Ameriška Domovina v f E5 1 ri i i§§ AM E RIC-/H-HOIME IN SPIRIT ONLY SLOVCNIAN MORNING N€W$PAPCR CLEVELAND S, 0.. MONDAY MORNING, MAY 3, 1948 LETO L. - VOL L MUNICIJA V nih cenah. OROŽJE IN ITALIJO. — V začetku aprila je italijansko orožništvo v Mal-fati na Jadranski obali opazilo jugoslovansko ladjo in jo preiskalo. Našil so, da je pripeljala za italijanske komuniste 4,000 zabojev municije in 400 zabojev pušk. Tako Titovina pomaga laškim komunistom, doma pa ljudstvo strada. Poročajo tudi o tem, da ob ju-( goslovanski obali jadranskega morja med Reko in Kotorjem dela vojaštvo priprave za slučaj vojne. VELESEJEM V BASEL-U. — V Švici so prirediti mednarodni velesejem za usnje in kožuhovino. Jugoslavija se je udeležila tega velesejme z izdelki iz svinjskega usnja in s kožuhovino. To so predmeti, ki jih more Jugoslavija izvažati in za katere more potem kaj kupiti. ŠE O VEZANIH CENAH. — Jugoslavija je čudovita dežela. Isti predmet ima lahko trojno ceno. Odvisno, kje ga kupiš, če ga dobiš na karto ima svojo nizko naravno ceno. če ga kupiš na svobodnem trgu (kar se sme prodajati na svobodnem trgu plačaš oderuške cene v korist države, ki te odere. So pa še tretje cene, ki so vezane na to, Proda lahko na ta način in dobi tiste bone: Pšenico, rž koruzo, ječmen, oves, klavno živino, mršave prašiče, mast, surove kože, volno, krompir fižol, lan, konoplje, sladkorno peso, olje. Ne spadajo sem predmeti: zelje, kokoši, jajca in podobno. NEZAUPLJIVOST. — Kmetje gledajo na novo uredbo z nezaupanjem. Dobro čutijo, da je namen iztisniti iz njih vse blago in ga dirigirati samo v državno trgovino. Tako postaja kmet vsaki dan bolj odvisen od države. Na drugi strani pa izgleda uredba celo veliko bolj mogočna kot je v resnici. Kmet bo namreč imel primeroma malo takega blaga, ki bi ga mogel prodati državi potem, ko mu je predpisano že sama pobrala. IZGUBA ŽIVILSKIH NAKAZNIC. — Pisal sem že o tem, icako hoče titovski režim čim več ljudi prisiliti, da gredo delat v državno tovarno in da tako postanejo od države popolnoma odvisni. Država hoče vedno več popolnih sužnjev. Ko so razde-y ljevali nove živilske nakaznice, so jih da?i le tistim, ki delajo v (Dilie at 3. »trtni) O Lauschetu pripisujejo zmago Truplo vojaka Golinar dospe domov novi GROBOVI Johannu Wolf V petek zjutraj je umrla v Emergency Clinic bolnišnici dobro poznana Johanna Wolf poprej činkole, roj. Žabjek. Bila je stara 84 let in je stanovala na 697 E. 160. St. Doma je bila iz Device Marije v Polju, odkoder je prišla v Ameriko pred 47 let. Bila je članica št. 235 HBZ. Tukaj zapušča tri vnukinje: Mrs. Jennie Yurlic, Mrs. Jennie Černe in Frances Komočar, vnuka franka Komočar in Johna Komočar ter štiri pravnuke. Po. | greb bo jutri zjujraj ob 8:46 iz Svatkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije|Vnebovzete in na pokopališče sf, Pavla. Hubert G. Grchman V soboto zjutrfj je umrl v U. S. Marine bolnšnici Hubert George Grchman, star 29 let. Stanoval je na 19192 Abbey Ave. Rojen je bil v Forest City, Pa. Služil je v zadnji svetovni vojni. Bil je član št. 158 SNPJ. Tukaj zaptišča soprogo Albino roj. Maver, hčer Charlene, mater Frances, pot domače Simče-va, doma iz Bezuljaka pri Cerknici, sestro Mrs. Frances Globokar in brata Anthony. Pogreb bo v sredo zjutraj1 ob 8:30 iz Svetlkovega pogrebnega zavoda Cerkev V okraju Cuyahoga (Cleveland) sodijo, da bo Lausche zmagal z 2-1 proti Millerju. Samo majhna udeležba pri volitvah bi te številke predrugačila. KOVAČIČ IMA ZELO LEPO PRILIKO DA BO NOMINIRAN Jutri bo dopeljano domov za pokop truplo Sgt. Anthony J. Golinar, ki je našel smrt tekom svetovne vojne, to je na 13. aprila 1943 na Azorskih otokih. Bil je star 23 let in je služil pri koru inženirjev št. 898. Začasno je bil pokopan na Azorih, pozneje pa prepeljan v Porto Rico. Od tam je poslan domov na željo staršev, da bo pokopan v vo-| jaškem oddelku pokopališča Kalvarija. Sgt. Golinar je bil rojen Clevelandu kot sin Franka ,«| Wv 3V yida in m Kalva. Catherine, roj. Gjurati, ki prebivajo na 21071 Arbor A Ray T. Miller napoveduje, da bo zmagal z več kot 40,000 večine Ameriški dnevnik Plain Dealer je izvedel poskusno glasovanje v 10 mestnih vardah v Clevelandu ter v štirih predmestjih. Izid tega poskusnega glasovanja daje Lauschetu 64.85% glasov, Millerju pa 35.15%. Torej če bi v primarnih volitvah jutri glasovalo v okraju 120,000 volivcev, bi dobil Lausche 34,000 glasov več kot Miller. Ako bo pa večja udeležba, bo razlika med obema kandidatoma za guvernerja večja. Tisti, ki so za Lauscheta ———————— pravijo, da je napravil dober ga kandidata pa, seveda, so- rekord kot župan in kot guverner, da je pošten in koncem konca, da ima večjo priliko poraziti jeseni sedanjega republikanskega guvernerja Herberta, kot bi jo pa imel Ray T. Miller. Zato so zanj. Dosti tako zvanih neodvisnih volivcev je izrazilo največ- lerja, da je pošten in zmožen, toda volili bodo za Lauscheta, ker* mislijo, da bo močnejši kandidat proti republikancu Herbertu. TWim npksitpri nanoveduie- dijo drugače: vsak je gotov zmage. Zmago bodo pa odločili volivci jutri. Včeraj popoldne je bila seja demokratskih vardnih vodij in precinhtnih načelnikov, pri kateri je kandidat za* guvernerja, Ray T, Miller izjavil, da bo zmagal v državi Ohio, izven okraja je spoštovanje do Ray T. Mil- Cuyahoga, z 30,000 večine. V Rrbm drobne noficffci Clevelanda In fel okolice Vse najboljše— Jutri bo praznovala svoj 66. rojstni dan naša poznana rojakinja, Mrs. Helena Perdan- 2e več let stanuje pri hčerki, znani agilni narodni delavki Mrs. Jeanette Cahill, 2959 Somer-ton Ave., tel. FA 4658. Mrs. Perdan izražamo k njenemu rojstnemu dnevu: vse najboljše in še na mnogo let zdravja in zadovoljstva! Pozdravi iz juga— Iz lepega mesta Cincinnati, Ohio, pozdravlja Miss Marion Kuhar. Na obisku je tam pri svoji sestri in svaku. Piše, da je tam zdaj vse v bujnem cvetju. Prva obletnica— Jutri ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti maša za pok. Jerneja Dimnik v spomin prve obletnice 'njegove smrti. Za 30- obletnico— Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojna Jožef in Marija Bizjak v spomin 30-letnice njiju smrti. Dodatno k oglasu— V oglasu demokratskega kluba 32. varde sta bila pomoto- tem okraju bo pa dosegel toliko večine, da bo končno imenovan z več kot 40,000 večine glasov. Svaril je pa demokratske delavce, da če Lausche zmaga pri iutrišniih volitvah, da bo s tem Ima izDuščeni imeni Joseph M. pod tem razume. Kmet mora najprej prodati državi, kar mu ona predpiše. To je obvezno. To kar mu ostane pa more, če hoče. prodati v državni zadrugi po določenih cenah. Ko to proda, dobi zraven denarja še neki bon, na katerem je zapisano, koliko blaga bo sedaj lahko kupil v državni trgovini po tistih tretjih vezanih cenah. Kateremu torej nič ne ostane za tako prodajo, tak tudi ne dobi nobenih bonov in ne more nič kupiti po teh nižjih veza- ko parado Tri na (lan Jutri bodo volitve. Apeliramo zlasti na tiste, ki so v tej kampanji tako vneto delali za Franka Lausčheta, da bodo šli jutri tudi volit zanj. Samo izdajati pozive na druge, naj gredo volit, ne zadostuje. * * * Ko smo pred dvema letoma noč in dan delali za Lauscheto-vo izvolitev, so bili naši Slovenci skoro brezbrižni. To se je pokazalo na dan volitev, ko je skoro polovica naših volivcev o-stala doma. Lausche je takrat izgubil prav za majhno število glasov.' Ce bi bili naši ljudje storili svojo dolžnost pred dvema letoma, pa bi bil danes Lausche lahko izvoljen, ali pa bi bil kandidat še za kaj večjega kot je guverner. t • * Torej vsi tisti, ki danes tako vpijete, da je treba delati za izvolitev “našega človeka,” dajte da boste šli tudi vi na volišče. Po pelsnih dvoranah in samo z vpitjem se še ne izvoli kandida- Tudi v Jugoslaviji in drugih sovjetskih deželah so kazali vojaško silo Moskva. — Orjaški super-bombniki so hrumeli v soboto nad Rdečim trgonj, kjer so paradirale nepreglede vojaške skupjne pehote, topništva in tan kov. Vse to v proslavo “delavskega praznika” — 1. maja. Sovjetska vlada ni še nikoli pokazala toliko vojaške sile kot zdaj Tujezemski diplomati trdijo, da Moskva take vojaške sile še ni videla v paradi. Maršal Bulganin, sovjetski vojni minister je rekel, da ima Sovjetska zveza tako močno vojaško silo “da obdrži mir.” Vojaško povorko so opazovali: Stalin, Molotov in vsi člani politbiroja. Enake demonstracije sovjetske vojaške sile so bile tudi v Leningradu, Minsku Kijevu, Odesi in drugih večjih mestih. F in sicer: Ana Fink, Mary Riebe, Martha Gregorin, Frank, John, Catherine, Margaret, Carl in Donald. Pri vojaških obredih bodo so delovali veterani Euclid Post 343 od Ameriške legije pod načelstvom Joseph Gorce. Truplo bo položeno na mrtva-; ški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62. St, v sredo večer ob 7. Pogreb bo pa v petek zjutraj ob 8:45 v cerkev] sv. Kristine v Euclidu ob 9:30 in potem na Kalvarijo. SLOVXN8KI IZGNANCI SO SI RSšiu le ooio žrvus- NJE. POMAGAJMO JIM! val je na 15602 Holmes Ave., kjpr je zadnjih 25 let vodil brivnico. Doma je bil iz vasi Stari grad, fara Videm na štajerskem, odkoder jeprišel v Ameriko pred 40 leti. Bil -je član dr. Carniola Tent 1288. Tukaj zapušča soprogo Frances, roj. Zorko, doma iz iste vasi, sina Augusta in brata Johna' ter dva vnuka. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 10:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 11:30 in na Kalvarijo. Albina Nelson Po dolgi bolezni je umrla v Ohio precej toliko glasov kot Lausche, dočim bo dobil Miller v domačem Cuyahoga večino nad Lauschetom. To sklepajo iz tega, ker Lausche nima za seboj demokratske organizacije. Toda skoro vsi nevtralni opazovalci napovedujejo zmago Lauschetu, največ radi tega, ker bo jutri Lausche že tretjič pred volivci v Ohio, dočim bo Miller prvič, torej je Lausche bolj znan in da ni napravil kot guverner ničesar, s čemer bi se zameril volivcem. Mnogi tudi pripisujejo zmago Lauschetu radi tega, ker bodo ga glasovanja, kot ga dnevnik Plain Dealer očividno netočno in zapeljivo, da bi se dalo s tem volivcem v zadnjem trenutku napačni vtis o izidu volitev, torej samo v svrho propagande za Lauscheta. Naj dobi demokratsko nomi- V vzhodnih evropskih mestih, "kot v Belgradu, Bukarešti in Pragi so bile na 1. maja tudi velike vojaške parade. V Bel- Slovenski begunci odhajajo v Argentino Dne 3. aprila je zopet odšel večji transport beguncev za Argentino. V transportu je 650 slovenskih ljudi. Dne 7. aprila se je vkrcalo v Genovi 168 naših ljudi istotako za Argentino, 20. aprila pa jih je odšlo 160 iz Neaplja. Napovedani so še novi transporti. Nekateri transporti gredo preko Nemčije, drugi pa naravnost preko morja. gradu- je diktator Tito opazoval Vsi ljudje odhajajo radi in sre-parado vojaštva in delavstva, ki čni, da se rešijo težkega begun-se je vila štiri ure mimo njega, skega življenja. Vsi izražajo V Sofiji je paradiralo 300,000 vojakov in delavcev. V Trstu so hoteli izvesti demonstracije komunisti in protikomunisti, toda naliv m policija sta pregnala demonstrante. V Berlinu so bili pohodi komunistov in protikomunistov. Komunisti so nosili napise: Mi ne maramo Marshallovega programa! Na Dunaju jih je paradiralo veliko hvaležnost ameriškim do bolnišnici Albina Nelson, roj. narodnostne skupine v ogrom- Penko, stara 31 let. Stanovala je na 1160 Holmden Ave. Tukaj zapušča soproga Freda, sina Kenneth, hčer Marilyn, nuster Frances roj. Rapotec, brata Franka in Alfreda ter več sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb bo v torek pop. ob 1 iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. in na Highland park pokopališče. Nicholas Luiii Umrl je Nicholas Lučič, star 61 let, stanujoč na 12520 Maple Ave. Doma je bil iz Peščenice, kotar Sisak na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Zapušča ženo Mary ter otroke: Joseph, John, George, ni večini za Lauscheta. V okraju Cuyahoga vidijo opazovalci lepo priliko, da bo nominiran za okrajnega komisarja Edward J. Kovačič, Vsem drugim sedanjim demokratskim uradnikom v okraju zagotavljajo nominacijo, posebno za urade, kjer je več kandidatov. Tak slučaj je za Lepo nadomestilo— Direktorij Slovenskega društvenega doma je odvzel Matt F. Intiharju nekaj zavarovalnine. Direktorij mu je zameril, ker je šel Mr. Intihar v Washington a apelom do kongresni- okrajnega blagajnika in šeri- guvernerja. fa. -*----mvmaUp-' čne. Mnogi so se papeževim besedij s katerimi je kTica! italijanskim katoličanom, naj store svojo dolžnost posmehovali, češ da papež uganja politiko. Kdor pa pozna krščanstvo, ve, da mora biti kristjan kristjan ne saijio doma na zapečku, ampak v vsem svojem življenju, tudi v javnem. Vsa papeževa politika je bila tedaj v tem, da je ljudem klical, naj se drže — katekizma. Ne smemo podcenjevati pri zmagi nad komunizmom tudi ameriške pomoči. Računajo, da je Amerika po zadnji vojni vrgla v Italijo v raznih oblikah do dva bilijona dolarjev. V tem ni računano, kar so dali posamezniki in razne zasebne organizacije Tudi za naprej čaka Italijan, da ga bo Amerika pestovala Če tudi ne smemo preveč računati na kako laško hvaležnost, vendar je ameriška pomoč vtisnila v ljudsko mišljenje zavest, da se ne bi bilo pametno Ameri-kancem zameriti. To pričakovanje novih dobrot iz ameriškega žepa je gotovo bolj vplivalo na preproste volivce kot malo premišljeno ameriško ponujanje Trsta. Protikomunistična zmaga v Italiji je torej na vsak način pomembna. Pri vsem tem pa si ne smemo zatiskati oči pred nekaterimi prav težkimi vprašanji, ki so kljub tej zmagi ostala. Naprej je treba računati, da je v Italiji po volilnih izidih čez 8 milijonov ali 309 ljudi, ki bi drli za komunisti, če' bi ti prjšli na oblasti. In to med narodom, ki se šteje za katoliškega! To je brez dvoma slabo spričevalo za “katoliško” Italijo. To je jasna priča, da je v tej “katoliški” Italiji mnogo gnilega, zlasti da je verski pouk na silno nizki stopnji. Obenem je to mogočen dokaz, da je propagandna sila komunizma res velika. Menda ga še ni bilo gibanja, ki bi znalo tako spretno voditi svoje propagandno delo kot to znajo komunisti. Protikomunistične sile so res dosegle 69'.’glasov, toda za krščansko demokracijo je glasovalo vsega le nekaj nad 48'; Italijanov. Drugi glasovi so oddani strankam, ki so sicer proti komunistom, ki pa krščanstvu niso naklonjene. Ta slika “katoliške” Italije gotovo ni vzpodbudna. Katoličani vsega sveta bi si morali ob italijanskih volitvah spraševati vest. ali ni morda tudi med njimi skoro polovica takih, ki so samo po krstu in imenu kristjani, ki krščanstva v resnici ne marajo. — Veliko število komunističnih glasov v Italiji naravnost vpije, da boj s komunizmom v tej deželi ni dokončan, četudi so komunisti in njih prijatelji zaenkrat doživeli poraz. Nova vlada bo tudi imela težke skrbil Marshallov plan bo sicer Ita’iji pomagal na noge. Voditelj krščanskih demokratov s tem tako računa, da je v enem svojih govorov kar povedal, da so Italijani v svojem boju proti komunizmu vsaj še štiri leta odvisni od Amerike. Če hočejo držati komunizem k tlom, jih morajo USA podpirati gospodarsko in politično. Politično breme, ki so si ga Zedinjene države nakopale z Italiji ni morda nič manjše kot gospodarsko. Gotovo je večje kot so ameriški državniki mislili. Prišle bodo zahteve po znižanju vojnih bremen, zahteve po kolonijah, po obljubljenem Trstu. Kadar ne bo Amerika vsega naredila, kar bo hotela italijanska vlada, jo bodo strašili, da pride spet tofmmuem na vrh, če ne dobe vsega, kar bodo Amefr- ki predpisali. Amerika si je zavezala roke, da bi mogla še .daleč v sv. Pavla šolo in se tu-svobodno govoriti v tistih evropskih vprašanjih, ki tudi lta- di ni vprašalo, kakšno vreme lijo zadevajo. Pomolila je Italijanom mazinec, ti jo bodo držali za celo roko. Rekli smo, da je komunizem v Italiji močan. Resen boj z njim bo mogoč le, če bo nova vlada znala izpodnesti komuniste z velikimi reformami vsega socialnega in javnega življenja. Odkar je Italija leta 1870 postala združena v enem kraljestvu, ves čas so vladale v tej navidezno katoliški deželi razne liberalne stranke, ki so se kosale katera bo ka-toličanstvu bolj nasprotna. Ta stari liberalizem je tudi v Italiji rodil kapitalizem z vsemi zli izrodki, zlasti z razdorom med delavcem in gospodarjem. Ko je Mussolini — nekdanji socialist začel s fašizmom, je to sovraštvo med revnimi in bogatimi le še zraslo. Italija v vseh teh 80 letih, odkar je zedinjena, tudi ni našla načina, kako bi izpeljala zemljiško reformo. Velik del italijanskih kmetov je še danes odvisen od veleposestnika. Ne povsod enako, ni povsod enako slabo, toda povsod je med odvisnimi kmečkimi sloji živa zavest, da bi jim bilo mnogo bolje, če bi bili popolni gospodarji zemlje, na kateri se pote. Socialne reforme bodo tedaj preiskušnja za novo italijansko vlado. Ne bo ta preiskušnja lahka, toda morala bo biti dobro prestana, če hočejo komunistom vzeti iz rok sredstva za propagando. Revščina in odvisnost sta nemreč mogočna agitatorja za komunizem. Papež ki je kot smo zgoraj označili, mnogo vplival na srečen izid volitev, se tudi zaveda, da so potrebne v Italiji velike reforme. V svoji poslanici je po volitvah, ko je izrazil svoje veselje nad zmago, je