Ameriška Domovina
S'Pjg^P^j. X&(
7	«K//C
J A', y lc} 4ICAN IN SPIRIT
'3/?e
d
ArAflJE B* I GA N— HO IW1E
NO. 161
*^ll22/' N* VANOUA®« ONif	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 21, 1968
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€S
STEV. LXVT — VOL. LXVI
Dubček novi Gomulka!
V Moskvi so baje gledali v Dubčku svojega človeka, ki naj bi podobno kot Gomulka po letu 1956 zavrl preveliko željo po svobodi.
DUNAJ, Avstr. — Tu je najboljše razgledišče za dogodke in novice v komunističnih deželah. Tu mrgoli ljudi od tam, pa tudi s svobodnega Zahoda, ki hočejo skozi to okno gledati, kaj se dogaja na Vzhodu. Tem opazovalcem ne uide nobena podrobnost, ki pride od tam preko, pa naj bo iz Prage, Bratislave, Budimpešte, Varšave, Bukarešte ali Beograda. Trenutno je v ospredju zanimanje za dogodke v Pragi in z njo v zvezi v Moskvi.
Nekateri kar ne morejo razumeti, da so Rusi pustili Čehom in Slovakom njihovo novo pot, da niso s silo ustavili demokratizacije, ki grozi uničiti trdno komunistično oblast ne le v Češkoslovaški republiki, ampak tudi v sosednjih državah. Nevarna je zlasti Madžarska, pa tudi Poljska. Ne Madžari na Poljaki niso nikdar marali Rusov, pa naj so bili ti že carski ali stalinovski.
Trdijo, da so bili Brežnjev in tovariši v Moskvi prepričani, da je Aleksander “Saša” Dubček “njihov” človek, da bo ubiral le toliko bolj demokratična pota, da bo lažje vozil z nasprotniki komunistične diktature. Ko se je podal dalje, kot so pričakovali, so to smatrali naravnost za “izdajo” in Brežnjev je to Dubčku prvi dan v Černi tudi naravnost povedal. Tedaj sta položaj baje rešila L. Svoboda, ki je poudarjal stare vezi in prijateljstvo med Čehi in Rusi, ter A. Suslov, član ruskega politbiroja, ki se je bal, da bi utegnil vsak trd nastop proti Pragi škodovati Moskvi v njenih odnosih do drugih komunističnih partij in komunističnemu gibanju na splošno.
Položaj se je malo unesel in Praga se je rešila iz precepa. V Moskvi med tem še vedno upajo, da bo Dubček po zgledu poljskega Gomulke začel omejevati podeljene svoboščine in utrjevati komunistično diktaturo. Uničil naj bi torej pridobitve letošnje praške “revolucije” podobno kot je Gomulka uničil pridobitve poljske “revolucije” jeseni 1956. Ponovni ostri napadi na Dubčka in tovariše iz Moskve v zadnjih dneh vzbujajo sum, da so tam spoznali, da je šel njihov up po vodi.
------o-----
Prazna govorica?
PARIZ, Fr. — Ko so časnikarji vprašali tiskovnega zastopnika hanojske delegacije, koliko je resnice na vesti, da naj bi bil Le Due Tho po svoji vrnitvi v Pariz iz.Hanoia preko Peipinga in Moskve sporočil ameriškemu zastopniku Harrimanu, da bo Severni Vietnam spoštoval Demilitarizirano cono, če bodo to storile Združene države, je ta odgovoril, da ve, da Tho ni Harrimanu kaj takega nikdar spo-roČil'
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, soparno in Vroče, verjetnost neviht. Naj-IVišja temperatura okoli 90.
Novi grobovi
Lewis Murton
V Euclid General bolnišnici je umrl 82 let stari Lewis Murton s 16021 Saranac Rd., mož Mildred, roj. Starc, oče Michaela (U.S. Army v Nem.), Katherine Starnes (Tenn.), Margaret Metivier, Alice Malas, Emily Duncan, Marie Skartved (Canton), Lewisa (Chicago), očim Mildred Teuscher, Davida, Sally Kerman, Daniela, Patricie Fein-stein, Freda in Alberta Penner, stari oče in praoče, brat Johna, Theresie Wires, Margaret Cook, pok. Edwarda pok. Emme Sam in pok. Georgea. Rojen je bil v Clevelandu. Pogreb bo iz Žele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri popoldne ob enih.
Bivši minisOer Arguedas junak dneva v Boliviji
LA PAZ, Bol. — Bivši bolivijski notranji minister Arguedas je pred 2 mesecema dobil v roke dnevnik pokojnega gverilskega voditelja Guevare in kopijo za
Sovjetske in satelitske čete so sinoči od vseh strani vdrle v Češkoslovaško republiko
drag denar prodal Castru. Ko je zadeva prišla na dan, je Argue- jeruzalemske Arabce. Med obe-
Arabsko-izraelski boj je dosegel Jeruzalem
Po eksploziji nekaj bomb, ki so jih postavili arabski teroristi, so tolpe razsrjenih Izraelcev šle “demonstrirat” v arabski del Jeruza lema.
JERUZALEM, Izrael. — Jeruzalem je še zmeraj deljen v dva dela, izraelski in jordanijski, odnosno arabski, ker še zmeraj ni sklenjeno premirje med A-rabci in Izraelci. To ni motilo izraelske mestne uprave, da je tudi arabski del vzela pod svojo kontrolo, kar seveda strašno jezi
das zbežal v Čile in tam dobil političen azil. Ni pa bil dolgo v azilu, je odpotoval v Evropo, kjer se je mudil v Angliji, potem je pa odšel v našo deželo. Od nas se je vrnil v Bolivijo. S tem je bilo zaenkrat njegove politične emigracije konec. Zakaj se je vrnil, ni povedal odkritosrčno. Kakšna jamstva mu je dala sedanja bolivijska vlada, da se mu ne bo zgodilo nič hudega, tudi ni znano. Brez jamstev se najbrže ne bi bil vrnil.
Kot je bil začetek afere Arguedas za Bolivijo politična bomba, tako je tudi sedanja vrnitev podobna politična bomba, ki je tem hujša, ker je Arguedas dal ob prihodu izjavo, da je bil dolga leta “v službi CIA” in da je delal po njenih navodilih in pod njenim pritiskom. Njegovo izjavo je objavilo vse bolivijsko časopisje kot izredno senzacijo.
Zaenkrat je še vse to zavito v temo. Nihče ne ve, kaj bo napravila vlada, nihče pa tudi ne ve, kako bo na obtožbe odgovorila CIA. Najbrže bo vse zanikala. Naenkrat drži le to, da ima Bo-'ivija novo afero, ki jo bo bolivijska politika dolge mesece grizla. Kot pove skušnja, bo le malo resnice prišlo na dan, kot je to navada v vsaki špijonski
nadevi.
i ®
ma deloma Jeruzalema vlada torej mir le na površju. To se je lepo pokazalo pri zadnjih nemirih v Jeruzalemu.
Preteklo nedeljo so teroristi iz arabskega dela šli v izraelski del in tam nastavili pet bomb, ki so eksplodirale, pri tem pa ne napravile prevelike škode. Teroriste je najbrže najela in poslala v izraelski del mesta znana a-rabska teroristična organizacija Al Fatah, da se maščuje nad Izraelom, ker so izraelska vojna letala porušila mesto Salt na jordanijski strani. Tam je menda bila glavna baza arabskih teroristov.
Kakor hitro so bombe ekspo-dirale v izraelskem delu mesta, se je takoj nabralo precej izraelske mladine, ki je naglo odšla “demonstrirat” v arabski Jeruzalem. Pri tej priliki so mladi Izraelci začeli tudi razbijati o-kna, vrata, vdirati v lokale, uničevati mestne naprave itd. šele po dobri uri je prišla mestna policija in to divjanje ustavila.
V Jeruzalemu je zopet zavladal mir, toda nihče ne verjame, da bo dolgo trajal.
Obrambni minister Moshe Dayan je divjanje mladih izraelskih udarnikov v starem arabskem delu mesta strogo obsodil.
Zadnje vesti
COLUMBUS, O. — Upor jetnikov v državni jetnišnici danes zjutraj še ni bil končan. Okoli 400 upornikov je še vedno grozilo, da bo zažgalo 7 stražnikov, ki so se zaklenili v jetnišnici in so dejansko v rokah upornikov. Uporni jetniki zahtevajo razna izboljšanja in odstranitev vseh “sadističnih” paznikov.
LEBANON, O. — Upor v tukajšnji kaznilnici je bil danes
zjutraj prilično končan. Nihče ni bil mrtev, pač pa sta bila dva jetnika ranjena.
CHICAGO, 111. — Na zahtevo mestnega župana Richard J. Daleyja je guverner poklical pod orožje 5,649 vojakov Narodne garde, ki bodo od petka dalje ves čas demokratske konvencije v Chicagu pomagali vzdrževati red in mir. Za posebno rezervo je pripravljenih še 7,000 vojakov redne armade v Ft. Hood, Tex.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je sinoči pozival odbor demokratske stranke za volivni program,
naj ne določa nobene taktike in strategije za Vietnam, ampak naj označi le cilje. Ko je bil Rusk pred odborom, je bil nenadno pozvan v Belo hišo v zvezi s krizo ČSR.
SAIGON, J. Viet. — Severnokorejske čete so sestrelile včeraj 9 ameriških helikopterjev v operacijah južno od Demilitarizirane cone severovzhodno od mesta Quang Tri. Do večjih spopadov je prišlo včeraj in danes tudi v delti Mekonga, tam je bilo tudi poškodovanih v operacijah več ameriških helikopterjev.
