenski naroč poteptal in prešel preko malenkosti dnev. nega življenja ter da bistro gleda v oči bodočnosti. Ta korak priča, da slovenski narod zna, kar je dnevnega, zapostavljat! pred bodočim, malo pred velikim, da s< zaveda svoje dolžnosti, da ve, za čem grt in kaj hoče. Velika in težka je naloga, ki čaka Narodni svet, in mi želimo, da bo tt nalogo vršil tako, kakor to zahteva velik« misel našega narodnega ujedinjenja. >, Nostra res agitur. Reka, 19. avgusta 1918. Odkar so se pojavili akutni narodnostni boji, so občutili primorski Hrvatje vs< silo tujega pritiska in nasilja. Reški Hrvab je pa so poleg tega še v najožjem stiku i mažarskim državnim nasilstvom, ki je pre< vojsko s tiho pomočjo tukajšnjih Italija nov varovalo laški značaj mesta. Mažarsk državni sistem zatira naravni razvoj re ških Hrvatov, proti katerim so se med voj sko postavili očividno »lojalni in mažaro. filski« reški Lahi. Ta klika se je previdnf prelevila v »državi zvest element« iz sami oportunitete, kateri se je pozneje pridrir žil strah pred našo Jugoslavijo. Persekucije večjega obsega se sicci niso obnesle, vendar nikoli ne manjka večjih ali manjših šikan s strani državne poli' cije, ki v pretežni večini ne razume ne lir vatskega in ne italijanskega jezika. Dr žavni policiji pa je pomagala in še pomal • ga gospoda pri municipiju, ki je v varstvi torji v svoji gorečnosti za hišo božjo prei daleč v gotovih negativnih smereh. Mi p« dandanes to, kar nas izkušnja uči, popravljamo. Duhovnik. Če zapuščate glavna načela protestan« tizma in čutite celo potrebo učeče avkto« ritete, bi morali, kot se mi zdi, priznati, da je vse delo reformacije neopravičeno v svoji eksistenci in da bi bili morali ostat? pri obstoječi avktoriteti katoliške cerkve, Deville. To je zopet nekaj drugega. Rimska Cerkev je s tem, da si je pripisala nezmotljivost in proglasila svoje dogme, ter s sho-lastičnimi formulami privedla princip av-ktoritete do nemogočih zahtev. In to je bilo med drugim vzrok, da jc reformacija od začetka zašla v drugi ekstrem. Dandanes pa smo našli sredstvo; namesto da bi omalovaževali stare očete, jih s častjo čitamo in s prepričanjem, da sc od njih veliko naučimo; v verski občini priznavamo neko avktoriteto, ki oznanja verski nauk novim rodovom, izbira pastorja in ga even-tualno odstavi, če bi sc preveč oddaljil od njenih nazorov v učenju. Toda nazadnje ie vsakdo sodnik svoje vere in ima v rokah sv, pismo, da dobi iz njega svetosti in moči. »laškega značaja« Reke dosegla, da se objavljajo magistratna razglasila v laškem in ir:u:arskem jeziku! A tudi laško lokalno časopisje, ki je financijelno odvisno od.mažarsko 'vlade, skuša še vedno naprtiti Hr-i-atom najrazličnejša natolcevanja., j Tu, kjer se združujejo veje sloven- : skega in srbohrvaiskega naroia, je bila narodna zavest vedno na višku, 0 čemur pričajo tudi narodnostni boji pred svetovno vojno.. Pa.tudi zavest narodne skupnosti umetno, razdeljene v več držav in deželnih pokrajin, dosega v Hrvatskem Pn-morju _ kamor spada tudi Reka po naravnem, narodpem in človeškem pravu svoj višek, kateremu manjka formalno le državne oblike. i ■ • • Zato ni čudno, da mažarsko časopisje o oživlja vlado in še posebej policijo, naj zatre korenito vsako jugoslovansko giba-r-e. Tukajšnji mažarski listič ni samo nekak eksponent.. mažarskih državnih interesov, ampak tudi in še posebej signa na tromba za budimpeštansko žurnalistiko, ki bilježi vsak pojav napredujočega Jugo-slovanstva z velikimi črkami in opozarja . vlado na »prptidržavno akcijo« reških Hrvatov. Pred nekaj dnevi sc je neki budim-peštanslu dnevnik, celo tako daleč spozabil, da je trdil, naj mažarsko. vlada vendar enkrat izpregleda in zahteva račun od Avstrije, ki podpira (!) jugoslovansko propa-gando na mažarskih tleh! . Nadvse razveseljivo je dejstvo, da je med reškimi Hrv.ati jugoslovansko prepričanje tako mogočno, da se ne bojijo nobenih šikan, več s strani državne policije,-ki se menda bolj zanima za Jugoslovansko . kakor za neprestane tatvine! Med reškimi in sušaškimi Hrvati-,so,menda le še- trije frankovci, ki so ravno tako. osamljeni in osovraženi, kakor, ta ali oni pripadnik kranjskega deželnega glavarja.. trankqv-6ko glasilo »Hrvatska« se najde le se kot nekak- »curiosum«. v tej ali oni kavarn,. Da se vojaška oblast zanima za. jugoslovansko propagando« je.seveda popolnoma naravno in razumljivo.- Gasti. ,m odlikovanja željni Junkcijonarji iščejo .naravnost dlako-, v-jajcu, pa se. jim do sedaj še ni jacsrečilo najti niti dlačice! Celo med častniKrtukajšnje;garnizije — tako,so poročali mažarslci časopisi — so izraziti Jugoslovani. Verujemo, da se marsikateremu ne dopade. da je. štacijski poveljnik hrvatski general. Zato-bi. ga radi s podobnimi denuncijacijami. »premestili« ali pa celo vpokojili! Toda general je mož. na .svojem mestu. Mažarsko-časopisje menda, venclar • še ne presega moči. vojaš.ke, oblasti,,, Kratko rečeno: Strah pred Jugoslovani je prevzel .v&e, kar ne -čuti,z nami. In ta strah je v glavah »lojalnih« reških Lahov povzročil pravo zmešnjavo, ki svedoci • o politični nezrelosti italijanske kolonije na naši Reki. S^daj, ko ni tu več regmko-lov in fanatičnih kolovodij, so pre.vz.pb njihovo >kulturpo,delo« pristni domačim,.Katerih dedje in/večjidel še očetje mso znati laškega apeninskega jezika. Pa ne bo slo, vicinj cari! -•■•■'-.. Vera v boljšo bodočnost in prepnea-nje in gotovost, uresničenja naših narodnih pravic sta najboljša poroka, da zahtevamo le svoje in sc borimo v danih razmerah z uspehom proti sovražnikom naše svobode. de odstopa Drame, Kavale ln Seresa. Sploh pa ni resnična trditev, da Je bila pripravljena Rumunija vrniti Bulgariii Do-brudžo. Glede Srbije-je sicer res, da je hotel« dati Bulgarom gotove koncesije v Makedoniji, nikdar pa ne cele Macedonije. Res pa je, da je obmejna korektura ob Odrinu potrebna predvsem -zaradi tega, da bi se mesto moglo svobodno razvijati. Nesoglasje med bulgarsko in turško diplomacijo datira še od pomladi letošnjega leta. Turčija je v Bukareštu zahtevala, naj bi odstopili Bulgariji v kompenzacijo za Dobrudžo pas ob Odrinu na desnem bregu Marice do Lozengrada. Pozneje je Turčija še razširila svoje zahteve, posebno še v slučaju, da pridobi Bulgarija ozemlja v Maccdoniji in v dolini Morave. Kabinet Radoslavova je bil pripravljen dati koncesij, zato je padel. In zato pripomba bulgarskega diplomata, da bo kabinet Ma-linova bolj neizprosen. Toda razen vprašanja Dobrud.že in turško-bulgarske meje obstoje še druge težkoče. In sicer tvorijo te težkoče na eni strani bulgarske zahteve do vzhodne Macedonije, ki se nahaja v grški posesti Na drugi strani pa nastopa sofijsko časopisje najoMnejše proti turški osvojevalni politiki na Kavkazu. V vseh teh vprašanjih se vrši med bulgarskim in turškim časopisjem ostra polemika. Tako na primer naglaša »Kam-bana«, organ staroliberalne Radoslavove stranke važnost Črnega morja in dejstvo, da pomeni posest črnomorskega luodovia nadvlado Črnega morja. Piše. Bulgarija noče napraviti iz Črnega morja bulgarsko morje, pač pa zahteva življenjski interes Bulgarije, da je Črno morje svobodno. — V glasilu bulgarskega vojnega ministrstva »Izvestje« poudarja polkovnik Vendikov, da ima sporni pas med Bulgarijo in Turčijo za Bulgarijo velikanski pomen, med tem ko je za Turčijo popolnoma brez pomena. Dalje bi pomenila turška nadvlada nad Črnim morjem veliko nevarnost. Proti tem argumentom nastopa zopet mladoturški »Sabak«, ki pravi, da je trditev napačna, da bi odstop Marice škodoval bulgarskemu vplivu nad Črn;m morjem. Turško glasilo pravi, da more razviti Bulgarija svojo trgovino in svoio morsko silo po vojni -edino le s pomočjo Turčije. Končno naglašaf da Turčija ne zahetva od Bulgarije Kavale, pač pa 'mora oriti De-deagač brezpogojno v turške roke. — ! Bulgari i- zaključuje mladoturški organ svoja izvajanja — bi storili najbolje, če bi skušali razširiti svoje meje namesto pro|i vzhodu :— proti-, jugu, zahodu in severu-, ( > . Naj omenimo tu, da je nap;sal org^n nemškega kanclerja- -»Nord.deutsche Allgemeine Zeitung« pred dnevi besede: Če zahteva Turčna v slučaju, da dobi Bulgarija Dobrudžo, od Bolgaiiie gotovih kompenzacij. je lo izključno, bulgaTsko-turškk zadeva, clo katere ne more zavzeti Nemčija nobenega pozitivnega stališča. O razvoiu tega zanimivega spornega vprašanja bomo poročali. Bolflafr&ga in "T^rai-a. Sofija, 15. avgusta 1918. Turški list »Vakat« je priobčil razgovor -svojega dopisnika z nekim bulgarskim diplomatom. Razgovor se je vršil b. razmerju bulgarsko-lurškcm, posebno še z ozirom na odstop Radoslavove vl?.de in nastop Malinova. i. Bulgarski diplomat je naglašal: Kndo-slavov je moral