obenem poudaril, kako potrebna je obnova dežele v “pravičnosti do delovnega človeka." Glasilo Vitakarta “Osservatore Romano” pa je dodalo tem besedam cerkvenega poglavarja, da se italijanskim katoličanom ni treba hodit nikamor drugam učit. Vse je v tem^ da ti nauki papežkih okrožnic preidejo v življenje. To uveljavljenje socialnih reform, kot jih zahtevajo imenovane papežke okrožnice, to bo preiskusni kamen, ali so novi voditelji Italije dozoreli za novi čas, ali niso. Če niso, bo komunizem znova dvignil glavo. To so samo nekatera težka vprašanja, ki stopajo pred Italijo in njeno zaščitnico Ameriko po srečno končanih volitvah. Ker bodo komunisti brez dvoma z vso silo delali-proti novi vladi — verjetno tudi z upori — se bodo težave kopičile. Boj s komunizmom torej tudi v Italiji še ni končan. Končna zmaga bo mogoča le, če bodo katoličani tudi v javnem življenju storili svojo dolžnost v polni meri. ...................... BESEDA IZ NARODA Wtf)HWWWW»t*tIHHIIIIIIIIIIIIllllll I Kako je bilo pred 25 leti in kako je danes Cleveland, O. — Zopet me je nekaj prijelo, da sem prijel za oa sem p..je. ^ pa le. in imava sva ona Kar tako in da bi vsi s hodne 185. ceste. Malo so me ja duay °' >** k temu primorali -tudi moji prijatelji, ker me je že marsikateri vprašal, zakaj tako molčim, ali sem šel že v penzijon ali morda celo krtom piskat. Torej, ne eno ne drugo,‘ampak celo zimo sem bil tako nekam reven in bolehen, da sem bil sam sebi napoti. Sedaj pa se že bolje počutim in sem že malo bolj pri sebi. Oh, to je bil križ in napotje za mojo ženo, vedno sem ji bil napoti in zraven jo pa še dražil: Se bom vsedel za pečnak in žvečil bom tobak; žena mi bo skuhala koruznih žgancev pi-skra dva. . . Zena se je pa jezila -in mi na kratko povedala, da naj si jih kar sam kuham, ker jih znam bolje kot ona in če sem jih lahko kuhal, ko sem hodil v hrvaške šume tesarit, naj jih pa še sedaj in je še pristavila, da naj Z ocvirki zabelim, da bo tudi ona jedla. No, kaj sem hotel, naredil sem, kot mi je povedala in je bilo prav za oba. Ampak kot sem že prej omenil, sem se namenil, da malo opišem, kako je bilo pred 25 leti v okolici 185. ceste v “beli Ljubljani” in v Euclid Beachu, katerem sedaj pravim ljubljanski Tivoli Predno smo se naselili tukaj, smo živeli na E. 61. St. pri Kolarjevi materi, katerih hiša pa je bila pred par leti v plinski nezgodi porušena do tal, da danes ni več sledu o njej. Tam sva stanovala skupaj za našim urednikom štiri leta in pol. (Oh, takrat je bilo fletno, kajne Jakob?) Ma-riskaterega smo predihali in balincali pa tako, da so se kar iskre kresale. Najbolj pa je bilo veselo o sv. Jakoba, ker sta bila kar dva Jakoba pri hiši, ki sta dala na godovni dan za močo? No in tako pride nekega dne k nam v vas poznani krojač Louis Srpan s svojo soprogo, ki na Marcella Road. Pa reče Louis, ki je bratranec moje žene, vesta, tam blizu nas je naprodaj mala hišica, ni velika ali lepa, 'ampak v svojem bosta pa le. In midva sva biia kar veti tukaj. No, in danes pa nas blagrujejo in nam pravijo, da smo srečni, -ki živimo v tako lepem kraju. Jaz pa pravim, saj smo v ljubljanskem Tivoliju. Kdor se zadnji smeje, se najbolj slako smeje- Pa poglejmo danes, kako je tukaj v okolici 185. ceste, kaj se je vse naredilo in kaj se še bo, saj ga ni lepšega kraja v vsem Clevelandu. Koliko naših Slovencev ima na 186. cesti svoje trgovine, gostilne in razne druge trgovske prostore; saj kamor stopite v gostilno ali trgovino lahko kar brez skrbi slovensko spregovorite, posebno ženske so prav ponosne in zavedne, da so Slovenke in se ne sramujejo govoriti slovensko. Tem našim zavednim -Slovenkam rečem jaz -takole: Naše ljubljanske dame, naj bodo stare ali tukaj rojene mlade, so vljudne, pridne, zale in najraje samo slovensko govore. Ce jo vprašam po angleško, mi odgovora ne da, če jo vprašam po slovensko, se mi lepo nasmeh-lja. Pa ni treba, da bi bila radi tega katera kaj huda name, saj jaz vedno rad slišim lepo slovensko govorico in sem vesel, da se zavedajo da so Slovenske in da so ponosne na svoj narod in na svoje starše in prav želim, da bi bilo še dolgo, dolgo ili vsi Slovenci in naš Sako bomo lahko še dolgo ponosni, da smo Slovenci in kot taki tudi ostali $e nekaj desetletij- Kar poglejmo, kaj se danes godi po svetu. Bog večkrat opominja ljudi z vsem mogočim ___z razniiiii boleznimi, po- vodnjami, vihanji in vojskami, a narod drevi v svojo pogubo, pri vsem tem pa človek ne pomisli, da se mu bliža smrt in večnost in kaj bo z njegovo dušo! Ampak ni moj namen ljudem pridigovati, ker tudi nisem za -to postavljen, pa si ne morem pomagati, da ne bi kaj rekel, ker vidim in slutim, kaj še bo in trpeli pa bodo vsi, dobri in slabi. No, pa naj za danes zadostuje in se mi je tudi pero nekaj pokvarilo, da bom moral iti zaslužit za.druge-ga in tudi žena me kliče k a j mohtu in žgancem. Pozdravljeni Frank Dragoličh. -------o------ Moje mnenje o Franku Lauschetu Cleveland, 0. — Kot državljanka se čutim upravičena,, da izrazim mišljenje večine ljudi, ki imajo posestva, kako že dve leti plačujejo večje davke i in zakaj, pri tem ko se Frank J. Lausche ni mogel odločiti za vojaški bonus, ker je hotel biti prej gotov, kje bo dobil denar. Ni pa rekel, da noče dati bonusa, saj je bil vendar sam vojak. Republikanci pa seveda niso premišljali, ampak so kar kratko malo vse obljubili in kdo bo plačal, pa je njim zadnja briga. No, sedaj pa ne sa- zemnili kja že skoraj let. O, zdaj, ko smo se preselili, se je pa začel zame križev pot-Takrat sem delal v Gordon parku, kjer sem til mestni voznik truka. Tjkp sem moral vsak dan že ob petih zjutraj iti v Euclid Beach, kjer sem dobil poulično ali karo, s katero sem se odpeljal na delo. Velikokrat mi je kara ušla ravno pred nosom in tako sem moral čakati potem v vsakem vremenu pol ure za drugo. Ker smo prišli sem v jeseni, je bilo zjutraj ob petih še tema, ko sem odhajal na delo. Sedaj si pa lahko mislite, v temi in ob cesti nobenega pločnika, bila je samo steza in kadar je bilo mokro, je bilo blata skoro do kolena. Med blatom pa so se »ležale korenine dreves, kar je bilo jako pripravno, da sem se ob vsakem koraku lahko spodtak-nil in telebnil v blato. Ko sem se prvič prekucnil, sem si rekel: France, prvič si padel pod križem, oh, kolikrat oa še boš! In res sem se še gotovo par stokrat pobiral po tistem blatu. Zjutraj, ko sem odhajal na delo, sem si nataknil gumijaste čevlje do kolen iri ko sem prebrodil to veliko blato, sem jih sezul in vtaknil v grm, kjer so me počakali do večera, ko sem se vračal domov in sem jih tamkaj zopet obul. Seveda v teh gumijastij škornjih je bilo oolj pripravno za past, a kaj sem hotel, če bi bil šel' brez njih, bi mi bi pa moji ta mali čevlji v blatu ostali. Tako sem moral hoditi na delo vsak dan v soncu, dežju, snegu ali mrazu, v petek ali Svetek. Iti sem moral, če sem ho- mo posestniki, ampak tudi velel do -zaslužka To je bilo pred ! terani sami plačujejo za bonus, 25 leti, a danes bi tega ne mogel ki ga najbrže še ne bi bili dobi-in tudi treba ni, ker danes že! li. če bi se Herbert ne bal v je- NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO Moja dva otroka, ta veliki in je, lepo ali grdo, sneg ali dež v šolo so morali. Veste, pa se še danes z veseljem spominjajo tistih dni in pravijo, da so bili tisti časi najlepši Anje. Trgovina z grocerijo in mesnica je bila pa tudi samo ena v celi okolici in to na 186. cesti in Neff Rd., kjer je imel sedaj že pokojni Rudolf Perdan svojo trgovino. Hiš je bilo prav malo, le tu in tam kot na farmah. Marsikateri mi je rekel, da ne hi hotel biti tukaj niti naslikan, kaj da bi moral še ži- ja m'ii( sta se zagledala tam pod šotorom v tisto streljanje, da sta pozabila na ves svet. On je učil ta malega, ki bo doma imel, kam naj meri, kako naj cilja, kdaj naj sproži in eden je bolj skakal od veselja ko drugi, kadak se je pripetila nesreča, da je Jimmy res zadel v tarčo. Vselej, kadar je zadel, je dobil kakšno nagrado. Ampak to pa moram reči, da naklonjena sta mi pa oba. Tisto pa, tisto. Vsak dobitek, ki ga je mladi strelec dobil, sta zvesto izročila meni v varstvo. Tako sem imela kmalu polno naročje konjičkov, psičkov, dolik in kaj še vse. Kakšna druga bi bila vso tisto ropotijo zmetala po tleh, jaz sem pa tako krotka in voljno prenašam vse, samo da sta moja otroka zadovoljna Par krat sem ju pohlevno o-pomnila, naj bi šli še kaj drugega pogledat, pa sta bila kot obsedena tam s streljanjem. Pa če bi si že špogala tisto zabavo in jo s svojim imetjem vzdrževala- Sur! Kar venomer je bil on v, meni, enčeš: "Micka, še za enkrat mu plačaj, saj