r ZA Z D d W VZHODNA NEM yČUA NE . ) OBST0JA /J fotografskih dol leneški Sloveniji vu in borcem p; tato XIV - št. 285 (4130) TRST, nedelja 30. novembra 1958 Cena 30 lir (tvoritev gledališke sezone naj bo naš veliki praznik Dokumenti za porotno sodišče v Florenci ob sojenju benečanskih partizanov To je samo nekaj fotografskih dokumentov o zločinih fašističnih tolp v Beneški Sloveniji in v vzhodni Furlaniji proti prebivalstvu in borcem partizanskega gibanja, ki so se odzvali pozivu svobodoljubnega sveta na borbo proti fašizmu in nacizmu in proti katerim se bo II. dec. letos v Florenci začel nezakoniti sodni proces, ki je potuha fašistom in provokacija za vse demokrate. Dulles: j Še en »proizvod domišljije« mi je stopil na prste« (Iz britanskega tiska) IIOpravljamo se na pra-znik. Tako lahko i-ntenujemo otvoritev gledališke sezone, ki . v torek. Gotovo bo ta ■ z® Praznik za vse tiste Slovence, ki jim je gledališka umet-Jj Potreba, za vse tiste, J**jo ceniti napore slo* gledaliških ljudi ;i listu; za vse tiste, ki v veliko poslan-gledališča na tem o-in za vse tiste konč-y ’ v katerih je trdna zato* Je Slovensko na- ^jihov gle<3ali®če v Trstu Mogoče med obiskovalci ®aaiiških predstav ni mnogo takih, katerih , uezen do gledališča ima zvor že v bogati toda je grobo prekinjeni Ijtj^iji. Toda v trinajstih I*. . U' izvor grobo prekinjeni i^cij- svojega povojnega ob-j Ci8 s* je gledališče go-tj:° vzgojilo novo genera-je m ^ ie spoznala, da ji 1 sledališče prav tako n'e- «10 kot knjiga, glasuj kino. Slovensko naročijo. gledališče šteje med «Je zveste prijatelje — J*8 vseh tistih, ki so glejte vzljubili že pred cie-|J®tji — že tudi znatno ;j’^lo mladine. To števi-j, moglo biti — to lah-Mznamo — znatno več-!i0 ,e ni> potem to ni sa- ferivda mladih, temveč i starejših: tistih, ki «, "0 na mladino vplivajo, tega vpliva ne uporabi-da bi mladini vcepili i^oezen do gledališča. Kdo 'jj ^ogoče so tudi taki, ki tj je prav, če ostane mlaki1 daleč od gledališča, lur® prepričani smo, da IjJjo krog prijateljev SNG mladimi vendar še ^irii. I aI1 °nemu se 00 Ibhk 'e*'osnJa otvoritev se->.e nekoliko zakasnela. Ss občinstvo ie dejansko j^ma. Toda tako mnenje jiijJJjora v dobri meri spresti od nekaterih ugoto-Uk1' da so naši gledališč-L5 lansko sezono zelo tj^bo končali, da so si za {..britev izbrali delo, ki je i jjbtevalo dolgotrajni štu-da so končno z ne-n°vim delom letos že !kL °Pili v Gorici in po-- °d na podeželju. Ta prvi nastop v sezoni izdela zato še bolj ne-pa čeprav se zaveto”10, da često zahtevamo majhnega ansambla m to’ kar bi se večkrat |i{a*TlU ansamblu zdelo H^bdgoče. In kako bi se tVftS °b vsem tem dan o-“^tve ne zdel praznik? b| Slavonskega, narodnega (^Mišča danes ni mogo-od slovenske celosti na Tržaškem in trškem. Nihče se danes 8» ?ore šteti za aktivne- 5» Sl------- .Slovenca na tem pod-če mu ni vprašanje f^lisca do neke mere & in sicer obstoja ce mu ni vprašanje >5ai*s •>0« ok^a SNG je del našega ii^Vseh, ki hočemo tukaj jL“i. Ne živeti in ne ču-hL * gledališčem pomeni LJlazniti se z lastno li-aci'°- In tu ne more hikakega izbegavanja, nikakega jalovega opravičevanja. In niti program ne more biti vzrok za stanje ob strani, kajti nikoli gledališče ni bilo gluho za nasvete in želje glede programa. Pogoj je en sam: ča je program napreden. (Res pa je, da na vodstvo SNG nikoli niso prišle želje po nenaprednem programu) . Dokaj čudno je pogosto izražanje zaskrbljenosti za obstoj gledališča pri ljudeh, ki jim nazadnje ni toliko mar, kako se bo gledališče ohranilo, pač p« jim je mnogo več do senzacije brez podlage. Mogoče gre še za kake druge skrite želje. Toda kdo je kdaj rekel, da bo gledališče ukinjeno? čemu se potem gradi Kulturni dom? Zaskrbljenost vseh — iskrenih in tistih, ki zaskrbljenost hlinijo — bi morala biti vse bolj u-smerjena v razmišljanje, kp.ko je treba slovenskemu narodnemu gledališču pomagati. Da potrebuje pomoči, ne bi bilo treba posebej poudarjati. Tudi ni neznano, čigava dolžnost je, da to pomoč nudi. Toda ni nam znano, da bi SNG kdaj kako uradno — državno, občinsko ali sploh javno — podporo tudi pre-jeio, čeprav se je zanjo potegovalo. Mogoče bi jo bilo prejelo, če bi imelo več podpore tudi takih, ki se radi delajo »zaskrbljene*. Znatna podpora za gledališče pa je že dober obisk. Prerado se pa dogaja, da se je treba prav o obisku pritoževati. Ko se vprašamo, zakaj, slišimo toliko različnih razlogov, ki se pa navadno pobijajo drug drugega. Nič kaj spodbudno pa ni, da se često slišijo razne pripombe od ljudi, ki niti ne prihajajo na predstave in niti dela, o katerem govorijo, ne poznajo. Ponavljajo, kar so kje slišali, ne da bi se osebno prepričali o utemeljenosti tega, kar govorijo. Bilo bi zmotno misliti, da hočemo pisati apologijo za dejanje in nehanje gledališča v preteklosti in prihodnosti. Mislimo pa, da je najbolj prav, da se pride na predstavo in da se potem pove jasno in odločno: to in to se mi ne zdi prav, tega in tega ne odobravam. Kajti gotovo je: naj nam bo gledališče še tako pri srcu, se nikoli ne bomo odrekli pravici tudi kritizirati. Toda kritizirati se pravi pomagati popravljati, ne pa udrihati, mogoče še blatiti ali pa celo uničevat*. Gledališko vodstvo noče vtikati glave v pesek; noče mimo in preko vseh želja, pripomb, nasvetov. Toda dostikrat jih zaradi številnih okoliščin ne more vzeti tako v poštev, kot bi to rado storilo. In prav zaradi tega si želi čim več stikov z vsemi, ki mu hočejo biti prijatelji, da jim lahko pojasni in razodene svoje težave, kolikor niso znane. Težav pa je sto in llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllll Zahodnoberlinski senat za sestanek «velikih» da se sporazumejo o nemškem vprašanju v celoti Pripravljanje sestanka zunanjih ministrov ZDA, Anglije, Francije in Zahodne Nemčije v Bonnu Poteklo bo več časa pred izročitvijo zahodnega odgovora Moskvi - Izjave Hruščeva sto. Znano je, da gledališko vodstvo išče načina, kako bi se moglo tudi izven predstav čim bolj približati z občinstvom. Zdi se, da je način že tudi našlo; želeti je le, da bi pri tem čim bolj uspelo. Seveda pa je treba gledališču želeti, da bi čimbolj premagalo tudi vse tiste težave, zaradi katerih se včasih že nekoliko čuti njegova odsotnost iz Trsta, čim bolj se namreč bliža doba dograditve Kulturnega doma, tem bolj se bo moralo gledališče ustaliti, da bo res stalno in ne toliko potovalno gledališče. Da bi se kar najbolj razširil krog ijudi, ki bi s ponosom govorili o našem gledališču, to mora biti vroča želja gledališča in nas vseh. In za nikogar ni ovir, da ne bi mogel stopiti v ta krog. Gledališče pričenja v torek svojo 14. povojno se-ZGno. Obenem nastopa obletnico — štiridesetletnico - ■ tiste sezone 1918—19, o kateri je nekje zapisano, da je pod vodstvom Milana Skrbinška Slovensko gledališče v Trstu tedaj doživelo svoj naj večji vzpon. To je bila sezona, ko je Skrbinšek podal skoraj vse Cankarjeve drame in so med njimi «Hlapci» doživeli prav v Trstu svojo krstno predstavo. želimo, da bi bila tudi nova sggopa polna uspehov'in da 'b: nudila kar največ zadovoljstva tako gledališčnikom samim kot občinstvu, ki naj bi ga bilo odločno več kot preteklo sezono, želimo, da bi se v duše številnih tržaških Slovencev v torek nar selilo praznično razpoloženje, ki pa se naj obnovi ob vsaki premieri. In končno naj vsak obiskovalec vsa' ;ikrat, ko stopi v gledališče, začuti v sebi velik praznik. Potem bodo prišli za gledališče lepši časi. RADO RAUBER BERLIN, 29. — Zahodnoberlinski senat, ki se je sestal danes na izredni seji, je sprejel resolucijo, ki se zavzema za obnovitev pogajanj med «šti-rimi velikimi« za rešitev nemškega vprašanja v celoti. Senat poudarja, da sovjetski predlog, naj bi iz zahodnega Berlina napravili svobodno mesto, ne more biti podlaga za razgovore. Berlinsko vprašanje lahko najde svojo re- šitev samo v okviru sporazuma o združitvi Nemčije. Foreign Office pa je objavil danes izjavo, ki pravi: »Ne glede na posvetovanja, ki se bodo začela v NATO, se morajo prav tako začeti razgovori med štirimi državami, ki so neposredno prizadete (Francija, Velika Britanija, ZDA in Zahodna Nemčija). Bonn je verjetno najboljši sedež, kjer naj bi bili ti razgovori. O ravni, na kateri naj ti razgovori bodo, se bodo začeli priprav, ljalni razgovori.* Londonski opazovalci menijo, da se bodo verjetno sestali štirje zunanji ministri omenjenih vlad, in sicer še pred sejo sveta NATO, ki bo v Parizu 16. in 17. decembra. Predstavnik je tudi izjavil, da do sedaj ni bilo še nobenih uradnih razgovorov med bonnsko vlado in tremi zahodnimi vladami. To pa zaradi tega, ker je sovjetska nota dolga in zapletena in jo morajo prej posamezne vlade ločeno proučiti. V poučenih krogih v Londonu prevladuje mnenje, da je Velika Britanija za to, da se pripravijo zahodni predlogi kot odgovor na sovjetski načrt. Angleški funkcionarji so danes ponovili, da je londonska vlada pripravljena razgovarjati se o Berlinu s sovjetsko vlado v okviru celotnega nemškega vprašanja. Na splošno menijo, da bodo potekli najmanj štirje tedni medsebojnih posvetovanj, preden bodo poslali noto v Moskvo. V Bonnu ugotavljajo, da se bo konferenca zunanjih i ministrov treh zahodnih vlad I in Zahodne Nemčije sestala sredi decembra na pobudo bonnske vlade. Ta predlog je baje stavil državni tajnik v zunanjem ministrstvu von Scherpenberg med razgovori, ki jih je imel s poslaniki treh zahodnih držav. Po mnenju zvezne vlade bi poslaniki po skupni proučitvi sovjetske note lahko pripravili predloge, ki bi jih nato predložili v odobritev zunanjim ministrom. Obe opozicijski stranki (socialdemokratska in liberalna) in prav tako zahodnoberlinski rinat so že izrekli mnenje, da se ni mogoče omejiti na predloge, ki bi se tikali samo Berlina, in da je potrebno začeti reševanje celotnega nemškega vprašanja. Demokristjanska stranka pa je mnenja, da ne bi smeli sprejeti »prenagljenih odločitev*. V ameriških pooblaščenih krogih so tudi mnenja, da zahodni ougovor na nemške predloge ne bo poslan v Moskvo tako kmalu spričo dejstva, da je sovjetska vlada dala rok šestih mesecev, V teh krogih menijo, da bodo predloge Hruščeva zavrnili in hkrati sporočili svoje predloge ne samo glede Ber. lina, pač pa o vprašanju nemške združitve. Ker je priprava zahodnega odgovora zelo kočljiva in ker se ne pričakuje nova resna kriza, ne bo Zahod imel nobene sile pri pripravljanju svojega odgovora. «Od 1. junija 1959 to je čez šest mesecev, bodo morale zahodne države privoliti — ce bodo hotele imeti prost dostop v zahodni Berlin — v pogajanja z Sblast-mi nemške demokratične republike in jo priznati.* To piše v glasilu Komunistične mladine »uunge Welt» predstavnik vzhodnonemške e-nolne socialistične stranke Lerhard Kisler. Domnevajoč, da bodo zahodne države zavrnile sovjetski predlog o svobodnem demilitariziranem mestu ter pledlog za umik čet, Eisler nadaljuje: »Prepričan sem, da bodo zahodne države, pa čeprav danes tako nasprotujejo temu, priznale dejstva, in pa da bo mednarodni položaj naše republike okrepljen.* Tudi član političnega urada omenjene stranke Ebert, ki je bil danes izvoljen že v tretjič za vzhodnonemškega župana, je izjavil med drugim: «Tistega dne, ko bodo Američani ki bodo namenjeni v Berlin, podvrženi nadzorstvu članov /ojske nemške demokratične republike, namesto članov sovjetske vojske, ne bodo streljali in tudi se ne bodo vrnili. Enostavno bodo pokazali svoje dokumenti in bodo nato nadaljevali pot v Berlin.* Ebert je podal to izjavo sklicujoč se na zadnjo tiskovno konferenco Dullesa, ki je izjavil, da bi ZDA eventualno dopustile nadzorstvo nad tranzitom v Berlin po vzhodnonemških oblasteh s pogojem, da bi ti vršili svoje funkcije kot »agenti Sovjetske zveze*. Glasilo sovjetske vlade «Izvestja» ironizira danes z izjavami zahodnih predstavnikov, ki poudarjajo, da mo- ra okupacijski statut v Berlinu ostati v veljavi. «Te o-sebe, ki zavzemajo tako stališče.* pravi list «hočejo govoriti k SZ ne v jeziku razuma, pač pa v jeziku sile. Samo blaznež bi lahko prišel tako ds'eč, da bi sprožil novo svetovno vojno zaradi okupacijskih privilegijev v zahodnem Berlinu. Ce bi se pojavili taki blazneži, ni nobenega dvoma, da bi se zanje našel prisilni jopič * Kakor poročajo iz Moskve, je na • sprejemu v albanskem poslaništvu ob 14. obletnici osvoboditve Albanije Hruščev izjavil, da hoče SZ mirno rešitev nemškega vprašanja. Pripomnil je, da se hoče razgovarjati pri o-krogli mizi in piti na zdravje zaveznikov v drugi svetovni vojni. »Ce se v šestih mesecih ne bodo začela po- gajanja,* je dodal, «bomo morali izvesti ukrepe, ki smo jih obrazložili.* Hruščev je izjavil, da bi vsak poizkus združitve Nemčije na temeljih socialistične demokratične republike povzročil negativno reakcijo Bonna, medtem ko bi poizkus združitve na temeljih bonnskega režima bil nesprejemljiv za vzhodnonemško republiko. •III IIIIIIIttlllllllllllttllllllltMIff III IIHIHttllttlltUtltllllllMIIIIIIItlllHMIIIIIttllllllllllllfl mil |||||||i,,||||||||||i|||ai||||||||||||na||||||||||||||||||||||fim Kulturna sramota na Koroškem Izvajanje nove okrožnice v škodo koroških Slovencev Koroški bratje pričukujejo izvajanje Ko uho rili obljub CEIOVEC. 29. — Predred-nik Slovenske prosvetne zveze na Koroškem dr. Franci Zvvitter je obsodil na - prireditvi kulturno - prosvetnega društva «DobraČa» v Brncih najnovejše poskuse nacionalističnih organizacij, da likviai-rajo slovenski jezik v nekaterih katoliških cerkvah na Južnem Koroškem. Poudaril je, da tudi to akcijo vodijo isti elementi, ki so prispevali k ukinitvi dvojezičnih osnovnih šol. Dr. Zwitter je izjavil, da je bil neobhoden nevi razpis od 11. novembra letos, v kalei-em ie šolski pokrajinski odbor jooblastil uprave šol na J ižnem Koroškem, da starši. ki so prej pod pritiskom dali izjavo proti dvojezničm šolam, lahko dodatno prijavijo svoje otroke za pouk v slovenskem jeziku. Zvvitter je poudaril, da se že sam ta razpis izvaja proti interesom manjšine. »Fonovno so stopile v akcijo, je rekel, vse nacionalistične organizacije in tako imenovana «združenja staršev*, ki zahtevajo od staršev, da ne prijavijo svoje otroke za pouk slovenskega jezika. Dr. Žwit-ter je poudaril, da je neob-hodno potrebno, da se ohrani urelba o dvojezičnem šolstvu iz 1. 1945 in da avstrijska vlada mora uresničiti določila člena 7 državne pogodbe iz 1. 19*5, ki jamčijo narodne pravice in popolno enakopravnost jugoslovanskih manjšin. List »Slovenski vestnik* piše danes v uvodnem članku, da Slovenci pričakujejo izvajanje obljub o uresničenju pravic manjšine, ki jih je dal predsednik vlade Raab v svojem nedavnem govoru po radiu. »Zaradi slabih izkušenj in številhih razočaranj v zadnjih letih, piše list, se ne moremo danes več zadovoljiti z najlepšimi govori, temveč se moramo stalno bati, da se bodo ti govori ponovno spremenili V slaba dela.* »Slovenski vestnik* izraža začudenje da je kancler Raab imel za potrebno, da v zvezi s priznanjem pravic manjšine, neosnovano govori o kršitvi pravic večine prebivalstva. List poudarja, da nihče ne želi izraziti dvom v dobro volj* Kanclerja Raaba, opozarja pa na dejstva, da poleg desničarske »slobodarske stranke* prav njegova ljudska stranka na Koroškem nikdar ni pokazala razumevanja za rešitev manjšinskega vprašanja. »Š* več, ugotavlja list, njeni člani, in nekateri visoki funkcionarji, so se vedno vključevali v protislovensko gonjo in se pokazali kot spodbujevalci te gonje.