Sovjteska zveza in njene zaveznice v Varšavski zvezi, ki so zagovarjale oster nastop proti Češkoslovaški in njenemu liberalnemu vodstvu, sc sinoči nastopile proti svoji zaveznici z orožjem. Pozno ponoči so ruske in ostale čete od vseh strani vdrle na ozemlje Češkoslovaške republike, ruske letalske sile pa so začele zasedati vsa pomembnejša letališča. Vlada ČSR je pozvala prebivalstvo, naj ostane mirno in naj se ne upira.
CLEVELAND, O. — Danes zjutraj ob 1.30 je radio Praga objavil, da so sovjetske, poljske, vzhodnonemške, madžarske in bolgarske čete prestopile češkoslovaške meje včeraj ob enajstih zvečer “brez vednosti predsednika republike Ludvika Svobode, predsednika narodne skupščine in Centralnega komiteta Komunistične partije”. Pozval je narod, naj ostane miren in naj se ne upira tujim četam.“Naša armada, varnostni oddelki in delavska milica niso dobili nobenega ukaza, naj branijo deželo. Prezidij Centralnega komiteta Komunistične partije Češkoslovaške smatra to dejanje v nasprotju ne samo z osnovnimi načeli odnosov med socialističnimi državami, ampak tudi za kršitev načel mednarodnega prava”. Radio Praga je nato poročal o razburjenju in odporu množic Prage, ki so hotele s svojimi telesi ustaviti ruske tanke, ko so vozili proti radio postaji in sedežu vlade. Ti so v svarilo oddali nekaj strelov. Radio postaja je nato nenadno utihnila, nekaj minut nato pa začela oddajati državno himno, znamenje, da je bila že v rokah “osvoboditeljev”.
Več dečkov kot deklic
WASHINGTON, D.C. — Povprečno se rodi na vsakih 100 deklic 106 dečkov, pravi zvezna statistika, vendar je odraslih deklet in žena več kot odraslih moških.
Tass: “Partijski in vladni vodniki so jih pozvali”
NEW Y.ORK, N.Y. — Sovjetska poročevalska služba Tass je objavila danes, da so češkoslovaški vladni in partijski vodniki pozvali Sovjetsko zvezo na pomoč in prosili podporo njenih in ostalih zavezniških oboroženih sil. Ta prošnja je bila izrečena, ■co se je pojavila nevarnost socialističnemu sistemu na Češkoslovaškem in državi, kot jo določa ustava. Ta nevarnost je grozila od protirevolucionarnih sil, ki so delovale v soglasju s tujimi silami, sovražnimi socializmu.
Pravda: Komunistične partije imajo pravico do intervencije
MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Komunistične partije ZSSR “Pravda” je včeraj v u-vodniku izjavila, da imajo komunistične partije pravico in dolžnost podpirati in varovati komunistične partije v drugih
H očimi n hov a ofenziva pod vplivom demokratske konvencije
deželah. “Marksisti-leninisti niso in ne morejo nikdar biti indiferentni do usode socialistične graditve v drugih državah in do splošne socialistične in komunistične stvari na svetu,” je zapisano v uvodniku Pravde.
V istem uvodniku je rečeno, da je “nujno in neobhodno, da se imperialistične spletke na Češkoslovaškem zatro v kali”.
Besede so bile dovolj jasne, če javnost ni takoj dojela njihove vsebine, je bil vzrok brez dvoma v tem, ker ni hotela verjeti, da je to mogoče!
Dobrinin pri Johnsonu
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski poslanik A. Dobrinin je pozno ponoči, malo prej, predno je praški radio objavil vdor sovjetskih in satelitskih čet v ČSR. prišel osebno v Belo hišo in prosil za sprejem pri predsedniku ZDA. Po razgovoru s sovjetskim poslanikom je predsednik L. B. Johnson takoj sklical Narodni varnostni svet, ki je zasedal 55 minut. Državni tajnik Rusk je nato pozval k sebi sovjetskega poslanika Dobrinina in govoril z njim 15 minut.
CLEVELAND, O. — Ho Či Minh je dal nov dokaz, kako podrejuje svojo vojaško strategijo političnim dogodkom.
Ravno sedaj smo sredi vri-šča, ki ga delajo demokratje v Chicagu, kjer se zbirajo na predsedniško konvencijo. Vsa Amerika je zaverovana vanjo, zunaj Amerike pa gotovo najbolj komunistična vlada Severnega Vietnama. Cilj vietnamskih komunistov je o-stal nespremenjen: ni jim do tega, da bi zlomili moč ameriške narodne obrambe, saj so sami že večkrat rekli, da njihove oborožene sile niso do-rastle ameriški vojaški tehniki. Zato stavijo vse karte na političen cilj: hočejo zdrobiti odpornost ameriškega naroda. To delajo postopoma na ta način, da porabijo vsako priliko, da nalomijo ameriško odpornost. Priznati moramo, da se jim je ta taktika tupa-tam tudi posrečila.
Sedaj se jim nudi nova prilika: ameriške volitve. Ker so
vietnamski komunisti stvarni politiki, vedo, da z drobljenjem odpornosti pri republikancih ne bodo kaj prida dosegli. Zato so se vrgli z vso silo na demokrate, kjer se skušajo golobje zmeraj bolj uveljaviti. Kako daleč se bodo, bo do določene mere pokazala demokratska konvencija.
Zakonov za to bo več. Naj-preje bodo nastopili golobje z velikimi demons tracijami. Morda ne bodo tako velike, kot jih napovedujejo, toda pomembne pa bodo. Ne bo malo demokratskih politikov, ki bodo skušali vsaj v besedah vpoštevati stališče golobov do vojskovanja v Vietnamu. Znotraj konvencije bo debata o volivni platformi pokazala, kako daleč je stranka pripravljena popuščati, da doseže vsaj premirje. Sicer je navada taka, da se demokratski politiki ne držijo preveč vestno tega, kar je bilo govorjeno na konvenciji, toda tam povdarjene ideje vendar-
le ne ostanejo brez vpliva. Tudi debata o verifikaciji delegatskih pooblastil bo pokazala, kakšen veter vleče med delegati, kar se tiče vojskovanja v Vietnamu. Končno bodo imeli svoj pomen tudi govori na konvenciji, posebno govor izvoljenega kandidata.
Praktično povedano: Ho Či Minh bi rad videl, da bi zmagal McCarthy. Ako že ne bo, naj se uveljavi vsaj njegovo stališče glede vojskovanja v Vietnamu. Zato je treba storiti vse, da vietnamski komunisti podpro stališča, ki so blizu McCarthyja.
Ta namen bo najbrže imela tudi nova ofenziva, ki jo je Ho Či Minh začel te dni v Južnem Vietnamu. Pri tem ni Ho Či Minhu toliko za zmago nad nasprotniki, saj ve, da take zmage nimajo trajne veljave. To je dosedanje vojskovanje že nekajkrat dokazalo. Njemu je več do tega, da ameriškim silam prizadene čim več izgub v ameri-
ških četah. Ali bo ta cilj dosegel, ne vemo, bojimo se pa, da do konca konvencije ne bomo zvedeli pravih številk, zato bo Ho Či Minh lahko svoje po mili volji pretiraval.
Ni pa karta, ki nanjo stavi Ho Či Minh, čisto sigurna. Demokratska konvencija še ne pomeni vse Amerike. Vsa A-merika gotovo misli drugače kot običajno zelo glasna manjšina med demokrati. Saj je ravno zadnje Harrisovo poizvedovanje pokazalo, da večina Amerike ni za novo omejevanje bombardiranja Severnega Vietnama pod 20. paralelo in da je tudi proti temu, da bi Amerika pristala na politično torpediranje sedanje saigonske vlade z vključitvijo zastopnikov vietnamske OF vanjo.
Dokler večina Amerike tako misli, ne bi mogli smatrati mnenja manjšine na demokratski konvenciji za novo smernico v ameriški zunanji politiki napram Vietnamu.
Zahodne sile ne pojdejo pomagat ČSR
Očitno je, da zahodne sile ne bodo šle reševat neodvisnosti Češkoslovaške republike. Vse. kar bodo storile, bo sklicanje Varnostnega sveta Združenih narodov ali celo glavne skupščine, kjer bodo obsodile sovjetsko nasilje nad ČSR, podobno kot so to storile novembra 1956, ko so Rusi na enak način in z istimi pretvezami strli protikomunistično revolucijo na Madžarskem.
Novotny “zakoniti predsednik” ?
DUNAJ, Avstr. — Tekom noči, ko so sovjetske in satelitske vojaške sile bile že preko meje v ČSR, so sovjetska letala metala nad Prago in ostalimi mesti ČSR letake, v katerih je rečeno, da je Anthony Novotny edini zakoniti “predsednik” Češkoslovaške republike. Iz tega bi izgle-dalo, da utegnejo Rusi njega vrniti na oblast, podobno kot so postavili na Madžarskem no-
Iz Clevelanda in okolice
Za pomoč stradajočim v Biafri—
Darove za stradajoče prebivalstvo v Biafri v Afriki sprejema tudi: Society for the Propagation of the Faith, 500 Chancery Bldg. 1027 Superior Ave., Cleveland, Ohio 44114.
Tajnica odsotna—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je ta teden zdoma in prosi članice, da se v vseh društvenih zadevah obračajo na predsednico Marjanco Kuhar, 1123 Addison Rd., ali pa na blagajničarko Frances Macerol. Ker je ta mesec 25. na nedeljo, bodo pobirali asesment v ponedeljek, 26. avgusta, od 6. Jo 8. zvečer v šoli sv. Vida.
