Leto LXXII, Št. 153 PoStnlna plačana « gotovini. - Ul« PostgebBhf bar beza hI t. Preis - Cena L 1 UraoaiK*« , sprava* LJnbljaaa. Kapilar J« v« k. ialefoe WU1—4U04, lliMtu ttrolalu O IU. u u» senutva M Ul, - raa. Ljub. Uui M-6M u oarofloln« \m 1019« u UiiaraU. • iuumh •aatopttTt (a iglu« 1» (talij* U» (noiamalTai OP) a. A. UIUdo. Bakspl«** s« »latama. SLOVENEC lULU-1944 PETEK 2 Transporter, 1 Zerstorer und t Fregatte I S|oweneit UlUl Sl0Wenilinei1! versenkt Nordamerikanische Angrifle in der Normandic — In Italien allc Fein-angrific abgcvvicsen — Im Mittelabschnitt der Ostfront ieindlichc Durchbruchsversuche zusammcngebrochen DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 6. Juli. Das Oberkommaudo der Wehr-niuclit gibt bekannt: Nordvvestlich Ca en setzte der Feind nnch den schvveren Verlusten des Vor-tnges seine Angriffe nicht fort. lin Ab-schuitt siidvvestlich Carentan bis zur AVestkiiste der Halbinsel Cherbourg griffen nordamerikanische Verbiiiide vvtihrend des ganzen Tages unter star-ker Artillerie- und Panzcruiitcrstiitzung an. Im Verlaiif der heftigcn Kampfe vvurden unsere Gefechtsvorposten auf die Ilauptkampflinie zuriickgenommen. Wo der Feind aucli in diese einbrnch, sind unsere Truppen /.um Gcgenstoss nngetreten. Die Kiimpfc sind noch im Gange. In Siidfrankreich vvurde cin en-glischer Sabotagetrupp im Kampf vcr-niclitet. Die Luftvvaffe griff in der Nacht mil starkcn Schlachtfliegcrverbanden feind-liche Truppcnbevvegungen mit guter AVirkung an. Bei dem gcstern gemeldeten Angriff • schvverer Kampfflugzeuge gegen feind-liche Schiffsansammlungcn in der Nacht voin 4. auf 5. Juli vvurden nach ab-schliessenden Meldungen ein weitercr Frachter von 7000 BRT versenkt, cin Zerstorer schvver beschiidigt und ein Fahrfasischiff von 10.000 BRT in Brand geworfen. tlber den bcsetzten Westgebie-ten verlor der Feind 57 Flugzeugc, darunter 44 viermotorige Bomber. In mehreren Gefechtcn gegcn feind-liche See- und LuftstreHkrafte versenk-ten Sichcrungsfnhrzeugc der Kriegs-marine vor der niederliindischcn und franzosischen Kiiste drei bri-tische Schnellboote. Sie schossen ferner einen Zerstorer in Brand und beschii-digten drei vveiterc Schnellboote durch Artillerievolltreffer. Ausserdem vvurden 1> feindliche Jagdbomber zum Absturz gebraeht. Fiinf cigene Fahrzcugc gin-gen verloren. Durch Kampfmitlel der Rriegsmarine vvurden im Se e g e hi e t d e r I n v a -fi i o n s f r o n t zwei vollhelarienn Transporter mit 15.000 BRT. ein Zerstorer und eine Fregatte versenkt. ein weiterer Transporter von 9.000 BRT schwcr be-schadigt. Unser Vergeltungsfeuer liegt mit nnr geringen Unterhrechungen auf London. In Italien waren gestern besonders im westliclien und ostlichen Kustenabschnilt schwere Kampfe iin Gange. Unter Einsati neuer Infanterie- und Pauzerkrafte versuehle der Feind immer 2 prevozni ladji, 1 rušilec in 1 fregata potopljeni Ameriški napadi v Normandiji — V Italiji odbiti vsi sovražni napadi Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so se zrušili sovražni probojni poskusi. Fiihrerjev glavni stan, 6. julija. £)NB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: vvieder, unsere Fronl zu durclistossen. Alle Angrifle blieben jerioch verlustreich vor unseren Slellungen liegen. Zalil-reiche feindliche Panzer vvurden da bei abgeschossen. Im Raum nordlich Siena vvurde unsere Front zur Verkiirzung we-nige Kilometer narli Norden zuriickgenommen. Die 278. fnfanteric-Oivision hat sicli unter Fiihrung des Generalleutnants Hoppe in andauernden schvveren Ab-vvehrkampfcn gegcn einen iiherlegeneu Feind besonders tapfer geschlagen und ihm schvvere Verluste zugefiigt. Alle feind-lielien Durrhbrurhsversiirhe scheiterlcn an der Standhafligkeil dieser Division. Nachlschlachtflugzeiige erziellen in feindlichen Narhsclmlilagern im A d r i a -tisehen Kiistenabsehnitt Gross-hriinde und E.\plosionen. Ilalienische Tor-pcdoflugzeuge griffen vor Bari feindliche Schiftsansaminluiigcn an und trafen z\vei Handtlsschiffe von 13.000 BRT schvver. Im S ii d e n der Ostfront lebte die Oefechtsliiligkeit zvvischen dem oberen D n j e s t e r und K o w e 1 auf. Im Mitlelabschnitt vvird an den Laudengen vou Baranowicze und Molodeezno vveiterhin erbiltert gekiimpft. Bei Baranowicze schlugen deut-sche und ungarisehe Truppen zahlreiche Angriffo der Sovvjets in liarten Gefechten ab. Wcstlich Molodeezno brachen feindliche Durchbruchsversuche verlustreich f Ur die Rolschewisteu zusammen. In die Sperriegel eingehrorheno Kavallerie uud Panzer vvurden zerschlagen. Nordvvest-lich des Narocz-Sees vvurden sovvje-lische Augriffsspitzen aufgefangen, zvvisrhen D ii n a b u r g und P o I n z k zahlreiche Angrifle des Feindes ahgevviesen. In einer Einbruchsstelle sind noch hefti-ge Kampfe im Gange. Nordlich Po I oz k fiihrlen die Sovvjets mehrere erfolglose Vorstosse. Angriffe deutscher SchlacMflieger-verbiinde richtctcn sich vor allen gegcn Ieindlichc Marschkolonncn. Ilier-bci vvurden vvieder zahlreiche Panzer, Geschiitze und mehrere hundert Fahrzcugc sovvie cinige Briickcn zerstort. In der Nacht griffen schvverc Kampfflugzeuge den feindlichcn Nachschub, besonders den Bahnhof Kritschevv nn, \vo aursgedchnte Briinde und starke Explosionen entstanden. Ein vvei-terer zusnnimcngefnsster Angriff rich-tete sich gegen den Flugplatz von M i n s k. Grosse Zerstiirungen und zahlreiche Briinde vvurden beobachtet. Einzelne britisehe Fhigzeuge vvar-fen in der letzten Nacht Bomben auf Orte im rheiniseh - vv e s t f ii 1 i -s c h e n Raum. m,i prekinitvami obstreljujemo London. Severnozapadno od C a e n a sovražnik po težkih izgubah prejšnjega dne ni nadaljeval z napadi. Na odseku jugozapadno od Carentena do zapadne obale polotoka Cherbourg so ameriški oddelki ves dan napadali z močno podporo topništva in oklepnikov. Med ogorčenimi boji so bile naše prednje straže potegnjene nazaj na glavno bojno črto. Kjer koli je sovražnik vdrl v njo, so pričele naše čete s protinapadom. Boji so še v teku. .V i V»ž n 1 Franciji je bila v boju uničena neka angleška sabotažna skupina. Letalstvo je ponoM z dobrim uspehom z močnimi oddelki bojnih letal napadlo sovražnikove premike čet. v Po dokončnih poročilih je bila pri včeraj javljenem napadu težkih bojnih letal na sovražnikova ladijska zbirališča v noči od 4. na 5. julij, potopljena neka nadaljnja tovorna 'ladja s 7000 tonami, nek rušilec težko poškodovan ter zažgana neka prevozna ladja s 10.000 tonami. Nad zasedenimi z a p n d n i -m i ozemlji je izgubil sovražnik 57 letal med njimi 44 štirimotornih bombnikov. V večih bojih proti sovražnikovim pomorskim in letalskim, silam so potopile zaščitne ladje vojne mornarice pred nizozemsko in francos-k o obalo tri britanske hit-e bojne čolne. Razen tega so zažgale nek rušilec ter s topniškim ognjem poškodovale tri nadaljnje hitre bojne čolne. Razen cga je bilo sestreljenih 13 sovražnikovih lovskih bombnikov. Pet lastnih vozil je bilo izgubljenih. Z bojnimi sredstvi vojne mornarice sta bili nn morskem področju invazij-skega bojišča potopljeni 2 polno na-tovorjeni prevozni ladji s 15.000 tonami, nek rušilec ter nekn fregata, nekn nadaljnja prevozna iadja z 9000 tonami pa težko poškodovana. Z maščevalnim ognjem le z mujhni- V Italiji so bili včeraj posebno na zapadnem in vzhodnem obalnem odseku v teku težki boji. Sovražnik je skušal z uporabo novih pehotnih in oklepniških sil vedno znova predreti našo bojno črto. Vendar so se z visokimi izgubami pred našimi postojankami zrušili vsi napadi. Pri tem so bili uničeni številni sovražni oklepniki. Na področju severno od S i e n e je bila naša bojna črta zaradi skrajšanja potegnjena nekaj kilometrov proti severu. V neprestanih težkih obrambnih bojih proti nadmočnemu sovražniku se je posebno hrabro borila 278. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Hoppeja ter zadala sovražniku težke izgube. Zaradi odpora te divizije so se izjalovili vsi sovražni probojni poskusi. Nočna bojna letala so povzročila v sovražnikovih preskrbovalnih skladiščih v jadranskem obalnem odseku velike požare in eksplozije. Italijanska torpedna letala so napadla pred Barijem sovražnikova zbirališča ladij ter težko zadela dve trgovski ladji s 13.000 tonami. Na jugu vzhodnega bojišča je oživelo bojno delovanje med zgornjim Dnjestrom in Koveljem. Na srednjem odseku so na ožinah pri Baranovičih in Molodecznu v teku nadaljnji ogorčeni boji. Pri Baranovičih so odbile nemške ia madžarske čete v trdih bojih številne sovjetske napade. Zahodno od Molodeczna so se zrušili sovražni probojni poskusi z velikimi izgubami za boljševike. Konjenica in oklepniki, ki so vdrli v zaporne postojanke, so bili uničeni. Severozahodno od Naroškega jezera so bili zaustavljeni sovjetski napadalni klini, med D ii-naburgom in Polockom so bili odbiti številni sovražnikovi napadi. Na nekem vdornem mestu so v teku še ogorčeni boji. Severno od Polocka so izvedli Sovjeti več brezuspešnih sunkov. Napadi nemških oddelkov bojnih letal so bili naperjeni predvsem proti premikom sovražnikovih čet. Pri tem so bili uničeni zopet številni oklepniki, topovi ter več sto vozil in uničenih nekaj mostov. Ponoči so napadla težka bojna le- Das Gcriicht wird verbreitet, mit den Banditcn im Kiistenlnnd sci ein Vertrag gesehlossen vvorden. Dicsc Bchauptungcn blciben fiir uns in der Provinz Laibach cin Gcriicht! Der Kampf gegen den Kommunismus gelit vveitcr, bis seine asiatiseheu Horden keinem europaischcn Heiin mehr zum Verdcrbcn vverden konnen. Mit dem Bolschcvvismus gibt es kein Paktieren. Aber auch fiir die Angehiirigen der Bandcn gibt cs keine Gnade, solange sie fiir den Bolschevvismus an ihrem eigenen Volk zum Verrtttcr vverden, es sci denn, sie nehinen die Amnestie des Obersten Kommissars im Ansprucht Das Leben unschiildiger Arbeiter und Bauern, Frauen und Kinder ist durch die jiidisch-bolschevvistischen llcn-ker vernichtet vvorden, dns Lcbensvvcrk unzahliger anstSndiger und flcissiger Menschen zerstort, Das Blut, das in knmcradschaftlicher Waffcnbriiderschaft von Deutschcn und slovvenischer Landcsvvehr im Kampf gegcn den gcmeinsnmen Todfeind vergossen wurde, ist uns eine heilige Vcrpflichtung. Der Kainpf geht vvciter bis zum sicgreicheu Ende! 6. 7. 1944. Der Hiihcre SS und Polizeifiihrcr Rosener , SS-Gruppcnfuhrcr und Gcncrallcutuant der Polizci. BcTelil an die mir unterstrllten Einhriten: Der Kampf wird vveitergefiihrt! 6. ?. 1944. Der Hohere SS und Polizeifiihrer Rosener SS-Gruppenfiihrer und Gencrallcutnant der Polizei. Slovenci in Slovenke! širijo se govorice, dn je prišlo na Primorskem do sporazuma s tolovaji. To je čisto navadna govorica! Borba proti komunizmu se nadaljuje, dokler ne bodo njegove azijatske tolpe mogle več škodovati evropskim narodom. S komunizmom ni sprave! Dokler bodo komunisti zaradi boljševizma izdajali lastni narod, ni zanje nikake milosti, razen za tiste, ki izkoristijo odredbe Visokega komisarja o omnestiji. Judovsko-boljševiški rablji so ubijali nedolžne delavce in kmete, tako da je delo neštetih poštenih in pridnih ljudi uničeno. Kri, ki je bila prelita v skupnem tovariškem boju Nemcev in slovenskih domobrancev proti skupnemu sovražniku, nam nalaga sveto dolžnost: ~ Borili se bomo do zmagovitega končal 6. ?. 