odstopiti ne samo vsled nesporazum!jenja v notranji polit>ki in krize glede aprovizacije,-ampak pred vsem vsled neuspehov v zunanji poPtiki. Pred vstopom Bulgarije. v vojno je .koalicija stavila Bulgariji razne ponudbe. Venizelos je obljubljal Bulgariji Kavalo, Dranio in Se-rcs. Srbija je bila pripravljena- odstopiti Macedonijo, Rumunija pa se jc obvezala, da bo podpirala Bulgarijo, da razširi svojo mejo clo Čataldže. Na mirovni konferenci v Brestu Litovskem je podpirala Bulgarija turške zahteve na Kavkazu in -v Batumu, Na ta način bi dobila Turčija ozemlje, ki je veliko več vredno, kot to, kar dobi Bulgarija. ■ Kabinet Malinova — je poudarjal dalje diplomat — bo bolj neizprosen, kakor 1 kabinet Radoslavova. Vendar sinemo upati, da nc bo Turčija obravnavala vprašanja Odrina s strategičnega -stališča in da ne nastane vtem smislu med Bulgarijo in Turčijo stra1. :gična meja, Mladoturški »Sabak« jc komentiral izfavd bulgarskega diplomata sledeče: Da se je Bulgarija udeležila vojne na n: 'li strani in na strani centralnih držav nc pomeni žrtev Bulgarije. Ne dvomimo, da ic kpalicija obljubila Bulgariji črlo Ča- kdar ne objavlja množina zaplenjenega blaga in njega uporaba? V korist države! Vprašam, aH tisti reveži, tiste družine po Notranjskem, Goriškem itd., ki v resnici imajo in dobe žive-« ža le za dva ali tri dni v tednu, niso tudi država? In ravno najpotrebnejši v državi! Našim uradom manjka pač socijalnega čuta in vpogleda v dejanske razmere. Verjamemo pa tudi radi in pripoznamo, da so vsi uradi vsled vednega napora, pomanjkanja osobja in ker se jim ne dovoli nič oddiha ali dopusta, že vsi duševno izmučeni in topi. Krivo pa je tudi to, da je med našim ljudstvom toliko tujih uradnikov, ki ne Čutijo ž njim, da, nekateri je celo sovražijo ter mu naravnost privoščajo pogin. Pa, srce sem, srce tja, mi zahtevamo, da se merodajne oblasti držijo vsaj danih postav in določb. Kaj pa pravi postava? Odlok urada za ljudsko prehrano z dne 21. oktobra 1917, št. 96.844, določuje, da so od zaplembe izvzete male množine živil, katere imajo pri sebi zlasti pripadniki manj premožnega prebivalstva, da si olajšajo svoje izredno otežkočeno preživljanje svojih otrok. Poklicane centralne oblasti so to postavo že ponovno poklicali »pregorečim« nižjim izvršujočim organom v spomin, zadnjikrat na prav odločen način z odlokom c. kr. Centralne komisije za presojanje cen št. 9 in 10, iz leta 1918. Oškodovane stranke, to so posebno stranke iz revne Notranjske in Primorja, katerim so torej kontrolni organi po ne-postavnem zaplenili živila, in jih potem klicali še »na uraden dan« ter jih tam še z globami kaznovali, imajo torej pravico, da tirjajo dotična živila nazaj ter da se jim povrnejo vse zamudne in globne zgube. Naj oblast gleda rajši vojnim dobičkarjem na prste in naj pregleduje razne avtomobile, ki drče po cesti, ter vizitira razne kleti in magacine raznih krivonosov, raznih zlatofrakarjev in raznih »vplivnih« oseb. Revežem pa, katerim da vlada tri kile moke na mesec, naj pusti tistih par kilic, katere jim je dala usmiljena krščanska roka! Pri tej priliki kličemo meroda^nim oblastem v spomin besede, katere je izustil cesar vsem oblastem in zastopnikom ljudstva na nemškem Češkem: »T o s e n e sme več dogajati« — namreč, da bi oblasti jemale živila iz nahrbtnikov revežem, ki ne morejo živeti od aprovizacije Opomba. Ravno, ko sem skončal te vrstice, trka. Noter! Vstopi stara mamica, mati šesterih malih otrok. Mož v vojni Ponovno je morala na Laško in na Dolej-sko po živež. Sicer bi rastel že davno nac njo in njenimi črvički mah. Joka. Kaj je? »Pred cerkvijo je- oklicalo županstvo, da je okrajno glavarstvo (Postojna) strogo prepovedalo kupavati in prodajati živila, kakor tudi podarjati kaj žita.«-- Odkod si jemlje vendar c. kr. okrajno glavarstvo pravico, izdajati odloke, ki so v kričečem nasprotstvu z zgoraj omenjenimi določili centralnih oblasti? Pomagajmo vendar ljudstvu, ki hira lakote! Živela ¥ malhn&h množinah «•<0 ne smelo Milina DesiiosUa pfipera i ta1''5" T' i/a. ir-.ba pa je poudaril', da bi Rusija nikdar ne Soglašala s to mejo, uiti z mejo Ecos-Midia. Kar tiče Qrčije, je bila deini-siia Venizeiosa rajboljS'. dokaz, kako ini- aii«. y c ni zel osa najbo.,.,. v..,.,^, r.„„v ,.tt-sljjo grSka vlada in. odločili)' politiki g!e- Skrajni čas je, da se spregovori enkrat resna beseda. Vsak dan se dogajajo žalostni slučaji, da zaplenjajo nižje oblasti, posebno orožniki na železniških postajah in različni varstveni organi v vagonih in na cestah revežem iz najsiromašnejših slojev našega itak najbolj udarjenega ljudstva tiste male$množine živil, ki so jih po nadčloveškem trudu za ogromen denar, s prošnjami, solzami in po vsej sili dobili od ljudi, katerim je ugodnejša lega vendar še nekaj vrgla v krilo. Poglejmo vsaj tem revežem v oči in v obraz, in videli bomo, cla so že lo sestradanci prve vrste. Kaj pa šele doma otroci, in tisli odrasli udje družine, ki vsled oslabelosti in stradanja sploh nimajo več toliko telesnih moči, da bi mogli na daljno pot po živila? Racli bi vsi ostali doma, če bi imeli kaj jesti. Radi bi opustili strašna potovanja za ljubim živežem v daljne kraje, če bi jim država dala dovolj živeža aprovizacijskim potom. Toda ne tega, ne onega ni! In kdo je kriv? »Vojna in vsled vojne nastali položaj! — Modri državniki in bistri ekonomi narodnega gospodarstva še vedno trdijo, da bi nam ne bilo treba tako stradati, če bi sc vsi sadeži naše ljube matere zemlje modro spravili, varno shranili in pravično razdelili. Tako pa se po malomarnosti poklicanega nadzorstva in po nezmožnosti in nesposobnosti civilnih in vojaških funkcionarjev ugonabljajo živila kar po vagonih, gnijejo po magacinih, ljudstvo v pokrajinah, prizadetih po vojski, pa mre lakote. Ali res mislijo s tistimi malimi kilami, ki jih kateremu revežu šiloma odvzamejo, rešiti Avstrijo? Vprašamo pa tudi, kam hodi zaplenjc-»V korist države,« sc nam odgo-..iija in zatrjuje na odlokih. Pa kdo jih '.aktiuio zau/ije? Tisti bi .moral potem dojili toliko ..njanj od aprovizacije »vo;?'.'a okraja. Kdo vodi cvjdejjco? Znkai sc ni- na ni živež? Zdi se nam, da vlada takrat, ko je zakon glede oskrbe vojnih beguncev zahtevo ljud-skih zastopnikov sprejela tudi dolečbo (§ 9.) o naknadni begunški podpori, sploh ni resno mislila s to stvarjo. Drugače si ne moremo razlagati načina, kako oblasti v praksi izvajajo to določbo zakona z dne 31. dec. 1917. Dočim se določba o redni begunški podpori (§ 6. omenjenega zakona) interpretira in izvaja v splošnem šc kolikor toliko liberalno, včasih celo preliberalno, tako da se je tu in tam nakazala begunška podpora celo osebam, ki še same niso nikdar mislile na to, da bi se bile smatrale za begunce, pa se nasprotno gori omenjeni § 9. begunške-ga zakona izvaja tako ožkosrčno, da so se v praksi vsa ona velika pričakovanja, ki so jih najbednejši med begunci stav-ljali ravno v to, v obliki enkratnega nakazila obetano pomoč, zreducirala skoraj da v prazen nič. Stvar je namreč ta, da podelitev redne begunške podpore ni vezana na predpogoj oblastvene evakuacije, tako da jo morejo dobiti tudi oni begunci, ki so prostovoljno zaradi nevarnosti zbog vojnih dogodkov zapustili svoje stalno bivališče; nasprotno pa § 9. begunškega zakona za podelitev naknadne begunške podpore med drugim določa predpogoj oblastvene evakuacije. In oblasti se v praksi tudi v resnici tako krčevito drže mrtve črke zakona, da nastajajo iz tega za begunce največje krivice. Tako n. pr. be-guncem iz Gorice nočejo priznati naknadne begunške podpore, ker so imele naše oblasti tako malo srca do goriških prebivalcev, nahajajočih se v resnici v neposredni nevarnosti, da niso pravočasno odredile njihove evakuacije, kakor bi bila sicer njihova dolžnost. Ker torej oblast ni storila svoje dolžnosti do prebivalstva, je treba, cla se zato pokor to prebivalstvo samo, To bi bil nekako logični smiSel na- čina, kako se izvaja določba o naknadni begunški podpori. — Do kakih absurdnosti more dovajati tako ozkosrčno izvajanje zakona, naj dokazuje naslednji drastični slučaj: Sovražna granata prileti na dvorišče hiše Marije Pernarčič v Mavhipjah št. 23 ter na licu mesta ubije njenega tasta in enega njenih otrok, dočim je bila ona sama težko ranjena. Njo samo so Se isti dan odpeljali z vojaškim vozom v vojaško bolniSnico na Proseku, dočim so pre-ostale njene štiri otroke odpeljali drugi dan takisto z vojaškim vozom v Salež pri Nabrežini, odkoder so potem, ko se je bila mati za silo popravila, odšli z njo naprej v begunstvo. Uboga žena trpi še danes na posledicah težke poškodbe ter je po zdravniški ugotovitvi popolnoma nesposobna za vsako delo. In tej nesrečni