[z bolnišnice—
Rojak Anton Cesar, 903 E. 218 3t., se je vrnil iz Woman’s bol-rišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, karte, darila in vse druge prijaznosti. Sedaj se zdravi na iomu.
Pranje avtov—
Člani Kluba “Mladih odraslih” fare sv. Vida bodo v so-noto, 24. avgusta, od desetih dopoldne do šestih zvečer prali na šolskem vrtu avtomobile v corist klubove blagajne.
Zadušnica—
Jutri ob osmih bo v cerkvi Harije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Koporca ob 12. sbletnici njegove smrti.
------o------
Interspufnlk močnejši
NEW YORK, N.Y. — “Inter-sputnik”, novi mednarodni komunikacijski satelit, ki so ga Etusi poslali v vesolje pretekli teden, je veliko večji od ameriških komunikacijskih satelitov. Ima zato tudi dosti večjo silo za svoje prenosne naprave.
Zaradi večje prenosne moči niso potrebne na zemlji tako močne postaje za prestrezanje njegovih prenosov kot za prenose in sprejem ameriških komunikacijskih satelitov. Manjše postaje na zemlji so veliko cenejše n zmorejo njihovo postavitev n vzdržavanje tudi manjše države.
Kot znano, je Moskva predložila ustanovitev lastne satelitske komunikacijske mreže in je Dovabila k sodelovanju vse dru-;e države komunističnega in levtralnega bloka. Zanimivo je, la se je Jugoslavija odločila priključiti ameriški komunikacijski mreži Intelsat, ne ruski. Nekateri trdijo, da so Rusi poslali svoj komunikacijski satelit v vesolje na eni strani v dokaz svoje sposobnosti in odločnosti ra zgraditev lastne satelitske komunikacijske mreže, na drugi strani pa naj bi se bili priprav-'jeni pogajati z ZDA za priključitev v po njih ustvarjeno komunikacijsko mrežo Intelsat.
/embra 1956 J. Kadar j a namesto E. Nagyja, zakonitega predsednika madžarske vlade.
O usodi A. Dubčeka in tovarišev ni trenutno še nič znanega. Sovjetske in satelitske čete imajo trdno v rokah Prago in vsa ostala večja mesta Češke, Moravske in Slovaške. Poročila od ,am so v zadnjih urah skopa in nezanesljiva. Češkoslovaška je ropet enkrat izgubila svobodo, klonila je pred močnejšo silo, 'kot se je to zgodilo marca 1939, ko so Hitlerjeve čete zasedle ČSR in Češko spremenile v svoj protektorat.
8117 St. Clair Ave. — HKnderaon 1-0621 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July
Manager and Editor: Mary Debevec
NABOCNINA:
E* Združene države:
t $16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za S mesec« Ka Kanado in dežele izven Združenih držav:
U $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
j	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
I $16.00 per year; $8.00 lor 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 161 Weds., Aug. 21, 1968
Podpredsednik ZDA
Naša ustava daje voljenemu podpredsedniku bore ma-. lo pravic. Pravzaprav naj po prisegi sede in mirno čaka, kdaj bo predsednik postal za dejo nezmožen ali pa umrl. Ako se to ne zgodi, mora 4 leta svojega političnega življenja zapraviti. Seveda s tem ni rečeno, da mu predsednik dogovorno na zaupa posameznih pristojnosti v federalni u-pravi. Takih predsednikov je pa malo. Gotovo nista bila med njimi Johnson in Kennedy. Še celo Eisenhower, ki je. rad odstopal dele svojega delokroga članom svojega kabineta, na primer pokojnemu državnemu tajniku Johnu F. Dullesu, ni skoraj ničesar odstopil podpredsedniku Nixo-nu. Podpredsednik je torej v glavnem še nekaj le kot predsednik senata, na politiko federalne uprave pa nima nobenega posebnega vpliva, ako ga ne dobi na predsednikovo pobudo.
Pa se vendarle najde zmeraj dosti politikov, ki se potegujejo za to čast. Če nič drugega, vsaj odpira vrata do predsedniške kandidature. Zato je kandidat za predsednika močno zainteresiran, kdo bo podpredsednik. Tradicija daje predsedniškemu kandidatu pravico, da si sam izbere podpredsednika. To je prav in lepo. Nihče namreč ne more zahtevati, da bi bil za podpredsednika politik, ki ga predsednik ne mara. Včasih je pa predsedniškemu kandidatu podpredsedniški kar naravnost potreben, ako to zahteva politika. Eisenhowerju je bil potreben Nixon, da s tem potolaži razjezano Taftovo skupino v republikanski stranki. Seveda ni Nixona izbral Eisenhower, ampak republikanska stranka. Kennedy je rabil Johnsonovo pomoč, da zmaga 1. 1960 v južnih državah. Johnsonu je bil Humphrey potreben, da mu pomaga agitirati in opravljati strankarsko politiko med demokrati kolikor je Johnson ni hotel opravljati sam.
Tudi letos je Nixon imel politiko v vidu, ko je izbral proti pričakovanju guvernerja Agnewa za podpredsedniškega kandidata. Kaj je Nixona nagnilo k temu, še ne vemo, vsi pa mislijo, da se je Nixon bal, kako bi potekala nadaljnja glasovanja. Čisto lahko bi se zgodilo, da bi zmagal kdo drugi, morda celo Rockefeller. Agnew je bil torej v danem trenutku Nixonu neobhodno potreben. Ali mu bo mogel pri volitvah kaj prida pomagati, je pa drugo vprašanje.
Nixon upa, da bo Agnew pritegnil v južnih državah vse konseravtivne glasove na svojo stran in jih tako odtegnil guvernerju 'Wallaceu. Od tega bi sicer imeli nekaj koristi tudi uradni demokratje, toda republikanci najbrže veliko val.
Je pa ta špekulacija za Nixona in republikance zelo tvegana. Res je mogoče, da bo Agnew pritegnil na republikansko stran precej konservativnih južnih volivcev, toda ta priliv bodo odtehtali glasovi črnih južnih volivcev, ki bodo vsi strnjeno glasovali proti Nixonu ravno radi kandidature Agnewa. Črni južni volivci bodo nastopali solidarno, beli južni konservativni volivci se bodo pa ravnali po trenutnem razpoloženju. Lahko se zgodi, da jih veliko ne bo šlo volit, akoravno so preje mislili, da bodo šli.
Zato je težko reči, kaj je Nixon dosegel s svojo taktiko. To tem bolj, ker je ves republikanski Vzhod naše dežele proti Agnewu in ga smatra kot izzivanje Zapada.
Nixon se je nahajal v izredno kočljivem položaju. Ako je napravil napako, mu je ne sme nihče zameriti. Tudi drugi republikanski kandidatje bi napravili podobno, morda še večjo.
V podobnem kočljivem položaju bo tudi Humphrey, ako bo zmagal. On ne bo imel v prvih dneh demokratske konvencije na svoji strani toliko delegatov in delegacij, kolikor jih je letos imel Nixon, 1. 1934 Johnson in sen. B. Goldwater, 1. 1960 Kennedy in Nixon. Poleg tega ne bo njegov vpliv prevelik pri vodilnih demokratih, ki ga vsi smatrajo kot kandidata sreče in ne kot kandidata, ki je mislil od samega začetka na Belo hišo. Saj se je Johnson odpovedal kandidaturi šele koncem marca. Pa še potem je o-mahoval, ker se je bal kandidature senatorja R. F. Kenne-dvja. Kot glavni kandidat je prišel na vrsto šele kot tretji po vrsti. Tradicija mu bo seveda dala pravico do imenovanja podpredsedniškega kandidata, toda to pravico bo moral deliti za kulisami z marsikaterim demokratskim veljakom, največ pa seveda z Johnsonom, ki bo za kulisami ostal še zmeraj gospodar položaja. Zato je ugibanje, kdo naj bo podpredsedniški kandidat na demokratski strani, precej podobno loteriji.
To seveda ne pomeni, da se bo način izbiranja podpredsedniškega kandidata na konvencijah kaj spremenil. Bo ostal tak, kot je bil do sedaj in zato obstoja tehten razlog. Vsak predsedniški kandidat je že na konvenciji v veliki zadregi. Od vseh strani se valijo nanj zahteve, ki jim ne more vsem ugoditi. Največje sitneže odžene s tem, da izbe-
re za podpredsedniškega kandidata demokratskega politika, ki je sitnežem po volji. Izvoljeni podpredsednik dobro ve in zato dela rad usluge vsa 4 leta ravno tistim strankarskim prijateljem, ki so mu pomagali do podpredsedniškega mesta. V politiki je to včasih neizmerne vrednosti.
Za predsedniškega kandidata bi bil seveda idealen tak podpredsedniški kandidat, ki bi mu na konvencijah prido bil delegate, pri novembrskih volitvah pa volivce. Taki pod predsedniški kandidatje so pa izjema. Nixon ga ni moge najti, zato tvega z Agnewovo kandidaturo zelo veliko.
Morda bo imel Humphrey pri izbiri več sreče.
LA.
BESEDA IZ NARODA
Za naš Slovenik
Pismo ms gr. Jezerniku, rektorju Slovenika.
Sacra Congregatio de Seminariis et de Studiorum Universitatibus
Rim, 15. februarja 196$
Spoštovani gospod monsignor!
S posebnim zanimanjem smo prebrali podrobno letno poročilo (1966-67) o Vašem zavodu, ki ste nam ga pred nekaj dnevi poslali, ter Vam želimo izraziti iskreno zadovoljstvo za tolažila ne novice, .ki jih poročilo vsetyuA je.
