DAN MLADOSTI IN ROJSTNI DAN PREDSEDNIKA TITA 25. MAJ — Leto XXVII. Številka 40 Kranj, sobota, 25. 5. 1974 ^stanovitelji: obč. konference SZDL Ve«enice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka j® Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk ranj. Glavni urednik Anton Miklavčič ^ Odgovorni urednik Albin Učakar Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah še mnogo zdravih in srečnih let X. kongres ZKJ — dogovor komunistov za akcijo Priprave za X. kongres ZKJ so končane. Priče smo dogodku, ki predstavlja nov temeljni kamen na poti uresničevanja zgodovinskih interesov delavskega razreda. To je temelj, ki je zgrajen na bogatih izkušnjah in rezultatih dela komunistov ter vseh delovnih ljudi in občanov pri izgradnji samoupravnega socializma. Pomeni istočasno razredni boj in nadaljevanje revolucije za uveljavljanje vpliva neposrednih proizvajalcev na celotno družbeno reprodukcijo. Deseti kongres ZKJ ne predstavlja enkratnega dejanja. V svojem bistvu predstavlja nenehen boj Zveze komunistov, ki s svojo revolucionarno akcijo kot avantgarda delavskega razreda usmerja, domišlja in ustvarja skupno z ostalimi socialističnimi silami pogoje za še hitrejši materialni razvoj celotne družbe na osnovi samoupravnih odnosov. Pomembno je, da X. kongres ZKJ poteka v času, ko komunisti govorimo o pomembnih rezultatih tako na družbenoekonomskem, političnem, samoupravnem, socialnem in kulturnem področju. Preteklo obdobje potrjuje, da samo dobro organiziran delavski razred lahko premaguje težave, ki v procesu razvoja družbe nastopajo. Prav to pa je v veliki meri doseženo. Videli smo, kako zavzeto so delovni ljudje in občani z Zvezo komunistov na čelu, tvorno in množično sodelovali v celotnem procesu uveljavljanja ustavnih dopolnil, obravnavi osnutkov ustav, ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, organiziranju samoupravnih interesnih skupnosti, nastajanju samoupravnih aktov in s tem že pri uveljavljanju samoupravnih odnosov na osnovi dogovarjanja in sporazumevanja. Razglasitve vseh ustav, ki pomenijo zaokroženo celoto ustavno pravnih razmerij organiziranosti delavskega razreda, so okrepile zaupanje delovnih ljudi in utrdile pripravljenost za čim hitrejše uresničevanje v njih zapisanih načel in določil. Tudi Zveza komunistov se je v obdobju med IX. in X. kongresom, predvsem pa po 21, seji predsedstva ZKJ in pismu tov. Tita in IB ponovno uveljavila. Uveljavil se je njen ugled zaradi učinkovitega delovanja in uresničevanja nalog iz pisma. Nekompromisni boj . članov ZK pri razreševanju bistvenih družbenih problemov in vprašanj in njen razredni pristop do navedenih vprašanj, sta vplivala na vedno večji priliv novih članov ZK iz vrst neposrednih proizvajalcev in mladine. Krepi se idejno politična zavest članstva. Večja enotnost ZK je dosegla novo kvaliteto, ki povezuje vse člane k ustvarjalni akciji. Z uvedbo delegatskega sistema že uresničujemo ustave. Vpliv neposrednih proizvajalcev na družbena dogajanja je iz dneva v dan večji in bolj prisoten. Vsi ti rezultati so vplivali tudi na priprave in sam potek VII. kongresa ZKS. Usmeritev ZKS in sklepe, sprejete na VII. kongresu, je potrdila velika večina delovnih ljudi in zato nas še posebno in odgovorno obvezujejo. Obvezujejo pa ne samo komuniste, ampak vse strukture na vseh nivojih, da jih z odločno akcijo uresničujemo. To pomeni hkrati velik prispevek za uspešen potek X. kongresa ZKJ, posebno zaradi tega, ker so podobni rezultati doseženi tudi v drugih republikah in pokrajinah. Materiali za X. kongres ZKJ, posebno pa predlogi resolucij, vsebujejo hotenja komunistov, izraženih na republiških kongresih. Sklepi republiških kongresov in pokrajinskih konferenc so vtkani v vsebino in predstavljajo osnovna izhodišča resolucij X. kongresa. Kongres bo na osnovi materialov in razprav delegatov lahko uspešno ter poglobljeno razrešil bistvena vprašanja nadaljnjega razvoja naše samoupravne družbe. Uresničevanje sklepov in odgovornost za nadaljnji razvoj pa s tem postaja obveza in dogovor vseh komunistov in vseh delovnih ljudi v Jugoslaviji. Ludvik Kejžar 8. in 9. STRAN: Gorenjski delegati na X. kongresu ZKJ Naročnik: II. sejem sredstev za obrambo in zaščito v Kranju od 27.5 do 1.6. Tito obišče ZRN Predsednik republike Josip Broz-Tito bo z ženo Jovanko prihodnji mesec obiskal Zvezno republiko Nemčijo. Kot so uradno sporočili, bo naš predsednik odpotoval v Nemčijo na povabilo predsednika Gustava Heinemanna in njegove žene. 50. obletnica zloma Orjune Na osrednji proslavi v počastitev 50. obletnice zloma Orjune, ki bo 1. junija v Trbovljah, bo govoril sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Spomenik, ki bo ponazarjal spopad delavcev z Orjuno, pa bo odkril France Popit. V Trbovljah so v počastitev tega dogodka pripravili še več drugih prireditev. Kitajski turisti na Bledu Prve dni junija bo na Bled dopotovala. skupina kitajskih turistov. To bo prva organizirana skupina turistov iz te daljnje azijske dežele v Jugoslaviji. Na Bledu bodo ostali tri dni. V letošnji sezoni bo Bled gostil 10 takšnih skupin in v vsaki bo 45 gostov. Cene zaustavile gradnjo Gradnja plinovoda v vzhodnem delu Jugoslavije bo na vrsti š.ele prihodnje leto. Računajo, da. bodo dela stekla marca. Začetek gradnje se je pomaknil naprej zaradi energetske krize, saj je bila zaradi tega na mednarodni licitaciji cena za opremo kar za 70 odstotkov višja, kot so jo investitorji pripravljeni plačati. Ker so se cene sedaj umirile, bodo licitacijo obnovili in tudi upajo, da jo bodo do konca izpeljali. Nove barve, nove cene Crvena zastava bo razširila izbiro pri nakupu avtomobilov zastava 101. Kupcem so že na voljo avtomobili te znamke v kovinskih barvah. Cena pa je za 2530 dinarjev višja kot za avtomobile z navadnimi barvami. Zastavo 101 bo mogoče poleg v standarnih kupiti še v kolorado rdeči barvi, konjak rjavi, smaragdno zeleni in srebrni. Če bo kupec želel, mu bodo v tovarni vgradili tudi ležalne stole. Cena pa bo narasla, še za 457 dinarjev. Telice na pašnikih Ker meso ne gre v prodajo tako kot so predvidevali, bo okoli 15.000 telic ostalo v hlevih in na pašnikih. Tako so se dogovorili direkcija za živilske zaloge, banke in zbornice v republikah in zvezi. Zasebni kmetje, ki redijo živino v kooperaciji, bodo lahko telice kupili na. kredit, pa-še manj bodo plačali zanje kot za uvožene. Ker telic ne bodo zaklali, tudi ne bo težav s prostorom v hladilnicah. Prihodnje leto, ko pričakujejo večje povpraševanje, pa bo mesa dovolj, saj bodo telice že dale nov zarod. Obsodba izgrednikov Predsedstvi republiške in mestne konference mladine v Ljubljani sta na torkovi seji razpravljali o minulem pop festivali v ljubljanski tivolski dvorani. Predsedstvo je ob tem poudarilo, da je treba izgrednike kaznovati, nikakor pa zaradi njih ne smemo obsojati vse slovenske mladine. Sodelovanje z Nigerijo V teh dneh so v Ljubljani ustanovili mešano nigerijsko-jugoslovansko družbo Bali In ter Fishing Nigerian C o. Ltd. za ulov in predelavo rib. Osnovni kapital družbe je 1,500.000 dolarjev. Jugoslovanska stran bo vložila 25 odstotkov. V naših ladjedelnicah bodo gradili tudi ladje za Nigerijo. Počastili smo spomin na narodnega heroja Matijo Verdnika-Tomaža Kranj Ob tridesetletnici smrti jeseniškega narodnega heroja Matije Verdnika- Tomaža je bila v soboto, 18. maja, na športnem igrišču pod Mežakljo proslava, posvečena njegovemu spominu. Proslavo sta pripravila društvo prijateljev NK Hajduk Split Jesenice in TTG Jesenice, pokrovitelj pa je bila ZZB NOV Jesenice. Proslavo je odprl predsednik ZZB NOV Jesenice France Konobelj- Slovenko s slavnostnim govorom, v katerem je opisal delo našega heroja Matije med NOB. Matija Verdnik je bil rojen 28. septembra 1916 v delavski družini na Jesenicah. Z osemnajstim letom je bil sprejet v SKOJ. Leta 1941 so ga Nemci aretirali in zaprli v begunjske zapore. Matija Verdnik je bil med prvimi, ki je začel širiti misel o razširitvi boja proti fašizmu onstran Karavank. V Rožu je združeval partizane in tako organiziral do Celovca več kot dvajset odborov 0F. Z ljubeznijo do domovine in koroške zemlje je Matija Verdnik-Tomaž daroval svoje življenje s 1. na 2. februar 1944. Pokopan je v skupnem partizanskem grobu v Svečah v Rožni dolini. Ne smemo pa pozabiti organizatorja današnje proslave NK Hajduk Split Jesenice. Tudi Hajduk ie svojo narodno osvobodilno zamisel prenesel prek Jadranskega morja, daleč v dežele, ki so bile v našem zavezniškem taboru. Pot splitskega Hajduka, s katero je začel med NOB, naj bo še naprej napredna misel, s katero bo še naprej dosegal prav lepe športne uspehe, saj je prav letos prvak Jugoslavije v nogometu. Po zaključnem govoru predsednika ZZB NOV Jesenice Franca Konoblja je delegacija ZZB NOV Jesenice, društva prijateljev Hajduk Jesenice in JNA Jesenice položila venec na spominsko ploščo narodnega heroja Matije Verdnika- Tomaža pred njegovo rojstno hišo. Na koncu pa je bilo še tekmovanje v malem nogometu za prehodni pokal za memorial narodnega heroja Matije Verdnika- Tomaža. Sodelovalo je šest ekip. Prehodni pokal je osvojila ekipa društva prijateljev NK Hajduk Split Jesenice. J. Mrovlje w m 1JI lL*JMk 331 Sobota — 25. maja 1974 Na razstavišču v Savskem logu v Kranju bodo v ponedeljek dopoldne odprli drugi sejem sredstev za obrambo in zaščito. Pripravil ga je Gorenjski sejem v sodelovanju z zveznimi in republiškimi sekretariati za narodno obrambo ter zveznim centrom za civilno zaščito. Sejem bo imel dvojni značaj: informativni in komercialni. V okviru sejma bo tudi propagandna razstava, ki jo bodo pripravili sekretariati za narodno obrambo, zaVod za-zdravstveno varstvo, rdeči križ Nov vojaški dijaški dom Prejšnji tedeni «o v Ljubljani odprli vojaški dijaški dom Franca Rozmana-Staneta. Na krajši slovesnosti je spregovorila republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih-Atena in opozorila na velik pomen vojaškega izobraževanja v naši republiki. Svečanosti so prisostvovali še poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpolkov-nik Franc Tavčar, visoki vojaški starešine, republiški sekretar za narodno obrambo Miha Butara, komandant glavnega štaba za SLO SR Slovenije generalpodpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun, predstavnik zveznega sekretariata za narodno obrambo generalmajor Rado Klanj-šček ter predstavniki javnega življenja in mladine. Vojaški dijaški dom za Bežigradom v Ljubljani bo lahko sprejel v svoje prostore 216 gojencev. Poleg doma sta urejeni tudi telovadnica in knjižnica, že v kratkem pa bo v neposredni bližini zgrajena še vojaška gimnazija. -jg Skupno delo V ponedeljek, 20. maja, je bila v Otočah skupna seja KOZB NOV Ljubno- Podnart in KO ZRVS Pod-nart. Na seji so se dogovorili, da bodo 8. junija izvedli pohod za vse rezervne vojaške starešine. 4. julija 1974 bodo organizirali množično udeležbo na VI. zbor aktivistov Gorenjske, ki bo na Poljanah pri Jesenicah. Za dan vstaje, 22. julija, bodo skupno organizirali orientacijsko-taktični pohod v Dražgoše. V Dražgošah bodo imeli pri spomeniku padlim komemoracijo. Govoril bo narodni heroj Anton Dežman- Tonček. Kulturni program pa bodo pripravili moški pevski« zbor iz Podnarta in recitatorji dramskih skupin Svobode iz Podnarta in Ljubna. - C. Rozman Občni zbor trži-škega sindikata V četrtek je bil v Tržiču redni občni zbor občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tržič. Uvodni referat je prebral predsednik občinskega sveta Ivko Bergant. V razpravi so obravnavali predvsem stanovanjsko problematiko v občini, notno delo žena, rekreacijo in šport zaposlenih ter novo organiziranost sindikatov. Za novega predsednika občinskega sveta so izvolili Franca Nemca. -jk Slovenije, gorska reševalna služba in zavod za varstvo pri delu. Na razstavi bodo prikazani do sežki's področja civilne zaščite. Sicer -pa bo na sejmu sodelovalo 36 razstavljavcev, ki bodo zastopali okrog 15 domačih in tujih podjetij. Med sejmom bodo organizirali tudi seminar, ki se ga bo udeležilo okrog 30 predstavnikov organizacij in enot civilne zaščite iz republik in pokrajin, občin in večjih delovnih organizacij. Na seminarju bodo obravnavali vprašanja iz civilne zaščite in se seznanili z uporabo mirnodobskih sredstev pri zaščiti in reševanju. Sejem bo ndevomno zanimiv in je prav, da si ga ogledajo vsi tisti, ki se z obrambno vzgojo in z različnimi vrstami zaščite aktivno ukvarjajo. Odprt bo vsak dan od 9. do 19. ure do 1. junija. V ponedeljek ob 10. uri pa ga bo odprl predsednik sveta za civilno zaščito SFRJ admiral Bogdan Pecotič. A. Ž. Borci za dan mladosti Letošnjemu praznovanju dneva mladosti se bodo pridružili tudi borci iz Radovljice. V sodelovanju s konjeniškim klubom Triglav na Bledu bo jutri popoldne ob 14. uri krajevni odbor ZZB NOV Radovljica pripravil slavnostno povorko kon jenikov po mestnih ulicah. V povorki bo sodelovalo prek dvajset jahačev z zastavami. Slovesnost se bo potem nadaljevala s partizanskim mitingom na Mlaki pod mestom. Po slavnostnem govoru bo kulturni program in tovariško srečanje. JR Občinska konfereftca socialistične zveze bo prihodnji teden v petek p*"1' ________________ pravila v Preddvoru celodnevni posvet za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij socialistične zveze iz kranjske občine. Na posvetu bodo razpravljali o vlogi socialistične zveze v novem ustavnem sistemu ter o utrjevanju delegatskega sistema in delegat" skih odnosov v skupščini. Razen tega bo o gospodarskem položaju kranjske občine govoril predsednik izvršnega sveta kranjske občine Franc Šifkovi*- Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je na zadnji sej} v začetku maja sprejel med drugim tudi delovni program za prihodnjih nekaj mesecev. Program predvideva tudi izobraževanje delegatov oziroma delegacij občinske skupščine. Posvetovanja, na katerih se delegati oziroma delegacije seznanjajo z nalogami in značilnostmi novega skupščinskega sistema, so se žć začela. Prihodnji teden bo več takšnih posvetovanj v občini. A. Ž. Radovljica V hotelu Jelovica na Bledu je bil° v četrtek popoldne skupno zasedanje članov občinske konference zveze komunistov, občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta. Na zasedanju so razpravljali o poteku volitev v občini in 0 izvajanju stališč ter sklepov VII. kongresa zveze komunistov Slovenije. V ponedeljek popoldne bo v Radovljici tretja seja občinskega sindikalnega sveta. Na seji bodo razpravljali o ustanovitvi medobčinskega sindikalnega sveta za Gorehjsko, nadalje o predlogih za letošnja občinska priznanja in o podelitvi priznanj samoupravljavcev. Občinska konferenca zveze mladine Radovljica bo v počastitev rojstnega dne tovariša Tita oziroma dneva mladosti pripravila osrednjo občinsko pVireditev. Prireditev bo drevi ob 19.30 v festivalni dvorani na Bledu. A. 2. Občinska konferenca SZDL Škofja Loka bo v ponedeljek popoldne prj' pravila v Škofji Loki posvet s pred; sedniki in tajniki krajevnih skupnosti s celotnega področja občine. Udeleženci bodo na sestanku spregovorili o osnutkih statutov krajevnih skupnosti, -jg Škofja Loka II. sejem sredstev za obrambo in zaščito rri * • ^ I rzic Danes in jutri bo v mladinske^ domu v Bohinju seminar za vodstva __mladinskih aktivov iz delovnih organizacij, ki ga je pripravila občinska konferenca Zveze mladine Tržič. Danes bo na sporedu predavanje Janeza Bedine o delitvi dohodka in osebnega dohodka, predavanje Vlada Erjavška o odnosu naše družbe do religije »J Cerkve ter pogovor o pomenu in delu mladinskih aktivov po TOZD. Zvečer bodo seminaristi na malih zaslonih spremljali predajo štafete mladosti pred; tedniku Titu. Jutri se bodo mladinci najprej pogovarjali z delegati 7. kongresa ZKS, nato pa razpravljali o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovni" organizacijah. Pogovor bo vodil predsednik štaba za ustanavljanje TOZD ^ tržiški občini Viktor Kralj. Sledil bo pogovor o dosedanjem in prihodnje^ delu mladinske organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela Tržiški mladinci bodo poslali predsedniku Titu pozdravno brzojavko s čestitkami ob ponovni izvolitvi za predsednika republike. - jk DU Radovljica ima pogoje za verifikacijo Tako so ugotovili na zadnjem sestanku delovne skupnosti zavoda Delavska univerza Radovljica, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, temeljne izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti in komisije za verifikacijo DU pri republiškem sekretariatu za šolstvo. Udeleženci sestanka so menili, da ima univerza na osnovi dosedanjega dela pogoje za verifikacijo. Univerza je posvetila v zadnjih letih veliko pozornost strokovnemu, splošnemu in kulturnoestetskemu izobraževanju. Redno deluje 9 do-10 oddelkov raznih šol, ki sprejmejo , vsako leto nad 200 slušateljev. Velik i napredek je bil dosežen tudi pri učenju tujih jezikov. Družbenopolitično izobraževanje se je zboljšalo v letošnjem šolskem letu. Univerza je za potrebe tega izobraževanja zaposlila posebnega strokovnega sodelavca. Napredek pri tovrstnem izobraževan ju kaže tudi podatek, da so Radovljičani lansko šolsko leto potrošili zanj le 20.000 dinarjev, letos pa 180.000 dinarjev. Predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij izrazili pripravljenost pomagati De' lavski univerzi tudi pri uresničevanju prostorskih težav. Sicer irt}& zavod v radovljiški graščini 