24 Judo practice and its multidimensional effect on the positive and balanced development of children and adolescents Abstract The paper aims to present some of the multidimensional influences of judo training for children and adolescents. Judo represents a unique way of training and at the same time one of the safest forms of combat sports for young people. With this, it can be considered as a basic sport with which the participants gain movement skills, functional efficiency, self-confidence, determina- tion, calmness, reliability, self-control, body weight regulation and prevention of obesity. At the same time, trainees strengthen their psychological-social components of development and thus positively reduce bullying. Proposals are also presented for the design of learning how to fall safely preventive programmes, as falls are a basic movement pattern that we, unfortunately, can not avoid in the national prevention programs of the National Institute for Public Health in Slovenia (NIJZ). Judo thus represents a unique way of training and an educational tool that has a positive effect on the balanced development of children and adoles- cents and can have long-term positive consequences on the socio-economic indicators of our society. Keywords: judo, children, adolescents, combat sports, preventive, public health Izvleček Namen članka je predstaviti nekatere večdimenzionalne vplive treniranja juda za otroke in mladostnike. Judo predsta- vlja edinstven način vadbe in hkrati eno izmed najvarnejših oblik borilnih športov za mlade. S tem ga lahko štejemo za ba- zični šport, s katerim vadeči pridobivajo gibalne sposobnosti, funkcionalno učin- kovitost, samozavest, odločnost, umir- jenost, zanesljivost in samokontrolo ter uravnavajo telesno maso in preprečujejo debelost. Hkrati vadeči krepijo svoje psi- hološko-socialne komponente razvoja in s tem pozitivno vplivajo na zmanjševanje medvrstniškega nasilja. Predstavljeni so tudi predlogi umestitve učenja padcev kot osnovnega gibalnega vzorca, ki se jim ne moremo izogniti, v nacionalne preventivne programe Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Judo je tako edinstveno vzgojno-izobraževalno sredstvo, ki pozitivno vpliva na skladen razvoj otrok in mladostnikov ter ima lah- ko dolgoročne pozitivne učinke na soci- alno-ekonomske kazalnike naše družbe. Ključne besede: judo, otroci, mladostniki, borilni športi, preventiva, javno zdravje Jožef Šimenko Večdimenzionalni vpliv vadbe juda na pozitiven in skladen razvoj otrok in mladostnikov iz prakse za prakso 25 „ Uvod V zadnjih desetletjih se je gibalna raven otrok korenito spremenila (Andersen idr., 2006; Stalsberg in Pedersen, 2010), zato se pri vadbi z začetniki srečamo z različ- nim gibalnim predznanjem otrok. Dobro osnovno gibalno znanje je ključnega po- mena, da lahko osnovne oblike naravnih oblik gibanja povežemo in nadgradimo v bolj kompleksna gibanja (Šimenko, 2014). Judo predstavlja šport in borilno veščino, primerno za vse generacije – od najmlajših do najstarejših. Prav najmlajši z vadbo juda in njegovih elementov s pridom pridobiva- jo nove gibalne, funkcionalne in socialne sposobnosti. S temi sposobnostmi si tako gradijo široko gibalno znanje, ki jim bo v pomoč pri drugih gibalnih aktivnostih, rekreativnem športnem udejstvovanju ali pa bo podlaga za nadaljnje udejstvovanje v višjih starostnih kategorijah juda (Šimen- ko, 2013). V nadaljevanju so predstavljeni večdimenzionalni vplivi vade juda kot ba- zičnega športna na skladen in pozitiven razvoj otrok in mladostnikov, podkrepljeni z domačo in mednarodno znanstveno in strokovno literaturo. „ Znanje padanja kot osnovnega gibalnega vzorca Judo je eden izmed najvarnejših športov za otroke in mladostnike (Nishime, 2007). Osrednji del juda predstavlja znanje pravil- nega padanja, ki pa ima večdimenzionalne učinke na razvoj, zdravje in predvsem var- nost otrok. Padci kot naravna oblika gibanja se pogosto pojavljajo v vseh starostnih sku- pinah, kjer so okoliščine nastanka nezgode in vrsta poškodb odvisne tudi od razvojnih značilnosti otroka (Flavin et al., 2006). Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so padci glavni vzrok za bol- nišnično zdravljenje otrok in mladostnikov zaradi poškodb in pomenijo pomemben vzrok umrljivosti. Glede na podatke med letoma 2010 in 2015 je v Sloveniji zaradi padcev potrebovalo na letni ravni bolni- šnično zdravljenje povprečno 1862 otrok in 605 mladostnikov, umrla pa sta dva otroka oziroma mladostnika (Rok-Simon, 2018). NIJZ je podal pregled ključnih preventivnih strategij za preprečevanje padcev otrok in mladostnikov (0–19 let) (Rok-Simon, 2018), vendar pa med njimi ni predvidel ene naj- pomembnejših strategij, to je izobraževa- nje – učenje pravilnega padanja, saj se pad- cem kot naravni obliki gibanja ne moremo izogniti. Da se smernice NIJZ že nekaj časa niso spremenile, nam kaže članek Pirnata in Šimenka (2014), v katerem sta že leta 2014 poudarila, da so v nacionalnih programih preprečevanja poškodb otrok smernice za preprečevanje pred dogodkom, med njim in po njem, vendar pa v njih niso nikjer vključene ali identificirane gibalne sposob- nosti otrok oziroma mladostnikov in zna- nje varnega padanja kot ključni dejavniki. Zato bi lahko odgovorni za to področje na NIJZ bolje pregledali svetovno literaturo in prednosti učenja padcev ter posodobili svoje preventivne smernice in vanje dodali učenje pravilnega padanja. To bi bila tudi odlična naložba za prihodnost, saj bi z do- brim znanjem padanja v mlajših letih lahko preprečili marsikatero resno poškodbo, ki lahko nastane ob nepravilnih padcih. Prav tako pa ima lahko zmanjšanje poškodb pri padcih pozitivne družbene koristi z zmanj- šanim pritiskom na zdravstveni sistem. Zato bi lahko NIJZ v prihodnosti razmislil o uved- bi oziroma izvedbi nacionalnega programa varnega padanja, saj bi imeli od tega koristi tako otroci in mladostniki kot tudi starejša populacija (Arkkukangas idr., 2020; Jadczak idr., 2023; Odaka idr., 2023; Sakuyama idr., 2021). Za dosego tega prepotrebnega zna- nja pravilnega padanja pa je metodologija, uporabljena v judu, več kot primerna. Judo predstavlja gibalno dejavnost, pri kateri so padci njen esencialen del (Fuku- da idr., 2011). Zato je prav pri tem športu metodologija učenja padcev izredno do- bro razvita in se redno izvaja v judo klubih pod okriljem Judo zveze Slovenije (JZS) (Pirnat in Šimenko, 2014). Judo temelji na nadzorovanju lastnega telesa in njegove mase v različnih gibanjih, pri katerih so padci sestavni del gibalnega repertoarja in povzročajo nenehen, a nadzorovan stik z tlemi oziroma podlago, s tem pa izposta- vljanje telesa stalnim silam reakcije tal. Prav to nadzorovano privajanje na padce ima za posledico prilagoditev mišično-skeletnega sistema vadečega (izboljšanje mineralne gostote kosti) in pomeni neposredno korist za zdravje (Borba-Pinheiro idr., 2013). Temu pritrjuje tudi študija na korejskih srednješol- cih, pri kateri so dokazali, da vadba juda v obdobju rasti znatno izboljša zdravje kosti s povečano mineralno gostoto pri ome- njeni populaciji (Shin idr., 2013). Raziskava z obsežnim pregledom literature na temo zdravstvenih posledic treninga juda je po- kazala, da vadeči, ki se redno ali rekreativno ukvarjajo z judom, kažejo nadpovprečno aerobno