* Aktualni portreti CECIL DE MILLE sloviti ameriški režiser je med najbogatejšimi v Ho1lywoodu in ni ga režiserja, ki bi ga bolj spoštovali, zavidali, hkrati pa sovražili. Od leta 1113, ko je začel, je režiral kakih 70 tilmov; poslednji njegov film je ■Deset zapovedi«, ki je med najdražjimi DAWN ADAMS angleška filmska igralka, ki se je ločila od svojega moža, italijanskega princa Vittoria Massima, je izjavila, da je v svojem življenju imela dva otroka, 30-letnega Vittoria in 3-letnega Stefana, ne ve pa, kateri od njiju je večji otrok GERARD PHILIPE ki ni le dober igralec, ampak tudi razsoden človek, Je na vprašanje, kako bi mogli biti kos a-moralnosti današnje mladine, dejal, da je zanjo edino zdravilo v resnem in trdem delu L1ESELOTTE PULVER glavna junakinja v filmu, ki so ga posneli po romanu Ericha Mane Remarqueja «Cas življenja — čas smrti«, je prejela od bonnske vlade ■Nagrado za najboljšo žensko vlogo« )SE’ DE ALMEIDA etni portugalski «sli-» je z 19-letno hčer-angleškega bankirja ileya zbežal v Grčijo, r se je z njo poročil, lesiin oče je sicer razil, da jo bo razdedi-v primeru, da se po-i z Almeido, a to vpra-je je še vedno odprto Sedem dni v svetu Sovjetski načrt o Berlinu Po številnih ugibanjih in napovedovanjih na Zahodu je sovjetska vlada v četrtek končno izročila zahodnim vladam in vsem drtavam članicam OZN noto, s katero predlaga, naj bi trije zahodni sektorji Berlina postali svobodno demilitarizi?dno mesto, ki bi imelo lastno vlado Mesto bi lahko samo vodilo svoje gdspodarsKe, u-pravne in druge zadeve. S tiri zasedbene sile, in tudi o-be Nemčiji, naj bi se obvezale, da bodo spoštovale ta statut zahodnega Berlina. Sovjetska vlada nima poleg tega nič proti sodelovanju Združenih narodov pri izvajanju predloga o statutu mesta. Sovjetska vlada men!, da je zavezniški sporazum o Nemčiji sedaj zastarel, in po-udarm, da pogajanja o Berlinu med okupacijskimi silami nimajo nobenega smisla, če tri zahodne sile odklonijo sedanji predlog. Sovjetska vlada želi navezati stike z zahodnimi vladami za razgovore o spremembi zahodnega Berlina v svobod'.:j mesto. Predlaga tudi, naj bi naslednjih jest mesecev ničesar ne spremenili pri sedanjem stanju. Ce v tem obdobju ne bi prišlo do sporazuma o statutu Berlina, bo sovjetska vlada sama začela pogajanja za konec sovjetske okupacije v Berlinu z vzhodnonemško vlado. Hkrati bodo prekinjeni vsi stiki med vojaškimi in dru-gimi predstavniki Sovjetske zveze in treh zahodnih držav, ki se nanašajo na Berlin. Predsednik sovjetske vlade Hruičev je v obrazložitvi sovjetske note izjavil, da bi po njegovem mnenju mirovna pogodba z Nemčijo se najbolj pripomogla k pomirje-nju v Evropi, in da sedanji režim v Berlinu nikomur ne koristi. Zaradi razlik v gospodarskem in socialnem sistemu ni mogla sovjetska pobuda za sedaj zaje ti tudi vzhodnega Berlina. Sovjetske zveza pa je pripravljena jamčiti za preskrbo berlinskega svobodnega mesta. Hruičev je tudi izjavil, da bi bila neumestna vsa pogajanja med SZ in zahodnimi državami, če bi te sedanje sovjetske predloge zavrnile. Vendar pa bi bila sovjetska vlad« pripravljena raztovarjati se tu-ai o morebitnih zahodnih nasprotnih predlogih, ki pa ne bi smeli spreminjati bistva sedanjih sovjetskih, predlogov. « ; Na Zahodu io na te sovjetske preddo«*. ■Jt,.tot)i»-rnega-tivno reagirali Ameriški državni departma pravi, da im icljuiuje vsak sporazum $ sovjetsko vlado o Berlinu, aki bi prepustil to mesto z nad dvema milijonoma prebivalcev nadzorstvu komunistov*. Poudari li so tudi, d a bi to pomenilo, da se zahodne vlade odpovedo svojim pravicam v zahodnem Berlinu, medtem ko bi SZ ostala v vzhof.nem Berlinu. Poudarja se, da ZDA ne bodo nikoli sprejele sovjetske enostranske odpovedi štiri stranske g a okupacijskega sporazuma. F-nakc stališče zavzemajo tud, v Bonnu in v Londonu, medtem ko iz Pariza ie ni uradne reakcije. Vendar pa sta že De Gaulle in Adenauer na svojem zadnjem sestanku ponovila dosedanje zahodno stališče, da zahodne okupacijske sile ne bodo zapustite Berlina. Med številnimi komentarji pa se poudarja, da je bistvo predloga v tem, da je sovjetska vlada odložila za šest mesecev izvajanje svojih načrtov, in da je v tem času mogoče začeti pogajanja, ki bi utegnila zajeti celotno nemško vprašanje. Le v tem okviru, pravijo na Zahodu, je mogoč sporazum glede Berlina. Na vsak način je glavno sedaj to, da se kriza v zvezi z Berlinom odlaga za šest mesecev, v katerih bo mogoče zadevo trezneje proučiti. Vendar pa je vprašanje Berlina le del celotnega nemškega vprašanja, o katerem pa se vedno razpravlja v okviru odnosov med Vzhodom in Zahodom, in še to z blokovskega stališča. Je na Vzhodu in na Zahodu ne bodo prenehali obravnavati zadeve z blokovskega stališča, pa- niti rok šestih mesecev ne bo pomagal, da pride do morebit- De Gaulle in Adenauer sta se pred dnevi ponovno sestala v Bad Kreuznacliu, kjer sta se razgovarjala o evropskem skupnem tržišču in o novi «berlinski krizi® nega pomirjenja, kaj šele do sporazuma. Francoske volitve Prvi del francoskih volitev, ki je bil v nedeljo, je pokazal nevaren premik na desno. Največji volilni uspeh je odnesla degolovska stranka, ki jo vodi minister za informacije Soustelle in ki ima ime eZveza za novo republiko*. Komunistična stranka je sicer dobila v absolutnih številkah največ glasov, vendar pa približno poldrug milijon manj kot leta 1956. Toda zaradi sistema volitev, na podlagi katerega so za posamezne kandidate glasovali v o-kviru okrožij, so bili kandidati KP v večini okrožij poraženi. Pri nedeljskih volitvah se je predvsem pokazalo razmerje sil in izvoljen je bil samo majhen del poslancev Danes se volitve nadaljujejo. Med tednom so po vseh tistih okrožjih, kjer ni bil v nedeljo izvoljen noben poslanec, bila pogajanja za volilne zveze. Medtem ko je bila vri prvih volitvah potrebna absolutna večina glasov za izvolitev, bo danes zadostovala relativna večina. Izvoljen bo torej tisti poslanec, ki bo imel največje število glasov. Soustellova stranka je povečini obdržala svoje kandidate po vseh okrožjih in umaknila jih je le tam, kjer je kazalo, da bi utegnil biti izvoljen komunistični kandidat. V takih primerih to stranka podpirala Molle-tovo stranko ali druge desničarske skupine. Pri prvem delu volitev niso bili izvoljeni številni dosedanji znani politični voditelji. Med temi so Mendes-France, let je bil dokončno poražen, Mollet, Duclos, Thorez in Se mnogi drugi. Poražen je bil tudi znani voditelj fašističnega gibanja Poujade, ker se je večina njegovih glasov usmerila v Soustellovo stranko, V petek, včeraj in danes pa so volitve tudi v Alžiriji, kjer bodo izvolili 67 poslancev, v saharskem departmaju pa 4. Vsi ti poslanci pa bodo skrajni desničarji, ki se bodo pridružili So“stellovim silam v francoskem parlamentu. Znano je namreč, da so vsi kandidati v Alžiriji u-rudni kandidati vojske in francoskega upravnega aparata. Spričo takega razvoja se kais med vsemi treznimi silami v Franciji resna zaskrbljenost, ker nastaja možnost desničarske fašistične diktature, če De Gaulle ne bo znal ukrotiti sil, ki so izkoristile njegovo ime, da bodo lahko uveljavile svoje desničarske programe. Mendes-France napoveduje Franciji mračne dneve in tako tudi mnogi drugi. Za morebitnega predsednika vlade se omenja Soustelle, ker b0 De Gaulle prav gotovo izvoljen za predsednika republike. Zatrjuje se, da je sam De Gaulle zaskrbljen nad nepričakovano uveljavitvijo desničarskih sil, ker je baje bolj želel nekakšno ravnotežje sil, zato da bi lahko bolje vladal po svoji teoriji trazsodnika*. Sestanek De Gaulle-Adenauer Kakor je bilo napovedano, sta se v sredo sestala v Nemčiji v Bad Kreuznachu general De Gaulle in kancler A-denauer, ki sta v glavnem govorila o sporu zaradi področja svobodne izmenjave. Uradno poročilo pravi, da sta se sporazumela o skupnih ukrepih, ki naj bi pre- prečili morebitno gospodarsko vojno med deželami skupnega tržišča in ostalimi državami članicami OEEC, ki se zavzemajo za področje svobodne izmenjave. Skupno poročilo pravi, da se D c Gaulle in Adenauer strinjata z načrtom, po katerem naj bi znižali carine za 10 odst. tudi v ostalih enajstih državah članicah OEEC, ko bo 1. januarja začelo delovati skupno tržišče. Medtem pa bodo prepu- (Nadaljevanje na 8. strani) Ra vnotežje ali diskriminacija ? V zvezi z imenovanjem novega predstavnika zunanjega ministrstva v Trstu se je tudi socializmu rešitev perečih vprašanj sedanje družbe in s tem tudi rešitev nacionalnega vprašanja. In zato so se vedno borili in se bodo borili tudi v bodoče proti vsakršnemu poskusu — pa naj pride od koder koli — ki bi hotel vnašati tako med Slovence, kakor tudi med Slovence in Italijane — nov razdor in nove razprtije, ker to koristi le tistim krogom, ki jim ni niti za pravice slovenskega prebivalstva niti za boljše življenje italijanskega ljudstva. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllUIIIIIHIIIITlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfilMIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllll O UMORU MARIE MARTIRANO IN NJENI ZA VAROVALNIM Kratko razdobje štirinajstih ur na relaciji Milan - Rim - Milan Osumljeni električar Ghiani in «nalogo» potrebno veliko v Vtem ko to pišemo, visoki policijski in preiskovalni organi v Milanu in v Rimu še stikajo glave, hkrati pa samozavestno zagotavljajo, da je «zadeva» Za njih povsem jasna. Na drugi strani pa v zaporih »San Vittore« in «Regina Coeli« v Milanu oziroma v Rimu tri osebe temeljito premišljajo o tem, kako bi se izmazale, pa čeprav se na videz delajo ,kot da se to njih ne tiče in da bodo kmalu spet na svobodi. Ze iz tega je bralec lahko uganil za kaj gre. 10. septembra je bila v Rimu v Ul. Monaci 21, u-morjena gospa Maria Mar-tirano, žena nekega lastnika gradbenega podjetja geometra Giovannija Fenaroli-ja. Morilec jo je bil zadušil. Tisk se je tedaj razpisal o ((popolnosti« zločina. Nekateri listi so domnevali, da je bil to «pasionalni zločin«, eni so ugibali to, drugi ono, rimski dnevnik «Paese Sera« pa je 16. septembra prinesel senzacionalno vest, da je bilo življenje pokojnice le nekaj mesecev prej zavarovano za 150 milijonov lir in da je to bilo verjetno «vzrok». Policija pa je še tavala v temi in tudi prva in edina tedanja aretacija je bi- i Peter Nikitin, šef delegacije inskih tehnikov, si z ruskimi in egipčanskimi tehniki in funkcionarji ogleduje mesto, kjer bi morali zgraditi asuanski jez, da bi ugotovili možnosti take gradnje la zgrešena, kajti osumljeni morilec Bcrnasconi je bil že po nekaj urah spet na svobodi, ker je dokazal, da ju bil v času umora nekje na večerji. Doslej smo le enkrat o-menili moža pokojnice geometra Giovannija Fenaro-lija. Na dan umora je bil Fenaroli v Milanu, kajti tam jo sedež njegovega podjetja. Toda ona čudna zavarovalnin«, ki je bila vi ju-l’ju sklenjena na ime »Marie Martirano in njenih dedičev«, avgusta pa s ponarejenim pismom in podpisom spremenjena na im* »Marie Martirano in njenega moža«, je poleg vrste drugih indicij nakazala po-bciji drugo smer. In vtem ko je zadeva v javnosti šla počasi že skoraj v pozabo, je prve dni tega tedna spet brtihnila na dan. Policija v Milanu je najprej aretirala geometrovega tajnika Egidia Sac-chija, ki ga je spravila v »Regina Coeli« Takoj zatem je spravila v isti zapor še geometra samega, v milanske zapore »San Vittore« pa so spravili mladega električarja Raoula Ghianija. Vsa zapletena zadeva bi se dala razložiti približno takole: Podjetje geometra Fenaro-lija je kaj slabo stalo. Njen lastnik tudi ni bil kak vzorno zvest zakonski mož, kajti doslej sta prišli na dan že dve njegovi ljubici, katerih ena je na kaj čuden način končala svoje dneve. Toda to ne spada sem. Bistvo je verjetno zavarovalnina pokojne Marie Martirano v znesku 150 milijonov lir. Podjetnik Fenaroli je že pred časom — po svojem tajniku Sacchiju stopil v stik z električarjem Raou-lom Ghiani jem, da bi mu zavarovano ženo spravil izpod nog. Letos poleti je bila pokojnica v Genovi na počitnicah. Tam je bil tudi električar, ki ga je tja poslalo njegovo podjetje. S Fenarolijem, ki je bil tu ne da bi žena vedela, sta se 3. septembra dogovorila za umor. Električar bi moral ženo umoriti v Rimu, na njenem stanovanju štiri dni pozneje t. j. 1- septembra. Tedaj bi moral ženo počakati skrit na njenem stanovanju, ko bi se vrnila z letališča, kamor bi bila roorpla spremljati svojega moža. Ker pa ni moža spremljala na letališče, se je gospa vrnila prej in načrt je šel po vodi. Geometer pa ni odnehal in naslednji poizkus ni bil več poizkus, ampak umor, o katerem piše ves tisk. Kako si policija po dosedanjih domnevah in zasled-kih zamišlja umor? Električar Ghiani je 10. septembra delal v svojem podjetju v Milanu do 18.35. Tako kaže njegov listek in najmanj deset prič. Ob lB.33 pa je bil že na milanskem letališču in v letalu, ki je prišlo iz Barcelone in takoj nadaljevalo pot proti ^Rimu. Letalo je prispelo na letališče Ciampino ob 21. uri in čez uro je bil morilec že v Ul. Monaci 21, na domu žrtve. Z njo je celo nekaj povečerjal. Nato je opravil svojo «nalogo» in 20 minut po pomoči je stopil že na vlak proti Bologni. Tu ga je čakal avtomobil za Milan, da bi prepozno ne prišel na delo. In res. Mladenič je sicer prišel v podjetje šele nekaj po U. uri, toda že prej ie opravil dve naročili za svoje podjetje, tako ,da je ob 9. uri zjutraj dejansko že bil na delu. Tako si zadevo zamišlja policija. Domnevni zločinec in — ne le on — pa meni, da je 14 ur časa, kolikor jih je po teh računih imel na razpolago, mnogo premalo, da bi mogel vse to izpeljati. In res je, da je razdalja med Milanom in Rimom precejšnja in da bi bil moral za vse to imeti na razpolago lastno letalo. Zato mož, ki je bil včeraj še v milanskih zaporih, vztraja, da z zadevo nima nikake zveze Toda ne verjamejo mu preveč. Res je sicer, da doslej Ghiani še ni bil kaznovan in da je bil na delu še kar priden, toda policija ga nima tako lepo zapisanega. Toda to v tem primeru niti ne pride toliko v poštev. Za policijo je veliko bolj važno to, da Ghiani ne more na noben način dokazati, kje je prebil to noč. Njegovemu odvetniku se je sicer javilo nekaj ljudi, ki da so bili z njim tisti večer. Ko pa jih je policija nekoliko potipala, se je u-gotovilo, da ni nihče za gotovo vedel, da je bil Ghiani zares z njimi. Pa še nekaj. Letalo, ki je onega dne letelo iz Milana proti Rimu, je vozilo 30 potnikov. Iz zapiskov letalske družbe so mogli ugotoviti identiteto 29 potni- kov, pa čeprav je bilo nekaj tujih državljanov. Ko pa je policija iskala nekega «Rossija» (torej 30. potnika) na stanovanju, ki ga je bil kot potnik letalski družbi navedel, ni tam tega Rossija nihče poznal. Se več! Tudi oni dan, ko je šel Ghiani — po policijskih izsledkih — prvič v Rim, da bi po naročilu geometra Fenarohja umoril ženo, je bil na letalu neki Rossi, ki ga na prijavljenem stanovanju prav tako nihče ne pozna. Skratka, kaže, da je mladenič zares zašel v past, iz katere se ne bo lahko izmazati. Ne moremo navesti vseh indicij, ki jih ima policija in poteka vse te živčne preiskave, ki zavzema pozornost že vse jnvnosti, toda navedli bomo še en element, ki prev gotovo ne govori preveč v prid osumljencu. Fenaroliiev tajnik je priznal in računske knjige so pokazaie, da je Fenaroli dan pred zločinom vzel iz blagajne svojega podjet- ja milijon lir, za katere ni nobene motivacije in skoraj gotovo je ta vsota služila kot «predujem» za »ceno zločina«. Kot vedno je tudi ta u-mor predmet splošnega zanimanja in prišel je na prve strani tudi resnega tiska. Kako se bo zadeva končala, bi bilo prezgodaj ugibati, toda tako v Milanu, kot v Rimu si veliko prizadevajo, da se stvar čim-prej razčisti in vtem, ko vdirajo v dom osumljenega morilca dopisniki vseh časopisov in zbirajo vsak najmanjši podatek, se policijski in preiskovalni organi, ki imajo z zadevo opravka, s težavo otresajo »radovednežev«, ki morajo še bolj radovedni javnosti ((razkriti« vse, prav vse, tudi to, česar nihče še ne ve. Kako je zadeva pa čeprav žalostno «popularna», nam pove dejstvo, da je policijski skupini, ki je zadevo do tu razčistila in osumljence že spravila za zapahe, čestital sam notranji minister. ALIJ.EL - da so francoski škofN in ves visoki kler bo j sledni od italijanskega . kega klera. Francoski ^ in kardinali so v zvtti l ki0 litvami, ki so bile P' * nedeljo in ki bodo « , Franciji, naslovili na ke in duhovnike pisn*0> se vzdrže kakršnekoli j ne kartipanje in nal.\ ton. vtikajo vanjo ter naj ^ Skim volivcem douoM°’ izbirajo kandidate V° ^ bodni volji, pa naj 01 . kandidate katerekoli s , Edina črna ovca je Škof msgr. Theas, ki je vil, da je dolžnost v . ~j0j ki veruje, da odk*°nl ^ glas kandidatom strani, ^ jo je Cerkev obsodila. . pravi komunistom, z . pa je, da ni noben franc % škof — niti msgr. Thea bi O19 pozval vernikov, naj sovali za staro ali nO ščansko demokracijo. ^ m — da je izšla tud1 izdaja Pasternakovega na »Doktor Zivago«. jet. knjige niso tiskali v ^ ski zverci, pač pa na n ^ skem in, kakor poroča so jo delili že na bru^j j# svetovni razstavi. K tisoč izvodov so baJ® ,ve-tapili tudi v SoVjets ^ zo. Sicer prihaja v«« znane agencije «Conul^(0& ki je znana po tend ce, ki jo nemška v0 Jo na račun drugih Šilcih avtomobilov; ’** • uomeri' — da so direktor) Sikih časopisov Pred se P0" imeli sestanek, da 1 j,ral' govorili o obveščati -aSopi' cev. Vej direktorjev sov je izrazilo Tr,nch[slcett> ameriški tisk svojim o K»f ne daje prave slike se dogaja v *ve^tu. siiK° škim bralcem tisk priP3” »iluzornega sveta, ^ sin0 da preteklosti«. v prePf^ prepričani, nismo P® tokril1 čani v to, da bo * ka» zalegla. .*• _ ip/i^ — da slavi danes Churchill 84. rojstni ^ in la- mu torta ostala na ^ kot je ciprsko vpraša ( da na njegovi mizi " prvič po dolgih, d •„rsfce” tih — ne bo torte tZ ga, pač pa iz °vs janj' grozdja. Baje b’ U' CiPr°u britanskih težavah s tf(C> bilo «netaktno» v ciff Churchillu s tort0 ,n0 b skim grozdjem. Ver ,0dcn< - „ V sikateremu britanskem žavniku ostalo na . ^ _ da je ralna direkcija za ualij® grafijo sporočila, d® ne ski filmski producefl jtal do smeli več snem3 jjopr1’' janrico-jugoslovanskih ie n dukcij v JugoslavU*' {0iV bodo jugoslovansk o9n da bi mu odkupil kakšno srečko; le na kakšen kodrček so ga povabili tu in »m. Tega ni nikoli odbil. Zvijal se je med mizami nekakšnim nihajočim ko-•okorn, kot bi bil vajen peš Premagovati velike dalja- Kdaj ho v Nabrežini postavljen spomenik Igu Grudnu? p- Ustavljal se je pri vsa-j mizi, s slabotnim nasme-°m navajal številke, ki ,fl je imel naprodaj in je tem, ko se nihče zanj ** zmenil, odhajal dalje, Vedno z istim nasmeškom Po obrazu. Zdelo se mi je, da je zaradi pijače bi’ vi- ^eti še slabši kot je bil. Nekega večera sem stal * nekim znancem v baru ^oloce hotela v Guatemala z nogo na podnožni Prečki. V Palače hotelu pripravljajo zelo dober rezki dartini — ko se nama je Približal mož z brazgotino, mki.mal sem že dvajsetič cdkar sem prišel, in mi je Ponujal svoje loterijske trečke. 'Poda moj znanec mu je Prijazno pokimal: *Que tal, general? Kako *e živi?* 'Niti ne tako slabo. Tr-1°vina sicer ne cvete naj-°lje, toda lahko bi bilo udi huje.* 'Kaj boste pili, general?* 'Konjak.* Naglo ga je spil in pojavil kozarec nazaj na “irsko mizo. Pokimal je Pvojemu znancn. 4Oracias. Hasta luego* Notem se je obrnil in po-P-V-dii srečke ljudem, ki so slaU za nami. 4Kdo je ta vaš prijatelj?* sem vprašal znanca, "brazgotina na njegovem l°u je grozna.* *Ua, zaradi tega ni leja-*• ali ne? Begunec je iz 'toarague. Seveda, razbi- , £ je in razbojnik, toda ni [te-b človek. Od časa do ča-2* mu dam nekaj pezosov. ^okoč je bil general upor-vtkov in če bi mu ne manjkalo municije, bi rušil vlade in Ji zdaj bil ■°jni minister namesto da podaja po Gvatemali loterijske srečke Tako pa so 'a ujeli istočasno z njego-;i7h štabom, kakršen je pač ‘ji- in ga pred vojnim so-jtečem obsodili na smrt. 