ženi, ci so jo napol mrtvo z vojaškim vozom odpeljali iz razdrte hiše, in njenim preostalim otrokom, je c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani, pač gotovo le po višjih navodilih, z odlokom z dne 21. junija 1918, št. 2225. M., odklonilo prošnjo za izplačilo na* knadne begunške podpore z motivacijo, da Mavhinje niso bile — evakuirane n« oblastven ukaz! Višja birokratska ozko-srčnost res ne more več. Bil je pač skrajni čas, da- je begunski odsek državnega zbora nastopil proti takim in sličnim hiter« pretacijam zakona. »Osrednji odbor« n« Dunaju je pred kratkim objavil v listih, ds je osrednja vlada dala v tem oziru pod« rejenim oblastim nova navodila. Upamo, da se bo s tem popravila krivica tudi onim beguncem, ki ste jim naknadno begunSko podporo iz gori navedenega razloga odrekli žc prva in druga instanca. A na nekaj bi hoteli posebno še opo« zoriti, nato namreč, kako begunške oblasti v tem oziru postopajo z železničarji in njihovimi družinami. Kakor znano, je bilo povodom izbruha vojske z Italijo tu na jugu poleg državnih uslužbencev raznih panog evakuiranih na oblastven ukaz tudi mnogo železničarjev z družinami vred, zlasti pa uslužbencev Južne železnite. Njihova evakuacija se je izvršila na ukaa c. in kr. vojno transportnega vodstva. To so begunške oblasti, to je politične oblasti prve inštance, prvotno tudi upoštevale ter so takim evakuiranim železničarjem in njihovim družinam brez daljšega priznavale redno begunsko podporo v smislu § 6. begunškega zakona. Vendar pa one in iste oblasti, ki so železničarskim družinam odmerile redno begunsko podporo ter jih s tem logično priznale pač tudi za begunce, istim družinam naknadno begunško podporo odrekajo z motivacijo, da jih — ne morejo smatrati za begunce. Kje je tu logika, kje je tu doslednost?. — bo vprašal — navaden zetnljan. C. kr, avstrijski birokrat pa si s takimi stvarmi očividno ne beli glave. Mislimo pa, da bi zahteval že ugled c. kr. oblasti, da bi varovale v takih stvareh, ki tako živo zarezujejo v interese prebivalstva, vsaj videz nekake doslednosti, Železničarskim družinam iz Trsta pa se prošnje za naknadno begunško podporo odklanjajo običajno z motivacijo, da Trst ni bil evakuiran na oblastven ukaz. Seveda je res, da Trst kot mesto ni bil oblastveno evakuiran. Pač pa so, kakor že gori omenjeno, poleg državnih uslužbencev raznih panog tudi mnogi železničarji z družinami vred na oblastven ukaz morali zapustiti svoje stalno bivališče. Naj v dokaz za to navedemo na primer samo re-zervatni ukaz c. in kr, vojno-transportne-ga vodstva št. 9 z dne 19. septembra 1916, št. 202.915. Gre torej na vsok način vsaj za delno evakuacijo tržaškega mesta z okolico in so potemtakem za železničar-ske družine iz Trsta pač brezdvomno dani vsi predpogoji, kakor so predvidjeni v § 9. begunškega zakona za podelitev naknadne begunške podpore. Iz kakšnega razlega tedaj begunške oblasti evakuiranim železničarskim družinam odrekajo naknadno begunško podporo, ki jim gre tudi po najozkosrčnejši interpretaciji zakona? Prizadete družine so proti odklonitvi naknadne begunske se podpore seveda pritožile, in samo strokovno tajništvo »Zveze jugoslovanskih že-lezničarev« je vložilo v zadevi na c, kr. namestništvo v Trstu kakih sto rekurzov, sklicuje se pri tem med drugim tudi na gori omenjeni rezervatni ukaz c. in kr vojno transportnega vodstva št. 9. C. kr, namestništvo pa smatra ožividno za najenostavnejšo rešitev teh rekurzov to, da jih sploh — ne reši. Dasi ie bilo mnogo prizivov vloženih že februarja in marca meseca, c. kr. namestništvo v Trstu dosedaj ni rešilo niti enega. Imamo vtis, kakor da bi hotelo namestništvo, ker naposled dejstva oblastvene evakuacije železničarjev na noben način ne more zanikati, to neljubo stvar na ta način spraviti s sveta, cla vse prizive proti odklonitvi naknadne begunšk^podpore odloži kratko-malo — ad aeta. Če pa mislijo gospodje, da se bedo dali železničarji na tak način opehariti za svojo dobro pravico, se pa zelo motijo. Pr-adete želczničnrske družine so bile na oblastven ukaz primorane, da so svoj čas zapustile svoje stalno bivališče, to je dejstvo, ki po jc tudi dokazale, in ravno tako je dejstvo, da jim po jasnem besedilu § 9. zakona z dne 31. dec. 1917., drž. zak. št. 15., vsled tega tudi brez daljšega gre naknadna begunška podpora. Zakaj se begunške oblasti ne ravnajo po tem? Na vsak način zadeve ne bomo pu stili iz vida in storili bomo vse, da zmaga poštena pravica železničarja-begunca, Prosili bi pa pri tem našo državnozborsko delegacijo, da naj posveti zadevi naknadne begunške podpore vso svojo pozornost ter vlado prisili, da spoštuje zakon in poskrbi, Vojna skupina generalnega polkovnika pl. Boehna. Neka divizija, ki se vojskuje od 9. avgusta na žariščih boja in jo sestavljajo gardni in nizozemski rezervni polki, je odbila pri Neuf Berquinu znova močne sovražne napade; z lastnim sunkom v sovražne črte je ugrabila ujetnikov. Topovski boj med Avro in Oiso se je razvil popoldne do največje moči. Sovražnik je izvajal močne napade na obeh straneh Cra-peaumesnila, severno in južno od Lassig- da se tudi železničarjem izplača, kar jim | nyja in.na višinah jugozahodno od Noyona; jre po zakonu. Saj gre za mnoge tisočake, njegovi napadi so omagali v našem otfniu ki jih hoče življenju odtujena in brezsrčna birokracija odjesti našemu itak dovolj siromašnemu in težko prizadetemu prebivalstvu. ---r— Za Poljsko. Princ Radziwill potuje iz Berlina na Dunaj, govori z nemškimi in avstrijsko-ogrskimi diplomati, se hoče posvetovati z Wekerlejem, s poljskimi gališkimi politiki. Na zunaj delajo vse te konference vtis, da da se poljsko vprašanje približuje svoji rešitvi. A vendar ni tako. Med Nemčijo in monarhijo so glede prihodnje poljske države še velika nasprotja, ki jih ne bo tako lahko premostiti. A tudi če se zedinijo glede poljske ustave in določijo novi tvorbi kralja, so s tem le formalnosti opravljene. Ogromna večina poljskega naroda ne bo zadovoljna z rešitvijo, ki jo moreta dati Nemčija in Avstrija danes. Nobena oblika države, ki ne odgovarja volji celotnega naroda, ne bo imela stalnosti in bo le povod za nove komplikacije. Tu naj slede poročila o reševanju poljskega vprašanja. Bavarska in poljski prestol. >,Bayr. Zentr. Pari. Korrespondenz piše: V Poljski bodi kralj, kdor hoče, bavarsko razširjevalno stremljenje ne gre tako daleč, da bi hoteli tujemu ljudstvu vsiliti vladarsko rodbino, katere noče. Politične možnosti in potrebe Bavarske so drugod, kakor v kaki politični romantiki, ki misli mogoče na to, da ustanovi v Venecueli bavarsko kolonijo, na kar so v 17. stoletju v Bavarski resno delali. Rešitev vprašanja Poljske v avstrijskem smislu, Frankobrod ob Meni, 21. avgusta. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je rekel princ Radzivvill povodom pogajanj v nemškem velikem stanu: Potrebno je, da se i njegovi napadi so omagali v našem ognju ali v protisunku. Naše orožje je uničilo na bojišču med Ancro in Avro, kakor poročajo čete, od 8. avgusta do zdaj nad 500 sovražnih oklop-nih voz. Prebijalni poskus, katerega smo nekaj dni pričakovali, se je pričel včeraj med Oiso in Aisno; uvajali so ga 18. in 19. avgusta močni napadi. Po najmočnejši ojačbi ognja so napadli beli in črni Francozi zgo-dai zjutraj v globokih vrstah s podporo Ententa in boljševiki Moskva, 19. avgusta. (K. u.) Agentura: Nizozemski poslanik v Petrogradu je v imenu Velike Britanije stavil vladi sovjetov sledeči predlog: če Rusija izjavi, da izpusti internirane angleške državljane, se Anglija obveže, da ne bo nastopala z re-presalijami proti enemu ali drugemu sloju prebivalstva. Angleži so, kakor je znano, z letaki, ki so jih metali njih letalci, naznanili, da so prišli v Rusijo z namenom, da prično boj z Nemci in da ne namerava Anglija ničesar podvzeti proti volji ruskega ljudstva in proti sovjetu ljudskih komisarjev. Nizozemsko poslaništvo je pa potrdilo, da nastopa Anglija z represalijami proti vsem rlojem prebivalstva republike sovjetov. Moskva, 20. avgusta. Izvestja* poročajo: Ljudski komisar za zunanje stvari je poslal nizozemskemu poslaniku v Petrogradu sledečo brzojavko: Vladi entente smo potom nevtralnega konzularnega zbora in brezžičnim potom v Arhangelsk številnih oklepnih voz na 25 km'široki j ki ? fronti; vdrli, so mestoma v naše prednje I E "V7 .1®'. ^0n^larnc ™nkc,'c' črte; opoldne je omagal prvi sovražni na- i l^L^utL^ ^JT Iff " v naše oeholne boinc nnstni^k* v * ^ sm«' .okoliščino. J*. sprejel r svojem dvorcu odposlanstvo čeških, poljskih in jugoslovanskih gostov. Najprej priznava, da ne brani nobenemu državljanu svobode mišljenja, a takoj na to stopi imok za kateder in pripoveduj« ikolu, o čem bi moral • svojimi obiskovalci govoriti. »Zakaj ni govoril o svojem sočutju za splošno bedo, o posledicah in težkih bremenih vojske, o pomanjkanju, o to* lkih skrbeh in težavah, o mrtvecih, pohabljencih in ranjencih, o razvalinah vojne...?