kapaciteto, izboljšano telesno se- stavo, povečano mineralno gostoto kosti in vsebnost mineralov v njih (Drid idr., 2021). „ Pozitiven vpliv na razvoj gibalnih spo- sobnosti Vadba juda pomembno vpliva tudi na gi- balne sposobnosti ter na antropometrične značilnosti otrok in mladostnikov. Trivić (2011) je ugotavljala razlike med gibalnimi sposobnostmi in morfološkimi značilnost- mi 12–14 let starih judoistov in nešpor- tnikov. Vzorec je zajemal 65 judoistov in 132 dečkov, ki se niso ukvarjali s športom. Raziskava je ugotovila, da imajo judoisti v primerjavi z nešportniki statistično zna- čilno boljše rezultate pri testih, ki merijo hitrost, repetitivno moč, statično moč in koordinacijo. Pozitivni učinki vadbe juda se kažejo tudi pri telesni sestavi, saj imajo judoisti večji obseg prsnega koša, nadlahti in podlahti ter manjšo količino kožne gube nadlahti. Enak pozitiven vpliv vadbe juda so ugotovili tudi Drid idr. (2009) na vzorcu 371 otrok, starih 11–15 let (117 judoistov in 254 nejudoistov) v obdobju 24 mesecev. Judoisti so imeli statistično značilno boljše rezultate pri testih, ki so merili hitrost, moč in koordinacijo, večji obseg prsnega koša, nadlahti in podlahti ter manjšo količino kožne gube na trebuhu in nadlahti. Raz- iskave so prav tako pokazale, da je raven gibalnega razvoja pri mladih judoistih bolj enakomerna kot pri zdravi nešportni popu- laciji med 11. in 17. letom (Jagiello in Kalina, 2007). V enakem časovnem obdobju mla- di judoisti v primerjavi z mladimi športniki drugih športnih panog razvijejo večjo moč stiska v zapestju in večjo moč zgornjega dela trupa (Jagiełło idr., 2004). Prav tako so raziskave pokazale, da dodatna vadba juda vpliva na boljšo telesno držo na področjih ramen, prsnega koša in trebuha (Protic-Ga- va idr., 2019) ter pomaga pri vzdrževanju ustrezne ravni telesne maščobe. Vadba juda znatno vpliva na razvoj gibal- nih sposobnosti že po devetih mesecih pri 7 let starih dečkih (F) in deklicah (P) v pri- merjavi z drugimi gibalno aktivnimi vrstni- ki. To so v svojih raziskavah dokazali Sekulić idr. (2006) ter Krstulovic idr. (2010). Vadeči so izboljšali čas v teku po poligonu (F: 10 %, P: 13 %) in vesi v zgibi (F: 72 %, P: 76 %) ter številu trebušnjakov (F: 30 %, P: 46 %), iz- boljšali pa so tudi gibljivost spodnjega dela hrbta in zadnje stegenske mišice (F: 34 %, P: 45 %). Mladi judoisti so v tem 9-mesečnem 26 obdobju obdržali enako raven podkožne- ga maščevja (Miranda idr., 2017), medtem ko se je pri preostalih gibalno aktivnih mla- dostnikih raven podkožnega maščevja zvi- šala. Vadba juda izboljšuje tudi aerobno ka- paciteto, saj so raziskave pokazale, da imajo judoisti večjo aerobno kapaciteto kot mla- dostniki, ki se ne ukvarjajo s športom. Prav tako imajo mladi judoisti večjo aerobno kapaciteto v primerjavi z mladimi vrstniki, ki se ukvarjajo z nogometom ali gimnastiko (Laskowski idr., 2009). Vadba juda prav tako pomembno vpliva na razvoj posameznih delov možganov pri mladih športnikih. Študija Jacina idr. (2009) je pokazala, da imajo športniki z več kot 10-letnimi izkušnjami iz juda v primer- javi s kontrolno skupino večji obseg sive snovi v različnih regijah možganov, ki so povezane z gibalnim učenjem, načrtova- njem, izvedbo, spominom in kognitivnimi procesi. Zaključki študije ugotavljajo, da so te prilagoditve morebitna posledica kom- pleksnih gibalnih spretnosti, potrebnih za vadbo juda. „ Pozitiven vpliv na psihološko-socialne komponente razvoja Vadba juda pozitivno vpliva tudi na zado- voljstvo z življenjskim slogom in kakovost življenja mladih judoistov v primerjavi z normativnimi vrednostmi športnikov iz drugih športov (Matsumoto in