Zavod je mlad, a po Vaši zaslugi in po zaslugi neštevilnih dobrotnikov je poln sile in u-pov. Če pomislimo, da je od u-stanovitve preteklo le nekaj let, se moramo vneto zahvaliti Delivcu vseh dobrot za izredno naklonjenost, s katero je obdaroval Vaš duhovniški vzgojni zavod z milostmi in nebeškimi darovi.
Toda pogled slovenskih škofov, Vas, spoštovani gospod, in dobrotnikov je po pravici uprt v prihodnjost, posebno v letu 1970, ko boste slovesno obhajali 1200-letnico spreobrnenja Slovenije h katoliški veri. Vemo celo, kako si vsi želite, da bi mogli ta veseli jubilej obhajati z odprt jem nove stavbe za Slovenski zavod v Večnem mestu. To je velik, smel in previdnosten načrt, gospod monsignor. Zato Gospod prav gotovo ne bo pustil Vaših naporov brez sadu in ne bo prevzel Vaše gorečnosti, temveč bo brez dvoma zbudil velikodušne in pobožne ljudi, ki bodo omogočili, da bo Slovenija v Rimu zastopana, kot zasluži njeno slavno katoliško izročilo.
Zato v Gospodu pogumno naprej, spoštovani gospod monsignor'. Mi Vam zagotavljamo svoje ponižne prošnje, da bo Gospod obilno, bogato in učinkovito blagoslovil velike in male, ponižne in velikodušne napore vseh, duhovnikov in laikov, ki bodo z molitvijo in s tvarno pomočjo sodelovali pri uresničenju tega tako zaslužnega načrta.
Obenem želimo Vam in Vašim dragim gojencem vse dobro v Gospodu.
V Jezusu Kristusu vdana
Gabriel Maria kardinal Garrone Giuseppe Schroeffer, Segr.
*
Monsignor Maksimilian Jezer-
kapelo kmalu končana, potem se bodo ženske vrgle na SLO VENIK. In od naših žensk lahko največ pričakujemo.
Med tem časom je bila v A' meriški Domovini in Glasilu naše Jednote objavljena zbirka za naš Slovenik: okrog 16,000 dolarjev. Nekateri duhovniki so dali po 1000 dolarjev. Drugi se bodo pri tem navdušili in poslali svoj prispevek prihodnjič. Tu di drugi so dali po svojih močeh pa bodo še dali. Treba je paziti da damo za Slovenik posebno one vsote za škofe in monsigno-re, ki so določene za njihova imena. Kaj ali ne potrebuje ime dr. Gregorija Rožmana posebne vsote 5,000 dolarjev. -Kako se on veseli lepe vsote. Potem je toliko drugih: škof dr. Anton Mahnič, škofje Friderik Baraga, Am ton Martin Slomšek, Jakob Tro bec, Janez Vrtin, Mrak, potem monsignor John J. Oman, msgr. Hribar, msgr. Ponikvar, potem msgr. Škerbec, potem nadškof dr. Anton B. Jeglič, nadškof dr Anton Vovk. Tu se bo videlo, kako znamo Slovenci svoje može spoštovati.
Potem pa blagoslov SLOVE NIKA. Na praznik 1200-letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda v naše kraje. To je dan, ki ga je Gospod naredil. To je dan, ki ga je določil za blagoslov našega -Slovenskega zavoda Večnem mestu msgr. Maksimilian Jezernik, to je dan, ki se je ga tako razveselil kardinal Garrone v Rimu. To je velik, sme' in previdnosten načrt našega monsignora in zato se ga je gospod kardinal tako dobro 2 pomnil.
Zato bomo šli pogumno naprej po poti, ki jo je začrtal gospod monsignor Jezernik.
P. Odilo Hajnšek, OFM.
Romanje Ameriških Slovencev po Evropi
(Nadaljevanje)
II. New York — Lizbona — Fatima
Četrtek, 6. junija 1968:
Našo pot preko Atlantskega oceana smo začeli z vzletom Kennedy International Airporta / New Yorku. Vsa prekomorska etala morajo zaradi varnosti leteti po taki zračni progi, da so vedno čim bližje zemlji tako, da ' ahko v slučaju potrebe hitro pristanejo. Zato se po vzponu nad oblake naše letalo ni takoj
nik je nad vse posrečeni zastop- obrnilo proti vzhodu na odprto nik za naš Slovenik v Rimu. morje, ampak smo leteli paralel-
Imeli smo ga pravico videti in slišati na sestanku duhovnikov v Lemontu meseca julija. Prav moramo dati prof. Alojziju Ambrožiču, ki se je izrazil o mon-signoru Jezerniku tako pohvalno, da ni sploh boljšega človeka za to službo. Na seji duhovnikov je ustvaril pravo razpoloženje tudi med duhovniki. Govoril , je tako prepričevalno in lepo, da bi bilo težko kaj oporekati.
Zadnje dni je objavil pismo v duhovniškem listu “Omnes u-num”, ki ga je dobil od kardinala Garrone, ali od Kongregacije za semenišče v Rimu. Pismo je tako toplo, da more vsakogar navdušiti,
Živijo gospod monsignor! Bil je tudi pri Ženski zvezi, pri tajnici gospe Corinne Leskovar in vse članice so bile tako navdušene, da so sklenile: Ko bo nji-
no ameriški in nato kanadski o-bali. Zato smo od časa do časa še vedno opazili skozi manj goste oblake mežikave lučke. Ko smo leteli mimo kanadske province Nova Scotia, smo bili oddaljeni komaj 100 milj od obale. šele pri otoku Newfoundland smo se obrnili proti odprtem morju. Čez Atlantski ocean smo nato leteli v jugovzhodni smeri proti Portugalski-
Zaradi časovne razlike petih ur med Ameriko in Evropo je bila naša noč zelo kratka, že čez dobre tri ure v zraku se je začelo na obzorju nebo polagoma siViti.
Vsak sončni vzhod visoko nad Atlantskim oceanom je posebno doživetje čuda narave. Sivina na obzorju je začela -počasi spreminjati svoje temne sence v rož-natobarvne oblake in nato v
svetloba se je polagoma razliva- poplnoma uničeno. Še danes se
la od obzorja kot velikanska reka in preplavila vse nebo in o-blake pod nami. Kot blisk so švignili prvi sončni žarki ob vzhodu mimo nas in šinili v neskončno daljavo. Pozlatelo pregrinjalo oblačkov, ki so zagrinjali pod nami prostranost oceana, se je svetlikalo in lesketalo v sončni svetlobi kot rahlo valovito morje. Preko zadnjih meglic je posijalo svetlo sonce. Pozdravilo nas je jutro.
Čez dobrih par ur po sončnem vzhodu je letalo že začelo svoje rahlo padanje, da se počasi približa zemlji pred pristajanjem. Izpod jasnega neba smo se začeli spuščati v oblačno preprogo pod nami. Avijon je začutil v o-blakih neenakomernost zračnega pritiska in se od časa do časa potresel, kot bi se hotel otepsti sitne muhe. .
Še preden smo prodrli iz o-blačne plasti, smo na obzorju zagledali temno liso — suho zemljo. V nekaj minutah srno že leteli preko kopnega. V približno sedmih urah smo torej prileteli iz Amerike v Evropo.
Avijon je letel proti vzhodu nad južnim bregom preliva, ki veže zaliv ob ustju reke Tagus morjem. Ob severnem bregu zaliva leži glavno mesto Portugalske Lizbona. Letalo se je vidno spuščalo proti zemlji tako, da je bilo že mogoče razlikovati polja, ceste in tu pa tam naselja. Na severnem bregu zaliva smo kmalu zagledali Lizbono, bele zidove z rdečimi strehami, kar je značilno za vsa mesta na Pirenejskem polotoku. Nad zalivom se je letalo obrnilo ostro proti severu ter se spustilo proti letališču. Na naši levi se nam je nudil krasen razgled na Lizbono, ki se je kopala v jutranjem soncu.
Lizbona je mesto s poldrugim milijonom prebivalcev. Njeno bogastvo, slava in lepota izvirajo iz njene 'lege ob reki Tagus. Lizbona je namreč poleg presto-lice tudi svetovno pristanišče. Ladje, ki potujejo v Afriko ali Ameriko se pogosto ustavjio v njeni luki.
Zgodovina Lizbone je dolga in barvita. Že Feničani in Karta-ginci so imeli na kraju sedanje Lizbone naselbino, toda mesto je zacvetelo šele za časa arabske vladavine, ki je do dvanajstega stoletja gospodarila v Lizboni, nakar so ji zavladali portugalski kralji.
V novem veku je Lizbona postala svetovno tržišče. V pristanišče so prihajale ladje z bogastvom vsega sveta, z dišavami iz Indije, z volno iz Škotske, s tkaninami iz severne Evrope in celo s kitajskim porcelanom in svilo. Kralj Manuel I. je v tem času dal sezidati mnogotere spomenike in cerkve kot priče portugalski pomorski slavi in prvenstvu. Samostan Hieronimov in cerkev sv. Marije v Belemu so slavne priče portugalskim pomorščakom.