« se vprašuje židovsko glasilo. Go» | bi bil knezočkof ljubljanski tudi o t«ra lahko govoril, toda v tem slučaju bi se n* smel obrniti na Glombinekuga ali Stanžka> marveč naravnost na glavnega urednika »Prešc« g. Benedikta, ki je, plačan od vi. soke finance, sistematično priganjal k voj-, ski in jo toliko časa podžigal, dokler se j« dalo. Sedaj zastonj zahteva, naj bi krte«©-škot popravil gorje, ki ga je povzročilo pi-! sanje korumpiranega židovskega časopisja,1 to, kar naš knezoškof sedaj dela, stremi I z* tem, da se y bodoče prepreči sploSn* I beda, pomanjkanje, rane in pohabljenosl • -- da. se preprečijo vse kvarne posledice' plačanih >Prešinih < urednikov, i '-f Hussarek za revizijo nstave. >Ven-i poroča, da je veljal zadnji pogovor ministrskega predsednika Hussareka s po-> j slancem Slanekom reviziji ustave, ki jd ; hoče Hussarek izvesti; v ta namen pn"J •' pravlja vlada sedem predlogov. v i r Ministrski svet ▼ Budimpešti s« i vrši danes pod predeedstvotn mlnistrskegsj j predsednika dr. Wekerleja. V političnili I krogih mu pripisujejo veliko važnost. Jtfci ! tri pride dr. Wek*rl* oa Dunaj, kjer gri i sprejme cesar. 1 v ■ Zahtev« industrijskega delavstva na Češkem. Z Dunaja poročajo, 'da so sUh vili rudarji v čeških premogovnikih kakor tudi delavstvo v železarnah in jeklarnahi obratnim ravnateljstvom nove dalekos«!* ne zahteve. Delavstvo zahleva pribliim* 100 odstotkov zvišanje plač, osemurni de* lavnik v /elerni industriji, 100 odstotke«! zvišanje akordnih io dnevnih mezd, 2(9 odstotkov zvišanje ohnočnic. Praznik se izboljša r.n 50 odstotkov, nedelj« nioea bili za vse prosta. Tudi fužinski deltvc! zali le vajo' osemurni delavnik. Pogajanta mi zahtevah se v kratkem začno. 7 -H Nad« miru. Iz Budimpešte se pdtt)**' ča dne 20. t. m.: Nadvojvoda Jožef j« sal rektorju vseučilišča v Kološu pisrad, s katerim prosi, naj odgodijo njegova promocijo častnim doktorjem. Svojo prošnjo utemeljuje • tem, da mir mogoče ni vtč, tako daleč, da ne bi bila mogoč« te jntoj ne slavnosti odgoditi. * -f Vojska se odloči Še letos. Lugaop«, 21. avgust«. »Corriere della sera« javfj« i« Pariza; Zvezno armadno vodstvo zbira v«-like riinožice kolonijalnih čet in velikanske množice angleških rezervnih čet sa' bojišču. Generalisimus Foch je izjavil« da se bo posrečilo Francijo obvarovati pf«d novo vojsko pozami in da se bo vojska odločila še letos. r * i • i -iJ Posveti nemškega namestnega kanclerja s parlamentarci. Berlin, 21. (K. u.) Uradno: Namestili kancler je s pre jej danes v navzočnosti državnega tajnika pLl Hintzeja voclilelje frakcij državnega sbora' v posvet, ki je trajal več ur. Razpravljali so predvsem o dodatnih nemških ruskih pogodbah k brestovskemu miru. VeSsai poslancev je sodila, da ni potrebno po koo-čanih pogajanjih i Rusijo precej »klicati državnj zbor. Državni tajnik zunanjih aa* dev je poročal nato o zunanjem političatu« položaju in o uspehu pojvetov v glaVQHB* stanu. . 1 ,-!-: Masaryk v Washingtonn, Anglašlcj listi poročajo v protislovju s poročilom »I?-vestije, da se je Masarvk v WashiQgtooi£ več časa posvetoval z. wilsonom, % jem in Lansingom. -r Angleško-emeriška tajna pogodba« i-Lokal-Anzeiger« pproča: Združene drža-, ve in Anglija so sklenile tajno pogodbo* j ki urejuje bodoče razmerje obeh drž^v pQ sklenjenem miru. Gre za obrambeno in i kljubovalno zvezo političnega in gospoda^« - ; skeoa značaja z ostjo obrnjeno proti, dtf j ponski. , » ' i-!-' Nemčija in Španija. Sanlander, 20. (K. u, Reuter.) Dato je izjavil, da ni re«i nično poročilo o izročitvi nemške noW španski vladi, s katero naj bi se prekini vse zveze, oziroma odpravile vse pog " s špansko vlado. ;- • Pisanj« o miru. Pesti Naplo* roča iz dunajskih diplomatskih virov, da grejo predaleč tiMi avstrijski listi, ki pišejo, cla so \ nemškem glavnem stanu razH pravljali o vprašanju' miru. V resnici ea niso mogli posebno pečali o vprašanji* miru. ker prevladujejo v ententnih drfavab imperialistični nazori. Mirovni poskus nevtralnih držav zdaj nimajo nobena alne vrednosti, ker so te države slabe, ks ne nudijo nobenih vojašjuh in, političtiib jamstev, : "f ' " • . -. i ,'-f Švedska trgovska pogodba t M-tento, Stockholm, 21. (K. u.) Kritika švad* ske trgovinske pogodbe z enteato v tukajšnjem časopisju je vedno ostrejša, čimbolj se kažejo učinki pogodbe in lem trdovral« nejš« se vlada brani, cU udoili nujni za« Fe® HOVš««. — C<-S'-rsko •' >:i 'nje. Cesar je dovolil, da se izreče dvornemu svetniku v zunanjem ministrstvu g. clr. I v u Šub 1 j u, ki je zaradi bolcliposti stopil v začasni pokoj, cesarsko priznanje za nje o v o mno-čal v Rusijo, z ladje. Častniki in vojaki — Vojaška odlikovanja, ried železne krone 3. vrste z vojno dckoracijo in z meč' je dobil za ranami umrli stotnik 3. strel, p. Josip Sancin. — Ponovno Na i. i Ve pohvalno priznanje sla dobila elotn !; ,-uiion Čebula r in nadporoudk Ali : J< , ob.-i pri poveljstvu neke ve aške železu :e. — Vojaški zaslužni križec -i. vrste z \ ojno de-jforacijo in z me*' so dobili pore. nik 17. pp. Franc Hajnrihar in poročndca 47. p,>, Ferdinand Trojan in Franc Dole,, d. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje sta dobila stotnik 23. pp. i mil Majcen in nadporočnik Fran.-: Mravlja k, pri d r! jo n višji vojaški realki v Mariboru; — V a P hvalno priznanje z meč, so c bi '.: ra poročnik 4. težkega top. p. Vk V r De- :»:• va, poročnik 4. bos. herc, p. ! < c .M: -lienc in srn. p ročnik 97. pp; Josip Brili. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in meči. je .lo'- perotn-a 17, pp. Franc Bizjak. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil nadporočtvk 97. pp. Franc Petrič, —• Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc dobil praporščak 2. gor. strel, p. dr. S'.g«smund Vodušek, pri intendanci 1 generalnega guverner.', er. ta v Črni gori, j — Ne prevei; potovati! Koresponden- j čni urad objavlja: Vsled sedanjih promet- i jiih težkoč jc bilo občinstvo ze ponovno opozorjeno, naj kolikor le mogoče opušča potovanja po žele nicah. Po/.ivi so bi); brezuspešni. Potniki se drenjajo po vozovih do -zadnje stopn.ee, pogosto se rim::jo kam prijeti in neredko se zgodi, da se med vožnjo ponesrečijo. Dogaja se tudi, da potniki skačejo v vlak, ko je že v teku, ali iz vlaka, ko se Se ni ustavil. Take neprevidnosti spravliajo v nevarnost /k. konje in zdravje. Železnice ni' akor n" not - jo ustrezali Sedanjemu navalu potnikov. Občinstvo mora vsled sedanjih nespremenljivih razmer z omejitviio potovanj ;n s tem, da sc drži želcznisko-poPcijskih predpisov? samo priporročj, da se bo osebni promet bo'ie razvijal ir da sc število nezgod in nt - reč ne bo povišald. — Lctija. V radoliiški c c-lici jc polovica zgodnje a kromph-j t r a'te;"a. I te ga kopat, da ga re :jo, v kolik; ' sc da. Fižol ima nalo si-okov, in šc ti so rjasli. Ajda sc je mogla pozno sejati. Ali ji bo 'dovolila slana dozoreti? MIH t daje nepričakovano malo zrnja. — Naknadne prijave kadi? ev, Kadilci, ki sc hočejo naknadno ; : - j nadne prijave, podane 23. ptembra 1918, sc bodo ž delitvi tobaka za štiri'-avgusta do 1. septei milijonov kron, kenzervna tovarna Wc!ž-lcr 594 milijo) o\; Ogrska "tnnu-portna družba za živila za 581 milijonov kron: cen-trala za klavno živino za 565 milijonov kron; usnjarska tovarna V olfncr za 256 milijonov kron itd. itd. Zanimivo bi b'lo vc eti prave vsote, ki :-.> jih : zaslu-ili« ii gospodje, — .0 -.-''cr obsojen na smrt, V Budimpešti jc divir.ijsko sodišč.: obsodilo na smrt v 'nc5-i. d-zerlc.-ia in znanega žepnega i* itdujdorrsth Vukov^ča. Obsodbo ro 1.••' 'Oj izvršili, — - -i v r.i-rcd^nrtn i'-d:;--;;skcm o:::""'- . ••:.:■ iiianski lisli poročajo iz Vidma, da ie 0 di j"'-, a varnost :r. 'o propadla, \ mc:Ui se jc naselila zločinska drhal, ki iz-v šnV )'•• •!••• rnrrrrke z'očim iu štralmjc vse prebivalstvo. Tako so -udi 'te .dni zo-p. • .. ' r - (\ rnr:!i t' ncricncga jn oronarega 60lctncc>a Jožefa Fontaniiii-ja, ki se preživljal z dedom svojih rok in imel nek-.': denarja r ohranjenega Stanoval jc sam v mali hiši, kjer so sosedje našli rm' '. lis!) '-c rivajo prebivalstvo, naj ';'e c-S'asi<'m pri zasledovanju zločincev na roko. — Mh i po-! ■? VfekoVdtf v Slavoniji. Kakor poročajo »Vku:..o račke Novine«, i;o zaradi ogromnega števila dezerterjev, ki "ide v vmkovs!:em okraju, prog JlaŠL-i za to vojašk za gotove ."'Dene ose ■). vsem gdčnam. pevkam in gg. pevcem iz Mokronoga in drugim, ki so nrirr.rlvov.ili p*.t šeniiarškcin pevskem zboru ob pri':''.; odkritja spominske plošče dr.