1944. Der Hohere SS und PolizeifUhrcr Rosener SS-Gruppentiihrer und Gnerallcutuant der Polizci. Povelje mojim podrejenim edinicam: Boj se nadaljuje! 6. 7. 1944. Der Hohere SS und Polizeifiihrer Rosener SS-Gruppenfiihrer und Gneralleutnant der Polizci. Nemški tisk o Fiihrerjevem govoru Berlin, 5. julija. Komentarji nemškega tiska so vsi v znamenju Fuhrerjevega govora ter opozarjajo na njegov posebni pomen v zvezi z revolucijo vojne tehnike, ki je nastala z uporabo orožja »V 1«. Fuhrcrjeva ugotovitev, da je nemška iznajdljivost vedno znova sposobna vzpostaviti tehnično ravnotežje, da bi ustvar rila predpostavke za dokončno dosego vodstva te vojne, je v ospredju vseh komentarjev. Dokler ne bomo dosegli te točke, piše »Berliner Bdrsenzeitung« bo nemški narod zagrizeno vztrajal v borbi in ustvarjanju. Bojnemu duhu svojih vojakov in iznajdljivosti svojih tehnikov stavlja ob stran brezpogojno zaupanje v svojo pravično stvar ter v pravičnost previdnosti. Iz tega globokega vira črpa moč, ki mu omogoča obvladovanje vsakega položaja, izpolnitev vsake dolžnosti in dopri-našanjc vseh žrtev. V teh dneh, ko se v Angliji vrste nervozne debate o nemikem orožju »V 1«, pravi »Berliner Nachtaus-gabe< in ko morajo angleški vojaški strokovnjaki priznati, da je tudi proti inva-zijskim armadam uporabljeno nemško orožje boljše od angleškega ali ameriškega, je govoril Fiihror vodilnim možem naše oboroževalne industrije. Nikakor ni zanikal težinc nemškega usodnega boja, toda z vojaško samozavestjo je ugotovil, da ne bo Nemčija kapitulirala pred nobeno deželo ter je izrekel gotovost, ki temelji na nemški notranji moči in na nemSkih načrtih, da bo namreč Nemčija to dobo prestala in ob koncu vojno dobila. Izhajajoč iz priznanja severnoameriškega kontreadmirala Gatsha, da so Ncm-ci iznašli nov način boja, v katerem se ne bore več ljudje, temveč material in da so Nemci, ki uporabljajo tudi že majhen avtomatski tank, dosegli v vojni tehniki pomembne napredke, opozarja »Berliner Nachtausgabc« ob koncu na to, da sovpada Fiihrcrjev govor z važnim križiščem na poti vojne tehnike. Uporaba orožja »V 1« predstavlja šele prvo razbremenitev. Med letom 1944 se bo nemški tehnični vojaški položaj stalno izboljševal in nemške tehnične prednosti, ki jih nihče ne more več zanikati, bodo prišle do popolne veljave. Gigli umrl? Milan, 5. jul. Italijanski tisk prinaša iz Londona izvirajoče vest, da je v Rlftiji umrl slavni tenor Benjamine . Ojigli. S pristojnih mest deslej še ni bilo mogoče dobiti niti potrdila, nd dementija te vesti. Nedavno so poročali, dn so anglosaške oblasti Gigliju prepovedale nastopanje v Rimu. Seja madžarske vlade Budimpešta, S. julija. Danes dopoldne se je pod predsedstvom ministrskega predsednika sestal ministrski svet, ki je obravnaval važna politična in gospodarska vprašanja. izjalovljeni angleški napadi pri Caenu Obrambni nemški uspehi na italijanski jadranski obali — Težki obrambni boji pri Baranovičih in Molodecznu Berlin 6. julija. Ze od prvih dni bojev v Normandiji skušajo invazijske čete z največjo silo doseči dovolj širok in globok prostor, da bi lahko prešle njihove armade preko čisto taktičnih ciljev. Vsi ti poskusi so se pa medtem izjaikmli. Nasprotnik doslej praktično ni mogel iti iz območja svojega težkega ladijskega topništva. Zaradi novih dovoaov ee je povečal pritisk na predmostju, vendar je naraste! tudi nemški proUpriti6k od zunaj. Zato se bijejo čete sedaj le za male vasi, nepomembne višine ali doline ter ozke reke in rečice. Neprenehoma otipava sovražnik nemške postojanke in če se mu ponesreči tak prodorni poskus, takoj napade na drugem mestu z novimi silami. Gledano s tega stališča, 60 boji, ki 60 ee pričeli 4. julija zahodno od Caena, le nadaljevanje devetdnevnih težkih bojev, pri katerih se je izjalovil sovražni prodorni poskus ob reki Odon. Tu je izgubil sovražnik tretjino svojih oklepnikov. Ponovni napadi niso presenetili nemškega vodstva, ker so se izjalovili britanski prodorni poskusi pri Odonu, Gabrusu, Baronu ter Versonu proti zahodu, jugu in vzhodu. Zato je bilo pričakovali, da bodo skušali Britanci razširiti svoje vdorno področje. Po premestitvi svojih sil 60 postavili močne kanadske oddelke v bojni širini sedmih kilometrov na obeh straneh ceste Bayeux-Caen, na področju Carpiqueta proti vzhodu, nadaljnje 6ile pa pri Hottu. Tretji sunek ob Odonu pa je služil kot razbremenitev glavnemu 6unku. Pred napadom so bi,lj močni topniški dvoboji, v katere 60 posegli z nemške strani številne baterije in metalci, na nasprotnikovi strani pa tudi bojni ladji »Rod-ney< in »CourbeU. Naši oddelki so do opoldne z visokimi izgubami za sovražnika odbili vse napade, tako da to popoldne ni več napadel. Zahodno od Carentana so utrpele ameriške invazijske čete občutne izgube v ljudeh in oklepnikih. tala sovražnikovo oskrbo, predvsem kolodvor K r i č e v, kjer so nastali prostrani požari ter močne eksplozije. Nek nadaljnji osredotočeni napad je bil naperjen proti letališču Minska. Opažena so bila velika razdejanja ter veliki požari. Posamezna britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na kraje v rensko -w e s t f a 1 s k e m p o d r o č i n. Novo orožje >strah oklepnikovc in joklepniška pest< je razbilo napadajoče sovražne oklepniške kline, tako da je lahko pehota s protinapadi odbila sovražnika, ki je vdrl na nekaterih mestih. Nemci 60 pri tem zajeli številne ujetnike. Zaradi zboljšan ja vremena je bilo zračno delovanje nad morekim in nad sever-nofranco&kim področjem živahnejše kot prejšnje dni. Po naknadnih poročilih se je zviša,Io število sestreljenih štirimotornih bombnikov, ki Jih omenja vojno poročilo z dne 5. julija, za dva nadaljnja štiri-moiorna bombnika. Prav tako kot na invazijskem bojišču se je izjalovil angloamerikanski prodorni poskus v Italiji. V težkih bojih z močnimi sovražnimi pehotnimi in oklepniškimi silami so dosegle nemške čete ob zahodni in vzhodni obalni cesti popolne obrambne uspehe. Na srednjem delu bojišča je bilo težišče sovražnih napadov južaio od Arezza, kjer so nemške čete ustavile Ame-rikance približno 8 km južno od mesta. Popoldne so nastala nova napadalna žarišča na področju Siene in severovzhodno od Trasi.mene.kega jezera. Tudi na teh področjih je pridobit sovražnik nekaj ozemlja, čeprav z visokimi izgubami. Na tem področju so v teku protinapadi. Zahodno od Siene ee je bolj posrečilo sovražnim oddelkom z 20 oklepniki z juga in jugozahoda prehodno vdreti v Casole. V protinapadu 60 bili Amerikanoi zopet vrženi iz tega kraja ter so pri tem izgubili 6 oklepnikov. Podčastnik Behm je uničil pri tem tri sovražne oklepnike kljub temu, da so bili njegovi topovi obstreljevani z najtežjim topniškim ognjeni. Posebno visoke izgube so imele na jadranskem odseku poljske plačaniške čete, ki so morale zaradi nemškega protinapada zopet izprazniti kraj Nuniana. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se nadaljujejo ogorčeni boji. Boljševiki skušajo napredovati s hitrimi edinicatni med Pripjetom in Dvino na razmeroma majhnih mostiščih pri Baranovičih-Molo-dečnu. Južno od Dilnaburga se je zbrala močna napadalna armada, ki ima očitni namen prodreti na srednji tek reke Dvine ter z nadaljnjim napredovanjem proti severu in severovzhodu zasesti ta važen odsek. Sovjeieke armade, ki prodirajo proti Vilni, so dosegle odsek Vilija, kjer so jih v ogorčenih bojih zaustavile nemške za- ščitnice. Ogorčeni boji so se razvili ob južnih zapornih postojankah Polocka. Nemški grenadirji 60 z napadi zavzeli nekaj važnih mostišč. Izjalovili so se tudi boljševiški napadi proti vzhodnemu delu postojank pri Polocku. Krvavo 60 se tudi izjalovile boljševiške namere, da bi na tem področju razbiLi nemško obrambo na severnem delu vzhodnega bojišča. Stockholm 5. 7. Posebni Ileulerjev dopisnik pri kanadskih četah na invazijskem bojišču javlja, da so morali v smeri proti Capriquetu severno od Caena boreči se Kanadčani zaradi nemškega prolisunka nekoliko nazaj. Dopisnik pravi, da so Nemci delali z zanje značilno hitrostjo in da 60 vdrli v napadajoče Kanadce. Kanadske čete so se nato vrnile na postojanke, ki so bile »manj izpostavljene in bolj pripravljene za preureditev«. Poročilo poudarja tudi delovanje letalstva na tem odseku. Sovjetska gonja proti Španiji Stockholm, 5. juliju. »Nva Dagligt Allehantla« opozarja v nekem poročilu iz Londona, da britanski tisk obširno ponatiskujc trditve sovjetske propagande, da ie Španija podpirala izdelavo krilatih bomb in dovolila poskuse na svojem ozemlju. Isti' listi, ki so svojeeasno pisali proti Churchillov! izjavi o lojalnosti in nevmešavanju napram Španiji in ki so izražali svojo simpatije za španske levičarske revolucionarje, pozdravljajo te moskovske trditve, ki IkhIo, kot pravi Cum-mmgs v »Ncvv Chroniclu« morda prisilile ministrskega predsednika, da bo spremenil svoj ton napram »fašistični Španiji«. V. tukajšnjih političnih krogih se vprašujejo, ali iz posnemanja sovjetske propagande proti Španiji v britanskem tisku lahko sklepamo o novi kampanji proti španski nevtralnosti, ančna i>oroeiln, v katerih so se nahajali nemogoči očitki španski vladi, so sovjetska agencija in moskovski listi stalno objavljali, ne da bi jim ungle-ški tisk posvečul večjo pozornost. Iz tega lahko domnevamo, rto ima sedanjo angleško objavljanje sovjetskih napadov na špansko vlado jiolitično ozadja t Stran 2 »SLOVENEC«, petek, 7. julija 1944 Siev. 153. Naša notranja fronta Komunizem je v svojem bistvu za-jcdalec. Nikjer ne nastopa kot zunanji sovražnik, ampak povsod tako, da se vleze v organizem, ki ga skuša razrušiti in uničiti. 