'teste, te stvari so v teh eželah precej kratke. Ob-s°tZ ili so ga ne smrt z u-virelitvijo zgodaj zjutraj, vb zori. Mislim, da je vedel kaj čaka, ko so ga ulovili, rostajal je noč v ječi sku-®a7 z ostalimi — bilo jih vseh skupaj pet — in teed tem igral poker. Namesto žetonov so uporab-idli vžigalice Povedal mi ,e. da še nikoli v življenju imel tako slabih kart. ‘Brali so z nepolno igro .art, odpirali s fanti — to-nikoli ni dobil prave *arte. v celi igri mu je u- komaj šestkrat, da 'e dobil, toda takoj nato *° je kupil nove karte — m je že tudi izgubil. Ko nato prišla zora in so popili v jeco stražarji, da * Ca odpeljali k usmrtitvi, je že izgubil več vžigalic, kot bi jih pameten človek lahko porabil v vsem življenju. *Nato so jih odpeljali v dvorišče ter jih vseh pet prislonili drugega ob drugem k zidu, z oddelkom strelcev nasproti. Potem so stali tako. Najin prijatelj je vprašal poveljujočega častnika, kaj za vraga še čakajo? častnik mu je odgovoril, da želi general, ki vodi vladne čete, prisostvovati streljanju in da zdaj čakajo na njegov prihod. •rPotem imam še čas, da pokadim eno cigareto,* je dejal najin prijatelj, «on je bil vedno netočen.* 'No, komaj jo je prižgal, je že prišel general — mimogrede rečeno bil je to San Ignazio, ne vem, če sle ga kdaj srečali s svojim ADC. Običajne formalnosti so bile že končane in San Ignazio je vprašal obsojence, če si kaj želijo, preden bodo usmrčeni, štirje med njimi so odkimali, najin prijatelj pa je spregovoril: — Da, rad bi se poslovil od žene — Bueno, je dejal general. Nimam ničesar proti temu. Kje je žena? — Čaka pred vrati zapora. — Potem to ne bo odgo-dilo zadeve za več kot za pet minut. — Komaj za toliko, se-njor general, je dejal najin prijatelj. — Postavite ga na drugo stran! «Dva vojaka sta se približala in obsojeni upor-nik je šel z njima do določenega prostora. Poveljnik strelske čete je na generalovo znamenje izrekel ukaz, bilo je slišati močan pok in štirje možje so padli. Padli so nekako čudno, ne vsi enako, temveč drug za drugim, s kretnjami, ki so bile skoro smešne, kot da so marionete v lutkovnem gledališču. častnik je stopil k njim in izpraznil v enega od njih, ki še ni bil mrtev, obe cevi svojega revolver-/a. «Pri vratih je prišlo do majhnega nereda. Neka žena je naglo vstopila na dvorišče in se potem — z rokami na srcu — naglo ustavila. Kriknila je in nato z iztegnjenimi rokami ■pohitela naprej — Caramba je dejal general. 'Bila je oblečena v črnino, s pajčolanom preko las, obraz je imela mrliško bled. Bila je na pogled skoro kot otrok: vitko, slabotno bitje, z drobnim ob-azom in velikimi očmi. Toda zdaj so bile te oči kot brez uma zaradi bolečine. Bila je tako ljubka, ko je tekla z nekoliko odlitimi rokami in s tesnobo na lepem obrazu, da so celo ravnodušni stražarji istali zaradi presenečenja brez diha. Upornik se je pomaknil za korak ali dva k ženi,-Vrgla se mu je v naročje in s hripavim, strastnim glasom kriknil: Alma de mi corazon! — Duša mojega srca — in pritisnil svoje ustne na njene. Toda v istem trenutku je izza raztrgane srajce potegnil noz — nimam pojma, keko mu je uspelo o-hraniti ga — ter ji ga zabodel v hrbet. Kri je šinila iz prerezane žile in mu pobarvala srajco. Tedaj jo je še enkrat objel z obema lokuma in pritisnil svoje ustne na njene. *Vse to se je zgodilo tako naglo, da mnogi niti vedeli niso, kaj se je zgodilo, medtem ko so drugi lahko samo v grozi kriknili. Skočili so k njemu in ga pograbili Zaradi njih je popustil njegov objem ir dekle bi padlo, če je ne ti genera’ ADC ujel. Bila je brez zavesti. Položili so jo na tla in z žalostnimi obrazi opazovali lepo ženo. Upornik je vedel, kam mora zabosti in bilo je nemogoče ji ustaviti kri. Čez nekaj trenutkov je ADC, ki je klečal poleg nje, vstal: — Mrtva je. je šepnil. Upornik se je prekrižal. — Zakc.j ste to naredili? ga je vprašal general. — Ljubil sem jo. Nekaj kot globok vzdih it šlo skozi ljudi, stisnjene skupaj, ko so s čudnimi pogledi opazovali morilca. General jr nekaj časa molče zrl vanj. — To je bila plemenita poteza, je končno dejal. 'Jaz ne morem usmrtiti tega človeka. Vzemite moj voz in ga odpeljite do meje. Gospod, izkazujem vam tast, kakršno dolguje hraber mož drugemu hrabremu možu. 'Med navzočimi je nastal živahen nemir. ADC je potrepljal upornika po ramenu in bivši obsojenec je brez besed odšel med dvema vojakoma do avtomobila, ki je čakal.* Moj znanec je zastal — in za trenutek sem molčal tudi jaz. Pojasniti vam moram, da je ta znanec bil Guatemalec in je govoril z menoj špansko. Prevedel sem njegovo povest kolikor bolje sem mogel, vendar nisem mogel popolnoma oblažiti njegov precej bombastičen način govorjenja. 'Toda od kod ima potem brazgotino,* sem končno vjgrašal. 'Oh, to je od steklenice, ki je jpočila, ko sem jo odpiral. Steklenice ingverove-ga piva.* 'Nikoli mi ni bilo všeč,* sem odgovoril 29.XI,1948 29.XI.1958 m (PežMihouo b'wa Skozi srce so mi šle vse tegobe sveta, narodov vseh bolečine sprejelo je vase, sredi samot in viharjev je težke te čase vedno iskalo v človeku le pot do srca- Ko po pretresih gorja je medlelo turobno, želel sem mu, da bi v prsih mi nehalo biti, a še takrat je hotelo vse znova vzljubiti, ne potopiti brez upa v samoto se grobno- Verno ljubilo je svet od človeka do bilke, bilo enako bogato v radosti in tugi: zemska so bitja bila sotrpeči mu drugi, zvezde na nebu v onstranstvu prižgane svetilke. Kdor mu prisluhnil je, kakor zvonjenju zvona v tihem večeru popotnik brez doma na cesti, sklonil je glavo, pozabil na lastne bolesti: skozi srce so mu šle vse tegobe sveta. OB 25-LETNICI STILISTA SLOVENSKEGA HUMORJA Frane Milčinski-Ježek «Doctor humoris causa» Pisan mozaik zdravega humorja in smeha skozi solze Najino zadnje srečanje (spoštovani bralec naj oprosti nevsakdanjemu začetku: to namreč ni nekrolog!) je poteklo v znaku prijatelj- skih zablod in Jezikove prošnje: «Ti, kupi mi no v Trstu nekaj ženskih hlačk, takih, ki so prozorne. Brez barve. S čipkami.« Priznam, Srečanje ob 25-letnici: Ježek in Božo Podkrajšek iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiininiiiiinmiiiiiMiiiMiittiiitiiiiiHHititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiHfiiniiiiiiiiiitiiiiiiitiHiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifMiiitiHit POTREBNO JE, DA NUDIMO NAŠI MLADINI DOBRIH KNJIG Branje ni samo razve temveč tudi prepotrebna pomoč za šolo Slovenci gotovo še nismo imeli nič tako lepega, kot je - na svojem področju - Knjižnica «Cebelica» - Starši in mladinci bi morali pogosteje obiskovati knjigarno Sola je že davno »stebla«, učenci in dijaki so že daleč sredii uspehov in težav. Vsak je že ugotovit, na katerem koncu bo letos bitka naj-hujša. Tudi tisti, ki so prišli v nove šole — iz nižje srednje šole v višjo ali iz osnovne v srednjo — so se že dodobra seznanili v novostmi. Tisti najmanjši, ki so v tem letu prvič prestopili šolski prag, pa se bodo lahko tudi kmalu prišteli med odstotke prebivalstva, ki zna citati in pisati. Bilo bi pa zmotno misliti, da za vso to mladež sedaj ne obstaja nič drugega kot šolske knjige m zvezki. To bi bilo tudi povsem nenaravno in nezaželeno. Tudi v času šole se mladina ne more in tudi ne sme popolnoma odreči raznovrstnemu razvedrilu. Stvar vzgojiteljev je, da pri tistih, ki si še ne znajo prav in smotrno razdeliti časa, pravilno ukrepajo. Ce govorimo o lzvenšol-skem izživljanju, tedaj se meti prvimi stvarmi srečamo z branjem, in prav pri branju se nameravamo nekoliko ustaviti, ne da bi se tu ukvarjali z igrami — organiziranimi ali neorganiziranimi, — s športom, z glasbo ali toliko drugimi dejavnostmi otrok in mladincev. Kot so vse te dejavnosti povezane s šolo — in bi morale biti še bolj — je prav gotovo s šolo še zlasti povezano branje. Sola je dala otroku »učenost« branja, v šoli je otrok začel brati zgodbe, v šoli je spoznal potrebo knjig za razne »predmete« in šola mu je dala pozneje tudi napotila za u-porabo knjig, za katere je razodel največ nagnjenja, (približno tak bi vsaj moral b: ti normalna razvoj). Prav nič novega ne odkrivamo, če rečemo, da je branje v vsakem primeru znatno dopolnilo in pomoč šoli. Včasih se slišijo trditve, da gre današnji mladini vse kaj drugega »po glavi« kot pa branje. Toda ta trditev nima močne opore. Nikakor ni mogoče trditi, da današnja mladina ne bere, vprašanje je le, kaj bere. In tu je točka, kjer je pameten vpliv vzgojiteljev na mestu. In naj ima naša mladina j tateljem že tudi marsikateri karkoli »po glavi«: kdor ima zvezek «Cebelice». z njo opravka, je lahko u-gotorvil, da je dovzetna za vse lepo in dobro, da ni nič »slabša«, kot je bila tista pred tridesetimi ali petdesetimi leti. Treba jo je le nekoliko voditi. Seveda je teže, če ji česa nismo privzgojili že čimprej. Otrok, ki se zabava pri slikanicah in ki je nekoliko pozneje vesel, da zna nekatere obilno ilustrirane zgodbice že sam prebrati, bo verjetno vedno rad posegel po knjigi. Zelo važno pa. je prav to: da dobi otrok veselje do knjige č-m-prej. Ce bi hoteli pregledovati mladinske knjige — pod tem pojmom dostikrat mislimo na knjige za najmlajše, ki še sami ne znajo brati, na knjige za večje otroke kakor tudi na knjige za tiste, ki že postajajo mladeniči — bi lahko ugotovili, da se danes res ni mogoče pritoževati, da so te knjige take, da »niso za današnjo mladino«. Priznati je treba, da slovenske založbe, ki se ukvarjajo z izdajanjem knjig za mladino, pri izbiri teh knjig res ne greše mnogo. Za redko katero knjigo bi lahko rekli, da je #slaba», nepotrebna. Prostor nam ne dopušča, da bi se podrobneje ustavljali ob knjigah za vsako otroško ali mladinsko dobo posebej. Vendar bomo kot vsako leto ta mesec opozorili na razne mladinske knjige. Ta naša opozorila veljajo tako staršem in vzgojiteljem sploh kot tudi otrokom in mladincem. • # • Danes bi hoteli opozoriti na posebno zbirko knjig za otroke v letih osnovne šole in tudi za mlajše. To je Knjižnica «Cebelica», ki- jo izdaja založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Zbirko, ki obsega sedaj že nekaj desetin knjig (v rokah imamo knjižico s št. 40), urejuje Kristina Brenkova in takoj je treba reči, da ima pri delu zelo srečno roko. V zbirk: srečamo imena raznih piscev, domačih m tujih, ilustratorji pa med seboj kar tekmujejo, kdo bo napravil lepše slike za posamezne zvezke. Sicer ni prvič, da v našem listu govorimo o tej zbirici in predstavili smo či- ; m Tone Kralj: ilustracija iz 36. zvezka «Čebelice» — »Peter Klepec« V rokah imamo nekaj ! pravljica «Zlata vrtnica« zvezkov, zadnji ima št. 40 in naslov «Kdo je najmočnejši«. Avtor France Slokan je tu s sodelovanjem ilustratorja Staneta Kumarja za otroke — nekolitto starejše — pripravil slikanico, v kateri se je spoprijel z zelo zamotanim problemom — z atomi. In na zelo poljuden način mu je uspelo to težko tvarino zelo približati otroški umski zmogljivosti. Ali more biti danes kaj bolj aktualnega, kar naj se otrokom nudi? Potem je tu «Peter Klepec«, zgodba o šibkem in drobnem dečku, ki je postal sdno močan, a svoje moči ni rabil le zase, temveč je priskočil tudi drugim na pomoč, če so bili v stiski. Po ljudski pripovedki je knjižico napisal France Bevk. In kateri otroci ne bi radi poslušali m brali take pripovedke? Ali pa knjižica Venceslava Winklerja «0 fantu, ki je znal žvižgati«. V njej nastopa Jakec, kavboj Džimi, pa stari general s spomenika, kralj, čarovniki — čudovita zgodba, ki jo je ilustriral Božo Kos. Pa ruska pravljica »Trije medvedi« (ilu&triTa. la Roža Piščanec), indijska pravljica »Miška si izbira ženina« prevedel dr. Fran Bradač, (ilustriral Ritendra * Mozumdar) in armenska Božo Kos: ilustracija iz 35. zvezka zČebelice« — «0 fantu, ki je znal žvižgati« (priredil Albert' Širok, ilustriral Tone 2nidarič). Cene Vipotnik je prevedel »Lastovice« Mire Alečtkovič; avtorica pripoveduje o dogo-dovščinah dečkov Omerja in Marka med zadnjo vojno. Naštevali bi še lahko naprej razne zvezke zbirke. Toda predvsem -svetujemo staršem, naj večkr-it pogledajo v knjigarno v (JI. sv. Frančiška 20. Prepričani smo, da .jim bodo radi pokazali, kaj imajo za otroke; in najbrž tega ne bo mala. m m mini n iti m um n imunimi i*ii miti mn Otto Ludtvig Med nebom in zemljo Založba Obzorja je v svoji redni knjižni zbirki izdala novelo nemškega pisatelja Otta Ludwiga »Med nebom i-n zemljo«. Čeprav gre sicer za delo priznanega nemškega pisatelja preteklega stoletja in za njegovo najboljšo stvaritev , v prozi, pa se nam ob slovenskem prevodu tega dela nehote vsiljuje misel, ali je bila izdaja tega dela potrebna. Otto Ludwig je eden izmed predstavnikov nemškega poetičnega realizma. Rodil se je ob začetku preteklega stoletja na Thuerin-škem. Čeprav se je prvotno ukvarjal z raznimi deli, se ;e končno ves posvetil literaturi. Pisal je predvsem drame, dasi z njimi ni dosegel posebnih uspehov. Pa tudi ne v prozi Svoj čas je preživela edinole novela »Med nebom in zemljo«, ki pa velja zato še danes kot eno najboljših del nemške klasične novelistike. Novela »Med nebom in zemljo« se dogaja v majhnem mestu v krovski druži- ni. Zgodba je pravzaprav stara: ljubezen dveh bratov do iste žene in tragičen konflikt, ki nastane iz tega. Starejši brat se polasti čustev, ki so namenjena drugemu. Tragedija, ki jo zato doživi mlajši brat, pa se konča drugače, kakor bi bralec pričakoval po smrti starejšega brata. Prevarani mlajši brat se umakne in se tudi po smrti brata ne približa ljubljeni svakinji. Odreče se ljubezni in ostane samo skrbnik bratove družine. Seveda nastopa poleg obeh bratov in žene še več oseb. Med njimi tudi oče, ki je nekak demonični poglavar družine in gonilna sila vse tragedije. Vse dogajanje v noveli je napeto in zanimivo, polno konfliktov in spopadov, ki vodijo skoraj do zločina. Pisatelj je nedvomno odličen psiholog ,saj prav na psiholoških konfliktih gradi dejanje. Zato so prav psihološka poglobljenost, premišljena kompozicija in podrobno realistično prikazovanje največje odlike dela. Moti pa seveda romantična osladnost in način pripovedovanja, ki je tuj današnjemu okusu. Sicer pa bodo o delu sodili bralci sam). Brez obotavljanja pa lahko trdimo, da založba pri izbiri tega teksta le ni imela najbolj srečne roke. Sl- Ru. «V hiši številka 203 se godi sto reči...« Pa še malo Ježkove aktualne kronike-.. obš-la me je komaj spoznavna zmedenost, ki se je v naglici pretopila v radovednost; «Pa... številkmera.,, saj razumeš...« »Oh, daj no... kakšna mera vendar! Na e-no r.. bodo že pasale!« Prirojena nonšalanca, uglašena v tonaliteto ljubljansko-bo-hemskega esprita, živahna, nadvse zgovorna situacijska igra obraza, brez ekspozicij, brez konfliktov, brez katarz: to je novopečeni doktor humorja, po 25 letih težke in nehvaležne rabote, sredi predvojnih cenzur in cenzuric, pa oz-bh in zatohlih podzemeljskih kanalov, kjer je podganam dru-govala njegova ostra, včasih strupena, kdaj pa kdaj tudi cinična bod ca, zaokrožena satira, pa vicasta per-siflaža zoper fašistične »ljubljanske provincialiste«. Petindvajset let humorja, ki ni bil vselej blag in zati-šen, prekleto trdo delo. Slo-ifbnci smo pravzaprav ljudstvo z naravnost skandinavsko urejeno mentalno higieno: prikupil se nam je red, nekakšna urejenost v sleherni stvari, kar po alpsko sopemo sredi ravnih linij in nadvse ljubimo nekomplici-rane družabne programe. Težko pa je pri nas s hu- morjem: sprejemamo ga s pritajenim strahom, ki ga je zaplodilo sto tisoč heredi-tarnih kompleksov. Včasih odškrnemo vhodna vrata komaj za palec in ko se prišlec predstavi z imenom Humor, brž zaloputnemo vrata in že prislonimo uho nekje nad kljuko, nestrpni nad njegovim majavim odhodom. Včasih ga »a silo sprejmemo za omi/je, pa ga večkrat in skoraj po pravilu odrinejo spolzki soidaški vici, nad katerimi odpiramo čeljusti in se smeje silimo na jok, da bi pokazali sosedu in družbi, kamor nas je po naključju zaneslo, kako smo za »humor« in za »neskaljeno radost«. Sale, ki dišijo po javnih straniščih in potnih, rezgetajočih deklinah, nas obkrožajo kakor megličasta mušja zalega in nič čudnega ni, če torej večkrat ne razumemo zdravega, dobrega in spodobnega humorja in če se nam nos zaviha nad duhovito satiro, ki jo je bil naklepal in povedal Ježek tu ali tam. Na zadnji oddaM Radia-televizije Ljubljana «Halo-halo! Izberite popevko« je mariborski pesnik in avtor številnih humoresg Dušan Mevlja kar po telefonu pre-čital tole imenitno epistolo: JE2KU - DOKTORJU SMEHA Humor, pri nas v vremenarskem slovarju: skromni dežek, prečaral mnogokrat' si v dež, nevihto, dragi Ježek, zvesto poskušal včasih z in včasih brez zamere v dobro voljo spravljati slovenske mile Jere. Četrt stoletja vleči neprestano voz humorja, sklonimo glave; trda kruheka je tega skorja. Z mazilom smeha bolečine zdravil si in rane, zato v imenu vseh bolnikov: hvala, doktor Frane! Frane Milčinski je v svojih humorističnih likih pa-noptičen in spremenljiv. Iz klasične figure predvojnega Ježka se je kasneje zaplodil bradati krondčar, pa kle-petavo-penzionistovski Han-zel Pimperdragonar, jezika- Doetor humoris causa z - žalostno fasado.-. vo-nedolžno »dekletce« Primula, zrasla na mahunastem polju ljubljanske provincialne malomeščanščine, olikana, in nesramno sramežljiva, ki v eni sepi mimogrede naniza dvajset poglavitnih grehov od pogoltne nevoščljivosti pa vse do grbaste hipokrizije. Potem je Frane Milčinski spet «umet-hik s čmo pentljo«, ko zapoje svoj tragično-vijoliča-sti kuplet o «Hiši številka 203», nekoliko Kasneje še klovn v hudo pretresljivi jjesmi «Requiem za klovnom«. To seveda ni več «vi-casti humor« ,ker sploh ni humor. To je žanr. ki so ga doslej — pa spet v čisto drugi obliki in vsebini, nekje med modernim chanso-nom in zahtevneiš.m kuple-tom na Montmartru — poznali le Francozi, katerega idejni oče pa je «ma.; človek« na tisočih ir etrih nemega filma — Charles Chaplin. In tu je Frane Milčinski umetnik velikega formata. Hiša številka 203, kjer se godijo čudne reči: Micka je fanta soldata skrila v o-maro, ker je vrag znenada pripeljal »gospo«, v sosedni sobi pa mlado dekle piše svoje razočarano pismo in izpija lizol, v zgornjem nadstropju je stari profesor narobe oblekel hlače, v podstrešni izbici pa je umrla starka in nikogar ni, da bi ji zatisnil oko. »Ti pa vsak dan mimo greš m nič ne veš, da v hiši številka 203 se godi sto reči.