■ i' • : ■ i n ' r 1 cko» :*1 " v letllih 103 do 400 K, v slrčaju več dela lahko tudi p-rasf.ejo. Poleg tega r.o imeli od 1. januvari ? do konca junija t. 1. trdi 50 ci;-:' :'' : e doklads. Z c::irotn na nalo tir trden: kc;'a res-a (;',vp do tri dr,i) bi bil ta prsli-crski zadtiv.fek za invaUcl-e, ki se čutijo tegai pošla zmožni, prinero-čatl. / Opoza::-aT,"3 ha oglas Ortoped'čuega zavoda v Ljubljani V Stritarjevi ulici št. 7,-v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom. lj Gqsvx 1;3 Li ; os;'iod?čne, ki so v ne-rhljo zlu«-aj oh cdkodu vlaka v Si. .Janž dobili na dolerjskem kolodvoru sloverske zastave, raj jih princ: o v uredništvo »Slovenca« aH : Slo-Tskega Naroda«. lj Slavlje pri m Ic'''.vi veteranske V slavnostno okrašenem' u go€l:ilne »Novi svet« na cc: 'i sc je dne k5', av. rsta lj Poročilo ?. ljubljanske ironte. Ker clc 1 i odbor se ni sklical protestne seje i radi zadnjega pojava sovražnih letalccv i nad Ljubi;: no, so ga lc-ti prišli danes dopoldne pozvat, naj to hitro stori. — Med I četami Kihiiglovega polka vlada splošno pomanjkanje živil. Da sc temu odpomore, jc včeraj ccnzura zaplcnda šentjanški krompir. — Siccr nič posebnega. li Ogenj. Včeraj popoldne proti 4. uri je bila ljtibljans? a prostovoljna požarna hramba klicana v S 'odnjo Šiško, kjer jc v Jerneje vi ulici pri Vižjanu pričelo goreti v skednju. Požarna hrnnba jc takoj' prišla, a sc jc kmalu vri -la, ne da bi nastopila, ker so med tem že domači pogasili ogenj. Zgorelo jc le nckai kupov papirja in košar. li Spretnenltcv kopr.tr.ega reda v mesi-rrrr. kops'.'32a Vsled sklepa ;•••.•> !'r!,-a!ncga gr^r -ka in odloka mestnega magistrata- z dne 12. avgusta 1918, štev. 11.126, se določa" za to kopališče glede ločenega korania slcr ': spored: V torek in t 'ck od 12. do pol d. ure popoldne samo za ženske, cd pol 4, popoldne do 7. ure zvečer samo za moške. D rge dneve, oziroma ure, dovoljeno jc skunno kopanje, kakor jc bilo dosedaj v veljavi, V splošno vednost se objavlja, da stopi ta kopalni spored v petek dne 23. avgusta t, 1. v veljavo. Ij Tatvina* V Bambergovi tiskarni je tishr.benec družbe za straženje in zaklepanje Kocjan, ki je stražil tiskarno, pokradel skoro vsa transmisijska jermena, vredna rad 10.003 K, Pri hišni preiskavi so n.- Ii s- oro vsa ukradena jermena. f" ■ td < rs nf .j -Avgust, 61etni Karel ki ! cti hovec v Trstu ro na"l5 rr>:"> to in jo začeli razbrati j-.iine k ni, Granata je eksplodirala in Avgusta smrlno-nevarno, ostala dva pa 1 /ko ranila. Avgustu so morali v bolnišnici takoj odrezati desno i»ko, na levi pa tri prste. — Razmšeni zrkoni. Iz Velikega Va-radira noroc io, da sibio rara--'ajo loč;!.- e. zakonov :ncd tistimi, ki' se llt-tni io Ma- vra ca j o izvrši ru- 40 do skega ujetr štva. Vsa ■: dan 50 ločitev, — Ogrski .....-r- n'-o sfre!.' H. O ;r- ski korespondenc;': urad ■■■•>- :a, •'a jc ne- 31 1)11 ogr: u i fin Ancarji resnična vest, da 1 ali oro?niki streljali jn ljudi, ki so hoteli odnesti čez mejo živil, in ' bila pri t'nn ena oseba ubit '. — Vojni dobavitelji r..r, C j:s*.-.ni. Glasom uradnih podatkov -i dobili na Ogr- sitem za voino uo mca leta 1917: Man-f r i d pl. Weil3 za 1.4 mil;;-rde kron (vojnega posoji'a jc podpisal 45 milijonov kron); družba za vojne izdelke za 1.033 rr!? -do kron: združene tekstilne tovarne za 7'2 čelnikev nameelrik g. i rmc tke?, c. kr. poslovodja tobačne režije v'pok. in Idšni posestnik. Po' lepem nagovoru jc razdelil na predlog kura.torija pp v?cokt c. kr, deželni vladi pcdel)ene podpore osmim ubogim veteranom in 22 ubogim veteranskim vdovam oci 20 do 45 K, skupno 724 K, V teka osmih let razdeljena jc bih. lepa vsota iz obresti ustanovnega kapitala 6016 K. Slavnos-no, razdelitev, katere je ck aro-, vancc izrazito osrečilo, sklene načelnik g. Vrane ' r združen z zbcro\ ki, nrv. seno trikra tnimi slava- :n žlvio-kUci na .'Njeg. Vclič. preljid. lienemu cesarju in kralju Karlu I. lj i; < -?•:'-'{' kv; pisarne. Dne 20. t. m, so r■• pričele r,sr"nje dram: :ega osebja, crr.rh in onerkl b sofistov, nbora in bc-Ifi.a, ]' rr,•'•".*l:c sitr-kdo vodi g. naorežiser H, Nttilč, opeme g. operni šef Et Rukavi-rr.. oper: tne g. k v. iclnik K. Moor, baletna pa gdč.. H. Vojačkova. Orkestralne skušnje počno, ko sc zbero vsi glasbeniki. Za - : se i v če .' m dobrih šopranev. Tudi moški zbor se mora šc popolniti. Manjka še n' kaj dobrih I. tenoristov in II. basov. Vodstvo opciovano prcs: vse one god-benike-d.iletanlc v Ljubljani in izven Ljubljane, ki l i hoteli sodelovali pri gledali-:" kem orkestru, da se javijo takoj. Vsi re-flektanti in refloktantko naj'se oglasijo takoj v gledališki pisarni. lj Ooppodjs hišni gorpo karji so opozarjajo vsled naročala c. kr. deželne vlade, da ne smejo v petvk, 23. i. m., naznaniti listih strank-bs^rrtčev, katerih hišni glavar!' 'oč"l'e oziroma me ] so žc cd"'! rta svoja službena tnc la v Tna Reko, Dalmacijo in k''o -mši Pulj), ker tu-1 "j osfab- T.dUne teh m' • n ' -žc odšli iz Ljubljane: bodo dob;!: več izkaznic za f'vila. v.. i . i ra-S š Cesrsid i skavnost v Mariboru, ki io k rito.1 i o danes »Dramafčno društvo« v : bkr edTcm don-.r«, jc 'zaadla nad vse pv'č:-'-ovarje lepo. Med izvajanjem pev-I skd trčk se je v!Ua ploha, ki jc pregnala | -' - j v notranje restavracijske prostore. Vsi prostori so bili v hipu prenapolnjeni, ; da e ni bdo mogoče gibati. Toda kmalu I se je zop-'* razvedrilo in vrt je bil ravno tako bik"' zopet napolnjen, kakor poprej prazeni Predsednik »Dramatičnega dru-š! a« g. profesor V oglar je predlagal vcia-n -'no br-ojavko, ki naj sc; odpošlje cesarju. Predlog je bil sprejet z navdušenjem. Ostali cel slavnosti se jc izvršil točno po programu. Prosta zabava, ki se je razvila t no oficljelnem programu, je bila zelo animirana in ie tralala pozno v noč. 5 Maribor. O priliki rojstnega dne cesarja Karla se je zoret enkrat na prav jasen naeln pokazalo, kako daleč sega nem-ški patrijotizem, O priliki rojstnega dne nemškega cesarja Viljema je bilo vse mesto okrašeno z nemškimi državnimi zastavami ih frankfurtercami, na rojstni dan av-; s! ijske -a cesarja Karla pa ni bila raz-obešena niti na eni zasebni nemtki hiši kak'""-: zastava. Izvzemši javnih porlepr so bile razobešene zastave samo šc ra sle vr-- skih hišah. Poudarjamo izrecno, da ni niti c n N e m e c izobesil zastave na svoji bi i. Očividno je torej, da gre za do-gov "jeno in organizirano patriotično de-mariborskih Nemcev le dosledno nadalje-ne bo oviralo, da re bi o prvi priliki klicali-za nas rablje in vislice. Ob, plemenita gospoda! Vzorni patrioljc! Siccr je pa včerajšnja orotidinastična demonstracija maribvrskih Ncmccv lc dosledno nadaljevanje politiki, ki so jo tirali že od nekdaj. Bosledica te politike je,»da imamo'v Mariboru pač trg cesarja Viljema, nimamo pa ulice ccsarja Karla! Toda lo vse te ljudi ne ovira, da nc bi o vsaki priliki kazali na nas kot velfeizdajalče. Kar jc pa pri vsem tem* najbolj žalostno, je, cla se. smatrajo li ljudje za hrbtenico države! Uboga država r. t: 'ro hrbtenico! š Maribor. S prehrano je šc vedno približno pri starem. Siccr dobivamo sedaj po 175 gramov kruha šestkrat na teden, a zalo je ta kruha za 100 odstotkov dražji. Protestu proti temu podraženju kruha se je sicer pridružila tudi mariborska mestna ob*čina, toda kdo se briga za take »post festum« pr-teste? — Danes stane v gostilnah že najcenejše vino 10 K liter, a prihodnjo trga lev plačujejo zunanji trgovci in gostilničarji že po 10 do 11 kron liter. Prihodnje leto bo torci stal 1 liter vina v gostilni že 20 kron. i Koroške n©wsce0 k Laški Ictalci v Beljaku, »Fr. St.