2e sistem in organizacija komunizma je temu prilagojena. V lastnem narodu ustvari komunizem dve notranji fronti; komunistično in pravo narodno fronto, ki se proti notranjemu zajedalcu bori. Motili bi se pa, če bi mislili, da samo sistem in organizacija komunizma ustvarjata notranjo fronto. Prav isti značaj zajedalstva ima tudi komunistična ideologija. Tudi komunistične ideje niso kakšen naš zunanji sovražnik, ampak naš pravi notranji sovražnik, s katerim se mora boriti vsak človek v svoji duši in svojem vsakdanjem življenju. Podlaga komunizmu je namreč materializem in na zunaj se kaže materializem v življenjskem materializmu, v pohlepu po udobnem, razkošnem življenju brez težav, brez truda. Ta želja je utelešena v komunističnem idealu o raju na zemlji. In prav v tej točki življenjskega materializma vsi bridko občutimo, kako je komunizem naš notranji sovražnik. Temu našemu notranjemu sovražniku, življenjskemu materializmu, je zapadel ves sedanji svet in z njim tudi mi. Vsi se moramo v svoji notranjosti boriti proti življenjskemu materializmu, torej proti osnovi organiziranega komunizma, čeprav smo na zunaj še tako jasni in odločni nasprotniki komunizma in njegove OF. Tej nevarnosti v našem lastnem krogu moramo odkrito pogledati v oči. Noben ozir nas ne sme motiti, 'da ne bi tega notranjega sovražnika spoznali, ga odkrili in tudi izločili. Pri tem nočemo biti pristranski. Mir- no lahko rečemo, da je življenjski materializem nevarnost za vse, da se je globoko zajedel v vso sedanjo družbo, tudi v tisto, ki je na zunaj krščanska. Res pa je bližje rešitve iz te nevarnosti oni, ki je nevarnost že spoznal in jo priznal, kot pa oni, ki iščejo življenjskega materializma samo v delu drugih. Vsi smo na tem, da zapademo življenjskemu materializmu, vsi živimo v okolju, ki predvsem ceni materialne dobrine, in vsi bomo imeli precej dela že sami s seboj, da iz svojega življenja in iz svojega javnega udejstvovanja iztrebimo vsako sled po materializmu in potem pomagamo še drugim. Iz te teme materializma pa mora narodu nekdo pokazati pot. Tu je gotovo najlepša in v sedanjem času najsvetejša naloga inteligence. Inteligenca je bila tista, ki je prva zapadla življenjskemu materializmu, pohlepu po dobrinah, po zabavah, po razkošju in razvratu. Šele njej so sledili drugi stanovi, predvsem delavski in sedaj tudi kmečki. Videli so, kako živi gospoda, in ker so sami tudi hoteli biti gospoda, so to gospodo posnemali v vsem. Prav ista inteligenca bo morala sedaj narodu pokazati pot iz tega materializma. Pokazati pa na isti način, kakor je narod pahnila v življenjski materializem, to je s svojim zgledom. Prva stvar preporoda je torej preporod inteligence. Preporod k preprostejšemu, zmernejšemu in bolj poštenemu življenju. Treba nam je močnih, živih in otipljivih zgledov. To bo naš boj na notranji fronti proti komunizmu, ki ga na noben način ne smemo zanemariti, kljub temu, da seveda tudi boj na zunanji fronti z orožjem in besedo ne sme pojenjati. Zdravnik-domobranec padel za domovino Položaj na vzhodnem bojišču Berlin 6. julija. Vojnški poročevalec DNB-ja Martin llaliiiiušleben poroča danes o položaju na vzhodnem bojišču. Pri tem prihaja poročevalec do zak'jučka, da so načrti in izvedba sovjetske poletne ofen-i^v.five kljub temu, da so premišljeni, končno vendar odvisni od izvestnih predpogojev. Med ostalim piše: M Jasno je, po čem stremi sovjetsko vod- stvo. V tem poletju hoče končno doseči to, kar se mu n: posrečilo v izgub polnih naporih od 4. julija lanskega leta pa vse do danes. Sovjetsko vodstvo hoče razbiti sredino nemškega bojišča ter z množičnimi napadi odrezati nemške o v vzgled, Bog pa naj Ti bo plačnik mu-čencu-zd.avniku in naj to ovenča s slavo izvoljenih. Poslavl jam 6e od Tebe, slovens-ki fant, v imenu slovenske zemlje, te naše raz-bičane, ranjene, krvave in požgane žemljice, te trpeče matere, ki jo teže gomile mrtvih, tako dragocenih otrok, in ki mora danes tudi Tebe sprejeti v 6vo.je bridko naročje. Mora sprejeti, kakor jih je že sprejela na tisoče, sprejeti kot 6emena, da bo mogla pognati z njimi v 6veto velikonočno jutro vstajenja. Poslavljam se od Tebe in Te pozdravljam, kakor pozdravljam vse žrtve teh krvavih let, pozdravljam v imenu dedov — za njihovo domačijo ste padli, pozdravljam v imenu slovenskih domov — da bi bili samo naši Z Goriškega Javite kolesa! Do 15. julija je treba prijaviti pri pristojnem občinskem uradu vozna kolesa vseh vrst, tudi triciklje, tovorna kolesa in vozila pohabljencev. Najdenček v cerkvi. Nenavadno presenečenje je doživel pred dnevi župnik znane videmske bazilike Madonna delle Grazie. Ko je zjutraj po končani maši zapuščal cerkev, je opazil v neki klopi precej velik ovoj. Pristopil je bliže in videl, da je v ovoju zavito nekaj dni staro dete, čigar ime je stalo na priloženem listku papirja. Zapuščenega novorojenčka so oddali v ubožnioo, trdosrčno mater pa teče policija. in božji ste šli v boj, pozdravljam v ime nu slovenskih cerkva, naši dedi in očetje so jih gradili, da bi nam kazale pot v res nično zemeko in večno svobodo, da bi v njih Bog prebival med nami in da bi po božji volji do konca živel sloveuoki rod na slovenski zemlji I Grobovi tulijo... pravi pesnik. Tulijo od Soče do Solle, od kraškega brinja do Slovenskih goric Tulijo in obtožujejo. Toda mi pravimo še več: ti ti60Či grobov na domačih tleh, na Rabu, po Italiji in še drugod tudi prosijo, tudi tolažijo. Prosijo nas, naj jih ne pozabimo, prosijo Boga. da jih spremeni v žrtvenike, ki bodo za vse rodove goreč opomin, prosijo, naj se zaradi njih usmili živih in odpokliče smrt, ki po mali slovenski njivici žanje bogato, krvavo žetev. In ti grobovi so luči, luči, ki tolažijo in svetijo v mrak. Kot v žlahtnih žarah našega rodu počivajo v njih prestreljena, polomljena, ožgana in sežgana trupla, tih, večni plamenček, kateri je moral v bridki uri biti vžgan, da ho naša zemlja očiščena, prijetna Bogu. da bo ta slovenska zemlja, zemlja mučen-cev, postala dom slave in slovesnega božjega obiska za trpeči rod. Tudi Tvoj grob, Janez, je navzlic mraku in hladu, ki veje iz njega, naročje tolažbe in upanja. Tvoja mladost se bo zaprla vanj, Tvoje komaj dozorelo življenje, ki naj bi v plemenitem poklicu služilo svojemu narodu, bo sprejela .trohnoba. Toda to je blažena trohnoba zoritve za večno življenje in večni dan. Saj je objem groba sprostitev duše, katero je Stvarnik povabil k sebi. — V slovenski prsti boš spal, slovenske rože Ti bodo cvetele na grobu, slovenske planine bodo pozdravljale Tvoj zadnji dom, slovenska srca bodo v toplem spominu prihajala k Tebi. . Danes se poslavljamo od Tebe in Ti se poslavljaš od nas. Poslavljaš od živih, da boš med mrtvimi blestel narodu v spomin. Poslavljaš se od svoje matere, edinega Te je imela, bil si ji več kot otrok, bil si ji upanje. Naj jo v najhujši bolečini, ki more zadeti mater, tolaži še večje upanje in zavest, da si padel — junak za svoj in njen dom, da si padel mlad, toda po svetopisemski besedi dopolnil veliko let in da si sedaj srečen ter jo čakaš tam, kjer zemske ločitve ne bo nikoli več. Pred 27 leti Te je mati sprejela v svoje naročje. Danes Te sprejema v svoj objem naša velika skupna mati, slovenska zemlja! Nnj Te nežno zaziblje v 6voj mir, Bog pa Ti bodi v zarjah, ki žare onstran zemlje in 6veta, plačilo in blaženost!« Tako so tovariši in prijatelj pokopali idealnega slovenskega izobraženca, zdrav-nika-domobranca irn katoliškega fanta. Naj uživa svoj mir pri Bogu, ki mu je na zemlji služil z ljubeznijo do bližnjega in z vsem svojim mladini življenjuul tz Trata Veliko komunistično skladišče živil zaplenjeno. »Adria-Zeituug« od 23.j un. pri-občuje članek vojnega poročevalca I. Mat-thiesena, v katerem pripoveduje pisec o pohodu nemškega udarnega oddelka na gorsko planoto severno-vzhodno od Reko, kjer »svobodno« gospodarijo komunisti. V prvih jutranjih urah je oddelek, ki je po sovražnem ozemlju prodiral previdno pa spretno, ujel par tolovajskih iz-vidnih straž. Od teh je zvedel, da je nekje v bližini hribovska vas, v kateri imajo komunisti svoj »ekonomal«, živilsko taborišče. Takoj je odločeno in vse pripravljeno za drzen pohod na sovražno postojanko. Tovorni avtomobili ostanejo na mestu, četa ee odpravi na pot peš. Na čelu koraka ujetnik, da kaže pot. Na njegovi čepici kažeta 6amo dve rdeči nitki, kje jo še pred par urami strašila rdeča zvezda. Nenadoma se odpre pod široko cesto, po kateri smo se pritihotapili, široka kotlina, sredi katere med peskom in pečevjem počiva osamela vas. Kažipot pojasni s prstom: »Tam je poslopje ,ekonomata', tam je uprava, tam pa skladišče.« Po kratkem razgovoru pri komandantu, se je četa razpostavila po gozdnatih pobočjih. Še preden je bil določen kraj, s katerega bo težka strojnica obvladovala vso dolino, se je začulo brnenje zvonov: komunisti so dali znak za alarm. Ni bilo več časa za odlašanje. Že drvijo lovci po pobočju in' preko njiv mimo začudenih in preplašenih žensk, ki so bile na delu. Tudi v vasi poslane živo. Tolovaji skušajo po nasprotni rebri' doseči gozd, ki naj jih zaščiti in skrije. V rokah jim bleste puške, obloženi so z obilnimi nahrbtniki, da bi rešili najpotrebnejše. Z obeh strani zapojejo streli. Vse pregluši divje udarjanje 'strojnice, ki zdajci poseže v borbo. Tolovaje zajame preplah in sopihajoč beže v breg, v varstvo zelene gošče. Med potom mnogi odvrže,jo težke nahrbtnike, telefonske aparate in druge dragocenosti. Trušč in tresk pokajočili granat jih spremlja. Boj je končan. Prične se čiščenje skladišča. Plen je obilen. Vreče graha, fižola, moke in sladkorja. Mnogo mesa in slanine, konzervirano maslo in mesne konzerve. Vmes padala iu še mnogo drugega. Kmalu prispejo na lice mesta tovorni avtomobili. Ko se napolnjeni z bogatim plenom vračajo proti domu, razjedajo sovražno poslopje plameni, preko doline valovi gost dim. 13. obletnica smrti vojvoda d'Aosta. Ob obletnici smrti Emanuela Filiberta vojvoda d'Aosta, ki je bil v zadnji svetovni vojni italijanski poveljnik na soški fronti, je bila slovesna zadušnica na znanem pokopališču v K ed i p ulji, kjer počiva med padlimi bojevniki. Spominske svete daritve za savojskim vojskovodjem so ee udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Nič ve« se ne bedo mastili. Tržaška gospodarska policija je zaprla nekaj znanih restavracij, kjer se je za drag denar dobilo še vsega v izobilju. »Adria- ŠPORT HEBMESOV TENIŠKI TURNIR ZA PRVENSTVO LJUBLJANE bo prireditev prve vrste. Doslej je prijavilo veliko Število igralcev tenisa in dn. ne« popoldne ob 16 prično s tekmovanjem igralci kategorije B in mladina. Za zmagovalca v glavni skupini gospodov je poklonila tvrdka »Spectrum« Jako lop pokal; borba za to trofejo bo ogorčena in odločno bodo posegli v borbo najboljši ljubljanski igralci. Boris Smerdu, n.iš doslej najboljši slovenski zastopnik, jo v odlični formi ln bo gotovo zaigral z vsem bogatini znanjem in Izkustvom. Jako nevaren tekmec mu bo Fric Lnckraann, bivši mladinski drlavnl prvak, ki pa bo moral prej prestati mnogo težav, ki mu jih bo pripravil dr. ligon Smerdu, ki se je po treh letih ponovno pojavil na teniškem igrišču. Nikakor ne bodo mnogo zaostajali tekmeci za ostala mesta, kakor Robert Pacaš, Marko Dernovšek. Dušan Bogataj. Fe-dor Gradišnik in drugi. Borbe bodo ogorčene in lope. Za zmagovalca skupine B in mladine J« poklonila Slovenska športna zveza dva lepa pokala. V skupini B bodo poizkusili srečo oni igralci, ki doslej še niso nastopali na turnirju z uspehom ter bodo pokazali svoje znanje. Borba za lepe nagrade bo tudi tukaj ogorčena, ker so igralci jako izenačeni ln bi bilo teiko predvidevati~3tnagovalci. V mladinskem tekmovanju bodo nastopili mladinski igralci letnika 1927 in navzgor. Borba med mladino bo postno zanimiva. saj se bodo tukaj spopidjeH. učenci Ilirije in Hermesa, ki bo v tej skupini najbolj Številno zastopan. Tudi bomo lahko v tej 6kupini videli naš najmlajši naraščaj in videli mlade, nove talente, katerim ho potrebno potem posvetiti vso pažnjo in pozornost. V soholo ob 16 je prlčetek tekmovanja z% vse ostale skupine. Gotovo bodo najbolj zanimiva srečanja v tekmovanju g»spodov v dvoje, kjer bosta tvorila najboljši par brata Smerdu, ki eta visoka favorita. Nevarna jima bosta morda 1» nekoliko Dscar-Luckmann, v kolikor bosta vigrana. Torej danea vsi ljubitelji teniškega športa ob 16 na Ilirijo pod Cekinovim gradom, kjer boste lahko prisostvovali otvoritvi turnirja in pričetku tekmovanja naših najmlajših in kategorije B. Zeitung«, ki prinaša to poročilo, dostavlja, da bo ta korak policije z veseljem pozdravila skoraj vsa javnost. Bil je že skrajni čas, da se je ukinilo obratovanje verižniških gostišč, kjer so nekaterniki v petem letu vojne žrli po mili volji kot v najlepšem miru. List dostavlja: Naj bo ukrep proti tem gostilničarjem v svarilo vsem, ki jim je vojna samo prilika za dobičkanosne kupčije. Če se v kratkem ne spametujejo, bo padla na njihova ramena težka roka gospodarske policije I Otroci bodo dobivali sladkor. Pokrajinski oddelek za prehrano objavlja, da bodo od 4. julija dalje dobivali vsi otroci do 3 let v Tržaški pokrajini po 500 g sladkorja na mesec. Banka L'Union Parisienne jo po- I sta.Ia na tn način konkurentinja banke | de Pariš et des Pays-Bns. Njeno delovanje. se je nanašalo na splošne potrebe glavnega mesta in kolonij, na posredovanje v inozemstvu, posebno pa z državami, ki so nastale po vojni ter z onimi, ki so se povečale. Te nove oziroma povečane države so nujno potrebovale orožja, kajti mirovne pogodbe so ustvarile v srednji in vzhodni Evropi večno vz.nemirjanje in nezadovoljnost onih držav, ki so bile po vojni prizadete in o.šikodovane. Ta trenja so dolga leta kvarno vplivala na svetovno gos|Mxlarstvo. Avstrija je vzdihovala v svojih ozkih mejah; Ogrska ni hotela in ni mogla sprejeti pogojev Trianonskc pogodbe; Nemčija t ver-sajskim mirom tudi ni bila zadovoljna. Toda Poljska, Čehoslovaška, Jugoslavija in Romunija, ki so bile ali nanovo ustanovljene ali pa povečane, so ljubosumno čuvale ta po vojni skrpu-rani »mir«. Za vzdrževanje miru je bilo potrebno orožje. Comitd des Forges pa je z velikim veseljem oboroževnl *se te države in je prav v ta namen ustanovil veliko ciružbo »L'Unioni Eu-.Ap^.;,,,« TnHustrielle et Financl^re«. Industrijske koristi Čomitfja des For-gee so se sijajno strinjale « politiko tretje republike, ko je hotela izkoristiti zmago in ustvariti na evropski celini nadoblast, s čimer pa je povzročala na vzhodu Italiji neprilike zaradi Jugoslavije, Nemčiji pa za.radi Poljske in Čelioslovaške. Vse te spore, tudi na.j-ne/.natnejše, je francoski kovinarski tisk skrbno izkoriščal: čimveč je trenja med državami, tem prej bo zopet vojna in tedaj bodo države zopet potrebovale orožja. Na vse to pa je svet presenetil boljševiški strah Rusije, ki ni mogla pozabiti izgube Besarabije, še bolj pa jo je razdražila ustanovitev poljske države. Comitč des Forges je sovražil bolj-ševiško Rusijo ko hnrlič križ. Stara ca-ristična Rusija je bila najboljši odjemalec za orožje. V Rusiji je imel Co-mit6 naložen ogromen kapital v delnicah in v arzenalih. Z nastopom sovjetske vlade pa ni izgubil Comite des Forges le najboljšega odjemalca, temveč tudi ves vloženi kapital. Ta mržnja je povzročila, da se je Francija udeležila 1. 1919 rusko-pol jske vojne in da je dajala orožje Poljski in Romuniji in je zato dolga leta izčrpavala narodno premoženje teh dveh držav. Glede tega naj sledi še salo Comitžju des Forges silne dobičke. Toda. kje naj dobijo te države, ki komaj životarijo, denar za oboroževanje? Tam, kjer so dobile denar države tudi pred vojno. V Franciji! Milijarde, ki so si jih izposodile države, so med vojno izhlapele kakor para v zraku. Iznajdljivi trgovci s topovi so hitro našli drug način zaslužka. Trobili so po listih, da je treba orožja, za orožje je treba denarja. In zopet so možje od Comiteja posegli v žepe francoskih varčevalcev tretije republike. To zadevo je opravila banka »Parisienne« po banki 1'Union Europčene Industrielle et Financiere. Taiko je postal Comite des Forges svoj lastni bankir. Zdaj se je pričelo sovraštvo med Comit6jem des Forges in visoko fi-nsneo, silno sovraštvo, ki je postalo za Comit6 usodno. XIII. Veliki razkol. Sijajni dobički Comiteja des Forges, o katerih smo govorili v prejšnjih polavjih, so bili mogoči le zaradi tega, ker se je Comitč po vojni takoj naslonil na može tretje republike, in ker so bili ti možje kolikor toliko odvisni od Comiteja des Forges. Cle-menceau. »hudi tiger« ie dolgoval precej hvaležnosti Comitčjii, ki je njegovega brata in nekega nečaka-inženirja 6prejel v svojo službo. S Tardieujem je bilo prav tako. Tudi on je bil do konca leta 1914 skrbni ravnatelj lista »Bulletin quotidien«, _ propagandnega glasila društva Societe d'etudes et d'informations čconomiques. List je ustanovil Robert Pinot, glavni t a jn i k Comitčja des Forges in Schneiderjev svetovalec. Tudi Poincarč in Millerand sta bila dolga leta Comitejeva soudeleženca. Medtem ko je v drugih državah vladal razpad — tudi v Italiji — in je komunizem dvigal glavo, se je v Franciji, pod vtisom zmage, okrepila desničarska stranka. Le škoda, da so se poslanci nacionalnega bloka dali premotiti. Delali so velike napake v zunanji in v notranji politiki. Tvegali so poukus za poskusom vse brez uspeha. Stiskal jih je dvojni strah: strah, da si bo Nemčija spet opomoglo in strah pred komunizjnom. V takem negotovem duševnem razpoloženju je razumljivo, da so desničarji le preradi prisluhnili vabilom trgovcev s topovi. Sicer trgovci s topovi nii?o imeli nikoli stalnih političnih smernic, temveč so nihali med desničarji in meH levičarji, med konzerva-tivci in radikali, med krščanskimi skupinami in med prostozidarji. Po vojni pa so nenadoma pokazali odločno na-gnenje do vladne stranke in so bili pripravljeni pomagati ji z zlatom ta z bankovci. In visoka finsnea! Kaj je počela tai" Molče je zbirala denar in se priprav- ljala na maščevanje. Obenem pa je manevrirala prav na istem polju, kakor njen protivnik. Od trenutka, ko so trgovci s topovi pričeli sodelovati z desničarji, naslanjajoč se na militarizem in namigujoč na nemško nevarnost in zasledujoč politiko oboroževanja in nadoblasiti, so se njihovi protiv-niki, bankirji vrgli na podpiranje levičarjev; ti pa se iz demagoškili ozi-rov in prav zaradi teh pobijali oboroževanje in so zahtevali sporazum z demokratsko republikansko Nemčijo, ki je bila socialistično in demokratično usmerjena/ Ni verjetno, da bi se bili bankirji resno oprijeli levice. To so storili edi-nole zaradi maščevanja in ker niso mogli drugače pomagati in ker so jih vodila pri tem verska im plemenska nagnenja in predpisi n jihove skupine. Bankirje .je privedlo v objem levičarjev dejstvo, da so prostozidarji tako želeli. Kaj predstavlja proetozidarstvo? Prostozidarstvo predstavlja v prvi vrsti — judovstvo. Izak Wise je v svoji knjigi »The Israelits of America«, opredelil masonstvo sledeče: »Prostozidarstvo je židovska ustanova, čigar zgodovina, stopnje in naloge, pravila in predpisi so mišljeni od pričetka do konca v smislu židovstva.« Disraeli, prvi minister angleSke kraljice Viktorije angleške pa se je izrazil, da so na Čelu vseli tajnih družb možje židovskega po kolen j a. t / < Štev. 153. »SLOVENEC«, petek', 7. julija 1944- Stran J| Sprememba mika še prav posebno na mizi gospodinja napravi iz testenin Kakšne dobrote lahko spretna Ker je moka v testeninah finejša od krušne, je že marsikateri gospodinji prišla misel, kar poslušajte, kaj pripovedujejo, kadar stoje v vrstah, da bi utegnila iz makaronov nastati kar imenitna moč-nata jed, prikuha, ali pa posebno dober kruh. Motil je le tisti svojski duh, ki ga dobe testenine pri predelavi, vendar se ta skoraj povsem izgubi, če testenine pred kuhanjem oparimo in operemo z vrelo vodo. Drugo vprašanje je, s čim močnata jed osladiti. Vendar to, zlasti v družinah, kjer je več malih otrok, ni tako težko, saj je marmelade dovolj. Razredčena marmelada je prav izvrsten poliv, še boljši pa je malinovec ali smrekov sirup, k! smo ga dobili na nakaznice. Marsikje so si napravili močnato jed kar tako, da so makarone ^zabelili* s sladkim polivom. Druge pa zunanja oblika kar moti in testenine na razne načine preoblikujejo. Ko so se makaroni vso noč namakali, se tako razpuste, da jih je mogoče zamesiti v kruh, če dodamo tej . masi približno enako količino na gosto sito presejane moke. Debelejša moka, ki je bila seveda že prej očiščena na redkejše sito in je ostala na gostem situ, jo kot nalašč za to. da jo dodamo rženi moki. V tem primeru ržen kruh ne bo prav nič vlažen, ampak bo lepo rahel. Iz kvašenega testa, ki ga dobimo, če zamesimo razmočene makarone in pre-sejano krušno moko, pa je moči napraviti tudi kaj drugega kot le kruh. Na primer cmoke, nadevane z borovnicami. Ali pa testo debelo razvaljamo, ga na-mažemo z marmelado, zvijemo in pustimo, da sha ja. Nato ga damo v krpi kuhat. Kaj pa, če so makaroni že skuhani In .hočemo jesti nekaj drugega? Zmelješ Novi grobovi + Jožefa Jurkovič. V Bogu je zaspala ga. Jožefa Jurkovič. Blago mater bodo pokopali v petek ob štirih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. -f- Franc Šindelar. Po dolgem boleha-nju je umrl industrijski delovodja v p. govtpod Franc Sindelžf. Rajnega bodo pokopali v petek ob treh popoldne iz kapele e v. Andreja na Žalah. + Matevž Pogačnik. V Ljubljani je izefihnil g. Matevž Pogačnik, poštni uradnik v pok. Pogreb bo v soboto oh pol 3 pop. iz kapele sv. Jožefa na 2ala>h. Naj rajnim sveti večna luž, vsem njihovim dragim nase iskreno so žal je. Zgodovinski^ paberki 7. malega srpana leta so Turki zavzeli trdnjavo S a b a c ob Savi, ki je bila od časov Matije Korvina v krščanskih rokah, Sa-toač^so zgradili Turki za oporo pri svo-jifi1 roparskih pohodih v letu 1470. Ogrski kralj Matija Korvjn je skušal gradnjo preprečiti, pa ni uspel. Ko so prišle njegove čete pred utrdbo, je bilo zidovje že tako visoko, da niso mogle nič doseči. Kako zasiombo je nudila trdnjava turškim roparjem, .kaže siloviti turški naval 1471. leta. Komaj je bilo zidovje dograjeno, že je začel bosanski paša Izak-beg napadati na vse strani. V juiiiju je pridrl s 15.000 konjeniki na Kranjsko, jo temeljito oplenil in odvedel 20.000 prebivalcev v sužnost. Komaj so odvedli ^jetnike do svojih oporišč, že so Turki ponovno ropali po naši deželi, pridrli so prav do Ljubljane in znova odvedli veliko prebivalcev na Turško. Ker tuli pri tem drugem vpadu niso naleteli na odpor, so še istega leta o Binkoštih tretjič pridrli na Slovensko. S 15.000 konjeniki je Izak-beg prekoračil pri Vinici Kolpo, jezdil s svojimi četami vso noč jn se zjutraj utaboril pri Rašici. Ob sončnem zahodu se je turška vojska pokazala pred ljubljanskim obzidjem. Pred mestom je turški poveljnik razdelil vojsko na tri dele. Prvi je krenil ob Savi navzgor proti Kranju in nato ob Kokri, spotoma pa opustošil Škofjo Loko, Kranj in Velesevo. Druga skupina je divjala mimo Kamnika ter razdejala stari nunski samostan v Mekinjah, nato pa udarila ob Savinji proti Celju. Tretja skupina je plenila po Dolenjskem in med drugim opustošila samostan v Pleterjih. Podobni roparski pohodi so se nadaljevali tudi naslednja leta, oblastva pa so le malo storila za varstvo deželnih meja. Šele 1475. leta se je odločil kralj Matija Korvin za večje podjetje proti Turkom, sklenil je osvo- makarone na stroj za mletje mesa, dodaš masi morda drobec zabele in žličko sladkorja in ubiješ vanjo kako jajce, pomažeš pekačo in vanjo natlačiš zmlete makarone Ko bo masa lepo zapečena, jo razrežeš na kose, daš na krožnike in pomažeš z marmelado. Makaronski pečeniakl Mnogo laže se skrije, da smo uporabili makarone v raznih prikuhah. Zmlete makarone zabelimo z mastjo, na kateri smo precvrli malo čebule, vendar naj 6e cvre le toliko časa, da ovene. Dodamo še sesekljanega peteršilja, česna in morda malo popra; tudi jajce ne bi škodilo. To testo oblikujemo v zrezke, namažemo pekačo, denemo zrezke nanjo in jih pečemo v pečici, dokler ne zarumene na obe strani. Še boljši bi seveda bili ti zrezki, ko bi jih scvrli v ponvi na masti ali olju... • Zlasti so gospodinje ponosne, če jim ostanejo cmoki, zamešani iz makaron-skega testa, lepo skupaj, čeprav niso uporabile nobenega jajca. Pravijo, da krušna moka, presejana skozi posebno gosto sito. prav dobro drži cmoke skupaj. Peteršilj in drobnjak pa jim dasta prijeten okus, da ni duha o testeninah. Te cmoke delajo tako kot nekdaj kruhove. To se pravi, da maso iz zmletih makaronov ohlade, nato pa z zajemalko, ki jo pomakajo v mrzlo vodo. da se testo ne oprijemlje, zajemajo in oblikujejo lepo okrogle cmoke. Zgoraj jih je seveda treba pogladiti z roko. Ko cmoki 10 minut vro, jih je treba le malo zabeliti z drobtinicami in imamo izvrstno jed. Menda kakšen krompirček, dodan testu, jed napravi še bolj sladko in okusno. Neka gospa je prišla celo na misel in je makarone predelala v domače rezance. To se bodo nekoč smejali, če bodo take ' zgodbe brali. jiti močno utrjeni Šabac. V začetku 1476. leta ga je začel oblegati in ga sredi februarja tudi zavzel. Po tem uspehu pa je podjetj« zastalo. Matija se je znova zapletel v spor s cesarjem Friderikom III. in prepustil borbo s Turki svojim vojskovodjem, ki pa so se bojevali največ v Vlaški, dočim so Turki preko Hrvaške nemoteno vpadali na Slovensko. 1847. lata se je rodil srbski pisatelj Mitorad Popovič Šapčanin. Šolske vesti Na I. ženski realni glmnailj) v LJob-llanl je polagalo vllji tečajni izpit v juniju t. 1. 51 rednih pripravnic in 5 priva-tistk. Oproščenih ustnega izpita U debelim tiskom) je bilo 11 pripravnic. Po uspehu pa je položilo izpit: 8 z odličnim, 17 s prav dobrim, 29 z dobrim uspehom. Ena pripravnica je med Izpitom odstopila, ena priva-tistka pa je izostala zaradi obolelosti. Izpričevalo o višjem tečajnem izpitu so prejele: Brus Tatjana, ClgoJ Sonja, Cižman Vekoslava, Geo Damjana, Oerk Ljudmila, Horn Petra, Jenčič Milena. Jenko Mihaela; Kačar Pavla, Ktaniek Angela, Kloinstein Ana, Klopčar Nevenka, Kovi6 Brigita, Ko-lar Zofija, Krian Rezika, Leskovec Tatjana, Longcr Gabrijela, Mavrič Cvetka, Me-lihar Ivana, Obid Marica, Puntar Breda, Ribar Ana, RobiS Vida, Sirnik Silva, Stravs Ana, Venier Katarina, Dernovšek Terezija, Hribar Katarina; Bajeo Marija, Bajželj Milena, Brozovid Marija, Dolinar Katarina, Franzot Gabrijela, Golt Milena, Gostinčar Nada, iTanc LJubomlra, Jemeo Marija, Ko. selj Marjeta, Kralj Ljudmila, Kržič Alojzija, Kutin Branka, MartnSek Danica, Ne-šiS Nevenka, Perko Milana, PirkovlS Bo-žldara, Podbevšek Aata, Poniž TaSa, Stupar Vekoslava, Sveiger Marija, Valant Olga, Vrenk Milena. Trošt Neda, Strojanšek Marija, Vončlna Marija. Jubilej Trgovske gremlalne šole. Ob lepem zaključku šolskega leta 1943/44 Trgbv-ske gremlalne nadaljevalne šole in ob proslavi 35 letnioe nameščenja. ravnatelja g. Gruma se na splošno željo, da zaključimo t« slavnost čim slovesnejše. vrli slavnostna maša na Rožniku v nedeljo, dne 9. t. m., ob 148, katero bo imel gvardijan g. Godina-Vabljeni so vsi trgovoi, pomočniki, profe. sorji ter vajenci gremialna trgovske šole. Naročniki »Mala knjige« IZŠLO JE: Majcen: Bogar Meho — Pravdin: Diingis-kan — Beličič: tešminov grm (nagradna pesniška zbirka). — Knjige dvignite v naši knjigarni Zal. N. K. LJUDSKA KNJIGARNA v LJubljani Pred škofijo i Za današnji dan Koledar Petek, 7. malega srpsna: Villhald, Škof; Benedikt XI., papež; Edilburga, devioa. Sobota, 8. malega srpana: Elizabeta Portugalska, kraljica in vdova; HadrUan III., pap«i. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zaprto. Kino Matica »Srček moj« ob 16 in 19. Kino Union »Kmečka pravda« ob 17 ln 10.15. Kino Sloga »MoJa hči na Dunaju« ob 16 in 19. LekarnlŠku služba Notno službo Imajo lekarno: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ita-mor, Miklošičeva cesta 30; mr. Mur-mayer, Sv. Petra oesta 78. Prošnja za gradbeno dopustitev K narcdbl o ureditvi gradbene delavnosti na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, ki je bila objavljena v Službenem listu od 27. V. 1944, kos 39, so bila izdana glede vlaganja prošenj za gradbeno dopustitev nastopna navodila: Prošnja za gradbeno dopustitev mora biti vložena na predpisanem obrazcu v treh izvodih. Ti obrazci se dobe pri tehničnem oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani, odnosno pri občinah proti plačilu L 1 za izvod. Občine lahko naroče potrebno število teh obrazcev pri tehničnem oddelku proti plačilu ustreznega zneska, Prošnji mora biti priložen načrt in tehnično poročilo, kakor tudi potrebni izkazi izmer za posamezne gradbene konstrukcije s podrobno navedbo količine gradbenega materiala po vrstah gradiva, vse v štirih izvodih. Načrt, tehnično poročilo in izkazi izmer morajo biti sestavljeni in podpisani od pooblaščenega gradbenega podjetja ali projektanta. Prošnje se naslavljajo na šefa pokrajinske uprave, tehnični oddelek, vlagajo se pa za Ljubljano pri županstvu te mestne občine, za druge kraje pa pri županstvu dotične občine. Ako r.i zadržkov v regulaciiskem ali gradbenem oziru po zakonitih predpisih in če je nameravana gradnja nujno potrebna, potrdi občina to v izjavi na spremnem poročilu. Ker je enomesečni rok po naredbi o ureditvi gradbene delavnosti potekel 27. junija t. 1., se prošnje za gradbeno dopustitev nanašajo le na dela po tem roku; glede gradenj pričetih pred tem rokom je vložiti prošnje le za še nedo-vršena dela. V načrtu je taka dela ozna-čisti s posebno barvo, v tehničnem poročilu ter izmerah pa to primerno izkazati. Prošnja za gradbeno dopustitev se mora vložiti tudi za vsa vzdrževalna in adaptacijska dela na kakršnih koli zgradbah nc glede na to, ali je za to potrebno gradbeno dovoljenje po zakonitih predpisih ali ne. Vse prošnje in priloge so po čl. 6 tč. 1 taksnega zakona oproščene takse. » SVETU « Jo bogato pisana beseda OddajnUka sknplna »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA T Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pezdrav; vmes: 7.80 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski kon. cert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Mali orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Operetna glasba, radijski orkester pod vodstvom D. M. Sljanca — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmočki trio — 18.45 Iz našega leposlovja: Janko Golias: Zgorelo stanovanj« govori — 19 »Štirje fantje« (Kmočki fantje igrajo) — 19.30 Poročila v nem in slov. — 19.45 Prenos branja članka min. dr. Goeh-belaa Iz tednika »Das Reich — 20 Poročila v nem. — 20.15 Iz opornega sveta: Janja Bau-kart sopran, Dušan Pertot bariton — 21 V poletni noči — 22 Poročila v nemščini in napoved sporeda — 22,15 Glasba za lahko noč — 23 Prenos sporeda nemških rad. postaj. Oddelek za letalsko zaščito pri Upravi policije v Ljubljani 66 je preselil iz dosedanjih uradnih prostorov v vladpi palači v Mestni dom II. nadstropje, desno — vhod iz Streliške ulice — kjer je bil doslej nastanjen mestni prehranjevalni urad. — Telefon 27-5'i in 27-5». Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa Potrošniki prejmejo v soboto, dne 8. t. m. pri svojih mesarjih 10 dkg govejega mesa proti odvzemu odruzkov >St. 52 in 53 Jul« julijsko živilsko nakaznice izdane od Mestnega proskrbovalnegn urada v Ljubljani. Delitev jajc Osebe nad 60 lot dobo od 7. do 15. t. m. po 3 jajca nu nakazila zu mleko v sledečih mlekarnah: Hevo Frančiška (Frančiškanska ulicaj), Dolinšek Oton (Poljanska 77), Grudeu Jakob (Celovška 101), Jaueiič Josipiua (Poljanska 3), Jerman Autouija (Resljeva 8). Korin Ivanka (Ilirska 15), Ivernc Murija (Cirll-Metoduva 88), Korelec Marija (Kongresni trg 15), Kramar Marija (Nove Jar-lo), Krašna Terezija (Bohoričeva 16), Krose Angola (Vošnjakova 4), Kroupa Pavel (Erjavčevo 9), Levka Angela IMikloiičeva 40), Lovšin Amalija (Strosma.ierjovu 4), Mahovič Breda (Tržaška 48), Medved Ivanka, (Zaloška 45), Prrpar Marija (Sinurtiu-ska 6). Pezdir liado (Vodovodu« 67), lleaek Minka (Janševa 2), ltoš Barbara (Rimska 2), Itupenu ltozalija (Jernojovn 2), Sterlo Frančiška (Stari trg 17), Zpan Nežku (Pred-jnmska 53), Tuiar Antonija (Medvedova 30), Vtdto Stanislava (Stanlčeva 2), Voka« lioza (Breg 8) in Zaje Alojzija (Krakov, ski nasip 10). Težki in najtežji delavci, ki še niso prejeli dodatnih kart, bodo prejeli jajca naknadno koneo tega meseoa. Zaplenjeno premoženje komunistov Z odlokom šef« pokrajinsko uprave v Ljubljani (Službeni list št. 60. z dne 5. julija 1944) je zaplenjena imovina komunistov: Poliča Antona, železniškega upokojenca, nazadnje stanujočega v Stranski vasi št. 43 in Frics Marije, gospodinje, nazadnje stanujoče v Ljubljani, Bavdkova ul. 11. Dnevne novice Rekolrkelj* gg. duhovnikov za meseo julij bo dane«, na prvi potek. Zbirališča bo to pot v kongroga^ljski kapeli peleg glavnega oltarja v cerkvi. Začetok adoru. clje oh 16, meditacija ob 17, konferenca ob 18 v dvorani. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. Julijska rekotckcIJa ta akademsko Izobražene gospe In gospodična bo t potek« 7. Julija, zvečer ob sodmib t uršulin^U kapeli po ohičajuein sporedu: rožni vence, m«, ditacijn, lita n i jo. V »o ho'o zjutraj oh sod-mil) svetu maša • kratkim nagovorom. — Vljudno vabilo k obilni udeležbi! Matere! Danes, na prvi petek Imajo Vaši otroci v stolnici ob 15 skupno čeii"«-nje Najsvetejšega. Pošljite jih x molitve- niki. Mestni flnančn4 oddelek z računovodstvom, blngajuo iu izvršilnim odsekom zaradi sneženju uradnih prostorov v ponedeljek, 10. t. m., no bo poslovat za stranke. III. sklepna Javna pro4«ktlja glasbeno lole »Slug«« bo v potek, 7. Julija, ob tb v šolski glasbeni dvorani. Spore,! obsega poreko solistično točke, pevski duet. skladbo zu violoučelo, za godalni orkester, za gosli z godalnim orkestrom ter za klavir z godalnim orkestrom. S to produkcijo zaključi šola svojo letošnje prireditv«. Učni tečaji za popravne In privatne ii- plte, ločeni odJelki za prvošolee In drago-šolce. Dijaki: Delavska zbornica, Miklošič«, ra oesta 52-1. Dijakinje: Llchtenturnov zavod. Poučujejo profesorji. IJčnina nizka. Vpisovanje — Informacije dnevno dopoldne za vse v Llchtenturnovem zavodu. Tečaj za popravne In privatne izpite — Novi (Turjaški) trg 5. Začetek v ponedeljek. Poučujojo profesorji. Honorar zmeren. — VplcovaoJ« dopoldne. Učit« a« strojepisja! Praktično »nanje, potrebno v vsakem zasebnem ali Jarueni poklicu. — Novi eno-, dvo- ln trimesečni tečaji — dnevni In »ečernl — pričenjajo 10., 11. In 12. julija. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po teljl obiskovalcev. Moderna strojepisnlom, desetprstna metoda. — Učnlna zmerna. Vpisovanj« dnevno. — Specialni tečaji tudi zn stenografijo, knjigovodstvo Itd. — Informacij«, pmspektii Trgovsko uči-llšče «ChrUt0f0T ufn| zavod«. Domobranska 15. II — Posebno sodišče za verižništvo in črno borzo V izrednih, zlasti vojnih časih, so povsem utemeljeni in umestni vsi oni ukrepi in odredbe vrhovnih oblasti, ki omejujejo, zabranjujejo in strogo kaznujejo vse brezvestne špekulacije z najnujnejšimi in najpotrebnejšimi življenjskimi potrebščinami, pobijajoč hkratu vso izrastke poslovnega življenja. V naših krajih datirajo prvi ukrepi za pobijanje brezvestne špekulacije ln za zajezitev dravinjskega vala že od leta 1989 naprej. Prvotno so btla za presojanje in kaznovanje prestopkov in kršitev protidraginjskih ukrepov pristojna okrožna sodišča (sodnik — poedinec) In okr. sodišča. Prvi je solit zlasti brezvestne verižnike, kakor tudi navijalce cen. Okrajna sodišča so obravnavala in sodila manjše kršitve raznih protidraginjskih uredb. Pristojnost omenjenih sodišč je veljala tudi seda) do zadnjega časa. ko je junija bila objavljena nova uredba Vrhovnega komisarja o posebnih sodiščih za javno varnost. Na osnovi temeljne odredbe od 19. oktobra 1943 Vrhovnega komisarja o izvrševanju sodstva v operacijskem ozemlju Jadransko primorje je bilo tudi v Ljubljani ustanovljeno posebno sodišče za javno varnost, ki posluje na okrožnem sodišču. Bile so pred dnevi že prve razprave proti nekaterim veriž-nikom in navijalcem. Posebno sodišče za javno varnost obstoja iz tričlanskega senata in sodnika-poedinca. Ta lahko proti verižnikom in navijalcem, kakor tudi proti vsem kršilcem protidraginjsklh uredb izreče zaporne kazni do 5 let, a denarne kazni v neomejeni višini. Zastopniku javne obtožbe je prepuščeno, da vloži obtožbo pred sodnikom-poedincem ali pred tričlanskim kazenskim senatom. Prod začetkom glavne razprave lahko državni tožilec ustavi uvedeno kazensko postopanje zaradi malenkostnosti Zadevo. Novo je v kazenskem poslovanju posebnega sodišča to, da sodnik-poedlneo lahko izda na predlog državnega tožilca proti obtožencu tako zvani kazenski nalog, kadar gre za manjšo zaporno kazen do 3 mesecev, v pogledu denarne kazni pa je višina pri teh nalogih neomejena. Poprej pa mora biti brezpogojno obtoženec zaslišan. Proti kazenskemu nalogu pa je dopusten ugovor, ki mora biti vložen v 8 dneh po prejemu kazenskega naloga od struni obtoženca. Kazenski nalog se nato razveljavi. Nemudoma se mora razpisali nato glavna razprava. Posebno sodišče je pri' stoj no tudi za maloletnike. To so v glnvnem bistvene točke o poslovanju posebnega sodišča, prod Jsatere-ga pridejo sedaj vsi verižniki, navijaIri in čmoborzijanci. Razprave pred posebnim sodiščem, ki posluje po skrajšanem kazenskem postop-niku, so javno in vsakomur dostopne. V Ljubljani se te razprave vrše v veliki razpravnl dvorani okrožnega sodišča št. 79 justične palače. Razprave pred posebnim sodiščem V dvorani št. 79 na okrožnem sodišču je bilo v 6redo 4. t. m. več razprav proti verižnikom in navijalcem cen, ki jih ju sodilo posebno sodišče za javno varnost po skrajšanem kazenskem postopku. Krošnjar, 31-letni Drago Selakovič, doma iz okolice Črnomlja, je bil ob-sojen na fl mesecev strogega zapora in 1000 lir denarne kazni zaradi kršenla uredbe o razdelitvi iu prodaji tekstilnega blago ter zaradi navijanja cen. Obtoženec, jo kupoval od raznih oseb oblačilne nakaznice, izdane od mestnega poglavarstva, ž njimi je nato kupoval razno manufakturno blago v manufakturnih trgovinah in natn to blago prodajal po pretiranih cenah. V pomanjkanju dokazov pa je bil oproščen od obtožbe zaradi tatvine večjega paketa damskega perila, ki je bilo vredno nad 4000 lir. Ob 18.700 cigaret in... Neki Branko Tomšič je bil obsojen na 6 mesecev zapora in na 2000 lir denarne kazni zaradi prestopka člena 1. naredbe o potrošnji tobačnih izdelkov. Italijanski finančni organi so Tomšiča nedavno zasačili v vlaku na pro^i Monfalcone-Ronchi v posesti 18.700 »Moravac-cigaret, ki so mu jih zaplenili. Sodilo ga je. ljubljansko posebno sodišče. KULTURNI OBZORNIK Stanko Majcen: Bogar Meho V zbirki »Naša knjiga« (zv. 27, str. 265) pri Ljudski knjigarni je izšlo delo, ki bo še dolgo živelo v slovenski književnosti in ki je dogodek zase, namreč zbirka črtic in oovel dr. Stanka Majcna z naslovom «Bogar Meho«. Je to knjiga s pomenom in s ceno Cankarjevih Podob iz sanj in tudi izhaja v podobnem času. Stanko Majcen tu resnično nadaljuje tam, kjer je Cankar končal. Znano je namreč, da je Cankar na koncu življenja v 1. 1918 snoval novelo na motiv iz Jezusovega življenja »2enitnina v Kani Galilejski« ter da je zamislil zbirko črtic — kot piše Govekar v Ljubljanskem Zvonu , kjer bi nastopali rezbarji naših bogkov in ljudski slikarji naših kapelic. Na oba ta dva motiva je navezal Majcen, ki je tudi sicer bil najlegitimnejši naslednik Cankarjeve umetnosti, ter napisal v zadnjem času to zbirko, katere naslov se na prvi pogled zdi nekako zagoneten. Toda kdor je bral črtico o Bogar Meho in Marija v letošnjem Domu in svetu, se mu na mah razjasni veličasten pomen tega naslova ter njegova adekvatna ponazoritev notranje vsebine. Besedo »bogar« je vzel Majcen iz Slovenskih goric, ter mu predstavlja ljudskega rezbarja »bogkov« po naših tržiščih in kapelicah. In resnično: tak »bogar«, ki riše božji obraz in njegovo mučeno pot, kakor se mu kaže v svetem pismu ter v meditacijah ob njem, je Majcen sam kot pisatelj, kajti: vsebina vseh teh 22 črtic, katere je napisal v zadnjih dveh letih, je Jezus sam in njegov religiozni etični zakon, katerega je prinesel na svet in ga razodel v evangeliju. Stanko Majcen je namreč pisatelj, ki ga že od vsega početka muči moralno religiozni problem v materializmu dobe. Po prvih svojih črticah, ki jih je tik pred prvo svetovno vojno pisal v Dom in svet, in so ga zanimale usode dunajskega življenja po psihološki strani, se je potem ob J'rvi ®vctovni vojni, ki jo je preživel v Galiciji, nekaj prelomilo v njem, da odslej kot pisatelj vedno zvesteje išče v človeku dediča nebeškega kraljestva. Tako so mu vojni motivi, strahotni po svoji matcrializaciji, dali motive za najbolj duhovne probleme že v drami »Ka-siji«, še bolj pa v »Dedičih nebeškega kraljestva« in v »Apokalipsi«, pa tudi enodejanke »Za novi rod« so zasnovane ob enotnem motivu etičnega vrednotenja materinstva. Njegove pesmi »Zemlja« prav tako približujejo nebeško nebo zem-skemu doživljanju ter Boga vnašajo v n&- Išo domačo zemljo in okolje. Tako se v Majenu družita dve prvini njegove ustvar- jajoče umetnosti: njegovo svetovljanstvo etično religioznega doživljanja človečan-skih problemov, na drugi strani pa mbčno naturalistično poudarjeno domačijstvo, ko se je iz velemestnega okolja prenesel v svoje rodne Slovenske gorice. Tu doživlja zgodbe in ljudi v vsakdanjem življenju ter odkriva v njih tisti ,osnovni človečanski etični in religiozni občutek, ki dela iz ljudi človeka po božji podobi. In teh je Majcen pravi ljudski »bogar«, še bolj pa v pravih podobah iz Kristusovega življenja, ki jih je pred letom začel objavljati v Domu in svetu pod skupnim naslovom »Ženin«, pa jih je sedaj vkom-poniral skladno v to zbirko obenem s črticami iz Slovenskih goric. Ne moremo tu podajati vsebine teh kabinetnih črtic, ki se odlikujejo po mirnosti, globoki misli ter po duhovni perspektivi, segajoči povsod preko dogajanja na zemlji v onostranstvo. Začenja s čudovito zgodbo o babi Hani, zaključuje pa z bogarjem Mehom in Marijo, ki sta obe izraziti črtici iz Slovenskih goric v slogu najboljših klasičnih pisateljev G. Keilerjevega kova, kjer zeniska realnost prehaja kar nevede v metafizično. In potem je takih goriških zgodb šc več, na f>r. Pevske vaje in še kaj, zgodba o usmi-jenjtt, Liana in Heliantus, zgodba o ljubezni, žrtvi in krivdi, Verena, zgodba o prekmurskem dekletu, Deževje, zgodba o ubogih na duhu, ki pa so Bogu blizu. To so večje črtice, katerim se pridružujejo motivi iz prve svetovne vojne v Galiciji in ki po svoji grozotnosti in globini spadajo med najboljše v zbirki: Sosedov sin, Na maršu, V zakopih. Nato nekaj vmes« nih črtic, ki pokazujejo vedno pričujoč-nost Jezusovo v življenju naših dni, tako: Mati svojih sinov, Zadnje pismo, Tretji, Lučka: to so deloma prave legende, deloma pa dihajo okolje domačijske sodobnosti ter so napisane nekako v smislu Timmcrmanna »Jezus v Flandriji« kot ilustracija resničnega bivanja Jezusa med nami. Taka je tudi V točilnici, ki s svojim simbolom predstavlja v sodobni luči Bet-lehem ob rojstvu Jezusovem. Vse te črtice iz Goric in velike vojne pa je Majcen prepletel s črticami, ki jih je prvotno naslovil »2enin«, podobe iz življenja Gospodovega«, pa jih sedaj pomešal med d^uge. To so na papinijevski način globoke in duhovite realizacije svetopisemskih dogodkov od Jezusovega rojstva do smrti na križu in čez, iz časa ko je Jezus živel telesno mod ljudmi (V točilnici, Marija pripoveduje, Med žitom, Ljudje, Nevesta, Mož na povodcu, Legenda o sv. Petru, Noč in Gospod predsednik). S temi legendami iz resničnega Kristusovega življenja, ki jih je razdelil med druge črtice, je dosegel enotnost osnovnega občutja: poudaril je evangelijski prihod Boga med človeštvo ter v delovanje njegove vsepričujočnosti med človekom naših dni in v naših krajih. Ta Živi s Kristusom in iz njega ter ga občuti v svoji duši kot etični in religiozni zakon. Tako je vsa zbirka takšna po slogu, kakor njegove drame: največji naturalizem vojnih zgodb in strogi realizem domačijskih zgodb sega s svojimi duhovnimi perspektivami v palestinsko dno resničnega božjega bivanja med nami, v biblijo in od tod v vero v posmrtno življenje. Ljudje so iz te vere močni, dobri in usmiljeni, zapuščajo avet brez obupa in zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti, kakor kaprol Kos, ki v najhujšem materializmu vojnih grozot živi iz duha svoje matere in iz molitve, Nc samo velika etična sila, ki je v teh podobah iz svetopisemskih meditacij in vizij, temveč tudi velika umetniška sila Majcnovega sloga in opazovanja postavlja to zbirko med najboljše literarne stvaritve zadnjega časa, med izbrano, izredno kulti vira no čtivo, s katerim se lahko pokažemo tudi pred širšim svetom. Majcno-va umetnost ie svetovljanska, tudi če je zasidrana v domača tla in bo našla slej ko prej pot v »vet. Tu je kultura, tu je misel, tu je človečanstvo v najglobljem smislu: tu je zrela umetnost zrelega umetnika, ki pretehta vsak izraz in premisli vsako misel. Knjiga, ki je po skoraj dvajsetih letih molka (drama Prekop, objavljena pred desetimi leti, je iz starejšega časa!) je dokazala, da se je ves ta čaa Majcen poglabljal v sebi ter je dozorel v času, ko opravlja mesto najvišjega nalega upravnega uradnika, tudi v enega največjih naših pisateljev, td. Stran 4 »SLOVENEC«, petelc, ?. julija 1044 Štev. 151. Kaj j z novega pri naših sosedih? S Sfjoiln-je Štajerskega Za regulacijo Pesnice in Dravinje se zelo trudijo zastopniki lamošnjega kmetijstva. Potreba regulacije teh dveh rečic jo vsako leto večja. Letos v juniju je neprestano deževje bilo tako močno, da sta oba vodotoka prekoračila bregove in se jp voda razlila prav na široko in globoko od brega do brega. Odnesla je pokošeno seno, a ne|>okošeiio zalila z blatom in kamenjem. Tudi njive so pod vodo. Z vinogradov in sadonosnikov pa so zdrknili v nižave neštevilni plazovi, ki so tudi pretrgali cestne zveze. Tudi iz krajev doline Ščavnice poročajo o izredno velikih poplava. Duhovniške vesti iz Lavantinsko škofije. Monsignor g. Andraš Lovrec, župnik v mestu Ljutomer se je vrnil z dopusta na svoje službeno mesto. — G. Srečko iVršič vodi župnijo Mrija Snežna ter oskrbujte dušnopastirske posle tudi v sosednjih župnijah Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Jakob. — G. Vinko Kraner. župnik pri Spodnji Sv. Kungoti pa zopet sooskr-buje župnije Št. Ilj, Jarenina. Sv. Križ in Zg. Sv. Kungota. — G. Ferdo Pšun-der, župnik v Rušah, vrši dušno pastirji vo tudi v Selnici ob Dravi in Sv. Lovrencu. —• Župnik v Limbušu g. Andrej ISračič pa je zelo obolel na očeh in le s težavo mašuje. Zaradi kvartanja in tatvine kolesa je bil v Št. Rupertu v celjskem okrožju ro- jeni 26 letni Martin Tratnik obsojen na pet mesecev ječe. Kolo je izmaknil v Gradcu. Smrtna kosa. V ptujskem okraju so umrli: Marija Toplak, Frane Bombek, Marija Holler, Anton Gajšek. V Celju so umrli: Franc Guzai, Zora Pavlin, Marija Leskovšek, Janez Šveglič, Janez Škodič, Jožef Kikelj, Jožef Debelak, Jožel Škra-bar. Angela Bramer in Marija Golob. V občini Dobrna so umrli: Oto Maks Bož-nik, Alojzij Štravs, Neža Žerjav, Marija Jevnišek in Frane Kramer. V Rimskih Toplicah sta umrla Helena Pečiiik in Kari Hrastnik. V Trbovljah pa Franc Drnovšek, Franc Vode. Janez Berlak, Luka Košir in Marjeta Škrabanja. Is Hrvaške Nov npravni poveljnik ustaške mladine. S Poglavnikovo o-dredbo je imenovan podžupan dr. Friderik Niedzilski za upravnega poveljnika ustaške mladine. Nove hrvatske opere. Razni hrvatski skladatelji so v zadnjem času pripravili več novih hrvatskih oper. Tako je skladatelj prof. Krsto Oduk napisal opero >Propa*l sveta*, Brkanovii »Ekoinokcij Jakob Gotovac je pa pripravil opero »Kn-menilckatera ima za vsebino življenje delavcev v kamnolomu. Mladi hrvatski skladatelj Ivo Lhotka-Kalinaki bo pa v kratkem izročil hrvatski državni operi v uprizoritev svoje operno delo »Pomet«. Vsakdania Ljubljana oo kronistovih zapiskih Nabiranje lipovega cvetja Prijeten vonj sp sedaj razširja po lipovih drevoredih in pod posameznimi lipami, ki so v polnem cvetju. Že ta vonj je zdravilen in blagodejen za pljuča. Mnogi so začeli marljivo nabirati lipovo cvetje. Nekateri špekulantje pa so se spravili na lipe že poprej, ko ni bilo cvetje prav razvito. Ljudje splošno pazijo lia lipove veje ter drevje ne pustošijo tako, kakor je bila to navada prejšnja leta. Na trgu ie tudi že naprodaj precej lipovega cvetja, ki ga gospodinje rade kupujejo. Kolesarji in živilski trg Nekateri kolesarji, zlasli mladina obojega spola, se absolutno ne zanimajo za objave policijske uprave, ki zadevajo kolesarski promet. Seveda 6e potem, ko jih stražnik prime, skušajo na vse načine izgovarjati in se celo prav po nepotrebnem razburjajo. Naj si torej kole--arji zapomnijo, da je kolesarjenje v času. ko traja dopoldne živilski trg, prepovedano od tromostja čez Pogačarjev trg tja do Zmajskega mostu. Vsak kolesar. ki hoče pasirati trg. mora kolo /(Hiftf^n iti peš. Stražniki so že več nediscipliniranih kolesarjev ustavili, prijeli in zapisali. Kolesarji, pazite na red! l. i. V*Wem tednu je »šlo« devet koles V preteklem tednu so kolesarski tatovi izmaknili S raznih koles v vrednosti do 30.000 lir. Ukradena so bila kolesa: žensko kolo »Gritzner« s tov. št. 532.124, črnopleskano s papirnatimi ročaji. Moško kolo »Tribuna« s lov. št. 1,324.031. Skoraj novo, črnopleskano. Žensko kolo »Atlantik« s tov. St. 1,539.980. Črno in popolnoma novo. Žensko kolo »Kosmos«. črnopleskano z evid. št. 194.075. Moško kolo sMiele« s tov. št. 566.020, rdečepleskano. Moško kolo »Puch«, črnopleskano, brez evid. številke. Damsko ko!o »Triumph«, črnopleskano, s tov. št. 677.504. Rdeče- Gotovo še niste pozabili napete in lepe zgodbe v »Quo vadisu«, ki je iz rimskih časov. Siovenčeva knjižnica je izdala novo knjigo iz zgodovine starega Rima, ki nam pokaže čas cesarja Marka Avrelija, prvo dobo krščanske cerkve, delovanje rimske tajne policije in skrivnostnih egiptskih preročišč. Kupite si nov romau NIS PETERSEN: »0PANKARSKA ULICA« v kateri pisatelj predvsem prikazuje razmere v rimskem mestu in čudno ljubezen Marcela Papirija do krščanske deklice Cecilije. Nedvomno vam bo knjiga všeč. zakaj razgrnila vam bo nove vidike, ki jih doslej še niste brali. ~ Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. pleskano moško kolo neznane znamke z evid. št. 18.386. V Muzejski ulici sta bili iz nekega kletnega prostora ukradeni dve pnevmatiki. Ponesrečeni Ljubljančani V sredo okoli 11.30 dopoldne pred hišo št. 19 Pred škofijo. Iz I. nadstropja je padla 2-letna hčerkica namešeenke tobačne tovarne Sofija Rupert. Hudo se je poškodovala. Prepeljana je bila v splošno bolnišnico. — Poštni direktor dr. Junžekovič je v sredo popoldne v uradu poštne direkcije na Št. Jakobskem trgu spodrsnil na parketu in si zlomil desno nogo. — Na Vodnikovi cesti št. 50 stanujoči Janez Perko je bil v sredo zvečer poškodovan v nogo. Nezgode na deželi V ljubljansko bolnišnico so bili te dni pripeljani mnogi ponesrečenci z dežele. Posestnikova žena Marija Blatniko-va v Zagradcu na Dolenjskem je bila hudo poškodovana v desni kolk. — V Za-dvoru, občina Dobrunje je padel s češnje. si zlomil desno roko in dobil notranje poškodbe 41-letni posestnik Anton Dermastja. — Na Vrhniki pa je padel s ČPšnje in si zlomil desno roko 13-letni posestnikov sin Janez Pečan. — V Do-brunjah je pri padcu pod voz dobil hude poškodbe 10-letni posestnikov sin Izidor Prepeluh. — Na Vrhniki si je zlomila desno nogo 4-letna posestnikova hčerka Metka Lavrinova. Besedilo za to opero je napisal dr. Marko Kole z po Dižičevi komediji »Dundo M a roje«. Četrta razstava hrvatskih likovnih umetnikov. Hrvatska državna akademija umetnosti pripravlja za ta mesec četrto razstavo hrvatskih likovnih umetnikov. Umetnostno razstavo bo odprl 17. julija hrvatski prosvetni minister dr. Makanec. Zagrebški nadškof proti nedostojni modi. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je s posebno okrožnico priporočil razpečava-nje knjižice »Za čast in dostojanstvo žene«. Knjižica ima namen zopet dvigniti čast žene z lepim obnašanjem in dostojnim oblačenjem v duhu lanskoletne okrožnice zagrebškega nadškofa proti nedostojni modi. Oddaja žita na Hrvatskem. Hrvatsko kmetijsko ministrstvo je izdalo novo odredbo o oddaji žita na Hrvatskem, ki zmanjšuje količine, katere morajo oddati kmetje. Letos je treba oddati na kata-stralni oral 160 kg žita, dočim je bilo trebe lani oddati 210 kg in sicer pri obratih, ki imajo 10 do 15 katastralnih oralov površine. Še nadalje pa je treba oddati kmetom druge pridelke. Količina, ki jo je treba oddati, se ravna po velikosti obrata. Površine s posevki oljnih rastlin, industrijskih rastlin, travniki in pašniki pri tem niso upoštevani. Gozdni tolovaji odpeljali nečaka škofa dr. Šimraka. Hrvatsko časopisje poroča, da sta letošnjo veliko sredo prišli v Šimrake v Zumberku dve oboroženi tolovajki ter sta odpeljali neznano kam tamošnjega grško-katoli-škega duhovnika dr. Ivana šimraka, nečaka grško-katol. škofa dr. Janka Šimraka. Dr. Ivana šimraka sta gozdni pokvarjenki vodili preko Mrzlega Polja v Sveto Jano, kjer se je za njim izgubila vsaka sled. Ta dogodek je ljudstvo zelo razburil. Zato so ga pričeli komunisti nato miriti s svojo agitacijo, češ da je dr. Šimrak pri njih popolnoma svoboden, zopet drugi, da je težko obtožen in da bo preiskava proti njenui trajala dalj časa. Ljudstvo tem tolovajskim govoricam ne verjame in se boji, da so tudi nad tem zglednim duhovnikom rdeči krvoloki izvršili enak zločin, kakor že nad neštetimi drugimi. S tem svojim zločinom so komunisti zopet dokazali, kako si zamišljajo »versko svobodo«. Dr. Ivan Šimrak se namreč na Hrvatskem politično sploh ni udejstvoval, ker se je šele letos vrnil iz Rima, kjer je šest let študiral teologijo in filozofijo. Razgovori o stanju letošnjega žitnega pridelka na Hrvatskem. — V hrvatskem ministrstvu za kmetijstvo in prehrano iivia trenutno resorni minister razgovore z vsemi vel. župani, župnijskimi kmetijskimi komisarji, . zastopniki Kmečko zveze, posameznih zadružnih organizacij in, «. kmečkimi zaupniki. Na sestanku razpravljajo o stanju letošnjega žilnega pridelka ter o njegovi razdelitvi in uporabi. Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledališče Tetek, 7. julija: zaprto. Sobota, 8. julija ob 18: »Kozarcc vode«. Red Sobota. Scrlbejeva vesela litra »Kozarec vode«. Ta učinkovita komedija obravnava dvorsko spletke na dvoru angleške kraljice Ane. Dve politični struji, katerih zastopnika sta vojvodinja Malbouroughška in grof Bo-lingbroke, pomagata s svojim nasprotstvom ljubezenski zgodbi dvorjanke Abigaile in poročnika Masbama do zaključka. V glavnih vlogah: Nablocka, Mira Danilova, Vida Juvanova, VI. Skrbinšek in Nakerst. Režiser: prof. Sest. Scenas ing. Franz. Kostumi: D. Kačerjev«. Operno gledališče Petek, 7. julija: zaprto. Sobota, 8. julija ob 18: »Paganinl«. Opereta. Red B. F. Lehar: »Paganinl«. Opereta v treh dejanjih. Libretista Pavel Knepler in Bela Jenbach, sta uporabila v svojem libretu osebnost slovitega goslača Pagnninija, ki je živel za časa Napoleona ter bil znan ši-rom Evrope kot brezpri moren virtuoz in človek deinoničnega čara. Z zelo svobodno pesniško licenco obravnavata ljubezensko epizodo virtuoza na dvoru Napoleonove so-stre Ane Elize. Focrsterjcv »Gorenjski slavček« ob 70-letnici njegovega prireditelja prof. Karla Jeraja. Pretekli teden je slavil prof. Jeraj svojo 70-letnico. Javnosti je znan iz polpretekle dobe' kot eden naših najboljših violinistov. Prof. Jeraj je med drugimi muzikalnimi priredbami,, ki jih jo napravil tekom let, pripomogel glasbeni ureditvi Foersterjevoga »Gorenjskega slavčka« do dokončne oblike, v kateri ga izvaja Opera tudi to sezono. V nedeljski predstavi bo dirigiral izvedbo tega dela prof. Jeraj, ki jo je vodil tudi že pred leti. Da bo dobila za to priložnost predstava nov mik, bo nastopila v glavni ženski partiji Minke Milica Polajnarjeva, ki jo bila za to vlogo že prvotno določena, pa ji je dolgotrajna bolezen preprečila nastop. Partijo Franja bo pel Uršič, Majdo — ZamejiS — Kovi-čeva, Chansonetta — Janko, Ninon — Za-krajškova, Francozinji — Baukartova in Sancinova, Štruklja — Betetto k. g., Rajdla — Banovec, Lovra — Dolničar, Krčmarja — Gregorin, Sla — Pianeckl. — Godi se na Gorenjskem pred sto leti. Režiser: E. Fre-lih. Koreograf: ing. P. Golovin: Scena: ing. E. Franz. Službe dobe FANTA 14 do let starega, ki zna ministrirati, takoj spre i me v službo °okopaltfKa uprava Sv. Križ — Ljubljana, b HLAPCA ali DEKLO za oskrbovanje krave in prašiča ter za lužja poljska dela - sprejmem. Plača in hrana dobra. Prednost imajo begunci. Naslov v upravi »Sloveuca« poti štev. 5859. b KUHARICO zmožno tudi uekaj kmečkega dela in z znanjem nekaj nemščine, sprejmemo. Nastop službe takoj. — Predstaviti se: Bata, II. nadstr.. pri Kuncu. 8_Vajenci_| VAJENKO za trgovino s telin. in elektrotehničnimi predmeti sprejmemo. Pogoj je 4 razredi srednje ali meščan, šole. Pismene ponudbe nasloviti na: »Elektroindustrija d. d.« Ljubljana, Gosposvctska e. štev. 15. v g Razno j OPOZORILO! Kupce prašičkov za rejo opozarjamo, da so bile živali proti rde-čici zaščitno cepljene. Potrebno je zato. da se jih da ie enkrat cepiti. - Gospodarska zveza. (r ( Prodamo | preki.jf, za fižol in paradižnike dobile pri Gospodarski zvezi, Maistrova uljca 10. (I B Živali | prašički za rejo le/i ne 60 do 80 kg. Heflcktante, ki sc zanimajo za prašičke St-Jcmejske pasme «t gornji težini, prosimo, da se oglasijo pri Cio-spodarski zvezi, Dunajska ccsla29^^ IJ Iv sir I ski.adisce išče in v najem za lesno trgovino. nekaj slrchc, ograjeno. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Skladišče« štev. 5875. n ®VH,ZDftAVILNA ZELIŠČA igJMr VSEH VRST " U l&V^POVRTNINO-SADJE-GOBE ^^ L VSVlilM I H ŽUHfH STA K J U KtUnU MJrUvJblllU- HRANILNI "JK | DA" PROIZVODI ' w ' ^ LJUBLJANA pisarna skladišče! VIDOVDANSKA CESTA stIS V vezavi je nova knjiga »Slovcnčeve knjižnice« IEL 141X0 »SLOGA« "" Danes zadnjikrat! Ena najboljših »moserjansklh« pustolovščin, veriga nesporazumov in zamenjav, veseloigra za vse, ki se radi od srca nasmejejo, v filmu » Moja hči na Dunaju« Hans Moser. Dorlt Kreyeler, Charlott Daudert. Hans Olden. Hedwig Bleibtreu, Elfriede Datzig. PREDSTAVE danes ob 16 In 1» ,EL KINO »MATiCA* "" «. .. Prekrasnih urie ne bom nikdar pozabila, Tvoja deklica.« Ako bi hoteli vedeti, kaj je šo v pismu, prosim, film »Srček moj...!« ' Vam vse to razloži na razposajen način Sodelujejo: Johanncs Riemann, Doril Kreisler, Ida Wtjst. PREDSTAVE ob 1» in 19 "L KINO »UNION« "" Prekrasen pevski in rcvijski film s slavnim tenoristom Benjaminom Gigli-jem »Uspavanka« Trnjcva jc umetnikova pot do uspeha, priznanja iu slave. Marte Harell, Lizzi \Valdmiil!er, Albert Schonhals, \Vcrncr llinz, Axel v. Aiubesser. PREDSTAVE ob 17 in 19.151 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni prijatelj, gospod Franc Šindelar Pogreb dragega pokojnika bo danes v petek ob 3 popoldne z Zal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Svetemu Križu. Maša zadušnica bo brana v torek 11. julija v cerkvi sv. Družine v Mostah. Naj počiva v miru! Ljubljana, 6. julija 1944. Žalujoči prijatelji Za vedno me je zapustil moj srčno ljubljeni mož, stric in svak, gospod Pogačnik Matevž poštni upravnik v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 8. Julija 1944, ob 'A3 popoldne z Zal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. julija 1944. Globoko žalujoča Togačnik Amalija roj. R u p r e h t, žena in ostalo sorodstvo. Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubljenega XI KOTA . izrekamo prisrčno zalivalo vsem, ki ste z nami sočustvovali, ki ste mu poklonili cvetje, počastili njegov spomin z dobrimi deli ter ga pospremili na njegovi poslednji poti. Ljubljana, 6. julija 1944. Žalujoča rodbina Weiss Zahvala Vsem, ki sle izkazali čast in spoštovanje ter ljubezen naši nepozabni mami, tašči, stari mami in leti, gospe Fani Rohalj roj. Šumi se najprisrčneje zahvaljujem. Posebno zalivalo sem dolžan duhovnemu tolažniku, ki ii jc stal žo leto in pol ob strani, ko ni mogla iz stanovanja. It. duhovščini, g. dr. Franlu Misu za zdravniško nego in vsem drugim uglednim in spoštovanim prijateljem naše hiše. tovarišem in gospodom na javnih položajih. — To sočustvovanje, nam Injša gorje v težkih urah ločitve. Sv. maša zadušnica ne bo darovana 1. I. m. .kot ie bilo juvljeno, ampak 15. t. m. ob ? zjutraj v farni ccrkvi Sv. Petra. Ljubljana, 6. julija 194*. Polkovnik Tonfi Kokalj, sin v imenu vseh svojcev Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob izgubi moje matere Ciuha Karle se vsem najlepše zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam čč. duhovščini in čč. sestram Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani za nego in skrb ter vsem, ki so pokoj-nico spremili k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto 8. julija 1944 ob 8 zj. v kapelici Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani. Ljubljana, 6. julija 1944. Inž. Ciuha Marjan, sin in ostalo sorodstvo ŽOGA SREČE ?5 Bilo je neizbežno, da je prišel k »Jutru«, ki je bil za tiste čase za profesionalne nogometi>" • tako rekoč končna postaja. Zgodovina nogometa pripoveduje, kaj je jočkac storil za ta, nekoč degradirani klub — ampak šele, ko je tista zgodovina bila napisana, se je zvedelo, kaj je Papler storil za Torkerja. Nobeden od njiju ni hotel ničesar govoriti o tem, ampak konec čudežev je bil, da je Torker postal popoln abstinent, a vendar ni izgubil svoje nekdanje čudovite nogometaške spretnosti. Da, ko je bil drugo sezijo pri »Jutrovcih« — takrat je bil dva in trideset let star — je pomnožil 6vojo zbirko še za eno športno čepico. Ko je Papler odšel od »Jutrovcev« in prevzel sZogo«, je vzel Torkerja s seboj. Torker ga je gledal, kakor gleda zvest pes svojega ljubljenega gospodarja. Anton ni poznal vae te zgodbe, vedel pa je le, da je bil najboljši in najhitrejši strelec, kar jih je bil kdaj videl v nogometu. Vedel pa je tudi, da je neizmerno srečen, če ima takega umetnika za soigralca. Le da bi mu Torker dal ugodno priHkoi V prvi polovici Torker eam ni imel mnogo ugodnih prilik; desno krilo je bilo v celoti zanemarjeno. S 6vojim bledim obratom, nabreklimi očmi in mršavimi nogami Torker ni bil videti imeniten nogometaš. Toda vzlic vsemu temu je bil. Kadar je le ena tistih mršavih nog dobila žogo, je žoga zletela, kakor bi jo iz topa izstrelil. Zmagalski slavospev nekega imenitnega golmana je vreden, da 6e omeni na tem mestu: »Moj Bog,< je nekoč rekel, »kadar Torker zares bije tisto preklicano žogo.. .1« »Zelo prijazno od vas, gospod Torker,« je odvrnil Anton in zardel. »Moji tovariši mi pravijo 6amo Torker, fante I« se je odrezal slavni notranji desni napadalec, ko se je od zunaj začul poziv sodnikove piščalke, ki je klicala moške k nadaljnjemu boju. »Danes jim bomo že pokazali, kaj moremo v tej polovici 6toriti. fant!« je rekel Torker živahno. Moško je držal svojo besedo. Niti grožnje »očka« niti silno kričanje gledalcev ni imelo nikakršnega učinka na I Brucka; tudi v tej polovici je uporabljal isto taktiko. Neumorno je napadal nasprotnike, ampak svoje napadalce je zanemarjal, alii bolje povedano, lastno desno krilo, in to brez sramu in očitno. Kmalu je razpaljena množica — razjarjena v tistih malo prilikah, ko je Anton dobil opravka, opravila svoje delo dobro — videia Torkerja, ki je iskal 6voje žrtve v ozadju. Napadel je enega napadalca »Črnega Kroga«, si pridobil žogo in brzel z njo dalje, privabil halfbacke, potem pa jo je bliskovito sunil naprej, da bi jo njegov soigralec prevzel v teku. Kakor blisk se je pojavilo levo krilo, in že je odhitelo. Anton je bil ujel žogo z levo nogo, fin-giral, da krene navznoter, namesto tega pa je odbrzel ob črti z brzino, ki je sapo zapirala. Braun se je hehetal in mu odletel naprej. Toda vitko desno krilo ni omahovalo, Braun ga je bil res enkrat podrl, toda sedaj je že vedel, e kom ima opraviti. Braunova pleča so lopnila po praznem zraku, zunanji okretni, zviti napadalec je znova fingiral — pa odnesel žogo s seboj. Preden se je Braun zavedel, mu je bučno ploskanje, ki je naraslo v pravi vihar, oznanjalo, kako je bil do dobra ukanjen; igralec pa, kateri mu je namerava! odvzeti žogo, je bil že šest čevljev proč in 6e je 6krbno pripravljal, da centrira. Centriral pa ni notranjemu levemu napadalcu Kaiserju, ki mu je na vso moč mahal z rokami, pač pa je žoga odletela po tleh naravnost, kakor bi bila črta potegnjena, do iiog Torkerja. Gledalci so vi- deli, kako se je Torker zvijal naprej kakor kača, vzdiignil desno nogo, tisto strašno nogo — in v naslednjem trenutku je vihar pretresal zrak, ko je žoga privršala v mrežo in je golman »Črnega Kroga« tipaje gibal z rokami. »Gol!« Pretresljiv je ta krik, morebiti najbolj čarobno vzpodbujajoča beseda v nogo-metašikem jeziku. Mogočno, veličastno, čeprav histerično se je razlegalo, in v tem, ko 60 resnobni ugledni možakii nedostojno metali klobuke po zraku, ne da bi vedeli, kam jih veter odnese, je prišel Torker po igrišču in stresal roko soigralcu, ki mu je bil podal žogo. »Imenitno, fant!« je rekel. »Saj 6em rekel, da jim bomo že pokazali.« »Do-bro i-gral Ho-fer!« Spričo takega vzhičenega vpitja z vseh strani je Anton močno zardel. Bil je v veliki zadregi, kakor kakšna šolarka. Da prikrije zmedenost, se je sklonil, da tesneje priveže vrvico na čevlju, ki je bila itak že dobro privezana. Tisto iznenadenje je učinkovalo v vrstah »Črnega Kroga« kakor bomba. Braun ga je zakrivil; ampak to ni zmanjšalo vznemirjenja; po drugi plati pa ga je še povečalo. Ni bilo dosti prilik, ko se je Braun dal tako prekaniti, kakor to pot. Za »Žogo« je imel gol čudovito bodril-no vrednost. Vse moštvo se je z novo vnemo lotilo dela. Tukaj 6e jim je nudila ugodna prilika, da zmanejo »Črni Krog« Samo Bruck se je kujal. Sicer je igral Se naporneje kot prej in ustavljal napa- dalce gostov, pa je nevtraliziral svojo učinkovite napade s tem, da je še dalje zanemarjal svoje desno krilo. To so mu tudi povedali — v resnici so mu povedali! Gledalci so mu povedali v živahnih izbruhih. »Zogin« kapitan Ren-ner ga je poklical vstran in se pritoževaL Torker je temačno gledal in gestikuliral, toda vse še malo ni predrugačilo stvari. »Drži se kar na krilu, fant!« Torker je uporabil ugodno priliko, ko je žoga zletela na streho velike tribune, da je spregovoril nekaj besed s 6voji,m soigralcem. »Storil bom, kar sem rekel, da bom. Samo kar drži 6e na krilu!« Torker je, kakor večina velikih umetnikov, mrzel surovo borbo, to naj delajo preprostejši igralci, on bo opravil samo zaključni posel. Toda gledalci, ki mu sedaj odpustili njegovo navidezno prevzetnost, so se čudili, ko so videli, da jo opravljal pomožno delo — 6e umakiiil med halfe in driblal, da bi sunil žogo Antonu. Anton ni niti enkrat opustil prilike, da bi se mu odzval V njem je vse gorelo. V njem je plala mladost in življenjska moč. Sedaj so ga poskušali, in on je hotel, da spoznajo, da je dober igralec. Včasih so mu nasprotniki delali preveč težav, dmigikrat se je z levim balfom »Črnega Kroga« in Braunom uspešno spoprijel. Ves čas pa je igral do poslednje iskrice moči, ki je je bilo v njem — in vsako nogometno občinstvo ima rado igralca, ki je na preekušnji. , „ r F0x »Ljudska tiskarna« — Za Lfudsko tiskamo; Jože Kramar« — Uerans?eber. Iz1- tate!I: tni Jože Sodja — Sehriftlelter, urednik! Janko Bafner.