Konno, 2005). Prav tako je bilo dokazano, da vadba juda zmanjšuje agresivnost med vadečimi v sovražnih ali frustrirajočih situacijah ter da se ta pomembno zmanjšuje z dolžino ukvarjanja z judom (Lamarre in Nosanchuk, 1999). Vadba juda je pokazala tudi velik uči- nek (60–80 %) pri boljšem reševanju pro- blemov med otroki, ki začnejo pogovor o treningu, začetku telesne vadbe doma v prostem času, prepričevanju drugih, po- moči šibkejšim pri reševanju njihove težave, pozitivni spremembi v odnosu do telesne dejavnosti in čakanju na dan treninga. Prav tako so starši mladih judoistov poročali, da je vadba izboljšala več spremenljivk vede- nja otrok, kot so telesna kondicija, samodi- sciplina, umirjenost, preudarnost, pogum, učinkovito reševanje problemov, vztrajnost pri prizadevanju za doseganje ciljev kljub oviram, socialno-moralna občutljivost, pomoč drugim in povečana odgovornost (Sterkowicz-Przybycień idr., 2014). Vadba juda je tudi ustrezna in učinkovita metoda za osebe z motnjami v duševnem razvoju in se izvaja tudi kot terapija s poudarkom na inkluziji (Morales idr., 2021; Oblak idr., 2020). Judo je kontaktni šport, pri katerem je vadba s partnerjem neizogibna, s tem pa uči in navaja vadeče na postopno vsto- panje v osebni prostor skozi igro in druge tehnične elemente. „ Pozitiven vpliv na regulacijo telesne mase, debelosti in medvrstniškega nasilja Prekomerna telesna masa je pomembna problematika pri otrocih in mladostnikih. Ena izmed najobsežnejših študij v sloven- skem prostoru na otrocih med letoma 1989 in 2019 je pokazala značilen trend poveča- nega indeksa telesne mase ter kožne gube tricepsa pri obeh spolih in vseh starostnih skupinah (Radulović idr., 2022). Raziskave na temo prekomerne telesne mase in debelo- sti kažejo (OECD, 2019), da so otroci z debe- lostjo manj zadovoljni z življenjem in bolj nagnjeni k ustrahovanju od sošolcev, kar pa lahko privede do znižane aktivnosti pri po- uku in zmanjšanega šolskega uspeha. Po- vezava med debelostjo in ustrahovanjem je bolj izrazita pri deklicah kot pri fantih. V državah OECD je pri deklicah z debelostjo trikrat večja verjetnost ustrahovanja kot pri tistih z zdravo telesno težo, medtem ko je to razmerje pri dečkih 1,8-krat večje. Vad- ba juda je tako lahko pomembno orodje pri zmanjševanju medvrstniškega nasilni- štva in ustrahovanja. V študiji, pri kateri so izvajali judo program v dolžini 50 minut dvakrat na teden skozi 5 tednov, se je judo program izkazal kot uporabna metoda pri pouku športne vzgoje za neposredno preprečevanje ustrahovanja, pa tudi za pozitiven vpliv na druge spremenljivke, povezane z ustrahovanjem, kot so moralna identiteta učencev, strpnost in spoštovanje vrstnikov (Montero-Carretero idr., 2021). Po- vezava med debelostjo in slabim akadem- skim uspehom je potrjena v 32 proučeva- nih državah, v katerih je pri otrocih z zdravo telesno težo 13 % večja verjetnost, da bodo poročali o dobrem uspehu v šoli kot otroci z debelostjo (OECD, 2019). Debelost v otro- štvu ima dolgotrajne posledice, vključno s tistimi, ki ogrožajo zdravje v celotnem življenju. Poleg tega lahko razmerje med debelostjo pri otrocih in izobraževalnimi rezultati omejuje oblikovanje človeškega kapitala in prihodnjega socialno-ekonom- skega statusa. Kot taka vpliva tako na po- sameznika kot na družbo in gospodarstvo (OECD, 2019). Kot poročajo v raziskavah, že razmeroma kratka intervencijska vadba juda značilno vpliva na izboljšanje telesne sestave, avtonomne modulacije in telesno pripravljenost pri debelih otrocih (Brasil idr., 2020). Pozitivni vplivi vadbe juda v 12 mesecih so prav tako pokazali značilno izboljšanje gibalnih, morfoloških