9 učilnic, vendar bodo ti prostori kmalu pretesni. Problematiko izobraževanja odraslih bo obravnavala tud1 radovljiška skupščina na eni prihodnjih sej. JR Zbor koroških partizanov Področni odbor koroških partizanov pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV Kranj vabi vse bivše koroške partizane iz kranjske občine, da se udeležijo zbora koroških partizanov. Zbor bo v torek, 28. maja, ob 17. uri v sejni dvorani številka 14 v stavbi kranjske občinske skupščine. Več optimizma, tako bi lahko raztimeli zadnje vesti z Bližnjega vzhoda. Vse kaže, da se je ameriški pogajalec Kissinger v načelu sporazumel o ločitvi sil na Golanski planoti. Če je to res, potem je bila njegova tri tedne trajajoča misija le uspešna. Po vesteh, ki smo jih dobili v torek, bodo Sirci dobili vse ozemlje, ki so ga izgubili v oktobrski vojni lani, pa še del ozemlja, ki so ga zasedli Izraelci junija 1967. Konkretno, mesto Kuneitro, ki je na Golanski planoti. Izraelske enote pa bodo obdržale nekaj vrhov zahodno od Kuneitre. Nekaj višin bodo kontrolirali tudi oddelki Združenih narodov. Tako smo v vprašanju Bližnjega vzhoda zabeležili dva pomembna napredka. Najprej na področju Sueškega prekopa in zdaj na Golanski planoti, se pravi na sami fronti. Kajti na tej planoti divjajo zdaj že 70 dni hudi topniški dvoboji, v boje pa so posegla tudi letala. Najhujši boji so na področjih gore Hermon. Izraelci in Sirci so v zadnjem času zgradili dve vojaški cesti do najvišljih planot, in sicer kar prek libanonskega ozemlja! V BONNU — NORMALNO V Zahodni Nemčiji so rešili v dveh dneh dva problema, dobili so novega predsednika in dan zatem še novega kanclerja. Scena je bila dobro pripravljena pa tudi zrežirana. Novi predsednik ZR Nemčije je postal 55-letni Walter Scheel, do sedaj zunanji minister. Novi kancler pa je od prejšnjega tedna dosedanji finančni minister Helmut Schmidt. Zanimivo je, da je bil novi francoski predsednik d'Estaing tudi finančni minister. Mnogi opozarjajo v tej zvezi na sorodnost gledišč med d'Estaingom in Schmidtom. To bo zahodni Evropi le v prid. Os Pariz—Bonn je še vedno glavna hrbtenica zahodne Evrope. Temelje te Evrope sta postavila že de Gaulle in Ade-nauer. In tako je Evropa v nekaj dneh rešila dva problema, dve krizni situaciji. Ondan smo v tujih listih zasledili vest, da je na svetu kar 36 kriznih žarišč — 36, prav zares! Ne bomo jih naštevali, opozoriti smo hoteli samo na to, kako dinamična je situacija v svetu. V to število je vključen tudi položaj na Bližnjem vzhodu. V torek zjutraj še vedno ni bilo jasno, kdo je pravzaprav zmagal v Avstraliji na parlamentarnih volitvah. Ali v Avstraliji tako počasi preštevajo glasove? Verjetno pa je dosedanji premier Whitlam gotov zmage, saj je že sporočil, da si bo ogledal svetovno prvenstvo v nogometu, v Fankfurtu. To se bo začelo 13. junija. Francija ima novega predsednika republike, nima pa še svojega ministrskega predsednika. Kdo bo to? O tem ugibajo v Pa' rizu. Ali bo d'Estaing ponudil t° mesto Chaban-Delmasu, z«aI\eI mu degolistu? To bi pomenilo, računa novi francoski predse^ nik na aktivno sodelovanje sta' rih degolistov. BOJI SO PRENEHALI Portugalske čete so se u nile v vojašnice, opustile so vf, vojaške operacije proti SverL cem v Angoli. Ali pomeni to, A ponuja Lizbona roko pomiri gverilcem? ,0 V bistvu gre za to: ali bod portugalske kolonije postale P.j polnoma samostojne držalve, a pa bodo ostale v okviru P°r galske. Seveda z večjo stop1*) notranje samostojnosti. Tako r šitev je predlagal svojčas * francosko Afriko tudi de Gauljf Šele pozneje leta 1960 — je Pr' stal na popolno odcepitev fra coskih kolonij. , Kakšni paradoksi vladajo d nes v svetu! Portugalska je ej* najbolj nerazvitih evropskih žel. Taista Portugalska ima »JJ večji kolonialni imperij na sve J Angleži so izgubili vse, Franc0^ so se umaknili iz Afike — tugalci so ostali. Tudi ŠPa?i(jt ima še nekaj večjih in ozemelj — med drugim tudi Sahare. To ozemlje bi rad PV ključil svojemu telesu MaroK : Kako dolgo se bodo še drža j Portugalci v Afriki? Eno leto a več? /o ljubljanska banka vabi k sodelovanju Veliko mladih v podjetju IBI , V torek popoldne je v počastitev Gneva mladosti mladinska organiza-rV* nJskega podjetja IBI na strelcu v Struževem pripravila tekmovanje v streljanju. Na medsebojno ^erjenje moči v tej športni panogi 0 mladi iz IBI povabili svoje sovrst- nike iz osmih kranjskih delovnih kolektivov, od vabljenih pa so se tekmovanja udeležile ekipe Planike, Tekstilindusa, Save, Iskre, IBI, UJV in JLA! Petčlanske ekipe so tekmovale s polavtomatsko puško. »V podjetju imamo zelo močno mladinsko organizacijo,« mi je pripovedoval njen predsednik Franc Istenič. »Skrbimo, da se lahko zaposleni udejstvujejo v celi vrsti športov, največ privržencev imata odbojka in košarka, da pripravljamo šiviljske, kuharske in druge tečaje. Pri tem nas nekoliko ovira delo na tri izmene v naši tovarni! Dobro sodelovanje in povezavo imamo z vsemi drugimi . aktivi v občini in z JLA. Menim, da je pri vsem tem najpomembnejša za nas velika naklonjenost samoupravnih organov v podjetju. Tesno sodelujemo z vsemi organizacijami v našem kolektivu!« Pred nedavnim so mladi iz IBI odšli na 2-dnevno ekskurzijo v Belo krajino. Poleg tega pa so v Bohinju pripravili uvajalni seminar. Treba je pripomniti, da se 600-članski kolektiv — med zaposlenimi je kar 250 mladincev — stalno veča! Na seminarju so na novo zaposlene" delavce seznanili z vlogo sindikatov, vlogo in pomenom SLO, obenem pa so se s posebno anketo skušali prepričati, kaj si mladina želi, kakšne so težnje mladih! Će gre za kako posebno storitev, ki zanima samo vas, zahtevajte pismeno pojasnilo ali pa se oglasite pri nas. Zaupno poslovanje je ena od tradicionalnih odlik naše banke. Z veseljem vam bomo ustregli! delavca z visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri delavca z višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri 2 delavca s srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri Pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o doseženi strokovni izobrazbi predložite osebno pri poslovni enoti Škofja Loka, Šolska ulica 6. Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest. Boljša povezava z drugimi aktivi Prepočasen razvoj kmečkega turizma Če zaupate svoje denarne zadeve Ljubljanski banki, si zagotovite bančni servis najširše mreže poslovnih enot v državi in poslovnih korespondentov po vsem svetu. Sodobna tehnična oprema, združena z 80-letnimi izkušnjami v denarnih zadevah, se kaže v naslednjih odlikah našega servisa: natančnost, hitrost, učinkovitost, zaupnost o strelskem tekmovanju, ki so ga v počastitev dneva mladosti pripravili uadi iz podjetja IBI, je zmagala ekipa Iskre-elektromehanike, drugi so bili £Jaki kranjske garnizije, tretji pa IBI. Med posamezniki je bil najboljši Marko Plestenjak. — Foto: F. Perdan /0 ljubljanska banka podružnica Kranj poslovna enota Školja Loka pSgBLg. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Žito Ljubljana Pekarna Kranj razpisuje ^LJUBLJAN^ prosto delovno mesto ^^^^^ vodje izmene Kandidat za navedeno delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko kvalifikacijo pekovske stroke z 10-letnimi delovnimi izkušnjami, — da je dober organizator, — da je moralno in politično neoporečen in ima pravilen odnos do samoupravljanja. Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece. OD po pravilniku o OD. S stanovanjem ne razpolagamo. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema uprava TOZD do 10. junija 1974. O sklepu odbora bomo kandidate obvestili do 20. junija 1974. želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: 40 delavk za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 15 delavcev za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah; 5 čistilk Pismene prijave pošljite na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska 'oka 4. mladi v domači hiši naleteli na več razumevanja. Denarne težave rešujemo kakor vemo in znamo. V juliju si bomo nekaj denarja skušali prislužiti z delom na izseljenskem pikniku, pripraviti pa nameravamo tudi veselico s srečelovom v Poljanah.« Mladi v KZ Škofja Loka seveda niso brez načrtov! Ze v soboto se bo večje število članov udeležilo pohoda, ki ga pripravlja občinska konferenca Z MS po partizanskih poteh. Za člane bo v kratkem pripravljen tudi obisk dramske predstave, v septembru pa mladi iz KZ Škofja Loka kanijo pripraviti izlet na Triglav. »Na Štajerskem smo prišli v stik s sorodnimi mladinskimi aktivi,« pravi Marija Nelec. »Mladi iz Maribora in Slovenske Bistrice nam bodo že v kratkem vrnili obisk. Na pohodu, ki se ga bo udeležilo najmanj sedem članov našega aktiva, pa nameravamo vzpostaviti tesnejšo povezavo tudi z drugimi aktivi v občini!« J. G. vemo, da je zanimanje za to vrsto turizma med gosti iz dneva v dan večje, bo v prihodnje potrebno načrtnejše delo. O izobraževanju je najprej spregovoril direktor škofjeloške delavske univerze Vladimir Polajnar in pojasnil, zakaj nekatere akcije, ki so že bile v načrtu, še ni^o izpeljane. V nadaljevanju pa je spregovoril o seda; njih načrtih, ki jih ima ta ustanova v zvezi s turističnim izobraževati jem. Predsednik turistične zveze Slovenije inž. Franc Razdevšek je predvsem opozoril na vzgojo prebivalstva, ki je osnova turizmu. Ko je škofjeloško turistično zvezo pohvalil za uspešno delo v preteklosti, je menil, da bi nekdaj dobro zastavljen načrt izobraževanja morali čimprej izboljšati in ga uskladiti. Predstavniki Sorice so se predvsem zanimali za razvoj Soriške planine. Kot vse kaže bodo smučišča, ki so bila pravzaprav odkrita šele v letošnji muhasti zimi, kmalu dostopna širšemu krogu ljubiteljev bele opojnosti. Na občnem zboru so spregovorili tudi o odnosih z gorenjsko turistično zvezo, ki menda niso ravno najboljši. Menili pa so, da z njihove strani ni nikakršnih preprek za sodelovanje in povezovanje, vendar morajo biti vse akcije konkretno zastavljene. Za predsednika občinske turistične zveze Škofja Loka je bil izvoljen Roman Teržan, za podpredsednika N[ku Oenčič %in /,a tajnika Alojz Kajgelj. 1 (lovekai' Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj v ZP Iskra Kranj »V samoupravnih organih je mladina izredno močno zastopana,« pravi predsednik, ki je mimogrede povedano, tudi delegat družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine. Treba je pripomniti da je večina zaposlenih v tovarni žensk, večina njih si že v mladih letih osnuje družino, zato je obisk v kuharskih, šiviljskih in podobnih tečajih vedno dober. »Imamo tudi svojega predstavnika v mladinski delovni brigadi,« je povedal predsednik Franc Istenič. »Fantu, ki je odšel na Kozjansko, smo zagotovili plačan dopust, pripravili pa smo mu še popotnico. Naj povem še to, da se predsedstvo organizacije menja vsake dve leti in, da bomo na konferenci v jeseni predlagali člane, za katere vemo, da bodo delali. « J. Govekar »Mladinski aktiv v kmetijski zadrugi Škofja Loka obstaja tri leta,« pravi njegova predsednica Marija Nelec. »Trenutno ima 27 članov. Lahko bi jih še več kot enkrat toliko, vendar je treba povedati, da se je zaradi precej raztresenega terena dosti težko povezati!« Lahko bi dejali, da je tlelo aktiva zaživelo šele v zadnjem času. Prva njegova večja akcija je bil izlet' na Štajersko. Mladi iz škofjeloškega aktiva — na izlet so pritegnili še člane aktiva mladih zadružnikov — so si na strokovni ekskurziji ogledali celjsko mlekarno, kmetijski kombinat v Slovenski Bistrici, farmo broj-lerjev, nasad jabolk, vinsko klet, zidanico, Pohorje, mariborsko mlekarno, muzej v Ptuju, pogovorili in izmenjali izkušnje pa -so si tudi z nekaterimi predstavniki mladinskih aktivov in organizacij v obiskanih krajih. »Precej težav imamo z denarjem,« pripominja Marija Nelec. »Aktiv mladih zadružnikov je precej na boljšem. Želimo, da bi Kot vsi drugi se bomo tudi turistični delavci morali prilagoditi ustavnim spremembam ter poiskati nove oblike organiziranosti občinske turistične zveze, so v ponedeljek, 13. maja, poudarili na občnem zboru občinske turistične zveze Škofja Loka, ki so mu poleg delegatov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in gostov prisostvovala tudi predsednik republiške turistične zveze inž. Franc Kazdevšek ter glavni tajnik Boris Matajc. Tu so Ločani mislili predvsem na ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za turizem ter delegatski sistem v zvezi v prihodn je. Precej besed na občnem zboru je bilo namenjenih kmečkemu turizmu, za katerega so razpravljavci menili, da je, čeprav so na tem področju uspešno zaorali ledino, trenutno v majhnem zaostanku v razvoju. Oe Dela na trasi nove ceste skozi Staro Loko se te dni nadaljujejo! Po predvidevanjih bi morala biti vsa zemeljska dela opravljena že jeseni, vendar je bilo delo zaradi mraza ter zakasnitve pri izdelavi glavnega projekta v novembru ustavljeno. Po sedanjih izračunih bodo vsa dela veljala okrog 4,0<)().000'din (-jgj — Foto: F. Perdan' Delovna akcija za Kumrovec Angelca Murko-Pleš je predsednica občinske konference mladine na •Jesenicah od lanskega junija. Zaposlena je pri jeseniški delavski univerzi kot vodja družbenopolitičnega izobraževanja. pričaku jejo približno 2500 mladih in prav toliko borcev, vojakov in drugih občanov. »Prireditve bomo sklenili z veliko delovno akcijo. Dve brigadi s po 90 brigadirji bosta urejali nasip ob Železarni. Ves denar, ki ga bom-let na Olga Bandelj je bila za predsednico mladinske organizacije v Škof j i l^okj izvoljena pred dvjema letoma. Pred tem je bila učiteljica v »V zadnjem letu se je naša organizacija vsebinsko in organizacijsko spreminjala. Najprej smo vso skrb posvetili ustanavljanju mladinskih aktivov. Zastavili smo si cilj, da zaživijo v vsaki krajevni skupnosti in v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. Nalogo smo v krajevnih skupnostih že izpolnili, v temeljnih organizacijah pa je že vse pripravljeno za ustanovitev še nekaj novih aktivov. V enem letu jih je začelo na novo delati 15, tako da jih imamo sedaj v občini 63. Ko smo mlade povezali v mladinske aktive, smo začeli organizacijsko spreminjati tudi občinsko konferenco. Najprej smo ustanovili konferenco mladih zadružnikov, kmalu zatem je zaživela konferenca mladih delavcev, prihodnji teden bo prva seja konference mladih v izobraževanju, pripravljamo pa se že tudi na konferenco mladih v krajevnih skupnostih. Aktivno smo se vključili tudi v priprave na volitve. Naš cilj je bil, da smo mladi zastopani v samoupravnih in družbenopolitičnih ter upravnih organih. Mislim, da nam je to uspelo, saj je med delegati dobrih 18 odstotkov mladine. Sodelovali smo v pripravah na 7. kongres ZKS in na 10. kongres ZKJ, prav tako se aktivno pripravljamo na bližnji kongres zveze mladine. Razprave o kongresnih dokumentih in o statutu naše organizacije so že bile v večini aktivov. Mladi so zlasti podprli tiste točke v resoluciji, ki zahtevajo bolj učinkovite akcije pri reševanju stanovanjskih problemov in odpravljanju socialnega razlikovanja, še posebej pa so se zavzeli za večjo idejnost pouka.« Vseskozi v Škof j i Loki veliko pozornost posvečajo izobraževanju. Občinska konferenca je pripravila več seminarjev in tudi politično šolo, ki je bila namenjena pripravam mladih za vstop v ZK. Vse to je rodilo dobre rezultate, saj se je število mladih aktivistov zelo povečalo. Najbolj aktivni pa so bili sprejeti v Zvezo komunistov. V počastitev meseca mladosti so bile tudi v Škof ji Loki številne prireditve. Pripravili so številna športna tekmovanja, kulturne prireditve in pohode po poteh revoluci je. »S praznovanjem meseca mladosti smo začeli že aprila in do današnje,osrednje, smo velikemu številu občanov in tudi širšemu krogu mladine uspeli prikazati, kaj mladi delamo, kaj znamo in kaj hočemo. Mislim, da bo današnja prireditev le nekakšen zaključek ali povzetek vsega tega. V paradi, ki bo krenila ob 9. uri po ulicah Škofje Loke, bodo-sodelovali športniki, učenci, dijaki, miličniki kadeti, vojaki, mladi zadružniki, taborniki, mladi tehniki, mladi delavci in dru- Rl,<< L. Bogataj Spoznati smisel praznovanja meseca mladosti 1. marca sta minili dve leti, odkar je bil-iiH Itrmilo obč4n*kc- konference Zveze mladine Slovenije Tržič izvo- ljen 28-letni programer v račun skenj centru Peka Jože Klofutar. Pred tem je bil tri leta predsednik mladi'1' skega aktiva v Peku. »Med akcijami, ki jih je naš® konferenca organizirala lani in letos, postavljam na prvo mest«' volitve,« pripoveduje predsednik tržiške mladinske konference. »Ce* prav je bil odstotek mladih med evidentiranimi višji od odstotka izvoljenih v delegacije, smo z volilnimi rezultati zadovoljni. Na* dalje smo sodelovali pri priprl' vah na 7. kongres ZKS in 1°' kongres ZKJ ter pri izbiri dele* gatov za oba kongresa. Po svojih močeh smo pomagali oblikovati tudi statut občine. V tem čas« smo bili med tistimi mladinski"1' konferencami, ki so posvečale veliko pozornosti usposabljanju in družbenopolitičnemu izobraževanju mladih. Rezu Itati na« niso razočarali, čeprav dobili toliko novih mladinski/1 aktivistov, kot smo pričakoval'; Naš cilj je še nadalje ustanavljat) nove mladinske aktive ter Pr! tem vključevati mlade v splošni ljudski odpor. Omeniti moraiflt da je začela lani tržiška mladina sodelovati z valjevsko. Leto9 smo želeli sodelovanje konkreti' zirati. Mlade iz Valjeva smo n* primer povabili, naj se vključij0 v mladinsko delovno brigado, k je odšla v soboto na Kozjansk0' Vendar z valjevske strani ni bil° odziva.