Med najstrašnejšimi dnevi v zgodovini Lizbone je praznik Vseh svetnikov 1. nov. 1775. Po deveti uri zjutraj so bile vse cerkve polne vernikov, ko je naenkrat bobneče grmenje, ki se je kmalu spremenilo v neznosen hrušč in trušč, naznanilo začetek strašnega potresa. Zemlja se e tresla, razpokala in razlomila.
ladij na reki Tagus so mornarji videli, kako so se zamajali cerkveni stolpi in druge stavbe, zrušile, treščile na zemljo in pokopale pod seboj nešteto prebivalstva. Po vsem mestu so se vžgali ognji, ki jih je hitro širil močan veter. Možje, žene in o-troci so bili pobiti od padajočega kamenja, so se zadušili od prahu ali dima ali zgoreli živi od žgočih plinov, ki jih je bruhala razklana zemlja. Zopet drugi so utonili v valovih, ko je zaradi potresa morje pljusknilo preko mesta in odneslo z deročimi valovi žive in mrtve. V manj kot petnajstih minutah je bilo
najdejo po mestu razvaline, neme priče tega strašnega dne.
Pombal, minister in zaupnik kralja Jožefa L, je dal mesto po potresu zopet pozidati in ga obenem modernizirati. Mesto je nato ostalo skoraj nespremenje-
Še par gorskih je povedal na račun “fiškalstva”! Posebno je pa poudaril, da redarji zločince vozijo v kejhe, kamor spadajo. Komaj pa zapro vrata za njimi, jim na drugem koncu že fiskali odpirajo vrata. Ni vsak f iskal tak, a precej jih pa je.”
Meni se je njegovo gledanje
no vse do druge svetovne vojne, ko se je v teku nekaj let skoraj na te probleme kar dopadlo. podvojilo.
Avijon se je hitro spuščal proti letališču tako, da je letel že čisto nad drevjem in hišami. O-koli enajste ure dopoldan po evropskem času je naše letalo pristalo v Lizboni.
(Dalje sledi)
T. Arko
Waukegan, 111. — V naši Ameriki se pojavljajo dogodki, ki spreminjajo čase in javna mnenja tako hitro, da jim navaden povprečen človek komaj sledi. Ni časa, da bi v glasnih, kričavih okoliščinah pretehtal in presodil pojav enega dogodka, je že drugi v pojavu, ki prejšnje zasenči, da javnost prejšnje nekako pozabi, pa obrača pozornost na pojave novih dogodkov. Prejšnji, ki so pa prav tako, nekateri še bolj važni, gredo mimo, nerešeni^ in tisti, ki jih povzroče, nekaznovani. Čudna politika je v teh ozirih.
Odkar sta padla pod streli pokojna dr. King, vodja zamorcev za civilne pravice, ter kmalu za njem senator R. F. Kennedy, je nastala močna gonja, da se mora prijaviti in vpisati strelno orožje, kot puške in revolverji. Akcija za to je na mestu in potrebna. Uveljaviti bi jo morali že dolgo, dolgo nazaj — še ko je padel pok. Abraham Lincoln, pred sto leti. Koliko zločinov se je dogodilo še za tem! Pa se kovači postav niso domislili, da bi uveljavili kaj takega. Zdaj so postali glasni. Prav, da bi le akcija ne zaspala zopet, kakor take akcije rade večkrat zaspe. Zdaj morda ne bo, ker ta akcija bo za mesta, okraje in države donosna. Pri prijavah in vpisovanju strelnega orožja je treba plačati tudi za dovoljenje za posedovanje strelnega orožja. Pri nas v Illinoisu 5 dolarjev za pri javo puške. To bo prinašalo lepe dohodke. Saj ima dandanes že vsak mlekozobnež kako pištolo. Če bo vsak vse prijavil in dal vpisati, bo to pomenilo precej dohodkov in mnogo posla za mnoge, ki se bodo baviii z vodstvom kontrolnih oddelkov te namene.
Bo pa to omejilo zločine, ki jih povzročajo razvratni s tem orožjem? To bo povedala bodočnost. Uspehi najbrže ne bodo posebni, če ne bodo oblasti u-vedle in uveljavile strožje postave za take zločine. Prav to je najpotrebnejše! Vsak, ki zločin izvrši, naj bo ostro kaznovan, da bo čutil, potem bo kaj zaleglo. Dokler pa bodo zločinci imeli toliko prostosti, da se bodo lahko z denarjem nabavljali dolgotrajne pravne obrambe in zagovarjanja pred sodišči in postavami, toliko časa bodo moralno slabo vzgojeni objestneži in pokvarjenci nevarna zalega v naši družbi.
bova zbirka za Washingtonsko zlatorumeno meglico. Sončna! mesto in njegovo
O tem bi se dalo še mnogo povedati, ampak križ pri vsem tem je le ta, da take opombe padajo na "gluha ušesa”, ki niso gluha in kar hočejo, slišijo, kar ne, pa ne. .. Ko smo o tem pred nedolgim govorili v našem narodnem hramu ha Deseti, je hrvatski rodoljub izjavil k temu tole 'pripombo: ‘‘Kar treba nam in deželi, je dobrih zakonov, da bi držali pred vragi in fiškali!” V naši politiki je vse preveč fiškal-prebivalstvo j siva!”
HOOVER JE NAPOVEDOVAL, da bo v vsakem loncu kokoš in na vsakem dvoru (jardu) po dve kari. Njegovo prerokovanje se je v veliki meri tekom zadnjih 40 let uresničilo. Morda ni tako v vsakem loncu in na vsakem dvoru — v veliki večini pa je.
Res pa je, da se je od tedaj pa do sedaj življenjski standard zelo izboljšal. Kar se tiče hrane, jo je danes več in mnogo boljše in več vrst, kakor jo je bilo pred 40 leti. Umetnost pospeševanja kokošjereje je tako napredovala, da je dandanes kokošje meso najceneje med vsemi. Zdaj se dobi srednjo kokoš, okrog 3 funte težko, za dolar in ponekod še 'ceneje. Pred leti je bila taka kokoš $1.50 in več. Silno se je pa podražilo drugo meso, goveje, telečje in svinjsko meso. Tu pa menda živinorejci še niso našli tako uspešne poti za zviševanje živinorejstva, seveda po takih potih in načinih, da bi bila večja, pa da bi zahtevala manj dela "n stroškov, kakor so to speciali->ti za kokošjerejo dosegli. Kar 3e tiče kokoši, je isto radi nižjih :en res v vsakem loncu. Avtov Ja tudi naredijo vsako leto sko-ro toliko, kolikor izvale piščancev inkubatorji po kokošjerej-nicah. Hoover je v svojih časih kar dobro prerokoval, četudi je bilo drugače kislo življenje takrat.
* NOVE HIŠE RASTO — DRAGE SO! — Tako nekako je med kratkim v “WNS” nekdo o-nenil. Yes, nove hiše vseh vrst, nale in večje stanovanjske, gra->ijo okrog vseh mest tu in drugod po deželi. Spominjam se, ko mo se vozili včasih pred 50 leti loli v Veliki Chicago ali pa gori. r Wisconsin v Milwaukee, so bi-'e pokrajine vse prazne. Le tu in tam kaka farma. Zdaj se pelji loli v Veliki Chicago, ali gori moti Milwaukeeju, vse naokrog m mesteca in naselbine z novi-ni modernimi hišami, ne kakimi malimi kajžami, kakor smo ih bili navajeni v starih časih, c eno ali dvema spalnicama in /se stisnjeno, da je bilo v taki cajži komaj prostora za eno ali -Ive postelji, peč in kako “mev-'ergo”, ki je služila za glavno je-Tino mizo, itd. Zdaj je vse mo-lerno, prostorno, gretje na plin Ti na elektriko, vse v stenah, da ’e več prostora. Vse v mehkih meprogah. “Kaka razlika!” je lejala zadnjič ena izmed naših rojakinj. Yes, tako je. Vse po novem, vse boljše, seveda tudi Iražje. Zdaj povprečna hiša z ivema ali tremi spalnicami stane od $22,000 vse tja do $35,000. V se zavisi, kako kdo želi opremljeno z udobnostmi od znotraj. Kdor seveda ima dovolj “soldov”, da jih odšteje za take hiše, gre vse gladko. Kdor pa kupi vse na brado, tam take pa cukajo mesečna odplačila, ki niso mala. Takim pa vsako leto prav gotovo par las osivi in če dolgo olačujejo, vsi osive ... mnogim pa jim taka odplačevanja tudi. lase iz glave populijo, da postanejo plešasti.
Zakaj tako? Morda vprašaš. Zato, ker obresti in druge odgovornosti, kot davki, zavarovalnine in vse je dandanes drago, da človeku vse iz žepa pobere. In če je zraven še številna družina, ta tudi od samega zraka ne živi. Vse to so skrbi, ki delajo ljudem sive lase.
Denarja pa zgleda, da je zadnje čase manj. Dražje življenje ga ljudem pobere, da ga nimajo potem, da bi ga vlagali v prihranke na posojilnice. To povedo zadnji časi, ko po deželi po-nujajo mesec za mesecem višje obresti na prihranke, to zato, da (Dalje na 3. strani)
vTTTTTT#,
DOMOfstnas,
n
s. FINŽGAR:
MIRNA POTA
_ T __ ” * T T — I : __ T V J. T ^ TT _• T ^ - ^ = —^	• m. T a- • — ^	1 — - *-~ -r r »^~ »
_T«_T —V_V_V _T_.t . -
"Si trije so molčali, čeprav si ti po pravici gre. In taki mi osta-le Riko želel pohvale za tako nemo, kajne mama?” junaštvo. Hišna je prinesla pivo. “Še tega si si preveč naložil,
■^iadi šolič je naglo prijel za steklenico in začel natakati: Tako me žeja, da moram hiteti. To je dokaz, da sem sinoči predalo pil.” Riko se je svojemu Puhlemu dovtipu sam smejal, 'frugi so srknili iz kozarcev. Ko učakal zaželenega odmeva, se ju lotil Rudija.