in psiho- socialnih dejavnikov pri otrocih in mlado- stnikih s prekomerno telesno maso (Geertz idr., 2017). Večja telesna masa pri vadečih v judu ne pomeni ovire in ne zmanjšuje uspešnosti pri aktivnostih. S tem predsta- vlja vključujočo vadbo za vse otroke in mla- dostnike. Prav tako gre za vadbo z visoko stopnjo aktivnosti. „ Zaključek Vadba juda pomeni edinstven način vad- be za otroke in mladostnike. Iz literature lahko razberemo, da vadba juda izboljša kognitivne procese, zviša raven gibalnega učenja in izboljša samopodobo mladih športnikov, zmanjšuje medvrstniško nasi- lje in je primerna za vadeče s prekomerno telesno maso. Pomembno vpliva tudi na enakomeren telesni in gibalni razvoj otrok in mladostnikov. Pri vadbi juda se vadeči naučijo discipline, spoštovanja, zaneslji- vosti, samokontrole ipd. Vse te lastnosti so zelo pomembne tudi v njihovem vsak- danjem življenju, pri odraščanju in vklju- čevanju v družbo. Judo v veliki meri prav tako pomaga, da se otroci in mladostniki z različnimi borilnimi in judoističnimi igrami naučijo postopno vstopati v osebni pro- stor drugega. Na podlagi predstavljenega so vadba juda in njegovi tehnični elementi z razvito metodiko poučevanja ustrezna telesna aktivnost, ki bi izjemno pripomo- gla k povišani telesni aktivnosti mladih in izboljšanju biopsihosocialnih veščin otrok in mladostnikov. Prav tako pa lahko vadba juda dolgoročno pozitivno pripomore k iz- boljšanju socialno-ekonomskih kazalnikov naše družbe. „ Literatura 1. Andersen, L. B., Harro, M., Sardinha, L. B., Fro- berg, K., Ekelund, U., Brage, S. in Anderssen, S. A. (2006). Physical activity and clustered iz prakse za prakso 27 cardiovascular risk in children: a cross-sectio- nal study (The European Youth Heart Study). The Lancet, 368(9532), 299–304. https://doi. org/10.1016/S0140-6736(06)69075-2 2. Arkkukangas, M., Strömqvist Bååthe, K., Ek- holm, A. in Tonkonogi, M. (2020). Health promotion and prevention: The impact of specifically adapted judo-inspired train- ing program on risk factors for falls among adults. Preventive Medicine Reports, 19, 101126 . https://doi.org/10.1016/j.pmedr.2020.101126 3. Borba-Pinheiro, C. J., Carvalho, M. C. G. A., Drigo, A. J., Silva, N. S. L., Pernambuco, C. S., de Figueiredo, N. M. A. in Dantas, E. H. M. (2013). Combining adapted Judo training and pharmacological treatment to improve bone mineral density on postmenopausal women: A two years study. Archives of Budo, 9(2), 93–99. https://org/10.12659/AOB.883899 4. Brasil, I., Monteiro, W., Lima, T., Seabra, A. in Farinatti, P. (2020). Effects of judo training upon body composition, autonomic functi- on, and cardiorespiratory fitness in overwe- ight or obese children aged 8- to 13 years. Journal of Sports Sciences, 38(21), 2508–2516. https://doi.org/10.1080/02640414.2020.1792 189 5. Drid, P., Franchini, E., Lopes-Silva, J. P., Fuku- da, D. H., Wells, A. J., Lakicevic, N., Bianco, A., Paoli, A., Milovancev, A., Roklicer, R. in Trivic, T. (2021). Health Implications of Judo Train- ing. Sustainability, 13(20), 11403. https://doi. org/10.3390/su132011403 6. Drid, P., Ostojić, S., Maksimović, N., Pejčić, J., Matić, R. in Obadov, S. (2009). The effects of judo training on anthropometric characte- ristics and motor abilities of primary school boys. Homo Sporticus, 1 1(1), 28–32. 7. Flavin, M. P., Dostaler, S. M., Simpson, K., Bri- son, R. J. in Pickett, W. (2006). Stages of deve- lopment and injury patterns in the early ye- ars: a population-based analysis. BMC Public Health, 6(1), 187. https://doi.org/10.1 186/1471- 2458-6-187 8. Fukuda, D. H., Stout, J. R., Burris, P. M. in Fukuda, R. S. (2011). Judo for children and adolescents: Benefits of combat sports. Strength and Conditioning Jour- nal, 33(6), 60–63. https://doi.org/10.1519/ SSC.0b013e3182389e74 9. Geertz, W., Dechow, A.