« Jože Klofutar je bil izvoljen i* predsednika tržiške mladine v ča^1, ko razmere v organizaciji niso bi' najboljše. Predsednik ima precej slug, da so bila nesoglasja v mlad"1' skem vodstvu odpravljena. Uvede«1* je bila delitev dela med predse'1" stvom in sekretariatom in komis'J;} mi, pri čemer je predsedstvo izvidi ni, sekretariat pa posvetoval^ organ. Forumsko delo je v marsiče'1 odpravljeno, število aktivistov, fj sodelujejo pri stalnih ali obča**1' akcijah, pa se povečuje. Tudi poro0 mladih komunistov je dragocena- Predsednik občinske mladin** konference v Tržiču meni, da so le redke dosedanje prireditve v Počastitev meseca mladosti organi rane tako kot letošnje. _ ,Q »S pripravami smo začeli tfi} zgodaj,« pripoveduje predseduj »vendar smo spoznali, da si*1 bili še prepozni. V Tržiču so bi še druge prireditve, pri kater,0 smo mladi bolj ali manj aktiyV sodelovali. Mladinska organi^ cija je pripravila športna teku* vanja v osmih panogah, za ra se je prijavilo več kot 500 m' dink in mladincev. Tudi teki11 vanje v znanju o delu in življeg Ivana Cankarja teče, čisti }x ^ piček od vstopnine pa mladin*^ konferenca namenja skladu izgradnjo športnega in kulturf! ga doma v Tržiču. Živa je da bi po končanem samoprisp6^ ku za šole razpisali novega — gradnjo športnega in kulturne* centra. Veliko pozornost sm<> P j, svetili sprejemu zvezne in nih štafet. Med ostalimi prirco^ vami in proslavami naj omeii ha kl ado na predvečer TitoVe«' rojstriega dne. Naša zamisel naletela povsod na ugoden u mev. Naš cilj je, da sodeluje v ^ prireditvah čim več ljudi, Pr>(jo vsem mladih in da se le-ti pomena praznika in velike vi ^ predsednika Tita, ki smo ga glasno izbrali za predsedn^, hrez-omoiitvo-mandata.«- ~ ' .J. Košnje* Danes praznuje Tito 82. rojstni dan. Na stadionu JLA v Beogradu, kjer bo sklepna in največja prireditev ob mesecu mladosti, mu bo izročil štafetno palico 27-letni orodjar iz Izole Vojko Mahnič. Več tisoč mladincev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin pa bo v množičnem nastopu manifestiralo aktivnost in delo mladine, privrženost mladih predsedniku Titu in njegovi politiki ter pozdravilo 10. kongres ZKJ. Pred dnevom mladosti smo se pogovarjali s predsedniki občinskih konferenc petih gorenjskih občin o delu mladine in o mesecu mladosti. Ciril Sitar. »Prikazali smo vso dejavnost mladih, to kar mladina zna in zmore, vendar možnosti še niso izčrpane. Tudi dosegli še nismo vsega, kar bi lahko in kar bi morali. Prireditve morajo biti tako kvalitetne in tako pripravljene, da bodo poleg mladine pritegnile tudi druge občane. To pa je že program za prihodnje leto.« »Po tretji konferenci ZKJ smo pri občinski konferenci izdelali program za ustanavljanje novih aktivov na terenu in v delovnih organizacijah. Letos že dela na terenu 36 aktivov mladine in v organizacijah združenega dela 31 aktivov. Prej jih je bilo na terenu 8 in v delovnih organizacijah 7. Ustanavljanje aktivov je zaključeno, zato pa si v zadnjem času prizadevamo, da bi se izboljšala kvaliteta dela. To velja predvsem za aktive v krajevnih skupnostih. Medtem ko na eni strani ugotavljamo, da so aktivi zaživeli, da se mladi sestajajo in že razvijajo klubsko dejavnost, moramo priznati, da je ta njihova dejavnost zelo enostranska. Posvečena je predvsem razvedrilu in zabavi. Zato si prizadevamo, da bi mladino vključili v krajevno samoupravno in družbenopolitično delo. Delno smo v teh prizadevanjih uspeli že pri volitvah. Mladi so bili izVoljeni v vse organe in starejši tovariši so jih marsikje sprejeli kot enakopravne sodelavce. Naš cilj pa je doseči takšno krajevno samoupravo, da bo pri reševanju vseh pomembnejših vprašanjih sodelovala tudi mladina.« Konferenca mladih delavcev je bila v Kranju ustanovljena pred nekaj meseci. Sedaj pa tečejo priprave na ustanovitev konference mladih v krajevnih skupnostih. »Konferenco mladih v krajevnih skupnostih bi lahko že imeli, vendar smo menili, da moramo prej utrditi delo v aktivih na terenu. Le tako bomo lahko dobili kadre za delo v konferenci. Ustavno konferenco mladih v izobraževanju pa pripravljamo za jesen.« Mladi Kranjčani so se aktivno vključili v priprave na 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ. Hkrati pa so tudi zelo aktivno sodelovali v pripravah na volitve in pri njihovi izvedbi. V vseh krajevnih skupnostih je mladina okrasila volišča in tudi poskrbela za njihov nemoten potek. Za prizadevnost so bili najboljši aktivi nagrajeni. Krinko prizadevno so kranjski mladinci pripravljali tudi njesec mladosti. ' »Lahko trdim, da je letošnje praznovanje meseca mladosti bogato kot še nikoli doselj,« pravi osnovni šoli Petra Kavčiča v Škof j i Loki. V mladinski organizaciji dela že več kot deset let. Februarja je občinska konferenca Kranj izvolila za predsednika Cirila Sitarja. Čeprav je na novem delovnem mestu šele kratek čas, ni bil v zadregi, ko sem ga prosila za pogovor. Delo v mladinski organizaciji zanj ni novost. Mladinski aktivist in član občinske konference je že več let. Cene Globočnik je sekretar občinske konference Zveze mladine v Radovl jici. Zaradi odsotnosti predsednika je on sregovoril o delu mladih v preteklem obdobju in o praznovanju meseca mladosti. Sobota — 25. maja 1974 »V organizaciji jeseniška mladine so se kazale enake pomanjkljivosti kot v vsej ZMS. To so pomanjkljivosti, ki so jih povzročale premalo razvite osnovne organizacije in aktivi in premajhna povezanost aktivov z občinskim vodstvom. Poleg tega so našo organizacijo pestile hude kadrovske težave. Zato se je novo predsedstvo, ki je začelo delati lani junija, odločilo, da vso pozornost posveti ustanavljanju novih aktivov in poživlja-nju dela v tistih, ki so že obstajali. V teh mesecih se je število aktivov potrojilo in jih je bilo konec septembra 72, in to v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah in v šolah. V drugi fazi smo začeli mlade vključevati v družbenopolitično življenje. Zato smo izdelali Temu cilju prilagojene programe in razvili sodelovanje mladinske organizacije z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini, na terenu ter v delovnih organizacijah. Šele, ko je bilo vse to narejeno, smo lahko prešli na novo organiziranost občinske organizacije in konference. Že lani smo ustanovili konferenco mladih delavcev, konferenco mladih v izobraževanju in konferenco mladih v krajevnih skupnostih. Konference specializiranih mladinskih organizacij ne bomo ustanavljali. Za boljšo povezanost med njimi bo skrbel svet specializiranih konferenc, ki ga bomo ustanovili pri OK.« Angelca Murko-Pleš je prepričana, da bodo prav specializirane konference omogočale bolj učinkovito delo in bodo lahko tudi resnično reševale probleme mladine. »Konferenca mladih delavcev se je posebej zavzela za probleme mladine, ki stanuje v samskih domovih. Ta mladina večina prihaja iz drugih republik in je na Jesenicah zelo osamljena. Pa tudi v domovih prihaja pogosto do sporov med stanovalci in upravo. Konferenca je ugotovila, da bi veliko nerešenih vprašanj, zlasti tistih, ki se pojavljajo v domovih, lahko rešili že z boljšimi samoupravnimi odnosi. Domove naj bi mladi sami upravljali in sami naj bi tudi razčiščevali nasprotja. Konferenca je tudi naredila načrt, kako bomo mlade iz drugih republik vključili v družbenopolitično, kulturno in športno življenje, skratka v okolje, v katerem živijo. Mislim, da smo pri tem že naredili korak naprej, saj mladi iz samskih domov sodelujejo v vseh prireditvah ob mesecu mladosti.« Mesec mladosti tudi jeseniška mladina proslavlja zelo svečano. Danes se bo zbrala na Pristavi, kjer Kmetijsko živilski kombinat Kranj Razpisna komisija za razpis vodilnih delovnih mest SDS Skupne službe / razpisuje prosto delovno mesto šefa finančno računovodskega sektorja delovne organizacije (ni reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: — visoko šolsko izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu; — višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri in 7 let delovnih izkušenj v gospodarstvu. Kandidati morajo biti moralno in politično neoporečni, organizacijsko sposobni in imeti morajo pravilen odnos do samoupravljanja. Rok za vložitev pismenih ponudb je 15 dni od objave razpisa. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: Razpisna komisija — Kmetijsko živilski kombinat Kranj, Cesta JLA 2. Razpisna komisija , Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo — Kranj 01dhamsk,a c. 4 razpisuje po 52. členu statuta zavoda naslednje prosto vodilno delovno mesto računovodje Pogoji: — kandidat mora biti državljan SFRJ in izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri —■ da ima 5 let prakse, od tega 2 leti na ustrezajočih delovnih mestih — da je moralno in politično neoporečen. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do vključno 8. junija 1974. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je po samoupravnem sporazumu. m Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. gradbenega referenta 2. 2 administratork 3. KV ključavničarja 4. KV elektromonterja za krajevno nadzorništvo Medvode Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: gradbeni inženir s 5-letno prakso ali gradbeni tehnik z 8-letno prakso; pod 2.: dvoletna administrativna šola; pod 3.: poklicna šola kovinske stroke; pod 4.: poklicna šola elektro stroke in stalno bivališče na področju Medvod. ^ Zaposlitev je možna takoj. Delo se združuje pod tč. 1., 3., 4 za nedoločen čas, pod tč. 3. pa za določen čas. Ponudbe z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov DES — TOZD ELEKTRO Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a. Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo osebnih avtomobilov, ki bo v sredo, 29. maja 1974 ob 14. uri v garažah skupščine občine Kranj. 1. MERCEDES —200 letnik 1966 z radioaparatom in opremo, v voznem stanju, zelo dobro ohranjen motor po generalni 2. FIAT — 750 zastava letnik 1970, prevoženih 61.000 km,v voznem stanju Interesenti si lahko ogledajo osebna vozila eno uro pred začetkom dražbe. - Pravico do dražbe ima tisti, ki položi 10 % od izklicne cene v gotovini ali garantnem pismu za družbene ustanove. Zdravstveni dom Kranj išče za počitniški dom v Piranu za čas od 15. junija do 15. septembra — kuharico — kuharsko pomočnico — servirko — gospodinjsko pomočnico Osebni dohodek po dogovoru. Prijave pošljite do 31. maja 1974 na naslov Zdravstveni dom Kranj Gosposvetska 10. OZP Elektro Kranj Elektro razvod in transformacija Gorenjske Kranj sprejme snažilko za nedoločen čas Nastop službe je možen -takoj. Interesentke naj se javijo na naslov: OZP Elektro Kranj (nebotičnik), Cesta JLA 6/III, Kranj. Upravni odbor Vzgojnega zavoda v Preddvoru pri Kranju razpisuje prosto delovno mesto ekonoma (materialnega knjigovodjo) Pogoji: zahteva se srednja ekonomska ali druga ustrezna izobrazba z dal jšo prakso. Osebni dohodki po pravilniku o razdeljevanju OD v skladu s sporazumom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja ni. Prijave z dokazili pošljite na tajništvo zavoda. Malokdo bi verjel, da je moderna stavba, ki je zrasla na Cesti JLA na severnem obrobju mesta Kranja, v resnici prava tovarna. Po zaslugi arhitektov se namreč stavba novih proizvodnih prostorov Gorenjskih oblačil lepo vklaplja v stanovanjsko sosesko Vodovodni stolp, ne da bi že na zunaj kazala svoj proizvodni značaj in ne da bi pri tem nasilno prekinjala prehod mestnih ulic v zelenje travnikov. V začetku prihodnjega tedna bo v teh novih sodobnih prostorih že stekla proizvodnja konfekcije ženskih oblačil. Ta dogodek, namreč delo v novih prostorih, bo vsekakor med takimi uspehi podjetja, s katerimi ne bi mogli bolje proslaviti 25-letnice svojega obstoja. Kar težko bi sedanji trenutek primerjali z začetki Gorenjskih oblačil, takrat se je podjetje tudi imenovalo drugače, pred več kot 25. leti. Iz nekdanje obrtne delavnice, kjer je delalo okoli 20 delavcev, je zrasla pravcata industrija oblačil. Širjenje proizvodnje pa so utesnjevali neprimerni prostori, zato je že kmalu v kolektivu vzniknila želja in zahteva obenem po večjih svojih prostorih. Proizvodnja sicer teče tudi v njihovem dislociranem proizvodnem obratu na Jesenicah, vendar pa že tudi tam postaja pretesno, tako da imajo načrti o zidanju nove tovarne tudi na Jesenicah zelo resno utemeljitev. Lastni prostori za proizvodnjo pa vsekakor niso nekaj takega, kar si lahko tudi tako proizvodno podjetje kot so Gorenjska oblačila privošči zlahka in v kratkem času. Kar nekaj let je bilo treba vlagati denar v sklade, nekoliko so si tudi zategnili pas pri osebnih dohodkih — in prizadevanja celotnega kolektiva so zdaj tu. Ce so se prej morda čemu odrekli, so se z zavestjo, da bodo v novih prostorih delovni pogoji veliko lažji, boljši, proizvodnja še, višja. Delovni progoji na primer v predelani kurilnici bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju niso ustrezali — zdaj že lahko govorimo o preteklem času — še več, bili so težavni, saj je v delavnici večkrat temperatura narasla na več kot 35 stopinj Celzija. Novi proizvodni obrati pa so opremljeni s sodobnimi klimatskimi napravami, tako da bo delo v moderno opremljeni in organizirani tovarni za sodobnimi konfekcijskimi stroji po tej plati res ugodno. Delovno okolje pa bo tudi sicer malce drugačno, kot smo ga bili doslej vajeni v podobnih obratih. V skladu z modernim zunanjim videzom tovarne bodo z umetniškimi slikami jugoslovanskih slikarjev opremljeni tudi flelovni prostori in to ne le upravni, pač pa tudi proizvodni. V novi stavbi Gorenjskih oblačil na Cesti JLA v Kranju bo okoli 300 delovnih mest. Zdaj je v podjetju zaposlenih 235 delavcev, ki dosegajo letno za 60 milijonov din prometa. Novi proizvodni prostori v prvi etaži nove stavbe pa so tolikšni, da bodo potrebovali še več delavcev, v načrtu pa tudi je, da bi v dveh letih dosegli za 100 milijonov din prometa letno. Trenutno išče podjetje industrijske šivilje in krojače, da bo lahko v novih prostorih stekla tudi druga izmena. Ker pa kaže, da bo ponudba te vrste delovne sile tudi v bodoče še premajhna, so se v kolektivu odločili, da bodo sami pri-učevali delavce. V ta namen so kar v stavbi pripravili oddelke priučevanja. V kletnih prostorih pa bo obrat družbene prehrane, za kar v sedanjih prostorih ni bilo prostora. Dolgoletna želja kolektiva je zdaj uresničena. Ni dvoma, da bo delo za sodobnimi stroji, s katerimi je opremljena nova tovarna, potekalo v novem okolju vse drugače. Kolektiv bo lažje zmogel vsa velika naročila in povpraševanje po njihovih izdelkih, za katere so pogosto morali iskati kooperante; le na ta način so zadostili zahtevam jugoslovanskega tržišča in tudi izvozu. Vsem zahtevam vključevanja v sodobni družbeni proizvodni proces pa bo kolektiv potem, ko bo zaživel v novih, sodobnih in funkcionalno opremljenih prostorih, v katere so vložili z opremo vred okoli 3 milijarde starih din, brez dvoma kos. Os- Gorenjska oblačila v novi tovarni GORENJSKA OBLAČILA KRANJ jp* w m cg* K %JE 1L# 581 3 Sobota — 25. maja 1974 Vitaminska pijača Na hitro si lahko pripravimo takole vitaminsko pijačo. Rumenjak, žličko medu, šilce gina ali brinjevca, večji kozarec oranžnega soka /.mešamo v mešalniku ali v posodi ste-l>emo s stepačem in takoj ponudimo. Za vse, ki se bolj navdušujejo za zelenjavne pijače, pa tale recept: malo sesekljanega peteršilja in čebule, žličko limoninega soka in kozarec paradižnikovega soka dobro zmešamo. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. izbrali smo C« bi radi, d* bi vam v avtu, v suhi, v omari, v toaletnih prostorih ali pa celo v predalu pisalne mize lepo dišalo, potem denite vanje po mn dišečo blazinico. Zarji na 1'AKKUMKKIJA na Jesenicah jih ima naprodaj. ("ena: 45 din komplet 3 blazinic »Tenis stil« je letos zelo moden in nanj so mislili tudi v celjskem Topru: na trg so dali ljubke kratke bele obleke z rdeče-modro obrobo in krila. V bogati izbiri jih imajo na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU. Cena: obleke 200 do 245 din krila 120 do 160 din Novost na našem trgu je tudi tale električni pekač, ki je narejen tako, da ga uporabljamo /.a peko peciv, ima pa zraven še posebno posodo z luknjičastim dnom in lahko v njem tudi cvremo. V Murkinem Kl/tillv lx-scah jih prodajajo. Cena: 220,70 din l)a vam bo na taborenju ali pa na domači terasi udobneje, si privoščite takle fotelj, ki se mimogrede spremeni v napol ležalnik. Med drugo opremo za kampiranje jih prodajajo v škofjeloški NAMI. Cena: 656,30 din za vas Kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Berrfard Spomladansko delo v vrtu V tem času se na rastlinah rade širijo listne uši, tudi na macesnu in nekaterih drugih iglavcih. Mlade poganjke zaščitimo pred škodljivci te vrste z metasystoxom ali ultracidom, ki sta učinkovita tudi v borbi proti mnogim drugim škodljivcem. Sadno drevje, jagodičevje in vrtnice škropimo tudi kombinirano proti boleznim z benlateom ali z dithanom in karathanom (škrlup, plesen, pepela-sta plesen, listna pegavost). Trato ob suši enkrat tedensko temeljito namočimo, da bo lepo zelena. Dognojujemo jo z mineralnimi gnojili in redno kosimo. Odkos trave s pridom uporabimo za zastirko pod sadnim drevjem, jagodi-čevjem in zimzelenim okrasnim grmovjem, živo mejo in podobno. Pri okrasnih rastlinah seveda to storimo bolj neopazno. Zastirka naj bo debela od 10 do 20 cm. Tla pod zastirko so tako vedno vlažna in rahla. Pazimo pa, da se ne zarede pod zastirko voluharji, ki jih uničujemo s kemičnimi pripravki. Poti in dvorišča ni potrebno pleti, saj lahko plevel uničimo s kemičnimi sredstvi — herbicidi. Za popolno zatiranje plevela enkrat letno uporabljamo na povsem praznih površinah primatol; kjer pa so v bližini drevesa ali grmovje, pa uporabimo zanje neškodljivi casorone. Kratkotrajno pa učinkujejo drevju in grmovju neškodljivi gramoxone in reglon, vendar pa ne uničita tudi korenin plevela. Ker se ta dva pripravka v dotiku z zemljo takoj razkrojita, ju uporabimo lahko tudi za uničevanje plevela na kompostišču, neposejanih zelenjavnih gredah ali takoj po setvi pred kalitvijo semena. Dognojujmo tudi sadnemu drevju in vrtnicam z ustreznimi mešanimi gnojili, saj prav sedaj potrebujejo največ hrane. Zdaj je čas za sajenje sadik enoletnih cvetic. Omenimo nekaj manj znanih: ganzanije, portulak, lobelije, drobnocvetni tagetes in popenjavni slak, ki naj ne manjka ob zidu ali vrtnem vhodu in brajdi. Omleta z možgani Potrebujemo: I telečje možgane, 2 jedilni žlici kisa, sol, pol lovorjevega lista, maslo ali margarino, 1 čebulo, majhen kozarec kaper, 6' do H jajc. Možgane potopimo v mrzlo vodo, kožico in strjeno kri popolnoma odstranimo. V vodo, ki smo jo solili in okisali, dene m o še lovor, nato segrevamo, da zavre. Nato dodamo možgane, odstavimo in pustimo pokrito K) minut. Medtem popra žimo na žlici maščobe drobno narezano čebulo, dodamo odtečene in na kose narezane možgane, malo .solimo ter lahno opečemo. Odtečene kapre primešamo nazadnje. ■Jajca stepemo, osolimo in vlijemo na vročo maščobo. Oblikujemo omleto in jo stre-semo na velik ogret krožnik. Na omleto stresemo možgane in prepognemo. Jana — Rada bi imela daljšo moderno jopico. Prosim, svetujte mi kroj. Volno že imam. Stara sem 15 let. %m IU A 1S> Sobota — 25. maja 1$74 Marta — Jopica za vas je daljša in brez gumbov. Ima šal ovratnik, žep in pas. Pletena je gladko, šal ovratnik na je v patentnem vzorcu. družinski pomenki Zrelost za vstop v šolo (2) Zrelost za vstop v šolo vključuje telesno zrelost, osebnostno in funkcionalno zrelost. Telesna zrelost. Otrok mora biti toliko telesno razvit in zdrav, da brez škode za svoj organizem zmore vse šolske zahteve, zlasti pot v šolo in nazaj, da vztraja pri šolskem pouku vsak dan in da opravlja tudi domače naloge. Ce otrok tem zahtevam ni kos, je njegovo zdravje ogroženo in s tem tudi njegov telesni razvoj. Tak otrok je stalno utrujen, ne more zbrano sodelovati pri pouku in opravljati tudi drugih nalog, ki jih mu nalaga šola. Zato ni ogrožen samo njegov telesni, temveč tudi njegov duševni razvoj. Telesno zrelost pa ugotavlja zdravnik. Osebnostna zrelost. Osebnostna zrelost vključuje otrokovo . efTiocionalno in socialno zrelost. Otrok mora biti toliko samostojen, da lahko vsak dan zapusti dom in se v šoli podredi učitelju in njegovim navodilom ter se vključi v skupno delo. Osebnostno zrel otrok kaže" zanimanje za vrstnike, želi njihovo družbo in je tudi pripravljen z njimi sodelovati. Se posebej pomembno je, če otrok izraža željo po učenju ali želi igro zamenjati z delovnimi nalogami. Seveda ne samo takrat, kadar mu ugaja, temveč tudi takrat, kadar mu to ni prav všeč. Takšno prilagoditev zahteva normalno šolsko delo. Funkcionalna zrelost. Funkcionalna zrelost se kaže zlasti v dojemanju sveta. V predšolski dobi otrok poljubno spreminja v fantaziji predmete po svojih interesih in željah. Za šolske novince pa je značilna že bolj realistična usmeritev pri spoznavanju sveta. Ta se kaže v. otrokovem spoznanju, da ne more predmetov in materiala poljubno spreminjati, ker imajo predmeti in material določene lastnosti, ki jih je treba upoštevati. Šolski novinec mora pri sklepanju upoštevati nekatera pravila, kvantitativne spremembe ne samo zaznavno, temveč tudi miselno dojeti. To je potrebno za računske operacije. Tudi zmožnost razstaviti celoto v dele in iz delov sestavljati nove celote je potrebna tako . pri branju kot pri pisanju, Razen tega mora biti otrok sposoben posnemati nekatere dejavnosti ter si zapomniti enostavne vsebine. Šolsko delo zahteva od otroka, da opravi določene miselne operacije. Namesto konkretnih stvari mora uporabljat] določene simbole. Sluga Mira, dipl. psiholog ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES 8» l < < CO ULJ < tO Opremljate novo stanovanje? Obnavljate staro stanovanje? Želimo vas seznaniti z našim proizvodnim programom, s katerim boste lahko opremili predsobe, dnevne sobe, otroške sobe, delovne kabinete in spalnice: < (/) UJ < CO < tO UJ Sestavljivo predsobno pohištvo ALFA FL (6 posameznih elementov) je namenjeno za opremo večjih predsob, DELTA (4 elementi) pa za opremo manjših predsob. Prav tako je tudi pohištvo ARTUR sestavljivo. S kombinacijo, ki jo boste izbrali iz sedmih elementov, boste lahko opremili dnevno sobo, dekliško sobo, spalnico ali delovni kabinet. ZAUPAJTE IZBIRO POHIŠTVA SOPROGI IN ALPLESU! Podatke o dimenzijah in površinski obdelavi si boste lahko ogledali na prospektih, ki vam jih bomo na vašo zahtevo poslali na vaš naslov. Pohištvo prodajamo v vseh trgovinah s pohištvom, v Železnikih pa imamo v upravni zgradbi (poleg bencinske črpalke) lastno prodajalno, kjer boste vedno naš dobrodošel gost. S s (0 s § l s l g s C/5 | l § S Odreži in nalepi na dopisnico ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES VELIKA IZBIRA BARV IN DEZENOV PLASTIFIciRANIH IN PAPIRNATIH TAPET BO ZADOVOLJILA VSAK OKUS ..GRAMEX" TOZD TRGOVINA LJUBLJANA, KURILNIŠKA 10 IN POSLOVALNICA JESENICE Ni samo čudovit za nedeljske ________ obiske — tam lahko dobite vse Volčji potok za svoj park, vrt ali grob od pri Kamniku načrta do izvedbe. Arboretum tth HEEDd - 1 2 3 4 5 6 1 21 7 8 9 10 11 12 13 17 14 16 ■ ■ 19 1 22 23 24 ■ 25 ■ 26 27 28 29 ■30 1 o2 33 34 ■35 ■36 37 38 39 40 d1 42 L. ■ 44 ■ 45 46 47 48 ■ 53 49 50 ■ 55 52 56 54 57 v%°ravno: Noetova barka, 5. vzor, kar nam daje zglednik, 9. palež, smod, 13. predsednik vlade in Avstriji, 15. epska pesnitev o mesiji, odrešeniku, 17. tovarna olja, 18. vrsta hruške in češnje, z»ak za kemično prvino nikelj, 20. železova ruda, jeklenec, 22. kratica za Narodna obramba, Kk i!Veza' /-'asl' športnih klubov, 25. močno kraško in istrsko vino trpkega okusa, 26. ime jugoslovan-( eKa politika Gligorova, 28. finsko jezero, Inari, 30. sukanec, 31. kdor lovi rake, 32. avtomobilska 21'n i a 2a Sarajevo, 33. Estonec, 35. kradljivec, 36. avtomobilska oznaka za Kotor, 37. dalmatinsko tim 'me* °l)ern' spev, 41. sadna pogača, 43. tropska, aloi podobna rastlina z velikimi mesna-'isti, 45. pokrajina v Južnem Vietnamu ob vzhodni obali Indokine, 48. vzklik pri bikoborbah, •r>2 8Ve,l!)vnw znano letovišče v Kvarnerskem zalivu, 51. vulkan na otoku Mindanao v Filipinih, 1)7' |(>r<'^je za metanje min, 54. tolšča iz surove ovčje kože, osnova za razna mazila, 56. ukana, trik, ■ letopisec, pisec analov. N j ®yP'Cno: 1. če, 2. pristojbina za oranje, plačilo za ral, 3. prodajni artikel knjigarn, 4. srbsko moško fcnv' ^'eksan<'er- zemeljsko nadslavišše; najvišja točka, 6. hrast črepinjak, gradnjak, 7. področje "X arabskega kneza, 8. grad blizu Trsta, kjer so nekdaj stolovali Devinski gospodje, 9. moški a "nriec, 10. star izraz za mesec maj, 11. telovadni element, 12. kratica za Jugoslovansko avtorsko ^tičijo, 14. kratica za Ljudsko republiko Slovenijo, 16. tvorba v čebeljem panju, 21. veliko jezero jrriVerJ'e Amerike med Kanado in ZDA, 23. dragocen gradbeni material, 24. borišče, 26. rusko žensko ^ Katarina, 27. makedonsko kolo, 29. tuja kratica za vzhod-jugovzhod (East-South-East), 31. ;)r)!c'a italijanske radio televizije, 34. v Severni Ameriki lovec na živali z dragocenim krznom, kr r'?1s'k. 5.3. Oleg Vidov, 55. pijača starih Slovanov. pošljite do srede, 29. maja, na naslov: Glas, Kranj, Moše 3 . z ozn«ko Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, •• «0 din rešitev nagradne križanke iz sobotne številke p »vtor, 6. Krika, 11. praksa, 12. loboda, 14. dril, 15. Emavs, 17. šala, 19. raj, 20. obelisk, 22. meh, 23. 40 Mrt ^''anarina, 26. KA, 27. Stare, 29. Ana, 30. Emst, 32. ideal, 34. Osaka, 35. SK, 36. ptializem, r>r»' a , . 42- las. 44. inserat, 45. SDK, 46. Anka, 48. Elrad, 49. Miro, 50. tetive, 52. Detela, 54. Titov, Akir- izžrebani reševalci IV, 2 *Jel> smo 125 rešitev. 1. navado (50 din) bo dobila Vida Jereb, 64000 Kranj, Koroška c. 12/1; Sok rra4240 Radovljica, Mošnje 46. Nagrade bomo poslali po pošti. Bolje v legiji kot na dvoru teh,n J* dvema mese- * * izginil z dvora. Za njim ni bilo . Končno so ga časnikarji izli,. 'f1 " tujski legi/i, kamor se je mii M>il. Pojasnil je, da H„[/l' na dvoru hudo dolgčas, lu.,( ff tvtia pa ni bil zadovoljen s — "'»no. Poceni stanovanje v nekem britanskem zoolo-'v.š//' lrt" ie na svojevrsten način si'oj stanovanjski problem. Od- ločil se je, da bo stanovanje delil z divjimi živalmi v. živalskem vrtu. Preselil se je k njim v kletko. Čuvaj, ki muje 5.'i let, se je v. živalskem vrtu zaposlil pred dobrim mesecem in nikakor ni mogel najti primernega stanovanjskega prostora. Zato je prenesel posteljo in štedilnik na butan v prostor, kjer bivajo tropske živali. Neke noči se je celo usmilil prezeblega pitona in ga vzel k sebi v posteljo, da ne bi zmrznil. Čez trideset let 820 milijonov Afričanov Afriški kontinent bo imel ob prelomu stoletja H20 milijonov prebivalcev oziroma dvakrat več kot jih ima sedaj. To je izjavil izvršni sekretar ekonomske komisije za Afriko pri OZN liobert Oardier. Sedanja stopnjah rasti afriškega prebivalstva je odstotke in narašča. Do večanja rasti je prišlo zaradi manjše umrljivosti dojenčkov. Nič več gospe in gospodične Vlada afriške države Čad je izdala odlok, s katerim prepoveduje prebivalcem svoje dežele, da bi se medsebojno oslav/ja/i z gospodom, gospo ali gospodično. Namesto tega morajo drug drugega ogovarjati z rojakom ali rojakinjo. V obrazložitvi tega odloka je rečeno, da je bil ukrep potreben zaradi splošnih prizadevanj, da bi izkoreninili kolonialni vpliv in oživili nacionalno kulturo. Kontracepcijska znamka Na Kitajskem so naredili kontracepcijsko pilulo v obliki poštne znamke. Nova pilula je izdelana iz posebnega prebavljivega papirja, ki ga v farmacevtski tovarni namočijo v kontracepcijsko sredstvo, nato pa pole papirja razrežejo na znamke. Svarilo za infarkt Pogost znak za srčni infarkt je zobobol, ki izvira iz čeljusti. To so ugotovili ameriški zdravniki. Kdor torej nenadoma začuti močne bolečine v levi spodnji ali zgornji čeljusti, ne da bi zobozdravnik našel njihov vzrok, naj gre takoj k srčnemu specialistu. Črtomir Zoreč: Slepi odkrili Kartagino Kar arheologom ni uspelo v stoletjih, so naredili slepi in gluhi mladinci iz Švedske v dobrih dveh tednih. Iz morja ob tunizijski sredozemski obali so prinesli več starin, ki so jih nekdaj uporabljali prebivalci Kartagine. Med najdbami so vaze in druge arheološke redkosti iz obdobja približno 150 let pred našim štetjem. Kralj slonov Na jugovzhodu afriške republike Zaire (Kongo) so opazili slona s štirimi okli. Domači lovci že nekaj časa poskušajo, da bi ga ujeli, vendar je to skoraj nemogoče, ker ga stalno varuje skupina okrog .W slonov. — Kralj in njegov dvor. Bodensko jezero najbolj čisto Bodensko jezero ima najbolj čisto vodo izmed jezer v Evropi. To so sporočili po večletnih opazovanjih in raziskavah. V jezero so namreč napeljali več potokov, ki so prinesli v vodo veliko kisika. N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (20- zapis) Od Šmohorja pa vse do Beljaka, kjer se Zilja izliva v Dravo, je dolina še vsa slovenska. Če smo prav natančni: zadnja slovenska vas na zahodu, kake tri kilometre vzhodno od Šmohorja, so Limarče (Fritzen-dorf). Sploh so vsi slovenski kraji ob Zilji nanizani le v spodnjem delu doline, ki je sicer kar 100 km dolga! Od Šmohorja do Beljaka pa je le 49 km. Za slovenske pa veljajo kraji v naslednjih občinah: Straja vas, Bistrica na Zilji, Blače, Brdo, Goriče, Štebenj na Zilji in Čajna. Seveda bomo vse te kraje obiskali, saj so rodili tudi tako pomembne može, kot so bili: pesnik in slavist Urban Jarnik (1784—1844), narodni budi-telj in jezikoslovec Matija Majar-Ziljski (1809—1892), poslanec in politik France Grafenauer (1860 do 1935) in narodopisec Vinko Modern-dorfer. LJUDSKA NOŠA Ta pa je res nekaj posebnega med slovenskimi nošami: strokovnjaki trde, da je zilj-ska ljudska noša najbolj naša, da se še najbolj razlikuje od nemških in furlanskih alpskih noš. In še tale drobnost: ko se Ziljanka odloči, da bo oblekla nošo, pravi, da si bo nadela »slovenko«. Priložnost je sedajle, ko bolj tako na široko kramljamo o Ziljski dolini, da povemo, kakšna je pražnja ali svatovska ziljska ljudska noša, slovenska seveda. Značilnosti ženske noše so zelo očitne: le do kolen segajoče kratko, a močno nabrano široko krilo — imenujejo ga »ras« — umetelno pletene (na »polžke«) volnene bele nogavice in pod koleni prevezane s pisanim trakom. Visoki čevlji segajo skoro do sredine meč. V novejšem času nosijo Ziljanke k noši tudi nizke, visoko-pete črne »šolne«. Od pasu doli visi v dolžini krila širok bel ali pisan trak, da je pri plesu (raju ali reju) bolj poudarjeno vrtenje. Spodnje krilo morđ biti močno poškrobljeno, da zgornje krilo (ras) bolj iYa široko drži. Zato imenujejo to spodnje krilo »rajovc«. Spodnji čipkasti rob pa mora segati izpod zgornjega krila vsaj za 2 cm. Na splošno pa ima Ziljanka na svoji noši najraje bolj žive barve, celo kontrastne. Dekle meni, da je noša potem bolj slikovita. Tako je pač čisto srce preprostega človeka... Zgorn je krilo — ras — je pisano in temnejše barve, vendar ne črno; široki rokavci (»ošpetelj«) so beli, škrobljeni. Imajo tesne zapestnike, na prsih pod vsem tem so močno nabrani v gube. Čez prsa imajo Ziljanke prevezano pisano ruto »faca-netelj«. Na glavi nosijo, tako dekleta kot žene, belo čipkasto pečo, t. j. rutico, prevezano na tilniku — vedno pa. umetelno zloženo in razdeljeno po laseh, večkrat spletenih v dolge kite. Peča je pri slovesnejših priložnostih (poroka) okrašena še s prepletenim zlatim brokatom v nitih ali trakovih. Če pa gre bolj za vsakdanjo priliko, si ženske nadenejo na glave le bele svilene rutice. Modre, ki drži krilo, ima bolj obliko naramnic. Je pa pisan in iz tršega blaga (večplastno blago). Vtis, ki ga naredi na prvi hip noša slovenskih Ziljank, je določena lahkotnost, veselost, prešernost — pa tudi nekaj zdrave koketnosti je zraven! (Se bo nadaljevalo) Pogled na Brnco, prvo vas na pragu Ziljske doline. Tu še poznajo štehvanje in visoki rej pod lipo. AtENSKA »ŠMARNA GORA« [^'dne se nas nekaj odpravi Ate jV*aY>tos. Nekako prav na sredi iHiš'". ta st,'m' hrib. Uberemo jo e/- Kolonaki, kjer je doma aten-mlada gospoda. Ulice se strmo 'r(j 'J" in prehajajo v stopnice. st,),.-80' skrbno uporabljeni vsi pro-,l hiš; trgovinice s spominki, ,s|jk 0,rii majhni houtkjui in celo Nfta _ e razstave so kar v kleteh. slH>| V • ^.vkavitosa je skozi agave •le lanih več stezic. Lvkavitos lina li«n? teC^'ane to' kar je za Ljul vrh Šmarna gora. Pelje pa n.. U(h žičnica. Vsake pol ure vozi, t|'n,'ul),-ta in podobna nekakšnemu Tist7aiu. Na vrhu je zelo pihalo. Je v Atenah na sploh • »adno, pravijo, da nenavadno t^V^tek decembi •a. In pri vsem J,h je pestila še naftna kriza. Ateni!°' veliko restavracijo imajo yini tu na vrhu; da je drago, se f)rjlv 'J1« j o pa tu tudi majhno no c'e,'k«v i" pa čudovit, v.sn razgled. Od tod se šele vidi "'na Aten. Ne vidiš jim konca, da je to morje hiš kot plaz d.ii med obrobnimi hribi v druge A^,. e- Od tu imaš kot na dlani • sta(lion- Fniks< kJer s<) "^J-ki 8, fiziotr rapevtka v bolnici Jesenice, članih izvršnega odbora občinske konferen* ce SZDL Radovljica. »Med nalogami, ki j'1}1 pred komuniste postavU." resolucija o socialni nolit'' ki, bi morali posebej poud*' riti tudi problem varstv* ostarelih ljudi. Naša občin* je po starostni struktur precej stara. Zato bom" predvideno gradnjo do"1, za ostarele dosegli, da . ljudje ne bodo odtrgani f svojega okolja in domačij tako kot so bili doslej. N*® oskrbovanci so namreč tre nutno raztreseni po vSj| Sloveniji. Prav zato nismo mogli ugoditi vseJI, prošnjam za sprejem v in smo reševali le najnUJ nejše primere. Menim, merilo humanosti družbe tudi v tem, k8"-skrbimo za ljudi, ki so n stara leta ostali sami in : lehni. Danes v vsespj0* naglici včasih pozablja01 ^ na ta problem. Zato bi n* rali, ko govorimo o nosti, imeti pred očmi tu ^ položaj ljudi, ki so že d^ svoj prispevek k razvoj naše skupnosti.