“Gospod doktor, dovolite, da t’as vprašam, ali ste vi jezični
dohtar?”
“Gospod doktor je sodnik,” je rezko odgovorila Irma namesto Rudija.	ijM*.
“Torej sodnik, mož, ki deli Pravico. Škoda. Jaz bi bil rajši 6dvokat. Ti se nalezejo denarja k°t berač mraza. Sodniki pa ^urate za tisto plačico poslušati dr poravnavati neumne preklade dan na dan. Uh, ne urnem,-kako je mogoče vzdržati pri ta-k‘h opravkih.”
“Čudno, da res niste odvetnik, k° ste tako jezično zgovorni,” ga j* 6 zbodila Irma, ki ji je Rikovo besedičenje presedalo.
(i Riko se je prešerno zasmejal: Sem prezgodaj šolo obesil na k°l in se rajši posvetil trgovstvu”
Navihana Zora se je skoraj ' Tiznila v jezik, ko se mu je na ^Us zasmejala, a ga je vendar P°redno podražila: “Ali tistemu tr§ovstvu, da do jutra na drob-bu kupujete vino po krčmah?” Tedaj je že stala za Zoro ma-in ji pritisnila roko na usta: ,Ti grdi jezik tak! Ne zamerite gospod Riko. Kar tjavdan jo
*arobi.”
v Sodnik dr. Slak je ves čas mol-S priprtimi očmi je opazo-Val Rika in ves vesel spoznal, da ^ prazni veseljak ne bo zajček, ^ bi rnu pot do Irme pretekel. Riko je govoričil še in še, pripo-vedoval o veselih popivkah, kla-d gospodičnama neslane Ijubez-bivosti, da sta ga obe pikro zabučali in z duhovitimi odgo-bri spravljali v zadrego. Rudi * bil najrajši pobegnil. V presek se mu ni zdelo vredno dosegati, tem manj, ker je Šolič °®itno kazal, da ga on, bogatega 0®6ta sin, prezira. Na srečo sta b iz pisarne le vrnila Šolič in bgar. golič pogledal na uro in e zavzel: “Kako sva se zaseda! Riko, midva morava kar *°j na postajo. Brzec ne čaka!” ®aj gre kasneje osebni, poseje še malo,” ju je vabil Strgar. >ko je dokaj slabe volje že vs-poiskal klobuk in rekel: “Le P°jdiva! Tistega počasnega klo-btanja osebnega vlaka ne pre-
Rusem!”
^ 2ačel se je takoj poslavljati. 0chiiku Slaku je sicer segel v 0k°, a gledal je Zoro. Ko Strgar
Ucii očeta Šoliča ni kaj prida Rudi poslovil, bbževal, sta oba hitro odšla.
Tak se je vendar spravil spod
kar imaš,” mu je potrdila mama. “Poštenega in skromnega zaslužka nam ne bo nihče zavidal, grabeže in špekulante pa ljudje hitro spregledajo.”
“Ki nabirajo zaklade iz bliž-njikov krvi,” je zadeklamirala celo Zora, ki jo je kmetija s konjički vred desetkrat bolj veselila ko trgovina.
“Ali ti je Šolič kaj namignil na naši dekleti?” se je nagnila k možu mama ter ga tiho vprašala, ker ni mogla zamolčati.
Ni samo namignil, kar ponujal je svojega Rika,” je Strgar glasno povedal. Tedaj sta se obe dekleti tako od srca in glasno hkrati zasmejali, da je po vsej obednici odmevalo. Zora je začela spakovaje se oponašati Rika.
“Nikar,” jo je poprosila Irma. “Meni se smili, on že drsi navzdol. Če se ne ustavi, bo ugonobil sebe in trgovino, če jo dobi v roke.”
“Irma, nikar ne prerokuj! Mama, priskrbi nam rajši steklenico tistega starega, da se ogrejemo. — Kaj si boste le mislili, gospod doktor, ko tako čenčamo in obiramo ljudi. Skrbimo zase, ali ni res?”
“Prav imate, gospod Strgar. Gospodična Irma ima po svoje prav, naj se nam taki smilijo. Koliko nepotrebnih nesreč mi je že razodela moja sodna služba!” Hišna je postavila na mizo steklenico starega rizlinga. Strgar je vsem nalil, trčili so in si rekli, bodimo dobre volje. “Irma, sedi h klavirju in nam kaj veselega zaigraj!”
Irma je pogledala Rudija. Rudi, ali mi boste obračali note?” Ta hip se je vsa preplašila in iskreno zaprosila: “Ne zamerite, da sem vas tako ogovorila.” “To da bi zameril? Najbolj bi bil srečen, ako za vselej črtate doktorja in gospoda.”
“Vi pa od Irme gospodično.” Strgar je zaploskal. “To je pametno. Čemu bi vihteli venomer te kadilnice drug drugemu pod nos. Vsi bomo pili bratovščino. Zato pa še eno steklenico starine! Zora, brž ponjo!”
Strgar je nalil in stopil s polnim kozarcem k Rudiju: “Odslej si ti naš dragi sinko, mi vsi pa tvoji bratje in sestre z mamo vred. Eks!”
Toliko čaš bratovščine Rudi še nikoli ni izpil po vrsti. Ves je gorel. Prijel je Irmo tesno pod roko in jo vedel h klavirju. Strune so zadonele, Rudijevo srce pa je vriskalo od sreče — le nihče ga ni čul.
Še so posedeli in veselo pokramljali, preden se je pobratim
— ta mora,” je zase mr-/Tsla Zora, ko je segla po praz-.la kozarcih, da jih odnese. Vsi ° se oddahnili, menda Strgar ki mu je bil Šolič hotel ^Vesti drzno špekulacijo.
^hdi je bil po tihem silno ve-
Sel
§oVi
Poraza, ki ga je bil doživel ack Šolič. Sodil je, da je nje-

a dolžnost, naj se še enkrat
sti:
Vali za izlet in poslovi.
Sedaj vas pa že še ne izpu-
Doma je dolgo slonel v naslonjaču. Živo se mu je zdelo, da še vedno čuti trepet Irminih ustnic na svojih. Ko so ga zares bratovsko poljubili vsi drugi Strgarjevi, ni tega nemira nič občutil. — Ali se je res ta večer že odločilo? In vse po naključju, samo od sebe? Kdo naj to razume?
VIII
Rudi je med tednom še dvakrat šel na sprehod in za nekaj hipov obsedel na klopci. Drevo-
Str:
Tio,” je odločno ugovarjal red je bil prazen. Jesen je zagos-
ti
§ar in si natočil piva. “Kar ®glo mi je, da sem ostal tr-Zadeva naj ostane med na-
podarila. Hladno je bilo, časih tanek dež; listje je rumenelo, drevje se je začelo obletati. Rudi
^ šolič se je začel spuščati v j je uvidel, da kljub vsej Ijubez-Gvarne špekulacije in po vsej ni, o kateri je bil do duše pre-
Je hotel mene za priprego. jpričan, Irma ne more ob takem j j^kulantstva nimam za pravo J vremenu na sprehod. Sredi ted-Pošteno trgovanje. Če se en- na, ko se je vračal iz urada, je sponese, drugič spodleti, ubral pot mimo Strgarjevih, '^ej pa spravi taka kupčija r ^>a v nesrečo. Ali tistega, ki ^ Puje, ali tega, ki prodaja.
ocb —-
§a tveganja in oderuštva s in trudom zaslužiš, kar
‘So
Tam kar ni strpel, da bi ne potrkal in pogledal v pisarno. Dekleti sta prihiteli k njemu in mu veseli stiskali roko. Poredna Zora mu je ponagajala: “Bratec Rudi, naj ti morda postrežemo z
ONLY SLOVENIAN MEN'S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd„
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr.
Richmond Hts., O. 44121
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St, Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O. 44119
TIT Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119. Tel. IV 1-2344
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
PISMO VRHENŠKEGA TINETA
(Nadaljevanje z 2. strani)
bi zvabili denar v posojilnice, da bi ga te potem imele za one, ki prosijo od njih posojila. Kadar imajo posojilnice dosti denarja za posojila, ne ponujajo višjih obresti vlagateljem. Kadar ga ni, pa. To je lahko dobro znamenje, na splošno pa ne. Zgleda, da življenje vzame nekaterim več, zato ni denarja, zato so pa obresti višje na vloge, pa tudi na posojila in to zadnje boli tiste, ki si izposoj ujej o denar za domovanja in vse, kar nabavljajo.
Vse zgleda, da naše ,gospqdar-
OeSo za moške & ženske
Iščemo hišnika
moža in ženo, za 4-5 ur dnevno,
6 noči na teden. Zelo dobra plača. Morata imeti priporočila, prevozno sredstvo in skušnjo v čiščenju. Od polnoči do 4. ali 5. ure zjutraj. Kličite 943-3333.
(163)
Ženske dobijo delo
Female Help Wanted
Woman Hairdresser Wanted
Full or part time, must have experience. Call Wade Park Manor Beauty Salon: 791-3531.
(163)
Kitchen Help Wanted Morning and afternoon Waitress Wanted, also.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue EN 1-5214
(x)
Secretary
General office work; light typing. Experience required. Call
UNIVERSAL HEAT TREATING INC.
870 Addison Rd.
361-1600
(161)
Wanted Counter Girl
From 4:00 p.m. on, full or part time. Must be 21 or over. Call HE 1-5254 in the morning or EN 1-8864 in the afternoon. (x)
Day Help — General Cleaning
Tuesday and Friday, reliable, Beachwood area, $13.00. Call after 5 p.m. 464-9549.	(163)
Cleaning Woman
For office building. Monday thru Friday, 5 p.m. to 9 p.m. Good hourly rate. Call 361-4500.