-S., Pohl, E., Zyriax, B.-C., Ganschow, R. in Schulz, K.-H. (2017). Physical and Psychological Well-Being in Overweight Children Participating in a Long- -Term Intervention Based on Judo Practice. Advances in Physical Education, 07(01), 85–100. https://doi.org/10.4236/ape.2017.71008 10. Jacini, W. F. S., Cannonieri, G. C., Fernandes, P . T., Bonilha, L., Cendes, F. in Li, L. M. (2009). Can exercise shape your brain? Cortical differen- ces associated with judo practice. Journal of Science and Medicine in Sport, 12(6), 688–690. https://doi.org/10.1016/j.jsams.2008.11.004 11. Jadczak, A. D., Verma, M., Headland, M., Tucker, G. in Visvanathan, R. (2023). A Judo- -Based Exercise Program to Reduce Falls and Frailty Risk in Community-Dwelling Ol- der Adults: A Feasibility Study. The Journal of Frailty & Aging. https://doi.org/10.14283/ jfa.2023.17 12. Jagiello, W. in Kalina, R. M. (2007). Properties of motor development in young judokas. Jo- urnal of Human Kinetics, 17 , 113–120. 13. Jagiełło, W., Kalina, R. M. in Tkaczuk, W. (2004). Development of strength abilities in children and youths. Biology of Sport, 21(4), 351–368. 14. Krstulović, S., Kvesić, M. in Nurkić, M. (2010). Judo training is more effective in fitness de- velopment than recreational sports in 7 year old girls. Facta Universitatis - Series: Physical Education and Sport, 8(1), 71–79. 15. Lamarre, B. W. in Nosanchuk, T. A. (1999). Judo—The Gentle Way: A Replication of Stu- dies on Martial Arts and Aggression. Percep- tual and Motor Skills, 88(3), 992–996. https:// doi.org/10.2466/pms.1999.88.3.992 16. Laskowski, R., Ziemann, E. in Grzywacz, T. (2009). Comparison of aerobic capacity in various groups of adolescent athletes. Archi- ves of Budo (Vol. 5, 21–24). 17. Matsumoto, D. in Konno, J. (2005). The rela- tionship between adolescents’ participation in judo, quality of life, and life satisfaction. Re- search in Sports Medicine (Print), 38(1), 13–25. https://doi.org/10.11214/budo1968.38.1_13 18. Miranda, D. de S., Thamyres Ciccotti Saraiva, B., Suetake, V. Y. B., Alves, D. da S., Sousa, D. E. R. de, Freitas Júnior, I. F. in Christofaro, D. G. D. (2017). Effect of judo practice on the body composition of children and adolescents: A 9 month intervention. Motriz: Revista de Educação Física, 23(spe2), e101790. https:// doi.org/10.1590/s1980-6574201700si0090 19. Montero-Carretero, C., Roldan, A., Zandonai, T. in Cervelló, E. (2021). A-Judo: An Innovative Intervention Programme to Prevent Bullying Based on Self-Determination Theory—A Pi- lot Study. Sustainability, 13(5), 2727. https:// doi.org/10.3390/su13052727 20. Morales, J., Fukuda, D. H., Garcia, V., Pie- rantozzi, E., Curto, C., Martínez-Ferrer, J. O., Gómez, A. M., Carballeira, E. in Guerra-Balic, M. (2021). Behavioural Improvements in Chil- dren with Autism Spectrum Disorder after Participation in an Adapted Judo Program- me Followed by Deleterious Effects during the COVID-19 Lockdown. International Jo- urnal of Environmental Research and Public Health, 18(16), 8515. https://doi.org/10.3390/ ijerph18168515 21. Nishime, R. S. (2007). Martial arts sports me- dicine: Current issues and competition event coverage. Current Sports Medicine Reports, 6(3), 162–169. https://doi.org/10.1007/s11932- 007-0023-x 22. Oblak, V. P., Karpljuk, D., Vodičar, J. in Šimen- ko, J. (2020). Inclusion of people with intel- lectual disabilities in judo: A systematic revi- ew of literature. Archives of Budo, 16, 245–260. 