« Drug primer Dajazzovske tragike v slovenskem humorju je «Requiem za klov-nom#: odkrijte se, umrl je klovn) Potem v žanrskem kupletu našteva prijatelje iz maneže, ki hodijo za krsto in se retrospektivno spomi.ija točk 'z cirkusa. Karnalno-baiazzovski smeh zaključi spominsko sekvenco, smeh, ki ga plemenitijo solze žalosti nad umrlim klovnom. Zaman brskam po spominu z namenom, da bi — poleg že omenjenega Chaplina — našel Ježkovemu stilu če ne vzornika, pa vsaj figuro, ki ki mu kila v nečem podobna. vprašujem se, če v nekaterih potezah to ni italijanski Renato Ra-scel z žalostnimi očmi in veliko kulturo? Pa ni, kajti Rascel je — vsaj v zadnjih letih — v prvi vrsti »komercialni humorist«, torej avtor številnih burlesk, ki pa so- daleč od dnevne tragike malega človeka. Miohel Goreaux? Znameniti mont-martrski improvizator, u-smerjen v družaono chan-sonsko karikaturo, zaobljen, šarmanten in — eksistencialist! Amerikanci sploh ne sodijo v ta »ko nparativni krog«, ker nimajo smisla za tak humor. In bi bilo tudi zaman, ker povprečen prebivalec ZDA takega humorja ne bi razumel. Za to je treba namreč precej kulturo. Srčne, da se 'azumemo. In smisla za — čustvovanje. Vici B-ib Hopovega kova pa so spet za evropsko narejenega človeka nepre-žvečljivi. In taKo naprej. Lahko 'Orej v nekem smislu »zaključimo«, da je humor Franeta Milčinskega-Ježka predvsem originalen, da je — v nekaterih primerih — umetnost, ki lahko z eno samo potezo in v dveh stavkih pove več kakor knjiga z desetimi poglavji. Petindvajset let, torej četrt stoletja je «vlekel voz humorja« in v tem času postanejo izkušnje 'e stil, stil pa formula nekega jezika, instrument osebnega izraza, enovita tonaliteta v galeriji številnih likov; klovna, Ježka, Pimperdragonarja, Primule in drugih Ti sloviti sodobniki, hudomušneži, obrekljivci, suhotni in me-lonasti malomeščani, klepetava strašila za pogumnega »Jest sni pa Primula..« človeka, rjasti papagaji iz muzeja karakternih pohab, dehumanizirani delikti naše-družbe, pa spet globoko človečni klovni in prebivalci i* mnogih hiš številka 203 — pa bodo ob mentalnem zdravju njih avtorja poiskali 4e dopolnila v pisan mozaik zdravega numorja in smeha skozi solze. M. L. L - -kSt GRAFOLOG LEV — 1958: Skrbno ravnajte s svojo lastnin0-Običajno posvečate preveč pozornosti svojim občutkom-Bodite velikodušni, vendar je treba tudi pri tem P*' žiti na pravilno mero. Ste zelo samozavestni. Ste avto* ritativni, vendar tovariški. Izogibajte so prepirov ,D razburjanj. 5-u \ \iSbO\ S\JIvuo&t * RAK: Bujna fantazija m dokaj široka razgledan°st predstavljata osnovo za uspehe na področju umetniške?* ustvarjanja. Vendar se do sedaj niste dovolj pog!o)>* in prijeli za delo s potrebno resnostjo. Dobro mor*1, premisliti, da se ne boste ukvarjali z malenkostnimi stvarmi. • llll«llllllIIII*llBltlllllllllllllfllllllslllllllllllllilr*llillllll>lllllll>l«lf>«llllllllllll>ll>v*f>>l>n,,E OBUPAJ, TIM I DA 81 VSAJ PRIŠLA DO brvi / potem a/ bilo. VSE V REDU I J — VPRAŠANJE, KI ZADEVA PODEŽELSKE ODČINE IN NJIHOVE PREDIVALCE Pon len zakona o hribovitih predelih za razvoj in pospeševanje kmetij stva Zlata poroka v Grljanu M0lVJE**7AVAS>t/ KRIŽANKA Na osnovi prošnjo zgcniške občine se je sestala pokrajinska kmetijska komisija in razpravljala o tem vprašanju - Ugodnosti zakona o hribovitih predelih .Preteklo je že precej časa, octkar se je pokrajinski svetovalec g. Grbec v pokra-J-bskem svetu zavzel za to, bi se na naše področje 'iztegnila veljavnost zako-št. 991 od 25. julija 1952 Pognanega kot: »Zakon o hribovitih predelih*. Z odlokom generalnega vladnega »otnisarja od 21. avgusta f.“7, ki je izše; v Uradnem Pstu št. 24, je bil ta zakon •bhčno raztegnjen tudi na ajje področje Ta zakon je bil izglaso-*sn v zbornici zato, da se ; odgovarjajočimi ukrepi za-pojav zapuščanja zem-od strani kmetovalcev, 'sakomur je znano, da so hriboviti predeli v zelo tež-itrb gospodarskem položa-p in sicer zaradi slabih kinih in klimatskih razmer. K temu je treba doda-še oddaljenost od večjih ‘ledišč in slabše prometne h’eze. .Za te izredne razmere je “Uo nujno §eči po izrednih prepih in tako je bil izgla-pVan zakon, ki po vsebini p po duhu nudi zelo ugod-J* pogoje za razvoj in ure-Pdev gospodarstva v hribovitih predelih. Osnovne važnosti je dej-»170, da ta zakon predvide-vk celo vrsto podpor za raz-bš izboljševalna dela na PBdročju hribovitih krajev, p našem področju se že r^oljujejo državne podpo-f* *a izboljševalna dela. Za-fon o integralnih melioracijah predvideva dodeljevanje pžavnih podpor, vendar je pdelovanje države, ki ga rTdvideva zakon, mnogo p'j skrčeno kot to velja p ona področja, ki spadajo v okvir zakona o hribo-v'*tlh predelih. Zato, da se določemu pod-pbju prizna značaj hribo-^tega predela, je potrebno, p občine ali druge skupno-p naslovijo ustrezno proš-na Inšpektorat za gozdarstvo, ki poskrbi, da pri-dh prošnja na Centralno ko-biisijo. , tifefl drugimi je tudi obeski odbor občine Zgonik pdpbslal prošnjo, da se ob-Jifti prizna značaj hribovi-, 8a predela. Občinski odbor J® poslal prošnjo tudi na pokrajinski svet, da bi le-podprl akcijo zgoniške “čine. , podlagi te vloge je bi-:a 29. oktobra seja kmetij-:*e komisije pod predsed-pVOtn pokrajinskega odbor-*j*a g. corberiia. Na tej r®ii so sodelovali tudi pred-^-hvniki uradnih organov, J®stanek P& J3 imel P°sve' °Valni značaj. h * imenu zgoniškega župa-Pirca je inž. Pečenko P°^ai izčrpen pregled zako-1? in orisal vse ugodnosti, J1, jih od uveljavitve tega Kokona pričakuje občina £Sonik in ostali kraji naše-področia , Marsikatero vprašanje se £ Pojavilo med razpravo, ki J® sledila poročilu in iz raz-Pfave je bilo razvidno, da r treba zvedeti še marsikatero stvar, ki bi lahko ^igrala odločilno vlogo pre-se pristop4 k temeljiti *«ji. ...Znano nam je, da so tu-:* višji odgovorni funkcio-r&i-ji izrekli pozitivno mne-hJft o tem vprašanju in ?? kaže, da ni več nobenih .}’*r za izvajanje vseh pred-zakona o hribovitih "etfciih. ..Med drugim je na tej se-Prevladalo mnenje, da bi “ sklical še en tak posve-.^alni sestanek, kateremu .J»i bi prisostvovali tudi žu-cfh|i vseh ostali^ občin. O j?*11 vprašanju pa ni bil ®rejet dokončen sklep. u1* te seje sem odnesel ze-Ugodno mnenje in mo-.Jbi izreči pohvalo delu in ,*them ,ki iih je pokazala C^rajinska kmetijska ko-,h*sija pri obravnavi tega ''hašanja. . Prepričan sem, da se bo v vPrašanje ugodno rešilo ( Splošno korist naših kme-Imam vec razlogov za-2’ da brez oklevanja izre-Jh to prepričanje. ut*un, da me bodočnost ne bo razočarala in da bodo naši kmetje deležni vseh ugodnosti, ki jih zakon o hribovitih preoelih predvideva. VSEBINA ZAKONA Zakon predpisuje katerim pogojem mora odgovarjati ooločeno področje zato, da se mu prizna značaj hribovitega predeia. Po pogojih, ki vladajo na našem Krasu, bi se moralo večini tega področja priznati značaj hribovitega predela in dodeliti vse ugodnosti, ki temu priznanju sledijo. Kakšne so te ugodnosti? Vsi dobro vemo, da so kmetijska gospodarstva do sedaj dobivala razne prispevke za popravilo in gradnjo hlevov, za izboljšanje pašnih, travniških in gozdnih površin, za ureditev in napeljavo namakalnih naprav in vodovodov. Ta državni prispevek je v skladu s členom 43 zakona št. 215 od 13 II. 1933’ znašal 38 odst. gradbenih stroškov ali cene strojem za obdelovanje površin. Zakon o hribovitih predelih predvideva poviša-nje teh prispevkov od 38 iiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiin Naše korenine Ta teden smo obiskali Bri-ščike. Stopili smo v vaško gostilno in vprašali gospodarja, kdo je najstarejši vaščan. Presenečeni smo bili, ko je pokazal nase, saj bi mu človek ne prisodil niti 70 let. In vendar je Anton Milič najstarejši vaščan, njegova sestra pa najstarejša vaščanka. Anton Milič se je rod’1 26. decembra 1878 (čeprav je rajnka mati trdila, da je bil rojen dva dni prt j) v Brišči* kih, Ztvhenje i.mu ni bilo lahko, saj je preživel hude čase, na katere nerad obuja spomine. Ko je bil star 18 let, je dobil službo pri železnici, vendar je bil zaradi slabega zdravja že leta 1916 upokojen. Od takrat se je v glavnem ukvarjal z gostilno, kar dela ob pomoči sina še danes. Poročil se je leta 1903 in je učakal zlato poroko, katero je obhajal 18. nov. 1953; Toda 40 dni kasneje mu j« že-na umrla in ostal je sam s F”ojim' otroki, od katerih je pet še živih. Kot smo že omenili, je v življenju msrsikat hudega u-kjsiL Kljub temu pa ni kloni! prdd nobeno težavo in danes je čvist kot dren, saj se še vedno usede na svoje koJo ter ije kV mimogrede zapelje v Trst. Prihodnji mesec ho imel 80 let. Želimo mu, Ja bi učakal še mr.ogo let življenja v zadovoljstvu, sreči in zdravju. * # • Njegova sestra Virginija vd. Brisček je bila v kuhinji, ko smo stopili v hišo. Brez očal je "rno pletla, a ni hotela nič kaj dosti povedati o sebi. «Kaj boste pisali,« je rekla, «saj okusi vsak človek dovolj hudega v življenju in mu ni mar za težave drugih.« Toda počasi smo le nekaj izvlekli iz nje. Rodila se > 6. maja 1Š76. Se pred poroko je nosila mleko v Trst in v 50 le-til je spoznala vsak kamen na Skali Santi. V zakonu je imela 9 otrok, od katerih je še pet živih in prav velika družina ji je povzročala nenehne »krhi in delol Življenje je bilo trdo in se na preteklost prav nič rad« ne spomni. Zg 23 let je vdova, sedaj pa po maga hčerki, saj je kljub svojim 82 letom še vedno čila in zdrava. Ni nam hotela dati svoje slike, ker pravi, da ni vredno, da gre njena slikji v svet. Nič zato, kajti naši čitatelji bodo znali kljub temu presoditi lik skromne žene, ki je vse življenje posvetila delu in vzgoji svojih o-trok. Zato ji kličemo: Se na tal r a 50 odst. Poleg tega ne predvideva nobenih sprememb v kolikor bi drugi zakoni priznavali podpore z višjo odstotno mero. Državni prispevki, ki jih predvidevajo drugi zakoni, so na splošno nižji od prispevkov, ki jih predvideva ta zakon. Na podlagi predpisov tega zakona .se predvideva turi’ znižarije davkov na hribovita zemljišča. Nedvomno predstavljajo že te postavke zelo važne pogoje za razvoj in procvit revnih gospodarstev in revnih občin. Toda zakon nudi še druge prednosti. V zakonu so predvidena tudi državna posojila z zelo nizko obrestno mero. Zakon o 12-letnem razvoju kmetijstva tudi predvideva posojila po nizki obrestni meri, toda dočim ta zakon r.e dopušča dodeljevanje p-rispevkov onim gospodarjem, ki so zaprosili za posojilo, predvideva zakon c hribovitih predelih dodelitev državnih prispevkov tudi v primeru, da je kmet zaprosil za posojilo. Zakon o hribovitih prerit lih predvideva ugodnosti tudi za obrtništvo. Podpora, ki se nudi obrtništvu, neposredno vpliva tudi na občinske proračune revnih hribovitih občin. Za izboljšanje turističnih pogojev predvideva ta zakon dodelitev posojil tudi za izboljšanje stanovanjskih in higienskih pogojev. V ta ramen se dodeljujejo posojila v 80-odst. meri rvredvi-cJenih stroškov za izvedbo iz bol j sevalnih del. Iz tega kar sem tu omenil, so razvidne vse ugodnosti, katerih bi bile deiež-ne naše revne k raške kmetije, če bi se ta zakon izvaja! tudi na našem področju. Od tega zakona lahko naše kraške vasi pričakujejo velike prednosti; upati je le, de ne bi predvideni ali nepredvideni objektivni pogoii popolnoma paralizirali duh in črko zakona V tem primeri bi imeli uober zakon, teda slabše pogoje za njegovo uresničitev. Inž. J. P- SV. KRIZ odprtem grobu se je od pokojnice poslovila Marina Ber-netič, potem pa je še enkrat zapel pevski zbor. Kako je bila pokojnica priljubljena in spoštovana daleč nuokoli, je izpričal pogreb v katerem so bil. ljudje iz najoddaljenejših vasi našega področja. Opazili smo tudi številne predstavnike raznih organizacij in strank, med njimi tudi dr. Jožeta Oeklevo in tov. Franca Štoko. Pok. Kristini Malalan naj bo Irhka domača zemlja in naj počiva v miru! * * * Omenimo naj še. da je v nedeljo zvečer nastal požar v seni6-u poleg hiše št. 102, ki je last dedičev Kralj po domače od Zutlov. Pogorelo je okoli 30 stotov sena. Gasilci so prišli v zadnjem trenutku, kajti obstajala je že resna nevarnost, da se bo ogenj razširil m če bi se to zgodilo, bi bilo prizadetih vsaj pet družin. Računajo, da imajo lastniki zaradi požara okoli 600.000 lir škode. Vojska še vedno dela šnodo na Ušcovcah in v Kraših, kjer ima vaje. Čeprav je bilo napravljenih že več prošenj, niso prizadeti dobili dosjej nobene odškodnine za storjeno škodo. Končno naj še izrazimo željo, da bi nov občinski svet poskrbel, da pride čim prej na dnevni red vprašanje odlaganja smeti, ki nam povzroča posebno v poletnih mesecih hude nevšečnosti. Želeli ui. da bi najkasneje do pomlad; to vprašanje dokončno rešTi. Bilo je 28. novembra 1908. ko sta si pri sv. Antonu v Trstu obljubila večno zvestobo Alojz Simonič in Ana Puntar in pretekli petek sta zakonca praznovala 50-letnico skupnega življenja. Alojz Simonič se je rodil v Plačah pri vipavskem Križu 11. junija 1878. Ko je bil star 20 let, je prišel kot vojak v Trst in tu je služil cesarja «dve stoletji«, ko sam pravi: od leta 1899 do 1902. Ko je opravil vojaško službo, je ostal v Trstu, kjer je spoznal svojo bodočo življenjsko družico. Dobil je službo pri železnici in istega leta se je tudi poročil. Zato mu je leto 1958 še posebno pri srcu, saj obhaja kar tri obletnice: 50 let poroke, 50 let odkar je prišel k železnici in 50 let, odkar se je zakoncema rodil prvi sin. Simoniča je kot toliko drugih zavednih Slovencev po. slal fašistični režim daleč od doma v Grljanu. Najprej Je služboval v Grljanu, odkoder je doma žena, potem je bil premeščen v Ronke, nato v Gradiško, St. Peter na Krasu in Barkovlje, končno pa v Galipoli in Bari, kjer je bil pred 20 leti upokojen. Od tedaj de. la na vrtu pred hišo, kjer je nekaj zelenjave, sadnih dreves in trte in dela mu nikoli ne zmanjka. Njegova življenjska družica je bila rojena v Grljanu 26 7. 1887. Hiša, kjer oba zakonca še danes živita, je bila pred tolikimi desetletji skladišče za ribiške mreže in hlev, iz katerega so dobavljali mleko v Maksimiljanov dvorec. Sele oče Ane Puntar je skladišče podrl in sezidal hišo, v kateri je živel sam s svojo družino in v kateri še danes živi hčerka z družino. Slavljenka je vse življenje posvetila vzgoji otrok, ki jih je bilo 9 in le eden Je po nosrečnem naključju umrl. Mati je znala svojim otrokom vcepiti narodno zavest, ki so jo vsi ohranili do danes. O-menimo naj samo to, da so se tri hčerke in en sin v Bariju priključili Prekomorskim brigadam in v sklopu partizanskih edinic prikorakali v Trst. Slavljenca sta zato poroko praznovala v krogu domačih, preprosto in skromno, kot je bilo skromno vse njuno življenje. Zvestima čitateljema »Primorskega dnevnika« želimo ob njunem jubileju vse najboljše! •iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiumumitiminiiiiiuiiiiiiuiiiiitititiiiiiitiiiititiiiimiiitiiiimiHiiiiiiiiiiimniitrftttitiiiiiiiiimiiitiiiitiiiiiitmitiiiiuiiiiiiiiiti JUBILEJNA SVEČANOST PRI SV. IVANU 85 let Antona Podbrščka 24. t. m. je v visoki starosti 82 let preminila Frančiška Sulčič vd. Bogateč. Pokojnica je bila zavedna Slovenka in skrbna mati, ki je imela v zakonu 8 otrok, od katerih so še 4 živi. En sin je bil pod fašističnim režimom preganjan in se je izselil v tujino, kjer je umrl, n.edtem k0 je drugi okusil nacistično taborišče v Nemčiji. V velikem številu smo spremili pokojnico na njeni Zadnji poti. Naj < ji bo lahka domača zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje! TREDCE V sredo popoldne smo v velikem številu spremili na zad. nji poti pok. Kristino Malalan. Okoli hiše žalosti se je zbrala velika množica pogrebcem ki so prišli iz sosednih vasi, Trsta in z onkraj meje. Domači pevski zbor je tu zapel žalostinko, potem pa je krenil pogrebni sprevod u cerkev in nato na pokopališče. V sprevodu je igralh žalne koračnice domača godba. Ob Pred petimi leti, ko je Anton Podbršček praznoval 80-ietnico svojega rojstva, smo napisali, da bi mu človek le s težavo prisodil 6o let. Danes, ko je že prekoračil 85. leto, moramo to samo še potrditi, saj je prav tako svež. živ, kirepak, zdrav in mladeniško hiter ter gibčen kot tedaj. Tone Podbršček se je rodil 27. novembra 1873 v Kanalu ob Soči. Pred 60 leti je prišel iz Gorice, kjer se ie izpopolnjeval na realki, v Trst in tu ostal vse do danes. Takoj po prihodu v Trst ga srečamo v šentjakobskem pevskem društvu «Kolo», kjer je sodeloval tudi pri njegovem tambura-šfcem odseku. Leta 190O ie že bil pri Sokolu, pozneje pa pri vseh takratnih pomembnejših nhrodnih organizacijah. Bil je odbornik Narodne delavske organizacije, član odbora političnega društva «Edinost». odbornik Trgovskega izobraževalnega društva, predsednik Šolskega društva pri Sv, Ivanu, bil je zadnji starosta sve-toivanskega Sokola, predsednik Športnega združenja, predsednik športnega društva «Adrija», dolgoletni predsednik znanega tržaškega kolesarskega društva «Balkan», sedaj pa že dolgoletni podpredsednik prosvetnega društva »Slavko Škamperle«. Zaradi svojega delovanja in narodne zavesti je bil preganjan, toda nobena še tako huda krivica fašističnega režima ni mogla streti tega zavednega moža, ki je bil leta 1941 aretiran, odpeljan v internacijo v južno Italijo, kjer je preživel vso medvojno dobo. Ko se je vrnil, je takoj spet S svečanosti ob 85 letnici Toneta Podbrščka poprijel za delo in tako ga spet' srečamo v domačem prosvetnem društvu »Škamperle«, kjer še danes neutrudno dela. PD «Skamperle» je jubilantu priredilo