vidiš, kakšno veselje ima otrok.” Seveda, on pa ne, ki je bil ves iz sebe, kadar je Jimmy zadel. Ta ko ga je hvalil, da ne morem povedati. Le čakajta, sem si rekla, po takih sejmih mi ne bomo več hodili, če kaj vem. Nazadnje sta pa le odnehala, ampak samo za nekaj časa. je rekel on. Da bomo šli :še malo naokrog, potem bomo p» spet nazaj prišli in še malo po-streljali. Kakopak, kar pripravita se, sem si mislila. Prijela sem vsakega za eno roko in ju izvlekla izpod strelskega šotora. Tam na vzvišenem prostoru so ravno tedaj pokušali sirup. Dva guvernerja sta se sladkala. On je malega dvignil skoraj lahko kar s postelje stopim na bus in sem v pol uri v mestu, a tiste čase pa sem rabil uro in pol do Gordon parka. In kako pa je bilo z otroci, ki mnogo, za kar mi niti ne vemo sta že takrat in še danes živita so morali vsak dan miljo in pol in Herbert je moral imeti takoj šeni za stolček. Samo pomislite, koliko je Brieker peljal iz Capitola — oblek, čevljev, klobukov jn še nov avto in koliko pa mu je bilo dovoljeno za letalo, sem pa že pozabila. Torej vse komo-ditete, da se vozi okrog- In vse to na račun davkoplačevalcev, pa vseeno brez skrbi spi. Med tem, ko si je Frank Lausche belil glavo, kako bi gospodaril, da bi ne bil nihče preveč prizadet. On je delal vestno in je bil guverner za vse, brez vsake sebičnosti. Nihče mu ne more očitati, da je obogatel ali kaj drugega zakrivil, prazen je šel v Columbus in tak je prišel nazaj. Saj še Bog ne more vsem u-streči, in kako naj en čisto navaden zemljan? In vsaka šola nekaj stane in tako bo tudi on sedaj vedel, kako bolj ustrezati, pa čeprav v svoj škodo. Torej, dragi državljani svobodne Anšerike, pojdite brez vsega oklevanja 4. maja na volišče in volite za našega Franka Lauscheta in pošljimo ga zopet nazaj v Coiumbus, odkjer ga je pregnal republikanski denar, ki ga ne štedijo nikjer in še toliko manj pa za volitve, čeprav je to ljudski denar. Torej, 0-hijčani, vsi za Frank J. Lauscheta ! Mrs. Mary Lach. -------o------ V tramvaju V tramvaju se je peljal neki Zaragozanec v predmestje. Ko se je vračal, je stopi) zopet v tramvaj. Sprevodnik ga je vprašal: Kam se peljete? Nikamor. I čemu ste pa potem vzeli tramvaj ? Da se vrnem. « na ranao, mu pokazal na guvernerja in rekel: “Le oglej sijih! Ko boš doraiel, boi tudi ti guverner!" Mali pe skoro v jok, da o* ne bo šel za guvernerja, da hoče biti bus driver ali pa fireman. Kaj ga silil, sem mu iičitala, če ga pa ne veseli-Tak drenj je bil na squaru, da se nismo mogli skoro ganiti. Trdno sem ju morala držati, da se mi nista izmuznila. Končno se le prerinemo iz gnječe, pa v mojo veliko nesreio. Komaj smo bili namreč na oni strani, ko že mali zavpije: "A-ta, tamle tudi streljajo!” Joj, on je kar poskočil in spraševal: "Kje, praviš?" Jimmy je-poka-zal v smer, kjer je bil spet en tak šotor in od tam se je slišalo: pink, pink. Niti do besede nisem mogla, ko sta me že vlekla tje in predno sem'se dobro zavedla, sta že držala vsak svojo puško v rokah. Tukaj so streljali zares, dočim je bilo na prejšnjem prostoru bolj za otroke, ker so streljali zamaške. Tukaj so bile pa svinčene krogle, kot sem videla. Micka, daj za vsakega en kvodriček,” je on rekel, “bom tudi jaz poskusil, čc še kaj znam." Kakopak, vse Micka, vse Micka. Pa kaj sem hotela, saj veste, kako je. Nisem se pa mogla premagati da ga ne bi posvarila: “Pazi, da se ti kaj ne prinrAri, ki se ti roka že trese.” Hotel je nekaj reči, pa se je menda premislil zastran ljudi. Dobrega, vem, ne bi nič zinil na moje zaskrbljene besede. ’ “Ata, ti daj prvi, bom videl, kako boš,” je predlagal Jimmy Še meAe je martral firbec, če bo res kaj spravil skupaj. Saj se je že bahal, kako da je nosil njega dni zlato žnoro pri vojakih zaradi dobrega streljanja. Kaj vem, če jo je res. Reče se lahko marsikaj, videla ga pa nisem. “Kam boš pa pomeril?” me je premotilo, da sem stegnila jezik in s tem nehote priznala, da se)tudi jaz zanimam. “Vidiš tistele račke na kolesu. Če eno zadenem, se bo kolesce zabrnilo in predno se bo ustavilo, bom zadel drugič in tako naprej, da se bo kolesce vrtelo kot frtavka. To se pravi, če mi roka še kaj nese. Veš, ko sem bil . . “Za božjo voljo, Jack,” sem naglo rekla, “ljudje čakajo, da bi prišli na vrsto, nikar ne začni od kraja od svojega rojstva pa do danes. Stresi tistg, kar je v puški, da bomo šli še kam.” Naslonil se je na mizo, pri čemer je parkrat vzdihnil, ker mu je bil front'porč nekoliko napoti- Dolgo je meril in že sem mislilp, da'še je skesal, ko je le počilo. Pa je res zadel, vam pravim. In še in še, da se je tisto kolesce vrtelo, kot noro. Je vse zastonj, kar nekam dobro se mi je zdelo, da imam takega ob svoji strani. Mali je pa kar norel, kot je videl svojega očeta, kako mu gre. Vse je gledalo v nas in sama nisem vedela, kam bi pogledala. To se pravi, naj le vidijo ljudje, kako znata moja otroka. . In potem je pa on učil malega. iNa zajčke ga je naluštal, pa na kokoške in slone. Včasih je zadel, včasih pa ne. Oče je rekel, da puška ne nese prav, pa mislim, da je hotel samo malemu dajati korajžo. Kar naprej sem morala dajati kvo-dre in morda bi bili kar tam čez noč, da mi ni končno pošla vsa moja neskončna potrpežljivost, da sem jima dala ultimat: to je zadnjič, da postrelita, kar imata v puškah, potem gremo pa še drugam pogledat. On me je pogledal, če zares mislim, potem je pa krotko rekel: orajt. Veste, včasih je treba s temi otroci precej na kratko odpraviti-Sem mislila, da bom danes povedala, pa mi je še <.a enkrat ostalo. Če se vam če. dekliči, bom pa še enkrat o tem, ker domov takrat še nismo šli. Še dosti sta mi prizadela tisto popoldne. _________________ •. Cleveland, O. 3. mala 19«. V graščinskem jarmu ' FR. JAKLIČ Tega mnenja šobili vsi, ko jei je vpil in se pripravljal iti leč Glavan povedal, kako je z njim | na mizo, ko ga je Koejan gonil govoril sodnik. Glavanovega Janeza so bili nekam pozabili. Kar nihče ga ni omenjal in najbrž bi ga bili takrat spričo složnega veselja pri Kocjanovih popolnoma pozabili, ako bi ne bila prišla tudi Cecmanova Manca tja. Pocukala je Glavana in ga vprašala: “Oče, kje je Janez?” “Lej, dobro da si me domislila. Pozdraviti te je dal. Najbrž ga še nekaj časa ne bo, pa je naročil, do bo po nagelj ček prišel. Pa mu ga prihrani.” spat. Toda miza je bila previsoka. Premagovavec graščine je tisto noč prespal pod mizo Ko pa je prišel tisti dan, ka terega so Skrilj ani določili, da pojdejo po Glavangve hoje, tedaj je napregla vsa vas razen Žontarja. Pognali so vsi kma- KOLEDAR druitvenih PRIREDITEV 232.—Mladinski zbor fare sv.ljoč odide. Lovrenca priredi Pomladanski| Sodnik: “Zakaj se smejete?" Priča: “Ste me videli?” Sodnik: “Ne pač pa slišal.” Priča: “To ne zadostuje. [Pozdravljeni!” lu. Živina se je zamajala in voz Recher Ave, MAJ 8. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 9. — Podružnica št. 32 SŽZ priredi plesno veselico v Slo. venske mdruštvenem domu na za vozom se je pomikal iz Srilj proti Mokrcu mimo Preseke. Hej, kako so vozniki poganjali, kako so pokali biči, da se je razlegalo po tokavah od Iga do Kureščka in odmevalo od gozda. “Le zakaj tam?” , Manci je šlo na jok in se je žalostno držala. Toda ljudje, pijani zmage in vseleja, se niso utegnili brigati za njene bolečine. “Lej, ni tistih vzel, kakor mu jih je logar odkazal, pa vendar ni ob ipravico! Naša pravica je bolj trdna kakor smo mislili!” Vsa potrtost jih je minila in prevzelo jih je veselje, da so pozabili vso jezo in razprtije med seboj ;proti večeru sta se celo rihtar in Štembav kar objemala. “Žontar, tako ti rečem, rih-ta'rska ni zadnja!” ga spustili Vozniki bi bili radi ugledali Me nata, a ga ni bilo na spregled tisti dan ne ko so šli v gozd, ne ko so vozili domov. Vozili so komaj vsak pp eno bil. Ej, to je bilo veselega vpitja in uka-nja. In čudno! Naenkrat se je zopet razlegnila pesmica, ki je dražila logarja in ki je bila utihnila, ko so bili odgnali Gla-vanova dva. Peli so jc Škrilja-ni in odpevali po sosednih vaseh, zakaj povsod je bilo nekam praznično ko so zmagali Skriljam. “Ne bo nas graščina!” Graščina se je pa tiste dni potuhnila. Nikjer je ni bilo. Menat se je izogibal vasi in ho- 9. — Proslava deset-letnice Slovenske moške zveze v avditoriju SND na St. Clair Ave. \ 9,—Prvi pevski koncert pevskega zbora “Triglav” se bo vršil v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Ples po koncertu v Slovenskem domu 6818 Denison Ave. (čez cesto). 15.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v šolski dvorani sv. Vida šole. Pričetek ob osmih zvečer. , 15. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave. 16. — Slovenska dobrodelna zveza “Varietni program” v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 22. — Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 22.—Marijina družba fare sv. Lovrenca priredi “maiski ples" v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. rska ni zadnja! ’ meuai se Je ... “Boter, včasih že prav pride- dil po samotnih potih in stezah, , Li QO A* ni arAČnvnl liiidi in videl za- Tako, da se tisto grenko, ki se človeku včasih v zobe vrže, že vmes požre.” . “Kajpak! Bolje je, da je človek sam rihtar kakor bi bil rihtan, je že stara resnica. Zmagali smo pa le.” In tisti dan že pod mrak, ko da ni srečaval ljudi in videl zadovoljnih obrazov- Njegovo sr-, ce je ipa žejalo po maščevanju. Premišljal je, kdaj bo prilika Skrilj ane zopet pritisniti. Veselje v Skriljah bi bilo popolno, ako bi ga ne bila skalila novica, ki je bila prhnila iz do- jn USU uau ZG puu uuan, .... — j- -—- r so bili Skriljam še vsi navduše- line gori v Skrilje in sosedne ni,'so sklenili, da pojdejo po ti- vasi, namreč: ste hoje in jih privlečejo Gla- “Glavanavega Janeza so gna-‘ Mi v Ljubljano. V goro se je „„„........... nalašč poj demo vsi kmalu, da se bo kaj videlo. Logarju navkljub!” Samo Žontar ni mogel iti. Dejal je Glavanu: “Precej bi šel po hoje, saj voli v hlevu stojijo, samo eden ima nekaj na parkljih, da’ni za nikamor!” Glavan se ni nič zmenil, zakaj voznikov je imel naenkrat še preveč. Skriljam so tisti večer še vsi našli domov. Nekateri so šli prej, drugi kesneje, nekateri so šli sami od sebe, po druge so prišli domači ‘žandarji.’ Samo Krivanoga je ostal pri Kocjanu. “Mi bomo pokazali graščini,” - ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — V’tam ins First Aid Supplies Vogal Sl. Clair Ave. in E. HHIh So YOU OKT ENOUGH \VITAMINS? km I* *• tUL j •rt **r- y M«Mph Vikonta padaa Mn tnpnM rrarv F Iv th* trnu- I y*> «• I ytm *vggW w« 4 mn Maty. It tura N fan Oat A Dty (brand) Muhlfdt (CmV Capadta *» Und *V ONEM DAY , me. oziral in si oči brisali® In za to novico je letela še bolj žalostna: “Za glavo mu gre! Dvajset let mu ne odide!” In ko je to prišlo na uho Gla-vanki, tedaj je materino srce strepeitalo od žalosti. Vpila in jokala je, da jo je morala tolažiti vsa vas- Možu je očitala, zakaj je pustil samega v ječi. Šele ko je prišel Krivanoga pogledat od Kocjana, kaj se godi pri Glavanovih in kaj - pomeni jok in vpitje, in ga je Glavanka ugledala, tedaj je zaiskrilo v njej upanje; zagnala se mu je naproti in zajavkala: “Tone, pomagaj mi! Reši mi sina!” Ih ko so Tonetu dopovedali, zakaj mati javka in lamenta, jo je Krivanoga potolažil: “Urša! Nič se ne boj! Tvoj sin ne bo visel!” “Misliš?” “Boš videla, da ne. Tvojih tavžent, ali kakor si rekla, enajst tavž|nt devic, ti ne bo pomagalo, jaz ti pa bom. Tudi če gremo do cesarja. Janez mora priti domov. Umeš? Tudi cesarja se ne bojimo!” “Tone, dobro naredi!” “Kar Obriši se. Ni vredno solze, če ti pravim- Kajne, Glavan? Hoje so doma, fant bo pa tudi prišel!” VIII. Pri Glavanovih so imeli tiste dni tesače. Obrezovali so les Gospodar je stopical okoli delavcev in se pogovarjal z njimi, kako bi se ogredje najbolje zvezalo in postavilo, da bi kljubovala večnosti. Pravil je vedno iznova, kako sta se s sinom pulila z graščino za hoje. Sedaj je Skriljanom in njemu popolnoma jasno, da jih je hotela graščina ukaniti in jih spraviti ob starodavne pravice. Samo kesal se je sedaj, ker ni poslušal sina in posekal lepših hoj in še bolj na priliki kakor jih je bil. Prečniki bi bili lahko bolj močni, kapniki trdnejši in sleme bi ne bilo tako oblo in menda bi bil še kakšen odrftek ostal za na žago- J * Za okrajnega komisarja X Edward J. Kovačič koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti ob osmih zvečer. Po koncertu bo igral Andy Zabukovec orkester. 26,—Podružnica št. 25 SŽZ priredi zabavni vereč v cerkveni dvorani sv. Vida. 29.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi “Leap Year Dance” v avditoriju SND na St. Clair Ave. JUNIJ 6.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na vrtu Doma! zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. JULIJ 344.—Romanje članov Zveze društev Naj svetejšega Imena k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. AUGUST 1,—Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 15. —Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi svoj piknik na Močilnkiarjevi farmi. 22,-Prireditev skupnih ohU-, naše skih podružnic Slovenske žen preuubuene in nikdar ske zveze v SDD na Recher Av. | pozabljene hčere in Odobren za okrajnega komisarja od Citizens League Cleveland Press Plain Dealer 23. varde dem. kluba in mnogo drugih. EDWARD Jt KOVAČIČ je vreden vašega glasa nh podlagi čistega rekorda v javni službi! Kovačič Camp. Comm. Joseph M. Gallagher M V blag spomin EDWARD J. ZA OKRAJNEGA KOMISARJA OKTOBER 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16.—Društvo Sv. Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno veselico v iSlovenskem društvenem domu na Recher Ave. -------------o----- Veterani za Lauscheta Cleveland, O. — Veterani so počastili Frank J. Lauscheta s tem, da so mu podali zavitek] podpisan od njih v priznanje njegovega truda in bojev v prid veteranov druge svetovne vojne. Frank J. Lausche, ko je bil guverner države Ohio, se je z za vse vek.-. ■ SESTRE Agnes Zobec ki je v cvetju evojefa življenja »upala v Goe podu dne 3. maja 1938. Let deset Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi, draga in preljuba Agnes vedno se spominjamo na Te. Sladko spavai v tihem grobu, Bog Ti večni pokoj daj, vživaj zdaj veselje večno tam pri Bogu vekomaj! Žalujoči Tvoji: FRANK in AGNES ZOBEC, star«; FRANK, EDWARD in ALPHONSE, bratje; FRANCES, VIDA, EMILY, ESTHER, TETE ta'STRIC. V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE HČERKE IN SESTRE Mildred Strumbly ki je preminula v naj lepši dekliški dobi dne 1. maja 1938. Draga hčerka, ti ljubljena, nepozabna sestra, deset let te že krije črna zemlja. Mi te nismo pozabili. V duhu med nami živiš. Počivaj mirno v rodni zemlji do svidenja na kraju večnega miru in blaženstva. Žalujoči: STARŠI, SESTRE in BRATJE. South Euclid, O. 3. maja 1948 i ELECT JACK M. SAVITT DEMOCRATIC CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE QUALIFIED — EXPERIENCED “A FRIEND OF THE LABORING MAN” “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th \ se veteranom pripravi njih težko zaslužena nagrada (bonus), katero naj se jim izplača. Dal je vso svojo močno silo, da se razglasi med narod za podporo za sprejetje predloga ter je pripravil v gibanje in akcijo stroje, da se je uresničilo izplačevanje bonusa letos. Zato apeliram na vse državljane, da v torek 4. maja glasujete za Frank J. Lauscheta. Frank Mervar. Stalno delo dobi v restavraciji strežkinja. Delo je od 8 zjutraj do 2 popoldne. Zglasite se v Šor-novi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. (*) Delavce se sprejme Za delo na prostoru starega železa, 16201 Saranac Rd. Plača od ure, 45 ur na teden. (90) Ne zadostuje ' V gostilni “Pri debeli goski” so se stepli fantje. Vsa zadeva je prišla na ušesa krajevnemu orožniku, ki je zadevo prijavil sodišču. Pri razpravi je vprašal sodnik postavnega fanta, ki je bil ob času pretepa v gostilni: “Torej ste videli ,lco so tepli Slavčkovega Maksa?” Priča: “Ne, ampak le slšial.” Sodnik: “To ne zadostuje. Pojdite.” ' Priča se obrne in glasno sme- Prijetna služba Sprejme se žensko vdovo ali priletno samsko, ki bi pomagala pri gospodinjstvu in otrocih. Ima svojo sobo in kopainico ter proste dneve. Zmerna plača. Pokličite GL 4226. —(87) MALI OGLASI Pekarija naprodaj Naprodaj je pekarija, kjer je tudi stanovanje. Jako dober promet. Nahaja se v slovenski naselbini, kjer ni kom-peticije. Za informacije pokličite IV 2679. (87) Pred stanovanjem generala MacArthurja v Tolci ju so paradirali Japonec z raznimi napisi, s katerimi so navduievali in izražali željo, dahi bil Douglas MaeArthuj prihodnji predsednik Zed. drlav. Farma naprodaj Obsega 15 akrov, v North Madison, cesta 20. Ima 6 sob bungalow, vse mestne udobnosti, hlev 30x40 čev., kokoš-njak 14x80; kakih 60 kokoši, nekaj orodja, vseh vrst sadno drevje, trta, maline. Ne zamudite te prilike- Cena ugodna za nakup. Pokličite za podrobnosti YE 2388 ali PO 6727. (88) Posestvo naprodaj Na Burns Rd. v North Madison, Ohio, je naprodai lepo posestvo, ki obsega 7 akrov zemlje, v tem 2 akra trte. Moderna hiša 7 sob, fumez, kopalnica; hlev je za troje goved, svinjak, kokošnjak. Vse je v najlepšem stanju. Prodaja lastnik Martin Smith- (87) Stanovanje iščejo Družina 4 odraslih oseb išče stanovanje 4 do 6 sob. Najraj ši med St Clair in Superior do 100. ceste. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče EN 6891. (88) NEGA OČETA Jabob Torb ki Je zaspal v Gospoda dn« 3. maja 1935. Trinajst let Vas zemlja krije, truplo Vaše v grobu trohni, nam pa Je tako težko pri srcu in po licu nanj. teko solze. Sladko spite v tihem grobu. Bog Vam večni pokoj daj, duši pa plačilo veno. ki naj ga uživa vekomaj Vaši žalujoči otroci: JOSEPH. JAMES in TONY, sinovi; JENNIE MAVER, MARY UNGER, MILDRED PHILIPS in FRANCES JAROS. hčere. Cleveland, O. 3. maja 1938. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Polanc ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 2. maja 1947. Leto dni je že preteklo, kar od nas se ločil si, lepše sonce tam ti sije, lepša zarja ti rudi. Žalujoči ostali: URSULA, soproga; LOUISE ZAGORC, hči; JOSEPH, JOHN, VINCENT, sinovi. Cleveland, O., 3. maja, 1948. Slika Včeraj sem kupil krasno sliko- Kaj pa predstavlja! Mladiko vinske trte s tako živo naslikanimi grozdi, da ptiči, ki letajo mimo balkona, pri-lete v obednico in jih kljujejo. No, fant, jaz imam še bolj znamenito sliko na platnu. Na njej je naslikan pes tako čudovito živo, da me je oblast prisilila dati m« nagobčnik in plačati davek. Rečem ti, da mi je naročil pretekle dni neki živino-zdravnik: Pazite na to živalco, ker bi jo lahko popadla stekli- '.fmmmmmm-m m mm m m • *-» ' BEER TJ8TE7 ^ScCfi/lCvHC Ut QUALITY +Su'fiM*Pte Ut BODY *Sufcnewte Ut TASTE m KMMIST HUM« CA. ■«>« 1. ***■ DISTRIBUTOR - Paul Watral FINEST BEVERAGE DISTRIBUTORS Cleveland, Ohio Phone EN 2003 VESTI IZ SLOVENIJE (Nadaljevanje ■ 1. strani) državnih podjetjih ali pa ki ne morejo delati. Redki drugi so bili, ki bi jih dobili. Mali kmet, ki ne živi samo od svoje zemlje, ampak tudi od kakega drugega dela, je sedaj nemogoč, če ne gre delat v tovarno, ne dobi karte za hrano. Torej mora pustiti zemljo. Dopisnik v “Lj. pr.” 4.3. izrečno pravi, da so v idrijskem okraju vzeli karte bajtarjem in' jih tako prisilili, da delajo za državo in njen petletni plan. V tem okraju so vzeli živilske karte 42% prebivalcev. Vse v imenu svobode izbere dela! , ŽENSKE V TOVARNE. — Mati piše hčeri v tujino: “Tudi ženske smo morale iti delat v tovarno. Delati moram ponoči, kar me zelo utruja Podnevi je namreč doma dosti dela. Pri tem pa je vse tako drago: Moka 150 din kilogram, slanina 250. . Pa še vpijejo, da so za reveže. — No, za en del je prav, da je tako prišlo. Imajo ljudje vsaj dobro šolo. Kadar se bo zdelo Bogu dovolj, bo že on posegel vmes.” KOLIKO SE ZASLUŽI. — Novi režim si prizadeva napraviti kmetijske obdelovalne zadruge ali kolhoze. Tako je spe-cijalna sadjarska zadruga “Osojnik” pri Ptuju. Dve veliki posestvi so naselili s sadjarji in jih spremenili v nekak sadjarski kolhoz. To zemljo obdeluje 35 družin s 135 člani, od teh je vključenih v produktivno delo 70. In kaj zaslužijo pri tem skupnem delu? Oni, ki delajo so prejeli v letu 1947 za delovni dan po 85 dinarjev, to je kakih 2200 din na mesec. Pa je treba od tega plačati še davek. Računajte dolar 50 din, pa boste videli, kaj se zasluži na takem kol-hozu. umu _____________ mnogo davkih, ki jih kmet ne zmore. j Onim, ki ne morejo plačati, najprej zarubijo premičnine in jih se ukaže od zgoraj. - V pod BEGUNSKA BEDA. koroških ^taboriščnih' se vplivom vednih šikan, negotovosti in stradanja petim beguncem tako omračil um, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32>/j do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6*4; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11. ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 6 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 60 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. Pri moških oblekah pa zače- njajo mere v Evropi s št 42, kar je ehako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 88, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13V4, 36 je 14, 37 je 14*/a, 38 je 15, 39 je 15*/2, 40 je 153/i, 41 je 16, 42 je l&i/2, 43 je 17. (Po "Otaoru.”) --------------o------ Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in mamke. NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri stric Anton Pavlovič ■ ki je previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 31. marca 1948. Pokojni je bil rojen 9. maja 1866 v Bošeči vasi, župnija sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. Pogreb pokojnega se je vršil 2. aprila iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po sv. maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je 'pokojnika previdel z svetimi zakramenti za umirajoče. Za vse to mu bodi dobri Bog obilen plačnik. Dalje se zahvalimo č. g. Rev. Victor. N. Tomcu, ki je opravil za dušo pokojnika sv. mašo zadušnico.. Tudi njemu naš iskreni Bog plačaj. Iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru. Dalje iskrena zahvala vsem, ki so darovali za SV. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnika. Prav tako zahvala onim, ki so dali na razpolago svoje, avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Iskrena zahvala vsem, ki so pokojnika kropili ter molili za mir in pokoj duše pokojnika. Prav tako tudi zahvala vsem onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče vse do njegovega groba. Zahvalo naj prejme tudi pogrebni zavod Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali. Ti pa, preljubljeni stric, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duši Tvoji pa večni mir in večno veselje v številu izvoljenih. Žalujoči ostali: FRANK in ANNA PAVLOVIČ, MARTIN in JOSEPH PAVLOVIČ, ter CAROLINE KOWALSKI, nečaki Cleveland, Ohio, 3. maja 1948. prodajo. Ce še ni dovolj za pla-flčilo davka, potem mora kmet na [ prisilno delo, da odsluži, kar je [ še dolžan. Njegovo delo na taki tlaki računajo 50 din na dan ali | en dolar. Suženjstvo ali tlačan-1 stvo v moderni obliki. PRISILNE ZADRUGE. — Besedo zadruga sliši kmet sedaj tolikokrat, da jo bo sit za par [ rodov. V kmečkem pojmovanju bo to ostalo kot nekaj prisiljene ga Totalitarizem namrpž ne pozna svobodne zadruge, ampak samo po državi kontrolirano in vsiljeno. Prav v zadnjem času | zahteva komunistična propaganda, da mora v vsaki občini ali I krajevenem odboru biti vsaj ena zadruga. To je sedaj ukaz in kmetje bodo morali ubogati Tali di ali neradi. POSEBEN ODBOR ZA ZA-I DRUGE. — Pri komunistični | vladi v Ljubljani so ustanovili za pospeševanje in razvijanje I zadružništva poseben komitej, ki ga sestavljajo vladni uradniki pod predsedstvom Janeza Hri-I barja iz Starega trga pri Ložu, starim partizanom, s katerim sedaj komunisti ne vedo kaj poče-jIti, ker je svojo nalogo v gozdovih končal. Naredili so ga za | ministra, pa so ga spet odstavi-j li. še enkrat je postal minister pa brez kakega delokroga. Sedaj je dobil imenovano predsed-| stvo, da bo lažje čas zapravljal. PRITISK ZA ZADRUŽNE j DOMOVE. — Kaj bi moglb bolj označiti strašen terorizem, s katerim hočejo prisiliti ljudi na | delo za zadružne domove kot takole poročilo v “Lj pr.” (16. febr.): Dealvci tovarne v Kra-J nju “Tiskanina” bodo dali za zadružne domove 48,000 de ovnih 1 ur, kar znaša vrednost 700,000 j din.” To je bilo gotovo strašno prostovoljno. V tej tovarni je | bilo svoječasno kaznovanih mnogo delavcev in sedaj narede, kar S 1 Slovenci! Jugoslovani! Državljani! :of- k .