« Prvi del četrtega poglavja poročila posebej govori o vprašanjih uvajanja načel demokratičnega centralizma. V njem je zapisano, da je bilo to načelo v določenih strukturah ZK potisnjeno ob stran in zavrnjeno, bili pa so celo poskusi, da bi njegovo bistvo izkrivili v birokratski centralizem. KRANJ RADOVLJICA Demokratični centralizem — revolucionarno orožje Zveze komunistov (Iz 4. poglavja poročila za 10. kongres ZK.J) JESENICE »Po moje je najbolj pomembno, da deseti kongres da poudarek stabilizaciji gospodarstva, predvsem bi bilo treba spregovoriti o gospodarskih neskladjih in o nadaljnjem razvoju gospodarstva. Pri slednjem mislim predvsem na koordinirano usmeritev celotnega gospodarstva in na jasnejšo opredelitev glede cen. Nič manj pomembno pa seveda ni samoupravno planiranje. Doslej nam to ni najbolje uspevalo, zato smo bili priča najrazličnejšim napakam in nesorazmerjem. Menim, da bi morali .planiranje kot osnovno samoupravno vrednoto opredeliti tako, da bodo vanj vključeni vsi gospodarski subjekti, krajevne skupnosti, delovne organizacije, občine., republike in zveza. Kongres naj bi o tem dal jasno usmeritev, saj bo tako v veliki meri prispeval k stabilizaciji gospodarstva in razreševanju drugih gospodarskih in družbenih procesov. Razen tega pa sem prepričan, da bodo Sklepi VII. kongresa zveze komunistov Slovenije, kakor tudi sklepi drugih republiških kongresov in pokrajinskih konferenc zveze komunistov, pomenili sestavni del sklepov X. kongresa ZKJ.« »Na kongresu bom delal v komisiji za družbenoekonomske odnose in nameravam tudi razpravljati. Po moje bi morala na kongresu priti do izraza izhodišča in stališča republiških kongresov in pokrajinskih konferenc zveze komunistov. Pričakujem, da bo veliko govora o vlogi in položaju delavca, o uveljavljanju njegovih pravic in dolžnosti in seveda tudi o osebnih dohodkih. Glavno delo pa seveda čaka komuniste in vse člane naše skupnosti po kongresu. Mislim, da bo zveza komunistov v prihodnje morala posvetiti glavno skrb prav delavcu; njegovemu materialnemu, socialnemu in družbenemu položaju nasploh.« Pripravljena poročila in resolucije, o katerih bo tekla razprava na kongresu, dajejo komunistom močno idejno orožje v nadaljnjem boju za socialistično preobrazbo naše družbe. Pri tem pa menim, da se moramo na desetem kongresu predvsem dogovoriti o metodah in sredstvih delovanja komunistov, ki naj zagotove, da se bodo lepe besede resolucij spremenile v trajno in učinkovito dejavnost. Vsakdo naj ve, kaj je dolžan storiti, da bodo hotenja iz* ražena v resolucijah postala stvar, za katero se splača boriti in žrtvovati.« LUDVIK KKJZAR: rojen 1928, član ZK od 1950, strojni ključavničar, sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov, pred tem je bil vodja materialne službe v jeseniški železarni, član Medobčinskega sveta ZK za Goren jsko. mladih komunistov pri občinski konferenci ZK. Začeti tam, kjer so možnosti Gotenjska je dosegla zavidanja vredno stopnjo družbenopolitičnega povezovanja, kar se kaže v številnih uspešnih političnih akcijah. Pred oblikovanjem je skupščina skupnosti gorenjskih občin, podobno pa se organizirajo gorenjske organizacije ZKS, SZDL, sindikati, mladinska organizacija, borci itd. Dosežena je bila idejnopolitična in akcijska enotnost, ki se kaže predvsem v pripravah na 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ ter pri volitvah v delegatske skupščine občin, republike in zveze. Veliko skupnih nalog pa Gorenjsko še čaka pri uresničevanju ustavnih dopolnil in oblikovanju statutov občin in krajevnih skupnosti, ki niso nekaj dokončnega, temveč jih je treba sprotno prilagajati praksi. Posebne pozornosti bo moralo biti deležno delo v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in interesnih skupnostih, ki so temelji samoupravne socialistične družbe. To ni le naloga organizacije ZK, temveč obveza, dana delovnim ljudem, vseh družbenopolitičnih organizacij, skupščin, skupščinskih'izvršnih svetov itd. Zato je treba vse omenjene organizacije in organe kadrovsko okrepiti iti zagotoviti delovnim ljudem vse pridobitve zapisane v ustavi in izrečene na 7. kongresu Zveze komunistov Slovenije. Na Gorenjskem imamo v delegacijah za skupščinske zbore več tisoč ljudi, ki so dobili na volitvah popolno podporo. Zato je treba zaupanje delovnih ljudi upravičiti in oblikovati pravilne odnose delegatov do delegacij na eni in delegatov do ljudi, ki so jih izvolili, na drugi strani. O uresničevanju ustavnih dopolnil in sklepov 7. kongresa slovenskih komunistov, pešanju gospodarske moči Gorenjske in šibkih točkah ter možnostih gospodarskega povezovanja naše regije je bilo največ govora na ponedeljkovem posvetovanju, ki ga je sklical sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Martin Košir. Udeležili so se ga najvidnejši predstavniki družbenega in političnega življenja gorenjskih občin. Kazen sklicatelja so v razpravi sodelovali Jože Bohinc, Mara Thaler, Ludvik Kejžar, Tone Volčič, Franc Šifkovič, inž. Vili Logar, Ivo Ščavni-čar in Janez Jemec. Na Goren jskem je nujno potrebno sprotno analizirati gospodarska, gibanja, ki žal niso preveč obetavna. Zaradi podražitve surovin (na Gorenjskem prevladuje predelovalna industrija in so jo zato podražitve prizadele) se je akumulat ivnost gospodarstva zmanjšala, naraščanje dohodka pa je zato počasnejše kot v republiki, čeprav so imele lani le 4 organizacije izgubo in so terjatve do kupcev padle. Prav tako nimamo nepokritih investicij. Žal gospodarstveniki in družbenopolitični delavci nimajo vedno na vol jo iskanih (svežih in najnovejših) podatkov. Nemogoče je delati, je dejal predsednik kranjskega izvršnega sveta Franc Šifkovič, da sredi maja še vedno razpravljamo na osnovi podatkov s konca lanskega leta. Organizirati moramo ustrezno skupno službo in se pravočasno lotiti izdelave petletnega družbenega razvoja Gorenjske. Zadnjega smo sprejemali šele, ko se je obdobje prevesilo že v drugo polovico! Govorniki so opozarjali na nujnost gospodarskega povezovanja Gorenjske. Začnimo vsaj tam, je dejal nekdo, kjer imamo »platno in škarje v rokah«. To so predvsem čevljarska industrija, gozdarstvo in lesnopredelovalna industrija. Sedaj pa delamo tako, da S »škarjami režemo po zraku«. Vzporedno s tem bo treba skrbeti za ustrezno kadrovsko politiko, kar bo Zveza komunistov vedno zagovarjala. Dogaja se, da sicer glasno zagovarjamo povezovanje, v sredinah, k jer delamo, pa ravnamo drugače. Torej je nujno potrebno precej spremeniti tudi v mišljenju. Možnosti povezovanja in sodelovanja se ponujajo v gradnji energetskih virov, v turizmu, bogatenju prehrambene "osnove (Goren jska bi morala izdelati svoj »zeleni plan«), tekstilni industriji ter zaposlovanju. Počasna rast zaposlenosti na Goren jskem kaže, da sorazmerno malo vlagamo, je dejal v razpravi predsednik tržiškega izvršnega sveta inž. Vili Logar. Ob vsem tem nam mora biti prvenstvena skrb za delovnega človeka in uveljavljanje njegovih pravic. Okrepiti moramo organe delavske kontrole in še naprej preprečevati neupravičeno bogatenje. Martin Košir je sodil, da bi kazalo oblikovati regijski sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter po organizacijah združenega izdelati programe skrbi za delovnega človeka. Uspešno uresničevanje ustave in sklepov kongresa ZKS je odvisno predvsem od oblikovanja resničnih delegatskih odnosov in uveljavljanja pravic delovnega človeka v združenem delu. Več pozornosti bo treba posvetiti samoupravi v krajevnih skupnostih in interesnih skupnostih, krepiti občinske izvršne svete ter vzpostaviti sodelovanje med njimi in skupščinami ter n jihovimi vodstvi. V akcijah moramo biti, kot je dejal Ivan Ščavničar z Jesenic, enotni in kar se da k«uikretni! J. Košn jek W j% CSS* o Sobota — 25. maja 1974 -- Pred 10. kongresom ZKJ objavljamo odlomek i z pogovora, ki ga je imel predsednik republike in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Josip Broz-Tito 17. maja 7. glavnim in odgovornim urednikom Komunista Milanom Itakasom. Navajamo odgovor na prvo vprašanje, ki se je glasilo: Tovariš predsednik, smo neposredno pred desetim kongresom ZKJ. IVosimo vas, da ocenite, s kakšnimi rezultati prihaja Zveza komunistov Jugoslavije na deseti kongres? S kakšnimi rezultati prihajamo na deseti kongres ZKJ, bomo najbolje videli na samem kongresu iz referatov, razprav in drugih dokumentov. Potemtakem bo to najbolje ocenil sam kongres. Mislim, da Zveza komunistov Jugoslavi je prihaja na * svoj deseti kongres z velikimi rezultati. Uresničili smo osnovne obveznosti, ki smo jih prevzeli na devetem kongresu. Zlasti smo storili veliko po 21. seji predsedstva ZKJ, ki je imela izredno velik pomen za razčiščevanje stanja v naši partiji in po pismu izvršnega biroja, poslanega članom in organizacijam ZKJ. Predvsem se je okrepila idejnopolitična enotnost v zvezi komunistov, močno se je povečala mobilnost in akcijska sposobnost članov, organizacij in vodstev ZKJ. Naša partija je ukrepala, da bi odpravila slabosti v lastnih vrstah in še bolj uveljavila svojo vlogo revolucionarne avantgarde, na kateri počiva zgodovinska odgovornost za naš samoupravni socialistični razvoj. Mnoge teh slabosti smo že premagali. Potrdili smo sposobnost zveze komunistov kot avantgarde delovnih ljudi tudi v sedanjem obdobju naše revolucije, ki se kljub vsem težavam še vedno nepretrgano nadal juje. Knotnost Zveze komunistov Jugoslavije se je popolnoma izrazila tudi na kongresih zveze komunistov republik in na pokrajinskih konferencah. V prejšnjem obdobju, kot je znano, se je v posameznih vodstvih izkazala neenotnost, medtem ko je bila baza zveze komunistov vedno enotna. Zato je tudi bilo možno v razmeroma kratkem času brez kakšnih večjih potresov na human in demokratičen način odpraviti tiste, ki so nasprotovali politiki ZKJ. To je prav tako dokaz moči Zveze komunistov Jugoslavije in naše družbe v celoti. Zelo sem zadovoljen S tistim, kar smo dosegli. Zveza komunistov se je povsod uveljavila kot vodilna sila celotnega razvoja in kot povezovalni dejavnik naše družbe. Pokazalo se je, kako brezpomembne so bile trditve, da zveza komunistov ni* več tako potrebna, da se samoupravljanje lahko razvija brez nje in zagotovi enakopravnost narodov in narodnosti. Začela so se celo širiti mnenja, da je vloga ZKJ zastarela stvar, da se nima več v kaj vmešavati itd. Poudaril bi tudi to, da se je v preteklem obdobju izkazalo, da je načelo demokratičnega centralizma nujen organizacijski temelj naše partije in pogoj njene učinkovitosti v revolucionarnem boju in graditvi sam o u pra v n i h socialističnih odnosov. Prav to načelo so zanikali frakcionaši in anarho-liberaii, ker so želeli spremeniti zvezo komunistov v raz-hlinjeno organizacijo, ki naj bi se ukvarjala s stranskimi vprašanji, ne pa z organiziranjem delovnih ljudi v boju za revolucionarne spremembe. Zveza komunistov nam je tudi danes potrebna, mi tako zvezo v veliki meri že imamo — enotno in učinkovito, katere članstvo ne sodeluje le pri izvajanju, temveč tudi pri ustvarjanju partijske politike, v_/ CKFHKIN: rojen 1911, W r <>(l U)4.r), zaposlen v Alplesu v kadrovski službi, član občinske konference ZK, %,^.»vetih in komisijah občinske »Kongres bo nedvomno Odgovoril na prenekatera j)eJasna vprašanja. To je Razvidno že iz obširnega Kladiva, ki smo ga dobili si delegati in o katerem je ekla v zadnjem času raz-Pj'ava tudi med komunisti. področji sta kadrov-, Ra problematika in družini standard. Mislim, da ° kongres potrdil, da ni le naloga osnovnih, marveč tudi srednjih in višjih šol, da v prihodnje posvetijo večjo skrb političnemu delu in marksistični vzgoji bodočih strokovnjakov. Na področju družbenega standarda pa bi v stališča kongresa morali zapisati in potem skrbeti tudi za uresničitev, da bomo hitreje in bolj organizirano delovali na področju urbanizma in gradnje stanovanj za tiste delavce, ki jih sami zaradi nizkih osebnih dohodkov ne morejo zgraditi.« BORIS JANC: rojen 1935, Član ZK od 1901, kvalificiran ključavničar v Peko Tržič, sekretar aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev pri občinski konferenci ZK in član komiteja občinske konference Z K Tržič. »V naši tovarni je okrog 120 članov zveze komunistov in od teh kar 60 odstotkov neposrednih proizvajalcev. Mislim, da smo doslej premalo naredili za izobraževanje in izpopolnjevanje le-teh. Zaradi nepoznavanja problematike smo včasih zato priča navidezni nezainteresiranosti komunistov za pomembne odločitve. Marsikdo včasih čaka, da se bo nekdo drug zavzel zanj, namesto, da bi sam opozoril na nepravilnosti. Skratka gre za osve-ščanje delavcev. Res je, da smo o tem dokaj splošnem problemu že nekajkrat govorili, res je, da imamo o tem napisana stališča in študije, vendar menim, da ne bo odveč, če bo to vprašanje na kongresu ponovno postavljeno. Ko sem prebiral predkongresno gradivo in predlagane resolucije, sem opazil« da je izobraževanju in obveščanju namenjeni velik poudarek. Vseeno pa me je nekaj motilo. Vsi materiali so precej nerazumljivi, v njih je precej tujk, ki jih prenekateri delavec težko razume. Mislim, da bi se na kongresu lahko bolj razumljivo izražali.« Pripravil A. Zalar »Deseti kongres ZKJ je po vsebini potrditev tistega, kar smo že nekajkrat rekli. Mislim, da je glavni problem, kdaj in kako bomo vse to uresničili v praksi. Od vsebinskih problemov obdelanih v predkongresnih materialih pa je po moje na prvem mestu uveljavljanje ustave, uveljavljanje delavca v delovnem procesu, njegova možnost za ustvarjanje in odločanje. Glede na zaključke sedmega kongresa ZKS, ki je dal odgovor na nekatera splošna in tudi slovenska vprašanja in glede na slovenske izkušnje v določenih praktičnih problemih, pa bi po moje morali dati poseben poudarek samoupravnim interesnim skupnostim, sporazumevanju in dogovarjanju. Razen tega menim, da imamo v Sloveniji nekaj dobrih izkušenj glede organizacije in urejanja kmetijstva in glede kadrovskih vprašanj. Te izkušnje bi morali na kongresu posredovati delegatom iž drugih republik.« TRŽI C JANKZ BKDINA: rojen 1940, član ZK od 1959, diplomiran ekonomist, namestnik glavnega direktorja Peko Tržič, bil je sekretar komiteja občinske konference ZK Tržič in član centralnega komiteja ZKS. »Na Gorenjskem bomo še kako zainteresirani, da se sprejeti sklepi na kongresu tudi čimprej uresničijo. Sicer pa mislim, da je za to področje še kako pomembno vprašanje stabilizacije našega gospodarstva. Kongres bo o tem moral reči odločno besedo, in sicer predvsem glede planiranja. Planiranje in usmerjanje gospodarstva je tudi osnovni pogoj za stabilizacijo. Zadnje čase gredo vsa naša prizadevanja v združevanje gospodarstva. Zame to pomeni usklajevanje interesov in dogovarjanje za bolj enotno načrtovanje, saj je prav neusklajenost v razvoju posameznih panog bila največja ovira za hitrejši razvoj. Zato bi morali planiranju na osnovi znanstvenih metod in tržnih zakonitosti dati večjo težo in pomen. Tako se nam v prihodnje ne bi moglo dogoditi, kar se je zgodilo na primer v čevljarski industriji. Zmogljivosti v čevljarski industriji so danes izkoriščene le 70-odstotno. S tem nepopolnim obratovanjem proizvedemo v državi 43 milijonov parov obutve na leto, doma pa jih lahko prodamo največ 27 milijonov parov. Vse ostalo moramo izvoziti. Menim, da smo se v preteklosti tu »za-planirali,« danes pa imamo prav zato težave, ker največkrat ne vemo, kako in kaj planirati v naši panogi.« ŠKOF J A LOKA Inž. MARKO VRANIČAR: rojen 1940, član ZK od 1957, strojni inženir, komercialni direktor LTH, bil je sekretar komiteja občinske konference ZK Skofja Loka. ANGELCA VIDIC, rojena 1925, Jla •lca ZK ()d H)44< inženir organi-SlliCli^ dela, direktorica kadrovsko 'osnega sektorja v tovarni Klan j. "egunjah, predsednica kadrovske m|si.ie pri občinski konferenci ZK, ^fica statutarne komisije ZKJ. »Na desetem kongresu ZKJ bom sodelovala v komisiji za organiziranost in razvoj ter statutarna vprašanja. Za to komisijo sem se odločila že zato, ker sem bila na sedmem kongresu ZK Slovenije izvoljena v statutarno komisijo ZKJ. Mislim, daje slovenski kongres komunistov veliko prispeval k boljšemu delu zveznega kongresa. Vsebina in stališča slovenskega kongresa bodo nedvomno obogatila stališča desetega kongresa ZKJ. Želim pai da bi na kongresu našlo fstrezno mesto tudi tako •iienovano kadrovsko Vprašanje in izobraževanje. Lahko rečem, da smo izobraževanje oziroma vzgojo komunistov v zadnjih deseti h letih precej zanemarili. Tako je med komunisti danes vrsta takšnih, ki niti v grobem niso poznali statuta zveze komunistov, kaj šele da bi se poglabljali v druga pomembna vprašanja. Mislim, da nas po kon-Rresu prav na tem področju čaka veliko dela.« Indijsko priznanje učenki iz Loma V Lomu pod Storžičem 11 a so bili prijetno presenečeni, k<\ je iz New Delhija v dalnji Indiji prišlo sporočilo, da je bila hčerka Ada Tišler, učenka 7. razreda osnovne šole heroja Grajzerja v Tržiču nagrajena na mednarodni razstavi otroških risb. Veseli so bili njeni starši in Adin profesor likovnega pouka Vinko Ribnikar, ki je za razstavo v Indiji odbral pet risi), med katerimi je bila tudi slika Ade Tišler, ki jo je avtorica imenovala Mačke. »Ne spominjam se natančno, kako in kdaj je slika nastala. Zdi se mi, da smo se učili senčenja in /,a osnovo sem i/hrala igro mačk,« pripoveduje. Učenje ji ne povzroča preglavic, čeprav mora vsak dan peš v šolo in nazaj. Najmanj H kilometrov prepešači Ada vsak dan. »Čeprav pravijo, da imam za risanje nekaj talenta in da tisto, kar narišem, dobro narišem, likovni pouk ni moj najljubši predmet. Rajši imam matematiko, zgodovino in slovenščino. Po končani osemletki se bom najverjetneje vpisala na gimnazijo,« pravi s pomočjo mamice Ada. Mala umetnica tako visokega priznanja-ni pričakovala, saj so v Nevv Delhiju strogi ocenjevalci izbirali-med risbami, ki so jih v Indijo poslali iz 115 držav vseh celin. Po pošti je že prejela katalog, v katerem je njena fotografija in nagrajena slika. Kmalu pa želi dobiti še nagrado, ki jo bo vedno spomin jala na priznan je svetovne vrednosti. -jk Tukaj šolski radio Rdeča roža »Rastejo trave in misli, raste in širi se dlan, rastema z njo pionirji v velik pokončen dan. Danes so pravljice naše...