ob njegovi 85-let-nici svečanost, na kateri je o življenju in delu Toneta Podbrščka najprej spregovoril Milče Skrap, ki je ob koncu svojega govora izrazil željo vsen zavednih Svetoivančanov, da bi mu bilo zdravje naklonjeno še dolgo vrsto let življenja, polno zadovoljstva, sreče in zadoščenja. Jubilejne svečanosti so se udeležili številni člani oziroma predstavniki tržaških prosvetnih društev, začela pa jo je Milica Kravos, ki je recitirala Gregorčičevo »Daritev«. Po govoru Milčeta Skrapa se je naš jubilant ganjen zahvalil za lepi večer in izražene želje, potem pa je predsednik prosvetnega društva «S. Škamperle« izročil tov. Tonetu Pod-brščku diplomo in darilo. V imenu Slovenske prosvetne zveze je jubilantu čestital tudi tov. Boris Race, potem pa so vsi dvignili čaše in jubilantu napili. Za zaključek smo prihranili pesmico, ki jo je Tonetu Pod-brščku posvetil Jofeš, recitirala pa jo je Alenka Kravos: Vrednemu možu Tvoj rojstni kraj je Soče svet jeklen značaj že tam zajet! Zdaj učakal si visoka leta, povsod z voljo druge hranil; spoštljivo gledamo očeta, ki dosledno je pravice branil. Na vseh poteh si svoje družil, bil trem rodovom vzor — »po. soben; narodu si zvesto s lužil in še med nami si sodoben. Za ideale svojih bil »j ožgan in delal nisi sebi, zato nam nisi nič dolžan le mi smo dolžni tebi! Tonetu Podbrščtou želi tudi uredništvo »Primorskega dnevnika« še mnogo let zdravja in zadovoljstva v krogu njegovih domačih ter vseh Svetoivančanov, ki mu kličejo še na mnoga letal SEMP0LAJ Od nas hodijo vaščani na delo pretežno v Trst. Mnogo se jih vrne z dela ob 17.53, drugi morajo zaradi delovnega urnika čakati na vlak, ki vozi iz Trsta ob 20.07 in nato pešačiti od nabrežinske postaje do nas, v Praprot, Prečnik in Trnovico, ker ni avtobusne zveze, kot je to za prvi vlak (ob 17.53). V poletnem času in v zgodnji jeseni ni to takšno zlo, pač pa v zimskem času. Potrebno bi torej bilo, da bi vozni red obč. avtobusa prilagodili temu vlaku. V ta namen naj bi avtobus, ki pride v Sempolpj nekaj po 20. uri, vozil pol ufe kasneje. To b, bila za delavstvo velika olajšava. Prosimo občino, da se za to zavzame, avtobusno podjetje pa, da to upošteva. Ni umestno, če nekaj pretira n j samoljubno poveličujemo niti ni kaj prida, če smo v tem preskromni. Takšni smo v odnosu do svojega kraja. Mnogo bolj vidimo njegove pomanjkljivost,, kot pa prednosti. Toliko bolj opazijo to tujci. Nedavno se je neki Milančan, ki -se je malo zadržal v naši vasi, divil naši kraškd prirodi, legi naše vasi, njenemu pestremu razgledu. Je pač resnica, da kot je Kras po eni strani siromašen, tako je po drugi strani čudovito mi-Kaven in privlačen. SLIVNO Ce bo prihodnje leto trti tako naklonjeno kot je biilo letos, bomo zadovoljni. Kaplja ze izredno 'greje’ in se ne bo z njo šaliti. Ce bi nam suša ne bila odnesla nad polovico sena, bi bili z letino v splošnem precej zadovoljni. Kakor je občina rešila i asfaltitanjem vprašani* vaških poti tn imamo končno utrje no cestišče (izvzem?- kratkega odseka, kamor zaradi njegove ožine ni mogel valjar), tako pričakujemo, da se bo zavzela za ureditev poti proti Sesljanu. Njeno stanje ji je dobro znano in a: potrebno, da o tem spet pišemo. Izkazalo se je. da js vsako krpanje prst v »odo. Pifrebno bo seči po koreniti, čeprav dolgoročni ureditvi. BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. vojaki domačini v Afriki, 6. obotavljam se, 13. žvižg, 17. odkriti pogrešano, 19. neporaslim repom, 21. oblika pomožnega glagola, 22. dejanje, ki je proti vesti in poštenju, 23. oblika pomožnega glagola, 25 kraj v Grčiji, kjer je Miltijad premagal Feržane, 26. kratica na receptih, 27. varuh domačega ognji. Šča pri starih Rimljanih, 28. reč, 30. del parnega stroja, 31. reka na Poljskem, 32. o-krajšava za evropsko državo, 33. iz koral, 35. vojaški čin, (množ.) 37. kemična prvina, 39. kdor da nekaj, ne da bi zahteval protivrednosti, 41. go. slilniški gost, 42. menično poroštvo, 44. hrupen, razgraja-ški, 45. staro orožje, 46. dlaka na glavi, 47. etnična skupnost (pomanj.), 50. vzklik, 51. pritiklina, orodje, 53. krmljenje, 55. cunja, 58. uporabljam, 59. splošen, 61. blag, 62. očitan, 64. nakladam, 65. različna soglasnika, 66. naglo pre. mikanje, 67. evropska reka, 69. brez veselja, 70. tekočina življenja, 71. latinski predlog, 72. visokogorski pojav, 75. o-krajšava za nevesta, 76. kemična prvina, 77. rečna zajezitev, 79. kraj v Izraelu, 81. ukanje, 82. žensko ime, 83. grobo se znašam nad kom, 84. se napravi na rani. NAVPIČNO: 1. del Velike Britanije, 2. mesto v Sovjetski zvezi, 3. oziralni prislov, 4. mesto v Belgiji. 5. japonska merska enota, 7. utežna kratica, 8. drobljenje. 9. vnema, zagon, 10. nemški predlog, 11. prinadnik azijsko-afri-škega ljudstva, 12, strupen plin, 14. zadnji dve črki v besedi pod 70. navp., 15. športnik s puško, 16. muha, sitnost, 18. grozi s škodo, 20. pohajač, delomrznež, 23. del knjige, 24. premalo pazljiv, premalo skrben, 28. finska posoda, 29. oodročen, 31. navdušujem se, 34. nacionalen, 35. rodilen, plodilen, 36. del živalskega gobca. 38. Smetanova opera, 40. poškodovan, popraskan, 43. mesto v Istri, 47. simetričen, 49. čuden, neroden, 51. je tesno pčvezana z nakupom, 52. izredno nagel, 54. negotov, zibajoč se, 56. ostrost, zadirč-nost, 57. pripadnica severnoafriškega ljudstva, 59. postanek, razvoj, 60. predlog, 63. mesto v severni Franciji, 68. kraj med Škofjo Loko in I-drijo, 70. trdnjavica pri Splitu, 73. predlog, 74. vzročni veznik, 76. ptičji glas, 78. kratica za jugoslovansko politično organizacijo, 80. kazalni zaimek, 81. prva in zadnja črka besede pod 10. navp. RESirEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. občen, 5. pr., 7. do, S. zmeda, 13. april, 14. prepir, 17. gledalo, 19. neon, 20. predor, 21. krotim, 22. dr n, 23. sladek, 24. slečen, 25. pr., 26. Ra, 27. zvezan, 20. plenim, 29. kra, 30. slišen, 31. Braman, 32 ples, 33. črpalen, 35. vrivek, 36. plavi, 37. jarec, 38. zračen, 39. drevi, 40. Kanin, 41. plamen, 42. premisa, 44. oven, 45. srebot, 46. dreser, 47. bec, 48 kveder, 49. kremen, 5r'. gl., 51. Ac, 52. grelec, 53. pramen, 54. uro, 56. iridij, 56. Primož. 57. tvoj, 56. trgatev, 60. prezir, 61. proza, 62. Žohar, 63. ti, 64. Am, 66. sonda. NAVPIČNO: 1. opera, J. bron. 3. čin, 4. el, 5. predan, 6. reden, 7. dr. 8. zločin, 6. metem, 10. edin. 11. dam, II. Al, 13. Andrič, 14. prazen, 15. pok, 16. fr, 17. grenak, lt. okrasi, 20. plešec, 21. Kletne*, 23. svilen, 24. slaven, 25. previs, 27. Zlarin, 28. pričet, 26. klavir, 30. spanec, 31. bramor, 32. plemen, 34. rjavec, 35. vrabec, 36. presen, 38. zlodej, 36. dremež, 40. kobalt, 41. preliv, 42. premor, 43. Aglaja, 45. sva. der, 46. dramim, 48. krita, 59. kriza, 50. groza, 52. grah, 53. pre, 54. uvod, 55. Igo, 56. fr, 57. trn, 59. rž, 60. pi, Sl. Pa. —.— NE GLEDE INDIJANCE PRIBLIŽAL gordonu ( PRIPRAVI SE, DR BOŠ) \SKOČlL ZA HRBET iy —ZZ'------------- —^ (Nadaljevanje sledil Vreme včeraj; NajviSja temperatura 8,5, t nujnižja 6,3, zračni* tlak 1019,3 stanovitert, veter vzhodnik 18 lem, vlaga 71 odst., nebo 9 desetin pootjtačeno, 0,2 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14.4. fržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 30. novembra Andrej, Hrabroslav Sonce vzide ob 7.23 in zatone « 16 24. Dolžina dneva 9.0L UWS vzide ob 20.19 in zatone ob iu-«-Jutri, PONEDELJEK, 1. decembra Natalija, Božena Po ceremoniji ob prevzemu oblasti na tržaškem županstvu Prva seja občinskega odbora in razdelitev odborniških mest Začetek rednega poslovanja nove občinske uprave - Kako je potekala ceremonija ob prevzemu oblasti tržaškega župana Sinoči ob 17. uri je bila prvi seja novega občinskega u-pravnega odbora, ki je bil iSoljen na seji občinskega sveta 13. oktobra. Ob začetku seje je župan dr Franzil omenil programske točke tristranskega dogovora, po katerih bo moral delovati novi odbor, Nato je župan razdelil razne' resorje občinskim odbornikom. Prof. Edoardo Cumbat je odbornik za mestno čistočo in prehrano; dr. Paolo Ve-nier za personal; inž. Raimon-dp Visintin za občinska podjetja in industrijske javne obrate; dr. Teodoro de Rina1-dini za davke in občinske takse; Mario Gridelli za javno vzgojo in bolnišnice; dr. Domenicantonio Adovasio za anagrafsko službo: dr. Sergio Gasparo za statistiko, delo in javno podporo; dr. Domenico Rocco za proračun in izredne uprave; ing. Marcello Spacci-n[ za ekonomat; dr. Fausto Pecorari za higieno in zdravstvo; geometer Elio Geppi za javna dela; prof. Fausto Fa-raguna za šport in javne prireditve. Dopoldne pa je bila na magistratu ceremonija za pre- obhisti na tržaškem župan dr. Franzil 1«,ppklpn{1 btršemu prefektur. nfcnu komisarju dr. Mattucci-ju umetniško izdelan tržaški pečat iz XIV. stoletja. vzem oblasti novega župana in poslovitev od prefekturne-ga komisarja dr. Mattuccija. Bžisotni so bili tudi novi odborniki, občinski svetovatci iB šefi raznih občinskih uradov. Občinski glavni tajnik dr. Carminelli je opisal delovanje dr. Mattuccija in njegovo skrb za občinske probleme. Poslovil »e je od dr. Mattuccija in' podkomisarja dr. Vorie ter fftnn v imenu vseh občinskih uslužbencev podaril spominska darila. Novi župan dr. Franzij je pohvalil dr. Mattuccija zaradi njegovega značaja in topline v odnosih do uslužbencev in občinstva ter je izrazil željo, da bi se dr. Mattucci vrnil v Trst, ko bo prišlo do ustanovitve avtonomne dežele. Glede dr. Vorie pa je izrazil zadovoljstvo, da bo še naprej ostal v Trstu, in sicer v službi na prefekturi. Ob zaključku svojega nagovora pa je župan poudaril, da zahteva od vsakega občinskega uslužbenca in funkcionarja poštenost in odkritosrčnost, kar je glavni pogoj za plodno delovanje. Dr. Mattucci se je vsem zahvalil za pohvalne izraze in je omenil, kako se je skoraj zbal, ko je pred dobrimi Štirinajstimi meseci dobil nalog, naj pride kot komisar v tržaško občino, toda takoj ob prihodu v Trst se je prepričal, da je treba krepko prijeti za delo. Novemu županu in občinskemu odboru je želel plodno delovanje v korist Trsta, ki mu je zelo pri srcu. S tem je začelo redno poslovanje nove občinske uprave, od katere vsi tržaški občani pričakujejo in zahtevajo, da bo zares delovala v korist tržaške občine XII. pokrajinski kongres PSDI PSDI ne bo podpirala obč. odbora za vsako ceno Zahteva po resnični pokrajinski avtonomiji v okviru dežele ter po obnovitvi podjetij IRI Sinoči se je pričel XII. pokrajinski kongres PSDI. V i-menu PRI je kongresiste pozdravil odjrv Vbili, v imenu KO pa njen tajnik Belci, ki je poudaril, da smatra KO sodelovanje s PSDI za trajno. V imenu večinske leve skupine v odboru je imel dolgo poročilo tajnik prof. Lonza, kii je najprej rekel, da mu je žal, da se ni odzval povabilu tudi predstavnik PSI. nato pa v nadaljevanju svojega govora poudaril, da se kongres vrši v dobi, ko je položaj prehoden in ko se bližata kongresa PSI in KD, ki bosta morala marsikaj razčistiti. O-menil je, kako sta se v vsedržavnem merilu Zagarijeva in Matteottijeva struja združili, iz česar se labko sklepa, da •iniiiifiiiiiiiMMiiiiiiiiiiimiiMiiuiiiMiitiiiiiuiniiiiiiiiiitiiriiiiiiiiifiiiiNiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiniiillHIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitlliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred porotnega sodišča Proti Antoniju ustavljen postopek zaradi aplikacije čl. 6 Memoranduma Porotniki so bili mnenja, da je treba sodni postopek prekiniti, ker se na osnovi dekreta št. 190 vi. gen. komisarja sploh ne bi smel začeti Teza državnega pravdništva in tudi tožilca, da porotno sodišče ne more aplicirati v postopku proti Marcellu Antoniju, ki je bil obtožen umora Emilija Beltraminija 3. novembra 1945. leta, čl. 6 londonskega memoranduma je bila na kaj trhli podlagi. Predvčerajšnjim smo obširno pisali o tragičnem dogodku, zaradi katerega je moral Bel-tramini v prerani grob, medtem ko so Antoniju naprtili tako hudo obtožbo, da je tožilec zahteval zanj nič manj kot 15 let ječe. Da je šlo za politično obračunavanje med osebami dveh nasprotnih si idej, ni bilo nobenega dvoma, zaradi česar je bilo jasno, da je bila aplikacija člena 6, ki prepoveduje vsakršno uvedbo kazenskega postopka za politične zločine, izvršene pred prihodom Italije v Trst nujna in predvsem potrebna. Skrajni čas je, da se’ na preteklost pozabi v korist mirnega sožitja, katerega so tedanji policijski organi pod vodstvom kvestbr-ja Marzana in komisarja Grap. poneja kalili z uvedbo preiskav v zvezi s takratnimi dogodki, pri čemer pa so spozabljali«, da so bile žrtve na obeh straneh in ne samo na oni. >,$ • 'V it... Odv. Kezich, ki je zago-varjul odsotnega Antonija, je uvodoma kritiziral obnašanje policijskih organov ter je izrazil upanje, da je to zadnja razprava o takratnih dogodkih. Žalostna preteklost našega mesta mora iti v pdzabo in prav s podpisom Sporazuma o muatiiiiiHiii Hlinil Hlinili mn m mi milil n mmu mm ■aiiiimiiimiaiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiimii Ker so »e pogajanj« razdrla Proglašena tridnevna stavka vseh bolniških uslužbencev Uslužbenci bodo stavkali od jutri 6. ure zjutraj do €. ure v četrtek - Spor je nastal zaradi 13. plače Sindikalne organizacije u-»|užbencev bolnišnic so te dni odložile stavko, ki bi morala biti včeraj v upanju da bodo pogajanja z delodajalci uspešno zaključena. Sindikalni predstavniki so upali, da bo nbsprotna stranka to upoštevala >n pokazala svojo dobro voljo, toda pogajanja so se razdrla in zaradi tega sindikalne organizacije vabijo u-službence bolnišnic, naj stavkajo 1., 2. in 3. decembra. Pokrajinsko tajništvo omenjene stroke je poslalo te dni pismo ravnateljstvu tržaških balnišric a ni dobilo odgovori. To pomeni, da se tudi vodstvo tržaških bolnišnic strinja z osrednjo organizacijo FIARO, k| je kriva za razbitje pogajanj. Zaradi tega bodo tudi uflužbenci bolnišnic v Trstu stavkali od 6. ure jutri do 6. ure v četrtek. sSpor, ki je dovedel do stavka, je nastal zaradi trinajste pkče. Sindikalne organizacije namreč zahtevajo da bi upra-vf bolnišnic ne odbile pri izplačilu trinajste plače nkontn-< ije. ki so jih že izpračale na ta račun uslužbencem, pač pa di bi to obračunali pri izplačilu poviškov, ki jih ta stroka zghtevtt. Tiste uprave pa, ki nišo še izplačale akontacij, naj bi to čimprej storile. Sindikati torej zahtevajo, ■fj bi uprave bolnišnic izplačale določeno vsoto na račun poviškov, medtem ko bi morala biti trinajsta plača nedotaknjena. Letni obrni zbor Bolniške blagajne obrtnikov V jpatek je bil na sedežu trgovinske zbornice letni občni zbor delegatov Bolniške bla-ggjne obrtnikov. V odsotnosti predsednika Magrisa, ki je bolan, je podpredsednik Maza-roli podal obširno poročilo o delovanju blagajne ki je v prvih devetih mesecih letos poskrbela za 363 sprejemov v b.lnišnico in nad 4500 uslug specialistov. Podpredsednik je o stanju bolniške blagajne in poleg tega podrobno poročal o zanimanju vsedržavne zveze za tukajšnje socialne potrebe. Ob koncu svojega poročila pa je omenil nujne ukrepe, ki so potrebni, da bo bolniška blagajna lahko še naprej delovala in krila svoje stroške. Ravnatelj bolniške blagajne je nato imel finančno poročilo za preteklo leto in omenil kriterije za prihodnjj proračun. Delegati so s ploskanjem o-dobrili obe poročili in izrazili priznanje vodstvu. Prav tako so delegati soglasno odobrili proračun in sklep, naj člani blagajne, ki stanujejo v tržaški občini, doplačajo še 2000 lir, člani v podeželskih občinah pa 1800 lir. *» --- Zastrupitev z zdravilom 18-letna Rosa Coceiolo iz Ul. Capitelli je zaužila neko zdravilo a ker je tega vzela v preveliki dozi, je morala zaradi zastrupljenja v bolnišnico. Okrevala bo v 2 ali 3 dneh. soglasju med Italijo in Jugoslavijo sta državi podpisnici hoteli, da bi pozabili na politično aktivnost v preteklosti. Zagovornik je nato z natančno analizo dokodka in tudi izjav prič zrušil zgradbo tožilstva ter je zahteval za Antonija popolno oprostitev. Porotniki pa so z razsodbo, ki jo je prečital predsednik, prekinili postopek, katerega sploh ne bi smeli načeti na podlagi dekreta št. 19o generalnega vladnega komisarja z dne 7.'junija 1956 s katerim je dobil čl. 6 Memoranduma pravno veljavo. Preds. Rossi, tož. De Franco, zapisn. Magliacca, obramba odv. Kezich. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obsojena mladoletnika Pred sodniki kazenskega sodišča se je morala zagovarjati skupina mladih fantov, ki so kradli iz dolgega časa in brez vsake potrebe. Ta »šport« pa se j‘e nekega dne zaključil z njihovo aretacijo in prijavo sodišču. Sodniki so obsodili 20-letne-ga Agostina Mosettija z Lo-njerske ceste 169 in Adriana Ursicha z Vrdelce Farneta vsa. kega na 7 mesecev in 22 dni zapora ter na 8700 lir globe. Prvemu so priznali pogojnost l azili, drugemu pa, ki je bil že obsojen, so pogojnost preklicali. Proti Ursichu in Adrianu G., ki sta ukradla lambreto, a sta jo po uporabi pripeljala na isto mesto kjer sta jo našla, so prekinili postopek zaradi pomanjkanja pismene tožbe. Istega Adriana G., 18-letne-ga Giorgia M. in 18-letnega Giorgia P. pa so sodniki o-prostili zaradi njihove mlado-letnosti. Preds. Franzot, tož. Pascoli, zapisn. Urbani, obramba odv. P. Sardos, Berton, Gvacchini in Abeatici. «»------- Spet zaostren položaj v ladjedelnici Sv. Justa Razmere v ladjedelnici Sv, Justa se iz dneva v dan vedno bolj zaostrujejo. Kakor že večkrat, ni delodajalec izplačal ta teden delavcem njihovih prejemkov; uradniki pa morajo še vedno dobiti zaostalo plačo. Zaradi tega so delavci sklenili, da ne bodo delali, dokler ne bodo dobili, kar jim pripada. Jutri dopoldne bo na sindikalnem sedežu v Ulici Duca d’Aosta enotno zborovanje vseh delavcev in uradnikov omenjene ladjedelnice, ki bodo skupno s svojimi sindikat nimi predstavniki razpravljali in odločali o nadaljnji borbi za zaščito delavskih pravic in za nadaljnje obratovanje ladjedelnice Sv. Justa. Kakor smo te dni že poročali, predlaga Delavska zbornica CGIL. naj bi pristojne oblasti uvedle v omenjeni ladjedelnici komisarsko upravo in naj bi dodelili državni kredit, da bi ladjedelnica lahko zgradila že naročene ladje, Kot smo ie poročali, je ob državnem prazniku FhRJ pri-rzdil jugoslovanski generalni konzul v Trstu sprejem, katerega so se udeležili številni predstavniki oblasti ter zastopniki slovenskega in italijanskega političnega, kulturnega in gospodarskega žioljenja. No sliki uidimo generalnega kon. zula dr. Voduška s soprogo v razgovoru z vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro. Na »Rotoodi« pri Bošketu Gradnja velikega stanovanjskega bloka Včeraj je družba Cividin in Rosenvvasšer praznovala «li-kof» dograditve streh skupine hiš na »Rotondi* pri Bošketu, hkrati pa sq položili temeljni kamen dveh stanovanjskih poslopij in stolpa — nebotičnika. Ob tej priliki je družba tudi priredila kosilc v Preherjevi restavraciji za delavce gradbenega podjetja, oblasti in kakih 60 otrok sirotišnice ECA- Ceremonije so se med drugimi udeležili župan Franzil, predsednik pokrajine prof. Grego-retti in ravnatelj oddelka za javna dela dr. Cabasino. Omenjena družba bo zgradila v celoti 232 stanovanj, razne poslovne prostore in veliko garažo za 250 avtomobilov. Stanovanjski blok bo zasedel 85.000 kv. m prostora. Za gradnjo tega bloka bodo -torabili okrog 800 milijonov lir. Vsekakor gre za hvale vredno pobude, ki bo pomagala ublažiti stanovanjsko krizo. VČERAJ PREMIERA Velik uspeh i «Mesečnico» Triumf Renate Scotto Včerajšnja premiera «Meseč-nices pomeni lep uspeh kot celotna predstava, posebej pa je bila pravo zmagoslavje za Renato Scotto. Simpatična pevka, ki jo že več let vselej radi slišimo in od leta do leta ugotavljamo njen stulni napredek, se je v "Mesečnici* spoprijela z vlogo takega žanra. kakršnega od nje ni smo bili vajeni In priznati moramo, da nas v prvem dejanju niti ni vseskozi prepričala. Toda že po drugem dejanju se je videlo, da si je občinstvo popolnoma pridobila. Ko se je pa predstava zaključila, se. je občinstvo kar d rignilo v navdušenju in ploskanja ter klicanja pred zastor ni bilo konca. Seveda pa že prej ni manjkalo aplavzov pri odprti sceni. Pevka ima zelo lep glas in njeno petje je tehnično silno precizno: in prav v tem je tudi poroštvo, da si bo ošvojila tudi žanr koloratur-nih vlog, kar je pravzaprav že včeraj dokazala. Ob velikem uspehu Renate Scotto bi bilo nepravično, če ne bi poudarili tudi zelo dobre kreacije vseh ostalih pevcev. Tenorist Nicola Monti i-ma rahel, lahkoten, čist in dovolj lepo pobarvan glas, ki je za vloge, kakršna je Elvi-nova kaj primeren. Igralsko je še dokaj neokreten, kar pa za vlogo hribovskega ženina ni motilo. Mladi Plinio Cia-bassi se lahko pohvali s svo-jim žametnim baritonom in lepo pojavo. Tudi p tej operi se je izkazala domačinka Bruna Ronchini ter poleg nje še Liliana Hussu. V redu sta svoji vlogi opravila še Eno Muc-ehiutti in Raimondo Botte-ghell i. Tudi »Mesečnico* je glasbeno pripravil, in to zelo dobro, Oliviero de Fabritiis. Kot zborovodja mu je pomagal Adol-jo Fanfarti, Nič posebnega pa ne bi mogli reči o režiji En-rica Frigeria: režiser ne zna razgibati zborov, kjer se več ali manj vsi pevci gibljejo kot en sam. Nezahtevno koreografijo je opravil Carlo Faraboni. «Mesečnica» bo gotove občinstvu tudi pri ponovitvah ugajala. «» ----- Podlegli poškodbam Predvčerajšnjim je na ortopedskem oddelku 78-letna Maria Rautnig vd. Piroi z D’An-nunziovega drevoreda podlegla poškodbam, ženska je namreč dan pred sprejemom v bolnišnico padla pred hišo, v kateri stanuje, in si zlomUa stegnenico leve noge. Včeraj pa je na istem oddelku umrla tudi Ivanka Furlan por. Žerjal iz Ul. Giulia, ki si je 5. julija letos zlomila stegnenino desne noge. bo tudi tu kongres potrdil to združitev. Lonza je dejal, da mora biti socialdemokratska stranka levičarsko gibanje, sicer bo izginila iz političnega življenja. Potem je orisal politično dogajanje med kongresoma in razne kombinacjje, ki co Tih predvidevali za politične volitve, ki so splahnele. Zaradi tega in zaradi razcepljenosti strank je tretjina demokratično usmerjenih tržaških volivcev ostala v rimskem parlamentu brez svojega predstavnika. Resnično socialistično politiko pa bo izvajalo le e-notno socialistično gibanje. Po drugi strani pa je treba razširiti demokratični tabor tudi na katoličane. Glede deželne avtonomije je govornik dejal, da mora zagotoviti tržaški pokrajini u-pravno in zakonodajno avtonomijo, da se prepreči preva-ga Furlanov. Drugače je bolje da dstanemo pri sedanjem a-li nekoliko spremenjenem položaju. Nadalje se je treba odločno zavzeti za okrepitev in obnovo podjetij IRI, ki so stržen tržaškega gospodarstva. To je tudi nujno zaradi skupnega evropskega tržišča, ki bi bilo ob zastarelih tovarnah sicer Trstu le v veliko škodo. Glavna tržaška vprašanja so sedaj resnična avtonomija, skupno evropsko tržišče in prosta cona, kajti od sentimentalizma se ne da živeti. Vladni krogi eicer pravijo da prosta cona ni uresničljiva; toda če se ne sprejmejo odločni ukrepi, bo Trst vedno bolj propadal. V Rimu tudi pravijo, da Trst preveč zahteva, kar ni res. Po drugli strani pa je tudi res, da v Trstu ne bo mogoč socialni napredek, dokler ostanejo ključni gospodarski položaji v rokah nazadnjaških sil. Važna je bila izjava Lonze glede občinskega odbora. Rekel je, da ni mogoče trditi, da je sedanja rešitev trajna, dokler ne pride do socialistične združitve oziroma do avtonomije PSI. Socialdemokrati namreč ne morejo sprejeti glasov indipendentistov in A-gnelctta (ne ker je Slovenec, marveč ker je liberalec) za odločilne za obstoj odbora. V tem primeru bo PSDI odtegnila odboru svoj pristanek. Prav tako ne bodo socialdemokrati sprejeli politike negib-nosti. Glede raznih občinskih podjetij in ustanov je Lonza dejal, da mora v njih sodelovati tudi opozicija. Za njim je v imenu dosedanje Matteottijeve manjšinske skupine spregovoril prof. Dulci, ki je izrekel nekaj kritik zlasti na račun’ dejstva, da se niso socialdemokrati točno domenili s KD glede vključitve predstavnikov opozicije v omenjene ustanove. V imenu Saragatovcev pa je spregovoril Di Gioia, ki je predvsem zagovarjal sodelovanje PSDI v vladi. Kongres se bo nadaljeval danes. V teku je tudi kongres republikancev. V pe*ek je bila debata o poročilu rajnika profesorja Cumbata; diskusija pa se bo nadaljevala v ponede ljek. «»------- Razstava knjig na Proseku Danes bo v prostorih domačega prosvetnega društva na Proseku razstava slovenskih knjig. Vse domačine in Kon-tovelče vabimo, da si razstavo ogledajo. RADIO NEDELJA, 30. novembra 1»! RADIO TRST A 8.40 Slovenski folklorni motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Liszt: Preludiji, simfonična pesnitev, št. 3; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasbeni variete; 15.45 Mladinski zbor goriškega učiteljišča; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.30 Plesna čajanka; 17.00 «Mirando-lina», komedija v treh dejanjih, ki jo it napisal Carlo Goldoni, prevedel pa Vladimir Knaflič — Igrajo člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, vodi Modra Sancin; 18.25 Odmevi iz Španije; 18.40 Martin: Mala koncertna simfonija; 19.00 Nedeljski vestnik; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ritmi in popevke; 21.00 Narava poje v pesmi: (30) «Zvonovi od vseh strani, kot da zemlja poje*; 21.15 Gianni Sa-fied in njegov ansambel; 21.30 O-perna glasba; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Na orgle Hammond igra Dolly Morghan; 22.30 Koncert sopranistke Letizie Benetti :.n kitarista Bruna Tonazzija; 22.55 Len Mercer s svojim godalnim orkestrom. RADIO TRST 9.15 Orkester Casam-assima; 14.30 El Campanon; 17.30 Simfonični koncert; 19.45 Športna nedelja; 21.00 Glasbeni variete; 22.45 Koncert. -. II. PROGRAM 10.15 Zenska oddaja; 13.00 Rase el predstavlja Rascela; 15.30 Oikestra Majo-li in SciorUH; 16.00 Festival; 17.00 Glasba in šport; 20.30 Variete. HADIO KOPER Poročila v slov.: 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v italijanščini: 12.30, 17.15 19.15. 22.30. 6.00-7.15 Prenos RL; 7.16 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »Naši uspehi v kmetijstvu*; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro- 9.00 Nedeljska reportaža: «Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil*; 9.20 Zabavna glasba; 10.00 - 10.30 Prenos RL; 10.30 Jugoslovanska operna glasba; 11.20 Simfonični koncert; 12.10 Glasba po željah; 13.30 «Za našo vas*; 14.15 Veseli planšarji igrajo: 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.15 Glasba po željah; 16.00-19.00 prenos RL; 19.00 Športna nedelja- 19.10 Glasbeni intermezzo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 IU, 292,1 ni, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00 10.00, 13.00. 15,00. 17.00, 19,30. 22 00 22.:s 7.35 Čestitke delovnih kolektivov; 8.30 Ivan Cankar: Iz mojega življenja; 8.45 M. Lipovšek: ji-; skladbe za violino in klavir; 8.55 Lahka glasba; 9.20 Trije novi pisnetki; 10.00 Se pomnite, tovariši.. — Stane Bobek: Tako je žive« in padel heroj; 10.30 Pokaži, kaj znaš; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13:30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo — il.: 15.10 Miloj; Milojevič: Štiri skladbe za klavir; 15.25 Mali popoldanski koncert; 16.00 Mladinska radijska igra — Fran Levstik: Martin Krpan; 16.30 Iz skladateljske skicirke Bojana Adamiča: 17.00 Zvočni mozaik; 17.40 Srmospevi in zbori Rada Simonitija- 18.10 Igrata zabavna orkestra Radia Ljubljana in Radia Zagreb; 18.25 Radijska opera — Ivo Lhotka-Kaiinski: 20.00 »Re- vija jugoslovanskih popevk*; 22.15 Ivo, Tijardovič: Mala Floramy, ciiloinki Iz operete; 23,10 L. van Beethoven: Egmont, uvertura; Stjepan Sulek; »Eroica*. TELEVIZIJA 10.15 Oddaja za kmetovalce; 15.30 Prenos s športne tekme; 17.00 Spored za otroke; 18.00 Življen jepisi igralcev: Ingrid Bergman; 18.30 Poročila; 18.45 John Druten: »Spominjam se mame*; 19.45 Dandanašnji ritmi; 20.10 Izbor iz dokumentarnih filmov; 20 30 Poročila; 21.00 Disnevland; 21.50 Marehesi in Metz: Mi in oni; 23.00 Poročila in šport. «»-------- Po daljšem premoru spet Kino v Boljuncu Po dolgem premoru je začel v Boljuncu spet delovati kino. V prenovljeni dvorani g. Zdrava Sancina, ki ima skupaj 140 sedežev, so sinoči prvič zavrteli cinemascope barvni film «Zeleni ogenj*. Domačini, ki so sinoči napolnili dvorano, so bili s predstavo zelo zadovoljni. Danes se bodo filmske pred. stave začele ob 18. uri. SNG v TRSTU DANES 30. novembra ob 15.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk* v KRI2U GIGI komedija v dveh dejanjih Po noveli franc, pisateljice COLETTE, dramatizirala ANITA LOOS AiiliiiiiiliiiilltMiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiMiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiniiiiiiiiiitiiimiiiitiiiiiiiiiniiatiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES Dne 29. novembra 1958 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 14 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: zdravnik John Emmett in študentka Johanne Joan Hayden, varilec Sergio Da Re in šivilja Giorgina Eraikovic, inštalater Carlo Nessi in bolničarka Odilia Tognolli, prodajalec Priamo Rose in delavka Bianca Del Gos, natakar Edoardo Canderiic in gospodinja Mal vina Vidoli, delavec Giuseppe Ctrnivani an gospodinja Maria Habich, karabinjer Vittorio Dal Dosso in gospodinja Bruna Ur-bino, pomorščak Stefano Ragno in gospodinja Anna Pregara, upokojenec Mario Furlan in gospodinja Marcellina Cossutta, mena-uik Roberto Petrera in pletilja Giulielta Grcbaz, podčastnik am. voj. Thomas A. Hale in gospodinja Liliana Loža-, geograf Arri-go Fer-raris in inženirka Liana Zctto UMRLI SO: 58-letna Carla Fab-bri, 53-letn-a Epaminolda Adaman-tino, 79-letni Riccardo Žohar, 84-lctna Antonia Honsell, 90-letna Marig Panghers vd. Chivilo, 64-lema Giovanna Furlan por. Ze-r al, 62-letni Aldo Valmarin, 77-ltina Argia Bitesnik por. Pedroc. co, 32-letni Aitio Scali, 67-lelni Luigi Giovannini, 96-letni Guido Moggioli, 78-1 etna Maria Reuting vd Piroi, 75-letni Antonio Pie-tro Beacco, 59-letna aiovanna Valdemarin por. Cucchi. OKLICI: Agent CP Glovannt Tell in gospodinja Evelina Seru gnani, krojač Sergio Fozzer in prodajalka Renata Piemonte, železničar Giuseppe Olivieri in gospodinja Celeste Vigiano, kapitan 1 ranceseo Salmaggi In uradnica Licla Viduili, mizar Cesare Sre-bout in gospodinta Elda Rugo, mehanik Sergio Tadina in natakarica Fulvta Renner. uradnik Luigl Ce-lii in gospodinja Lauri-sa Lugnani, železničar Luciano M; 1 a:; o v i c h in bolničar Bruna Barazzutti klepar Albino Rava-lico in delavka Antonia Spadam, električar Simeone Buran in gospodinja Ester Dclost, šofer Leopold« Sicuri m frizerka I.uigia Fernetlch, delavec na žerjavu Gtrmano Nadrlin in gospodinja Ada Makarovič, električar Miche. te Bacci in gospodinja Rosa Ker- OTVORITEV SEZONE 1958 - 59 V TRSTU • V torek 2. decembra 1958 ob 20.30 v Avditoriju v Trstu premiera ZLOČIN IN KAZEN (Prosta interpretacija v treh delih po romanu F. M. Dostojevskega) Napisal DINO DARDI Režiser JOŽE BABIC Scenograf SVETA JOVANOVIČ Asist režije ADRIJAN RUSTJA Scenska giasba PAVLE MERKU' Prevedel dr. ANDREJ BUDAL Osebe: Rodijon Roma- novič Raskolnikov, dijak - Miha Baloh; Porfirij Petrovič, preiskovalni sodnik - Rado Nakrst; Semjon Zaharovič Mar-meladov, državni uradnik - Jožko Lukeš; Ra-zumihin, dijak - Julij Guštin; Arkadi j Ivanovič Svidrigajlov, posestnik - Stane Starešinič; Sonja, hči Marmeladova - pocestnica - Mira Sar-dočeva; Dunja, sestra Raskolnikova - Bogdana Bratuževa; Pulherija, mati Raskolnikova - Leli Nakrstova; Nastasja, dekla - Zlata Rodoškova; Katerina Ivanovna, druga žena Marmeladova -Štefka Drolčeva; Polječ-ka in Lidočka, otroka Katerine Ivanovne - ***; Krčmar - Modest Sancin: Natakar - Silvij Kobal; Gost - Stane Raztresen; Pijanec - Josip Fišer; Kočijaž - Danilo Turk; Zdravnik - Justo Košuta; Poulična pevka z otrokoma - Nada Gabri-jelčičeva; Stražnik - Anton Požar; Čuden človek - Edvard Martinuzzi. Dogaja se v Petrogradu v letu 1865. PONOVITEV V SREDO 3. DEC. 1958 OB 20.30 V AVDITORIJU V TRSTU Veljajo gledališki kuponi! Prodaja vstopnic v Trž. knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11. I Savona. 14.00. »Timbuctu*, S. Loren, J. Wayne in R. Brazzl. Technicolor. Viale. 14.00; «D’Artagnanov meč*, George Baker, Sylvia Syms. Vittorio Veneto. 14.00: «Tym in Jerry v drugi fantaziji*. Belvedere. 14.00: «Pustolovec iz Hongkonga*, C Gable in S. Hayward. Marconi. 14.30: »NenaOkriljivi Godfrey», J. Allyson, D. Niven. Cinemascope Technicolor. Massimo. 14.30: »Veter strasti*, E. VVilliams, J. Chandler. Cinemascope, Technicolor. Novo cine. 14.00: #Davy Crockett in gusarji*, Fiei Parker. Odeon. 14.00: «Davy Crockett in pirati*. Technicolor. Radio. 14.30; «Gcspa zleti*, L. Turner in J. Chandler. KINO V MILJAH Europa; »Razbojnikov poljub*. Volta; »Zlate noge*, Totb, R. Como in M. Czrotenuto. Verdi: »Most na reki Kway», VV. Holden, A. Guinness. Technicolor. Roma: «Obtežilna priča*, T. Po-vver, M. Dietrich in C. Laugh-ton. Ani in Lojzetu. Simoniču, ki praznujeta danes zlato poroko, čestitata in jima prisrčno želita še mnog0 let zdravja in sreče v skupnem življenju, nečak Stanko in svakinja Tonči. Enaka voščila jima izreka družina Žarka Simoniča. Kdor se hoče zabavati in naplesati, naj pride v soboto 6. decembra na VESELO MIKLAVZE-VANJE s plesom od 21. do 4. ure, ki bo na stadionu »Prvi maj*. Vstopnice in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 od 2. dec. dalje. Tu oddajte tudi darila, ki jih sprejemajo od 4. do 6. decembra; lahko pa odda-ste darila tudi zvečer na stadionu. mac, uradnik Aldo Micalessin in učiteljica Antonia Lorvgo, natakar Narciso Bidisnich in uradnica Nedda Zvittan, kapitan Giuliano Brizzi in bolničarka Nerirna An-tcr.eill, brivec Giovaoni Hrovatin in gospodinja Luigia Kržišnik, delavec Vincenzo Gregori in gospodinja Giovanna Grgič, parke-tar Nunzio Laigoni.gr« In šivilja Maria Rosa Ruggiero, mehanik Glovanni Leghisa in gospodinja Nadia Cergol, finančni podčastnik Luigj Campisi in gospodinja Antonia Di Natale, doktor kdnu-je Teodoro Cerkvenik in urad-rica Teresina Posar, inženir Ral-sa Lafayette Batton In gospodinja Marisa Bonnes trgovec Gio-vanni Quaranta in gospodinja Fiorella Pasini, uradnik Ardumo Vichele Degano in uradnica Maria Grazia Franchi, pomorščak Onofrio La Faucl In gospodinji' Emilla Franelirh. trgovec Carlo Della Perma in gospodinja Gu-glelmina Potenza. delavec Gio-vanni Libero Sain in gospodinja Giovanna Dobrilovich, radioteh-nik Egidio Luciano Corda In uradnica Graziella Tina Benelli. NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Bzrbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Btnussi. 'H. Cavana U: Al Gale-no. IJl. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Aiia Minerva Trg Sv Frančiška 1; Ravasiui, Trg Liberta 6; dr M .»ni, Barkovije Nicoli, Skedenj —«»---------------- LOTERIJA KARI lu 31 80 68 59 CAGLIARI 48 35 86 25 47 U OKENCA 70 28 6 55 45 GENOVA 73 49 16 88 67 MiLAN 55 45 23 22 8 NEAPELJ 52 5 16 54 43 I ALERMO 12 28 70 67 88 h'M 50 47 64 27 79 TURIN 59 67 42 73 6« BENETKE 82 84 60 7 57 ENALOTTO IX 22 XX IX X2 IX Dvanajsticam bodo izplačali po 113.024, enaislicam 57.547 in deseticam 7420 lir. (nnltOVI IN l*KINI»liYKl) Karel. Kodrič iz Gorice daruje 1000 Ur za tiskovni sklad »Primorskega dnevnika*. Namesto cvetja na grob pokojnega Ernesta Žerjala daruje prosvetno društvo Skedenj 3.000 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujeta Kristina in Srečko 2.000 lir Ob peti obletnici smrti nepozabne matere Olge Dougan darujeta v počastitev njenega spomina hči Boža in zet dr. Rudolf Ptrhavc 2.000 lir za Dijaštko Matico V počastitev spomina pok. Er-r.tsta Žerjala daruje družina Ve-kjet 1000 lir za Dijaško Matico. ( OtBn\LlSČA~) VERDI Danes ob 16. uri zadnja predstava L. Roccove opere »Monte Ivnor*. V sredo ob 20.30 druga predstava opere «La sonnambula*. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri »Ljudje pri oknih* od C. Lodovicija. Izvaja igralska skupina Cesca Baseggia. I KINO Excelsior. 15.00: «Polkovnik ln jaz*, Danny Kaye, Curd Juer-gens. Fenke. 14.00: «Uga)a premnogim* Brigitte Bardot C. Juergens. Cinemascope. Eastmancolor. — Mladi i prepovedano, Nazlonale. 16.00: »Kitajski zid*. Ferraniacolor-totalscope. 300 lir, Arcobaleno. 14.00: »Starec in morje*, S. Tr»cy Technicolor. Supercioema. 14.00: »Dvoboj v trdnjavi Smith«. Robert Evans, H. O' Brian. Fllodrammatlco. 14.30: »Sabrinine lepe noge*, M Van Doren, A. Cifarlello. Grattacielo. 13.30: »Deset v lju bežni*, Clark Gable in Doris Day. Cristallo. 14.00: »Neki nasmeh*, R. Brazzi, J Fontaine, cinemascope, technicolor. Capitol. 14 00; »Cirkuški princ*, D. Kaye, P. Angeli, cinemascope, technicolor Astra Roinno. 14.00: »Lovci*, R Mitchuni. Alabarda, 14.00: »Zakon močnejšega*, S. Mac Lalne, cinemascope, technicolor Aldebaran. 14 00. »Kamikaze: človeški torpedi* Aristcn, 14.00: »Moja sestra Eve lina*, J Leight, J. Lemmon. Aurora. 15 00: »Bonjour trlstesse*, D Kerr, Jean Seberg. Garibaldi. 15.00- »Dolina usode*, G. Pevk in G Garson Ideale. 14.00: «Globoke vode* Alan LaJd, Dlanne Foster. Impero. 1500: »Bcnjour trlstesse*. ItaHa. 14.30: «Og)edalo na dve strani*, I Desny, M. Morgan S Milo Moderno. 14.00’ «Enainštiridese-ti», Isolda lsvitskaja, ruski film. S. Marco. 16.00: «Daljna obzorja*, A. Ladd, V. Msyo, E. 0’Brien GOSTILNA KRIŽMAN v Velikem Repnu priredi danes 30. t. m. od 18. do 24. ure zabavni »eter s plesom Igral bo priljubljeni orkester «HERMAN» Vljudno vabljeni ! Za, Miklavža mladini lepo slovensko knjigo. Res lepo izbiro Vam j« pripravila TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 2 tel. 61-792 CITATELJI ! Naročite se na ^Primorski dnevnik> za leto 1959 že sedaj in ne čakajte novega leta. Vsak novi naF.<^nl^ bo prejemal takoi h od dneva narožl,.nj 31. dec. 1958 - žaston)’ Snšee?epod°sblofen|o 5» ? SSS melodijami. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE- PRIMORSKEGA DNEVNIKA MALI OGLASI MOTOGUZZI! Ekonomični in večji avtomobili. Obrabljena vozila s predelanimi motorji, na razpolago! Karburatorji Dellorto, delavnica za popravila. Bati Auto-motodiesel. Cremascol), Trst, F. Severo II. »EMPORIO DELLO SCAMPOLA- MEa, .Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke: svile, najlona, volne za obleke in suknje, flanela, plet, popelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo. V TRSTU v veletrgovini »Felice*. Ul. Carducci 41, nasproti pokriti tržnici, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst, dežni plašči za moške in ženske, lilače iz žameta ter že izdelane obleke in posamezni jopiči, vse po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo ravnokar prejeli 10.966 Mont-gomery plaščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega kunca po reklamni ceni, t. J. po 4.666 lir. Torej pomnite, v veletrgovini »Felice* v Trstu dobite bunde po 2 966 lir. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. BO®;*1!* »i®®®30® Hočete veliko ... ? prihraniti • Za negovanje vaše in za vse, kar P ,g„e jete, da se ohranite in mladostne, to je ^ kozmetična sredstva * e. go kože in higieno, ^ me najboljših znam 'aSte, vila za lase,- z°b"f„vo ž* toaletno milo, sm “' fUrne ' ustnice, razne P3.. cc. itd. dobite po nalrH(-nšni° nah za široko po«osnJ pri firmi Cosiilidi & Pjndj! TRST, UL. CARDUCCI. & (vhod na koncu P , Frizerke in brivci, vsa trebna kozmetična *r ■„ stva najboljših znam,t„gii po konkurenčnih cen dobite prav tam OGLEJTE SI NAŠE BE V PASAŽI! (v ° TRGA GOLDONI) S000S0B00000I Izšel je ‘J-acUatitski k* poročal o izidu svojih 1 ,aasovorov. Zupan je Stamu-Prikazal položaj našega jj*^a in ga povabil na oseb-* obisk, katerega datum pa 1 mogoče predvideti. Stamu-' pa je rekel, da bo za svoje ™redovanje v vprašanju SA »« 'zbral najprimernejši tre-^ielc za dosego najboljšega Stamuti ni preklical r*®Penzij, ampak je samo re-j ’ da do njih ne bo prišlo, *e bo zboljšalo proizvodno *oje v livarni. Lahko pa se suspenzije podaljša od 12 1,1.16 mesecev. '10M . Delavska zbornica Proglasila v četrtek dve-protestno stavko, s kale hotela sindikalna orgija podpreti svojo zS-,ev°> naj osrednje in kra-tvPe oblasti sestavijo še pred petkom pogajanj z mini-mtvom za državne udeležibe, 1 bodo predvidoma v tem j a«u, stvaren načrt za mo-ernizaCijo SAFOG in popol ?>aiz; ht, to raposlitev vseh delavcev j “ uradnikov. Na Trgu C. Bat-i Ifl je bilo tudi sindikalno ! Ofovanje. r*valski konzorcij | ^omasacija prevalskega po-. je povzročila med člani j|.?a konzorcija, lri so mali i srednji posestniki, veliko , .,aadovoljstvo, ker se je upo-j ve.Val° samo interese štirih I k! zemljiških lastnikov, ‘erim so združili vse njive j j ee-ioto in so za to izbrali j , »ajboljše, medtem ko so elili malim kmetom odda- ni promet, sprejela zahtevo Podgorcev in znova uvedla promet po stari progi št. 7. Na progi št. 8 pa bo ob praznikih peljal avtobus v Sovodnje tudi ob 19.30. Tržaški trio v soboto v Gorici V soboto bo koncertiral v Gorici Tržašiki trio. Prireditev organizira odbor za glasbeno delovanje. Skupino sestavljajo pianist Dario De Rosa, violinist Renato Zanettovich in violončelist Libero Lama. Nastopali so že po vseh kontinentih. «»------- Avtobus v Trst k opereti Boccaccio ZSPD organizira 14. decembra avtobus v Trst na premiero operete Boccaccio v Avditoriju. Odhod ob 14. uri izpred Bratuša, Vpisovanje do 5. decembra na ZSPD in v kavarni Bratuš. Voznina in vstopnina 1.100 lir. Sporočilo ministrstva za delo Doberdobu in Sovodjnam 4 milijone za popravilo cest 'O hTiarenn Skupno bodo goriški pokrajini dodelili 39 milijonov lir Ministrstvo za javna dela je dodelilo goriški pokrajini 39 milijonov lir za delovišča in pogozdovanje. Doberdobška občina bo prejela za urejevanje cest 1 milijon 737.000 lir (20 delavcev za 1520 delovnih dni). Gorica 3.079.000 lir za ureditev prostora pred civilno bolnišnico (40 delavcev 3040 delovnih dni). Sovodnje 2.328.000 Ur za popravilo glavnih poti (20 delavcev 2040 delovnih dni. Gorica; 2.313.000 lir za pogozdovanje ob Soči (20 delavcev 2040 delovnih dni). Gorica: 1 996.000 lir za pogozdovanje (20 delavcev 2040 delovnih dni). Juventina v Casarso Klub Juventina organizira danes avtobusni izlet v Casarso, kjer bo igralo štandre-ško moštvo. Odhod avtobusa ob 12.15 izpred garaže podjetja Drossi v Ul. S. Pellico, ob 12,30 s trga v Standrežu. Voznina 300 lir. «»------ Včeraj otvoritev Andrejevega sejma Včeraj popoldne se je začel tradicionalni Andrejev sejem. Otvoritve so se udeležili predstavniki občinske oblasti. Najprej so začeli s srečolovom v korist zavoda Oddone Lenas-si, nato pa so otvorili razstavo vin. Ze v popoldanskih urah Je bil po prostorih sejma velik živ-žav. Opaziti Je bilo zlasti veliko število gostov z obmejnega jugoslovanskega področja, ki so izrabili dva dni praznika za obisk sejma. Goriško županstvo poroča, da bo od jutri, 1. decembra dalje zaprta za promet Ulica Giustiniani, zaradi cestnih popravil. Cesta bo ostala zaprta do zaključka del. K in manj vredne njive. Prevalrski izsuševalni kon- j jJClj je bil ustanovljen pod j J|l2niom- Do sedaj so za dela I Zmii “koh 800 milijonov ' Vendar od njih ni nobe-Prave koristi, ker kanali !*Padajo, po drugi strani pa L »e upošteva volja članov, i,®* zagotavlja pravilnik. Ko na seji! pokrajinskega ata, ki bo v soboto 6. de-.Jibra, razpravljali o . tem [Spanju, se bodo predstav-‘ai levice zavzeli za spošto-,a»je pravilnika, ki predvi-,Va_ vsaj dve letni skupšči-o^vlanjenih kmetovalcev ter j asno pregledovanje in po-. avljanje izsuševalnih na-Mav Ua azila za bencin proste cone številni lastnik avtomobi- ... tn motociklov so se nam ^tožili ker avtomobilski odnosno trgovinska zbor-izdaja šele Sedaj dvojni i-tok bencinskih nakazil, na-k6sto da bi to storila poleti, Sc 1 *«v »je Se lastniki prometnih sred- vozijo na izlete, kopali itd. in porabijo več gonj,9. Poleg tega je bilo last-. °m črpalk sporočeno, da (j 0 nakazila ob koncu leta ^»bila veljavo. Ker so dali .novembru dvojni obrok in 0 storili verjetno tudi jj,C(?tnbra, je v prometu ve-bencinskih bonov, bi moli odgovorni organi podalj-v 1 njihovo veljavnost tudi j0»°vem letu, sicer jih morati, podati po smešni ceni, ali l'tn zapadejo, če si ne mo-zaloge ustvariti doma. P °večanje števila voženj 4vto>busov ATA dj Jkor smo že poročali, je ^žba ATA, ki vzdržuje mest- llllllllllllllllllllllllllllllltlllllllinilllllllllllllUIIIttllllllllllllllllliiillliitlilliiliiiHtHiilHliiillIlllimHtlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII Hude skrbi okoliških kmetovalcev Štandrešci in Sovodenjci nakupili manjše količine semenskega krompirja Ostajajo tudi smeti na smetišču, ki bi jih moralo ob setvi pšenice zmanjkovati dilo 10 otrok, umrlo je 18 o-seb, poroke pa so bile tri. RODILJ SO SE; Annama-ria Bressan, Regina peressoni, Maria Grazia Žiberna, Cvetka Klanjšček, Robert Klanjšček, Pietro Fazzari, Francesco Frat-tini, Paolo Pozzoli, Elena Be-vagna, Amna Civitelli. UMRLI SO; 78-letma gospodinja Marija Trpin; 86-letni upokojenec Sebastjan Zoff; 75-letna gospodinja Giuseppina Rjnaldi vd. Foghini; 55-letna gospodinja Karolina Mučič por. Rusijan; 63-letna gospodinja Teresa Amibrosi; 83-letni kmet Jožef Pintar; 73-letna gospodinja Marija Sosič vdova Breščak; 66-letna gospodinja Clementina Tambarin por. de Rosa; 62-letna gospodinja Assunta Castellan vd. Deros; 71-letna gospodinja Marija O-bit; 66-letna gospodinja Caro-lina Gasparin vd. Bresciani; 52-letna gospodinja Karla Mer-molja por. Corrata; 72-letni kmet Giovanni Tausani; 68-letni uradnik Ernesto Brumat; 68-letni mehanik Davide Bean; 74-letna gostilničarka France-sca Battistutta vd. Pais-Bolia; 54-letni kmečki delavec Rudolf Podbršček; 56-letna gospodinja Marija Kenda poročena Perco. POROČILI SO SE; agent javne varnosti Emilio Chizzo-lini in gospodinja Stella Tu-disco; mesar Terenzio Turus in tkalka Bruna Severin; trgovski pomočnik Bruno Zit-ter in brivka Maria Luon-go. OKLICI; vojaški zdravnik Ordine in gospodinja Anto-nietta Mancini; sel Carlo Ullz-zi in gospodinja Elena Volcic; agent javne varnosti France-j sco Lauri in gospodinja Anna j Maria Zotti; uradnik Ezio Zop-V goriški občini se je v ted- polati in uradnica Maria Cu-nu od 23. do 29. novembra ro- mar; delavec Mario Terpin in V četrtek so pripeljali v Standrež in v Sovodnje semenski krompir «bintje», ki so ga kmetovalci naročili za prihodnje leto. Krompir je po 58 lir. Pričakujejo pa še krompir *oesterling», ki bo dve liri cenej&i. Standreški in sovodenjski kmetovalci so letos naročili veliko manjše količine semena kot prejšnja leta. V Standrežu so naročili samo en vagon blaga, medtem ko so prejšnja leta naročili po štiri do pet vagonov. V Sovpdnjah so prejšnja leta naročali po 60 do 70 stotov blaga, letos pa pičlih 9 stotov. Ce k pravkar navedenemu dejstvu dodamo še to, da kmetovalci v veliko manjši meri kot prejšnja leta odvažajo »meti a smetišča in da zaradi tega gnojilo ostaja, namesto da bi ga ob setvi pšenice primanjkovalo, tedaj ti dve dejstvi predstavljata po mnenju štandreških kmetovalcev zelo slab znak; standreški kmetovalci so letos slabo zaslužili z zelenjavo, saj marsikdaj skoraj ni imela cene. Tudi prodaja krompirja Je slaba. V veliki meri velja to za Sovodnje, kjer je kmetijska proizvodnja v glavnem podobna Standreški. Ce kmetovalci iz teh dveh vasi niso nakupili večjih količin semenskega krompirja, s tem še ni rečeno, da ga ne bodo sadili. Poskusili bodo z domačim semenom, ki morda ne bo toliko obrodil, kot semenski krompir, zato pa bodo prihranili denar za nakup semenskega krompirja. Rojstva, smrti in poroke tkalka Elidia Terčič; uradnik Dario Vinci in uradnica Lilia-na Orlando; obrtnik Firmino Grendene in gospodinja Vita Brancovig; kavamar Floriano Ciipriam in učiteljica Edda Vi-sintin. Iz St. Lenarda v Benečiji Odobreno posojilo za šolo v Kravarju Posojilnica je sprejela zahtevo šentlenartske občinske u-prave v Beneški Sloveniji za posojilo 9 milijonov lir za gradnjo osnovne šole in otroškega vrtca v Kravarju. Županstvo bo v kratkem dalo na dražlbo gradbena dela, kar daje upati, da se bo s delom pričelo še v tej zimi. Vaščani so vest sprejeli z zadovoljstvom. Košarkarsko srečanje Italija-Jugoslavija 8 dec. v Pesaru Italijanski reprezentanti za tekmo z jugoslovanskimi Najprej ločen in nato skupen trening dveh skupin IZ PODGORE Marjanu Kozlinu se zdravje popravlja V nedeljo so se otroci igrali pred podgorsko cerkvijo. Nesreča je hotela, da se je za Marjana Kozlina igranje slabo končalo, kajti pri J hudem padcu j« menda dobil notranje krvavitve. Nekaj dni je bilo njegovo življenje v nevarnosti, v zadnjih dneh pa se mu je zdravje popravilo. Vaščani mu želijo, da bi kmalu okreval. Včeraj zjutraj je 68-letni Giovanni Grassi s Trga Muni-cipio 8, hodil v pijanem stanju po ulici in zaradi tega je padel na tla ter si povzročil rano na desnem očesu. Obvezali so ga v bolnišnici Brigata Pavia. RIM, 29. — Za mednarodno košarkarsko srečanje moških reprezentanc Italije in Jugoslavije, ki bo 8. dec. v Pesaru, je italijanska košarkarska zveza sklicala naslednje igralce: Pieri, Riminucci, Volpato, Sardagna, Bertini (Simmen-thal), Lucev, Gambini, Cale-botta, Alesini, Canna (Virtus Oransoda), Motto (Levissima Cantu), De Carli (Gira Santi-pasta). Igralci Pieri, Riminucci, Volpato, Sardagna, Bertini in Motto bodo trenirali pod vodstvom zveznega tehničnega inštruktorja prof. Paratoreja v Milanu od 1. do 3. dec., igralci Lucev, Gambini, Cale-botta, Alesini, Canna in De Carli pa bodo trenirali od 1. do 3. dec. v Bologni pod vodstvom pomožnega zveznega tehničnega inštruktorja Prima. Obe skupini se bosta nato združili v četrtek 4. dec. v Pesaru kjer bosta dopolnili priprave pod skupnim vodstvom obeh trenerjev. Poleg imenovanih je košarkarska zveza sklicala za 4. dec. v Pesaru še naslednje igralce: Cescutti (Simmenthal), Pel-lanera (Virtus), Vittori (Mo-tomorini), Bonetto (Petrarca), Stefanelli (Petrarca), Velluti (Olimpia), Borghetti in Roschi (Stella Azzurra) in Pozzo (Cus Genova). Ti igralci bodo odigrali predtekmo k srečanju med Italijo in Jugoslavijo z ekipo Lanco Pesaro. Končno je zveza pozvala v Pesaro tudi trenerja Rubinija in Tracuzzija kot sodelavca. V pesaru bodo italijanski reprezentanti nameščeni v hotelu Dolcini, jugoslovanski pa llllllllllllllllllllllllllllllllllHIllHtllllllllllllllll Omiljena prepoved za vožnje tovornikov Ker v zimskiih mesecih ni toliko avtomobilskega prometa, je goriški prefekt odredil, da tovorniki ob nedeljah in praznikih ne smejo voziti samo med 9. in 21. uro. Prepoved velja do 31. decembra 1958. V bolnišnico Brigata Pavia so včeraj ponoči ob 2.40 pripeljali 31-letnega Bruna Šte-karja iz Steverjana, ki je padel z lastne vespe, ko se je vračal iz Jugoslavije skozi blok pri Rdeči hiši. Ugotovili so mu pretres možganov in rane po raznih delih telesa. Kino v Gorici CORSO: «Drevo življenja«. M. Clift in E. Taylor, barvni film v cinemascopu. Pričetek predstav ob 14.30 uri. VERDI. 14.30: «Lina in kavalir«, gledališko gostovanje s Franco Valeri. VITTORIA. 15.00: «Moja sta- ra mati je policaj«, T. Pica in M Riva. CENTRALE. 15.00: »Maščevanje poročnika Browna», R. Calhoum in B. Garland barvni film v cinemascopu. MODERNO. 15.00: »Bitka pri Fort River«. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na gorišlkem letališču zabeležili najvišjo tem: peraturo 7,2 stopinje ob 14. uri, najnižjo pa 1,8 stopinje ob 1. uri. v hotelu Brig. Prodaja vstopnic se bo začela 4. dec. Cene vstopnic od 1000 do 400 lir. SABLJANJE Svetovno prvenstvo 1959 julija v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 29. — Madžarska agencija MTI je sporočila, da bo svetovno sablja-ško prvenstvo 1959 v Budimpešti od 12. do 25. julija. Kot znano, je bila za sedež prvenstva za 1. 1959 na kongresu mednarodne sabljaške zveze določena Budimpešta, ni pa bil določen datum. PLAVANJE LONDON, 29. — Angleška plavalna zveza je naslov ({Plavalka leta» podelila olimpijski in evropski prvakinji Ju-dy Grinham. Campari prvak peresne kategorije Dvoboj Scortichini - Garbelli razveljavljen MILAN. 29. — V prvi borbi nocojšnje boksarske prireditve v Milanu, ki je osredotočena na borbah za državno prvenstvo peresne in srednje kategorije, je v srednji kategoriji Bandoria iz Verone premagal po točkah v 6. rundah debutanta med profesionalci Terabusija iz Pavie, v naslednji borbi lahke kategorije pa je Francoz Pepeder premagal s tehničnim K. O. v 4. rundi Merla iz Bočna. Sledila je prva borba za državno prvenstvo peresne kategorije, v kateri sta se spoprijela Campari iz Pavie in Polidori iz Grosscta. Zmagal je po točkah v 12 rundah Campari in osvojil državno prvenstvo. V predzadnji borbi večera Je Bozzano iz Sestri Levante premagal s tehničnim K. O. v 6. rundi KivaFija iz Tonga. Borba za prvenstvo srednje kategorije med prvakom Scor-tichinijem in Garbellijem je bila razveljavljena v začetku 10. runde zaradi suma o predhodnem dogovoru med boksarjema glede izida dvoboja. Premija ki je bila namenjena boksarjema, je bila zaplenjena. (imiitiiitiiimiimimiMtmiiimimiiiimiiiUMmiiiimmmiiiimiHimiitimiitiimmimimiiiii Teniško prvenstvo Novega Južnega Walesa Cooper je premagal v finalu mladega Amerikama Buehhalza Med posameznicami j‘e zmagala Južnoafričanka Schuurman SYDNEY, 29. — Avstralec I San Giovanni - Gradese, di-Ashley Copper je zmagal med I letanti. Igrišče pri Sv. Ivanu posamezniki na turnirju za te. niško prvenstvo Novega Južnega Walesa v Sydneyu. V finalu je premagal mnogo obetajočega 17-letnega Amerikan-ca Earla Buchholza v štirih setih z rezultatom 6:0, 6:1, 7:9, 6:2. Med posameznicami je v finalu Južnoafričanka Schuurman premagala Avstralko Jea. ne Lehane s 6:2, 4:6, 6:4. V kategoriji juniorjev je končno med posamezniki Avstralec Ken Flechter premagal rojaka Martina Mulligana z 9:7, 5:7. 