-L- 5 O J Vsi se zavedamo, da živimo v sila resnih in nevarnih časih, ki utegnejo imeti u-sodne posledice še za rodove, ki še niso rojeni. Zdaj bolj kot kdajkoli prej moramo imeti na visokih in odgovornih položajih može, ki so že neštetokrat dokazali svoj značaj in neomadeževano postenje, ki ni naprodaj nobeni podkupnini. Slovenci in Jugoslovani, danes je le še malo dežel na svetu, kjer državljani lahko svobodno izvajajo eno svojih največjih pravic in privilegijev — volilno pravico, na podlagi katere lahko svobodno volijo tako, kakor jim narekujeta pamet in srce. Tu, v tej deželi, v naši veliki ameriški republiki, imamo to neomejeno pravico, imamo pa še več, mnogo veČ. Tri tisoč milj od domovine imamo priliko izvoliti v najvišji urad države Ohio človeka, ki je kri naše krvi, kost naše kosti - Franka J. Lau-scheta, bivšega govemer ja, ki je v korist državljanov ter v čast sebi in slovenskemu in jugoslovanskemu imenu že častito vršil no, njegovo poštenost, skromnost in priljudnost vsi poznamo, zato ne bomo ponavljali tega, kar nam je vsem dobro znano. Navedli pa bomo nekaj stavkov iz knjige “Inside U. S. A.,” katero je spisal slavni ameriški pisatelj Gunther, ki je posvetil F. J. Lauschetu celo laskavo poglavje. Gunther smatra Lauscheta za enega največjih Amerikancev, za mnogo večjega od Tafta in drugih sodobnikov ter ga postavlja ob stran drugega fenomenalnega pojava — bivšega minnesotskega governer-ja Stassena, ki se je pojavil kot svetal meteor na ameriškem političnem nebu. Pisatelj Gunther pripoveduje ameriški javnosti, kako je Lausche resigniral na svojo sodnijsko službo, ki mu je nosila 12 tisoč dolarjev na leto, preden je postal kandidat za clevelapdskega župana. Tega bi mu ne bilo treba storiti; kandidiral bi lahko kot sodnik ter tudi ostal sodnik, če bi bil poražen. Tako delajo vsi kandidat je, Lausche pa ni hotel sedeti na dveh stolih. Za župana je bil izvoljen z 61-odstotno večino glasov, kar je bila največja večina v zgodovini clevelandskih županskih volitev. Ko je kandidiral za governer ja, je postavil določbo, da ne bo pod nobenim pogojem sprejemal prispevkov od gembler-skih ali raketirskih interesov ali od katere koli osebe, ki dela “biznis” z državo. Za svojo tedanjo govemersko kampanjo je potrošil $27,162.75, kar je malenkostna vsota za državo Ohio. ki ima 8$ okrajev. Njegov republikanski tekmec ie z republikansko stranko potrošil $988,000.00 in — bil poražen... V svoji skromni preprostosti nima Lausche najmanjšega zanimanja za lastno obogatitev. Ko se je vselil v govemersko palačo v Columbusu, je imel poleg obleke, ki jo je imel na sebi, samo še eno in dva para čevljev. Ko se je njegov prednik Bricker izselil iz palače, je vzel s seboj dva in devetdeset oblek... V kaj Lausche najbolj vferuje? Cuj-mo, kaj pravi o tem Amerikanec Gunther: “Najbolj in predvsem v poštenje. Drugič: V duh ameriških institucij ali ustanov. — Kaj on najbolj zastopa? Načelo, da je javni urad ljudska zaupnica ali ljudski mandat in da je javni uradnik predvsem ljudstvu odgovoren za svoje delo.” Čujmo, kaj pravi ta slavni ameriški pisatelj še o Lauschetu: “Lausche je kot petdesetletnik mož, na katerega moramo biti pozorni. Zedinjene države nimajo odveč zmožnih poštenih mož v visokih javnih uradih, zato tudi ne smejo prezreti nobenega poštenjaka, tobko manj, če prihaja iz države Ohio!” Torej, če ima Amerikanec tako visoko sodbo o tem našem rojaku, da pravi, da Zed. države ne smejo prezreti tega poštenjaka, ali naj ga prezremo mi, ki smo njegove in on naše krvi?! Slovenci in ostali Jugoslovani, ameriški državljani! Če bomo glasovali za F. J. Lauscheta, ne bomo samo zadostili samo sentimentalnemu glasu svojega srca, temveč bomo glasovali tudi za moža poštenjaka, izkušenega v uradu, za katerega zdaj zopet kandidira, za moža, ki bo vedel popraviti morebitne nedostatke, ki so se morda pojavili tekom njegovega prvega termina, ko še ni imel onih izkušenj, ki jih ima danes. Slovenci, Jugoslovani, - ameriški državljani! Storimo svojo državljansko in narodno dolžnost ter oddajmo svoj glas človeku naše krvi, da nam ne bi v obratnem slučaju ta greh obtežil naše vesti. Tri tisoč milj od domovine imamo priliko izvoliti v najvišii urad države Ohio človeka naše krvi, ki ji ostal po svojem srcu vedno zvest sin slovenske matere, čvrst izrastek slovenskega debla! Dvignimo ga na prvo mesto države Ohio in počastimo s tem tudi svoje lastno slovensko ime! Slovenci, Jugoslovani, agitirajmo tudi pri drugih narodnostih za njegovo izvolitev in dajmo ob primarnih in splošnih volitvah našemu ameriškemu slovenskemu sinu Franku J. Lauschetu svojo zaup-niso s tem, da naredimo križ pred njegovim imenom! POŠTENJE ZA POŠTENJE! ZVESTOBA ZA ZVESTOBO! ’ S, MICHAEL G. BOICH FRANK CfeRNE ANTON GRDINA RUDOLPH J. GROSEL, Dr. F. J. JARM Dr. FRANK J. KERN AUGUST KOLLANDER ANTHONY C. KROMER Arch. BENNO B. LEVSTIG LODI MANDEL FRANK MERVAR JOŠKO PENKO JOHN PEZDIRTZ JOSEPH PLEVNIK JOSEPH PONIKVAR JOSEPH POZELNIK IVAN RAČIČ ANTON ŠABEC Dr. ANTHONY SKUR DANIEL STAKICH FRANK M. SURTZ. Att. JOHNSUSNIK Dr. P. B. VIRANT GEORGE VOJNOVICH, Archt ANDREW YERMAN IVAN ZORMAN * Ima izkušnje - je zmožen - razumen V ŠERIFOVEM URADU JE DELAL 9 LET V mestni zbornici je bil 4 leta Je član veteranskega druživa št. 5275 , Demokratske primarne volitve 4. maja AND THE WORST B YET TO COMB i—in najhujše šele prid« IZVOLITE William A. State Representative (državni poslanec) Demokratska glasovnica Primarne volitve 4. maja a—Atr^llmg [LruiJiJiJijmrLrLnrijmrLri^^ rini dirja proti njima. Tinče nimivo vendar se otroka pola- čna vraU, Eri*«JSJTfifc SSnfkTpočzS "G^ldična1 ^stra^df kaJ pobKV TetrinKfl IVAN MATIČIČ {rvumririjmnjTJTJmri^^ Lovre zasluti, da je izgubljen, se napoti na Zalo, na Osredek če še nemudoma nekam ne' ali morda prav tja gon k bve-oprime. Zato mrzlično hlasta temu Vidu? Toda kaj Lovre z rokami okrog sebe, da bi se ve, saj nič ne pozna teh krajev. vzdržal na površini; kakor po tapljajoči se izteza roke za življenjem ■ . Pač, nekaj je dosegel: borne hojce se je oprijel! Kako krčevito ste je »prijemlje! Joj, če se mu izruval Kako bi vzdržala šibka hojica tako kjrčevitost! Izkoreninila jo bo krčevita Lovretova roka in jo odnesla v podzemeljsko globino . . Lovre se je še pravočasno tega zavedel, zato se je z vsem gornjim životom nagnil čez dračje k hojici, da ji je s Zavleče se k studencu, pa pije, pije kakor žival. Potem izprazni bariglo, saj mora biti že čisto vroča, in jo znova napolni. Zdaj pa kar bo, pa bo. Seve, poprej je napravil usodno napako, ko je bil planil kar v celo, na, zdaj pa hoče bolj previdno otipati romarsko stezo. Da, tu so tisti žegnani kamni parobkih, tu so znamenja, ki vodijo varno skozi začarani krog, pa jih je bil sprva Lovre tako zavrgel. No, zakaj gre zavpije, Polonica se zasmeje: “Oh, to je jelen! Nisi še videl jelena, tepček?" Da, jelen, mogočen ko sam kralj. A ni samo eden, tam se ponaša drugi s svojim rogovjem, in tam si tretji drgne vrat ob bukovo deblo. Zraven se pasejo košute. Tu prav ob žični ograji leži velik jelen in prežvekuje. To gledata otroka, kar ne moreta se nagledati teh čudovitih živali. Polonica vleče dalje, saj jih bosta še dosti videla. In res, žična ograja se vleče dalje in jelenjega rodu ne zmajka. Cela čreda se pase in dirja; svobodna je in brez skrbi, nihče ne preži in zasede nanjo. Alo malnarja, naprej! Mlinska kolesa se vrtijo in mlinski kamni meljejo. Bel mlinar dvigne meh koruze pa jo usuje nad kamen. Polonica ga Je nuu namen' tuivuivo o- j—o-------------— .... 7 vpraša, kako dolgo bo trajalo; gajo se kot stara Kuteževa bo-mlinar ji pa nič ne odgovori, tra, a derejo se ko napihnjene tem olajšal težo, z nogami pa zdaj? Seveda, paziti je treba W v . 1 _ J .i! n1n/1 Alfn naglo 'tipal za oporo v žrelu. Začutil je spolzke stene in dvi-* gal nogo, dokler se ni končno oprl ob rob brezna. Zdajci se z vso močjo odsune kvišku in, oprijemaje sp hojke, se zavleče iznad brezna. Usede se zraven ■ hojke in tako mu je da bi se (najrajši razjokal. Pa gleda * to ubogo hojko: zelo jo je zdelal, malone izkorenil. a je vzdržala sirota — sebe in njega E®* ... Z drhtečo roko jo Lovre popravlja ter ji zatlači korenine zopet v zemljo. Kakšno ! zemljo, saj je sama skala in »vanjo zakoreninjena ta uboga | rast. Prav zato je vzdržala. in venomer gledati na sledove, ne pa bezljati kakor tele. Glejte ga pobca, kako zdaj previdno hodi: nekaj časa po Škal-čni poti, zatem po Kobilji in dalje naravnost proti cilju. “Klemana dreza, si šel po vode na Žalostno goro?” Tako ga sprejme Jože, ga najprej oplazi čez pleča, pograbi bariglo pa jo nastavi, da kar zabobni po izsušenem grlu. Martin ga pa precej vpraša, če se je morda zgubil. Seveda, taka dalja pač ni za take mladiče, Martin to gladko sprevidi. Da se ni mulec nič oglasil, saj sta ga vendar kar goma naveličata ropota. Saj tu je huje kot slamoreznica na podu, huje kot prežvek cele črede volov, vse to ne zaleže nič proti preiveku teh kamnov. Tako si misli Tinče. Polonica bi le rada vedela, kdaj bosta dobila. Nu, 'kadar bo zmleto, tak je bil mlinarjev odgovor-Otroka sta šla na zrak. Tu je bilo še strahotneje ob zapornicah, od koder sta gledala jezove. To je šumelo in bobnelo, razpenjena voda je besno butala ob mlinska kolesa. Polonica in Tinče sta bila kar bleda od razburjenja, a spričo neznanskega trušča se nista mogla sporazumeti z nobeno besedo. Sla sta na drugi konec mlina. Tu pa je bilo rac, gosi, gaganja in vreščanja, da je Tinčeta spravilo kar iz uma. Kakšne čudne kokoši so to? Kljune imajo kakor žabe, gu- pi in rože, ki obdajajo stebre in zidovje. Neznansko je to, o kakršnem Tinče niti sanjal ni nikoli Pred to divoto se skrije celo cerkev, a šola nič ne pomeni. Kaj šola, tu so hlevi vse nekaj lepšega. Pa konji, morda niti cesar ne premore lepših. Polonica pa hodi medtem po prstih po grajskih hodnikih