« poročajo v št, 4fi6.: V sredo, 14. avgusta, proti 4. uri popoldne se je približal od jyžno -zapadne smeri sovražen letalec mestu Beljak :n zletel naravnost proli južnemu kolodvoru, kjer je streljal iz strojne puške, ne da bi koga ranil ali napravil druge škode. Letalo jc odšlo potem preko Jczernice v Dravsko dolino. Za obrambo se ni kaj storilo. — Dne 16, t, m. zvečer proti 7. uri jc bil zopet alarm zoper sovražne letalce tako v Beljaku kakor v Celovcu. k Roparska umora. Dne 8, avgusta so vlomili tatovi v bajto p. d. Lubija na La-dinjah nad Volšbcrkom. Doma je bil samo 1 llctni fant Ferd. Holzbauer, Ko so prišli ."Izriši donlov, so našli vse omare odprte, denar in obleka, vse jc bilo pokradeno. Fanta so našli šele pozneje umorjenega pod senom na skednju. Roparji so mu razbili glavo in mu vrat zavezali £ vrvjo. O morilcih seve ni ne duha ne sluha, — V Glodnici v Krški dolini je dejal dne 12. avgusta nek drvar orožnikom, da jc našel svojega tovariša umorjenega v domači bajti. Umorjenemu je bil vzet ves denar; morilec mu jc s sekiro prebil črepinjo. Drvarja, ki je prvi naznanil smrt tovariša, so prijeli, ker je osumljen krvavega dejanja, — Vedno pogostejše tatvine, ropi, umori itd. itd. — vedno hujša znamenja krvave dobe. k Od nasprotnikov. Dne 18. avgusta so priredili na Ledcnieah ob običajnem cerkvenem sejmu v Vožičevi gostilni, p, d. Borove, koncert v prid Siidmarkinega >KriegsheimstMttenfond«, Za takimi »koncerti« se lepo skrivajo drugi nameni. — Dne 25. avgusta ima državni poslanec Na-gele shod pri Kovaču v Grcbinju. Nemci in nemčurji smejo na slovenskih tleh nemoteno zborovali, tudi cenzura sc zanje nc zmeni,- k Železniška nesreča. Pri Ukvah sta trčila ponoči 14, avgusta zjutraj dva vojaška vlaka vkup, Vsled prevelike utrujenosti službujočega uradnika ogibi niso bili prav postavljeni. Dva vozova je čisto slr-lo, druge in stroje močno poškodovalo, Izpod razvalin so potegnili 12, po drugem poročilu 19 mrtvih, 24 težko in veliko lahko ranjenih. k Rezervna bolnica Rdečega križa, ki Sc je nahajala od začetka vojske sem v len. šk. dijaškem semenišču »Marijanišče«, se preloži zdaj vendar enkrat v deželno gluhonemnico, da se semenišče povrne svojemu prvotnemu namenu. k Razno. Znano letovišče »Mitte-v/alel« nad Beljakom je dosedanja posestnica, hranilnica v Bolcanu, prodala za 450 tisoč kron plajberški rudarski uniji. — Okrog Celovca, zlasti v St. Rupertu, Ana-bihlu itd., se pojavlja rdeča griža. — Na beljaškem kolodvoru je dne 15. avgusta zgorel vagon z drogovi za brzojave. — V planinskih kočah pod Velikim Zvonarjem so po svoje delovali tatje in odnašali razno blago. k Osobnc novice. Cesar jc podelil vpo- kojenemu notarju v Beljaku Jan. Čebulu vitežki križec Franc Jožefovega reda, — V Celovcu jc dne 17, t. m. umrl vpokojeni davčni nadzornik Fran Sommeregger, star 89 let. — Vladni svetnik Mat. di Gaspero je zopet prevzel vodstvo državne obrtne šole v Beljaku, katere ravnatelj je bil že prej. a je bil vpokojen, ' k Smrtno je ponesrečil dne 12. avgusta v Brežah 42letni topničar Ignac Pičko, doma iz Suhe. Skočil je tako nesrečno z vlaka, da si je razbil črepinjo in obležal mrtev. k Tridi prepoved! Politične oblasti razglašajo, cla jc prepovedano hoditi na zapuščene postojanke ob koroško - laških bojiščih, ker se tam nahaja še dosti razstreliva. Kdor vzame tam kako stvar, ga sodrijsko preganjajo, ker smatrajo to za tatvino. Gnili pa smejo tam sc vedno velike zaloge najraznovrstnejšega blaga. Javne prepovedi in naše javno gospodarstvo — kako lepo se vendar vjema vse to! ,»" TVi' -O ■•J ..i BSifl id-k rt .'i«5 p !menovnr;a v goriški nadškofiji. Kos Ivan,- kurat v Štanjelu; Štanta Vinko, vikar v Mavhinjah; Podbrščck Štefan, župni uprav, v Dol. Trebuši; Jelovčan Pavel, kurat v Livku; Likar Jožef, kur. nam.^ v Drežnici; Ilren Jožef, koop, v Podbrdu; Pahor Peter, kgop. v ICamnjah; Makuz Alojz, kur. nam. v Marijinem Celju; P. Peter Vcltas, nadžup. nam. v Ogleju; P. Martin Rorlrigucz, žuoni upr. v Belvcdere;' Ilussian Gvidon, župni upr. v Koprivi; Čcrnoja Peter (Videm), kur, nam, v Dolenji; Citffolo Anton (Videm), kur. nam. v Mir-niku; Cccutti Jožef (Videm), vikar v Coro-ni; Vidmar Anion (Videm), kurat v Meda-ni; Collino Pij (Videm), , žup. nam. v Št. Lovrencu; Falzari Ivan, župn. nam. v Ora-dežuj Sedej Čiri', župn, upr. v Kojskem; Berbuč Alfonz, 1. koop. v Kanalu; Vidmar Ivan, župn. unr. in dek. v Kobaridu; Sca-rabelli Hikarij, župn, nam, v Strasoldu; Breganl Evgen, župn, nam. v Visco; P. Mazzoldi Joalvm. žuon, nam, v Samoier i' Isonzo; Barbieri Robert, župn. nam. v Campolongo; Cejan Alojz, koop. v Dorn-bergu; Spagnul Benigcn, župn. nam. v Medeji; msgr. Zamparo Aleš, župni upr. v Gradiški in prodekan za Gradiško in Mon-falcone; Fanin Peter, župni upr. v Mon-falconu; Ballaben Angel, župni upr. v Rudi; Peteani Jožef, dekan v Korminu in za Ločnik; Anton Donda, župnik v Terzu, prodekan za Fiumicello in Visco; Primožič Jožef, župnik v Prvačini, vodi zač. dekanat Šempeter; Franc Setničar, nadškof, kancelar; Doktorič David, nadškof, kan-celist; Ulian Franc, koop. v Fiumicellu ; Peter Zorzenon, župni upr. v Romansu; Velcich Jožef, koop. v Romansu; Arko Leopold, 1. koop., in Stanič Stanko, 2. koop. v Cerknem; Karel Kfeja, župni upr. v Breoinju; Ivan Sekula, koop. v Kobaridu; Alojzij Rebek, kurat na Trnovem pri Gorici; Jožef Abram, župni upr. pri Sveti Luciji; Jožef Kos, kurat v Gaberju pri Štanjelu; Alojz Kodermac, 1. koop., in Franc Kandus, 2. koop. v Tolminu; Franc Širaj, kurat na Libušnjem; Herman Terdan, vikar v Avčah; Ivan Mosettig, župni upr. v Peteolu; Alojz Mulič, župni upr. v Scodo-vacca; Peter Sepulcri, koop. v Ronkah; Franc Černigoj, župn. nam. v Škrbini. p Duhovniška vest. Vlč. gosp. Franjo Črnigoj, dosedanji dušni pastir v Brucku ob Litvi, je imenovan za župnega provizorja v škrbini in obenem za vikarja v v Lipi na Krasu. p Naknadna begunska podpora po § 9. begunskega zakona. »Osrednji odbor« na Dunaju I., Bankgasse 2, poroča* C. kr, ministrstvo za notranje zadeve je končno izdalo nov odlok z dne 7. t. m., št. 45.790, ki spreminja znani odlok z dne 5, junija, štev. 17.010, v tem smislu, da je prisoditi naknadno begunsko podporo vsem takim beguncem, ki so morali vsled hipno nastopajočih vojnih dogodkov zapustiti svoje redno bivališče (nicht nur die ... evakuierten Persanen, sondern auch jene, welche durch das Eintreten plotzlicher, den Riickzug gebietender Kriegsereignisse genotigt wa-ren, ihren standigen Wohnsitz zu verlas-sen). — Dalje pravi ta najnovejši odlok, da naj begunske oblasti, ki so doslej prošnje za naknadno podporo že zavrnile, na zahtevo beguncev same spremenijo svoj prvotni sklep in zdaj naknadno begunsko pjodporo dovolijo. Kdorkoli je torej dobil prošnjo zavrnjeno, naj se zopet oglasi na domačem okrajnem glavarstvu, oziroma tam prošnjo vloži. Okrajna glavarstva na Goriškem so sicer že nekaj časa ugodno reševala te begunske prošnje, kakor smo v časopisih objavili. Zdaj je nada tudi za begunce iz raznih drugih krajev (tudi za Trst), da dobe naknadno begunsko podporo, ako dokažejo, da so morali bežati vsled hipno nastopivših vojnih dogodkov. (N. pr. bombardiranje Skednja pri Trstu po laških letalcih.) — Pri tej priliki se bo dala morda popraviti dosedanja zamuda velikega števila beguncev, ki do 11. aprila 1918 niso vložili prošenj za naknadno begunsko podporo, ker so menili, da na podlagi prejšnjih strogih določb nimajo pravice do te podpore. Ker je zdaj z gori imenovanim odlokom ta pravica zelo razširjena, mora biti dana nova prilika za vlaganje prošenj vsem tistim beguncem, ki jih doslej sploh še niso vložili. Zato naj vsakdo takih beguncev vloži prošnjo na domače glavarstvo, sklicevaje se na odlok c. kr. notranjega ministrstva z dne 7. avgusta 1918, it. 45.790. p Pripomožnl odbor za begunce z juga, Dunaj I., Landskrongasse 1/2, išče begunca Ivana Zupana, da mu javi svoj sedanji naslov, pozivajoč se na njegovo poslov, štev. 5911/2-18. Oddal je 14. septembra 1917 na postaji Pottendorf-Landegg 9 komadov za Ptuj, od katerih se eden ni mogel izročiti, ker je prišel pozneje kot ostali. p Velika nova ladjedelnica v Tržaškem zalivu. Dunajski »Mcrcur« in Prometna banka sta v zvezi z industrijcem inž. Otonom Pick kupili med Žavljami in Miljami obširna zemljišča, kjer nameravajo zgraditi ladjedelnico, ki bo največja v Avstriji-Ogrski. Dela se v kratkem prično, Delniška glavnica znaša 14 milijonov kron in je že vplačana. IZ Obtoženi rumunski ministri v preiskovalnem zaporu. Bukarešt, 20. avgusta. (K. u.) Senat je sprejel z 51 proti 3 glasovom postavo, ki pooblašča preiskovalni odsek, ki vodi preiskavo proti obtoženim ministrom, da sme odrediti preiskovalni zapor. Zunanji minister Arion je naglašal, da je predlagana sprememba odgovor na nesramni protest, katerega ' so vložili liberalni ministri v zbornici, ko se je proti njim dvignila obtožba. Nemiri na rumunskih železnicah, Bukarešt, 20. avgusta. (K. u.) Ministrski predsednik Marghilomann je odgovoril na vprašanje o razmerah na železnicah v Moldavi: Vlada že tri mesece sem dovoljuje ugodnosti železničarskim uradnikom in uslužbencem. v Zahteve se pa v tisti meri množe, kakor jih dovoljujejo. Vlada je izdala dozdaj za železničarske delavce devet milijonov levov, a trpeti ne more, da bi jo uklonili z vstajami ali s stavkami. Proti kolovodjem bodo nastopili z največjo strogostjo. Italijani poročajo, da so polet na Dunaj že dolgo časa pripravljali. Letalci so bili pripravljeni ves teden, da polete na Dunaj, toda zadrževalo jih jc vreme. Vreme je bilo ugodno podjetju 9. avgusta in zapo-vedali so skupini »Serenissimo« ki jo je tvorilo osem letal vrste »SVA«, naj se dvigne