(162)
vagonom ovsa, z vozom fižolčka -----?”
(Dalje prihodnjič)
stvo zadnje čase vozi po nekih čudnih potih. Kam bomo privozili nakatere skrbi, nekatere pa tudi nič ...
Tak je današnji svet. Kakšen bo jutri, kdo ve povedati?
Vse čitatelje AD lepo pozdravlja
Vrhenšk Tine
-----o—------
Francija išče olje v Egiptu
KAIRO, ZAR. — Francoski strokovnjaki preiskujejo Egipt in iščejo v predelih, ki odgovarjajo po geološki sestavi, petrolej. Vest iz uradnih virov napoveduje, da bo neko francosko podjetje v kratkem podpisalo z Egiptom dogovor o iskanju in izkoriščanju olja v Egiptu.
MAIi OGLASI
V	najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo, 4-4, garaža, na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. Prebarvana lansko leto. Kličite 431-9798, po 4. uri pop.	—(163)
V	najem
Oddamo 4 sobe spodaj, furnez, odraslim. Kličite 391-8693.
(162)
Lastnik prodaja
Dobro dvodružinsko hišo, 5-5, dva furneza, garaža, v okolici sv. Vida. $10,500. Kličite 361-6719.
—(20,21,23 avg)
Hiša naprodaj
V fari Marije Vnebovzete, 15611 School Ave., za 2 družini, 4-4, 'na novo barvana znotraj in zunaj. Kličite 541-7011.
(16,21,23,29 avg)
V	najem
Oddamo 5 čistih sob, zgoraj, samo odraslim, blizu cerkve sv. Vida. Kličite EN 1-0823.
A	(163)
Immaculate Home
in prime Euclid area; carpeted living room, full dining, modern kitchen with ample eating space; three bedrooms, divided basement with paneled recreation room and lav. Enclosed porch. Aluminum siding, storms and screens. Awning. Two car garage, $22,900.
YAKKEL REALTY
32610 Vine St. Willowick 944-5440
. U	(163)
Kupim pianino
Kupim dobro ohranjen pianino (pokončni klavir). Prosim pokličite: 268-4860.
(163)
Restavrant in poslopje naprodaj Ustanovljen 1904, se proda radi bolezni, v St. Clairski okolici. Pišite na: Box 608, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
-(162)
V najem
5 sob zgoraj, se odda starejši ali zaposleni dvojici. V Collin-woodu na E. 140 St., med free-wayom in Lake Shore Blvd. Kličite 541-1909.
(16,21 avg.)
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOV!
Tel.: v trgovini MO 3-7733 —- na domu MO 2-2912
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
'•V«*-!*.	V-'	.... ‘ . Vv-;.-'* .	-v ' ' A- J '• •	• V '
Imenik raznih društev

Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Hočevar, Fred Krečič, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV SI. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar, Dorothy Sternisa, Barbara Babnik, Mike Vidmar, Andrew Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RI).
Predsednik John Ažman, podpredsednik Marian Mashel, tajnik in blag. Blaž Skok, 16306 Huntmere Avenue, KE 1-1443, zapisnikarica Ursula Brainsel. Nadzorni odbor Jack Marinko, Rose Paulin, Marianne Mashel. Zastop. za fed. klubov: John Ažman, Louis Dular, Blaž Skok, Marian Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Road.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Joško Yerkič; tajnik jn blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; 'zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja;— :Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob - 2. uri pop. v Slov. domu - na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV.
UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Joseph Okorn; 2. pod-pred. Anton Perušek; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Ig. Pavlovič, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar, Jennie Troha. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E.
66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek ir Anthony Petkovšek; zastopnik 2“ klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na dru štvene zastopnike.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Al Sajevic, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLQVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont, Canada; Marija Zupan,.II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929. E. 78th.St; Cleveland, O. 44103; Darko Medved,-.blagajnik, 86 Fern Ave., Toronto / 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St,
Ridgewood, N.Y. 11227; in Serges Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, gospodar Lojze Petelin ml., vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Lojze Petelin ml., Marta Potočnik, Ana Žnidaršič, Dana Lobe.
BALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, I. podpreds. Anton Novak, II. podpreds. John Habat, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik Stanley Grk; Kuharice in pomoč pri bari: Rose čebul, Kristina Jager, Rose Jakin, Anna Zupančič, Rose Zavbi in Mary Umek. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in, sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Miodrag Savernik, 676 Birch Dr., Cleveland, Ohio 44132, podpredsednik'Jože Zelenik, tajnica ga. Julka Ferkulj, 1109 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, blagajnik Mirko Antloga, gospodar Matija Matija Kavaš, pomočnik gospodarja Stanko Kodrin. Odborniki: Karel Fajs, Slavko Zagmajster, Avgust Šepetave, Martin Valenčak, ga. Slavica Turjanski. Nadzorni odbor: predsednik John Vinkler, Karel Gumzej, Rudi Kristavčnik. Razsodišče: predsednik dr. Jože Felicijan, Paul Sirnik, John Kostanjšek. Kuharica ga. Lojzka Feguš. Seja ■vsako 2. nedeljo v mesecu.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljici skupine: ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar. Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Tone Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon UT 1-3118, blagajnik Ivan Zakrajšek, odborniki: Marta Potočnik, Stane Mrva, Lojze Pugelj, Peter Jančar. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob, Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Jože Kokal, podpred. Marchello Lumpert, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve., Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik Franc Sever, odborniki: Jože Košir^ Charles Lončar, Josie Kamin, Marinka Mrva in Mario Perčič, preglednika: Majda Stanonik, Pavle Košir, duhovni vodja č.g. Jože Falež.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets,, Marquette, Michigan)
Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe biag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in. organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Max Traven, podpred-sed. Mrs. Milena Dovič, taj. Matt Hutar, 21020 Westport Avenue, Euclid, Ohio 44123, tel. 481-3308, blag. Vinko Ivanc, Zapisnikar John De-jak, nadzor. M. Golobič, E. Mauser in Mrs. C. Traven, gospodar Milan Dovič, kuharica Mary Ivec.
Seje: Vsaki drugi mesec, na tretjo nedeljo.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Arthur Zanutic, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Novak. Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Ferlinc, 915 E. 73 St., tel. 431-8447; blagajnik Rudi Kristavčnik; gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Matija Kavas, Rozi Fais, Kristina Ferlinc, Ivanka Kristavčnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.


D, RAULJEN: , : ,
Mrtvi ognjenik

Iznenada, kakor z drugega sveta se je pri teh besedah dvignil Peter in se zagledal v Mirta, ki ga je ves čas pazljivo poslušal.
“Ti... tebe pa od nekod poznam, čigav si?” je Peter premeril Mirta s svojimi krvavimi očmi. Mirt ga je pustil gibati, in ko se mu je naposled izdal, je Peter samo zamišljeno prikimal in za nekaj časa premolknil. Kajti Peter je najrajši govoril nevednim ljudem, ki so strmeli vanj kakor v preroka. Mirt pa ga je poslušal z nasmehom, užival je po svoje.
Polnoč je že pregnala poslednje romarje, da so poiskali toplejšega zavetja v cerkvi in po poslopjih naokoli. Povsod je bilo polno. Nekateri so smrčali, drugi molili. Veliko človeško revščino je odela noč s svojim velikanskim plaščem. Nebo je bilo polno zvezd, nekatere med njimi so svetlikale kakor šmarni tolarji, utrinki so padali v dolgih lokih s svoda bogve kam v vesolje. Ob ognju sta ostala samo Peter in Mirt, a tudi njun pogovor je bolj in bolj pojemal. Ko je poslednjič naložil, se je Peter spet zleknil ob ognju in zasmrčal. Mirtu pa se ni dalo spati, niti ga ni bilo volja, da bi poiskal prenočišča; spet enkrat ga je kakor v otroških letih prevzelo romarsko življenje. Romarska beda, ki jo je bil spoznal, ko ga je še mati za roko vodila sem gor, se je zdaj razgrnila pred njim vse bolj vpijoče. Tesno in tožno mu je bilo ob ljudstvu, ki tako samoobtožujoče išče pokore na svetih stopnicah, v poljubljanju svetinj in tramu križa v velikem oltarju pa v dolgi, dolgi spovedi. In vendar je čutil, kako je navezan na to
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN & REST. — No. side, fac-tory trade. All eqpt. under 3 yrs. old. Compl. new kit. Chgo. Bear home games televised. 1967 gross $80,000. Open 7 a.m. 334-9470 bet. 10 a.m. and 2 p.m. daily. ___________________________(163)
BARBER SHOP — Bellwood. Two story brk. bldg. 3 chair shop. 4 rm. apt. in rear, 6 rm. apt. 2nd fir. Garage. Reasonable. 544-2730.
(161)
REAL ESTATE FOR SALE
By Owner — 4 FLAT BRICK. 2-6’s, 5 & 4. 2% car gar. A-l condition.. Nr. everything. 478-9514 or 478-8550.
(161)
WISCONSIN — 20 ml. west of Minocqua. 150 ft. lakefront. Good road & electricity. By Owner.
HI 5-0848
(163)
pisano množico, in je sklenil, da ostane pri nji do jutra, ko se bo spet razgibala, opravila poslednje pobožnosti in se potem zadovoljna razhajala v svoje kraje.