« S takim uvodom se je začela prvomajska oddaja šolskega radia Rdeča roža na osnovni šoli v Železnikih. To je bila le ena izmed neštetih, saj so na sporedu vsak petek v drugem odmoru. Trajajo približno 15 minut, odvisno od tega, čemu jo posvečamo. Npr. prvomajska oddaja je trajala 12 minut. Prijetno je med šolsko malico poslušati popevke, toda učenci ne vedo, koliko dela je vloženega v vsako oddajo. Res je, da od- To sem pa jaz ,»Najprej bi se vam rada predstavila. Sem Lukočič Tina, Tinkara, Martina, kakor je komu ljubše, tako naj me pa kliče. Toda najraje sem Tina. Mislim, da smo s tem že dovolj zavlačevali in da gremo lahko naprej. Sem učenka 6. č razreda in hodim na osnovno šolo Franceta Prešerna, Kranj, seveda. Če hočete, vam lahko navedem nekaj svojih osebnih podatkov. Nočete! Prav, pa nič, če nočete. Aha, radi bi zvedeli nekaj mojih slabih in dobrih lastnosti. da, lahko vam jih veliko naštejem, ampak jih je preveč, slabih in dobrih skupaj. Moje dobre lastnosti so, da rada berem, kupujem itd. Slabih lastnosti pa je gotovo več. To so: zvečer me morajo poditi spat, zjutraj pa naganjati iz postelje. Tudi pomivam ne prav rada. Moja najgrša lastnost pa je, da se zelo rada odgovarjam mamici, očku ne toliko, ker je bolj strog. Pa trmasta sem tudi, a le včasih. Ko sem bila majhna, sem bila zaradi trme nekajkrat zelo tepena. Na mojo srečo samo ,nekajkrat'. Upam, da ste dovolj zvedeli o meni, če pa niste, pa tudi prav. Zdaj pa lepo /tozdrav-Ijeni.« Tina Lukočič, (j. č r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj s šolskih klopi Učenke osnovne šole Staneta Žagarja iz Upnice pri Kropi. Gorenjske šahovske prvakinje med mlajšimi pionirkami. — Foto: F. Perdan Zadel sem na loteriji daje šolskega radia učenci radi poslušajo, res pa je tudi, da je s pripravljanjem oddaje veliko skrbi in težav, zato je najbolje, da se pomenimo o nastanku in snemanju oddaje »Rdeča roža«. Največkrat se literarni krožek in krožek OZN že med tednom domenita, kaj bomo sploh posneli na magnetofonski trak. Literarni krožek pod vodstvom tov. Sedejeve prispeva dobre spise učencev, krožek OZN, ki ga vodi tov. Završanova, zbira politične dogodke doma in po svetu, glasbo in spremni tekst pa prispeva tov. Trojarjeva. To so tri glavne veje šolskega radia. Potem pa so tu še glasbene točke, recitatorke in še je členov, ki pripomorejo k nastanku dobre oddaje. Magnetofon pa urejujeta sodelavca Rajko in Miloš. In potem snemanje . .. Zberemo se v četrtek ali petek ob 7. uri in začnemo snemati. Pozor, snemamo oddajo! Za uvodnimi besedami se zvrstijo »dogodki in odmevi« iz sveta in domovine, zvrti se nekaj uspelih popevk, nato pa pričnemo s snovjo, kateri je oddaja namenjena: če je Prešernu, preberemo nekaj njegovih pesmi, če Bevku nekaj njegovih črtic, zatem objavimo kak uspešen spis, nato nanizamo nekaj vesti o športu in uspehu naše šole, na koncu pa se oddaja zaključi s pionirsko himno. .Jože Bogataj, 7. c r. osn. š. Železniki Nekega dne mi je mati dala denar. V neki reviji sem zasledil, da prodajajo srečke. Vsote za nagrade so bile mamljive. Šel sem kupit srečko. Težko sem čakal dneva, ko bodo žrebali. Mami o tem nisem ničesar povedal. Samo priganjala me je, naj dam denar v hranilnik. Seveda, saj ni vedela, da sem s tem denarjem kupil srečko. Vsak dan sem pregledal vse revije, ki so izšle, da bi našel srečne izžrebance te loterije. Čez kakšen teden pa sem to našel v časopisu. Gledal sem številke in .skoraj obupal. Zelo sem se razveselil, ko sem nekje bolj pri koncu ugledal mojo številko. Vsota, katero sem zadel, ni bila posebno velika v primerjavi z drugimi. Bil pa je le denar. Bilo ga je približno petdeset starih tisočakov. Skoraj desetkrat več, kot je stala srečka. Doma pa tega nisem nikomur povedal. Oče mi je drugega dne že grozil, da mi bo izprašil hlače, če ne bom dal denarja, ki mi ga je dala mama. Denarja nisem mogel več skrivati. Dal sem mu ga. Toda zelo se je začudil, ko je namesto nekaj dinarjev, ki jih je pričakoval, zagledal desetkrat večjo vsoto. Domačim sem moral povedati vse od začetka do konca. Bili so zelo veseli. Sam pri sebi sem pa pomislil, kaj ko bi kupil še kakšno drugo srečko. Denar so mi dali v banko. Kaj se je zgodilo z n jim, sem že pozabil. Po tem dogodku sem kupil še veliko srečk, toda nikoli nisem ničesar zadel. Obljubil sem že, da ne bom kupil nobene srečke, toda zmeraj se spomnim, morda pa bom le kaj zadel kot takrat in jo zopet kupim. _ n Igor Ribnikar, 5. č r. osn. šole France Prešeren, Kranj Presenečenje V letošnjem letu praznuje trgovsko podjetje Murka iz Lesc 20-let-nico ustanovitve. Ob tem pomembnem jubileju so razpisali natečaj za pisanje prostih spisov o podjetju Murka. Natečaja smo se udeležili tudi učenci radovljiške šole. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo dobili vabila, naj se v soboto, 18. maja, zglasimo na upravi podjetja Murka. Tam so nam pripravili lep sprejem, nato pa sta nam direktor podjetja in predsednica delavskega sveta izročila dragocene knjižne nagrade. Za darilo se še enkrat najlepše zahvaljujem, podjetju pa želim še mnogo uspehov v nadaljnjem delu. Nina Čebulj, 7. d r. osn. šole A. T. Linharta, Radovljica Titu sem izročila šopek cvetja v pozdrav Bilo je pri zajtrku. K meni je prišla sošolka z naročilom: »Mir* jana, tovariš ravnatelj te kliče-Takoj moraš v šolo!« Več mi nl vedela povedati. Hitro sem stekla v šolo. Med potjo sem se spraševala, čemu ta naglica, zakaj me kličejo. S takimi mislimi se«1 prihitela v šolo. Tam mi je tovariš ravnatelj povedal, da bom tovarišu Titu izročila šopek nagelj* nov ob njegovem prihodu v Slovenijo. Pozdravil pa ga bo še en učenec z naše šole. Potem smo se odpeljali najprej na občino, nato pa na brniško letališče. Tam je bilo treba nekaj časa čakati. Medtem so nam dajali še vsa potrebna navodila. Dobila sem velik šopek, ki naj bi ga i?" ročila tovarišu Titu, učenec i#z Ljublja e pa tovarišici Jovanki-Končno je nastopil najbolj napet trenutek. Zagledali smo letalo, k1 je pristajalo. Tovariš Tito se je najprej pozdravil z najvišjimi voditelji Slovenije. Nato pa smp prišli na vrsto mi — pionirji« Učenec z naše šole je tovariš0 Tita lepo pozdravil. Jaz sem nju izročila šopek in mu stisnil® roko. Roko sem stisnila tudi tovarišici Jovanki. Zahvalil ge nam je z besedami: »Hvala vani» pionirji. Želim, da se pridno uči* te, da nas boste nekoč nasledili-* Nato se je s spojim spremstvo!*1 odpravil na Brdo pri Kranju* kjer je preživel prvomajske praz* nike. Premišljevala sem, kako hitro se je vse zgodilo. En san* trenutek in vse je bilo končano, pozdravni govor, stisk roke . • • Včasih se mi zazdi, da sem »e sanjala. Toda fotografija, ki sem jo kasneje dobila v spomin na ta dogodek, mi dokazuje, da je bila vse to resnica, nepozabna res* niča. Mirjana Stare, 4. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kran j Dragi naš tovariš Tito Vse najboljše za tvoj rojstni dan ti želim. Tako voščim za osebni praznik stari mami, očku, mamici, bratu in prijateljici. To so skromne besede, ki povedo, da sem se spomnila praznika, povedo naj, da sem se jih spomnila in jim to iskreno izrekla. Zato, ker jih imam rada in jih spoštujem. Dragi Tito, vse najboljše za tvoj rojstni dan! Tako ti želi tvoje enaindvajsetmilijonsko ljudstvo, tako ti želi velik del sveta! Za tvoj rojstni dan ti bo voščilo izrekla v srcu sleherna od dela izmučena ženica in starček, ki si jima ti s svojim bogatim delom, s svojo široko dušo poklonil mirno jesen življenja. Vse najboljše ti bodo izrekli delavci za stroji, kmetje na polju, študentje na fakultetah, vojaki. Prav tako iskrena želja bo prišla iz ust najmlajših, ki jim je tvoj rojstni dan še poseben praznik, praznik mladosti. Mladi smo, zato so nam bila izkoriščanja in ponižanja naših dedov in babic v stari Jugoslaviji raz-odeta le iz knjig. O strahotah druge svetovne vojne nam pripovedujejo v šoli, starši in nekdanji borci. Težka je bila borba za osvoboditev izpod nemškega jarma, borba za svobodo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov. Vsaka stvar, ki je težko pridobljena, je toliko bolj cenjena. Zato vedi, dragi Tito, mi mladi se zavedamo žrtev in samoodpovedi vseh vas, ki ste nam omogočili mirno življenje. Spoštujemo in cenimo to, kar imamo: mir, svobodo, enotnost, demokracijo. Hkrati pa se zavedamo, da vam veliko dolgujemo. Zato vam obljubljamo, da bomo vse, kar ste nam poklonili, obdržali in da se bomo borili proti vsakomur, ki bi hotel segati po naši svobodi in enotnosti. Malo je takih kot ste vi. Vse življenje se borite za enotnost in enakopravnost ter lepše življenje delovnih ljudi. Za ta velika načela ste se borili že pred vojno in se borite tudi danes. Danes ni miru na svetu in vi ste borec, ki ga mnogi narodi upoštevajo kot izkušenega človeka. Borba za mir ni lahka, saj na zemlji še zdaleč ni miru in sožitja med narodi. Borite se proti mnogim nasprotnikom, ki so veliko močnejši od vas, a vaša volja in zavzetost za stvar jih premaga. Spoštujemo vas in svetel ideal ste nam. Radi bi nam omogočili lepo življenje, zato hočete ohraniti neodvisnost in svobodo naše države. Če bo kdaj prišlo do vojne, lahko računate na nas. Podporo boste našli med mladimi ljudmi, in ta ne bo majhna. Vedno bi se borili za domovino in svetle ideale, za katere ste se borili vi, tovariš Tito s svojimi tovariši. Nikomur je ne bomo dali, saj je bila cena zanjo previsoka. Plačalo jo je na tisoče nedolžnih ljudi s svojimi življenji. Mi bi bili pripravljeni storiti enako. Vaša želja je, da bi vladal na svetu mir in enotnost. To nas združuje in enotni smo proti ljudem, ki hočejo uničiti prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi-Vedno vam bomo sledili v borbi za pravično stvar. Dragi Tito, tudi jaz dobro vem, da si stal na čelu borcem ti, da si še danes na čelu vseh naprednih in miroljubnih ljudi, doma in po svetu* In moje srce ti z ljubeznijo kliče: »Še na mnoga zdrava in uspešna leta!« Brigita Bizjak, 7. r. osn. šole F. S. Finžgarja, Lesce OFENZIVA NA E3LIEG02 NAPISAL: PETERA ANTON-IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Bar in jaz sva vrgla vsak po dve bombi v kotanjo, dane in Mitja pa sta kar stoje kosila z mitraljezi. Zagnali smo takšen hrup, da so se Nemci presenečeni raz bežali na vse strani, misleč, da nas je mnogo. Tako.smo se prebili z Blegoša proti Zet ini. Svabi so za nami valili kamenje, razjarjeni, ker smo jim ušli iz obroča, tako da je bilo nekaj naših obtolčenih. Malo nižje pod cesto smo se ustavili, bili smo izmučeni in so nekateri prosili za nekaj minut oddiha, da bi se vsaj malce odpočili. • - Ta oddih, ki ga je komandir dovolil, je bil kasneje za ^ usoden. Takrat bi se morali prebiti v dolino in nap>'cJ. M atenski vrh. Nadaljevali bi pot v Gabrško goro in zunaj blegoške ofenzive. Sva bi so sklepali, da smo M' [ štajerska skupina, zato so Vse sile posledi za navit. radio poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. '• 9. 10. (danes dopoldne). 11. 12. 13. 14. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radij-8*» dnevnik), 22. 23. in 24. sobota, 25. maja 1,:"' Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 ^»onirski tednik, 9.35 Studio za najdene sklad-??> 9.50 Predstavljamo vam, 10.15 Glasbeni dro->'• od tu in tam, 11.20 Z nami doma in na poti, <10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski "asveti, 12.40 Cez travnike in polja. 13.30 Pri-Poročajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po ■'"Roslaviji, 15.40 Pojo naši operni pevci, 16.00 vrt.''.iak, 16.45 S knjižnega trga, 17.10 Kitara v r'tmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se j"' isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, 20'Vtt'' !9'15 Minute ansamblom Atija Sossa, w .' Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 ™aJnni ansambli zabavne glasbe, 22.20 Oddaja naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom * a v '"»vi teden program n',1 ''ober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.(H) **irasli tako - kako pa mi?, 14.20 Majhni an-"amhli. H.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče Ki()r le,')ih melodij, 16.00 Pet minut humorja, l(! > S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, >•40 Rezervirano za mlade, 17.40 Svet in mi, L•S pevko Ireno Kohont, 18.00 Vročih sto '»»vatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pevcev '»baviie glasbe l^oV' Program (j •"•> Znanost in družba, 19.20 Umherto Gior-2, 'C): A udre Chčnier, opera v štirih dejanjih, Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz slovenske P(>w.ije D nedelja, 26. maja H) Dobro jutro. 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Se IJ tovariši, 10.05 Srečanja v studiu 14. Vm Našj poslušalci čestitajo in pozdravljajo, n,'s <>b 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Hu-]4 orH\ tmn,rzzo- 17 05 Nedeljsko športno popoldne, »i' i . '■ kar stf izbrali, 22.55 Iz slovenske 1'onkdklikk, 27. maja I)»hro jutro. H. 10 Glasbena matineja, 9.05 •ahk'! 8,VH l)rav'ji< zgodb. 9.20 Pisana paleta l><>/ Klr,sl>e' 9 40 IVt minut za novo pesmico in •H-k av' za m'«de risarje, 10.15 Za vsakogar ji^ 11.20 /, nami doma in na poti, 12.10 •'i;,s a,lsa'"bli v studiu 14, 12.30 Kmetijski p. v«'ti, 1140 S tujimi pihalnimi godbami, 1-130 -((»''m vam' ,4 I() Amaterski zbori pojo, lr»*40 , s' poslušalci čestitajo in pozdravljajo, '•'(K ■(l,,?s Massenet: '-e (,'(l- baletna glasba, Sjjj *11 i l.jak, 17.10 Koncert po željah poslu-I h 4 J.'v' I H. li> Lahka glasba slovenskih avtorjev, ' mterna 4K9, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 *tav|'-,<' * anK«>»blom Vilija Petriča, 2().(K) Pred-(■(),,, J«n«, vam posnetek Mozartove opere Kiga-l '. syatha, 22.15 Za ljubitelje jazza, 23.05 Li-r»i nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo 'bi, Kov .''morama zvokov. 14.(M) Nenavadni po-variet' 'l20 '>()P lelegrami, 14.35 Glasbeni r^vj: 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih |>ci„. ."'-"O Kulturni mozaik, 10.05 Slovenske '"ta ■ l(i'4() Rezervirano za mlade, 17.40 •loj' "i,s,'ga gospodarstva. 17.50 Z ansamblom •S |ii a Kampiča, 18.00 Izložba hitov, 18.40 hl"> orkestrom RTV Ljubljana ,!».or/'iprofram sitih zborovske zakladnice, 19.30 I/, klavir-l.iti»r Vf" 'ai'ij Ludvviga van Beethovna, 19.50 Vw\.,'.-rni vW,'r- 20.35 Za praznik pomladi. 21.15 Mas,.l slovenskih skladateljih: Gašper l-Vrd, "'anJ*z Krat ni k Novak, Matija Mahnik, "and Schwerdt, 22.55 1/. slovenske poezije TOR K K, 28. MAJA Hadj ",)r.o jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 l)("H<> j' N"'a./a srednjo stopnjo, 9.35 Poslušali bil,,-, zJj°,-oyške skladbe Stevana Mokranjca, $kal * Nikoleskega, Jakova ( lotov ca in Todora ll.2o ykeK«.. 10.15 Plesi v orkestralnih barvah, l>a, Ve ' ,"ani' doma iu na poti, 12.10 Zvoki in tjjs, orkestra Franka Chackfielda. 12.30 Kme-IVi,'n«-veti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 M.40 vam, 14.10 Srečanje z glasbeniki, ,)(,,i s kitaro, 15.40 Dane Škerl: "»■40 M /a klarinet in orkester. 16.00 Vrtiljak, 'lon, .. as Podlistek. 17.10 Koncertni oder za ,n« m gosta, 17.45 Družba in čas, 18.15 Z I ti. Ja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, J,'ca Mofte Pijadeja 1. Stavek: CP ,p°renjski tisk« Kranj, tisk: Zdru- j; ? podjetje Ljudska pravica, Urorf a' Kopitarjeva 2. — Naslov Mni,StVa in "Prava lista: Kranj, pri rAiadeja 1. — Tekoči račun 5l500.« sdk v Kranju Atevilka Ured 601 2594 — Telefoni: glavni Ut>~<,n,k' odgovorni urednik in wrava 21-190, uredništvo 21-835, H^'^arji 21-860, malooglasni in rofn- iSki oddelek 21-194. — Na-45 letna 90 din, polletna ol?' cena za * številko 1 dinar. 'ProSčeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72. orkestrom Philadelphija, 18.30 V torek na svidenje, 19.(K) Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s triom Slavka Znidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — O. Davičo: Zrenjanin. 21.04 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Skladbe dirigentov Rafaela Kubelika in Leonarda Bernsteina Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.(K) Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.(K) Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Iz današnje vokalno-instrumentalne literature, 22.55 Iz slovenske poezije sreda, 29. maja 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Charles Gounod: odlomek iz opere Faust, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital pianistke Nine Kraljičeve z Reke, 16.(K) Ix>to vrtiljak, 17.10 ,Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.(K) Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.(K) Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevko Alenko Pinterič, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Marjan Kozina — partizanski skladatelj, 19.50 Dva belgijska mojstra XVIII. stoletja, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Slavko Mihelčič, 20.35 Deseta muza, 20.45 Godalni orkester Izraelske filharmonije, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 30. maja 4.30 Dobro jutro, 8.10-Glasbena matineja, 9.05 Radijska Šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 I1«) Tali j inih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje, 14.40 Enajsta šola, 15.40 Poje tenorist Mihael Theodore, 16.00 Vrtiljak, 16. Naš podlistek. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.45 Kulturna kronika, 19.00 Lahko noč, otroci. 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Koncert baritonista Rudolfa Suteja Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.(K) Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.(K) Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 I/, jugoslovanskih oper, 19.45 V korak s časom, 20.IK) Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 21.00 Dubrovniške poletne igre 1973, 22.55 lz slovenske poezije petek, 31. maja 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Sedem dni na radiu. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Koncertne skladbice i/. Bartovega Mikrokozmosa igra Christoph Eschenbach, Ki.(M) Vrtiljak, 16.45 Kozmetično ogledalo, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minule s triom Jožeta Burnika, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan. 13.00 Panorama zvokov, 14.(H) Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete. 15.00 S solisti in ansambli J RT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, '16.40 Za mladi svet. 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cock-tail. 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — W. Sovnka: Pripornik, 19.45 Klavirska glasba Karola Pahorja. 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, prenos iz Slovenske filharmonije, 22.55 Iz slovenski* poezije Kranj CENTER 25. maja amer. barv. film ZDAJ GA VIDlS ZDAJ GA NK VIDIŠ ob 16.. 18. in 20. uri. premiera angl. barv. filma STRAH V NOCl ob 22. uri 26. maja amer. barv. film ZDAJ GA VIDlS, ZDAJ GA NE VIDIŠ ob 15.. 17. in 19. uri, premiera Iranc. barv. filma OBSEDNO STANJ K ob 21. uri 27. maja angl. barv. filnrSTRAH V NOCl ob 16.. 18. in 20. uri 28. maja angl. barv. film STRAH V NOCl ob 16., 18. in 20. uri Kranj 8TORŽIC 25. maja amer. barv. film PET DIVJIH ob 16., 18. in 20. uri 26. maja amer. barv. film SLAUGHTER-JEVA VELIKA .BITKA ot> \A. in 18. uri, amer. barv. film PET DIVJIH ob 16. uri, premiera amer.-it al. barv. filma MRTVEGA PROSI. ŽIVEGA UBIJ oh20. uri 27. maja amer.-ital. barv. film MRTVEGA PROSI. ŽIVEGA UBIJ ob 16., 18. in 20. uri 28. maja amer.-ital. barv. film MRTVEGA PROSI, ŽIVEGA UBIJ ob 16., 18. in 20. uri Tržič 25. maja amer. barv. film JEREMIAH JOHNSON ob 16., 18. in 20. uri 26. maja amer. barv. film JEREMIAH JOHNSON ob 15. in 19. uri. amer. barv. film DETEKTIVOVA LJUBEZENSKA ZBODBA ob 17. uri 28. maja franc. barv. film OPERACIJA LEONTINA ob 18. in20. uri Kamnik DOM 25. maja japon. barv. film OBRAClJN POZI VI NJENIH ob 16.. 18. in 20. uri 26. maja japon. barv. film OBRAČUN PO-Zl VINJENIH ob 15. in 19. uri 27. maja franc. barv. film OPERACIJA LEONTINA ob 18. in 20. uri 28. maja franc. barv. film ZACETNICA NA PLOČNIKU ob 18. in 20. uri Krvavec 25. maja franc. barv. film CAS VOLKOV ob 20. uri Radovljica 25. maja japon. barv. risani film OBUTI MAČEK ob 18. uri. ital. barv. film PAST ob 20. uri 26. maja japon. barv. risani film OBUTI MAČEK ob 16. uri, ital. barv. film VRAG V MOŽGANIH ob 18. uri. franc.-ital. barv. film ZADNJI TA NGO V PARIZU ob 20. uri 27. maja franc.-ital. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU ob 20. uri 28. maja amer. barv. film ZGODBA Z ZAHODNE STRANI ob 20. uri Jesenice RADIO 25. in 26. maja amer. barv. film DVOBOJ 27. in 28. maja amer. barv. CS film SOUN-DER ALI PASJE ŽIVLJENJE 1 Jesenice PLAVŽ 25. in 26. maja amer. barv. CS film SOUN-DER ALI PASJE ŽIVLJENJE 27. in 28. maja amer. barv. film DVOBOJ Kranjska gora 25. maja franc.-ital. barv. film ZADNJI TANGOV PARIZU 26. maja amer. barv. film LETNI MORILEC Železniki OBZORJE 25. maja amer. barv. film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 20. uri 26. maja amer. barv. film ZADNJI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 25. maja angl. barv. film RDECl BARON ob I M, m 20. uri 26. maja angl. barv. film RDECl BARON ob 18. in 20. uri Turistična agencija mmmm—. ++mm Ljubljana, IfŠATOR Trdinova 3 STROKOVNE EKSKURZIJE 7.6. PARIZ — Interclima, Interchimie, Euro|)lastique.3 dni z letalom, cena 2400 din 10. 6. BRUXELLES — Didacta, razstava učil, 3 dni z letalom, cena 2250 din 20. 6. DUNAJ — ogled cvetlične razstave WI(i 3 dni z avtobusom, cena 720 din 20. 6. MUNCHEN — Interforst, medn. rast. gozdarstva iti lesne tehnike 3 dni z avtobusom, cena 930 din Obiščite nas v poslovalnicah in zahtevajte programe! Prodajamo vstopnice za Slovensko popevko v poslovalnicah v Ljubljani na Titovi 19 in Titovi 36 a. tržni pregled JESENICE Solata 8 din, špinača 6 din, korenček 10 do 11 din, slive 21 do 23 din, jabolka 5 din. pomaranče 6,50 din, limone 10.4H. din, česen 25 din, čebula 6 din, fižol 12,80 din, kaša 9,80 din, paradižnik 25 din, ajdova moka 17,50 din, koruzna moka 2,70 do 3,63 din. jajčka 0,95 do 1 din, surovo maslo .18,30 do 46,30 din, smetana 21,24 din, oi'chi 50 <1 in, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje 7,20 din. kislo zelje 5,20 din, cvetača 16 din, paprika 30 din, krompir 2,40 din, novi (> din TRŽIČ Solata 8 do 12 din, špinača 14 do 16 din, korenček 10 do 13 din. slive 18 din, jabolka 5 do 7 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 40 din. čebula 6 din. fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 10 din. čebulček 20 din, paradižnik 25 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5, din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 din, klobase 20 din. skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din. paprika 30 din, krompir 2 din poročili so se V KRANJU Oblak Anton in Hvasti Anica. Križaj Janez in Konc Marija. Kokelj Franc in Troha Anka. Cešarek Dušan in Sajovic Cvetka. Sa.jovic Silvester in Ječnik Ana. Klemenčič Franc in Kotnik Ljudmila. Kokalj Franc in Marko Marija, Kokalj Lovrenci) in Marko Jožefa, Kržan Jožef in'Omerze! Mari ja. Zrini Viljem in Završnik Silvestri^. Lehan Franc in Poje Breda. Grosar Srečko in Naglic Saša. Jelovčan Milan in Nikolić Olivera umrli so v kranju Plahutnik Ivanka, roj. 1911, Mravlje Marija, roj. 1896, Pandel Kristijan, roj. 1948, Zaplotiiik Ivana. roj. 1908. Ilovar Greta. roj. 1894, Toma/in Jože. roj. 1929. Prestor France, roj. 1883, Sod ar Krna. roj. 1902, Praprot nik Jakob, roj. 18!(5, Jenko Helena, roj. 1902, Bukovnik Alojzij. ri»j. 11)32 > < sobota, 25. maja 9.30 TV v šoli (Bg). 10.35 TV v šoli (Zg). 12.05 TV v šoli. 16.45 Rokomet Krivaja : Železničar — prenos (Sa). 18.05 Obzornik, 18.15 Kje izvira Nil? — serijski barvni film. 19.25 TV dnevnik. 19.45 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj). 19.50 Prireditev ob dnevu mladosti — prenos (Bg), 21.35 Cannon — serijski barvni filni. 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.(k) Kronika. 18.15 Mali pojoči Dubrovnik (Zg). 19.30 TV dnevnik (Sa.Zg ii). 19.50 Prireditev ob dnevu mladosti, 21.30 Deset tisoč dni. 22.00 Zabava vas Dick Cavett (Bg II) nedelja, 26. maja 9.20 V. S. Revmont: Kmet je — ponovitev barvne TV nadaljevanke (Lj), 10.15 Kmetijska oddaja (Sa). 11.05 Otroška matineja: Beli kamen. 11.35 Poročila, 16.15 Pevski /.nor Grafika. 16.45 Za konec tedna. 17.05 Poročila. 17.10 Pozor, želva! — sovjetski barvni film. 18.45 Avtomobilske dirke v Monacu — barvni posnetek (Lj). 19.15 Pred 10. kongresom ZKJ (Bg. Lj), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik. 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.30 Prireditev ob 10. kongresu ZKJ — prenos (Bg). 22.00 Dolina Lašve — oddaja TV Beograd (Lj), 22.30 Športni pregled (Zg), 22.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Sa). 20.30 Kapetan vlačilca — film. 22.00 Tema tedna (Bg II) ponedeljek, 27. maja 9.50 10. kongres ZKJ — prenos (Bg, Lj), 14.10 Madžarski TV dnevnik, 16.20 10. kongres ZKJ — prenos (Bg), 18.(M) Obzornik. 18.15 Koko, Moko in vrahček Skftko, 18.30 Na daljnem severu (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Zg), 19.30 Likovni nokturno: Gustav Janusch, 19.15 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sodobna oprema — barvna oddaja, 20.40 Ribnikar-/ Lebovič: Milojeva smrt — drama TV Beograd, 21.40 O K), kongresu ZKJ. 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 ()Jroški spored (Sa). 18.30 t) knjigi (Bg), 19.00 Mladi za mlade (Zg). 19.30 Risanke, 20.00 TV dnevnik (Bg), 21.00 Mlada Bosna — dokumentarna oddaja (Sa), 21.35 M. Božič: Pravičnik — TV drama, 22.40 24 ur (Bg lil torek, 28. maja 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli (Sa). 10.05 TV v šoli, 15.20 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.20 O 10. kongresu ZKJ. 17.50 Peli so jih mati moja: Alenčica, sestra Gregčeva — barvna oddaja, 18.00 Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 To je bila pesem svetlega in vtočega jedra. 19.00 Marksizem v teoriji in praksi, 19.20 Mozaik kratkega filma, 19.45 Barvna risanka. 20.00 TV dnevnik, 20.35 W. S. Revmont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka. 21.30 O 10. kongresu ZKJ, 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.30 Zgodba o Margareti, 18.00 Risanke (Zg). 18.30 Pesmi in plesi iz NOB. 19.00 Znanost. 20.00 TV dnevnik. 21.00 17 trenutkov pomladi — serijski film,'22.10 Portret Vojislava Vučko-viča, 22.40 TV dnevnik (Bg) sreda, 29. maja 8.10 TV v šoli (Zg), 10.50 TV v Šoli, 14.10 Madžarski TV dnevnik (Bg). 16.40 Obzornik (Lj), 16.50 Nogomet Madžarska : Jugoslavija — pre- loterija 6 » « V) y «> 'Z ^t C a< C L. O 73 Jt O 05760 623.'» 117160 5.)!»:t:«) 559570 48331 83401 65941 362 802 1572 87802 32332 21062 56312 13 83 03 193 673 67533 11333 156663 309603 94 2104 91564 I 1634 »43204 B T v Z "S J! "O V S N J2 00 (>00 HOO 1.000 20 20 • tO HO 100 HOO 1.000 5.000 10.000 40 .'100 (>00 I 000 1.000 1 » y X c S o • S h o 074874 022364 35 30525 25465 30965 58715 06 28036 98536 549046 459616 262576 97 74187 81737 88 598 21488 84318 84428 07618 65178 255438 343468 99 (>469 10229 385139 153819 nos (IV). 18.50 O 10. kongresu ZKJ, 19.15 Beli kamen — serijski barvni film. 19.45 Barvna risanka. 20.00 TV dnevnik. 20.40 Film tedna: Fotografija — madžarski film. 21.55 O 10. kongresu ZKJ. 22.40 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.50 Risanka (Bg), 19.05 Mladinska oddaja (Zg). 21.00 Zakonsko življenje — film (Sad 23.25 Glasbena mladina Jugoslavije (Zg) ČETRTEK, 30. ma.ja 8.55 10. kongres ZKJ — prenos (Bg). 18.10 Obzornik. 18.25 Junak moje mladosti. 19.15 Naš ekran. 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik. 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 H, Krvavac: Valter brani Sarajevo — barvna TV nadaljevanka. 21.25 O 10. kongresu ZKJ,-22.10 Likovni nokturno: Riko Debenjak. 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Otroški spored (Sa). 18.30 Narodna glasba. 19.00 Turizem (Zg). 20.00 TV dnevnik. 21.00 Zakaj je streljal Alija Alijagič — TV drama (Bg). 22.00 Odprti ekran (Sa). 23.05 TV dnevnik (Bg). 23.25 Glasba in NOB (Sa) petek, 31. maja 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.50 Angleščina, ponovitev oh 15.45, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg). 17.35'Otroški spored, 18.05 Obzornik, 18.20 Planinski oktet in ansaml>el Valterja Skoka. 18.50 Atletika: skok v višino, 19.15 Pet minut /.a boljši jezik: Show in predstava. 19.25 TV kažipot. 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar. 20.40 Zakonsko življenje — 1. del francoskega filma. 22.35 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila. 17.45 Bistrooki. 18.15 Kronika (Zg). 18.30 Narodna glasba (Sa). 19.00 Panorama. 20.00 TV dnevnik (Zg). 20.30 Vse ali nič — kviz (Bg), 21.40 Serijski film, 22.20 TV dnevnik. 22.40 Mali nočni razgovori (Zg) ta teden na TV Nedelja, 26. maja, oh 17.10: POZOR, ŽELVA! — sovjetski barvni mladinski film; režiser Ro-lan Bikov; V prvem razredu neke osnovne šole so imeli učenci v kotu poseben prostor z raznimi živalnji Med njimi je bila najbolj priljubljena želva z imenom Raketa. Zanjo je skrbel Vova. Nekoč, k<> dečka ni bilo v šolo, sta dva šolarčka sklenila preizkusiti Raketo. Najprej je morala prevažati šolske knjige, nato torbe, nazadnje sta jo celo vpregla v pisalno mizo. Tega mučenja pa ni mogla prenesti Tanja in je želvo skrila Zgodba je preprost a,"izpovedatia toplo, veselo. Morda se bodo ob njej zamislili otroci, ki tako radi kruto ravnajo z živalmi. Film je lani prejel zlato nagrado na mednarodnem moskovskem filmskem festivalu. Sreda, 29. maja, ob 20.40: FOTOGRAFIJA — madžarski film; režiser Pal Zolna.v; Film je posnet po tako imenovani metodi »filnia-resnice«, ko oko kamere spremlja vsakdanje življenje in odkriva prave življenjske romane, drame, komedije. Režiser Zolna.v je namreč poslal na deželo dva fotografa, ki naj bi ujela utrip življenja. Zanimajo ju ljudje, ki radi požirajo in upajo, da bodo videti lepši kot so v resnici. Toda fotografa čakata trenutka, ko ljudje pozabijo, da požirajo. Tedaj se razkrivajo skrite človeške globine. Film je torej nekakšen skupek človeških usod. tragedij in izjav, ki so prišle spontano«— je nekakšna izvirna anketa o življenju. Petek, 31. maja.'ob 20.40: ZAKONSKO ŽIVLJENJE — francoski film; režiser Andre Ca.vatte, v gl. vlogah: Marie Jose-Nat, Jactjues Charrier, (na sliki), Michel Subor; C TJ s.t: N XI 2VaVec 49:43' Kiadivar B : Gotik K,rB C'VssB 4 4 0 169:141 8 4 3 1 273:211 6 4 3 1 246:212 6 4 2 2 233:210 3 2 1 164:163 4 3 1 2 148:160 2 4 1 3 192:212 2 4 1 3 209:251 2 4 1 3 174:228 2 4 1 3 177:238 l -bb- Na zimskem kopališču v Kranju je bila komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju organizatorica tretjega sindikalnega prvenstva v plavanju. V ekipni konkurenci je nastopilo šest ženskih in dvanajst moških ekip. V ženski konkurenci Tekstilin-dusu, branilcu naslova, ni uspelo obdržati vodstva, saj so jih premagale plavalke Ibija, enako pa se je godilo tudi Zdravstvenemu domu, saj sta ga prehitela Planika in Iskra. Ekipni vrstni red — ženske: 1. IBI 86 točk, 2. Tekstilindus 72, 3. Zdravstveni dom 20, 4. Prosveta 19, 5. Sava 16, 6. Iskra 9; moški: 1.—2. Planika in Iskra 92 točk, 3. Zdravstveni dom 88, 4. Obrtniki 46, 5. Sava 39, 6. Tekstilindus 28, 7. Tekstilni center 25, 8. Ikos 22, 9. Ljubljanska banka 13, 10. Arhitekt biro 10, 11. Skupščina občine 7, 12. Komunalni servis 5. Rezultati — ženske: skupina A, 25 m kravi: 1. Bajželj 17,0, 2. Štro-majer (obe Tekstilindus) 19,7, 3. Šl-ljunin (IBI) 19,9; B skupina: 1. Pire (ZD) 14,9, 2. Rakovec (Iskra) 16,4; 25 m prsno, skupina A: 1. Mobi (Tekstilindus) 21,1, 2. Šaljunin (IBI) 22,5, 3. Štromajer (Tekstilindus) 22,6; skupina B: 1. Pire (ZD) 20,2, 2. Ravnik 24,8; skupina C: 1. Mišič (IBI) 21,4, 2. Zupan-Tevž (Prosveta) 23,2, 3. Jakopin (Tekstilindus) 26,5; 25 m hrbtno, skupina A: 1. Oman (Sava) 25,8, skupina B: 1. Zupan-Tevž (Prosveta) 23,7; štafeta: 1. Tržič — Finalna tekma za Pokal mladosti Tržič : Celje 13:18 (5:9), igrišče TVI) Partizana, gledalcev 800, sodnika Žižek, Seleči (oba Maribor). TRŽIČ: Laibacher, Jazbec, Teran, Kralj 3, Mrak 2, Grašič, Šega 1, Belhar, Marinšek 2, Jakšič 2, Perko 3, Slabe. CELJE: Presinger, Mravlje 2, Luskar 1, Bojovič 4, Sedovnik, Gu-ček, Pćvnik 2, Levstik 4, Ivezič, Pučko 4, Marguč. 