kvišku. »Serenissimu« je poveljeval Gabriele d'Annunzio, ki je sedel s stotnikom Netalejem Pallijem v letalu z dvema sedežema; stotnik Palli je žc vodil polete nad Inomost in nad Pulj. Ostala letala so imela le po en sedež. Ž njimi so poleteli nadporočnik Anionio Locatelli, ki je obiskal z letalom že Zagreb, Reko in Ljubljano; dalje nadporočniki Piero Massoni, Alod Finzi, Ludovico Censi, Giovanno Gransarolo, Giurcppe Sarti in Gino Alle-gri. Vsako letalo je vozilo 20 kg letakov, fotografični aparat in eno strojnico, le d'Annunzievo letalo ni bilo oboroženo s strojnico, Letala so se slovesno dvignila. Polkovnik Le Rolla je ustrelil ob 5. uri 50 minut v znamenje poleta iz samokresa; letala so se hitro dvignila in letela proti Benetkam. Od tam so letela čez Červinjan in vzhodno od Vidm^-Čedada čez Tolmin in Julijske planine v Celovec, kjer so že metala letake. Pri Št, Vidu ob Glini so jih zagledali; od tam so leteli čez Kapfenberg in Dunajsko Novo mesto proti prestolici. Ob periferiji Dunaja, kjer so leteli še vedno 2000 metrov visoko, je pričelo Sarti-sovo letalo padati. Sartis se je moral obrniti in se izpustiti pri Dunajskem Novem mestu na tla, kjer so ga naši ujeli. Ko je priletelo brodovje nad Dunaj, je razvil d'Annunzio svojo zastavo sedmih zvezd. Skupina je letala kakih 20 minut nad glavnim mestom, nakar je d'Annunzio zapove-dal, naj se vrnejo. Letala so letela čez Gradec, Ljubljano in Trst. Pri Gradežu so streljali nanje, iz Trsta je priplul naš hidro-plan, vsled česar so se Italijani hitro zasukali proti Benetkam. Izkrcali so se v Padovi; prvi je stopil na zemljo ob 12. uri 25 minut nadporočnik Censi. Letalce so nad vse slovesno sprejeli. g Ogrska žetev je letos mnogo sla-bejša, kakor je bila pred vojno. Letošnji pridelek pšenice se ccni na 28 milijonov meterskih stotov, normalno 45 milijonov; rži na 9'5 proti 16 in ječmena na 35 proti 7 milijonom meterskih stotov; skupaj torej na 41 proti 68 milijonov meterskih stotov pred vejno. Upajo pa, da bo koruzna žetev bolj obilna, kakor normalna, tako da bo vsaj del primanjkljaja nadomeščen, nikakor pa se ne bo dosegla povprečna žetev vsega krušnega žita. — Ogrski minister za ljudsko prehrano knez Windischgraetz je odgovoril na vprašanje grofa Tisze, da bo Ogrska dajala žito in druga živila Avstriji samo za sirovine in industrijske produkte in ne za denar. Ogrska se je popolnoma osamosvojila in nastopa proti Avstriji kakor proti inozemski državi. Dala nam oo živež, ako ji bomo mogli preskrbeti sirovine, ki nam jih itak na vseh koncih in krajih primanjkuje, in industrijske produkte. Kbnčno je pripomnil knez Win-dischgraetz, da bo morala Avstrija dati tudi za ono žito, ki ga dobavlja Ogrska na račun avstrijske kvote armadi, sirovine in industrijske produkte. Armada porabi letno kakih 15 milijonov meterskih stotov žita, od tega pride na avstrijsko polovico 10 milijonov meterskih stotov, g Poštna hranilnica na Hrvatskem. Po poročilu zagrebške trgovske zbornice je znašal celokupni promet poštne hranilnice na Hrvatskem in v Slavoniji mcseca junija 1918: vloženo 781.491 K (maja 926.703 K); vrnjeno 399.003 K (maja 434.234 K); ostanek 332.488 K. Čekovni promet: vloženo 43,763.851 K (maja 38,290.538 K); vrnjeno 16,292.504 K (maja 14,881.097 K); ostanek 27,471.347 K. a Sladkor in kavina primes na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo sladkor in kavino primes v petek dne 23. t. nI. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do 11. ure št. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo en četrt kg kavine primesi in pol litra kristalnega sladkorja, kar stane skupaj 2 K. Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor, in pripravite drobiž. a Sladkor in kavina primes za I. in II. uradniško skupino. Stranke I. in II, uradniške skupine prejmejo sladkor in kavino primes v petek dne 23. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski ccsti. Določen je tale red: I. uradniška skupina: od 1. do 2. ure št. 1 do 245, od 2. do 3. ure št. 246 do konca; II. uradniška skupina: ocl 3. do 4. ure. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kristalnega sladkorja in en četrt kg kavine primesi, kar stane skupno 2 K. Prinesite seboj dovolj velike lonce za sladkor, ad Nemško poročilo. a Sladkor in kavina primes za III. in IV. uradniško skupino. Stranke III. in IV. uradniške skupine prejmejo sladkor in kavino primes v petek, dne 23. t. m,, popoldne pri Muhleisnu na Dunajski c^sti, Določen je ta-le red: III. uradniška skupina od štirih do tri četrt na pet in IV. uradniška skupina od tri četrt na pet do pol šestih. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kristalnega sladkorja in kg kavine prjmesi, kar stane skupaj 2 K 50 vin. Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor in pripravite drobiž. a Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v petek, dne 23. t. m., dopoldne strankam /. zeleno izkaznico B od št. 1300 do 1400. Posland. Iz gotovih vzrokov naznanjam, da nc živim s svojo ženo toj. Pevc poroč. Izla-kar Marijo, Židovska steza it. 4. IZLAKAR VIKTOR. 2968 četovodja. KUPIM vsako množino Jabolk, hrušk ln Cenj. ponudbe na I.. MIKLAVC, Ljubljana, Komenskega ulica St. 36. 2985 Prispevajie za m s. L. s. Vsaka oseba dobi 6 kron. ______jfc.. l/. Gostilna z malim posestvom ali z mesnico se vzame v najem ali se kupi. Naslov na upravništvo »Slovenca* pod It. 2QS4. Proda se otroški poziček Pozve se nri vratariu lmtola strn'ott* KUPUJEM vsako količino i**« V NAJEM SE VZAME in nekaj polja " obdelavo, če mogoče na Notranjskem ali pa na Dolenjskem. Cenj, ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 2980. SPREJME SE za takoj izurjen strnili I li ki se razume pri električni napravi, na parno žago na Notranjskem. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod Itev. 2971. Preklic. Izjavljam, da nisva no jaz, ne moj mo/. Anton plačnika kakoršnihkoli po mojem sinu Janezu Robida napravlic-nih dolgov. Marija Robida, posestnica, Zg. Kašelj 8. Distilerija in rafinerija 2977 VLADIMIR ARKO :: ZAGREB. Podpisani službo župnijski urad razpisuje organista iti cerkovnika ki ima prosto stanovanje, hlev, sadni in zelcnjadni vrt, drva, nekaj polja, kolek-turo v žitu in kruhu ter plačo po dogovoru. Cecilijanec, ki je obenem rokodelec, ima prednost. Nastop službe s 1. januari-jem 1919. 2975 Župnijski urad Št. Martin na Dholici, p. Poreče ob jezeru, Koroško. se sprejme na stanovanje in tudi na hrano proti živilom na DUNAJU blizu univerze. Več se pui/.vc pri gospej MADUŠEK na ** " ' Grosupljem it. 28. 2976 II a Stranke VI. okraja, ki pri razdelitvi dne 12. t. m, niso dobile krompir, ga dobe v petek, dne 23, t. m., pri Miihleisnu na Dunajski cesti, a Krompir za VIL okraj. Stranke VIL okraja prejmejo krompir na zelena naka« žila za krompir v petek, dne 23. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen ja ta-le red: od 10. do 11. ure dopoldne št 1 do 170, popoldne od pol 2. do pol 3, ura št. 171 do 340, od pol 3. do pol 4. ure št. 341 do 510, od pol 4. do pol 5. ure št, 511 do 680, od pol 5. do pol 6, ure št. 681 do konca. Stranka dobi za vsako oseb<| 3 kg krompirja, kilogram stane 70 j/dn, Stranke naj pripravijo drobiž. J !'jr Barovl osestnik v Ljub" Ijani je povodom rojstnega dne Njegovega Ve. ličanstva za vojaški dom v Ljubljani poklov Gospod Josip Kosler, pc dn vojaški dom nil.200 kron. Darovi za gorilke begunce. Preč. knezoškofij« ski ordinariaf v Ljubljani je poslal Posredovalnici ?a goriške begunce v Ljubljani znesek 607 K 62 v< kot zbirko raznih preč. župnih uradov, in slcerf župnija Sv, Križ nad Jesenicami 55 K 70 v, župnija Jesenice 282 K, župnija Slavina 30 K, župnija Tre. belno 25 K, stolna župnija v Ljubljana 96 K 38 v( župnija Ihnn 11 K 54 v, župnija Zagradec 50 K4 duhovnija Trnje 21 K, župnija Mavčiče 36 K; preč/ gosp. P. Bonaventura Franc Savec, vojni kurat^ vojna pošta 220, je ponovno že daroval za goriška begunce, to pot 55 K. — Vsem blagim darovalcem/ prečastitemu ordinarijatu in preč. g. P. Bonavent^ Fr. Savecu izrekamo tem potom najtoplejšo zaj hvalo in kličemo: Bog povrni obilokrat! —• Posr^ dovalnica za goriško begunce v Ljubljani. j 1 i kg; kilogram stane Kapuca dežnega plašča se je zgubila) v Ljubljani v sredo 14. t. m. Pošten najdM telj naj jo prinese v naše upravništvo, kje< izve naslov. Dobi nagrado v živilih. 2992 Zgubila se je danes zjutraj denarnica 4 večjo vsoto denarja in važnimi vojaškimi 11) stinami. Ker so za lastnika zelo važne listine^ se prosi, naj jo, kdor jo jc našel, takoj odd^ proti visoki nagradi na naslov, ki je y de< narnici. Zamenjana je bila v ponedeljek zvečer ntf dolenjskem vlaku potna torbica. Kdor je za« menjal, se prosi, naj takoj odda lastniku, d« dobi svoje, ker je slep invalid. Nova ulica 241 Spodnja Šiška. Našla sta se ključa. Dobita prf upravi »Slovenca«. »Na poii v večnost.« Spisal L, Joulin/ Založila Katoliška bukvama. To francosko delo v slovenski presta« vi je eno izmed onih redkih, o kateri se z gotovostjo lahko trdi, da bodo imela traj« no vrednost. Knjiga pisana z razumom mo> droslovca, prepričanjem govornika, spret. nostjo leposlovca in ljubeznijo mistika po-stane bralcu nehote vir žareče tolažbe itf prisrčne sreče. ^ Danes, ko je med nami toliko razdvo« jenih nemirnih in obupanih src, toliko dva* mov in negotovosti, zlasti v verskem ozif ru, naj bi ne bilo slovenske hiše, kj bj imela te knjige. t Cena vezani knjigi 6 K. i Z a b r e t : »Veliki katekizem.«; ^alo« žila Katoliška bukvama. f\ \ Pisatelj nam kaže v uvodu namen 6vo-» jega dela: »Dati hočem obdelano snov, ka-« tera naj bi gospodom olajšala pripravo zai krščanski nauk. Če bo zbirka gospodom ugajala, bom skušal polagoma izdati razlago vseh poglavij velikega katekizma zai vsak dobrohoten nasvet bom hvaležen.«' Katehetični govori o molitvi, zbrani v tej knjigi, bodo brezdvomno dosegali svoj namen. Poleg tega nam jedrnata vsebina, povedana v lahkem gladkem slogu, priljubi knjigo tako, da je ne beremo le iz potrebe, ampak z ljubeznijo. Gotovo bodo vsi slo« venski duhovniki posegli pp tem delu^ Ccna brošuri 5 K. 1 z vrtom in njivo kupim ali vzamem v najem. Ponudbo s ceno jfffd šifro »Hž-Slca« poštno-ležočo Bohinjska Bistrica. 2990 ALEKS ANDER GOLJEVf5 NAREDNIK MIMICA GOLJEVŠČEK ROJ. VOLARIČ POROČENA ZAGREB VARAŽDIN (t Slike slavnostnega odkritja Or.ts&n v Janžu so slav. občinstvu na ogled, v Katoliški bukvami« v Ljubljani. Zanimalci naj blagovolijo tamkaj puščati svoja cenj. naročila,. katera hočem po možnosti čim preje izvršiti in ravno tam dostaviti. — Cena sliki K 10"—, dostavljeno na dow K 150 več. 2974 IVAN TISCHLER, fotograf, Vrhnika. kupim, Naslov oziroma pove upravništvo «t. 2982. »Slovenca* pod iščem k 3 mesece staremu otroku. Natančne ponudbe z navedbo pogojev pot? šifro: Otrok na upravo »Slovenca«. 298j Mirko Mosetič asistent c. kr. državne železnice Marija Mosetič roj. Schwarz poročena. JESENICE, v avgustu 1918. zatre čudovito naglo Sporočamo, da nam je danes umrl naš dobri soprog in oče, gospod c. Str. sodni s3uga u p. Lepo kakor je živel, je tudi umrl. Pogreb od Mestnega trga št. 24, dno 23. t. m. ob 4. uri popoldne. Ljubljana, 21. avgusta 1918. Antonija Sodnik, roj. Zelen, soproga; Marija Sodnik, učitcljicn, hči; prof. Alojz Sodnik, nadporočnik; inž. Anton Sodnik, nadporočnik; eksp. akad. Josip Sodnik, nadporočnik; tehn, Rudolf Sodnik, poročnik, sinovi. Maissa kredšfni mmiI siš£e uradnico 2970 vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v vseli lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: : Lekarna pri upanju« : liflflO jj! Apotheke »zur Hofinung« tClu IU, TRGOVCI! Kdor rabi TRGOVCI! veščo tudi vseh drugih hišnih del, sprejme takoj v službo mlad ZAKONSKI PAR. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2927. PRODA SE na Vrhniki za v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd., je v Stritarjevi ulici št, 7, L nadstropje. Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 3. do 4. ure pop. istotam. obstoječe iz enonadstropne hiše, velike njive, velikega hleva, gospodar-Vcrfa poslopja in velikega vrta. — Nasiov pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 2953. Sprejme se k večji lesni trgovini • V • * u • z nekajletno prakso v enaki stroki, zmožen slovenske, nemške in laške korespondence in knjigovodstva. — Ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju pošiljajo naj se na upravo »Slovenca« pbd naslovom: Plenkovič 2952. »f zmožno v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja za t* ~ Ponudbe naj sc naslovijo na tajništvo vojno kreditnega zavoda v Ljubljani, Poljanska cesta št, 2. Ifošno kredita* zatiod m mlm oiasnlls naznanja, da je falnišfm kolegija cerazorfeii n hiM pričelo poslovati v svojih prostorih v Ljubijani, Poljanska cesta št, 2 (c, kr. finančna prokuratura). 2969 --:: Uradne ure od 9. dopoldne do 2. popoldne. ::- (meblovano ali nc-meblovano) IŠČE mirna stranka brez otrok. 3—4 sobe v Ljubljani. Takoj ali za novembrov termin. Kdor je odda ali preskrbi (takoj aii tekom četrtletja), dobi dobro nagrado v siadfcorfn im Naslov pri upravništvu »SLOVENCA« pod štev. 2834. ISIIO F "dobavlja slovenska tvrdka ANTON Z. FINžGAR, VARAžDIN (Hrvatsko). sprejme takoj v službo strojilna tovarna SAMSA & CO. v Ljubljani, Metelkova ulica 4. Zglaševanje od 4. do 5. popoldne. Klavirje; harmonije in m Hislne inlmnte prodaja in izposoja Hltossz Breznik, Ljubljana, Kongresni trg štev. Fiffftft i hva!e2nlh IfVV § odjcmalccv potrdijo, Havličkovo nam. 32. 2685 Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin nove In stare KBIPS -"ako Množino tvrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, 'jobljanska industrija probkovih zamaškov. Kupim In plačam za imov® gfimsiiks K 110 — za kg, za s&m&oi m ^taMBrnes nezdrobljene K 65'— za kg, za Ms*« VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! POZOF i V zalogi imam isovo navadno in zarazno ter 10 let starih z opremo. — Vpraša se na Marije Terezije cesti štev. 6, Ljubljana. POZOR! POZOR! 9 mente, mel> sence, fondant-kocko, bonbone i. t. d. priporoča na debelo GIZELA DARBO, LJUBLJANA, Mestni trg št. 13. 2950 SKII b« » li d B H M MO a ■ c n c a « is i) Sli m a c a B B SIR e a u a E B b b b s a« ■ a *a m a a s B B K 01 aa aa as Basa Ustanovljeno 1.1893. Vl i • i i* • liaaaiaiaaasiaeiaiiiiaaiiii Ustanovljeno 1.1893. ii Liliji reglstrovana zadruga z omejenim Jamstvom. Dovoljuje Članom posojila proti poroštvo, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v TA, 15 ali 22* letih v od-selcih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naf s* obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 K /S. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915. K 519.848*40. Deležnikov je bilo koncem leta 1915. 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za K 6,089.850'—. aia^aaaaaaaaaiaaaaaaaaBai laaaaaaaaaaaaaaaaaaan Išče so k 4 otrokom od 7. — 11. leta v romantičen kraj na Dolenjskem. Podučevala bi slovensko in nemško ter glasovir. Vsa preskrba prosta, plača po dogovoru. — Reflektantinje naj pošljejo pismene ponudbe pod „Hišna učitelji-ca1' 29S5 na upravo „Slovcnca", po poljubni množini. Cena po dogovoru Josip Kuralt, trgovec, tDomižaSe. Wee nagonom ima naprodaj Valentin URBANČIČ, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1. -:- Oddajajo se samo celi vagoni I s staro pneumatiko SE PRODA, eventuelno ZAMENJA ZA ŽIVILA. •— Kdo, pove uprava »Slovenca«, št. 2951. Mn vrli oziroma stavbna PARCELA na najlepšem delu mesta, sedaj cela izborno obdelana, se prodaja. V sedanjem obdelanem stanju zadostuje za potrebo 5 do 6 družin in se rentira z nad 20o/„ letno. Poizve se pri Fran Goldman-u Ljubljana, Križevnlška nltca St. 9/II. dolge, nezdrobljene (nikako umetno blago), za komad K 1*15, in jih prevzamem po povzetju brez predidočega vpraševanja. Za VREČE plačujem do K 12'— za komad. — Na ponudbo se odgovori takoj, eventuelno brzojavno, JVdni n.-a. dež. življenske in rentue, nezgodno in jamstvene zavarovalnico v Ljubljani, Marije Terezije ccsta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških dot, rentna ln ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizko premije. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. BHR1IE ZH OBLEKE v priznano najboljši in zanesljivi kakovostL Mse orste baro, šahih in oljnatih, maoec (gips), mastnec (Federaveilf), strojno olje, prašno olje, karfeolinei, steklarski in mizarski klel, pleskarske, slikarske in zidarske Čopiče, kakor tndi drssge o to stroko spadagoCe predmete ima se oedno o zalogi tordka 1. Zanki $imm9 Ljubljana. Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo. Edini slovenski zavod brez tnjsga kapitala Je: Yzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov fijubljana, ^Dunajska c. 17, £jubliana. Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam: 1. raznovrstne izdelano stavbe, kakor tudi stavbo med časom zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, a. vse poljske pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico, od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad ln ndnlne, ki so znašalo 1.1916 K 906.828-91, so poskočile koncem 1.1917 na 1.0S1.838-54. Tedaj, čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverJenfStvo t Celju in na Proseka, kakor tudi po vseh larah nastavljeni po-verjenlkl. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo.