Katollšk cerkven list. Tef aj XIII. V Ljubljani 2. svečana 1860. List 3. SONETNI VENEC za smiB&m® mm®. — fsflja \božnc primi pesmi nou. Sej vem de. duša! boš jili milotala. ker tužna zima jih je osiiotala. Vsadila muza mej ternot germove. Ne čudi se. njih glas je glas tdove. Ki je edin ka sina pokopala. Kdaj reva zapušena je ostala. In poti more hoditi ternot e. Njih grede ljubo solnre ni obsjalo. Njego\ili žarkov moč jih ni kalila. Temoe. kar sereu se je odmotalo. Le žalost sama je in dušna sila : Zatorej smili se jih vender malo. In jih prebiraj, verna duša mila. ^n jih prebiraj, verna duša mila. Prepričana boš. de očeta Pija Peklenska hči. z imenom prekueija. Ki se po vrednosti je posestrila S teboj. politika Evrope gnjila ! Prcžlahtne senci s ternjem zgolj ovija. Preblago dušo mu na križ perbija. In ga lovi, ko zter požrešna Nila. In s to togoto mu proti dežela. Ki od dobrot njegotih je rosila. ki je nj>gota roka jo objela In mila vlada tako srečno sirila. O duša! če si to bos k sereu vzela. Vem. tudi ti se v solzah boš topila. em. tudi ti se v solzah bos topila. Od žalosti te more serce skleti. (in \ britki tugi ojster meč predreti. De dobo tisto si na stetu bila. Ko se kritim toljka je godila. De v Rimu Kristusov namestnik sveti Pregrenkili more toljko muk terpetl. Ki jih temota sama je rodila. O Laško! tednu prekueij ognjišč. Po tebi tale tista zver rijove. Ki duš le. de bi jih požerla. iše: Vlomila pa tud ti hI boš rogove. Pošast, ce lotiš Pijeve se hiše. Ak stopiš v Vatikanove zidove. |k stopiš v Vatikanote zidote. Za tebe hire tamkej ni nobene . Zakaj preči-to tla so pometene. ..Steto-I" se njiliot prebit atie zote. Pozna on ftoje zanjie. t*oje lote. Vimen ttoj tihotapski, ki te žene V stoje mreže, ztilo razpletene. Lotit in tjet — zarobljene — sinote. Me ! ne! ztijnča ttoja ga ne tkane; Ak tudi ž njo prestavljaš ti bregote. On terden kakor skala le ostane. In kdo je. ki prebrisane osnote Z oeesam orla gleda in ugane ? Tam mili sedi. poglej oči njegove. am mož sedi. poglej oči njegove. Obernjene so le na čoln majoči. Ki po priteki šiloma deroči Vihar »-j fruli e glasam nočne sove. Visok do neba naj penjak poskoči, Do dna morja tišata naj razpoči. Čolnar neplašno gleda na tetrote. Čolnar neplašno gleda na penjake. Čolnarja ne prestraši brezna sila, Z očesani mirnim spremlja ditje spake, Ker bolno serce najde berž mazila, Vpre oči zatpljlto v oblake Prijazne ko nebeška dta stetila. rijazne ko nebeška dva stetila Oči se neskaljene mu blišijo. Pobožno t dane zopet ostermijo. De je pretidenost Božja odločila. Na svetu mnogotere mu mučila. On de: ..Naj tvoji sklepi se zgodijo, ..In če tiliarji tudi ne minijo. ..Mi upa luč. moj Bog. ne bo tgasnila! ..V ljubezni moja duša je žitela, ..Ki je resnica ttoja jo učila. ..In t ti ljubezni bila je tesela. ..Al ker netera seje oplodila. ..To sereu niojimu je strašna strela. ..In te oči s solzami je zalila. le oči h solzami je zalila. ..In mi skopala. Rog! le tebi znane ..Globoko v serce ncsceljivc rane ..Rrezvestnost in za>ad pošast nemila. ..Oh! kolikrat se polnoč je nagnila. ..ko v mir in sladko spanji* zakopane Jhrf izsnile so skerbi za v dane. ..Ki jim jih dneva teža je vcepila: ..In jez sini čul in molil med solzami. ..De bi kristjanske varval Rog rodove. ..Z očetovimi branil jili rokami: ..|)r bi rovarske v miril že vetrove, ..lir zgine naj ze res na vek mej nami ..Itavenost •) politiškc otrove." politiske otrove Oil nekdaj že od kraja pa do kraja ko kuga po Italii pohaja. In kuji* vedno le zmešnjave nove. Hoči potreba bilo bi Rogove. De bi lažnjiviga F.vrope raja. k' je hujši nad l.omcjko kačo. zmaja \ morila in končala njega kove. Iknglej. o duša! laške zgodovine: kar v«.aka stran resnico ti odkrije. De prekurij nevihta tam ne mine; De »d Nerona ljutiie vladarije Do dandanašnjih časov razvaline sovražna moč čoln svefga Petra bije. £^ovra>.iia inoč čoln svefga Petra bije. Dd sivih dob krrvaviga \erona Do dnevov perviga .Napoleona. Zvijača križa Petra — tara Pije! Al čuj! že dolg prestol Neronov gnije. In tudi perviga Napoleona kar sence več troliljiviga ni trona. In trrtjiliiii ? Rog ve! kaj ura bije? — h v ropa dremlje, pa se bo zbudila, ko v M-rri peli bodo ji topovi Nekdanjo pesem — znaniga strašila. %! rešen čoln bo Petrov v ti osnovi. Naj burja brije ga še tak nemila. Nevihte strašne ga pode valovi. ihte strašne ga pode valovi. On miglja se seer huje in le lilije. Cez dvakrat sto miljoiiov duš zdihuje. N nebo njih žalostni pulite glasovi: De enkrat bi omagali volkovi, ki prezvajo na premoženje ptnje: In de bi tisti, ki jih pekel pljuje. Osramoteni gagnili duhovi: De v verno noč hi bila pokopana Vsa Ijuta moč nevihtne prekurije. ki z lakoto divjaka oroslana Na rop čakujo. in s potuho žmije #,| Čoln svefga Petra para razuzdana. Ošabno ga na skrite skale vije! ^^šabno ga ua skrite skale vije, ki ga po malim že morje zaliva; Al naj jih tudi bogotajstvo skriva. Naj zloba čoln tud na zasipe rije: Zastonjsko je vse delo hudobije. Naj tudi čoin sloveči se zaliva. Zalili se ne da. ker v njemu biva Čolnar, ki se ne vstraši razpertije. •) flatn >sl ali trinoštvo. *•) /nuja. ju^i^kt\sko za imij ali kačo Kaj torej vam pomagajo vse dela? In vaših djanj zakrivljeni žlebovi — So znani de reč se z Rogani ni začela. Vmirili pa se bodo ti vetrovi. In kmalo. kmalo se bo razodela Nespaniet vaša — vi sveta bogovi. ^S^espaiiiet vaša. vi sveta bogovi! Gotovo najšla bo plačilo svoje. Napoleon. premisli! Strica boje So Pirenejov v i J i I i bregovi. Čutili so Ponilja jih brodovi. Ne manje tud očestvo ljubo moje: Cesarstvo Rusije — neskončne hoje. In bali Rosfora se jih gradovi: In kje je on? In kje njegov kralj Rima? **) In vsa mogočnost njega strašna — ki je? Vse zginilo je — ko oblačik dima. — Kdo tre možu prešerne fantazije. Ki zemlja, de bi kos mu bil. ga nima? Csiniljen' Rog : ..zadosti je !" za vpije. suiiljen' Rog: ..zadosti je!" zavpije: Ou sam je. ki povikša in poniža: Kuianiiel — tud tebi se On bliža. Ki strašne strele po oblakih vije. Prcvzctucž! zdaj ti sreče solnce sije. Al kmal boš pahnjen niordc 'z paradiža. Vprašalo bode se kje bel ga križa ***) ..Je moč?" Odgovor bode: ..Ni je! ni je!" In ti otok prederzni Albioua! V nič bodo tudi tvoje vlade rovi. Ti sam boš rop rovarskiga Dagona. .Na kratko: Prah ste vi sveta bogovi! 1'smiljeii* Rog le migne s svoj'ga trona. Sovražili kar utihnejo vetrovi. {^ovražiii kar utihnejo vetrovi. Moči morja ležijo okrotene. In Petra čoln. ki sveti Duh ga žene. Prijazno gibki spremljajo valovi. In to po sveti volji vse Njegovi, Ki tepe nas otroke oslepljene: Pa milo sprejme reve oniečene. Ki mu podložni so nebes duhovi. On poravna vse. kar je bilo krivo. Posluša na molitvice glasove. Naseje z miraiii čiste duše njivo; Zato le livali sklepe še Njegove. O verna duša! in pa zaupljivo Veselja vbožne primi pesmi nove. 'VliSSOT m. d keršatiskiga grofa, tebi pa. ki ob zapovedanih postnih dnevih meso kuhaš in gostam ponujaš, podam pa drug zgled od poštene kerčmarice. V dOdanskim postu sc pripelje v gostivnico s poštnim vozam več popotnikov, med njimi tudi naš grof. kaj mi hote za večerjico daliu? popraša naš grof „Zavkažetc tako ali tako pripravljeno meso,u odgovori priljudno streživen ženski duhek. — „Nimate nič drujiga?" „Nič.u — „Ne veste, Ii de jc vsakimu katoliškima kristjanu v 40danskiui postu razuu nedelj zvečer meso jesti prepovedano?" rVemo.u „ Veste, pa vender z mešam gostujete?" ^Gospod!" zaverne natakarica, „sej nobeden za drujiga ne praša, kot za meso." „Ali jest vprašam za postno," reče naš grof. „Bi mi Ii ne mogli urno kaj postniga pripraviti?" „Bouio;b ino res perpravili so mu. Glej prijatel! tudi ti imaš, kakor ta grof, cerkveno zapoved v glavi, vest v persih in dnar, ko si na potu, v mošnjici, posnemaj ga; za gotov denar, vedi, se pa tudi v 40danskim postu že toliko dobi, de človek ravno lakote ne umira, in spomin, de si cerkveno zapoved vestno spoluil, te bo kdej tako veselil, kakor bo mesojedca, ki je to zapoved prederzno prelomil; gotovo, če ue prej pa pozuej, strašil in plašil. Drugi zgled od poštene kerčmarice, povsod vsiga posnemanja vredin. jc pa ta. V mestu, kamor sc od nas v 9 urah po železnici pripelje, se je bilo 13 mož zarotilo, de hočejo vsak petik — večer v 40danskim postu vkljub cerkveni prepovedi jesti meso po madžarsko pripravljeno, ker sc pa v ondotnim inestu v 40danskim postu meso za večerjo povsod pripravljeno ne najde, grejo zuuej mesta v neko srednjo gostivnico, si ga naročit. Eden, ki je bil njih vodja, reče gospodinji tako: „Mamka. mi smo vaši navadni pivci in hočemo tudi ostati. Vsak petek-večer bomo gotovo tukej pri vas; hočemo pa za večerjo imeti meso, ki ga vi znate tako dobro in lepo perpravili, de nam vselej na moč diši.u — ..Vaša pohvala, de dobro kuhati znam,tt odgovori gospodinja , „me sicer veseli, ali mesa vam ob petkih za večerjo per-pravljati ne smem, ker v 40danskim postu je razun nedelj *) JStiidesetdanski post je pred durmi; že razpošiljajo škofje pastirske liste, v kterili svoje ovčice opominjajo, kako si zamorijo postni čas v prid oberniti. Božjo jezo potolažiti in po grehu razserdeniga Boga si s pokoro usmiljeniga Očeta nakloniti. Tudi vredništvo Zg. Danice je želelo svojim bravcam kaj sploh koristniga za 40danski post podati in pričujoči spis. od-delk ravno povedane pridige, izprošen od dobriga prijatla, je kar voda na mlin za to priliko. Beri ga; ne bo brez mika in brez prida. Vr. zvečer ga jesti prepovedano, in kdor ga zdravim ljudem iz gole dobičkarije kuha ali pripravlja, je greha tako deležin. kakor uni, ki ga je.u rCc ga nam nočete pripravljati, gremo pa drugam, ino k vam nas ludi po Veliki noči nikdar večne bo." „Nič ne de," pravi naša keršanska gospodinja, ki cerkveno zapoved više ceni kot dobiček mesožeruhov, „nič ne de: vi ste gospodarji svojiga denara. in zvolite si kerčmo, kterakoli je vam draga iu ljuba, mesa vam pa. povem, v 40danskim postu v petek za noben denar perpravljala ne bom, če tud ob vse navadne pivce pridem." Na ta v>ake keršanske kerčmarice vredni odgovor se ne le samo nejevoljno, ampak še celo serdito prekliuovaje poberejo naši možje in grejo spotama v drugo gostivnico. ki je pervi ravno nasproti. Tukaj najdejo gospodinjo kaj dvorljivo. iu kar novi gosti za 40danskc petke si pripravili naročijo, jim postrcžljivo obljubi. Naši možje so nove gostivnice kar veseli, komaj pričakujejo, kdaj bo pervi 40daiiski postni petek prišel. Prišel je. Ukaje naši možje najmejo tako velik voz. de so se vsi v njem peljali. Večerja jih žc pripravljena čaka. Vsedejo se in prav dobro jim diši. Obilno so jedli, še bolj in še več pili in čez gospodinjo perve gostivnice marsikako šaljivo zabrusili; to si lahko mislimo. Polnoči odbije; naši terčeni možje ccho plačajo in se odpravljajo v mesto nazaj, ter zaterdujejo. se čez 8 dni gotovo povernili. Zbašejo se v voz in derdrajo iz ulic v ulice. Ali voznik, bodi si ročin ali neročin, za vozi iu zadene v i-vinku na vogel neke hiše tako zlo, de sc rahli voz razkolje. konji splašijo. z razdrobljenim vozam naprej dirjajo in naše do-brovoljce tako stresajo, kakor sejavic žito. ki ga seje. Vsi so več ali manj poškodovani; eden si zlomi roko. drugi nogo. tretji si razbije glavo iu možgane pretrese. Si i rje njih so v 3 dneh umerli, tode nobeden se ni toliko za vedri. de bi se bil spovedal. Ostalih devetero je pa dolgo pe*lovalo ali zlomljeno roko ali nogo ali drugač se zdravilo, in kakorkoli so bili brezvestni kerčmariei obljubili, de se bodo čez 8 dni povernili. vender (ud le eniga samiga ni bilo. > Bote morebiti zdej rekli: feniu si nam la zgleda povedal? Meniš Ii. de smo mi tako gerdi zaničevavei tretje cerkvene zapovedi, de si nič vesti ne delamo, ako jo prelomimo? Meniš Ii, dc so pri nas taki kerčmarji. ki v 40 danskim postu in ob petkih sploh meso kuhajo in svoje goste ž njim pitajo? Tega, ljubi moji, jest res ne vem in vediti ne morem, ker ne petek, ne kak drug dan po kerčmah ne zahajam. Pervi zgled, glejte sim vam zato povedal, de veste, de se v 40dauskim postu iu ob petkih na potu ali doma po kerčmah za gotov denar tudi postniga vender le dobi. čeravno ne v vsim po tvojim sladu, pa vender takšno, de jc proti tvojimu gladu, le v elevaj pošteno. - Drugi zgled sim pa zato povedal, naj bi kerčmarji. veči in manjši, vedili, kako se obnašati do tacih gostov, ki o prepovedanih dneh mesa hočejo, in naj bi vedili, de perva ošlarica, ki svojim navadnim pivcam v dOdanskim postu petek večer ui mesa pripraviti hotla, ni le samo nič zgubila, ampak veliko pridobila, ker si je žegen Božji v svojo hišo privabila; druga pa, ki je menila s svojo lakomnostjo in pregrešno post režij i vos tj o si novih pivcov privabiti in veliko dobička nakloniti , je ob pivce in dobiček prišla, še več pa ob žegen Božji, na kterim je vse ležeče. Take prederzue mesojeje ob petkih in v tOdanskim postu, ki se ravno bliža, mi duhovni s svojimi pridigami s silo sicer ubraniti ne zamoremo; molčati pa ne smemo, de si tisto gorje odverneino. s kterim prerok žuga. ko pravi: „Gorje meni, ker sim molčal (Izaija G. 5). Če ga pa vi duhovni ubraniti ne zamorete. kdo Ii ga bo ubranil? Veste kdo? Vest i ii keršauski kerčmarji sami ga bodo ubranili. Kako? le poslušajte! kdo zmed vas, ljubi moji! nc ve, de sedanji čas je **) Desiravno je bila Dan. pred nekaj leti to dogodbo naznanila. nič ne de, de se vmes ponovi. Vr. » ▼e« svet na družbe razpet in od njih svojiga pospeha pričakuje? Vsi puntarji imajo svoje družbe iu zaveze; pa tudi dobri krirtljani jih imajo. Veliko sv. Cerkvi koristni!, in der-žavi nikakor nevarnih družb že imamo; tudi v Ljubljaui jih je kaj. De starih bratovšin ne opomnim, so novejši dru/.be pri nas. družba rokodelskih podmojsirov, dekliška družba id. Le ena, ki ho jo vstanovili želeti, iu bi bila tuke na moč potrebna, »e ni zamogla na noge spraviti, namreč družba treznosti. Pa še eno, od ktere dosihmal, kolikor vem, še ni nobeden čerhnil, bi jest nasvetoval, in ta bi bila družba gosti v nič ar je v, kerčmarjev ali birtov, ki bi se med sabo zavezali, „de ne bodo zapovedane postne dni mesa kuhali svojim gostam in pivcam; pa tudi takim, ki ga prosijo, ne dajali; vsaciga kerčmarja pa, ki to svojo obljubo prelomi, med sabo kaznovali." Le z eno samo pogojo bi bila ta družba ncpotrebua, s pogojo namreč, če vsi kerčmarji v mestu in ua deželi o prepovedanih dneh mesa ne kuhajo. Ako so pa kje taki brez vest neži, de temu nasproti delajo; je tamkej ta nasve-tovana družba tako ueogibljivo potrebna, de le samo od nje smemo pričakovati, dc bo prederzna mesojeja ubranjena. ko bo vsaka kenmarica svojim gostam rekla: „Xič drujiga se danes, ki |e zapovedan posten dan, pri meni ne dobi, kakor le postno: bodo vsi lačni radi postno jedli. Glejte, to le je moj svet, ki pa gotovo ne bo ne vsim mesojedcam, ne vsim kcrčmariem po godu. Iz dobriga namena sim ga podal. Bog daj. ile bi ga vsi tudi tako dobrovoljno sprejeli! Kjerkoli in kadarkoli vidite kake prederzneže tretjo cerkveno zapoved prelomljevati, ne posnemajte jih; recite si, nune ta cerkvena zapoved veže, in nikakor ni moji po-voljnosti pripušeno, jo ali spolniti ali prelomiti. Recite si, kakor pobožni častitljivi SOletni starček kardinal Stanislav Kozi, ki je še celo zdravnikam, ki so mu v 40danskim postu zavoljo starosti in bolehnosti mesne jedi zavživati nasvetovali. to le odgovoril: Pisano je, in pa Bog sam je s svojim lastnim perstam na kamnito tablo zapisal in po Mojzesu meni in vam sporočil: „Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel in ti bo dobro ua zemlji." Zdaj pa vedite, de moj oče je Bog v nebesih, ki hoče, de naj se postim, iu moja mati je Cerkev ua zemlji, ki mi dneve od-ka/.uje. ob kterih naj se postim, ino jest ju rad ubogam in poslušam in zato upam žegna četerte zapovedi se deležiti in dolgo živeti. Ino pri vsim zderžanji od mesnih jedi v 40dauskim postu je učakal starost blizo 90 let na zemlji. O. M.....t. Pij II. preti kongresna* i&GO. ( Schles. Z tg.) Cesar francoski: Glejte človek! Kaj se vam zdi? Anglija: Proč, proč z njim: križaj ga! Švedija: Rekel si! Smerti je vredin. Avstrija: Kaj pa je hudiga storil ? Sardinija: Mi imamo postavo in poti postavi mora umreti. Prusija: Ne najdem nad njim krivice. Španija: Jest siin nedolžna nad kervjo le-tega pravičniga. Portugalija: Cimu ta potrata? Rusija: kaj je nam mar? Ti glej! N a p o I i t a u i j a: In ko bi se tudi vsi nad teboj pohujšali, jest se ne bom pohujšala! Cesar francoski: Pozdravljen bodi, učenik!(Duh je sicer voljan, ali meso je slabo!) Boljši je, de eden umerje za ljudstvo! Cesarica francoska: Nič si ne dajaj opravili z le-tem pravičnim. Zakaj veliko sim terpela v sanjah zavoljo njega ! Keršansko ljudstvo: Gorje človeku, po kterim bo izdan 1 Vsi vladarji: Zares naše bolečine on uosi in naši grehi so njemu naložeui! Škofje in mašniki: Serčin bodi, zakaj kmal kmal boš od Boga ozdravljen ! Papež: Posedite tukaj, de grein in molim! Cez tri dni bom vstal! In blagor mu, kdor se nad mano ne bo pohujšal! Kako je bito v pustno veselico tre šilo. Sv. Feliks Kantališki, bivaje v kapucinskim samostanu v Rimu, zve nekiga dne pred pustam, de bo v nekim kraji mesta nespodobna pustna igra. Ko ravno silno veliko gle-davcov od vsih strani skup privre gledat to uečedno pustuo igro in norčijo, kar prideta še dva nepričakovana gledavca: sv. Feliks, obložeu s težkim križem, kakoršniga je nekdaj Odrešenik sveta na goro Kalvarijo nesel, in z mertvaško glavo v roki, katera ljudem gotovo smert priča, —in drug, kapucinar slaven pridigar, ki je z gorečo zgovornostjo zbranim pa silno osupnjenim gledavcam razlagal pomen križa iu mertvaške glave, tako, de so pred radovedni glcdavci zdaj pazni poslušavci, vsi giujeni in omočeni, s kraja pregrehe in norosti se hitro na svoj dom podali, in v pobolj-šauje omečeni te prigodbe nikoli niso pozabili. Resnobna misel na sv. križ in ua smert gotovo vkroti želje po grešnim \eselji. Kaj Je Pust? Nejevera nam je Pust rodila, ko je (» satanam se zaročila: Baha so neverci prav gerdo Praznovali * žertnostjo. Bah malik je pravi Pust, Vragov sin za dušo pust! Škodoželjno se reži gerdoba, Kaže, de je iz pekla hudoba, 's buče tumpaste moli roge, Od plesu ima švedraste noge. Norcov vsih malik je Pust, Vragov sin, za dušo pust! Pust katoljško Cerkev zlo preganja. Ker peklenskih burk na cente vganja, Starih, mladih dosti otrapa. Vse podera. kar jc Božjiga. Velik je škodljivec Pust, Vragov sin , za dušo pust. Duh pobožen rad pred Pustam zgine, Premoženja prav veliko mine; Pustovavci rogovilijo In Boga prehudo žalijo ! — Spaček, razsajavc je pust. Vragov sin. za dušo pust. Enim hišni mir. edinost zbega. Drugim pa po duši žertno sega, Jim nedolžnost, d'vištvo. mir serca. Zdravje in življenje pokonča. Za pekel tlačan je Pust. Vragov sin, za dušo pust O Slovenci. Pusta ne častite! Duri. okna mu terdo zaprite! Ce vas on na roge zasadi, Z lepo vas nikolj več ne spusti. Duš morivic gcrd je Pust, Vmgov sin. za dušo pust! — Ogled po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. Cez 300 novih udov za bratovšino ss. Cirila in Metoda, kterih imena smo skoz leto iz raznih krajev dobivali, bomo berž ko berž poslali za novo leto v zapisne bukve. Iz sv. križa poleg Kostanjevice. 17. prosenca 1860. Ljuba Danica! Od več krajev nam kej lepiga poveš; povej de tudi pri nas napredujemo v cerkvenih rečeh šc v sedanjih stiskah in pomanjkanji. Pred petimi leti so bile pre- delane in prenovljene orgije. Potem smo dobili nov križev pot; lani je bil pretnalan stranski altar Matere Božje. Potem je bilo še prav potreba noviga velikiga altarja in ta-bernakeljna, ker je bil že tako star, de se je bil že delama razpadel. Zdanji v. č. gospod fajmošter Juri Kraševic so živo spoznali potrebo noviga altarja, in de bi ga ložej plačali, so predlansko leto 1855 obernili na mošt, ker ga je bilo dovolj, tako so obernili, de je vsaki mejaš dal en verč, to je, četert vedra, in tako se je nabralo do 80 veder mošta, ki so ga malarji vzeli na obrajt. Naredila sta altar gg. Alojzi Gecelj in njegov brat; narejen je pa res tako lepo, de očitno pohvalo zasluži. Velja pa s stroški vred do ti00 goldinarjev st. d. — Tiste dni pred Božičem je bil posvečen, de so na Sveti večer imeli sveto mašo že pri njem. Zdej je še prav potreba tri stranske altarje premalati, potlej bi bila naša cerkev kej čedna, česi tudi je majhna. Zdaj tudi pri nas novo šolo zidajo, lani je bila toliko narejena, de je zidovje pod streho. Pri nas ste tudi dve podružniške šole v Hraski in Bušeči vasi. Gospod fajmošter hodijo otroke učit. Drugo pot še kej. Z Bogam! Priprost kmetič. Iz Ipave. Noviga Vam pač nimam iz naše doline posebni,xa pisati, razun de pogled na stisko Očetovo tudi našim sercam rane seka. Plaši nas prihodnost, vender pak je zaupanje Vanj, ki v višavah stanuje, v naših persih terdno kakor skala, de ga bo rešil, ker v Njega upa kakor ga je že, in ga bo obvarval, ki je Njegovo iine spoznal, kadar bo sila naj huji. Kadar vihar buči, dobri otroci molijo; ko Očetovo serce kervavi, se bodo mar veselili? O ko bi pač imel troinbo, de bi v norim pustnim času donela po vsih pokrajinah naše ljubljene domovine in klicala mladost iz hiš pregrešniga plesu in norih veselic v svetiša Božje; bi hotel na vso moč trobiti vanjo, de bi, kakor je nekdaj vsa cerkev molila za Petra, kijev ječi bil, zanj molila slovenska cerkev, ki je uaslednjik njegov, za ljubiga Očeta v Rimu, kteriga serce je v naj veci stiski, kogar duša zdaj ravno v tem času naj bolj v kervavih britkostih plava. Ali khj ?... na duši slepiga sina, slepe hčere ne izterga več v današnjih časih žalost Očetova iz zaderge satanove — saj ga še nesreča, smert tovarša iz dušuiga spanja ne zbudi! — Naše ogromne orgije še niso gotove. Z vso marljivostjo jih mojster Dev skončuje. Veselimo se dneva, kadar bodo pervič zagermele, ko bo toliko gospodov zamoglo svoj ojster pretres nad njimi razodeti. Nekaj spremenov je že gotovih, vender do zadnjiga še niso vbrani; ali pri vsim tim pojo, de človeku serce poskakuje. Bog daj srečin konec! — Iz Celovca. Tudi koroški Slovenci sv. Očetu vsiga keršanstva svojo serčno ljubezen in vdanost v posebnim pismu na znanje dajejo. Iz Tersta. Njih milost teržaški in koperski škof so v pastirskim listu duhovne iu druge verne opominovali, de naj goreče molijo za sv. Očeta v Njih britkosti, pa tudi v dveh pridigah so svoje verne spodbudovali, de naj zvesti ostanejo veri svojih očetov, ter ne nastavljajo ušes zapeljevanju hudovoljnih prekucuhov, in naj bodo stanovitui tudi v vernosti in ljubezni do sv. Očeta. V Tcrstu so bili 19. u. m. keršeni 3 neverci Kafri, ki so s parnico Novaro, ki je pred nekaj mesci krog sveta jadrala, v Terst prišli. Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan sam jim je boter, ki je v ta namen zase posebne namestovavce odločil. Kerstil jih je superior mornarski, opat Jož. Toth. Vsi so mladenči in eden inende posebnih dušnih zmožnost. Iz Briksna. Iz prijatelskiga dopisa posnamemo, kar nasledva. „kako močno želim, de bi bilo leto 1860 leto zveličanja! Za sv. Očeta, ki je pravi svetnik, se ne bojim: namestnik Kristusov je, in Kristus je skala, in če bo kdo na to skalo z mečem vdaril, bo oginj iz nje buhnil in bo požerl njega, kteri bo vdaril. Kaj pade, Bog bo svoje še poskušal, poslednjič pa jih bo k zmagi peljal. — V Veroni je I. 1859 umeri eden štirih zatnurčkov, ki sim jih bil jest Don Mazzatu (iz Aleksandrije z 2 Ljubljanskima vred) pripeljal; živita tedaj še 2 in sta pridna. — G. Olivieri je bil mesca kitnovca 1859 na Tirolskim. - Zdaj pa še nekaj! Jez imam podobe (portrete) veči del vsih afrikauskih misijonarjev razun Vaših rojakov, iu prav rad bi to zbirko tudi z njih obrazi ali podobami (Kon-terfei) pomnožil. Storite tui tedaj to dobroto in pošljite tni njih podobe; nar ljubši bitni bila fotografija na papirji (negativna podoba), de bi jo v svoj misijonski album vložil.— Pri s ta vek. Ako ima kdo naših ljubih bravcov ktero podob naših misijonarjev ali jo zamore kako dobili, prav priljudno prosimo, de bi jo nam saj preobraženo v ravno imenovani namen poslal; sej to bo v slovez naše dežele in misijonarjev. Milharčič, Kocijančič, Trabant, Mozgan, llov-jak; l.ap — so namreč misijonarji, kterih podobe se žele. Vredništvo. \ Koseči, na ogerskim Slovenskim, je bila drugo adventno nedeljo u. I. keršena deklica Marija Klin iz judovske vere. Ze dolgo poprej je hrepenela po dobrot;, h, ktere vživajo ovčice katoliške Cerkve; v listopadu u. I. pa je, kakor nekdaj Abraham, zapustila svoje todno mesto Belušo in prišla v Košeco ter je tamkej pristopila k cedi Kristusovi. (C\r. a Meth.) Z \iMii>kiga. RS) Iu — iu prišli smo v sotesko, v kteri bo človeška modrost hote uehote rubeži no plačala tu diploniališka umetnost spregla svoje zgolajsane kola. Starcoderžni mož tam na Francoskim zgodovino po svoji volji tese, razrogoviljeno Evropo iz tal prenareja; nove odre nanjo stavi; ali pa sta terdua les in vez. ali pa so njegove osnove le pajčevnate preproge, bo pokazal tisti, kije zase vstvaril zemljo in človeški rod. V tacih okolišinah, kaj le bi ueskušeuci uii preiskovali skrivnostne gube prihodnosti in ugibali kratkoumno njen tok; rcsuica jc, de letašnja zgodovinska pratika Ic hude vremena prerokuje, iu se katoliški časniki kakor hudourni gorski zvonovi žalostno in milo po zatemnelih prostorih glase. Zgodovinskopolitiški listi n. pr. pišejo v grozno lepim sostavku: „Ne okoli nastopa noviga leta, ampak okoli nastopa nove dobe se zuam-nja naših dni sučejo. Leto 1860 bo berž ko ne presek naredilo v zgodovini človeštva. S kakšnim hrumam, s kakšno loiuastjo, kakor bi se bližal konec sveta, se jc gibanje pred dvanajstimi leti po deželah valilo, iu vender jc bilo le nedolžno gerinenjc proti današnjimu potresu. De bo vihra poprej ali poznej privrišala, že davno za nikogar ni bila skrivnost, razun za budalaste reakcijske briče. Ali pričakovala se je v drugačni podobi. Kolika zmota! Zakaj ko sta se ves strah iu skerb le na odvzdoljno prekucijo obračala, je odvzgor zašvignila. V Napoleonu se je častil krotivec pri-kucije, in vender — on sam je njena živa osebnost. Zdaj so resnico sicer spregledali, ali zdi se, kakor bi zato nevarnost, ki od zdoli proti, čisto prezirali in vender je odložena le, in bolj povikšana, kakor pa odvernjena. Ule se-daujiga časa je socialue natore (v človeški družbi vrašeno). Zoper tako nadlogo so le cerkveui pripomočki koristni, nezmožne pa vsaktere goljufue inaže; ki se zdaj med svetam sklicujejo: napolconstvo, šilerovanje iu gotajstvo in sorodne naukarije, sploh sihdobna deržava, ki jo badiški kou-kordatni nasprotniki prav odkritoserčno ko potrebno oživlje-nost proteslantiznia /.glasujejo. Pač bo treba grozovitih nadlog in britkost, preden bodo vsi ti zmotenci in hudobneži z ostro šibo zgodovinskih nasledkov boljšiga se prepričali, ali na zadnje bo vender le ena sama moč ostala za poravnanje neizmerne škode, ki naše človeštvo neusmiljeno hujska •) Ta dopis nam je bil poslednjič prepozno v roke prišel, ima pa zdaj ravno tisto vrednost. .Mende je odveč omenjati, de dopisi z Nemškiga v ucenejši obleki, so \merjeni za bolj olikane bravce. Vr. **) ki ga je tudi slovenska plat bolj polna, kakor bi se komu zdeU' utegnilo. Pia. in preganja do kervaviga polu" ild. Naj današnji dopis z drugimi besedami dopolnim, ker sprevidita, de bizarne utegnilo nekoliko preležavno bili z lastnimi mislimi po svetu oprezvali iu obrisovali, kako so reci nastavljene. Navežem toiaj ua korenite Jorgove besede, kar piše prevzv. kard. Kavš« r v pastirskim listu od l.jan.. rekoč: <*') Vsigamogočni bo obljube cerkvi storjene spolni!. Pripustil je. de je Dioklecijan svoje rabeijue zoper čedo Kristusovo orožil. de jc zneverjeni Julija n s prebistrimi umetnostmi v zatiranji in zapeljevanji se spouasai; je dovolil, de seje izlam ko nova povodinj ra/.lil et/. azijaioko in afrikansko ccikev; je terpel, de je krivo-vera. ra/.ktdništvo množale ljudstva zaplelo v mreže; pri-pn-til je tudi. tle se jc po sedežih >ibtlobne olike spačena spieumeta sveta tlo oblasti piiiinila. in tle vsim žeienjem. k. bega)o /.a pozeiueljskim. zapeljivo nekako opravičenost l>( >oja; ali vender in vsigdar še je skalo obrai.il. ua ktero ji cerkev .-lav Ijena. in peklenske moči zoper njo nič niso zmogle iu nikdar kaj ne bodo zmogle." - rln po smerti Herodovi r*e angel Gospodov prikaže Jožefu v spanji iu mil rece: „Vslani. vzemi Dete iu njegovo mater in verni se na dom. zakaj umerli so, ki so Detetu po življenji stregli. — lu tako, pravi D. Patis, bodo vsi umerli, kleti Kristusu in njegov i nevesti po življenji, strežejo. Občutili bodo tudi /.dan|i -amo-ilniki poprej ali kesiiej slraboio jeze Božje, in i * k lo se bo od njih, kar nekdaj od Heroda itd. Kdor ima u-esa . na| slisi." In res, v>a natlačena ceikev jez iieznan-sko lihoio piie;la resnico njegovih besed. Ali kdaj se bo lo zgodilo, uiarskleri ncpolerpežljivez hrepeneče modruje, ker bi i a i i dansi ko juiri sklical grom iu strelo nad cerkvene soviažnike? Nasa je misel, naše je djauje in — terpi | en je. pii llo^u pa je končanje iu rešeiije. I.jutije so se o piavim času tlela znebili, zaloraj naj zdaj nosijo butaro bril k i li nadlog, ob času bože posijala pomoč. rNauk od derzavne v sigamogočnosti pravi ve le v i t i Gurres v Alana/.ii. fM> modri vladarji prepušali norcam iu triiiogaui. s kieriuii vet na Pravica časi in časi človeški rod pokori. Ti samovoljniki iz slabosti, ali pa iz okrutnosti so ta uauk na vse stiaui spolnovali; so preganjali cerkev, vernike morili, kri prelivali; so škofe podili, ceikvc podirali, samostane ropali iu pozigali, njih prebivavee mučili, v rudnike obso-jevali, jih brez števila pomolili. Ne manjka veliko, iu njih sovražna o«uova bi bila speljana, cerkev zalerla, v žalostnim neredu raztresena; le še nekaj, iu delo bi bilo dover-šeno: ali tu na nu ji čaka hudobneže moč, ki je njih besno divjanje enakodušno gledala, dokler ui dokipelo: tedaj posveti bli-k. in kjer seje prevzetnost košatila, s kupam pepela igia veter. Cerkev je zopet, kar je bila; hudobneže pa. ze otl veislnikov preklete, zgotloviua z večno sramoto obklada. Ali laki zgledi pozuejili radovcov tacih potlobšin nikakor ne uderžujejo. de bi sc ue pečali z euacimi po-sku-njami. in svoji:» kit nad skalo ne napenjali, ki jo jc Beg v spotiko njih ošabnosti jim na pot zavalil. Snujejo toiaj, iu zidanje visi prihaja, in ravno že mlaj belijo za verh strt he. Ali pavke vpijejc, lastovke ob tleh strižejo, iskre se popi ijemljejo saje ve posode — vreme se sprevrača, ulite se dež, splav spoduese zidovje iu -— dolgi trud pojdi, kjer te ni!" Kavno beremo, tle so zopei judje nam v eni reči zenačeui. Z Nemškiga. li. ker mislim, tle boste poprejšnjimu spisu kaj prostora privolili, naj še nekaj v njegovi obliki, z drugimi besedami namreč, povem, kaj tle ua pr. pišejo zopet /god. pol. listi, ta zvesta svetilka po kolobarih politikih homaiij. V sedanji podobi je rimska zadeva nar imenitniši zastavica. To spoznava ves ljulti svet. Sovražniki sv. cerkve so j<» naravnost pomnili zoper njcuiga poglavarja; ker pa je glava nar visi nar imenitniši del tiupla, naj bravci nikar ue bodo nejevoljni, ako mi v tej reči kaka bolj visoka misel spod peresa uide. Imenovani listi tedaj pretresujejo, •) Fritsim i «4 zamero, ktr urno suvolju prootorm mogli tehtni do- pid ubkr«jšati. Vr. ali je tista brezimena knižura res načert prihodnje Napole-onove politike, in kako so njene besede razumeti, ko sled-nik prednika pobija, in zadnji konec stavka pretlnjga požira? Kesne vprašanja, ako si že naposled ne zapomnimo, tle so besede njegovih ust le gola laž. — Zdaj ni nobene politiške moči več, de bi pravico in resnico zoper njega branila. Ostala je bila še duhovna moč,— ta sama še mu jc bila oslepiti in vverižiti; ali to mu je, hvala Bogu! v zadnjim trenutku spodletelo iu odkletikalo je njegovi cerkveni protekcii. De je namreč s svojim hlinjeniiu cerkvenim varstvam sveti prestol za orodje velikanske prevzetnosti frau-cozovstva hotel stesati, in de je cerkev za pečatnim svojiga ravnanja hotel porabiti, koliko jih vide ni v idilo! V svoji premedeni prekanljivosti iu v strahoviti zuicršeiiosti in za-vozlanosti, v ktero je vso Kvropo, prekucijo celo polagama zamotal, se mu pač tankih iu prikritih pripomočkov in potov ni manjkalo, de bi bil svoje namere dosegel iu prekanil vse tri velike evropejske stranke, prekucijsko. cerkveno iu konservativno, v kteri umetnosti mu tlo zdaj para ni bilo. In te politike se je bilo bali. nikakor ne njegovih napak. Brošura pa je bila vsakomer debela napaka. Postavimo namreč, tle mu je z brošuriiimi napovedmi resnica, mora cerkveni glavar ali jetnik ali pa begun biti. ker se ne bosta ne cerkev ne glavar podala poti obrambo deržavnih perut, in iijuniga katoliskiga značaja nikdar nobene prizadeve p o fr a n c o z i I c ne bodo. Ne v oropanji t o raj ali v pre-gnauji Petroviga naslednika, ampak v poterjenji svetnoob-lastnili papeževih pravic z napoleonskimi pogoji nam je pro-lila nevarnost. Zdaj je cerkev rešena prcmotljivih napoleonskih sleparij. Pogumna vesela vojska namesti sramotivne tovarsije: veči sreča bi katoliške cerkve za novo leto ne bila mogla doleteti, in Previdnosti božji se moramo iz serca zahvalili, tle cerkev golulivih darov, ki jih je Napoleonova prijazna skerbnost ji obetala in vsilovala, ni ue prevzela, ne vzivala, in tle so vsi tisti protivni in škodljivi naklepi z zveznim predsedništvam vred, v nič se raztopili. Puiitarske papeževe dežele, modruje brošura, so za papeža v pomanjkanji slednjiga pripomočka za njih pokor-jeuje kratkimal zgubljene: zakaj Francosko si je z opomini zastonj prizadevalo, z orožjem pa ne mara pritiskati zavoljo prirojene ljubezni do .,svobode ljudstev." Avstrija ne sme, Ncapolilaiisko ne more v to reč posegati. Ali ravno ondaš-nje rogoviljenje je zgolj le storitek laških Napoleoticov in malopridni cesarjevi stričniki so v tem pervaki. Prav toraj opomni grof .Montalenibert. tle je |iiiutanje v legacijah le naravnost nasledek frauciskiga vojskiniga privrišanja na l.aško in še dandanes bi ena sama francoska beseda vsim bomatijam pot pregredila. Kes; ali tle se ta mogočna beseda ui izgovorila, moramo uebesam hvalo vedili. S tem smo veliko veči nevarnosti utekli, kakoršua pa je šopirita Boloujska prekucija. ker sc namreč ta beseda ui izgovorila. ampak sc je ravno narobe zgodilo, je po tem v našo srečo nehalo stanje, ki je zc mnogo let marsklerimu spre-viduimu katoličanu serce težilo; nehala je namreč tista slad-kočutna škodljiva zložnost poti krilam Napoleonoviga cerk-veniga brambovstva po papeževih deželah, ki je pa tudi drugod, zlasti po francoskim, štela veliko vernikov. Zda) se je razodel strup te dobrote, zdaj je očitno, kaj tle je brezkončna francoska vojašina v Kimu namerjala, na ktero so sovražniki zmiraj Kazali ko ueutajljivo znamiije vladne nesposobnosti svetiga prestola. Zdaj bodo ti zložuiki vender spremni li besedo, ki jo je iinitlan zapisal protestanšk časnikar, „de je namreč peklenska misel močtieji kakor pobožna lenoba." — Zdaj na Laškim ni nobene moči več, ki bi mogla prckucovavcu cesarju zopcrvati, iu ak se mu tudi papež ue bo hotel uklonili, bo sati te upornosti berž ko ne brilko občutil. Ali njegovo ime ..crux tle cruce," ni prazno in vsili dni število še tudi ni odmerjeno. Napoleonova prijaznost bi ca bila preti svetam ponižala, knižura že ga je neznano povišala. Karkoli namreč sc kužuiga in boluiga plazi po Evropi, 1'arižanovo »lavo trombari in njega kadi kakor malika; karkoli pa še pravico spoštuje in za čast ni otei pnilo, domača pamet celo in nagon za lastno ohranje-nje, se zdaj v bran postavlja in druži z vojevitim katoli-štvam. Kaj hi boljšiga želeli? Res, de se bo papeževa vlada sili mogla umakniti, ali ravno ta slabost je njena nar lepši zmaga, in karkoli naj se s papežem zgodi, veledušna beseda neciga protest, časnika zmiraj ostane resnična, ..de je rim>ki sedež vkljub svoje zdanje omajanosti še zmiraj terd-neji, kakor pa marskteri drug z beržunam preprežen kos lesa. ker stoji na dvojih tleli." Pod Napoleonovim stolam zija brezen in prepad. ki ga tudi brošurne koline ne bodo zasule, ki so niu verh tega še en močan steber spodmaknile, odvernile namreč tisto kardelo, ki je dozdaj v njegove besede prisegalo. Ko bi mil tudi s prerokovavsko knjižuro resnična volja ne bila. so njeni nasledki enako tečni — enako škodljivi, /daj pač nikogar več ne ho motil, razuu prekucije, ali tudi ta mu var nebo prizanesla. Ce je namreč s to brošuro papeža le mislil strašiti in oniečiti za vpe-Ijanje zahtevanih nekeršanskih prenaredb v njegovi deržavi, de hi ji keršansko podlago spodnesle, ki jo edina še posedi*. iu zbrisale keršansko obličje, ki ga edina še skazuje. — de bi mu tedaj to voljo papež spolnil in njega potem za cesarja kronal: nam papeževa stanovitna odreka spričuje, de se jc mož gerdo uštel; več tudi, kakor je s samolast-nim besnim Angležem pridobil, jc na Francoskim poguhil: njegova lastna modrost gaje prekanila in treba mu bo mislili in misliti, kako bi sc rešil težav in podžganih Francozov, za ktere v Rimu nič ni iskati razuu nepriležuiga jetnika. Brošura sc liže spridetiim angleškim iu boruskim življejcm, ali gorje deržavam, kterim se Napolconizem sme prilizovati. — Eno pa nas je v brošuri pretresnilo. Povsod namreč govori Ic od dodelaniga razpora med občinskimi potrebami zdajnosti in med Božjimi postavami, med verskimi členi in dandanašnjim obnašanjem. de jc toraj nepriličnost za naše čase vlada, „k i v imenu Božjim kraljuje." Uoslednjc sc slovo daje vsimu, karkoli se med natni še najde keršansko veljavniga (auktoritativniga)! Glasni opomini za vse tiste, ki verjamejo, de zdanji prepir verti le okoli nepravilnosti (anomalije) duhovske vlade! — Iz llarluma piše v. č. g. Mat h. Kirchuer 28. listop. uuiga leta: Koiicc kimovca sim bil v Asvauu, v Selalu sim kos zemlje pridobil, do vlade za privoljenje k zidanju prošnjo vložil, in ravno rešenja pričakujem. Moja tovarša sta se že laiukcj vstauovila. V Korosku sim 20 dui na kamele čakal; terpel sini dolgo prav hudo vnetje v očeh. V Ge-neuati pod Bcrbcram me je čakal ljubi Beltrainc z ladijo Zgodnjo Danico; 17. listop. sini prišel v llartum. G. Aleksander dal llosko je hudo bolehen, in je šel obnebje spremenit; misijonska ladija Ban i ca in 5 težaških ladij bo pod vod-stvum Beltrametovim v kratkim pripravljenih za povernitev gornjih misijonarjev. Jez grem tačas v prosencu, ko pride privoljenje za zidanje in denar, nazaj v Selal. l)o majuika mora en del nove hiše gotov biti, de sprejme misijonarje in in rejence, robo in drugo. Gorenje misijoniša iu noviga, ki je bilo lani v Tarčam-u v deželi Diuka vstanovljeno. bom zročil zanesljivim opravnikam (Verwa!tern) in jih vsako le^o obiskal, dokler ne bo zaželeniga černiga duhovstva. Zavoljo Knobleherjeve zapuščine milujem, dc jc vse tako zmedeno, Testamenta nič tli. Kar je, je brez opovere misijonsko; Knoblehcr ni imel nič lastnine. Reči manjši vrednosti naj se za spomin misijonskim prijatlam porazdele, vse drugo naj se proda in denar zroči misijonski kasi. Prihodnje leto, ako Bog da, pridejo (zopet) novi misijonarji (iz Evrope). Za novo leto tebi iu vsim misijonskim prijatlam serčne vošila in naj priserčuiši zahvalo od mene... . Kozgieti po kertiantthhn *rein. Z Dunaja. Njih veličanstvo »vitli cesar so zvolili vikšiga škofa v l.evovu dosedanjiga >kofa v Premislu v. č. g. Frančiška viteza V i e r z e h I e v s k i-ga; na mesto letega pa v. č. g. A dama viteza .1 a ii s i n s k i-ga, dekana levovskiga nadškofovskiga kapitelun. Cesar Ferdinand so poslali uicujico za 150.000 gold. v Rim, ki so jo sv. tiče precej deržavui denarnici zročili. V cerkvi sv. Ane na Hunaji je č. 11. Teodor Smude, jezuitar. 29. u. m. pričel duhovne vaje za žene iu gospe, ki so sc danes zjutraj dokončale s skupnim sv. Obli a-j i I a m za sv. Očeta Pija l\. Od klllpc pišejo „Katoličk. listu." de je Tri-fun Jožef Kucžič v ..Bučički župi" prestopil od neze-dinjenib grekov v katališko Cerkev. Zagrebški korar g. F r. M i I a š i u o v i c je dal na svitlo bukvice v latinskim jeziku zoper francosko knjižuro: l.e pape et le congres. Iludcjevice. Kaj dobriga store plcsiša ? Neki kovač sc je bil na plesišu že proti S. /ju t raj z nekim hisiiikam hudo skregal. Konec je bil ta, de je hišnik z nožem po kovaču mahnil, iu iiim levo oko izlaknil. Oba sta očeta in imata deržiuo. Kratko je vživanje, dolgo je kesanje ! V Pragi se po zakristijah podpisuje pismo verne vdanosti do sv. Očeta. V Telči na Moravskim je bil ss. 3 Kraljev dan France Mlejnek, mlad protestant, sprejet v katoliško Cerkev. \a Sedilin^raškim v neki runicii«ki va>i se je sira — na hudobija dogodila, ki kaže, kako nevarna de je lakomnost. Pri 2 revnih valaških zakonskih poprosi za prenočevanje slovašk dralničkar, iu ves preinrazeii prosi gostuika, naj mu prinese žganja. Slovak i/.suje 17 gold. -rebra iu nekaj drobižu ua mizo, de hi plačal. Ta denar zbudi v Valaliu peklensko misel, de naj svojiga go*la umori. Pogovori se z ženo, Slovaka \ pijani iu ga v sredi hiše na steljo položi. O polnoči zbudi svojo ženo iu po kratkim dogovoru se veržeta nad spijočiga in ga zadavita. Zjutraj truplo v žakelj stlačita iu v kamri pod posteljo suneta. Ali kar se ne stori, to se ue zve. Petletna hčerka hudodelnikov se je bila v tistim hrupu zbudila iu tudi na materno svarjenje ni več zaspala, desiravno se je bila potajila kakor de bi spala. Bala se je tudi pri skrivanji truplu razodeti se, de je zbujetia. Kopa ostane, teče radovedna v kamro, pokuka pod posteljo in vidi incr-liča. S kosam kruha, s svojim zajiiterkam. teče ua ulice iu pove radovedni sosedi, de dratnickar šc zmiraj spi in de ga je oče pod posteljo vergel. Starca sta bila namreč zjutraj po storjeni hudobi na vas šla in sta ljudem lagala, de je Slovak ob zoru dalje šel. Tisti trenutek se starca verneta, in mati, kije mogla neki slišati, kaj je otrok naredil vleče dekliča seboj na dvorišč iu ga hoče pri ti priči v št i r no vreči; otrok pa se brani, vpije it« divjaška mati mora je-njati, de bi je kje ne spazili. Ali oče si ve drugač pomagati; cefedra otroka v slanico, mu usta zamaši, reče babi na ognjišu hudo zakuriti, in oče iu mati svojiga last-niga nesrečniga, ediniga otroka na ogujiše deneta iu ga pred svojimi lastnimi očmi počasi žgita. Med tem pridejo sodnik iu prisežui možje z žandarmi, ki jih je bila soseda natolcvajoča na otrokove besede pripeljala. — Ko bi trenil je vse odkrito, — zastonj je tajba. Nadzvčrska oče in inati zdaj pričakujeta plačila za svoje strašno djanje. Bog nas vari lakomnosti; ni zastonj med naglavnimi grehi! V našim cesarstvu jc 57.059 duhovnov; 165.070 vradnikov; 1 10.948 vojakov; 36.656 pisavcov umetnikov; 9.899 jezičnih dohtarjev; 27.984 zdravniških oseb; 2.999.096 posestnikov: 672.373 fabrikautov in ohertnikov; 127.150 tergovcov; 51.62H čolnarjev in ribčev: 3.447.711 hlapcov iu druzih pomožnih ljudi pri poljstvu; 1,115.316 pomožnih ljudi pri obcrtuišt vu; 96.427 pomožnih ljudi pri tergovstvu ali kupčijstvu; 892.855 hišnih služnih ljudi; 2,270.309 delavcov; 1,281.700 brez določeniga poklica. Sia Pruskim je 191 družb za keršansko treznost, ki štejejo 35.000 družuikov. Saksonsko. Tudi saksonski katoličan je podpisujejo pismo sinovske vdanosti in milovanja do sv. Očeta, v kterim upanje razodevajo, de bo slednjič vender prevladala pravica čer. krivico. Laško. Kavur je zopet duša sardinskiga minister-stva, iu menijo, de to je znamnje za rezae početja na Laškim in morebiti tudi po drugi Kvropi. Stopil je neki zopet na čelo , de bi hude osnove zoper poglavarja sv. Cerkve zveršil. Zavolj ntorjeniga miru v Vilafranki je bil Kaviir odpravljen in njegova povernitev, pravijo, je nasledek ne-izpeljane vilafranške pogodbe. — Ze govore, de bo piemon-teška vojna kmalo bruhnila v Romanjo, Parmo, Modeno. — Dc bi v pismu do francoske vlade, v kterim sv. Oče svoje pravice zoper ropanje zabrambujejo, tudi ob enim tirjali, de naj francoska vojna odide iz Rima se ne peterdi !\a sanlinskiiii otoku je vstal ljudski hrup in so v glavnim mestu Sasari začasno vlado postavili. Ce bodo tudi glase šteli, za koga se bo kdo odločil, kaj li? — rPerseveranzau piše, de se miuisterstvo turinsko boji tudi hrupa v Milanu. Ravno ta časnik je Lombardii neko mertva-ško pridigo napravil, kije mende serca precej potresla, ker l»nibardija od Avstrije ločena, bi se imela v Laškim tako rekoč vtopiti. Aber auch hier ist erst „„dcr Frak.au — V FJorenei je (udi nekaj čudniga, ko sem tertje skrivaj nastavljene bombe pokajo, kakor noviga leta dan v dvoru namestnica vladnika Boncampagni-a. in pozneje tudi drugod. Blizo mesta Rimiiii je gcrda puntaiska derhal v klarisarinski samostan divjaško in samosilno vlomila, potem ko je bila častnika, ki je na vratih z golim mečem v bran stal, ob tla vergla in smertno ranila. — Grof Malatesta v Rimini je bil umorjen, ker seje zoper puutarske gerdobije vpiral; dva duhovna pa, ker sta se ropanju cerkve ustavljala. — Neki domačin, ki je večkrat do sv. Očeta pisal, je bil v svoji lastni hiši zgrabljen in vstreljen. — Tako se godi ubogim ljudem, ki pridejo puntarjem v roke. Iz Florence se tudi strašne reči slišijo. 30. grudna je neki mož svoji ženi glavo odrezal, potem nesel dvoje otročet in hišne ključe na policijo in se je sam izdal. — Ravno tisti dan je neki sin po treh tovarših dal svojiga očeta zunaj inesta prijeti m ga je umoril; neko ženitovanje je bilo vmes. — Noviga leta dan je neki oče pri mizi v togoti svoji lastni hčeri vilice v persi zasadil. Hči vpije: „Oče umorili ste me!" Nesrečni oče zagrabi nož in se jame v vrat zabadati. Oba sta vender še živa in upajo jih ohraniti. — Ravno tisto nedeljo sta se dva brata z bodali klala; eden je bil precej mertev, drugi se je pozneje iz groze vsmcrtil. — Kjer je deržavni red omajau, se maje tudi deržinski red. Okrajina Luka je poslala pismo verne vdanosti do sv. Očeta. Rimsko. „Giornale di Romau 17. t. m. naznanuje, de ima vse katoličanstvo svojo deležnost pri dcdini sv. Petra, torej sv. Očeta vest veže, celo ohraniti, in niso mogli dru-gač kakor odreči na Napoleonov svet, de naj se spuntaue okrajine od rimske vlade ločijo. — Odgovorili pa so sv. Oče francoskimu cesarju, de v ločenje Romanje ne morejo privoliti, ker to bi se reklo, jo zgubiti. Res je, de od I. 1815 seje Romanja trikrat spun-tala, pa je ravno tako res, de je vselej vihar prišel od drugod; pa tudi ako bi bili punti vzrok, de se sme dežela ali vlada deliti ali končati, bi se zamoglo to modrovanje oberniti tudi na drugo deželo, kjer se je od I. 1789 nar manj petnajstkrat kej taciga zgodilo. K sklepu pravijo sv. Oče, de so poslušali svojo vest. svoje pravne svctovavce in svojo prisego. Ilog bo oba sodil. Sliši ne, de Francozov nič ni misel Rim zapustiti. Sv. Oče so v sredi viharjev mirni in pokojni. Vihar bo odbučal. kakor so vsi drugi, ki čolna sv. Petra niso mogli potopiti. Vera v Rimu v tacih okolišinah kratko ne peša, temveč se še le vterjuje. Se jc tamkej Koloseuui, kjer ho verne terli in terpinčili z železnimi, zverskimi in človeškimi kremplji, — živa priča, de tudi nar hujši preganjavstvo svete Cerkve omajati ne premore. Na „Cirkusovim" prostoru, kjer je neusmiljeni Neron kristjane divjim zverim metal, se vzdiguje Sen-peterska cerkev, čudo keršanskiga poslopništva. Cerkev je ostala: kje so njeni preganjavci? Tudi sedanji vihar bo le tiste požerl, kteri ga zbujajo. rGiornale d i Roma" opominja, kolike previdnosti je potreba pri naznanilih iz zgornje in srednje Italije zastran stanu in misel v Rimu in po okrajinah, ker se tolikanj laže iu obrekuje. — Rimske okrajine so mende od puntarjevin šuntarjev tako prerite, de duhovni niso nikjer več varni pred zabavljanjem. V Rimu pa mestnjani, plemenitniki in prosto ljudstvo podpinujejo liste verne vdanosti in podložnosti do sv. Očeta. Tako tudi po več mestih. V7 praznik stol sv. Petra je Rim prav lepo pokazal svojo ljubezen in verno vdanost do hv. Očeta. Brez kake veleve so mestnjani okna zaljšali iu v večer mesto razsvetlili. Zmed 150 rimskih patricijev ali imenitnih sta-rašineov jih samo 15 ni podpisalo pisma ljubezni in vdanosti do hv. Očeta. Vse imenitne imena so pa vmes, tudi Jožef Bonoparte, glava bouapartovske hiše v Rimu, je podpisan. Za papeževo vojno se zmiraj radovoljcov oglašuje — tudi sinov iz imenitnih rodovin. Pri Mačerati se zbira njena moč. „Lo iii b a r d i aw ve iz Rima, de je francoski general Govon znano francosko kujižuro pod pečat djal. Sv. Oče bodo mende do vsih deržav pisali pismo zoper ropanje njih deržave. Rimski podložniki pa so že razpisali silo tehtno in imenitno pismo do vsih katoliških narodov, v kterim serčno in močno zagovarjajo papeževo vlado, razlagajo od kod de puut na Rimskim izhaja, in pravijo k sklepu: rPovemo v obličji Evrope iu vesoljniga sveta, de hočemo papeža svojiga kralja; Njega samiga vladarja iu Hodnika nad našo zgodo, Njega namiga postavodajavca iu brambo. Ako nas hočejo ptuje vlade punta rešiti, naj bodo nam pozdravljene; svoje moči bomo z njihovimi zedinili, de bomo močili škit svojimu mašuiku kralju zoper tinte, ki ne zoper njega vzdigujejo. Ako pa nam hočejo le naredbe vsilovati, ki so se pri njih samih slabo poterdiie, naj le doma ostanejo; bo nam že Bog pomagal.u Rimski judje, kakor laški listi pišejo, so do vsih judov po vesoljnim svetu pisali pismo, naj jim pripomorejo, de se rešijo iz „strašniga triuoštva" pod papeževo vlado. V tem pisanji so prenapeto povzete vse stiskanja, ki ho jih judje v srednjim veku sem ter tje po Evropi ter-peli, iu zdaj potuhnjeni in nehvaležni judje vse to na papeže zvračajo in zvalujejo, češ, de so zdaj papeži za vse odgovorni, kar koli so judje po raznih krajih sveta v teku časov preganjanja prestali. Kaj pa de npisavec ni vedil, ko ho bili njegovi soverci nekdaj iz vsih dežel pregnani iu spodeni od vsih strani, de ho na Laško (zlasti v l.om-bardiio iu cerkvene deržave) pribežali ter ho pod papeško obrambo pribežališe iu zavetje našli, kteriga jiiu je bila vsa vsa druga Evropa odrekla. V Rimuso še posebej dobili prostor, de ho he smeli naselovati, in ne še dandanašnji „Ghettou imenuje, iu v tein pribežališu so bili zmiraj od papežev zavetovaui bodisi zoper urednjevekovo zatiranje vinociga ba-ronstva i žlahtnikov iu roparskih vitezov itd.), bodi si zoper neobtesauost in divjost prostiga ljudstva, zlasti pa pri hrupih, ki so večkrat vstajali. Papeži so namreč dobro ve-dili, de hc mora razloček delati med zmoto in zmotencam; de se mora zmota zatirati, z zmotenci pa zapoveduje sv. vera usmiljenje imeti. Zlasti pa so Hedanji hv. Oče Pij IX. judam v Rimu polajške podelili, in rimski judje ho bili papežu tudi bolj hvaležni kakor pa spisavec imcnovauiga pisma do vnih judov, ker leta 1848 ne niso bili punta vdeležili, pač pa ho veselje razodevali, ko so se bili sv. Oče v Rim vernili. Francosko. Škofje se še ziniraj oglašajo. Poitierski škof v svojim pastirskim listu med drugim pravi: „Zaver-žemo, prekličemo iu prekolnemo razne pisanja poslednjima časa, ki podžigajo zoper katoliško Cerkev, zlasti pa uno: rPapež in kongres,u v imenu Boga svetiga, in razglasimo, de pred očmi zvestih otrok katoliške Cerkve nobena poze-meljska oblast pravice nima, ne seclama nc dclama apostolj-ske dedine v posvetno spreobračati in svetno oblast rimskima velikiga duhovna odpravljati ali podirati." Orlanski škof Dupanloup je zopet drugi list razglasil, v kterim dokazujc.de nobena evropejska vlada ni zastavljena ua stareji, častitljivši zgodovinski pravni podlagi, nobena nima ncspodnesljivšiga začetka kot svetna moč papeževa itd. Prerokovanje vikšiga škofa Malahija, ki imenuje Pija IX. eru\ de cruce, to je, križ s križa, se je do da-našnjiga dne prečudno potcrdilo, Ako jc pa Pija res osoda križanja zadela, tudi križaveam njih osoda nebo prizanesla, pravi (i e g c n \v a r t. Lageronierova knjižura nc obhaja tolike zrnagovine, kakor so se sovražniki sv. Cerkve nadjali; iz vsili stanov, ne let zmed tako imenovanih l Itramoutauov in l.cgitimistov, ima dokaj nasprotnikov. Dnevniku rGcgenvvart" iz Pariza pišejo, de sc Napoleonu pod nogami tla majo, — ker razun vojaštva nima več podpore v ljudstvu; po vsili ločinah občinstva neki vrč in nevihta se približuje. Nova naredita za opro stenje tergovstva je zraven cerkvenima vrenja velik potres napravila. Samo iz severnih okrajiu je mende ze 500 fahri-kautov v Parizu, de bi se posvetovali, kaj je početi. — Meudc bi se ne motil, kdor bi hotel prerokovati, de bo padec Napolcotia III. sramotuejši kot je bil Napoleona I., akoravno sc utegne še mars.kaj zasukuiti do tiste dobe. Kardinal vikši škof pariški se je odpovedal cesarski časti skrivniga svetovavstva. Drugi mu bodo neki naslcdvali. \a Francoskim neko posebno slovesnost zadobiva vnovo obujeni red sv. Trojice, kteri jc bil v 12. stoletji od sv. Janeza iz Mate iu sv. Feliksa Valounskiga za odkupovanje sužnjev vstauovljcii iu je živel do 18. stoletja. Lansko leto je bil v doljno-alpiiiskim školijstvu samostan sv. Trojice založen in veliko se jih temu redu pridružuje. Svoj poklic so 8. grud. pričeli sklcnivši se z družbo „za odkupovanje sužnjih zamureov.J Namen njih je. z izprošeiiimi darovi kristjane iz sužnosti odkupovati. K ranjcimu šalonskimu i Chalons) škofu pride ucki dan ubožiu deržiuski oče iz tistiga mesta. ki ni vedil več pomočka, kako hi si otroke preživil, in mu je bilo svetvano. de naj gre k škofu. Ure, prosi, in dobi 15 frankov. Vestni mož pa se boji poprej dar sprejeti, dokler ne razodene, de jc jud. Skof vnovič mošnjico razdergne, iu reče: „Dal sini Vam 15 frankov v imenu Očeta; nate družili 15 v imenu Sina. Pač pohlevin opomin, dc naj tudi Boga Sina spozna. ki so ga judje križali iu ga še zmiraj križujejo. Angleško. Kardinal \Viscman je sv. Očetu svetoval, francosko vojno v Kimu nadomestiti z 10.000 izslužeuimi Irci, ki jih zaninrejo že v malo tednih imeli. — 00 irskih udov angleškiga parlamenta se je sklenilo s prisego, de hočejo za svetno vlado sv. Očeta brez truda vojskovati se. Irsko. Govori se, de jc 20.000 Ircov za papeža nabranih, oboroženih in pripravljenih sena Kinisko prepeljati. To nabiranje je samsko, s kterim parlament nima nič opraviti. le za prepcljanje bo potreba kraljičniga privoljenja. \a Angleškim in Vedskim ( \Vales ) jc 7vi/e, iu se tudi katoliške deržine za razvedrilo zbirajo. ..Kirchrii-ztg." vpraša, če hi taki vstavi ne hili tudi /a na" dobri" in meni. de bo katoličane šc peklo, de -i ni-o ne tiskarstva iu ne zdruzevavuih iu zbornih pravic v primerno ral"» ohernili — Tudi v novim Jorku s«« /.,• mi;.. x enak namen zbirajo. Sck< •rji. ^ Ameriki vse gomazi od kriv h vn in vsakltrili prismojenstev: enim sc pravi Sekciji ali i resa rji, ki s tem svojo božjo službo opravljajo, de -e pij ti;i ..tresejo" iu „plcsejn.u iu menijo, kdo ve. koliko ho^ocastjr s tem skazujejo ! Dobro, de nas morje od njih ioci: r bi jim utegnili pustni norci njih ploavskc lcmpel|iie pirtia-polniti, de bi sami ne imeli kje plesati. Vrlila-e isiirice. Sjiisiijc J. B. Božja kazen. Sv eti Bernardin je v svojih pridigah pri obilnim številu poslusuvcov velikokrat z gorečnostjo preroka lzai|a govori besede vse resnobne iu ojstro svarilne. V neki pridigi 'c zapovedal, de naj >e v cerkvi moški spol od zeiiskiga odloči. Vsi vbogajo razun nekiga ošabniga mladenča. kateii ostane svojoglavuo na svojim mestu in derzuo ogleduje ženske. Sveti Bernardin ojstro pogleda prederzniga mladenča. rckši mu v duhu preroka: Poslušaj ti. ki zoper moje povelje na svojim mestu ostaneš, bojim se. de bi ti žalostne smerti nc poginil! To strašno prerokovanje se je kmal spoluilo; kajti žc tisto leto je bil ta hudobni mladeneč zavolj nekiga hudodelstva v Ankitiu ob glavo djau. Tcrdovratni grešnik, ne ustavljaj se Bozjiinu svarje-nju: ako ne poslušaš klica Božje gnadc. te utegne Božja pravica drugim v svarjenjc strašno vdariti. Pretres oblačila nove šege. K sv. Nikolaju Flijcnskimu pride nek mlad gospod in ga vpraša, kako mu kaj njegovo oblačilo po nar novejši šegi narejeno dopade? Pobožni mož pouašavcu zanimivo odgovori tako Ic;: ,,Ako je tvoje serce dobro, je vse dobro; čebi pa tvoje serce res dobro bilo, bi ti uikakoišniga uena-vadniga oblačila nove šege ne nosil.u Kdor je pobožuiga serca. nc hicpeui po oblačilu no- viga kopita: to počenja rada le posvetna mladost, de oči družica spola na hu vleče. Napis (recept j za keršansko po pol nam os t. Sveti Vincenci Fereri je po kristjanski popolnamosti hrepenečim napisal naslednje nauke in opominovaiija: 1. Ogibaj se zunanjima raztresenja zavoljo nezmernih časnih skerhi. 2. Varuj svoje serce pred napuham in pred ošahnostjo. 3. Pokončaj nezmerno navezovanje serca na pozemelj-ske reči. 4. Zeli resnično, zaničevan in zniževali hiti na svetu. ;>. Vedno obuduj sercuo pohožnost do križaniga Jezusa. ti. Prenašaj voljno vse svoje terpljenje iz ljubezni do kri/aiiiga Jezu-a. Pač zlati nauki pobožnim dušam! Poprimite se jih serčno in goreče! Dnevni red d u z e I j s k i g a g o s p o il a. Pobožno uuicrli grof Renti, deržavni svetovavec na Kratico-kim t umeri H, l'.l). sejederzal naslednjiga dnevniga reda. Po na\adi je zjutraj ob petih vstajal, po tem. ko jc že • i* tlel not i v molitvi precul. Oblači iu napravlja se v mi-l li na lioga. iu se mu kleče zahvali za včlovečenje Jezusa Kristn-a. po tem se tlaruje presvetiinu Detetu Jezusu, de I' v n|cgo\ im duhu zamogel posnemati njegove čednosti. Pn d knsilam moli in pri jedi mu pobožne bukve bero. Ako mu opravila pripusti1, tudi popoldne 'vuko cerkev ohisc. zalit-Ijivo pa v-ak večer po c elo uto moli. Pri večerji mu živi eitie Svetnikov bero. po večerji sc kaj pubožniga po-gn\aija s njimi otroci iu oh devetih z njimi in s posli večerno molitev opravi. kii-tian. v to zerkalo (ogledalo ali špegel ) se poglej! M i r n i zlata r. Sveti Kaeij je bil zlatar v Veroni. Kir jc svoje delo prav umetno in piidno opravljal, je kmal tako obogatel, de so ga v-i tli ugi zlatarji hudo nazavjdili in mu iz zgolj ne-\n-||i\o«ti pri v-aki priložnosti nagajali, kljubovali in si vse p i izadjali. de hi si ga bili le s poti spravili. Sveti Kaeij pa v-e nagajanje prav voljno prenaša, ne lede se ni ma-e-val jim -e - toliko bol jim sercain piizauaša. Tode če vee poterpi. -e bolj mu nagajajo. Poslednjič mu je to nagajanje preobilo; pa vender se ne more pripraviti, de hi se pri gosposki zavolj taeiga kljubovalna priložil, in ce mu tudi kdo to svetuje, vselej odgovori: .Jezus nas ni nikolj nikjer učil, de bi se prav dali. ampak le, de naj bomo krotki in poterpcžljivi." Kaj stori poslctliijic vender ta pobožni mestničan. de bi preganjanje odpravil ? V mesto Krcmono na Milansko se poda. Tam z« pct začne svoje rokodelstvo, in noben mestničan mu ni nasprotoval. Za taki mir. ki ga tam v živ a. se hoče Kaeij prav hvalezniga skazati. Kadar koli je za kako cerkev dobil kaj dela. je brez vse plače naredil, iu od lega. kar si je sicer s svojim rokodelstvam zaslužil, jc tudi veliko med uboge razdelil. Ilog ga je blagoslovil zavolj njegove do-brotljivosti i:i mirnosti. vedno je iuiel obilo dela in v .-i pre-bivavci so ga radi imeli. Ilog je nam dobrotljiv pri naših vt licih dolgovih, in poterpi naše slabosti, ali se nc spodobi, dc tud mi. grešniki. Idi/.iijiiiiu prizanašajmo in se nad njim ne niašujnio za vsako majhno reč? Z en i n. Sveta Jedcrt jc bila Pininova hči. vojvoda iz Brabanta. Lepe telesne postave je biia. pa se lepši nje čista duša. Nek iga dne pride ki alj llagobert k njenimu očetu v gostje. Med njegovimi sprcmljev avci je bil tudi zal mladeneč. sin d» željskiga oblastnika iz Avstrazije. kater sc v mlado jedcrt zaljubi, ko jo zagleda in jo želi v zakon vzeti. Za snubača ta sin svojiga kralja izvoli, ki res očetu želje mladenčeve razodene. Kralj na to Jedert pokliče, ki s svojo materjo k njemu pride. Pokaže ji mladenča, ki jo želi v zakon dobili, ter jo vpraša, če ga hoče za svojiga ženina? Spodobno se Jedert pred kraljem prikloni in odgovori ponižno, pa resnobno: Zvolila sim si že ženina tako lepiga, de je lepota vsih stvari proti njegovi lepoti le majhen bliš same njeguve večne lepote, tako bogatiga ženina, de je nebo in zemlja z vsim veličastvam njegovo premoženje; tako imenituiga ženina. de ga angclci trepetaje časte." — Kralj se zavzame nad nje stanovitnostjo, pohvali nje sklep in veli. je ne več s takimi ponudbami nadleževati. Koliko je tacih nevest? Blagor jim! iiuhovshe zadeve. V ljubljanski š k o f i i. Mestna Kočevska fara je izpraznjena in 2S. u. m. razpisana, ker je ondotni mestni fajmošter in dekan, gosp. Mih. \Volf, 20. u. m. umeri li. L P.! — Tudi lokalija Getenicejc 2*. u. m. razpisana. V teržaški škofi i. ti. Štefanu Korenu je fara Kcrhunc podeljena, ti. Blaž Krla h, duh. poni. pri fari sv. Antona v Te rs tu je v Gospodu zaspal. Ii. I. P.! — Popravek. V 24. I. I. naj se bere: G. Jož. Princu je fara Klana (ne Klanec) podeljena. M*of/fprori z #///. dopivorarci. G. M. T. v K.: Za sv. Det. sprejeli li gold. 2(5 kr. — G. II. v P.: Smo Vam pisali in upamo, de ste list prejeli. — ti. V. v T.: Smo opravili in upamo, de jc vravnano, ali kmalo hode. — ti. M. M. v K.: Nam bo ljubo, le dajte! -- V. c. g. S. v N. m.: Je vse opravljeno, in listi inende že v rokah. ti. U'.: Prop. je odpeiia vesoljnimi! svetu: za sprejetje morajo mlad. od v. č. škofijstva priporočeni biti. drugo menimo ni ravno določeno. — V. č. g. K. v T. Smo pri založništvu opravili; drugo v kratkim pisemno. — (i. R.. Nam je britko iu smo poročili. Darovi za sv. Očeta papeža Pija IX. Sol,lila InVICta Jlanes SeptIColJJs. Kilet I gold. — ti. M. scdinosole z glasilko: Confuudaiitur adversarii Kc-clcsiac catholicae I gold. — Za odpušuiije grehov 2 ubogi keršenici 1 solnograški tolar in 2 golti, v srebr. — (i. K. duhoven — filius Patri 2 golil. -- Greli ljudstva nesrečne tlela. 1 cekin za 10 frankov. — Dva fanta ipavske fare ljubljenimi! Očetu Piju dolgo hranjeni zaklad: ."> gold. v sr. iu "» frankov v zlatu— s pristav kam: Gospod, nagni svoje nebesa in slopi doli. dotakni se gora. in se Imdo kadile. Daj bliskati iu razkropi jih: izstreli svoje strele in prestraši jih. Ps. I 13. a. ti. — Mladost knežje-školijskiga Alojzje-visa: .,Bog raztlcva naklepe hudobnih, in zinete posvet zvitih • Joh. 3. 12. 13): 12 golti. — ti. J. Gr. ."> gold. D. N. J. Ch. conservet Pitiin IX.. siiuin in terris Vicarium, ah iiisidiis iuimiroruiu ejus: 3 cesarske cekine. — Kuharica Jcra V. I golti. aO kr. Johana Premeri Pavletova iz terga I golti. 0 kr. st. dn. (tolarčekf. — Dve sestri svojimu Ijuhljeniniu Očetu 2 golti. sr. Popravek. V posled. listu: Mož, »le bi Bog sovražnike sv. Cerkve ponižal 2 golti. ( namesto 1 golti. } ! I). nasl.J tMobrolni darovi. Za afrikanski misijon: Neimenovan 5 gold. — M. Vuk 1 gold. — M. Sovan 1 gold. — I. K. W. 1 gold. Za misijon gosp. Olivieri-a: Neimenovan ."> golil. Odgovorni vreduik: Luka JtTHII. — Založnik: Jožef Blazilik.