Stopil jev cerkev, a ni mu bilo v nji obstanka. Bila je do kraja polna, močan zadah ga je vrnil v svežo noč. Zagledal se je v nebo in krožil z očmi po prostrani okolici, ki je bila čudežno lepa v zeleni svetlobi. Komaj spoznavno se je jela noč poslavljati. Tanki odtenki novega dne so polagoma jemali zvezdam blišč. Že se je v stolpu zamajal težki zvon in njegova slovesna jutranjica je klicala k čaščenju zahvalne nedelje. Pričele so se prve maše in obhajila. Vnovič so zagoreli ognji in najbolj pre-mraženi romarji so prihiteli po toplo krepčilo k stojnicam. Tam na robu planote je stal Peter ob ognju, ki je počasi dogoreval. Zamišljeno je gledal v žerjavico. Ko se mu je približal Mirt, se je Peter obrnil od njega in se zagledal proti svojemu domu, ki se je belil v jutranji luči. Peter je stal in zamaknjeno gledal, kakor da ga vleče tja gor ali pa da pričakuje nekoga od domačih. Mirt je od strani opazoval zamaknjenega večnega romarja in si njegov lik dobro vtisnil v spomin. Zdajci je Peter razprostrl roke, kakor da nekoga ljubeznivo pozdravlja. Iznad kržljavega lesovja je po stezi prišla Lenka.
“Dobro jutro voščim. Peter! Vedela sem, koga najdem tu. Ampak tebe, Mirt, se nisem nadejala.”
“Pozdravljena, Lenka! Pa so te vendarle moje misli priklicale, ne more biti drugače.”
Jutranja pot s Smrekovca v globel in spet v klanec je Lenko nekoliko upehala. Lica so bila zdravo zardela, vse telo je izdeh-tevalo svežost. Bila je še lepša, kakor se je je Mirt nadejal. Pod roko jo je prijel. Izprva mu jo je hotela odtegniti, saj, kaj pa poreko romarji in soseska! Krna-
CHICAGO. ILL.
HOUSEHOLD HELP
FEMALE HELP
BEAUTICIAN — Experienced. Full Time. Salary & Commission. Sauga-nash area. Closed Mon. 282-2715
(161)
HELP WANTED
Good Opportunity ACCOUNTS RECEIVABLE Experienced. Machine experienced preferred, but not necessary. Will train. Modern air conditioned office. Vacation and insurance. Permanent position. Free coffee. Apply. RANDOLPH PAPER CO.
2141 SO. TROOP STREET Phone: 738-1700, Mrs. HASSAN
(161)
MALE HELP
ENGINEERS
U
U! h	w	« a n*3 » »i na
■■ 91R W I BY h	^
i*	J*
^	\	Challenging opportunities	■"
with a progressive State Highway Department
THE IOWA STATE HIGHWAY COMMISSION ^ NOW HAS OPENINGS IN DESIGN, CONSTRUCTION MATERIALS AND PLANNING
Send resume to: PERSONNEL DIRECTOR
IOWA STATE HIGHWAY COMMISSION
ft
k
AMES, IOWA 50010
lu pa mu je bila vdana in je toplo občutil, kako ga obdaja s svojo preprosto, gorečo ljubeznijo. Stala sta za cerkvijo, pri nazidku nad strmino. Še je v megli počivala dolina, a tod čez se je že sonce peljalo v veliki kočiji.
“V Ljubljani si zdaj?” je skoraj plaho vprašala.
“V Ljubljani. Že dolgo. In nisem se ti zglasil z dolgim pismom, ko pa niti na kratko sporočilo nisem dobil odgovora. Rekli so mi takrat, ko sem se poslovil od Smrekovca, da si šla k teti in da morda kar tam ostaneš.”
“Bilo je tako. Toda ...” Spet je pomolčala.
“Ali mi kaj prikrivaš, Lenka? Ali mi hočeš kaj zaupati?”
“O, nič takega, Mirt, saj je pri nas vse po starem. Kmalu bo zima in potem ...”
Mirt jo je razumel. Hotela je povedati, kako tesno ji bo v zim-
ski samoti.	" fr'r
“V Ljubljano pridi, Lenka, povabil sem te; želim, da prideš!” Svetlo in radostno ga je pogledala, malo pomislila in rekla: “Morda, Mirt, morda ...” “Tako, vidiš, Lenka, pa sva zgovorjena. Čakal bom, res, kar nestrpno bom čakal.”
“A danes, Mirt, nočeš z menoj? Oče bodo veseli.”
“Ne utegnem, Lenka. Gostujem pri sosedu. Nikar se ne čudi! Res, pri sosedu. Da, pri Ignaciju Orehku. Na Štaknetovem. Cela lovska družba nas je. Komaj sem se jim utrgal. Vsak čas bodo počile puške.”
“Za božjo voljo, menda vendar ne! Na tako nedeljo! Da vsaj, ti nisi zraven! A ženske, — ali ste prignali tudi ženske? Govorilo se je, da nekoč pridejo ...” “So, Lenka. Ne bedi v skrbi zaradi njih. Spremim te do razpotja.”
Lenka je opravila pobožnost.
Zase in za vso družino. Ni pozabila povabiti Petra na dom, pa je mrmraje in skoraj jezno odklonil. Mirtu se je zdelo, da ga je noč nekoliko upognila in ukrotila.
“Saj te imam rad, Lenka,” je po mrmranju prijazneje izpre-govoril Peter. “Naj ti povem: samo tebe maram od vseh na Smrekovcu! Tebe je prizadelo, nikogar drugega! Kadar boš ti gospodinjila na Smrekovcu, pridem, prej pa ne.”
“Tak le!” je smeje se poslovila Lenka. Nato je prožno hitela z Mirtom; med prvimi sta izginila v gozd po stezicah, ubranih vsekrižem.
Tam spodaj na križpotju sta postala. Spotoma si nista bila povedala nič pametnega, kri ju je prenaglo gnala po stezah. Zdaj, ko sta si stala oko v oko, je Lenka rekla: “Daj mi roko, Mirt!” Z mehkima dlanema je objela njegovo desnico. “Ene sa-
me besede te prosim ene same obljube: me ne boš pozabil?” “Ne bom, Lenka. Že sem te povabil v Ljubljano. Ti prideš. In tam se zgovoriva brez prič in prislušnikov!”
Prižel jo je k sebi. Ogorčen trušč ju je zmotil. Mirtova ljubljanska družba se je prikazala izza leščevja na cesto, razdražena, razočarana.
“Nate, prosim, poglejte! Mirt ima koristnejše opravke kakor mi!” se je na robu nad cesto ustavila Melita, ki se je prva prikazala izza leščevja.
“Kdo je ta ženska?” se je v nagli jezi vžgala Lenka, oči so se ji posvetile.
“Le mirno kri Lenka. To že še izveš,” jo je pomiril Mirt in stopil k svoji družbi. “Kaj se je zgodilo? Je lov že opravljen?” “Ha, vi in vaš lov in Ignacij Orehek... in vsa drhal!” je jezljivo iztresala Melita. “Mi gremo! Čim prej smo od tod, tem
bolje! Mirt, ali greste z nami. ali pa rajši ostanete pri svoj ih.. • planinskih vilah?”
“Ne žalite, Melita, to se lahko slabo obnese! je posvaril Mirt-“Ampak kar čez drn in strn ne ubegnem od tod, vsaj ne, dokler ne izvem vzroka. Kaj se je zgodilo?”
“Vi torej nočete z nami? Prav, pa ostanite. Tudi brez vas najdemo nazaj v Ljubljano!” je odbrusila Melita in odvihrala dalje. Družba za njo. Ko se je Mirt ozrl za Lenko, tudi te ni bilo nikjer. Ne da bi bil opazil, se js naglo vzpela po kolovozu, skritem za visoko, gosto živo mejo-Mirt je klical, odgovora ni bilo. Postal je še nekaj trenutkov, nazadnje pa je skomignil in ravnodušno ubral korake na Štak-netov vrh.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
— Vsako leto oslepi okoli 27,-000 ljudi v naši deželi.
'm.
f k M
-V ' ?


J'!:? lew'N . C'-

NATIONAL BANK
OP CLEVELAND
CHECK GUARANTEE CARD

AUTHORIZED SIGNATURE
*»T 4b 5 054 450
JAMES C. MORRISON
EXPIRES END OF ^.JANUARY 1969
22 503118
Society naznanja svojo novo čekovno garancijsko karto in hitro kreditno postrežbo.
Ta kombinirana postrežba vam omogoča dve stvari. Prvič, vi lahko izstavite osebni ček za nakupe, servise ali vnovčenje do vsote $100. Tak ček bo spoštovan od tisočev trgovcev po vsej okolici, kajti Society jamči izplačilo. .	i
Drugič, osebna rezerva gotovine je založena za vas. Ta rezerva vam omogoča nakup predmetov, ki jih trenutno potrebujete ali želite — če imate pripravljen denar ali ne — enostavno z izstavitvijo vašega osebnega čeka.
Ta ugodna postrežba je sedaj na razpolago vsem kredita vrednim osebam. Poizvedite več o tej novi Society čekovni garancijski karti in hitri kreditni postrežbi. Oglasite se v enem najbližnjem Society uradu.
PREBIVALCI LAKE OKRAJA: Ta nova postrežba je na razpolago tudi v The Western Reserve Bank.
octetl} national bank
OF CLEVELAND
ST'-! ’* v/r	An Equal Opportunity Employer -
y; -FT-r-rr	, j ■'	-	(162)
ČLAN FEDERALNE VLAGALNE KORPORACIJE.
Im