ter potrka slednjič na kuhinjska vrata. Je li to kuhinja? Saj ognjišča ni in nič ni za- ker je ne rizume, saj one sama sebe ne sliši. Otroka gledata, kako to neznansko ropoče, bobni. Kamni meljejo; Tinče-Polonica; kamni se vrtijo, sita se tresejo, žlibi rešetajo, kaste in grodi. Vse to poganjajo mlinska kolesa. Pšenica se usiplje iz grodov na kamne, zraven ječmen, rž, koruza, zrnje odteka. Izpod kamnov se usiplje moka, pohlevno curlja kakor izvir izpod skale. In mlinar se spenja po stopnicah od kanfna h kamnu, presipava, pretresa, spoštljivo in vdano, kajti on melje sam božji kruh. Daši je vse tako čudovito in za punčka počaka! Gospodična j prestraši, da kar pobledi, po-zavije v papir kos štruklja pa'tem pa se prepriča, da zverina —u - --i—"vr» ■>“ še ne more ven. Pa Se Tinčetu kose : matinee brž zasmili, ker je go- niti krastače. Orehovski petelini, naj še tako lepo zavijajo na gnoju in na plotu, se lahko skrijejo pred temi goltanci. Pa sta ;e z zanimanjem ogledovala to sloko, okorno perjad, posebno ko je iznala tako lepo plavati. Nazadnje je bila koruza zmleta—in mlinar je postavil prednju meh, rekoč: “Nata, tu ga imata, v malnu se zaman ne čaka." Nazaj grede sta se ustavila pred gradom. Polonica je šla s cekarjem v grad, Tinče pa je pazil zunaj na meh. To je zijal pobec v to nezndnsko lepoto: mogočne stopnice pa mogo- kajeno; stene so bele, kuharice bele, diši pa tako, da je Polonica kar omamljena. Belo oblečena gospodična stopi prednjo: "Kaj si prinesla, punčka?" “Naša mati so dali tole, če bi hoteli vzeti.” “Pokaži! Od kod pa si?” “Iz Orehovja.” Kaj nežna gospodična ve, kje jp Orehovje. Ona izprazni cekar, vpraša za ceno, plača — drugič prinesi!” Polonica spodobno zahvali — in hajdi ven. O, to je bila presladka skušnjava! Najprvo sta štrukelj vsak malo oblizala, potem je pa Polonica rekla, da ga morata nesti domov pokazat, da ga bo vsak trahnico pokusil. Ali kaj, ko je pa slaščica tako neznansko dobra, da se kar stopi v ustih. Sicer pa doma itak ne bodo vedeli, kaj sta dobila, zato sta ves štrukelj lepo pospravila. Ko sta že tu, naj si pa še neko posebno znamenitost ogledata, je menila Polonica pa zategnila koreto s poti. Potem sta jo pa ucvrla po prepovedani stezi okrog gradu ter se končno ustavila pred nekim železnim omrežjem. Kaj pa je to? Ogromen kosmatin sedi za ograjo pa venomer cmoka z jezi- tovo lačen, pa brž seže v žep po skorjo kruha. “Na, na!” Sprva mu ponuja od daleč, potem pa vedno bliže, tako da se slednjič dotakne s skorjo ograje. Kosmatinec gleda izpodmo-lato v fanta, na skorjo se niti ne ozre; šele ko se roka dotakne ograje, se zverina z glavo nekoliko pohuli, oči pa ji obvise naravnost na roki, ne na skorji. Še trenutek, naj se roka iztegne malce noter . . Tedaj,, pa potegne Polonica Tinčeta nazaj: “Kaj ipa počenjaš, matafir neumni!” Mar ne veš, kako je*pred nedavnim izpodmolatec odšavsnil nekomu celo dlan, ko mu je ponudil kruha! Kruha mu ne manjka, on si poželi mesa, mesa! Deklica je potegnila fanta naprej k drugemu brlogu. j Prodajni davek! ^ ... i.v i. i - J.!.: (n aJo Ali ste se naveličali plačevati prodajni davek? Če ste se, potem volite v primarnih volitvah 4. maja za Ray T. Millerja, ki je obljubil, da bo ta davek odpravil. Dva zadnja guvernerja sta že to obljubila, pa nista besede držala. Miller bo držal besedo. ;a vse življenje si jo bo Lovre naprej klicala. Klicala sta? ■apomnil, nikoli je ne pozabi. Nič ju ni slišal, Bog ve da^ne. Ko se je oddahnil, je ubral .pet pot pod noge. Toda kam irav za prav vihraš, preljubi ,^ovre? Nu, saj pobec vendar ve, kam dirja: po vodo gre. Po — * Lovre obstane, s čim? vas Lovre dirja nazaj gledat, če ni morda le ostala zunaj. Da, res v protju je jo našel. Veste, da ’bi rajši izgubil klobuk kot bariglo. In tako je znova dirjal. - No vendar enkrat, hvala Bogu! Za hojevjem se svetlika, svetlika! Hudičev ris, pa ga je Lovre le užugal! Z vso silo se požene pa pade končno ven, docela izčrpan. Na lazih je torej, da, na lazih! Nekaj časa samo sope, potem si z rokavom otrne pot in slednjič se šele razgleda. Je Kutežev laz? Ne, ni. JeŠašarkov? Tudi ne. Kako, mar niso to lazi? Ne, niso. Lovre glada, gleda. Križana gora! Lovre se sesede in milo zastoka. Saj to so branj iške senožeti! Kako branj iške, saj to'vendar ni mogoče! Da, žalostna istina, branj iške seno-žeti in tamle v dolini je B’ran-jiški studenec! O, vsi zlomki peklenski! Siromak je begal in brodil šitri ure ali še več, nazadnje pa ga je gozd izvrgel na dan prav tja, ker je bil pred štirimi urami. Lovre je bil poražen, čisto lop. Da je gozd nevaren, to je Lovre slutil, da pa je začaran, tega ni vedel, Bog ve da ne. Kaj mu je zdaj storiti? Naj “Da boš jutri bolj vedel ali pa poj deš čez Pretržje.” Kaj, da bi moral jutri zopet tja? Ne, kar kalužo naj pijeta! In da bi ga drevi znova mučili strahovi? Kar sama naj smrčina! Lovre se lepo jo ubere dimov. .. raztrganec, kakšen si, kod si pa hodil?” Kar ustrašila se ga je mati. “Ne maram več v gozd, ne, kar sama naj se ubijata! Jutri bom pa zaprt v šoli zaradi tega!” Lovre je bil hud, mati pa šivaj, če hočeš, da bo šel sinek jutri v šolo, in če hočeš, da ne bo dvakrat zaprt. , Oh, s šolo je križ, le kaj je treba toliko šole? Petrinka si ne more pomagati, otroke potrebuje zase, ne za šolo. In čeprav prihajajo opomini, Petrin ka vendar he more pošil jati v malin malega Japčka če pa nikogar drugega nima. “Polonica in Tinče, vidva pojdeta danes v malin,” jima veli mati. Z nobeno rečjo bi ju ne mogla bolj razveseliti. Ah, malin, tja gre Polonica tako ra-dad Tinče ji je pa tako samo za privesek, da ji pomaga riniti koreto v klanec. V koreto meh koruze, v cekar jajec in masla ter par piščancev — pa hajdi na pot. Dol po škalčnih klancih ju suva koreta, da se kar opokata. doli ob Učanki gre pa lepo po mehkem in ravnem. Potem pa po cesti skozi tihotno in temot-no bukovje. O, strah božji, kaj je to? Neka rogovilasta zve- , v ® ' ' sM'' ***** \ i J ki je kandidat za guvernerja na demokratski listi v državi Ohio. primarnih volitvah 4* maja napravite križ pred njegovim imenom. Slovenski državljani niso še pozabili, kaj je storil zanje Ray T. Miller v najhujši ekonomski krizi, ko je bil župan v Clevelandu. Zdaj imamo priliko, da pokažemo, da znamo biti hvaležni. Slovenci imajo v Ray T. Millerju iskrenega prijatelja. To je pokazal že dejansko in še bo, kadar bo imel priliko. DAJTE V PRIMARNIH VOLITVAH 4. MAJA SVOJ GLAS NAJBOLJŠEMU PRIJTEUU SLOVENCEV | RAY T. MILLERJU! 1 5 - * PRIMARIES TUESDAY, MAY 4 i ----------- S Vote Early Tomorrobu! S EVERY MAN AND WOMAN WHO APPRECIATES THAT GREAT AMERICAN PRIVILEGE OF FREE ELECTIONS, SHOULD EXERCISE THAT RIGHT FOR A WINNER IN NOVEMBER ELECT... i ERMER L. WATSON vl REPUBLICAN CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE_ | WiB With WMSM^aasSsU XI Ermer L Watson j •-■'Aav gl < *: ELECT ELECT FRANK E. PATRICK REPUBLICAN CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE QUALIFIED — EXPERIENCED “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th JUwwwB^CBHsist'WWWiw^inrviBraBwwraiBlwByffljragrfljgwjygjggjBTMB^jgrajiratB'tiBiriiliS^i i ELECT CLARENCE FERGUSON REPUBLICAN CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th Izvolite ponovno za okrajnega Serifa JOSEPH M. SWEENEY V uradu okrajnega šerifa je že 7 let, kjer vrši službo v splošno zadovoljstvo. Ta urad potrebuje takega moža kot je Joseph M. Sweeney,’zato ga pa tudi priporočajo v izvolitev vsi ameriški časopisi in vse civične organizacije. Vzemite v primarnih volitvah 4. maja demokratsko glasovnico ter napravite križ (X) pred ____________ ELECT S. CLINTON KROH REPUBLICAN CANDIDATE FOR STATE REPRESENTATIVE “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Primary Election Tuesday, May 4th *1 T.*_ it V 4 i ^mnniiiiC3iiiiiiimiiuiiiiiiHiiuaiiuiiiiiiiic3tmiiiiiiiiuiiiii!iiii^ NOMINATE JESSE H. SNYDER for State Representative Republican Ticket former Railroad Engineer Qualified by Citizens League WIDGOY’S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljerich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each months Pomagajte Ameriki, kupujte VIctorg honde in znamke. i SLOVENSKI NABOD JE ZOPET PRIPRAVLJEN, DA KORAKA JUTRI NA VOLIŠČE, DA ODDA GLAS ZA SVOJEGA ZMOŽNEGA SINA ZA GUVERNERJA DRŽAVE OHIO NA DEMOKRATSKI GLASOVNICI. I run i, in ON JE SPRAVIL SLOVENSKI NAROD DALEČ NAPREJ S SVOJIM ZMOŽNIM VODSTVOM IN POŠTENOSTJO. NAS VEŽE DOLŽNOST, DA GREMO VSI VOLIT, VSI 00 ZADNJEGA. PA NE SAMO TO, GLEJMO TUDI, DA BODO NASI PRIJATELJI IN SOSEDJE VSI VOLILI, DA BO TOREJ NASA ZMAGA TOLIKO VEČJA. VOLIMO VSI ZA nu* j. LAUSCHE X, 1