6:4. 6:4. V finalu mešanih dvojic sta Avstralec Mark in Južnoafričanka Reynolds premagala I-talijana Sirolo in Avstralko Long s 6:4, 7:5, NOGOMET Argentinski sodniki pod zaščito policije BUENOS AIRES. 29. — Nogometne sodnike za tekme prve argentinske lige bodo odslej stražili posebni oddelki policije. Dva agenta bosta pripravljena za intervencijo pri izhodu z igrišča. 15 pa jih bo stražilo v slačilnicah. Razen tega bodo sodniki po tekmah zapust.itli stadion z avtomobilom policije v spremstv.u častnika in dveh agentov. Pred dnevi so argentinski sodniki izjavili, da ne bodo prišli na nogomtena igrišča, če ne bodo primerno zaščiteni. In temu še pravijo šport...! Danes v Trstu KOŠARKA Pallacanestro Stock - Gira Santipasta, Prva serija; športna palača na Montebellu ob 17.30. Predtekma ob 16. uri. NOGOMET Triestina - Verona. Junior-ski turnir za pokal «De Martino«. Občinski stadion ob 14.30. Libertas - Muggesana, diletanti. Stadion v Ul. Flavia ob 14,30; Cremcaffč - Aquileia, diletanti. Igrišče Ponziane ob 14,30; . ob 14,30: Istria-CRDA, diletant!. Igrišče Pofiziane ob 11. uri. Fortitudo - Cervlgnano, diletanti. Igrišče v Miljah ob 14.30. RUGBY CUS Trieste - Gruppo S. Al-legri Padova «promozione». Igrišče pri Sv. Alojziju ob 14. ODBOJKA SPES Trst - AGI Gorica, žensko prijateljsko srečanje. Telovadnica v Miljah ob 15,30. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 13.30. Glavna dirka za Premip dei Salmoni«, lir 330.000, proga 2080 m. Dirka Totip. DANES NA STADIONU Triestbta - Verona za pokal «De Martino Danes ob 14.30 bo na občinskem stadionu pri Sv. Soboti nogometna tekma za mladinski pokal «Emilio De Martino« med Triestino in Verono. Triestina bo nastopila v naslednji postavi: Riccobon; Dudine, Varglien-, Pellegrini, Merkuza, Rocco; Auber Del Negro. Forti, Puia, Brazzutti. Rezervi: Valentin in Zorzit. Tragična nezgoda madžarske enajstorice BUDIMPEŠTA, 29. — 1 mrtev in 23 ranjenih — to je tragična in niti še dokončna bilanca prometne nezgode, katere žrtev so bili nogometaši madžarske enajstorice Alma-sfuzitoe, ki so se z atvobusom vračali z neke nogometne tekme. Na nezavarovanem železniškem prehodu je v njihov avtobus zavozil vlak. Vratar moštva Imre Sandor je bil na mestu mrtev, skoraj vsi ostali pa so dobili težke poškodbe z zlomi in možganskimi pretresi. • * * RIM, 29. — V anticipirani tekmi C lige je Cosenza premagala Fedit z 1:0 (0:0). Edini gol je dosegel v 27’ Pal-pacelli. Finale XI. jugoslovanskega nog. pokala Crvena zvezda ■ 4:0 Poslovilni nastop enega najboljših jugoslovanskih povojnih nogometašev - Rajka Mitiča BEOGRAD, 29. — Na stadionu JLA v Beogradu je bila danes popoldne odigrana finalna nogometna tekma XI, tekmovanja za • jugoslovanski nogometni pokal med beograj. so Crveno zvezdo in mostarskim Veležem. Tekma se je.kopealft z zmar go Crvene žvezcfe z rezultatom 4:0 (0:0). Beograjski ligaš je tako že četrtič v 11, l^tih oavu. ji! dragoceni pčkal maršala Tita, katerega je iz rok maršalovega zastopnika sprejel v 1-menu kluba njegov kapetan Rajko Mitič, ki je z današnjim nastopom zaključil svojo briljantno nogometno kariero, in ki je samo za Crveno zvezdo odigral 569 tekem in dosegel 267 golov. Tekma sama je v prvem polčasu potekla v znamenju izenačene borbe, v kateri je Ve-lež nudil Crveni zvezdi nepričakovano močan odpor, čeprav je nastopil brez dveh svojih najboljših igralcev Zelenika in Mujiča. Crvena zvez. da je Imela vtem delu sicer več od igre, toda njeni napadalci so pred vrati vse preveč oklevali. V drugem polčasu se je Ve-lež dobro upiral vse do 16’, ko je Kostič dosegel prvi gol po krivdi obrambe Mostarčanov. Potem se je igra umirila za nekaj časa na sredini igrišča .dokler ni sledil bliskoviti zlom gostov, ki so v petih minutah prejeli kar tri gole. Prvega je po lepi akciji in z ostrim prizemnim strelom s kakih 20 m dosegel Borozan v 24, drugega v 27’ z enajstmetrovke Kostič in tretjega Rudinski s krasnim volejem na Kostičev predložek. Crvena zvezda je poslej prevladovala na igrišču do konca, vendar se rezultat ni več spremenil. Takoj po zaključni tekmi je bila na igrišču svečana predaja pokala z nagovorom zastopnika maršala Tita in z zahvalo Rajka Mitiča, ki je poudaril veliko važnost tega pokalnega tekmovanja, v katerem je letos sodelovalo čez 1000 klubov, za dvig kvalitete nogome. ta v Jugoslaviji. Zahvalil se je tudi vsem, ki so njegovi e-najstorici in njemu osebno dajali moralno oporo v težkih in veselih trenutkih. Rajko Mitič, eden najpriljubljenej- šik jugoslovanskih nogometa* šev po vojni, je dejal; da mu je težko deti slovo soigralcem in nogometu sploh, da pa ga leta pozivajo, da odstopi svoje mesto mladim močem ki naj naprej uspešno zastopajo jugoslovanski nogomet v svet*. * * * ZAŽREB. 29. — V prijateljski tekmi je Hajduk iz Splita premagal Dinamo z 1:0. LJUBLJANA, 29. — V pri. jateljski tekmi je Odred premagal Novo Gorico z 2:0. BOKS NUERNBERG, 29. — Nemec Ernst Zetmann je premagal zaradi dokvalifikacije v 6. rundi italijanskega boksarja srednjelahke kategorije Renata Giaccheja, * * • NEW YORK, 29. — Bcsma-noff, nedavni zmagovalec nad Argentincem Miteffom in A-merikancem Murtryjem, je ie gubil dvoboj z Amerikancem De Johnom po točkah v 10 rundah. * * • LOS ANGELES, 29. — Svetovni prvak mušje kat. Argen. tinec Pascual Perez bo 15. dec. branil svoj naslov proti Filipincu Dommyju Ursui. Med : potjo na Filipine se je ustavil v Los Angelesu, kjer se, j* sporazumel za dvoboj z Mehi-, kancem De Leonom. ’ vj Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tnt KINOPROSEK-KONfOVEL predvaja danes 30. t. m. ob 16 uri Warner Bros barvni lilm; > Zeleni gusar (II corsaro dri verdt); : c. r Prva predstava danes 30. t. m. i začetkom ob 14. ari Columbia film: AUOIE W1URPHY K ATHRVN GRANT • HOPE EMERSON JEFF DONNELL • JEANETTE N 0 L AN SEAN McCLORT - ERNESTINE WAOE TfcCHNICOLOR® Trdnjava Amazonk (II forte delle amazzoni) DRUGA PREDSTAVA od 16. ure dalje ter v ponedeljek 1. decembra ob 18. uri ponovitev «UmmtA r» (II ferroviere) Ss—: MA ČKA NA HRU časa počitnic sem bil na tih. Ni mi bilo takrat še »sjst let. Ker sem bil ble-'en kot vsi mestni otroci, »>so smatrali moji vrstni-'a kmetih za ravnoprav- I v stvareh, ki se tičejo ‘nih moči in različnih •'h spretnosti, ‘radi tega sem se čutil užaljenega v svojem po-'• Neprestano sem iskal ke, da bi se izkazal pred II z dejanjem, ki bi pri-0 mojih telesnih sposob- 'h in o mojem pogumu. a ves trud je bil dolgo «n. ;kega dne so govorili v *» fantovskem krogu o ki je zorelo v vrtovih ''k posestnikov, t'o neslo njj- mo njega valovje. Isto pot sem hotel uporabiti tudi za povratek, samo da bi se dal odvesti tedaj od vodnega toka še niže. Tako je prišel naposled tisti dan, katerega sem si bil določil, da izvršim svoj naklep. Zgodaj sem že čakal na preži. Srce mi je burno utripalo; ko so se končno odprla vrata in je stopil župnik s psom iz vrta na cesto, me je spreletel po hrbtu tak mraz, da sem vztrepetal po vseh udih. Vendar sem za nekim grmom naglo vrgel srajco in hlače od sebe ter skočil v vodo v samih plavalkah, h katerim sem bil priveeal tenko, mrežasto vrečo, da bi vtaknil vanjo ugrabljeno sadje. Potok je bil deroč in precej širok. Tudi njegova globina je bila precejšnja; zato je bil dohod v župnišče od te strani dokaj težaven, posebno še, ker je bil nasprotni breg porasel z gostim vr-bičjem. Struga me je kmalu zanesla do stopnišča, kjer je bil edini prosti dostop v župnišče. Toda komaj sem se bil oklenil lesenega ročaja, da bi ob njem prilezel iz vode, sem že opazil ob kuhinjskem oknu deklo, ki je lupila krompir in zraven pela zaljubljene pesmi. Naglo sem se torej pogreznil v vodo in od tam skrivoma oprezoval in čakal, kdaj bo izginila za trenutek od okna. Toda njej se očividno prav nič ni mudilo. Zatopljena je bila v svoj posel in ko je mimogrede za hip prenehala peti, sem opazil, da se ji je bila spodnja ustnica močno pobesila in da so bile njene vodene oči polne nekega tihega, sladkega ganotja. Vse to je dajalo njenemu obrazu sicer nečesa topega, skoraj smešnega, kar me je navdajalo z nekim tajnim, toda čimdalje bolj neznosnim srdom. Bil sem že ves iz sebe, ko se je naposled le »krenila in izginila za trenutek v notranjost kuhinje. Izrabil sem ta kratek presledek in smuknil naglo kakor mačka po vseh štirih po stopnišču navzgor in nato tik pod oknom, ob 'katerem se je nahajala še pred kratkim župnikova dekla, mimo hišnega ogla na vrt. Tam sem spotoma zagledal hišico, v kateri je spal Sultan, in tedaj mi je prišlo na misel, da bi pljunil vanjo, in ji tako pokazal, kako da preziram njenega prebivalca. Ker sem bil vsled prvotnega zaleta že stekel mimo nje, sem se povrnil in izvršil tako svoj naklep. ‘ Bil sem tedaj popolnoma miren. Razgledal sem se po vrtu in ko sem pri tem zapazil hruško, katero sem mislil okrasti, sem naglo pohitel k njej, se v skoku pognal do prve veje — zakaj drevo je bilo dokaj visoko — splezal po njej ob deblu navzgor in začel trgati sadje, ki sem ga spravljal v zanj pripravljeno vrečo. V tem pa je nenadoma za- hreščal ključ v vratih, ki so vodila na vrt, in ko so se odprla, se je prikazal v njih župnik s svojim psom. Prvi hip me je popadel tak strah, da mi je pošla sapa in nisem vedel, kaj mi je storiti; ko sem se naposled vendarle nekoliko osvestil, je bilo že prepozno, da bi skočil z drevesa in stekel k potoku. Zakaj pes bi me bil spotoma lahko dohitel. Ni mi torej preostajalo drugega, kakor u-panje, da me prišleca ne bosta opazila. Ko je župnik zaklenil vrata za sabo, je zahreščal njegov korak po stezi, ki je bila posuta z drobnimi kamenčki. Sultan mu je sledil s povešeno glavo, vendar pa sem bil pri tem opazil, da je ves čas skrivoma obračal svoje oči po vrtu. Na hruško, na kateri sem ždel in trepetal jaz v smrtnem strahu, se še ni bil ozrl, vendar me je navdalo baš to dejstvo z neko tajno, zloveščo slutnjo. Ko sta prišla naposled tik mojega drevesa — o, s kakšno naglico mi je utripalo takrat srce! — pa se je žival hipoma pognala v silovitem skoku ob deblu navzgor, brez najmanjšega glasu, da bi me bila skoraj dosegla. Kriknil sem v brezmejnem strahu. Župnik je tedaj obstal in je počasi pogledal v vejevje. Najine oči so se za hip ujele, nekaj časa me je opazoval popolnoma mirno, medtem ko sem jaz trepeta) v smrtni grozi, nato pa ga je stresel silovit krohot, v ka- terem sta pozvanjala srd in neko prikrito veselje. Na misel mi je prišlo, da bi ga prosil usmiljenja, toda nisem mogel izustiti iz sebe niti glasu. Tedaj je župnik odvzel psu nagobčnik ter ga odvezal od vrvica Potem jt pokazal s prstom name in mu zaklical, ščuvajoč ga; «Mačka!» Nato je odšel, ne da bi se bil še kaj zmenil zame. Sprva sem mislil, da je vse to le šala in da me je hotel samo hudo oplašiti ter s tem kaznovati za moi greh. Ko pa je začelo zahajati sonce in se on le ni hotel vrniti, moje golo telo pa je začel stresati oster mraz, se mi je začela plaziti v dušo grozotna slutnja, da me bo pustil nemara vso noč na drevesu. Najprej se je Sultan napil vode, nato je začel tekati po vrtu in se na videz ni več zmenil zame. Toda samo prestopiti je bilo treba z veje na vejo, pa se je že pognal s srditim skokom ob drevesu navzgor. Zobje so mi šklepetali od mraza, ki mi je rezal ude, kakor da smo sredi zime. Začel sem tiho . ihteti. Morda, sem mislil skrivaj, da bom s tem omehčal Sultanovo pasje srce? Ko pa sem videl, da mi to nič ne pomaga, sem začel kričati na vse grlo, da ne bom nikoli več kradel in naj se me zato gospod župnik usmili. Toda njega ni bilo več na spregled. Mraz je postajal čimdalje bolj neznosen in večkrat mi je bil že zastal utrip srca zaradi njega. Tedaj je prišla dekila mimo hišnega ogla in je prinesla psu v skledi večerjo. Bilo je še vedno dovolj svetlo, da sem videl, kako se je kadilo iz tople jedi, ki jo je pes naglo pogoltal. Kaj bi bil dal takrat, da bi bil jaz na njegovem mestu! «Gospodična, lepo vas prosim, pridržite psa, da zlezem z drevesa. Saj ne bom nikoli več...v sem jo začel prositi z glasom, ki mi je močno drhtel od ihtehja in mraza. In res! Prijela je psa za o-vratnico in mi pomignila, naj se naglo poberem iz vrta. Tedaj pa se je odprlo okno in iz njega je zadopej ostri župnikov glas; «Framcknf!» Dekla se je stresla ob njem -— videl sem to popolnoma natančno — in je naglo izpustila psa, ki se je divje zakadil proti drevesu, na katerem sem čepel jaz. Ona pa je tiho odšla... Začel sem iznova kričati in sem vpil tako dolgo, da mi je omagal glas. Potem sem se vdal nekako v svojo usodo in sem se lotil hrušk, ki pa jih nisem mogel skoraj piti prinesti do us jt U*o se mi je treslo te8o od Neznosnega mraza. Naposled sem popolnoma otopel za vsako čustvo. Zakaj strah in trnesne bolečine, ki mi jih je povzročil mraz, so že bili prekoračili mejo, katero bi bil še mogel prenesti. Edino željo sem še imel, da pridem za vsako ceno s tega peklenskega drevesa, katerega sem se jedva še oprijemal in bežim nato kamorkoli na gorko in tam zaspim. Ne meneč se za psa, ki j* stal tik pod drevesom, sem se začel spuščati polagoma * veje na vejo, vedno niže, dokler nisem končno padel v rosno travo. Medtem je bila že legla noč na zemljo. Tam sem obležal nekaj trenutkov, natančno se še spominjam, da me je bil pri tem ovohaval Sultan, čigar topla sapa mi je povzročala neznansko u-godje, potem sem se polagoma dvignil in odtaval vta premražen do pasje hišice ter zlezel vanjo. Vem š«, kako sem se stisnil prav v zadnji kotiček in se zakopal tam v seno in cunje. Potem sem izgubil zavest... Ko sem se bil drugo jutro prpbudii iz prijetne dremavice ves tfipel, sem Čudoma o-pazil, da me je pokrival kožuh, ki pa ce je kmalu izkazal, da ni nikogar drugega, kakor Sultanov, tiste živali, pred katero je trepetala ysa vas. Naglo sem zapustil čudno ležišče, splaval ob potoku navzdol, pohitel po obleko in se vrnil nato Čil in zdrav domov, kjer pa zo la vedeli za mojo pustolovščino; župnikova dekla je bila ta sinoči obvestila moje gostita-lje o nji, kajti župnik sam me je bil opazil spečega poleg Sultana v pasji hišici, ko me je hotel med nočjo odrešiti moje hude pokore. ' lUz leta 1927|' TRST, nedelja 30. novembra 1958 Leto XIV. . Št. 285 (4130) V/V/'-■ r.r Cena 30 lir Tel.; Trsi 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini URBDNISTVO: I^NTECCHI «. •. 11. aat - TJSLEfON 93-ivS !: SŠ-F3* — Pištn: predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 2« — il, f - Podružnica GORICA: Ulica S. Penico t-li. — Teli. 3J-d2 — OGLASI; od 8. do 12 30 In od 15. do 18. — Tei. 37-338 — CENE v: ▼s*k mrn višine v širini ene«* 5.0lp"»* i/&ovaV.i iii*. f;nar*rwti pravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 ur beseda. it-tmi ■ fr-«nirr-l.TWTTin1 -nun - — -- _______ NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 FLRJ: v tednu 10 dm, nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780 polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Zalozn tržaškega tiska Trst 11-5274 -- Za FLRJ: AD1T, L)ZS, Ljubljana. Stritarjeva ul 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/ Težaven položaj demokratičnih sil pri današnjih volitvah v Franeiji Pričakuje ge večja volilna udeležba kakor v nedeljo V Alžiriji ge volitve zaključijo danes - 21, in 28. decembra volitve predsednika republike PARIZ, 29. — Za jutrišnji drugi del volitev v Franciji je pričakovanje zelo veliko. Od 4.65 poslancev jih je treba jutri izvoliti še 426. Za ta poslanica rne.ta se je nocoj potegovalo 1332 kandidatov. To število je precej veliko, tudi če se računa, da jo se nekateri delegati umaknili zadnji trenutek, to je dc pomoči. lo pomeni, da se bodo v večini volilnih sedežev potegovali za poslansko mesto trije kandidati in v nekaterih primerih štirje. Za izvoiitev zadostuie jutri navadna večina. Novi volilni sistem Je omogočil poraz komunistov. Ti so sicer na nedeljskih volitvah dobili največje število glasov, vendar se računa, da ne bodo dobili več kakor 20 poslancev. Zelo verjetno je tudi, da Thorez in Duclos ne brsta izvoljena, ker se proti komunističnim kandidatom ustvarja rovsod močna koalicija desničarskih strank, katerim pomagajo tudi Molletovi socialisti. Kar se tiče drugih strank, jg odvisno, kako se bodo volivci jutri orientirali. Preteklo nedeljo se je večina volivcev izrekla za »De Gaulle vo re1# TRANSADRIA d. d. IMPORT EXPORl THST - Sedež: (JI. Cicerone U, li Telefon: lil. Eicarone 30214 Scelo l.effnuml 96-715 vseh vrst leSd trdih goriv in strojev za lesno industrijo_ MOTOM 48 GGM Zastopnik: MOT« GILERa MOTOM ITAUANA Čudoviti motorček' ki vas pelje P°vs Prodaja UObavr, ZA MOTORJA. MOSCHtON * FR1SOR1 TRST, u. Valdirivo . Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in zajarrl čenim blagom. Tovarna KOLES MELILLO URAD -N UPRAVA V TRSTU Ulica A. Caccta 3. tel. 96-032 KOLESA VSEH VRST: ra moške, za ženske, otroška vseh velikosti. Na zahtevo se izdelajo Pu kolesa s poltorpedom. m®*'’ Bogata izbira pritiklin za kolesa in motorje: ^bave pedali, verige itd. Ugodne cene na debelo za ngg! podjetjem. ZAHTEVAJTE pONGD ^ » «, Donato CAPIMtSO Succ. TRST, Ulica lorrebianca 19 — P.O.B 3*4 IZVA2A DARILNE POŠILJKE Kolesa, motorna kolesa, avtomobile, radioap®*8^^# ^ ne stroje — nove in rabljene v naihitrejšem ^ nove in rabljene v najhitrejšem po zelo ugodnih cenah.