23. Odaka, M., Kagaya, H., Harada, T., Futada, Y., Yamaishi, A. in Sasaki, M. (2023). Effect of ukemi practice in judo on fear of falling and mobility skills in healthy older adults. Journal of Physical Therapy Science, 35(2), 2022–2123. https://doi.org/10.1589/jpts.35.146 24. OECD. (2019). The Heavy Burden of Obesity. OECD. https://doi.org/10.1787/67450d67-en 25. Pirnat, B. in Šimenko, J. (2014). Učenje osnov varnega padanja: primer ŠD Mala šola juda. V F. Erčulj in J. Šimenko (ur.), Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa (Vol. 62, Issue 1/2, pp. 130–136). Fakulteta za šport. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc- -TCDSXMP1 26. Protic-Gava, B., Drid, P. in Krkeljas, Z. (2019). Effects of judo participation on anthropo- metric characteristics, motor abilities, and posture in young judo athletes. Human Mo- vement, 20(3), 10–15. https://doi.org/10.5114/ hm.2019.83992 27. Radulović, A., Jurak, G., Leskošek, B., Starc, G. in Blagus, R. (2022). Secular trends in physical fitness of Slovenian boys and girls aged 7 to 15 years from 1989 to 2019: a population- -based study. Scientific Reports, 12(1), 10495. https://doi.org/10.1038/s41598-022-14813-7 28. Rok-Simon, M. (ur.). (2018). Poškodbe otrok in mladostnikov – problem tudi v Sloveniji. Naci- onalni inštitut za javno zdravje. http://www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-da- toteke/poskodbe_otrok_2018_publikaci- ja_koncna_1.pdf 29. Sakuyama, N., Kamitani, T., Ikumi, A., Kida, M., Kaneshiro, Y. in Akiyama, K. (2021). Asses- sment of the efficacy and safety of a Judo exercise program in improving the quality of life among elderly patients. Journal of Rural Medicine, 16(4), 2021–008. https://doi. org/10.2185/jrm.2021-008 30. Sekulić, D., Krstulović, S., Katić, R., Ostojić, L., (2006). Judo training is more effective for fi- tness development than recreational sports for 7-year-old boys. Pediatric Exercise Scien- ce, 18(3), 329–338. https://doi.org/10.1123/ pes.18.3.329 31. Kim, P. S., Shin, Y. H., Noh, S. K., Jung, H. L., Lee, C. Do, in Kang, H. Y. (2013). Beneficial effects of judo training on bone mineral density of high-school boys in Korea. Bi- ology of Sport, 30(4), 295–299. https://doi. org/10.5604/20831862.1077556 32. Šimenko, J. (2013). Nekateri vidiki in predno- sti treniranja juda za otroke in mladostnike. Šport, 1/2(61), 25–28. 33. Šimenko, J. (2014). Razvijanje gibalnih spo- sobnosti v predpubertetnem obdobju mla- dih judoistov. Šport: Revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 62(1/2), 121–129. 28 34. Stalsberg, R. in Pedersen, A. V. (2010). Effects of socioeconomic status on the physical ac- tivity in adolescents: a systematic review of the evidence. Scandinavian Journal of Medici- ne & Science in Sports, 20(3), 368–383. https:// doi.org/10.1111/j.1600-0838.2009.01047.x 35. Sterkowicz-Przybycień, K., Kłys, A. in Almans- ba, R. (2014). Educational judo benefits on the preschool children’s behaviour. Journal of Combat Sports and Martial Arts, 5(1), 23–26. https://doi.org/10.5604/20815735.1127449 36. Trivić, T. (2011). Differences in anhropometric characteristics and motor abillities of young judokas and non athlets. In V. M. Mikalački & G. Bala (Eds.), Proceedings Book – 2nd Inter- national Scientific Conference “EXERCISE AND QUALITY OF LIFE” (pp. 419–424). University of Novi Sad, Faculty of Sport and Physical Edu- cation. doc. dr. Jožef Šimenko, prof. šp. vzg., FHEA Fakultete za šport, Univerza v Ljubljani Senior Lecturer in Sports Coaching, School of Life and Medical Sciences, University of Hertfordshire, Hatfield, UK E-mail: jozef.simenko@fsp.uni-lj.si