2e začetne minute so pokazale, da domačini preveč spoštujejo celjskega drugoligaša. To se je poznalo po nervoznem začetku, saj so gostje povedli s tremi zadetki prednosti. Po enakovredni igri, v kateri Tržičani niso mogli več ujeti Celjanov, so le-ti zaigrali precej ležerno. Toda kmalu so se zbudili in zasluženo osvojili pokal, čeprav niso pokazali tistega, kar so pričakovali številni gledalci. Finalista bosta zastopala Slovenijo v letošnjem jugoslovanskem pokalnem tekmovanju. -dh Delfin — da ali ne? Na drugi seji izvršnega odbora VZ Slovenije je bila glavna točka dnevnega reda sprejetje koledarja za letošnja republiška tekmovanja v vseh treh kategorijah. Tako so sklenili, da se tekmovanje v prvi republiški vaterpolski ligi s prvim kolom prične 4. julija in z zadnjim konča 18. avgusta. V ligi bo nastopalo šest moštev Slovan (Ljubljana), Renče, Triglav II., Vodovodni stolp (oba Kranj), Kamnik, rovinjski Delfin ali Radovljica. Nastop Delfina je še negotov. Delfin se letos namreč ni pojavil na zimskem prvenstvu, na katerem pa je bila udeležba za prve slovenske ligaše obvezna. Zato je bil Delfin avtomatično izključen. Ce se klubi ne bodo odločili v njegovo korist, bo namesto njega v ligi nastopala Radovljica. S tekmovanjem v drugi republiški ligi bo po tur-nirskem sistemu na prvem v Celju nastopilo sedem ekip: Koper II., Delfin II., Neptun (Celje), Rudar (Trbovlje), Triglav III. in Iskra (oba Kranj). Drugi del tekmovanja bo 27. in 28. avgusta v Radovljici ali Trbovljah. Pionirji naj bi se za najboljšega v Sloveniji borili v Rovinju, Kopru, Kamniku ali Kranju. Pionirsko pokalno tekmovanje bo v Kamniku, mladinsko prvenstvo pa v Kopru. Izvolili so strokovni svet, v katerem so Kostiov (Ljubljana), Alujevič (Celje), Sketelj (Koper) ter Didič (Kranj). Zbor sodnikov bo odslej po regijah. Gorenjsko bo vodil Pičulin, ljubljansko Kostiov, štajersko Alujevič ter primorsko Oman. Po regijah morajo biti do tekmovalne sezone seminarji, na katerih bo vsak moral opraviti test, za zaključek testiranja pa naj bi bil pregled vaterpolskih pravil sprejetih na nedavnem zveznem seminarju v Šibeniku. Predsednik zbora sodnikov je Didič, sekretar pa Alujevič. -dh Tekstilindus 1:02,1, 2. IBI I 1:06,7, 3. IBI II 1:13,9; moški: 50 m kravi, skupina A: 1. Mohorič 28,4, 2. Velikanje (oba Obrtniki) 28,4, 3. Potočnik (JLA, izven konkurence) 28,5; skupina B: 1. Nadižar (Arhitekt biro) 27,2, 2. J. Rebolj (ZD) 29,4, 3. Tonko (JLA, izven konkurence) 29,6; skupina C — 25 m kravi: 1. Finci (ZD) 13,6, 2. Bevc (Iskra) 14,2, 3. Završnik (Tekstilindus) 15,5; 50 m prsno, skupina A: l. Mohorič (Obrtniki) 33,8, 2. Horjak (JLA, izven konkurence) 40,9, 3. Pečjak (Sava) 41,6; skupina B: 1. Stare (Iskra) 38,0, 2. Mlakar (JLA, izven konkurence) 41.7, 3. Pernuš (Tekst, center) 49,9; skupina C, 25 m prsno: l. Porenta 18.8, 2= Gantar (oba ZD) 21,6, 3. Ber-jan (Obrtniki) 29,2; 25 m delfin, skupina A: 1. Podveršček (Ikos) 13.7, 2. Nedomački (JLA, izven konkurence) 14,3, 3. Velikanje (Obrtniki) 14,8; skupina B: l. J. Rebolj (ZD) 14,8, 2. Derling (Iskra) 16,0; skupina C: 1. Gantar (LB) 18,3, 2. Maržič (Planika) 21,7; 50 m hrbtno, skupina A: 1. Podveršček (Ikos) 33.9, 2. R. Voršič 39,4, 3. M. Voršič (oba Planika) 43,5; skupina B, 25 m hrbtno: 1. Derlink (Iskra) 16.8, 2. Pernuš (Tekst, center) 26,5; skupina C: 1. Finci (ZD) 16,2, 2. Bevc (Iskra) 17,5; štafeta: 1. Planika 54,2, 2. JLA, izven konkurence 54,3, 3. Zdravstveni dom 55,1, 4. Iskra 55,6, 5. Sava 1:02,0, 6. Tekstilindus 1:03,4, -dh ŠC Iskra in Gimnazija Kranj V ponedeljek je bilo na stadionu Stanka Mlakarja gorenjsko srednješolsko prvenstvo v atletiki. Ob ugodnih tekmovalnih pogojih je nastopilo po 10 moških in ženskih ekip. Rezultati — moški, 100 m: 1. Velj-ko Jan (Iskra) 11,6, 2. Marko Pintar (Iskra) 12,0, 3. Uroš Ogrin (Gimnazija Jesenice) 12,1; 300 m: 1. Marjan Lah (Iskra) 39,3, 2. Miro Zalokar 40,2, 3. Marko Valjavec (oba Gimnazija Kranj) 40,2; 1000 m: 1. Dušan Pušnik (ŠC za blagovni promet) 2:42,3, 2. Štefan Gartnar (Iskra) 2:42,5, 3. Aleksander Cufer (TTŠ) 2:47,1; krogla 1. Ljubo Grozel (Poklicna šola Kranj) 14,81; 2. Milovan Radonjič (ŽIC Jesenice) 14,31, 3. Peter Logar (Gimnazija Kranj) 13,35; daljina: 1. Lado Sofranievski (Iskra) 622, 2. Silvo Japelj (Iskra) 600, 3. Dušan Selan (Gimnazija Šk. Loka) 578; višina: 1. Marko Rudeš (Gimnazija Kranj) 180, 2. Nani Dolžan (Iskra) 170, 3. Ivan Brajdič (Gimnazija Kranj) 165; 4 x 100 m: 1. ŠC Iskra 47,2, 2. TTŠ Kranj 47,7, 3. Gimnazija Jesenice 48,0. Ženske, 100 m: 1. Irena Brezar (EAŠC) 13,4, 2. Cvetka Polda 13,9, 3. Anica Maglica (obex Gostinska šola Bled) 13,9; 600 m: l. Alenka Reja (TTŠ) 1:45,8, 2. Rebeka Porenta (Gimnazija Kranj) 1:58,2, 3. Mojca Logar (TCŠ Kranj) 1:58,5; daljina: 1. Nada Kavčič (Gimnazija Šk. Loka) 487, 2. Jožica Šter (EAŠC) 452, 3. Ljuba Prestor (ŠC za blagovni promet) 449; krogla: 1. Metka Paple« (Gimnazija Kran:) 13,08, 2. Irena Kladnik (PTŠ Kranj) 12,09, 3. Vesna Horvat (Gimnazija Kranj) 10,03; višina: 1. Mojca Štular (EAŠC) 130, 2. Irena Lušina (Gimnazija Šk. Loka) 130, 3. Boža Fon (ŠC za blagovni promet) 130; 4x100 m: 1. EAŠC Kranj 55,4, 2. Gostinska šola Bled 57,3,3. ŠC Iskra 1:01,0. Troboj — moški: 1. Darko Pavlin (ŠC za blagovni promet) 157, 2. Darko Prezelj 154, 3. Milan Cvetkovič (oba Iskra) 140 točk; ženske: 1. Jožica Gartnar (Gimnazija Šk. Loka) 92, 2. Majda Dragan (EAŠC) 29, 3. Nada Ravnik (ŠC Iskra) 12. Ekipno — moški: 1. ŠC Iskra 772 točk, 2. Gimnazija Jesenice 545,5, 3. Gimnazija Kranj 545,5, 4. TTŠ Kranj 496,5, 5. Gimnazija Škofja Loka 166; ženske: 1. Gimnazija Kranj 440, 2. Gimnazija Škofja Loka 439, 3. EAŠC Kranj 380,5, 4. Gostinska šola Bled 311, 5. TTŠ Kranj 297 točk itd. B. Vukanac Danes in jutri SOBOTA NOGOMET — Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 16. uri Triglav : OŠLS Korot an (pionirji), ob 17.15 Naklo : Jesenice (člani); Lesce ob 17.15 Lesce : Korotan (člani): Železniki ob 17.15 Alples : Bled (člani); Britof ob 17.15 Britof : Šenčur (člani); Bohinjska Bistrica ob 16. uri Bohinj : LTH (pionirji), ob 17.15 Bohinj : LTH (člani); Jesenice ob 16. uri Jesenice : Alples (člani); Šenčur ob 16. uri Šenčur : Britof (pionirji); Bled ob 16. uri Bled : Lesce (pionirji): Tržič ob 16. uri Tržič : Sava (pionirji); Kranj igriSče NK Primskovo ob 16. uri Primskovo : Podhrezje (pionirji), ob 17.15 IVimskovo : Podhrezje (člani); Preddvor ob 16. uri IVeddvor : Naklo (pionirji), ob 15.15 IVeddvor : Kondor (člani); Trboje ob 17.15 Trboje : Reteče (člani); ROKOMET — Kranjska gora ob 16. uri Kranjska gora : Sava B; Golnik ob 16. uri Storžič : Tržič B; Cerklje ob 16. uri Krvavec : Jesenice; Radovljica ob 16. uri Radovljica : Veterani; Stražiftče' ob 19.30 Gorenjski sejem : Križe B; Škofja Loku ob 16. uri Sešir B : Zabnica B; KOŠARKA — Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 15.30 Triglav : Bežigrad 74 (članice), ob 19. uri Triglav : Fructal (člani); NEDELJA NOGOMET — Bohinjska Bistrica ob 10. uri Bohinj : Naklo (mladinci); Bled ob 10. uri Bled : Jesenice (mladinci ); Šenčur ob 10. uri Šenčur : Sava (mladinci); Lesce ob 10. uri I^esce : Tržič (mladinci ); Britof ob 10. uri Britof : Alples (mladinci); Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 9. uri' Korotan : Primskovo (mladinci). ob 10.30 Triglav B ; Bled B (mladinci) StražiSče ob 17. uri Sava : Vozila (člani); Tržič ob 17. uri Tržič : Primorje (člani); ROKOMET — Selca ob 8.30 Alples B : DupljeB; Radovljica ob 10. uri Radovljica B : Besnica; KOŠARKA — Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 8.30 Triglav : Bežigrad 74 (mladinci), ob 10.15 IBI : Olimpija (pionirji). -dh V B ligi vodi Preddvor V gorenjski članski B ligi so nogometaši preteklo nedeljo igrali takole: Kondor : Triglav B 5:2, Podhrezje : Preddvor 4:4, Reteče : Primskovo 1:6, Bled B : Trboje 3:2. V vodstvu je Preddvor s 14 točkami pred Kondorjem, ki ima 13 točk. Mladinci, A liga: Tržič : Bohinj 7:2, Jesenice : Lesce 8:1, Triglav : Bled 3:0. Vodijo Jesenice z 22 točkami pred Tržičem z 12 točkami. Mladinci, B liga: Sava : Korotan 3:1, LTH : Šenčur 4:4, Primskovo : Britof 2:7. Na lestvici vodi Britof z 18 točkami, s točko manj pa je na 2. mestu LTH. P. Novak Ekipa Trboj občinski prvak Komisija za namizni tenis pri TTKS Kranj je bila organizatorica letošnjega ekipnega moškega tekmovanja v namiznem tenisu. Za najvišji občinski naslov se je borilo devet ekip, naslov najboljšega pa je pripadal igralcem Trboj. Zal pa je med tekmovanjem prišlo do nekaterih neodigranih dvobojev, ker nekatere ekipe niso to tekmovanje vzele dovolj resno. Izidi finalnih borb: Trboje I : Triglav 5:4, Trboje : Sava 5:0, Trboje:Šenčur 5:3, Trboje : Visoko 5:0, Trboje : Naklo 5:0, Šenčur : Triglav 5:2, Šenčur : Sava 5:0, Šenčur : Visoko 5:0, Šenčur : Naklo 5:0, Triglav : Sava 5:3, Triglav : Visoko 5:0, Naklo : Triglav 5:0, Visoko : Sava (neodigrano), Visoko : Naklo 5:2, Sava : Naklo (neodigrano). Vrstni red: 1. Trboje, 2. Šenčur, 3. Triglav, 4. Visoko, 5.—6. Sava in Naklo. 7. Triglav II., 8. Trboje II., 9. Žabnica. /dh TRGOVSKO PODJETJE EHNO-MERCATOR CELJE Sonja Masterl, (1945), zaposlena v bolnici Jesenice: »O tem, da se bo v ponedeljek v Beogradu začel deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije, sem slišala v radiu in prebrala v časopisu. Prf tudi v službi smo o tem nekajkrat razpravljali; še posebno s kolegico sva se pogovarjali, ki bo na desetem kongresu delegat. Mislim, da bo na kongresu precej govora o delegatskem sistemu in o uresničevanju nove ustave. Prav gotovo pa bo kaj govora tudi o zdravstveni problematiki. Morda bodo nekateri delegati povedali tudi izkušnje, ki jih imamo v -Sloveniji na področju zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja kmetov. Posebno slednje, pokojninsko zavarovanje za kmete, menda v drugih republikah še ni uveljavljeno. Sicer pa bo po moje deseti kongres ZKJ tudi prilika za izmenjavo izkušenj in delovnih dosežkov posameznih republik« Vladimir Pešič, (1940), mojster - avtomehanik v Creini Kranj: »Podobno kot sedmi kongres zveze komunistov Slovenije bom tudi deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije spremljal po televiziji in prek časopisa. Pričakujem, da bodo delegati iz vse države odkrito in konkretno spregovorili o najrazličnejših gospodarskih in drugih težavah, da bodo nakazali rešitve in kar je po moje najpomembneje, (la se bodo zavzeli in dogovorili tudi za uresniče- Najbolj svečano na Jesenicah in v Šk. Loki I Prireditve ob mesecu mladosti, ki tečejo že nekaj mesecev v vseh gorenjskih občinah, se bodo kmalu sklenile. Danes, ko praznujemo rojstni dan predsednika Tita in dan mladosti, bo najbolj svečano na Jesenicah in v Škofji Loki. Jeseniška mladina, borci, vojaki, taborniki in drugi občani so že zgodaj zjutraj odrinili po kurirskih poteh pod Karavankami. Obiskali bodo vse kraje, kjer so se bili boji med partizani in sovražniki, in se poklonili spominu padlih ob spomenikih in spominskih obeležjih. Približno, ob 12. uri se bodo zbrali na Pristavi, kjer se bo začela osrednja proslava v počastitev dneva mladosti. Slavnostni govor bo imel predsednik republiške konference ZMS Ljubo Jasnič, kulturni program pa bo pripravila mladina in vojaki. Po proslavi bo velik partizanski miting. Na Pristavi se bo zbralo prek 5000 ljudi. V Škofji Loki se bo ob 8.30 zbrala pred stavbo občinske skupščine pohodna mladinska enota, ki bo pod vodstvom komandanta Ivana Tavčarja krenila na pot po Poljanski dolini. Pot jih bo vodila prek Loga, Pasje ravni in Todraža na Žirov-ski vrh. Pri kmetu Javorču se bodo srečali s prebivalci Žirov-skega vrha in okoliških vasi ter žirovsko mladino. Skupaj bodo pripravili partizanski miting. Brigada se bo drugi dan vrnila v-Škofjo Loko. Ob 9. uri pa bo po ulicah Škofje Loke krenila mladinska parada. V njej bodo sodelovali športniki, mladi delavci, taborniki, vojaki, miličniki kadeti, pionirji in predšolski otroci. Prikazali bodo vse dejavnosti mladine. Paradi bo sledila proslava - v počastitev dneva mladosti. Proslava bo na Mestnem trgu in zbranim občanom bosta spregovorila predsednica občinske konference mladine Olga Bandelj in predsednik občinske skupščine Tone Polajnar. Sledil bo daljši kulturni program, ki ga pripravlja mladina iz vse občine. Popoldne pa bo na telovadišču za osnovno šolo tekmovanje iz prometne vzgoje. Sodelovali bodo miličniki kadeti, pionirji prometniki in kolesarji. Tekmovanje je pripravila občinska komisija za vzgojo in varnost v prometu v sodelovanju z občinsko konferenco ZMS. V Tržiču je bila osrednja proslava sinoči. Mladinci so pripravili slavnostno akademijo, slavnostni govor je imel predsednik OK ZMS Jože Klofutar. Zatem so podelili priznanja najboljšim mentorjem in mladim aktivistom ter posebna priznanja vsem povojnim predsednikom organizacije mladine v tržiški občini. Praznovanje se je sklenilo z ba-klado in ognjemetom. V radovljiški občini bo osrednja proslava drevi v festivalni dvorani na Bledu. Na proslavi bodo podelili priznanja najboljšim aktivom in mentorjem, potem pa bo kviz tekmovanje o aktualnih dogodkih v zadnjih nekaj mesecih. Tudi v kranjski občini danes ni večjih prireditev. Mladinski aktiv v Stražišču je pripravil ob 9. uri nogometni turnir na igri- šču osnovne šole Lucijana S®' Ijaka, mladinski aktiv iz Tekstil' indusa pa prav tako dopoldn® košarkaški turnir na stadionu Stanka Mlakarja. Popoldne ob 15. uri bodo v domu Svobode ^ Stražišču odprli razstavo de' mladih likovnikov iz Stražišča-Ob 18.30 pa bo v prostorih mla' dinskega kluba prireditev Na$ klub 74. Pripravil jo bo mladinski aktiv Stražišče. Danes očiščevalna akcija pri Vodovodnem stolpu Kranj — Mladinski aktiv Vodovodni stolp v Kranju se je odločil, da bo organiziral danes očiščevalno akcijo na področju, kjer deluje. Mladinke in mladinci bodo uredili zelenice, prekopali prehojene in povožene zelene površine ter jih zasadili s travo in rožami. Kranjska vrtnarija bo dala mladim sadike rož in travno seme, prst in del potrebnega orodja. Nekaj pa si ga bodo sposodili pri Komunalnem servisu v Kranju. Članom mladinskega aktiva Vodovodni stolp so obljubili pomoč učenci osnovne šole Simona Jenka. Stanovalcem Vodovodnega stolpa so mladi razdelili lističe, s katerim jih pozivajo, naj se jim danes pridružijo in pomagajo ter dajo na voljo orodje. Zamisel mladih je podprla krajevna skupnost, ki zadnje čase uspešno sodeluje z mla-dinskim aktivom. Očiščevalna akcija bo trajala ves dan. Zvečer pa nameravajo mladi zakuriti pri Vodovodnem stolpu kres. -jk Toča škodila sadju in povrtnini Jesenice —' V sredo, 22. maja, popoldne se je nad Jesenicami in Javornikom nenadoma stemnilo, nakar je med dežjem začela padati tudi kot oreh debela toča, ki je uničila precej sadja in povrtnine. Sadje je zelo lepo cvetelo, zaradi mraza in dežja pa, ker čebele niso mogle vzletati, ni bilo povsem oplojeno. Kljub temu pa je kazalo, da bo se precej češenj, hrušk in jabolk, kar pa je toča precej pokvarila. B. B. Katarinska pomlad V soboto bo Turistično društvo Katarina priredilo že tradicionalno prireditev »Katarinska pomlad«, ki je letos posvečena negovanju revolucionarnih tradicij. Zjutraj se bo šolska mladina odpravila na pohod po znanih partizanskih poteh, ob 10. uri pa bo v vasici Bela proslava z odkritjem spominske plošče narodnemu heroju Lizik' Jančar-Majdi, ki je padla v bitki v Belški grapi 19. marca 1943-Slavnostni govor bo imel narodni heroj Rudolf Hribernik-Svarun-Sledil bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali učenci osnovnih šol in godba na pihala Medvode. • -fr Huda eksplozija v tovarni LTH .i Več ljudi ranjenih — Škode za nekaj sto milijon0 | starih dinarjev ^ Škofja Loka, 24. maja. — Danes ob 13.30 je v tovarni LTH v obf0^ Vincarje prišlo do hude eksplozije, v kateri je bilo ranjenih 12 ljudi* ^.j tega 5 hudo. Neuradno smo zvedeli, da je nesrečo verjetno povz^j, vžig magnetnih delcev v ciklonu, ventilacijski napravi ob poli*"11 ^ Strokovnjaki, ki pregledujejo mesto eksplozije, domnevajo, da je škoda znašala več sto milijonov starih dinarjev. Poškodovan® namreč tudi sosednja čistilnica. ve, V trenutku, ko to poročamo, še ni končnih rezultatov preiska niti ne vemo za zdravstveno stanje ranjenih delavcev. Treba P jjt omeniti, da so tovarniške gasilske ekipe posredovale izredno naM}nfi0 da so jim priskočili na pomoč tudi člani gasilskega društva SK Loka. Podrobnosti bomo objavili v prihodnji številki. I. Guzelj »Podobno kot pred republiškim kongresom zveze komunistov Slovenije so bili v naši tovarni tudi pogovori o pripravah na deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije. Kongres nameravam spremljati prek televizije in časopisa. Prepričana sem, da bodo na njem postavljena številna konkretna vprašanja in da se bodo delegati opredelili glede nekaterih najbolj perečih problemov pri nas. Čeprav je bilo že večkrat govora o aktivnosti in zavzetosti komunistov za posamezne naloge, po moje ne bi bilo napak, če bi vprašanje organiziranosti zveze komunistov in njenih članov kongres ponovno ocenil in podčrtal, da je v prihodnje v organizacijo treba sprejemati resnično najboljše; takšne, ki bodo aktivni in ki ne bodo iskali prek organizacije različnih osebnih koristi. Ne bi pa bilo napak, če bi delegati hdkrito in s primeri spregovorili tudi o nekaterih socialnih problemih in težavah pri nas.« A. Zal ar V počastitev dneva mladosti bodo danes dopoldne (ob 10. uri) v Bohinjski Bistrici odprli novo osnovno šolo. Imenovala se bo po rojaku dr. Janezu Mencingerju, zgrajena pa je bila na podlagi referenduma oziroma samoprispevka občanov, prispevka delovnih organizacij in sredstev iz občinskega proračuna radovljiške občine. Po splošnem mnenju je to najlepša in najbolje izdelana šola v radovljiški občini. Sola bo imela 16 učilnic, 11 kabinetov, Upravne prostore, prostore za otroško varstvo in druge. Nedokončana bo le telovadnica, tako kot pri vseh na novo zgrajenih šolah v občini. O dograditvi le-teh se bodo morali občani odločiti na referendumu. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Po republiških kongresih in pokrajinskih konferencah zveze komunistov se bo v ponedeljek v Beogradu začel deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije. Na Gorenjskem smo bili zadnji mesec podobno kot prej pred VII. kongresom zveze komunistov Slovenije priča živahnim razpravam tudi pred bližnjim kongresom ZKJ. Ne le delegati, ki bodo z Gorenjske odšli na deseti kongres, marveč vsi člani zveze komunistov in tudi drugi v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih ter ostalih organiziranih dejavnostih so obravnavali predloženo gradivo in hkrati razmišljali o vprašanjih, ki naj bi jih delegati obravnavali na kongresu in nazadnje sprejeli stališča ter določili naloge. Kaj pričakujejo od desetega kongresa zveze komunistov Jugoslavije in kaj naj bi kongres obravnaval, sta bili vprašanji, ki smo jih tokrat zastavili za našo rubriko. vanje dogovorjenih sklepov. Kongres bi "moral z delom dokazati pomembno in odgovorno vlogo zveze komunistov za nadaljnji razvoj naše družbe in hkrati opravičiti ter okrepiti zaupanje slehernega delovnega človeka v vsebinsko moč organizacije. Sicer pa so po moje na notranjem političnem področju zadeve dokaj jasne in znane, pričakujem le, da bo glede odnosov do naših sosedov, predvsem do nerazumljivih italijanskih stališč, kongres dal neko dokončno oceno in stališče za svetovno javnost. Saj, kolikor vem, bodo na kongresu tudi številni tu ji novinarji.« Bronka Derlink, (1947), uslužbenka v Verigi Lesce: