Novo športno palačo na Rojcah bodo odprli maja Predsednik Pristaniške oblasti Boniciolli zahteva jamstva od dežele, sicer bo pristanišče izgubilo mnogo prometa /.7 Spomini na leto 1945 * ■ Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! Primorski Zaplet okrog humanitarne organizacije Martin Brecelj Težko je verjeti, da bi kirurg, bolničar in zdravstveni menedžer iz Italije pod krinko humanitarne dejavnosti pripravljali atentat na guvernerja pokrajine Hel-mand v jugozahodnem Afganistanu. Prav tega pa so obdolženi Marco Garatti, Matteo Dell'Aira in Matteo Pagani, ki so do pretekle sobote delovali v bolnišnici Emergencyja v Laškar Gahu, zdaj pa so že teden dni v priporu. Nekateri menijo, da so trije Italijani žrtve krajevnih zdrah, katerih protagonisti naj bi skonstruirali incident mednarodnih razsežnosti, da bi preusmerili javno pozornost oz. zakrili svoje nečedne posle. Ustanovitelj in duša Emergencyja Gino Strada pa je prepričan, da gre za politični napad na italijansko humanitarno organizacijo, ki nudi zastonjsko zdravniško pomoč vsem potrebnim, a je ob tem tudi nezaželena priča krvave vojne, ki jo vodijo mednarodne vojaške sile v Afganistanu. Prav na tej točki prihajajo do izraza nedorečenosti in nasprotujoči si pogledi o tem, kaj pravzaprav pomeni mednarodna humanitarna pomoč danes. Po eni strani mednarodne vojaške sile delujejo v deželi pod Hinduku-šem z deklariranim namenom, da bi tam zagotovile temeljno človekovo dobrino, se pravi mir, a v resnici vodijo vojno. Po drugi strani to resnico izreka Emergency, ki se ne obotavlja postavljati na zatožno klop mednarodno vojaško odpravo v Afganistanu, a s tem tudi tvega kršitev nevtralnosti, ki je po vojnem pravu bistvena sestavina sleherne humanitarne pomoči. HORTI TERGESTINI RAZSTAVA IN PRODAJNI SEJEM RASTLIN IN OPREME ZA VRT 17. IN 18. APRILA 2010 - pela izvedba PARCO SAN GIO / fflST BIVŠA PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA Končna postaja avtobusa šl 17 dnevnik SOBOTA, 17. APRILA 2010_ Št. 91 (19.798) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EHP 55« PROVINCIA prost vstop špeter - Srečanje skupnega zastopstva Slovencev v Italiji z vodstvom šole Dvojezična šola mora ostati v Špetru! Možno rešitev predstavlja selitev v krajevni študentski dom eurocontrol - Letalski promet ohromljen v večjem delu Evrope Oblak pepela se širi na južno Francijo, severno Italijo in Balkan BRUSELJ - Oblak vulkanskega pepela, ki je ohromil letalski promet v večjem delu Evrope, se bo razširil na območje od južne Francije do Severne Italije in Balkana, je včeraj sporočila evropska organizacija za varnost letalskega prometa Eurocontrol. Predstavnik Eu- rocontrola Brian Flynn je na novinarski konferenci v Bruslju povedal, da se bodo krizne razmere nadaljevale tudi danes. "Konca še ni na vidiku," je dodal. Predstavnik Eurocontrola Kenneth Thomas pa je sinoči sporočil, da se bo oblak razširil do severne Italije, južni Evropi pa bo prizanesel. Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) naj bi oblak pepela, ki se po podatkih evropskih meteorologov premika s hitrostjo 40 kilometrov na uro, v drugi polovici te noči deloma dosegel tudi Slovenijo. Na 18. strani PROFESIONALCI SLUHA ISTITUTO ACUSTICO PONTONI že 20 let na Vašo razpolago Dobava opreme ASSL-INAIL Informacije za izpolnitev dokumentov za pridobitev priznanja invalidnosti Pregled sluha - audiometrija Slušni aparati nove generacije vvireless in bluetooth Nova tinnitus terapija (proti zvonenju v ušesih) Brezplačni pregledi na domu Brezobrestno financiranje /—j TRST - Agencija 1 ISTITUTO ACUSTICO Združen z Ä PONTONI Ulica Giulia, 17-Tel. 040 358971 TRST - Agencija 2 www.istitutoacusticopontoni.it - infb@istitutoacusticopontoni.it Trg Sv. Jakoba, 22/B - Tel. 040 3720949 Agencija v Gorici Ul. Marconi 3/B - Tel. 0481 30030 MARINI G H I c^n^lofii/ J ŠPETER - Skupno zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji se je v prostorih Slovenskega kulturnega centra v Špetru sestalo z vodstvom dvojezične večstopenjske šole, da bi se podrobneje seznanilo s težavami, v katerih se nahaja špetrska šola po prisilni izselitvi iz varnostnih razlogov. Slovenski politiki in predstavniki civilne družbe so se strinjali, da je za prihodnost dvojezične šole nujno čim prej najti dokončno rešitev, saj povratek v staro poslopje ni mogoč. Šola mora ostati v Špetru, zato so soglasno podprli predlog staršev otrok dvojezične šole, ki se zavzemajo za preureditev prostorov študentskega doma Vzgojnega zavoda Paola Diacona, za kar naj bi zadostovalo približno 900.000 evrov. Na 3. strani Italijanska pristanišča pred korenito reformo Na 4. strani Oktober '44: bombnik pristal pri Fernetičih Na 8. strani Okrogla miza o manjšinah v Evropi Na 9. strani Podobnik: Hita ni potrebno razprodati Na 14. strani Mladenič iz Štmavra z motorjem v avto Na 16. strani SMRT Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču Dunajsko «slo 31, OPCINC 040 213193 2 Nedelja, 18. aprila 2010 ALPE-JADRAN / celovec - Po obisku predsednika Fischerja na Koroškem Stranke za rešitev vprašanja krajevnih tabel, a na različne načine Oglasili sta se ljudska in svobodnjaška stranka - Na Dunaju o reformi zakona o narodnih skupinah CELOVEC/DUNAJ - Potem ko se je avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer med svojim četrtkovim obiskom na Koroškem (v okviru predvolilne kampanje za predsedniške volitve 25. aprila letos) izrekel za rešitev še vedno odprtega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem še v letošnjem letu, so se zato izrekle tudi koroške stranke - čeprav z različnimi predlogi. Predsednik koroške ljudske stranke (OVP), deželni svetnik Josef Martinz, je pobudo zveznega predsednika ocenil kot »razveseljivo«, obenem pa je menil, da je s tem Fischer prevzel zahtevo OVP, ki da je kot edina stranka na Koroškem že na začetku leta javno izrazila željo po rešitvi v letošnjem jubilejnem letu ob 90. obletnici koroškega plebiscita leta 1920. Podlaga za rešitev pa naj bi bil tako imenovani Schus-sel-Haiderjev model, je še pribil Martinz. Pri tem modelu gre v bistvu za predlog, ki ga je po nalogu tedanjega kanclerja Schussla izdelala t.i. konsenzna skupina pod vodstvom zgodovinarja Štefana Josef Martinz Karnerja in ki je predvideval skupno 141 krajev, ki naj bi dobili dvojezičen napis. Na zveznega predsednika se je odzval tudi predsednik konec preteklega leta novoustanovljene svobodnjaške stranke na Koroškem (FPK) deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, Uwe Scheuch. Slednji je menil, da so na Koroškem kajpak zainteresirani za rešitev vprašanje prav v letošnjem letu, osnova pa naj bi bil predlog nekdanjega zveznega kanclerja Bruna Kreiskega iz leta 1976 s 25-odstotnim pragom za postavitev dvojezičnih tabel (91 tabel). Izja- Uwe Scheuch va Scheucha pomeni, da FPK vztraja na modelu, ki ga je avstrijsko ustavno sodišče leta 2001 razveljavilo in obenem za postavitev določilo, da zadostuje 10-odstotni delež slovenskega prebivalstva. V uradu zveznega kanclerja na Dunaju pa so sredi tedna predstavniki avstrijskih narodnih skupnosti ustanovili tri delovne skupine, ki naj bi do konca letošnjega leta pripravile predloge za reformo zakona o narodnih skupinah iz leta 1976. Njihovo ustanovitev so napovedali na simpoziju decembra lani, pri čemur gre za naslednja strokovna področja: organiziranost narodnih skupnosti, regionalni razvoj, in vprašanje izobraževanja. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in zadnji predsednik sosveta za Slovence, ki pa ne deluje več, je s tem v zvezi še pojasnil, da je načrt državnega sekretarja pri uradu zveznega kanclerja Josefa Oster-mayerja, da bi vnesli predlog reforme zakona o narodnih skupinah spomladi prihodnje leto v avstrijski parlament. Ivan Lukan tiskovno sporočilo - IO Sveta slovenskih organizacij »Finančna kriza zahteva takojšnje ukrepe za sanacijo« TRST - »Slovenska narodna skupnost in njena organiziranost se danes nahajata v nekem labirintu, iz katerega je nujno čimprej poiskati ustrezen izhod, ki naj nas pripelje na bolj svež zrak in na tudi trdnejša tla za nadaljnje bivanje, obstoj in razvoj našega človeka,« tako je povzel zaključke redne seje Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij predsednik Drago Štoka. Smo še vedno v ekonomski krizi, z veliko težavo nam je uspelo priti do manjkajočega milijona evrov, bojimo se prihodnjega leta, za katerega je predvideno po finančnem zakonu italijanske vlade krčenje kar 2 milijonov in 300 tisoč evrov, je še dejal predsednik SSO, zato moramo takoj primerno ukrepati in pripraviti naše interne projekte v smeri sanacije današnje težke finančne situacije. SSO je že začel s temeljito analizo obstoječega stanja, tako v samih članicah SSO kot v skupnih organizacijah in bo v doglednem času javnosti posredovalo svoja konkretna stališča in smernice za nadaljnje delo v zainteresiranih ustanovah. Kot piše v tiskovnem sporočilu, SSO še vedno zagovarja stališče, da morajo skupne organizacije temeljito preštudirati svoje stanje in pripraviti točne zaključke za naprej, da ne bo prišlo do trenutka, ko bomo ugotovili, da je vse skupaj že prepozno. Potrebno bo veliko dobre volje in tudi stiskanja pasu, da našo organizirano dejavnost ohranimo živo, dinamično, kompetitivno. V določenih primerih bo tudi nujno potrebno, da se v duhu konstruktivnega sodelovanja obe krovni organizaciji preventivno poslužita strokovnih analiz, ki bodo preverile posamezne krizne situacije in osvetlile možne izhode iz težav, še piše v sporočilu SSO. »Ne smemo si zatiskati oči pred nastalo situacijo, pred negotovo bodočnostjo naših ustanov, drugače bomo iz te krize izšli vsi kot poraženci. Svet slovenskih organizacij si kaj takega ne želi, nasprotno: napravil bo vse, kar je v njegovih močeh, da bomo iz te krize izšli ne samo ozdravljeni, ampak tudi prečiščeni, prenovljeni in povsem pripravljeni na nove izzive, ki nam jih prinaša sedanji čas,« poudarja SSO, ki se tudi zahvaljuje deželnemu odborniku Robertu Molinaru in ministru Boštjanu Žekšu za ves trud, ki sta ga in ga še bosta vložila v to, da Slovenci v Italiji ne bodo oškodovani, ampak da bodo polagoma prišli iz krize. Pred začetkom seje je predsednik Goriške Mohorjeve družbe dr. Damjan Paulin opozoril člane IO SSO na hudo krizo, ki je zajela ustanovo. Zaprosil je svojo krovno organizacijo za pomoč tako, da bo lahko ta stoletna ustanova še nadalje lahko delovala v korist celotne naše skupnosti, zaključuje svoje poročilo Svet slovenskih organizacij. fjk - Kmetijstvo Kmečka zveza: Z odbornikom Violinom vedno dobri odnosi TRST - Kmečka zveza od nekdaj zagovarja interese kmetijstva, ki jih strankarske opredelitve in interesi ne bi smeli pogojevati. Zato s pozornostjo sledi časopisnim polemikam teh dni, v središču katerih je deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino. KZ v tiskovnem sporočilu poudarja, da je bil odnos z odbornikom zelo korekten in tak tudi ostaja, saj je Violino od vsega začetka kazal veliko pozornost za probleme tržaškega kmetijstva in njegovo specifiko. KZ še poudarja, da je do podpisa sporazuma v okviru Prosecco DOC prišlo tudi in predvsem po zaslugi deželnega odbornika. Očitki, da odbornik Violino prezira tržaško oziroma kraško kmetijstvo, se zato zdijo organizaciji neutemeljeni. To prepričanje sloni na dosedanjem opravljenem delu in uspešnem sodelovanju z odbornikom. Zato si KZ želi, da bi se korektni in plodni odnosi z deželnim odbornikom še okrepili in nadgradili. Kmečka zveza pa prav tako želi ohraniti in krepiti enake odnose z vsemi političnimi subjekti in ustanovami, ki so jasno podprle zaveze deželne uprave in ministrstva za kmetijstvo v bran tržaškega kmetijstva, sprejete s podpisom sporazuma Prosecco DOC. »Istočasno pa smo prepričani, da je bogastvo Fur-lanije-Julijske krajine v raznolikosti njene vinogradniške in kmetijske ponudbe,« še piše v izjavi KZ. Za častna meščana Ljubljane predlagana Kerševanova in Stanovnik LJUBLJANA - Komisija za priznanja na Mestni občini Ljubljana je za naziv častnega meščana predlagala nekdanjo ljubljansko županjo Ano Nu-šo Kerševan in predsednika Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Janeza Stanovnika. Svetniki bodo o predlogu odločali v ponedeljek, naziva pa bodo skupaj z drugimi priznanji podelili na majski slavnostni seji mestnega sveta. Naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljane je najvišje priznanje ljubljanske občine, ki ga prejmejo posamezniki, izjemno zaslužni za ugled, pomen in razvoj občine ter za razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov. Komisija je obravnavala tudi predloge za podelitev naziva častni meščan operni pevki Vilmi Bukovec, Božidarju Magajni, ki je sodeloval pri ustanavljanju zgodovinskega Radia OF Kričač, pisatelju Borisu Pahorju in igralcu Juriju Součku. Kot je pojasnila predsednica komisije Milena Mileva Blažič, so se za Ker-ševanovo in Stanovnika odločili, ker sta bila njuno življenje in delo med vsemi predlaganimi kandidati najbolj povezana z življenjem in delom v Ljubljani oziroma s promocijo Ljubljane v tujini. Pahor pa po njenih besedah ni bil tako povezan z Ljubljano, ampak bolj z zamejstvom in Slovenijo. Je pisatelj svetovnega slovesa, zato so ga v Ljubljani, ki je svetovna prestolnica knjige, postavili kot enega izmed treh glasnikov slovenske književnosti, pojasnjuje Blažičeva. Nekdanji bovški župan opozarja na napake pri popotresni obnovi BOVEC - Nekdanji župan in vodja popotresne obnove po velikonočnem potresu leta 1998 v Bovcu Si-niša Germovšek opozarja na nepravilnosti, ki so se dogajale ob popo-tresni obnovi Posočja. Kot poudarja, popotresna obnova ni bila tako uspešna, kot so jo želeli prikazati. "Do prave resnice o obnovi po potresu vodi dolga pot in kaže, da je bil koncept sanacije zelo zgrešen," je dejal Germo-všek. Opozoril je, da je bil način sofinanciranja obnove zgrešen. Domačini in lastniki hiš so bili odgovorni za sanacijo, medtem ko je izvajalce izbirala državna tehnična pisarna. "Če slednja ni pravočasno poravnala zneskov za opravljeno delo, so izvajalci za zamudne obresti terjali lastnike, ki niso bili prav nič krivi za zamude." Prav tako je bilo zgrešeno, da so poskrbeli le za statično obnovo objektov, namesto da bi objekte obnovili tako, da bi bili vseljivi. okolje - »Očistimo Slovenijo« Danes največja čistilna akcija okolja v zgodovini Slovenije LJUBLJANA - Danes bo po Sloveniji potekala največja slovenska okoljska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, v kateri bo predvidoma okoli 200.000 prostovoljcev očistilo okoli 7000 divjih odlagališč odpadkov po Sloveniji. Akcija bo trajala od 9. do 14. ure, v trem času pa naj bi očistili 20.000 ton različnih odpadkov in jih večino tudi ločili.Organizatorjem - društvu Ekologi brez meja - je v okviru akcije že uspelo pripraviti digitalni register divjih odlagališč - teh so doslej našteli 11.500. Projekt se zgleduje po estonski akciji, ko je 3. maja leta 2008 v enem dnevu 50.000 prostovoljcev v petih urah počistilo 20.000 ton odpadkov. Z akcijo želijo Ekologi brez meja zmanjšati število divjih odlagališč in bolj ozavestiti prebivalce za ločevanje odpadkov. V Sloveniji odpadke iz gospodinjstva ločuje le okoli 10 odstotkov prebivalcev, medtem ko v nekaterih drugih evropskih državah ločijo do 70 ali celo do 90 odstotkov gospodinjskih odpadkov. Častni pokrovitelji projekta so predsednik republike Danilo Türk, predsednik DZ Pavel Gantar in predsednik vlade Borut Pahor. Premier je poudaril, da mora biti Slovenija najprej čista, da bo tudi atraktivna. "Naša država je polna plastenk in divjih odlagališč. Nekaj mora v smeri čiste države narediti država sama, nekaj pa tudi vsak posameznik," je poudaril premier. V času vseslovenske čistilne akcije bo na slovenskih cestah in začasnih odlagališčih odpadkov prisotnih več tovornih vozil, zato na Direkciji RS za ceste vse voznike pozivajo, naj bodo v času akcije pozorni na dogajanje v prometu in naj vozijo strpno. izseljenci - Še v Urugvaj in Brazilijo Minister Žekš obiskal koper - Kmetijstvo Festival zlate Slovence v Argentini oljčne vejice BUENOS AIRES - V Buenos Ai-resu je bila te dni še posebej v ospredju slovenska beseda. V okviru praznovanj ob 200-letnici neodvisnosti Argentine je namreč potekal slovenski dan. Praznovanja se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki se mudi na turneji po Latinski Ameriki. Glavni poudarek namenja prav obisku Slovencev. Kot je včeraj za STA povedal Žekš, je v okviru praznovanj na eni od osrednjih ulic Buenos Airesa minulo soboto potekala vrsta slovenskih nastopov, ki se jih niso udeležili zgolj Slovenci, temveč tudi Ar-gentinci. Minister se je v okviru obiska med drugim udeležil otvoritve razstave slovenskega arhitekta Viktorja Sulčiča, ki je po besedah Žekša dal precejšen prispevek k arhitekturi v Buenos Airesu. Med drugim njegov pečat nosi tudi stadion nogometnega moštva Boca Juniors. O izkušnjah in delu se je Žekš pogovarjal na argentinskem ministrstvu za znanost, sicer pa je bil v okviru njegovega obiska v Mendozi podpisan spo- razum o sodelovanju med Univerzo v Novi Gorici in Universidad Nacional de Cuyo v Mendozi, s čimer se bosta državi še tesneje povezali. Minister je obiskal tudi osnovnošolske in srednješolske tečajnike slovenščine pri nekaterih slovenskih društvih v Buenos Airesu ter se srečal s predstavniki združenj mladih Slovencev. Žekš je pozitivno ocenil potek izobraževanja. Posebej pa je pohvalil njihovo znanje slovenščine. Pogovor s Slovenci v Argentini je bil priložnost za pogovor o težavah, predvsem pa o želji po pomoči pri šolskih in kulturnih dejavnosti. Večja društva so v Buenos Airsu dobro organizirana, nekaj težav pa je v drugih, bolj oddaljenih krajih. Žekš je včeraj odpotoval v urug-vajsko prestolnico Montevideo, kjer se bo srečal s Slovenci in potomci Slovencev, ki se zbirajo v tamkajšnjem slovenskem društvu. Turnejo bo zaključil v Sao Paolu v Braziliji, kjer se bo predvidoma srečal s predstavniki edine slovenske organizacije v Braziliji, Zveze Slovencev v Braziliji. (STA) KOPER - S fotografsko razstavo in strokovnim simpozijem o sorti Istrska belica se je v Kopru včeraj pričel Festival zlate oljčne vejice. V Kopru bo na stojnicah danes in jutri mogoče poskusiti prek 30 različnih olj in domačih dobrot lokalnih pridelovalcev. Festival bo dosegel vrhunec s podelitvijo zlatih oljčnih vejic najboljšim pridelovalcem oljčnega olja. Na letošnjem tekmovanju so ocenjevali več kot 100 vzorcev oljčnega olja iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Prvič letos bodo priznanje podelili tudi najboljši oljarni. Osnovnošolci se bodo na tekmovanju Oljka, ali te poznam? v soboto pomerili v poznavanju oljke in oljčnega olja, ljubitelji fotografije pa bodo tekmovali na fotografskem natečaju Oljka v prostoru. V ponedeljek bo v Pretorski palači posebna vodena degustacija, namenjena predvsem gostincem in drugim odjemalcem oljčnega olja. Prireditelji želijo na ta način spodbuditi uporabo kakovostnega oljčnega olja na mizah slovenskih restavracij in gospodinjstev. Festival zlate oljčne vejice organizira Mestna občina Koper v sodelovanju z Društvom oljkarjev Slovenske Istre, mednarodno akreditiranim laboratorijem za analize oljčnega olja LABS iz Izole, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, koprsko izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti in društvom Slow food Primorske. / ALPE-JADRAN Nedelja, 18. aprila 2010 3 špeter - Srečanje skupnega predstavništva Slovencev v Italiji z vodstvom dvojezične šole Enotna podpora selitvi šole v prostore Vzgojnega zavoda Paola Diacona v Špetru Predlog so pripravili starši otrok skupaj z vodstvom šole - Za preureditev dovolj 900 tisoč evrov ŠPETER - Predstavniki slovenske civilne družbe in slovenski politiki soglasno podpirajo rešitev za probleme špetrske dvojezične večstopenjske šole, za katero se zavzemajo starši in vodstvo šole. Malčki iz vrtca, učenci osnovne šole in dijaki nižje srednje šole, ki so od začetka marca, ko so morali iz varnostnih razlogov dokončno zapustiti svoje poslopje, razdeljeni v različnih že obstoječih poslopjih v Špetru, naj se z naslednjim letom spet vsi združijo v prostorih študentskega doma Vzgojnega zavoda Paola Diacona, ki bi jih za potrebe dvojezične šole preuredili. Za to naj bi zadostovalo le 900.000 evrov, špetrska šola pa bi na tak način dobila primeren sedež, ki bi ji omogočil, da ohrani prostorsko enovi-tost in povezanost z ostalimi ustanovami slovenske manjšine, ki delujejo v Špetru. To je glavni zaključek srečanja med skupnim zastopstvom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in ravnateljico dvojezične večstopenjske šole Živo Gruden ter predsednikom zavodskega sveta Michelejem Corenom, ki je bilo včeraj v prostorih Slovenskega kulturnega centra v Špetru. Predstavniki SKGZ, SSO in političnih strank so se želeli namreč podrobneje seznaniti s težavami, v katerih se je znašla špetrska dvojezična šola po mar-čevski prisilni izselitvi. Prisotni so bili politiki Tamara Blažina, Andrej Gergolet, Damijan Terpin in Stojan Spetič, deželna predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič ter Udeleženci včerajšnjega srečanja o dvojezični šoli v Špetru nm Drago Štoka in predstavniki videmskih odborov naših krovnih organizacij Jole Na-mor, Luigia Negro in Giorgio Banchig. Ravnateljica Živa Gruden je udeležencem srečanja obnovila celoten potek dogodkov, ki so v zadnjem poldrugem mesecu močno pogojevali delovanje dvojezične šole: od začetne zaskrbljenosti staršev in vodstva šole najprej zaradi eternita v strehi, januarja pa predvsem zaradi lažjega potresnega sunka, ki so ga na šoli občutili, tako da so en del tudi začasno evakuirali, do rezultatov posebne ekspertize, ki jo je že lani naročila Občina, zaključili pa so jo letos. Izsledki so privedli do ugotovitve, da poslopje ni v skladu z varnostnimi predpisi, tako da je bil špetrski župan prisiljen podpisati odlok o izselitvi. Takrat se je za 221 učencev in dijakov, njihove starše, učno in neučno osebje začel neke vrste križev pot, ob zaključku katerega so vendarle našli začasne rešitve, ki pa še posebno, kar zadeva vrtec in nekatere razrede osnovne šole, še zdaleč niso optimalne. »Nemogoče je, da bi lahko v takih pogojih zdržali kaj več kot do konca leta,« je povedala ravnateljica, ki je tudi z grenkobo priznala, da se je na začetku pri iskanju možnih rešitev za naslednja šolska leta čutila nekoliko osamljeno, saj je imela občutek, da se slovenska manjšina na splošno ne zaveda resnosti situacije. »Zdelo se mi je, da se naše težave obravnava kot navadno selitev. Na koncu pa smo vendarle dobili veliko podporo in se je marsikdo osebno aktiviral, da bi nam pomagal.« Vodstvo in starši, ki so že od vsega začetka dokazali svojo navezanost na dvojezično šolo, so v zadnjem mesecu preučili najrazličnejše variante, da bi našli najprimernejšo rešitev za bodočnost šole. Bilo je tudi že več srečanj s predstavniki različnih javnih uprav in s parlamentarci iz vrst DS, ki so jih izrecno povabili člani lokalnega krožka stranke. Jasno je, da morajo biti ustrezni prostori na razpolago do začetka novega šolskega leta. Zato seveda gradnja nove stavbe sploh ne pride v poštev, ker bi dela trajala predolgo in bi bil tudi strošek prevelik, kar je navsezadnje povedal tudi deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro, ki je prav tako kot predstavniki šole mnenja, da mora dvojezična šola ohraniti prostorsko enovitost in ostati v Špetru. Tu ja namreč nastala in tu jo omenja tudi državni zakon št. 38/2001, po sprejetju katerega je bila tudi priznana kot državna šola (prej je bila privatna, op.ur.), kot je bilo poudarjeno tudi na včerajšnjem srečanju. Poleg tega pa je lahko le v taki obliki še naprej vidna, močna in kvalitetna. Ob skupni ugotovitvi, da so glavni sogovorniki, ki bodo lahko pripomogli k rešitvi prostorskega problema dvojezične šole Občina, Pokrajina, deželni odbornik Molinaro, pa tudi videmski pre-fekt, ki je tudi pripravljen sklicati skupno omizje pristojnih javnih uprav in se prav tako strinja, da mora ostati šola v Špetru in da ne sme biti razdeljena, so se udeleženci srečanja strinjali, da je treba podpreti rešitev, ki so jo evidentirali starši s predstavniki šole, saj ti najboljše poznajo njene potrebe. Glede tega je ravnateljica Živa Gruden dodala, da so že v tem kratkem obdobju, odkar niso več vsi pod isto streho, ugotovili, da so stiki zrahljani in da je težje imeti popoln vpogled v zadeve, pa čeprav razdalje med enimi in drugimi niso tako velike. Idealna rešitev za dvojezično šolo pa bi bila, kot smo uvodoma omenili, njena premestitev v prostore študentskega doma vzgojnega zavoda Paola Diacona, ki ima svoj glavni sedež v Čedadu, čemur vodstvo zavoda načeloma ne nasprotuje, v kolikor bi se našla primerna rešitev za 23 dijakov, ki trenutno tam domujejo. Prostore bi bilo treba seveda preurediti, za to pa bi zadostovalo 900.000 evrov, kar bi verjetno lahko prispevala Dežela ali pa bi lahko celo izkoristili finančna sredstva, ki jih ima po zakonu na razpolago civilna zaščita, je bilo slišati na včerajšnjem srečanju. Rešitev je torej možna, vse pa je odvisno od desne sredine, ki ima večino v vseh pristojnih javnih upravah. Tjaša Gruden 0DKRIJ UGODNOSTI NOVIH EK0SP0DBUD »RENAULT 2010«. ecoincentivi RENAULT 2010 NA VOZILIH STARIH VEČ KOT 10 LET IN ŠE... BREi OBRESTNO FINANCIRANJE. *Znižane cene ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen, s pobudo »Eco incentivi Renault« veljavno za katerokoli vozilo za odpad registrirano do vključno 31/12/2000 in v posestvu lastnika vsaj 6 mesecev. Za model Modus velja ponudba le za vozila na zalogi in za registracijo vozila do 30/04/2010. Pr. financiranja na vozilu Renault Clio 1.2 75 cv 3 vrata za 9.900€: predujem 4.520€, financiran znesek 5.980€; 24 obrokov po 249€, ki vključujejo formulo Finanziamento protetto, 1. leto zavarovanja proti kraji in požaru Renassic.TAN 0%; TAEG 5,96%; stroški za postopek 250€ + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe FinRenault. Informacije na sedežu in na spletni strani www.finren.it: reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Sliki sta informativnega značaja. Ponudba velja do 30/04/2010. Emisije C02:139 g/km. Poraba (kombinirana vožnja): 5,91/100 km. PRIČAKUJEMO TE DANES, 17. IN JUTRI, 18. APRILA M M ^ ^ ** ^ ^ ^ Ulica Flavia 118 - 34147 Trst Tel. 040 281212 • Ulica Div. Julia 4 - 34079 Staranzano (G0) K | 11 h fa | lil || || | Tel. 0481413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481522211 I 1W \A kil W \J\J\J\J Ulica Aquileia 108 - 33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 043133647 4 Sobota, 17. aprila 2010 GOSPODARSTVO gibanja - Po dokončnih podatkih Istata marca najvišja inflacija v 13 mesecih Podražitve pogonskih goriv in prevoza segrele marčno inflacijo Neosvinčeni bencin se je v zadnjem letu podražil za kar 16,7 odstotka TRST - Inflacijska krivulja se je marca v Italiji povzpela najvišje v zadnjih 13 mesecih, je včeraj potrdil statistični zavod Istat. V letni primerjavi se je stopnja inflacije zvišala za 1,4 odstotka (februarja +1,2%), kar je enako kot povprečje v območju evra, največ pa so k segrevanju cen prispevale podražitve v transportu in pri naftnih derivatih. Več smo sicer porabili tudi za vsakdanje nakupe, in sicer za 2,2 odstotka glede na lanski marec (februarja +2,0%). S potrditvijo začasnih inflacijskih podatkov za marec so se znova oglasili tudi potrošniki s svojimi organizacijami, ki terjajo ukrepanje vlade, ker naj bi državljani zaradi podražitev letos porabili 420 evrov več kot lani. Iz Istatove analize inflacijskih gibanj v 20 glavnih mestih dežel izhaja, da je bilo marca najdražje mesto v Italiji Aosta z 2,9-odstotno letno stopnjo rasti življenjskih stroškov (v Trstu so marca izmerili 2,5 odstotka, kar je nad državnim povprečjem), na drugi strani lestvice pa se nahaja Bari z najnižjo, komaj 0,4-odstotno stopnjo. Glavni krivec za pospešitev segrevanja inflacije so na splošno napetosti v energetskem sektorju in podražitev tarif javnih storitev (elektrika in plin v prvi vrsti), ki so jih le deloma ublažili nižji stroški za stanovanje in za komunikacije. Cena neosvinčenega bencina je npr. v enem letu zrasla za 16,7 odstotka, v primerjavi z letošnjim februarjem za pa 2,7 odstotka, medtem ko se je dizelsko gorivo podražilo za 16,3 odstotka v letni in za 4 odstotke v mesečni primerjavi. Podražitev goriv se seveda hitro prenese tudi na prevoze, ki so se v letni primerjavi podražili za 5,1 odstotka, v mesečni pa za 1,1 odstotka. Posledično so dražji tudi počitniški paketi (+3,8% oz. +2,2%), zato združenje za zaščito potrošnikov Codacons napoveduje »poletje s slanimi počitnicami«, ki bodo državljane stale najmanj 120 evrov več kot lansko poletje. Za združenji Federconsumatori in Adusbef bo neprestana rast inflacije globalno povzročila »nov udarec za kar 420 evrov na družino«. Nad tako dinamiko se pritožuje tudi sindikat Cisl, ki izraža »zaskrbljenost zaradi postopnega izgubljanja kupne moči družin«, zato poziva vlado, naj nemudoma skliče omizje s socialnimi partnerji. pristanišča - Za večjo globalno konkurenčnost Vlada odobrila reformo italijanske pristaniške ureditve Kontejnerji v enem od velikih pristanišč arhiv RIM - Ministrski svet je včeraj odobril osnutek zakona za reformo ureditve italijanskih pristanišč. Osnutek je bil v pripravi že lep čas, pred sprejetjem dokončnega besedila pa se je ministrsatvo za infrastrukture posvetovalo tudi s parlamentarnimi telesi. Kot je povedal pristojni minister Altero Matteoli, je glavni cilj reforme doseči modernizacijo delovanja in vloge pristanišč in tako zagotoviti rast njihove učinkovitosti. Zakonski ukrep je zasnovan na petih stebrih. Prvi zadeva vlogo pristaniških oblasti in način njihovega upravljanja, saj bodo predsedniki pristaniških oblasti z reformo prevzeli me-nedžersko vlogo v pristanišču. Drugi steber je povečana skrb za razmerje med pristaniščem in njegovo okolico, med pristaniščem in transportnimi mrežami in torej skrb za navezavo pristanišča na te mreže. Tretji steber reforme je poenostavitev in racionalizacija postopkov za odobritev splošnih pristaniških regulacijskih načrtov, po- stopkov za izdajanje koncesij zasebnikom, za ukinjanje statusa javnega dobra za površine, ki jih pristanišče ne potrebuje, in za drenažo morskega dna. Četrti steber zadeva stabilizacijo pristaniškega dela, medtem ko je peti steber namenjen zagotavljanju pogojev za naložbe v pristaniško infrastrukturo, za kar je bil sicer že ustanovljen poseben sklad za infrastrukture. Poleg naštetih novosti vsebuje zakonski predlog tudi določilo - dogovorjeno z ministrstvom za turizem - za pospeševanje navtičnega turizma z gradnjo novih privezov za turistične namene. Kot je po seji vlade povedal minister Matteoli, je bila reforma pristaniškega sistema nujna zaradi velikih sprememb, ki jih je pristaniška dejavnost doživela v zadnjih letih, in glede na to, da sedanja ureditev (zakon št. 84 iz leta 1994) ni več sposobna odgovarjati na nove izzive globaliziranega gospodarstva. Težišče industrijske proizvodnje se je namreč premaknilo na sdgz - V ponedeljek v obrtni coni Zgonik Trgovci se pripravljajo na občni zbor sekcije TRST - Na sedežu SDGZ v zgoni-ški obrtni coni bo v ponedelje k(ob 18. uri) občni zbor sekcije za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Včlanjeni trgovci vseh kategorij, od živilske in drugih tradicionalnih dejavnosti do lekarn, se bodo zbrali na sek-cijskem občnem zboru, da opravijo obveznosti, ki jih določa statut. SDGZ bo imela letos volilni občni zbor z obnovo vodstva, zato morajo stanovske sekcije predhodno obnoviti svoje odbore. Predsednik trgovcev Ervin Me-zgec bo podal poročilo o opravljenem delu v okviru sekcije in tudi o splošnem trendu in sedanjem trenutku v sektorju, ki ni prav rožnat. Navedel bo specifične pobude za trgovcev in tudi splošnejše, zlasti nudenje pomoči in novih finančnih virov za premostitev krize in za naložbe v novih panogah, ki obetajo razvoj. Udeleženci bodo imeli tudi priložnost, da se seznanijo z dvojnim informativnim programom, ki bo sledil uradnemu delu. Predstavnici konzorcija SLO-VIK in izobraževalnega zavoda Ad for- mandum Matejka Grgič in Maja Humar bosta prikazali nove kataloge izobraževalne ponudbe za lastnike podjetij in osebje. Podobno, kot sta naredili že na drugih občnih zborih sekcij, bosta izpostavili tečaje in vsebine, ki so po meri trgovcev, tako tradicionalnih panog kot tudi bolj inovativnih. To temo bo učinkoviteje razvil strokovnjak Andrea Beltrami iz gradiškega svetovalnega podjetja FormTeam, ki bo razgrnil nova prizorišča in nove pristope k trženju. Osvetlil bo lik trgovca, zlasti malega družinskega obrata, v vrvežu sprememb, tehnoloških in geopolitičnih, ki so temeljito predrugačile načine in okvire poslovanja. Za vzorec bo predlagal sistem fi-delizacije strank, imenovan Lyoness, ki se iz drugih evropskih držav, Velike Britanije in ZDA širi tudi v Italijo. Na koncu bo priložnost za družabno srečanje in poglobitev poznanstev, zato so na občni zbor vabljeni člani in tudi ostali trgovci, ki se želijo približati organizaciji in k skupnemu stanovskemu nastopu. Informacije nudi tajništvo sekcije na tel. 040 6274828. V koprskem pristanišču v prvem četrtletju podoben pretovor kot v enakem lanskem obdobju KOPER - V koprskem pristanišču so v prvih treh mesecih letošnjega leta pretovorili 3,7 milijona ton blaga oziroma dva odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skoraj za dve tretjini se je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem povečal pre-tovor na terminalu za generalne tovore, kontejnerski pretovor pa se je s 111.984 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU) povečal za tretjino. Na kontejner-skem terminalu, na terminalu avtomobilov in terminalu sipkih tovorov so v prvem trimesečju letošnjega leta zabeležili 12 odstotkov večji pretovor kot v enakem obdobju lani. Za dobro petino se je povečal pretovor avtomobilov, ki pa s 75.800 pretovorjenimi avtomobili še zaostaja za načrti, so sporočili iz Luke Koper. Negativen rezultat pa so v koprskem pristanišču v prvih treh mesecih zabeležili pri pretovoru sadja, ki ga je bilo za 56 odstotkov manj kot v enakem lanskem ob-ndobju, skoraj petino manj je bilo razsutih tovorov, 14 odstotkov manj naftnih derivatov in dva odstotka manj lesa kot v enakem obdobju lani. Pretovor ostalih tekočih tovorov je ostal na lanski ravni, so še sporočili iz Luke Koper. V FJK manj posojil podjetjem in več družinam TRST - Po podatkih Banke Italije se je obseg bančnih posojil v Furlaniji-Julijski krajini v zadnjem četrtletju lanskega leta zmanjšal za 1,2 odstotka, vendar je bilo gibanje različno glede na vrsto kreditojemalca. Medtem ko so se krediti podjetjem zmanjšali za 3,3 odstotka, se je obseg posojil družinam povečal za 3,9 odstotka. Očiten znak gospodarske krize, ko podjetja krčijo proizvodnjo in torej manj povprašujejo po kreditih, medtem ko se družine za preživetje v večji meri zatekajo k bančnim posojilom. Po podatkih centralne banke vzporedno z obsegom posojil pojema tudi rast bančnih depozitov. Še v tretjem četrtletju lanskega leta so vloge beležile 3,4-odstotno rast, v zadnjem četrtletju pa so zrasle le še za 2,8 odstotka. Upočasnitev je posebno izrazita pri vlogah družin, ki so v tretjem četrtletju 2009 beležile 10,1-odstot-no, v četrtem četrtletju 2009 pa le še 7,9-odstotno rast. EVRO 1,3535 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 16.4. 15.4. ameriški dolar 1,3535 1,3544 japonski jen 125,30 126,18 ruski rubel 9,2383 39,2950 59,9800 9,2451 39,3300 danska krona 7,4424 0,87735 7,4428 0,87735 švedska krona 9,6870 7,9550 9,7069 7,9520 češka krona 25,178 25,085 estonska krona 15,6466 263,45 15,6466 263,30 poljski zlot 3,8743 1,3536 3,8583 1,3571 avstralski dolar 1,4519 1,9558 1,4513 romunski lev 4,1463 3,4528 4,1411 3,4528 latvijski lats 0,7081 2,3670 0,7082 islandska krona 290,00 290,00 2,0040 hrvaška kuna 7,2605 7,2590 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 16. aprila 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0.25625 0.30438 0.465 0.94594 LIBOR (EUR) 0.36938 0.5825 0.88875 1.1925 LIBOR (CHF) 0.08083 0.2425 0.34167 0.63917 EURIBOR (EUR) 0.405 0.644 0.954 1,224 ZLATO (999,99 %%) za kg 27.081,34 € -514,38 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. aprila 2010 vzhod, kajti Kitajska, Indija in Japonska imajo danes največje deleže v svetovnih blagovnih tokovih, za katere je potovanje po morju še vedno najcenejše. Reforma italijanskih pristanišč naj bi torej omogočila preseči krizo transportnega sektorja, kar je ena od nacionalnih nujnosti, ki jo je še poglobila neugodna gospodarska konjunktura. Kriza je tudi še bolj povečala že obstoječo razdaljo, ki loči italijanska pristanišča od ostalih sredozemskih pristanišč in še zlasti od pristanišč severne Evrope. Zaostajanje Italije pri konkurenčnosti je še posebej veliko na področju logistike in intermodalnosti. Včeraj odobrena reforma, proti kateri so se že oglasile nekatere občine (v prvi vrsti Genova), ki se bojijo, da bodo izgubile možnost vplivanja na svoja pristanišča, predvideva tudi spremenjeno klasifikacijo pristanišč. Reformni zakon bo zdaj prešel v razpravo konference država-dežele za posvetovalno mnenje,nato pa v parlament za dokončno odobritev. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 14,48 IMTTIDCI IDDDA 3 Oi1 +0,70 KRKA 1 1 IKA KOPER 70,98 -0,26 -0,13 +1 24 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,01 161,10 301 25 +0,67 -1 02 TELEKOM SLOVENIJE 120,03 -0,61 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 29,48 DELO PRODAJA - CTni -0,07 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTUARCM7 7 7(1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,09 +0,67 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 22,60 10,23 +0,36 +0,29 -0 18 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 449,08 208,60 -0,16 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 89,00 23,07 -1,11 -2,12 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. aprila 2010 -2,26 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,369 91,79 1758 -1,58 -2,35 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,2 -2,06 -3,61 -1 69 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,16 4,66 1 07 -2,96 EDISON ENEL ENI 4,23 178 -2,28 +1,56 FIAT FINMECCANICA 9,9 1038 +0,23 +1,02 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,72 +0,00 +0,17 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,88 1449 -0,52 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,14 -0,82 +1,14 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,35 8,01 212 +0,87 -0,12 +0 12 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,45 15 38 +3,21 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,73 +0,92 -3,17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,76 7,53 -0,33 -2,78 -1 23 TENARIS TERNA 1,12 15,39 -3,21 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,14 0,17 1014 -1,18 -2,00 UNICREDIT 2,19 -2,22 -3,83 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 82,95 $ -0,35 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. aprila 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 964,65 3.934,18 -0,29 -0,19 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.195,01 -0,05 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraievo 324,58 1.627,25 -0,25 +0,00 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.711,94 -0,32 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.022,29 2.013,34 -1,10 -1 24 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.194,41 1.241,70 6.180,90 -1,42 +0,19 -1,76 -1 39 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.743,96 4.065,65 2.733,08 +0,20 -2,05 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.295,4 2.952,99 -0,67 -1 98 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.102,18 3.007,19 21.865,26 3.130,30 17.591,18 -1,52 -0,32 -1,32 -1,09 -0,27 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 17. aprila 2010 5 SLOVENIJA TA TEDEN Avtocestni kartel iz dvorca Zemono Vojko Flegar Podpisniki so se zavezali, da bodo pri oddaji ponudb »nastopili koordinirano« in »uskladili svoja stališča pred oddajo ponudb«, je ta torek poslovni dnevnik Finance razkril verjetno »najtežji« kartelni dogovor v zgodovini samostojne Slovenije. Gradivo, ki so ga zbrali novinarji, neizpodbitno potrjuje, kar je pretežni del javnosti domneval že vrsto let: slovenski avtocestni križ, grajen poldrugo desetletje, je bil krepko preplačan. Za najmanj dve in največ štiri milijarde evrov, pravijo poznavalci, kar z drugimi besedami pomeni, da bi (odplačevanje posojil bo trajalo do leta 2033) davkoplačevalci za avtoceste lahko plačali od dobre tretjine do dobre polovice manj, če bi bila igra poštena. Trenutna vrednost avtocestnega križa (v gradnji je še zadnjih nekaj deset kilometrov) je namreč dobrih sedem milijard evrov. Številke so velikanske, natančnost in metodičnost, s kakršnima so manjša in večja slovenska gradbena podjetja z največjim SCT na čelu od leta 1998 plenila proračunske vire in državi nalagala prevzemanje poroštev za posojila, pa strašljiva. Kot so poročale Finance, je bil kartelni dogovor v bistvenih točkah namreč zapisan, njegovo spoštovanje so nadzorovali vsake tri mesece, podjetja so se strinjala, da se pri razpisih ne bodo povezovala z drugimi ponudniki ali se nanje prijavljala samostojno, podpisniki pa so si za primer medsebojnih sporov določili tudi arbitra, prvega med neenakimi, namreč predsednika uprave SCT Ivana Zidarja. Med udeleženci kartelnega sporazuma, ki so izigravali javne razpise, je delitev poslov potekala na dveh ravneh, pri čemer so si večja podjetja pridržala štiri petine, manjša pa razdelila preostalo petino poslov. Med večjimi je levji delež (40 odstotkov) zase pridržal Zidarjev SCT, po petino sta dobila Primorje iz Ajdovščine (kartelni sporazum je bil sklenjen v dvorcu Ze-mono v Vipavski dolini) in Gradis, drugo pa Kraški zidar. Večina omenjenih in drugih podjetij je bila v minulem desetletju privatizirana z me-nedžerskimi odkupi, kar z drugimi besedami pomeni, da so menedžerji podjetja odkupovali s preplačanimi avtocestnimi kilometri oziroma iz davkoplačevalskih žepov. Sporazum pa ni predvideval samo delitve dela na novogradnjah, temveč tudi dogovor o delitvi vzdrževalnih del. O tem, kako drage - in povrh ne-kakovostno - zgrajene so slovenske avtoceste, je bilo na tem mestu nekajkrat že omenjeno: predori po 300 milijonov evrov, kilometer avtoceste po nezahtevnem zemljišču po 20 milijonov, popravljanje vozišč po poldrugem letu uporabe ... Tudi glede tega, da vse to ne bi bilo mogoče, če ne bi vlade ne glede na barvo gledale stran, si nihče ni delal utvar. Da o nenavadno ravnodušnih nadzornikih (denimo računskem sodišču ali protikartelnem uradu) ne izgubljamo besed. Je pa ironija zgodovine, da je bil obstoj kar-telnega dogovora med gradbinci potrjen prav v času, ko je panoga - nedvomno tudi zato, ker večjih državnih projektov že nekaj časa ni - v velikanskih težavah. Slovenska gradbena podjetja, s svojimi zmogljivostmi prevelika za Slovenijo, se zadnje tedne namreč eno za drugim sesedajo, saj za- radi likvidnostnih težav in obremenjenosti s posojili postajajo plačilno nesposobna, delavci, v veliki meri iz Bosne in Hercegovine, pa morajo svoje bedne plače izterjevati z gladovnimi stavkami. Z gradbinci so v težavah tudi banke, predvsem državne, ki so v letih debelih krav izdatno financirale stanovanjsko gradnjo za trg, podjetja pa teh stanovanj zdaj po pretiranih cenah (kvadratni meter stanovanja na malo boljši lokaciji v Ljubljani še vedno stane toliko kot v, recimo, Munchnu) seveda ne morejo prodati. Politika oziroma politiki vseh barv bodo v tej zgodbi svoje mesto še morali dobiti. Direktorje in nadzornike državne avtocestne družbe (Dars), ki je objavljala razpise za gradnjo posameznih odsekov in izbirala izvajalce, je seveda imenovala vsakokratna vlada, kar dvema pa se je, na primer, »po nesreči« zgodilo, da sta na čelo Darsa imenovali človeka iz SCT, torej podjetja, ki si je kartelno rezalo največji kos pogače. Poleg tega se je konservativni koaliciji pred nekaj manj kot šestimi leti »posrečilo« še to, da je človeka, ki je iz SCT najprej prišel za predsednika uprave Darsa, nato imenovala celo za - prometnega ministra. Že skoraj farsično pa je dejstvo, da je parlament pred malodane letom dni ustanovil preiskovalno komisijo prav za to, da bi zgodbi o predragih slovenskih avtocestah končno prišel do dna, vendar ta komisija do danes ni ugotovila ničesar. Od tega tedna se njeni člani vsaj ne bodo mogli več pretvarjati, da do podatkov ni mogoče priti. TOMIZZEV DUH New Yu Milan Rakovac Nakon što smo budalasto rastu-rili višestoljetnu baštinu, ex-jugoviči sada stvaramo neki novi poredak: The New Yu. Znam, znam, mnogima če se od ovih riječi živci rastrojiti, ali ne govorim o državi, nego o ljudima! I ne o prošlosti, nego o budučnosti: Stvara se Novi Balkanski Poredak. Odlično. Ako ga budemo stvarali na ljudski, a ne na balkanski način, na što upozo-rava Goran Vojnovič pišuči o površnim nostalgijama i pogrešnim suzama - krokodilskim suzama za Momom Kaporom. Osobno, sa prijateljem Momom Kaporom razišao sam se sredinom osamdesetih godina prošlog stolječa, kada je četnikovao po Kanadi. Zato mi se oči nisu orosile za njime. Jer Novi Balkan može se stvoriti samo ako klek-nemo i zamolimo za oprost potomke i rodbinu žrtava, žrtava naših zlodje-la, a ne sporazumom utemeljenim na pomirenju krvnika, na počinjenom zlu - a i to nam se još dogada. Ta mladi genijalec Goran Vojnovič piše v Dnevnikovem Objektivu: „Kaj dobimo, če pomešamo če-vapčiče, turško kavo, pito 'tikvenico' , nogomet, Saša Lošiča in Miljenka Jer-goviča? Dobimo seveda poptevejevski prispevek o Sarajevu, o jugonostalgi-ji, o Bosancih in o vsem tem skupaj. SKRATKA O NIČEMER (kurziv by M.R.)... Oba vrhunska umetnika sta bila tistega torka zvečer zbanalizirana na golo dejstvo, da sta bila nekoč rojena v Sarajevu.... Velika večina tukajšnjih jugono-stalgikov je namreč z ex-yu prostorom po razpadu nekdanje skupne države v resnici nepovratno pretrgla stike in danes ne ve skorajda ničesar o tem, kaj se tamo doli (...) sploh dogaja. Postju-goslovansko življenje Blakana jugo-nostalgike zanima manj kot lanski sneg"... Ma, lipi moj Goran, ter znaš ka-kovi su naši (i vaši) gorinjci; se gleda-ju u špegelj i kantaju himnu; i sad njin se budi „nostalgija" ma zato ča ni več šoldi; i najbolje za nje je da dojdu u Trst, Koper, Riku eli Pulu, pak če ra-zumiti stvari; do sad su nas gledali zboka, bili smo za nje jugozombiji. Sad na bot samo priko Kopra Ljubljana more na Istok, i Zagreb priko Pule. Ter ča vero, prvi susret Josipovič-Tadič sigurno nije slučajno bio u Opatiji! To je za me bio prvi stvarni kontakt Za-greb-Beograd, naravno - u Istri! E continua el mulo Goran: „Ta 'zloglasna' jugonostalgija, ki tako zelo straši zapečkarske balkano-fobe (...) je tako bolj nostalgična kot jugoslovanska in največkrat nima nič skupnega z naklonjenostjo do sodobne jugokulture"... Na jedan bot drugo ni potribno špjegati našin gorinjcima da mi krstja-ni Slavinci simo doli poli mora smo, smo Hrvati-ino-Slovenci, ma svejieno da smo doma do Lovčena i do Ho-molja i do Urala i valje tamo svita kraju do Kamčatke. To rabi ogni tanto njin povidati, uvin našin patriotan ti-po-fin-de-siecle, ča bi najveselije pozabili da smo Slavinci i Južni Slaveni pa najzad anke Jugoslaveni; ne glede na to da Jugoslavije ni več. In zdaj ko je ni več, a kriza je vse hujša, zdaj naši (in vaši) izobraženci domoljubni iščejo povsod formule za nove povezave, ma formule katere bi našim (in vašim) najboljšim sinom prinesle profit „od Vradara sve do Tri- glava", ampak samo da jih občasno nobeden ne povezuje z ex-Yu, etc,etc, etc. Mi drugi Slavinci okolo Trsta, Pule i Rike (ma i Dalmacija se finalmente budi !) vajk smo gledali daleko priko Učke i Nanosa, i sad kada je veliki slavenski svit na pekljarskih kolini, kako i u doba industrijske revolucije, a „mesarska mentaliteta" (by Ivan Cankar) naših najboljih sini u tranziciji je naše zemlje prodala kako kolonije; sad kako da drugo nismo „advocati diaboli". Sad na bot je jugonostalgija, kao iracionalni sentiment, historijsko sje-čanje i socio-politična referenca, onaj korjen odrezanog drva, iz kojega možda može opet niknuti neko stablo nade. Ali ne može ništa niknuti ako oni koji su to stablo sasjekli imaju biti novi balkanski vrtlari. Goran Vojnovič opet: „A zaradi svojevrstne jugonostalgične demence, ki se milo rečeno požvižga na vse, kar se je na Balkanu zgodilo po letu 1991, so naši mediji tega člana (Momo Ka-por, M.R.) Mednarodnega odbora za resnico o Radovanu Karadžiču brez običajnih pomislekov uvrstili na seznam največjih balkanskih umetnikov in priljubljeni Moma ni tako kot ubogi Miljenko Jergovič končal med kulinarično ponudilo Bosne in Hercegovine, med čevapčiči, pitami in ba-klavami"... Naravno, ne mogu i neče ljudi kao što je bio Momo Kapor, ili pak Do-brica Čosič, ili Ivan Aralica, biti temelj stvaranja novih balkanskih odnosa, simboli povezivanja te Vojnovičeve JUGOKULTURE, ona če biti stvore-na iz pepela spaljenih sela, iz potoka prolivene krvi. Iz kajanja i opraštanja. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otrok se zaveda sveta Kdor ima ali je že imel opravka z otrokom v starosti devet mesecev do enega leta starosti, ve, kako si ta želi gibanja, in kako naravnost išče "pot v svobodo". Prav vse ga začne zanimati. Veliko bolj kot prej se zaveda samega sebe. To je čas, ko začne obvladovati svoje prstke, zlasti prijem s palcem in kazalcem in je torej bolj vešč v fini motoriki. Pravijo, da se prav v tem obdobju zelo splača delati vaje s prstki. Kdor namreč na igralni način redno vadi z otrokovimi prstki in ročicami, bo kmalu spoznal, kako je to koristno. Izvedenci so prepričani, da na tak način pri otroku (celo do dva meseca in pol) prej dozori center za govor, ker se njegov razvoj preko gibalne sposobnosti pospeši. Ko pri otroku uporabimo znano staro izštevanko, pri kateri se dotaknemo po vrsti palca, kazalca, sredinca, prstanca in mezinca in pri tem govorimo: "Ta pravi pijmo!" "Ta pravi jejmo!" "Ta pravi, kje bomo vzeli!" "Ta: v mamini skrinj'ci!" "Ta mali pa ni nič rekel in je mami vse povedal!", malček najprej utihne, za tem čutimo, kako narašča njegovo pričakovanje, širijo se mu zenice, postaja kar nestrpen vse do končnega vrha, ko jih mali prst skupi, ker je mami vse povedal. Takrat se razvname smeh. Mogoče smo na to igrico že pozabili, vendar je prav primerna za otrokovo zabavo, za njegov razvoj in za njegovo fino motoriko. Torej gre več kot le za igrico in tako urjenje govora, gibanja in umskih sposobnosti so poznali (ne da bi vedeli, za kaj gre) že naši starši in starši njihovih staršev, tudi ko še ni bilo tolikšnih ekonomskih zmogljivosti, kakršne so danes. Centri za upravljanje drobnega gibanja prstov in rok in centri, ki upravljajo govor ležijo v možganih tako blizu in so toliko med seboj povezani, da vplivajo drug na drugega. Prav zaradi tega se splača z otrokom vaditi gib, saj je pravzaprav vse to v obliki lahkotne igre, ki zabava tudi nas odrasle, pa naj bomo mama, oče ali nona. Dobra gibljivost prstkov pomaga tudi pri umskem razvoju. Izvedenci so namreč opazili, da si otrok veliko prej zapomni ime nekega predmeta, če mu ga uspe zgrabiti s prstki in ga držati v roki, kakor pa, če ga samo gleda. Pravzaprav tudi odrasli poznamo to željo, da bi nekaj, kar hočemo bolje spoznati, prijeli v roke, saj nas prsti kar zasrbijo. Tip je zelo pomemben čut. Prav tako so roke pomemben organ, katerega se ljudje vse do visoke starosti poslužujemo za to, da tipamo, božamo, vlečemo, gnetemo in brkljamo, saj nam prenašajo pomembne dražljaje. Izredno priljubljena igra malčkov je skrivanje in ponovno odkrivanje - prstkov, roke, predmetov. Dobro počutje in večjo zavest o teh delih njegovega telesa pa vzbujamo, če mu božamo notranjost dlani in njegove prstke v celoti. Lahko mu jih celo zelo nežno masiramo ali se rahlo dotikamo njihovih konic. Ko se tako igramo, otroku v igri ponujamo različne materiale, da se jih lahko dotika. Igrače naj bodo starosti primerne in v začetku čim bolj enostavne. Kasneje pa k ropotuljici ali žogici lahko dodamo lesene kroglice, nasnute na nitko, šumeč svileni papir, mehko krpo, mehko krtačo in vse, kar lahko otroku prav pride pri spoznavanju s tipom. Veliko takih izkušenj bo otroku pospešilo jezikovni razvoj in zmožnost razumevanja. Poleg igric s prstki poznamo že iz našega otroštva še druge preproste igrice: jahanje na kolenu, petje uspavank, "bibo leze", ki po-žgečka otrokovo uho in celo vrsto podobnega početja, pri katerem iz otroka izzovemo zvonek smeh. Tudi govor v rimah je pri malčkih zelo priljubljen. Baje tudi zaradi tega, ker ponavljajoče se kadence dajejo otroku nekakšno gotovost in v njem narašča zaupanje. Mnogi izmed nas smo že izkusili, kako ima otrok rad zlasti eno ali dve pesmici, katerih se nikoli ne naveliča in bi jih poslušal še in še. Prav tako priljubljene so pripovedke, že po naravi, ker je pač radoveden in radoživ. Rime, verzi in pripovedke otroka zelo privlačijo. Lahko mu pripovedujemo vedno na novo iste stvari, pa bodo še vedno zanimive. Kakor da bi otrok gradil na teh pripovedkah svojo gotovost, ker si vsakič zapomni podrobnost več ali ker ponovno sliši podrobnost, ki si jo je že kdaj zapomnil. Otroci želijo biti vedno s čim zaposleni. Tako imajo radi, če se z njimi pogovarjamo in se z njimi igramo. Prav ves čas se želijo zabavati. Tako ni nič čudnega, če se straši v iskanju zabav znova spomnijo na pesmice iz svojega otroštva na "Si bil v vrti, si videl smrt na trti... " ali "Tuli, tuli tajčka, pitka nese jajčka ... " in podobno. Tako lahko to, kar so spoznali v svojem zgodnjem otroštvu, lahko sedaj prenesejo dalje. Kaj kmalu bomo starši in nonoti spoznali, katero igrico ali katero pesmico ima malček najraje, saj si je bo želel znova in znova, tudi če tega še ne bo znal povedati z besedami. In pri tem ni veliko pomembno, če pripovedujemo v narečju ali če je pripovedka iz prejšnjih časov... Strokovnjaki znajo povedati, da ni na otroku, ki bi prva tri leta življenja odraščal brez govornih spodbud, ta pomanjkljivost pustila trajni negativni učinek. Zamujenega bi ne bilo mogoče popolnoma popraviti. Otroku je v veliko korist, če se starši od vsega začetka z njim sproti pogovarjajo, opisujejo, kar počnejo, mu pojejo. Za to, da bi se otrok naučil govoriti, ni potreben noben tečaj. Otrok še preden spregovori, začenja razumevati. Začetek tega početja postavljajo že v 25. teden nosečnosti, ko se razvije sluh. Baje lahko otrok v zadnji fazi nosečnosti že zmore razlikovati nekaj zvokov. To so ugotovili raziskovalci s primernimi poskusi z dvema tonoma, ki so ju potem predvajali v obratnem vrstnem redu in opazili, da se zarodek odziva vsakič z različnim srčnim utripom. Torej je zaznal razliko. Zanimiv je tudi poizkus strokovnjakov, ki je hotel spoznati, ali so otroci že ob rojstvu usmerjeni v svoj materni jezik. Na Univerzi v Wuertzburgu so ugotovili, ko so primerjali zvo-kovne odzive ob rojstvu nemških in francoskih otrok, da so ti bili različni: nemški novorojenčki so se odzivali s padajočo kadenco, francoski pa z naraščajočo. Torej so že prvi zvoki usmerjeni v materinščino, je bil zaključek. Ko se odrasli učimo tujega jezika, to počnemo takrat, ko smo v sebi že zgradili strukturo svojega osnovnega (prvega) jezika in iz nje izhajamo. Malček pa v sebi še nima nobene jezikovne strukture in jo mora graditi povsem na novo. Postopoma spoznava vse bolj podrobno svojo jezikovno kodo. Pri tem mu pomagajo naravne danosti: velik občutek za ritem in sposobnost povezovanja dražljajev vida z dražljaji sluha. Tako še preden spregovori, otrok veliko razume in tudi kasneje še nekaj časa veliko več stvari razume, kakor ima osvojenih besed. Prav podobno kot se dogaja odraslim v tako imenovanih jezikovnih tečajih full-immersion. (jec) 6 Sobota, 17. aprila 2010 ITALIJA / politika - Predsednik vlade Berlusconi po sestanku vodstva stranke »Če Fini ustanovi svojo skupino, bo to razkol v Ljudstvu svobode!« Fini bo danes zbral svoje pristaše - Bossi: Brez dogovora bodo volitve neizbežne RIM - Ljudstvo svobode na robu razkola. Predsednik poslanske zbornice in soustanovitelj desnosredinske večinske stranke Gianfranco Fini se bo danes sestal s parlamentarci nekdanjega Nacionalnega zavezništva, da bi preveril možnost ustanovitve samostojne parlamentarne skupine. Predsednik vlade Silvio Berlusconi ga je sinoči ponovno pozval, naj tega ne stori, kajti ustanovitev samostojne skupine Finijevih pristašev bi pomenila dejanski razcep v Ljudstvu svobode. Kar bi imelo za Fini-ja takojšnjo neprijetno posledico: Berlusconi mu je zažugal, da bi moral v tem primeru odstopiti z mesta predsednika poslanske zbornice, ker bi bila funkcija »neskladna« z novonastalo politično situacijo. Predsednik vlade je včeraj dopoldne, po seji ministrskega sveta, mi-nimiziral trenja v svoji stranki. Ocenil jih je le kot »majhne strankarske pro-blemčke«. Popoldne je sklical predsedstvo Ljudstva svobode, tema pogovorov odnos s Finijem. Sestanka so se udeležili vsi ministri, podministri, podtajni-ki in načelniki parlamentarnih skupin Ljudstva svobode. Seja je trajala več ur, pomeni, da so se mnenja močno kresala. Predsednik vlade je svojim »razkril«, da je dolgo »dvoril« Finiju, da bi ga prepričal. Ta ga je v četrtek »napadel«, češ da se je povsem podredil Severni ligi, ki naj bi v desnosredinski koaliciji več pomenila kot nekdanji predstavniki Nacionalnega zavezništva. Potem ko je Fini nakazal možnost ustanovitve lastne parlametnarne skupine, mu je Berlusconi odgovoril, da bi moral v tem primeru prevzeti vso odgovornost za morebitne posledice. Na koncu popoldanskega srečanja so udeleženci - tako je povedal sam Berlusconi - soglasno pozvali Finija, naj se odreče ustanovitvi avtonomne parlamentarne skupine in naj nadaljuje svojo politično pot v vrstah Ljudstva svobode. Predsednik vlade je napovedal, da bo čez poldrugo leto sklical kongres stranke, glede vlade pa je zatrdil, da bo nadaljevala po začrtani poti do konca zakonodajne dobe. Torej, kot da se ne bi v vladni koaliciji nič spremenilo ... Lider Severne lige, minister za reforme Umberto Bossi je bil malce drugačnega mnenja. Uvodoma je svetoval Berlusconiju, naj se sporazume s Fini-jem. Potem pa je napovedal: »Če se ne dogovorijo, bodo volitve neizbežne.« O predčasnih volitvah je že dan prej govoril predsednik senata Renato Schifani. Njegov poseg je vznejevoljil Giorgia Napolitana, saj je znano, da lahko parlament razpusti in razpiše predčasne volitve le predsednik republike. Schifani je včeraj posredno odgovoril, češ da ima pravico izražati lastno mnenje. Levosredinska opozicija je bila ob dogajanju v vladni večini doslej dokaj rezervirana. Vodja Demokratske stranke Pierluigi Bersani je sicer ocenil, da je desnosredinska večina povsem zgrešila, da bi bile predčasne volitve »norost«. Predsednik Italije vrednot Antonio Di-pietro pa je pokomentiral, da je Fini vendarle sprevidel, kdo je Berlusconi. Ljudstvo svobode sedaj čaka na današnje srečanje Finijevih pristašev. Od njihovega števila bo v mnogočem odvisno, kaj bo Fini odločil. Za četrtek pa je napovedano vsedržavno vodstvo Ljudstva svobode, ki bo gotovo razpravljalo o položaju v stranki. Predsednik vlade Silvio Berlusconi po srečanju vodstva Ljudstva svobode ansa emergency - Zdaj so v zaporu v Kabulu Danes demonstracija za osvoboditev aretiranih KABUL, RIM - Matteo Pagani, Marco Garatti in Matteo Dell'Aira so pri dobrem zdravju. Tako sta povedala italijanski veleposlanik v Afganistanu Claudio Glaentzer ter posebni italijanski odposlanec za Afganistan in Pakistan Massimo Attilio Iannucci, potem ko sta včeraj obiskala tri operaterje italijanske humanitarne organizacije Emergency, ki so že teden dni v priporu pod obtožbo, da so pripravljali atentat na guvernerja pokrajine Helmand na jugozahodu države. Trojica se zdaj nahaja v zaporu blizu Kabula, kamor so jo v četrtek prepeljali iz Laškar Gaha, kjer je do prejšnje sobote delovala v bolnišnici. Afganistanske oblasti kot dokaz proti njej navajajo predvsem dejstvo, da so v skladišču bolnišnice našli raznovrstno orožje. Sicer pa kaže, da teden dni po aretaciji še vedno ni znana uradna ob- tožnica. Ustanovitelj in duša Emergency-ja Gino Strada je včeraj pozdravil dejstvo, da sta italijanska diplomata obiskala Paganija, Garattija in Dell'Airo. »Bil je že čas,« je dejal. »Sicer pa zdaj pričakujemo, da jih bodo osvobodili in da se bo sesul konstrukt proti njim. Česa jih lahko obtožijo? Mar tega, da so zdravili ljudi?«, je polemično pristavil. Sicer pa je Strada včeraj govoril o demonstraciji za osvoboditev trojice, ki bo danes od 14.30 dalje na Trgu S. Giovanni v Rimu. »Nihče si ne sme prilaščati demonstracijo, zato pozivam vse, ki bodo prišli na shod, naj pustijo strankarske zastave in prapore doma. Emergency je ponos Italije in vsaka italijanska vlada bi morala biti ponosna nanjo. Da se Italijani tega zavedajo, dokazuje 350 tisoč ljudi, ki so podpisali izjavo solidarnosti,« je zaključil Strada. mali - Po 4 mesecih Al Kaida osvobodila zakonca Cicala RIM - Teroristi Al Kaide so včeraj v Maliju osvobodili 65-letnega italijanskega državljana Sergia Cicala in njegovo 39-letno ženo Philomene Pwelgna. V njihovih rokah sta bila dolge štiri mesece, saj so ju prijeli 17. decembra lani v Magrebu, ko sta se s terenskim vozilom peljala proti Burkini Faso, kjer je ženska doma. Zakonca sta se sinoči nahajala v pokrajini Gao na severu Malija. Za njuno varnost zdaj skrbijo oblasti Malija. Tako je sinoči povedal italijanski zunanji minister Franco Fratti-ni, ki je izrazil zadovoljstvo, da se srečno končuje ta moreča zgodba. Frat-tini je dejal, da je krizna enota na zunanjem ministrstvu veliko naredila za osvoboditev Cicalovih. Spomnil je, da so teroristi zagrozili tudi z njunim umorom. K osvoboditvi so po ministrovih besedah bistveno pripomogle oblasti Malija. Javni tožilec zahteval 11 let za DellUtrija PALERMO - Senator Ljudstva svobode Marcello Dell'Utri je resnično sodeloval z mafijo. V to je prepričan javni tožilec Antonio Gatto, ki je včeraj na prizivnem procesu proti tesnemu Berlusconijevemu sodelavcu zahteval 11 let zaporne kazni. Dell'Utri je bil na prvostopenjskem procesu obsojen na 9 let zapora, tudi takrat pa je javni tožilec zahteval 11 let zapora. Senator Ljudstva svobode je včeraj prisostvoval izvajanjem javnega tožilca, vendar ni bil videti posebno zaskrbljen. »Jaz nisem človek, o katerem on govori, tisti človek sploh ne obstaja,« je dejal. Razsodba bo predvidoma znana 4. junija. Berlusconi: Mafija je znana zaradi Piovre in Gomorre RIM - »Poznavalci pravijo, da je italijanska mafija po svoji moči šesta na svetu, a gotovo je najbolj poznana, in sicer zaradi promocije, ki je je deležna. Pomislimo le na osem televizijskih nadaljevank Piovre in na literaturo, ki cvete na ta račun, z Gomorro vred. To pa je negativno, saj škoduje ugledu naše države.« Tako je dejal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko je včeraj skupno z nekaterimi ministri na tiskovni konferenci po seji vlade predstavil rezultate boja proti organiziranemu kriminalu. Premierjeve besede so takoj izzvale vrsto negativnih reakcij. Predstavnik Demokratske stranke Walter Veltro-ni je izrazil solidarnost zlasti z Robertom Savianom, ki je s svojim romanom Gomorro veliko prispeval k boju proti mafiji. Fiat naj bi v Kragujevcu letno proizvajal 200.000vozil KRAGUJEVAC - Fiat naj bi v naslednjem tednu predstavil nov petletni načrt, v skladu s katerim naj bi v nekdanji Zastavini tovarni v srbskem Kragujevcu v prvi fazi proizvajali 200.000 vozil letno. Ob tem dopuščajo možnost, da pozneje zmogljivost tovarne povečajo na 300.000 avtomobilov letno. Kot na podlagi informacij spletnega portala Automotive News še poroča srbski spletni portal Blic Online, bo Fiat skupaj s srbsko vlado v skupno podjetje vložil 700 milijonov evrov. Prvi novi model, ki naj bi ga Fiat izdeloval v Kragujevcu, naj bi bil naslednik sedanjega Fiatovega modela linea. Gre za sedan z delovnim imenom projekt 342, ki naj bi premiero doživel v prihodnjem letu, prodajali pa naj bi ga v Srednji in Vzhodni Evropi. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV The Economista skrbijo italijanske javne finance, saj bi njihov polom pokopal skupno evropsko valuto Sergij Premru Zaskrbljujoče italijansko gospodarstvo se še vedno maje, je naslov britanskega The Economista. Čeprav vlada trdi drugače, veliki strukturni problemi italijanskega gospodarstva spodjedajo možnost razvoja. Odkar se je leta 2008 vrnil na finančno ministrstvo, je Tremonti odredil nekaj vprašljivih posegov, kot je velikodušna amnestija za nelegalno izvožene kapitale, pa tudi pozitivnih, kot je ukinitev vsakoletne parlamentarne orgije za spreminjanje državnega proračuna ob upoštevanju lokalnih interesov. Če se je evro zamajal zaradi grškega javnega dolga, bi klecnil v primeru težav z italijanskim, ki je petkrat večji, meni The Economist. Italijanski javni deficit je lani narasel na 5,2 odst. bruto domačega proizvoda in javni dolg na 115 odst. BDP, ki je lani zabeležil padec 5,1 odst. To je sicer primerljivo z drugimi evropskimi državami, postopni izhod iz krize pa je v Italiji počasnejši kot drugod. To in nizka italijanska tržna kompetitivnost terjata strukturne reforme za povečanje nizke produktivnosti, in desna vlada bi morala delo- vati prav v tej smeri. V resnici je že poskusila pospešiti produktivnost javnega aparata in uvesti davčni federalizem, še vedno pa mora zagotoviti zmanjšanje javnih izdatkov. Vsekakor vlada ni uresničila svoje obljube, da bo znižala davke. Po uspehu na deželnih volitvah je Berlusconi najavil »sezono reform«, in sicer ustavno, volilno in sodno reformo. »Vendar so zahteve ekonomije nujnejše. In to ne samo v interesu Italije« piše britanski tednik, ki očitno gleda na polotok s širše, globalne perspektive. Bossi zahteva nadzor največjih italijanskih bank, poroča The Wall Street Journal. »Tudi nam pripada kos torte,« pravi lider Severne lige, ki je na zadnjih deželnih volitvah zabeležil pomemben uspeh. Stranka Severne lige, piše newyorški finančni dnevnik, je zasidrana v severni Italiji, kjer imata sedež glavni italijanski banki, Intesa Sanpaolo in UniCredit. Med glavnimi delničarji bank so prav fundacije, ki zastopajo krajevne interese občin in dežel, ugotavlja The Wall Street Journal. Na štiriurni razprav v Turinu levica ni pojasnila resničnih razlogov, ki so privedli do poraza na volitvah za deželo Piémont, piše Le Monde. Zakaj je dežela Fia-ta in trdnjava levice prešla k Severni ligi za borih devet tisoč glasov? Na vprašanje je odgovoril turinski župan in ugledni predstavnik Demokratske stranke Chiampari-no: »Ko izgubiš za devet tisoč glasov, je devet tisoč možnih razlogov.« Stranka je kot hipnotizirana zaradi uspeha tekmeca, ki »lovi na terenu, ki ga je sama opustila. »Potrebujemo Ligo levice« je provokativno predlagal Chiamparino. Pariški popol-dnevnik pa med drugimi navaja razmišljanje mlade članice stranke, sicer podjetnice, ki se ima za predstavnico tistih, ki jih mora DS spet osvojiti: »Tudi sama se imam za prekerno delavko. Pa kdo govori meni?« Morda bo odgovor našla na naslednjem zasedanju stranke, ki ga francoski časopis napoveduje kot »novo terapevtsko zasedanje«. Pa ostanimo kar v Turinu. Globalna televizija CNN poroča, da je na ogled turinski prt, glede katerega nekateri kristja- ni menijo, da gre za mrtvaški prt, v katerega je po smrti na križu bil ovit Jezus. Napovedujejo dva milijona obiskovalcev, med katerimi bo tudi Benedikt XVI. Številni izvedenci pa oporekajo, da je prt v resnici srednjeveški ponaredek, saj se je prvič pojavil leta 1355, ko ga je celo takratni papež ocenil kot ponarejenega, poroča ameriška satelitska televizija. Stališče Cerkve je, da je prt pomembno sredstvo vere, ne glede na avtentičnost, kar je potrdil tudi turinski kardinal Poletto, ki je povabil vernike, naj na prt gledajo s srcem, ne pa z razumom. V Ameriki je javnost prepričana, da je Amanda Knox bila obsojena po krivem zaradi umora britanske študentke Meredith Kercher leta 2007 v Perugii. Sedaj nacionalna televizijska mreža CBS poroča o odkritju, ki postavlja v dvom objektivnost italijanskih preiskovalcev. Po izsledkih nekega ameriškega zasebnega preiskovalca naj bi italijanska policija razobesila uokvirjeno fotografsko povečavo Amande v galeriji slik najhujših zločincev vseh časov, ki so na ogled na sedežu rimskega oddelka znanstvene policije, še preden je bila uradno osumljena, kaj pa obsojena. Šlo naj bi za dokaz, da preiskovalci niso bili objektivni do ameriške študentke in da je preiskava, ki je privedla do obsodbe na 25 let zapora, slonela na predsodkih, meni poročevalec ameriške televizije. V tiskovnem sporočilu Bele hiše ob zaključku nedavnega vrha o jedrski varnosti je med obveznostmi, ki so jih sprejele posamezne države, zabeleženo tudi, da je Italija napovedala ustanovitev visoke šole za jedrsko varnost v Trstu. V sodelovanju z miramarskim Mednarodnim centrom za teoretsko fiziko in z agencijo za jedrsko varnost na Dunaju IAEA naj bi v novem centru usposabljali osebje, ki se po svetu ukvarja z jedrskimi dejavnostmi. Pogledal sem, če je novico o predlogu italijanske vlade prevzel mednarodni tisk, in našel en sam primer - The Hindu iz Madrasa v Indiji -medtem ko so predlog spregledali vsi poglavitni svetovni mediji. Še en dokaz, kako visoko cenijo Berlusconijeve predloge. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 1 4 Sobota, 17. aprila 2010 APrimorski ~ dnevnik pristaniška oblast - Predstavili izvršilni načrt za obnovo bivše hidrodinamične centrale Poglaviten korak za Boniciolli: Toda politika mora pospešiti odločitve, sicer bodo ladjarji zapustili Trst Politiki morajo pospešiti odločitve, ker vlagatelji ne čakajo nanje. Drugi ladjar na svetu Maersk je že zagrozil, da bo kmalu izbral drugo pristanišče, ker bodo postale lokalne tarife pri povezavah med pristaniščem in zaledjem previsoke (upravlja jih družba Alpe-Adria, ki je v lasti deželne finančne družbe Friulia, družbe Trenitalia in Pristaniške oblasti). Pristojna deželna odbornika Riccardo Riccardi in Sandra Savino sta besedno že zagotovila, da bodo v spremembi deželnega proračuna temu namenili potrebno vsoto, to je 6 milijonov evrov letno, in bodo torej tarife ostale nespremenjene. Drugače bodo poskočile za 10 do 20 odstotkov in morda tudi več. Toda do junija denarja ne bo na voljo. Zato mora Riccardi ponuditi jamstva, da bo ta denar res na razpolago, ker bodo drugače Maersk in po vsej verjetnosti tudi drugi ladjarji zasidrali svoje ladje -in jih raztovorili - drugje. To je poudaril predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli včeraj dopoldne pred številnim občinstvom, ki se je udeležilo predstavitve izvršilnega načrta za obnovo nekdanje hidrodina-mične centrale v starem pristanišču. To bo poglaviten korak za razvoj starega pristanišča, je med drugim naglasil Bo-niciolli. Kot je bila nekoč centrala srce delovanja pristanišča, bo zdaj srce njegovega preporoda. Toda Boniciolli je pred slovesno predstavitvijo izvršilnega načrta povedal, da so mu ravno včeraj iz Rima potrdili, da bo v petek, 23. aprila, zasedala skupščina višjega sveta za javna dela. Na skupščini je predvidena dokončna odobritev novega tržaškega pristaniškega regulacijskega načrta (ta bo nadomestil zdajšnjega, ki je iz leta 1957), v okviru katerega je tudi načrt za obnovo starega pristanišča. Upati moramo, da ne bo kdo zbolel za gripo, je dodal Boniciolli in poudaril, da bo obnova hidrodinamične centrale simbol preporoda vsega območja. Po odobritvi izvršilnega projekta Boniciolli zdaj pričakuje, da bo prišlo do javnega razpisa pred poletjem in da bodo oddali dela v zakup v septembru. Ravno tako v septembru naj bi izdali koncesijo za uporabo 650 tisoč kvadratnih metrov velikega območja (na katerem je predvidena vrsta novih dejavnosti), ki si jo je za- Izvršilni načrt so predstavili na sedežu Pristaniške oblasti kroma gotovila naveza gradbenikov Maltauro-Rizzani De Eccher. Nad vsem tem visi vsekakor Damoklejev meč morebitnih prizivov, ki so v zvezi z razpisi v Italiji žal ustaljena praksa, je dodal Boniciol-li in skupaj s pokrajinsko predsednico Mario Tereso Basso Poropat javno izrazil prepričanje, da prizivov tokrat ne bo, ker je to res edinstvena priložnost za ponovni razvoj območja. Obnova nekdanje hidrodinami-čne centrale bo zahtevala naložbo 5,94 milijona evrov in bo sad sodelovanja med Pristaniško oblastjo, Deželo FJK in ministrstvom za kulturne dobrine. Projekt je v okviru načrta za ustanovitev muzejskega pola v starem pristanišču, ki naj bi ga odprli leta 2011. Srce muzejskega pola bo, kot rečeno, hidrodina-mična centrala, v kateri bo nastal pristaniški muzej in bo namenjena tudi znanstvenim in izobraževalnim dejavnostim. Hidrodinamična centrala velja za mojstrovino industrijskega inženir-stva in jo je leta 1890 zgradilo neko praško podjetje. Prek 12 kotlov je že pred 108 leti s segrevanjem vode proizvajala čisto energijo, takih struktur pa je bilo na svetu baje samo pet. Centrala je delovala do druge polovice 80. let prejšnjega stoletja. Aljoša Gašperlin okolje - Hvalevredna in koristna pobuda Danes več čistilnih akcij po naših vaseh Kot napovedano bo po vsej Sloveniji danes potekala velika okoljevar-stvena akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Prireditelji pričakujejo, da bo pri njej sodelovalo okrog 200.000 ljudi, kar je skoraj deset odstotkov vsega prebivalstva. Okoljevarstvena pobuda je naletela na pozitivne odzive tudi na Tržaškem, kjer se bo zvrstilo kar nekaj čistilnih akcij. Tako se bodo vsi, ki jim je pri srcu čista okolica Lonjerja in Kati-nare, ob 8.30 zbrali v lonjerski telovadnici. Na pobudo katinarske šole in v sodelovanju z lonjerskimi društvi bodo skupaj očistili tamkajšnjo učno pot. Posebno aktivni pa bodo v dolinski občini. Tisti, ki bi radi pripomogli k lepšemu videzu narave in tamkajšnjih vasi, so vabljeni, da se prav tako ob 8.30 uri zberejo v Boljuncu na jami, v Dolini (na treh vaških zbirališčih: pri Taborju, na Suhorjeh in pri Križcu), ali v Borštu na Hribenci. Prostovoljci naj s seboj prinesejo delu primerne rokavice in ...polno vrečo volje do dela! Še danes in jutri sejem Domus Persona Na tržaškem sejmišču se bo jutri zaključil sejem Domus Persona - Zdravje na vašem domu, obsežna razstava vseh tistih uslug in pripomočkov, ki lahko izboljšajo kvaliteto življenja. V paviljonih so na ogled najnovejša odkritja s področja zdravstva, a tudi novih tehnologij. Ves dan pa se vrstijo tudi informativna srečanja, debate in predavanja. Tako bodo danes ob 10.30 predstavili projekt Presto a casa (Kmalu doma). Jezno zalučal vazi V četrtek pozno zvečer sta se gospoda v Ul. Settefontane glasno prerekala. Ko mu je dokončno prekipelo, je 59-letni A. P. s četrtega nadstropja zalučal na cesto, kjer je stal njegov nasprotnik, dve vazi iz terakote z zemljo vred. Z dejanjem ni povzročil škode, če izvzamemo kazensko ovadbo, ki ga je doletela zaradi nevarnega metanja predmetov. Ovadila ga je policija. Trčenje pri Sesljanu Na Obalni cesti, nekaj metrov po odcepu za avtocesto v smeri proti Se-sljanu, je avtomobil lancia Y včeraj okrog 13.30 trčil v fiat punto, ki je vozil v nasprotno smer (proti Trstu). Po prvih informacijah naj bi do nesreče prišlo zaradi počenega pnevmatika na avtomobilu lancia Y. Fiat se je prevrnil, v slikoviti nesreči pa se ni nihče resneje poškodoval. Gasilci so iz prevrnjenega fiata potegnili dve osebi, rešilec je eno lažje poškodovano osebo odpeljala na pregled v bolnišnico. Policija in karabinjerji so promet preusmerjali na tamkajšnjo stransko cesto. Avto povozil dekle V Ulici Carducci, v višini Trga Stare mitnice, je avtomobil včeraj okrog 18. ure povozil dekle, ki je prečkalo cesto. Poškodovano so prepeljali v bolnišnico, z dogodkom se je ukvarjala tržaška občinska policija. Tramvaja ne bo Podjetje Trieste Trasporti sporoča, da openski tramvaj prihodnji teden od ponedeljka do srede (vključno) ne bo vozil. Podjetje AcegasAps mora namreč zamenjati nekaj drogov javne razsvetljave med Kolonjo in ulico Sa-lita Conconello. Namesto tramvaja bo vozil avtobus 2/, proga avtobusa št. 3 pa bo podaljšana. sv.ivan - Vikend Vrača se razstava cvetja Horti Tergestini Na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Svetem Ivanu se bo danes in jutri spet bohotilo živobarvno cvetje ... pa ne samo. Vrača se namreč priljubljena pobuda Horti Tergesti-ni, prodajna razstava posvečena vrtnarstvu, ki vsako leto privabi razstavljavce in trgovce iz Italije in tudi Slovenije. Poseben prostor so si tudi letos zagotovile vrtnice, ljubitelji a bodo lahko izbirali tudi med hortenzijami, oljkami, sicilskimi limoni in pomarančami ter zelišči. Prodajna razstava bo tudi tokrat odprta od 9. do večera. Na letošnji, peti izvedbi bo sodelovalo 85 razstavljavcev, glavna gostja pa bo izvedenka za vijolice Mirella Presot Collavini. Podobno kot druga leta ponuja razstava tudi več strokovnih srečanj in posvetov, predstavitve knjig, degustacije vin in pa delavnice za otroke. prometne povezave - Poziv evropske poslanke Debore Serracchiani »Dežela Furlanija-Julijska krajina naj ne zamudi evropskih razpisov« Evroposlanka med včerajšnjo tiskovno konferenco v tržaški kavarni kroma Evropska poslanka Debora Serracchiani je včeraj pozvala deželno upravo Renza Tonda, naj se aktivneje angažira in deželnemu teritoriju zagotovi prepotrebne infrastrukture. »Tondo je bil izvoljen zato, da ščiti interese Furlanije-Julijske krajine, ne pa da zanemarja njene infrastrukture. Zato upam, da se bo sposoben enakovredno pogajati s svojim kolego Zaio.« Evroposlanka je namreč prepričana, da predsednik dežele Veneto zanemarja gradnjo hitre železnice na relaciji Benetke-Trst, saj ima ves interes, da se ustavi v Benetkah. V Venetu bi se tako ob potniškem in kontejner-skem morskem prometu koncentriral še železniški promet ...»nam pa bi ostali samo kamioni in avtocesta A4«. Debora Serracchiani zato predlaga, da bi Tondo, ki je izredni komisar za gradnjo tretjega avtocestnega pasu Be-netke-Trst, poskrbel tudi za izboljšavo železniških povezav. »Gradnja avtoceste in železnice morata potekati vzporedno: noro bi bilo, da bi najprej gradili avtocesto, šele nato pa odkrili, da bo nova trasa tekla v njeni bližini.« Poslanka je deželno upravo tudi pozvala, naj vlaga v gradnjo jadransko-baltskega koridorja in opozorila na težave letališča v Rokah: železniška proga že danes teče nedaleč od njega, če pa želimo okrepiti vlogo tega letališča, jo moramo »pripeljati« do njegove neposredne bližine. Dokazano je namreč, da so manjša letališča vabljiva le, če so opremljena z odličnimi prometnimi povezavami. Za te in druge posege bi Dežela lahko uporabila tudi evropska sredstva. Evroposlanka je namreč opozorila na dva pomembna razpisa, ki dajeta na razpolago kar 325 milijonov evrov. Nanj se lahko prijavijo vse javne uprav in ustanove (na primer pristaniška oblast), denar pa lahko krije do 50% sredstev, potrebnih za načrtovanje, in do 20% gradbenih stroškov. Škoda bi bilo, če bi se deželna in druge uprave ne zanimale zanje ... (pd) 8 Sobota, 17. aprila 2010 ŠPORT / spomin - Zoran Sosič hrani del propelerja zavezniškega bombnika Oktober '44: sestreljeno letalo pristalo pri Fernetičih Pokrajinski svetnik je srečno preživel bombardiranje Opčin 20. aprila 1944 Nedavno odkritje velike letalske bombe pri Banih je priklicalo tržaškemu pokrajinskemu svetniku in nekdanjemu predsedniku vzhodnokraškega rajonskega sveta Zoranu Sosiču v spomin dva dogodka iz ranega otroštva. Oba iz leta 1944. Pri prvem je odigrala tragično vlogo bomba, kot tista, ki so jo po več kot pol stoletja odkrili pri Banih; protagonist drugega je bilo vojaško zavezniško letalo podobno tistim, ki so nekaj mesecev prej odvrgla svoj smrtni tovor nad Opčine. Prvi dogodek je znan: zavezniško bombardiranje Opčin 20. aprila 1944. Zoran Sosič je bil takrat star tri leta. S starši je živel na Opčinah, v hiši na današnji št. 189 na Proseški ulici. Hišo je zadela bomba in jo skoraj do tal porušila. Zoran je bil v njej, zasut pod ruševinami z bratom Torčijem, sestro Ano in mamo Marijo. »Imeli smo veliko srečo, saj nam je uspelo preživeti. Potegnili so nas izpod ruševin. Podrtija je bila vsa rumenkasta in močno je zaudarja-lo po smradu,« se je včeraj spominjal na domu na Opčinah. Pred leti je odkril, od kod tisti smrad. Ameriška letala so odvrgla na Opčine dve vrsti bomb. Težje, 500-funtske (po 225 kilogramov) so bile rušilne, lažje 250-funtske (113 kilogramov) so imele manjšo eksplozivno moč, a so vsebovale strupe. Njegovo hišo je, na srečo, zadela bomba tega tipa. Zato seje po eksploziji razširil po ruševinah smrad, ostanek strupov. Če bi na dom padla večja, rušilna bomba, gotovo ne bi preživeli bombardiranja, je ugotovil Sosič. Drugi dogodek, vedno povezan z zavezniškimi letali, se je zgodil slabega pol leta kasneje. Sosičeva družina se je bila po bombardiranju Opčin preselila na Fernetiče. Tam je Zoran 1. oktobra 1944 okoli poldneva z bratom Torčijem opazil letalo, ki se je v plamenih bližalo iz sežanske smeri proti njegovi hiši. »Le- telo je tako nizko, da sem imel občutek, da se bo zaletelo v hišo. Na srečo je hišo preletelo, le nekaj metrov nad dimnikom, in se izognilo tudi vsem drugim hišam na Fernetičih ter nato nekako prisilno pristalo na gmajni med zadnjo hišo vasi in železniško progo na levi strani ceste pri Opčinah, tam, kjer je sedaj avtoodpad,« je pripovedoval Sosič. Nekaj dni pozneje ga je oče peljal na svojem kolesu na Opčine. Zoran je ob cesti videl razbitine letala, ki so jih stražili nemški vojaki »s čelado na glavi«. Pozneje je izvedel, da so Nemci motorje in ostale uporabne dele letala razstavili in odpeljali, ostalo pa so odnesli domačini. Njegov oče je dolgo hranil dva medeninasta tulca, Zoran pa ima na domu del prelomljenega aluminijastega propelerja z vrezano oznako o pripadnosti letala. Sosič je našel ta ostanek zavezniškega letala po naključju. Leta 1970 je bil vzdrževalec openske železniške električne napajalne postaje. Med pregledovanjem ozemljitvene mreže je v majhnem jarku odkril siv kos propelerja. S pomočjo prijatelja in sodelavca Mira Emilija, ki je bil navdušen poznavalec letalstva, je preko vrezane oznake ugotovil, da je propeler pripadal bombniku leteči trdnjavi B 17g ameriške proizvodnje. Edino letalo tega tipa, ki je strmoglavilo v teh krajih, je bilo prav tisto, ki ga je z otroškimi očmi videl v plamenih več kot četrt stoletja prej. Sosič pa hrani s sorodniki še drug, večji kos zavezniškega letala: kaka dva metra dolg, skoraj raven pločevinast kos krila. Drug spomin na za otročička Zorana nepozaben oktobrski dan izpred 66 let. Prvemu spominku, kosu propelerja, je Openc pripravil pološčen lesen podstavek, da sedaj krasi njegovo dnevno sobo kot nekakšna abstraktna skulp-tura. M.K. Desno: Zoran Sosič z delom odlomljenega propelerja sestreljenega bombnika; spodaj: bombnik leteča trdnjava B 17 g, kakršen je padel leta 1944 pri Fernetičih Čez teden dni pohod po mejah občine Dolina Odborništvo za kulturo Občine Dolina, v sodelovanju z občinsko civilno zaščito in kulturnima društvoma KD Krasno polje iz Gročane in SKD Ra-potec iz Prebenega, prireja ob 65. obletnici osvoboditve drugo izvedbo pohoda po mejah občine Dolina »Objemi Občino Dolina«. Program se bo začel v soboto, 24. aprila: zbirališče ob 8. uri v parku v Prebenegu, odhod ob 9. uri v smeri Vrha Griže, nadaljevanje mimo Botača, Drage in Peska vse do Gročane, vzpon na Kokoš, sestop v smeri Jezera in Boršta. Zaključek ob 15. uri na križišču med kolesarsko potjo nad Ricmanji in pokrajinsko cesto št. 11. V nedeljo, 25. aprila, bo zbirališče ob 8. uri na križišču med kolesarsko potjo nad Ricmanji in pokrajinsko cesto št. 11, odhod ob 9. uri v smeri Ri-cmanj, nadaljevanje mimo Loga, Pulj, Domja, Frankovca vse do Dolge Krone, Trmuna in Križpota. Zaključek ob 14. uri v Prebenegu. Toplo vabljeni! Pri fojbi komemoracija za 97 finančnih stražnikov Pri bazovskem šohtu so včeraj slovesno odkrili ploščo v spomin na 97 finančnih stražnikov, ki so jih jugoslovanski partizani maja 1945 odpeljali iz Trsta (iz vojašnice pri Sv. Andreju) in jih baje na neznani lokaciji pobili. Ploščo, ki je od leta 1995 krasila bazovsko vojašnico finančne straže, je ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Di-piazze, škofa Giampaola Crepaldija in deželnih vrhov finančne straže odkrila Antonietta Molea, hči enega od izginulih finančnih stražnikov. Vabljivi koncerti komorne glasbe Združenje Chamber Music nadaljuje s pobudami, ki so posvečene komorni glasbi. Jutri se bo v dvorani tržaške prefekture zaključil niz »18. ob 18h« z nastopom imenitnega čelista Luigija Piovana, v ponedeljek, 26. aprila, pa se bo pričela že šesta komorna sezona z naslovom »Il sa-lotto cameristico«. Na tiskovni konferenci je vsebino predstavila umetniška vodja Fedra Florit, predsednik združenja Ettore Campailla pa je izrazil svoje zadovoljstvo ob pobudi, ki je doslej beležila veliko uspehov in se nadaljuje kljub hudim finančnim težavam zaradi krčenja prispevkov. Flo-ritova se je zahvalila sponzorjem, ki so potrdili svojo podporo (Dežela FJK, tržaška občina in pokrajina, hranilnica FJK, sklad Casali, zavarovalnica Toro), obžalovala pa je zamudo, s katero prihajajo javni prispevki-poleg dejstva, da se je vsota znižala za trideset odstotkov. Niz, ki bo v dvorani Victor De Sabata gledališča Verdi, se bo 26. aprila začel z nastopom tria, ki ga sestavljajo hornist Alessio Allegrini, violinist Marco Fiorentini in pianistka Laura Pietrocini, na sporedu bosta Schumann in Brahms. 3. maja bo nastopil imenitni pihalni kvintet Bi-biena, na programu med drugim ljubka priredba pravljice Sergeja Prokofjeva Peter in volk; 10. maja bo nastopil mlad godalni kvartet Bennewitz iz Prage z glasbo Smetane, Janačka in Brahmsa, niz pa bosta zaključila dva zaporedna koncerta, 16. in 17.maja, na katerih bosta nemško-japonski čelist Danjulo Ishizaka in avstrijski pianist Markus Schirmer zaigrala vse skladbe, ki jih je Beethoven spisal za ta sestav, od sonat do variacij. Na razpolago bodo abonmaji za celotni niz, za študente po posebno znižani ceni, pa tudi posamezne vstopnice za vsak koncert. (Katja Kralj) Vergassola v Mieli Dario Vergassola, priljubljeni sooblikovalec televizijske oddaje Parla con me, ki jo vodi Serena Dan-dini, bo v ponedeljek nastopil v tržaškem gledališču Miela. Njegov monolog Sparla con me bo na sporedu ob 21. uri; vstopnice stanejo 20€, v predprodaji (pri gledališki blagajni vsak dan med 17. in 19. uro) pa 18€. vzgoja - Psihoterapevt Bogdan Žorž v centru Antona Ukmarja-Mira pri Domju Pomembne so izkušnje Gostje na povabilo Didaktičnega ravnateljstva Dolina v sredo predaval o vprašanju, kako vzgajati - Prihodnjo sredo o razvajenem otroku Bogdan Žorž: Potrebno je malo bolj ceniti »zdravo kmečko pamet« kroma Pri vzgoji ne pride v poštev kak edino zveličaven »znanstveni« model, kolikor predvsem izkušnje, ki si jih je na tem področju človeštvo nabralo v teku stoletij, poleg tega je treba tudi malo bolj ceniti »zdravo kmečko pamet« oz. zdravo preprosto človeško logiko. To je, posplošeno povedano, »recept« za zdravo vzgojo, ki ga ponuja priznani slovenski psihoterapevt Bogdan Žorž, ki je bil v sredo zvečer gost množično obiskanega srečanja v prostorih centra Antona Ukmarja-Mira pri Domju, ki so se ga udeležili vzgojitelji in učitelji Didaktičnega ravnateljstva Dolina ter večstopenjskih šol z Vrdele in od Sv. Jakoba, pa tudi iz osnovne šole s Škofij. Žorževo predavanje je spadalo v sklop dveh srečanj, ki jih je za vzgojitelje, učitelje in starše priredilo dolinsko didaktično ravnateljstvo, pri čemer je gost v sredo govoril o tem, kako vzgajati, prihodnjo sredo, 21. aprila, pa bo govoril o razvajenem otroku. Kako torej vzgajati, se je vprašal Bogdan Žorž po uvodnem pozdravu dolinske ravnateljice Ksenije Dobrila: po merilih t.i. »znanosti« ali kako drugače? Predavatelj ni skrival svoje skepse v t.i. »kult znanosti«, ki je po njegovih besedah izrinil in skuša izkoreniniti izkušnje v dosedanjem procesu razvoja človeštva, medtem ko vzgoje ne smemo nikoli skrčiti na neko strokovno, znanstveno disciplino, ostati mora namreč nad znanostjo, ker oblikuje vrednote. Žorž se je v nadaljevanju pomudil pri prevladujočih vzgojnih modelih v zadnjih stoletjih, ki sta se po njegovih besedah oba izkazala za zablodi. Prvi model predstavlja togo avtoritarno vzgojo z zapovedmi in prepovedmi, drugega pa per-misivna vzgoja in razvajanje na podlagi ideje, da se bodo otroci, ki bodo vzgajani brez vsakega nasilja in omejitev, razvili v svobodne, zdrave in ustvarjalne osebnosti. Oba modela sta zgrešena, zato strokovnjaki v zadnjem obdobju poudarjajo, da se je treba učiti iz izkušenj, ki jih je nanizala zgodovina. Zdrava vzgoja je tudi združitev pozitivnih plati tako avtoritarne kot permisivne vzgoje: k prvi spadajo red, jasna pravila, meje in pojem avtoritete, k drugi pa pojem otroka kot samostojne osebnosti, ki ni last staršev in si zato zasluži spoštovanje in sprejemanje ter ima pravico do čustvovanja. Za skladen otrokov razvoj so dalje pomembna tako telesna kot čustvena, intelektualna, socialna in duhovna dimenzija, poskrbeti pa je treba tudi za ustrezno okolje, ki otroka na primeren način obremenjuje, a hkrati spodbuja pri njem motivacijo, ustvarjalnost in razvoj. Skratka, vzgoja otroka je vzgoja za svobodo in ljubezen: v prvem primeru sloni na postavljanju meja, odgovornosti in odrekanju, v drugem pa na sprejemanju, dajanju ter spoštovanju, razumevanju in odpuščanju. Vprašanja so se po predavanju kar vrstila in so šla od vpliva starosti pri materinstvu in očetovstvu (ta za Žorža sploh ni bistvena, medtem ko je res, da so zelo pogosto »starejši« starši preobremenjeni z vsem, kar vedo, zato pri vzgoji ni- so dovolj spontani) pa predvsem do spolnosti: ta, je dejal predavatelj, nanašajoč se na nedavni primer 13-letnice, ki je pošiljala svoje gole posnetke preko mobilnega telefona, je bila od pradavnine pri vseh ljudstvih nekaj svetega, edino naša kultura jo je razvrednotila v neko potrošno zadevo in telesno potrebo. Pri kateri starosti pa je treba začeti s spolno vzgojo pri otroku? Zelo zgodaj, je bil odgovor, takrat ko se pri otroku pojavi radovednost. Slednji je treba slediti in pojasniti stvari, ki otroka zanimajo, a samo do tiste točke, kjer stvar lahko razume oz. je zadovoljen z odgovorom. To velja tudi za druga področja, npr. za šolsko delo: tu je pomoč staršev zaželena predvsem v prvih dveh letih obiskovanja osnovne šole, potem pa je že potrebno, da otrok osvoji določene veščine kot dolžnosti. V teku odraščanja je starševske pomoči vedno manj, kar pa ne velja za nadzor, ki je potreben do konca obdobja šolanja. Ivan Žerjal / TRST Nedelja, 18. aprila 2010 9 manjšine - Okrogla miza na temo Manjšine v Evropi-Manjšine in Evropa v priredbi Skupine 85 Zakonodaja obstaja, toda vprašanje je politika Govorili so Suzana Pertot, Zaira Vidali, Giorgio Rossetti, Marina Sbisa in Bojan Brezigar Zakonski normativi za zaščito narodnih manjšin v Evropi in njihovih pravic k sreči obstajajo. Lizbonska pogodba je namreč prvič črno na belo zapisala besedo manjšine in sploh popravila napake iz preteklosti. Manjšine so postale bogastvo, ki ga je prepovedano di-skriminirati, status pa so pridobili tudi jeziki, ki niso uraden jezik neke države. Toda vprašanje je politika. V Evropi so zdaj zabeležili zaostanek. Če je bila pod Barrosovim predsedovanjem ustanovljena tudi posebna komisija za večjezi-čnost, so po imenovanju nove evropske komisije ta resor ukinili in ga dali v isti kalup, v katerem so tudi šolstvo, šport in mladi. Kljub temu je mogoč optimizem. Odločitve, ki jih sprejme Evropska unija - v tem primeru Lizbonska pogodba - ostanejo namreč za vedno. Kar pa zadeva slovensko narodno skupnost v Italiji, razpolaga z urejeno zakonsko osnovo. Problem je tu vsekakor izvajanje zakonov in včasih financiranja. Italija je pač neobičajna država, ki le delno izvaja lastne zakone. Zaradi tega pa trpi tudi slovenska manjšina. To je povedal novinar Bojan Bre-zigar med svojim posegom, s katerim se je zaključila okrogla miza na temo Manjšine v Evropi-Manjšine in Evropa: avtohtoni in regionalni jeziki, jezikovne politike in identiteta, jezik in šolstvo, dvojezičnost in večjezičnost, državljani in priseljenci. Srečanje je bilo v četrtek popoldne v dvorani Tessitori in ga je priredila Skupina 85. Po uvodnem pozdravu Stelle Rasman v imenu prirediteljev so na okrogli mizi sodelovali Brezigar, ki je govoril o pravicah manjšin v Evropi, psihologinja Suzana Pertot, ki je predstavila knjigo o manjšinskih jezikih v Evropi, predsednik Centra Dialoghi Euro-pei Giorgio Rossetti, ki je analiziral pobude Sveta Evrope, docentka in filozofinja jezika Marina Sbisa, ki je govorila o promociji manjšinskih jezikov, in raziskovalka Zaira Vidali, ki je podala zgodovinski oris manjšin v Evropi. Okroglo mizo je povezovala Susanna Pertot, ki je bila tudi sourednica knjige Rights, Promotion and Integration Issues for Minority Languages in Europe (Pravice, pospeševanje in vprašanja integracije manjšinskih jezikov v Evropi) - Palgrave Macmillian, England 2009. Kot je povedala v uvodnem poročilu, je zamisel za knjigo nastala leta 2004, ko je raziskovalni inštitut Slori gostil mednarodno konferenco o manjšinskih jezikih. V delu je opisano stanje manjšinskih jezikov po širitvi Evropske unije leta 2004 in leta 2007, ponuja pa razmislek o smotru EU in načrtovanja na tem področju. Knjiga je razdeljena na tri dele, in sicer na upoštevanje pravic manjšinskih jezikov s pravnega vidika, na manjšinske dejavnosti in promocijo manjšinskih jezikov ter na ovrednotenje jezikov. O Slovencih v Italiji je Sara Brezigar v knjigi mnenja, da je treba za ohranjanje jezika tudi tržiti jezik med italijansko govorečimi prebivalci. Zaira Vidali je razložila, da so se tekom let manjšinska gibanja spremenila. Njihov cilj danes ni več separatizem oz. ustanovitev lastne države, ampak zasledujejo samostojnost v okviru druge države. Rossetti je po analizi dogajanja v Evropi v zadnjih 30 letih povedal, da se po padcu berlinskega zidu in odpravi meja marsikatera manjšina danes sprašuje o lastni identiteti oziroma jo oblikuje na novo. Na Tržaškem je vsekakor pomembna izmenjava jezikov in kultur, je menil Rossetti, ker se le tako skupaj raste in razvija. Sbisa je poudarila, da je treba pri promociji oz. ohranjanju manjšinskega jezika upoštevati varianto (naj bo to žargon ali narečje), ki jo ljudje najbolj govorijo, ker je še najbolj živa. Brezigar je nenazadnje poleg novosti, ki jih je vnesla Lizbonska pogodba, naglasil pomen poznavanja jezikov. V zadnjih 10 letih se namreč v Evropi vse bolj uveljavlja načelo, da bi morali vsi Evropejci govoriti vsaj tri jezike: materin jezik, angleščino in jezik soseda. A.G. Posvet o manjšinah v Evropi v dvorani Tessitori kroma Podpiram Emergency danes na Trgu Cavana Tržaški prostovoljci humanitarne organizacije Emergency bodo danes od 10. do 17. ure s svojo informativno stojnico na Trgu Cavana. Organizacija si prizadeva za osvoboditev treh italijanskih pripadnikov organizacije, ki jih v Afganistanu dolžijo sodelovanja pri pripravi atentata na afganistanskega guvernerja. Vsakdo lahko s seboj prinese mirovniško zastavo ali »trakec miru«, strankarske zastave pa niso zaželene. Posvečeno tistim, ki so v lagerjih rekli ne Na pobudo krožka Che Guevara in v sodelovanju s tržaškima občino in pokrajino bodo danes ob 10.30 v državni knjižnici (Trg Papa Giovanni XXIII 6) odprli razstavo risb Nerea Laurenija Dedicato a chi disse no - I non colla-borazionisti nei lager nazisti. Posegli bodo predsednik krožka Riccardo De-vescovi, zgodovinarka Silvia Bon in avtorjev sin Umberto Laureni. Razstava bo na ogled do 30. aprila. Mila e la notte še jutri Samo še jutri si bo v nekdanji ribarnici mogoče ogledati razstavo Mila e la notte - 63 oblek italijanske modne oblikovalke Mile Schön, ki so nastale med letoma 1966-1993. naselje s. nazario - V trafiki Superenalotto: petica in 33.670C Sreča se je v četrtek nasmejala neznancu, ki je v trafiki v Naselju San Naza-rio zadel petico na nagradni igri superenalotto. Zaigral je štiri evre, prejel pa jih bo 33.670. Do včeraj popoldne, ko smo se po telefonu pogovorili z upravnikom trafike Christianom Brischichom (na sliki), se srečnež še ni oglasil. Christian Brischich je povedal, da je to že druga petica v njegovi trafiki v osmih mesecih, saj je nek domačin 25. avgusta lani dobil 25.000 evrov. »Navadno vsako jutro po žrebanju preverim, ali sovpada serijska številka katerega od zmagovitih listkov s serijskimi številkami v moji trafiki. Tako sem danes (včeraj, op. ur.) ugotovil, da je sreča obiskala eno od mojih strank,« je razložil upravnik trafike na cesti med Prosekom in Vejno. Včeraj popoldne mu je dobitek potrdil še telefonski klic z urada družbe Sisal. »Še ne vem, kdo je dobitnik. V četrtek ob 17.15 je zaigral štiri evre, kar ni najbolj običajna vsota, saj večina igralcev stavi okrog dva evra,« je še povedal Brischich, ki je pristavil, da so njegove stranke večinoma krajani. (af) Srečanje s pravljico na Stadionu 1. maja Zadnja pravljična urica v društvu Škamper-le na Stadionu 1. maja je bila na sporedu 22. marca. Udeleženci so se tokrat podali na Severni tečaj s pingvinčkom Mil-kom, junakom pravljice Pingvinčkovapošta avtorice Debi Glio-ri. Pingvinček Milko je želel pomagati staršem in se je zato ponudil, da bo zanje raznašal pošto in hkrati čuval jajce, saj so v družini pričakovali novega bratca. V svojo poštarsko torbo je spravil jajce in pošto ter se odpravil na pot. Najprej je oddal zavoj Medvedki, ki je čakala na perje za odejo za svojega malega medvedka, nato je bil na vrsti zavoj za Severnega jelena, ki je vseboval kenguruja - mošnjico za svojega mladička, in še za Čebelo, ki je prejela svoj zavoj s pisano pižamo. Pot je nato Milka vodila še do mačka Mra-zona in še do Zvezde severnice, a prav takrat se je v njegovi torbi nekaj premaknilo - slišati je bi- lo, kot bi se kaj lomilo in udarjalo: bratec je pokukal na svet! Mali pingvinček se je čudil svoji razgibani torbi in doživel še dodatno presenečenje, saj so njegovega bratca hoteli pogledati vsi prijatelji, ki jim je oddal pošto! Tudi pripovedo-valki Biserka in Daša sta se navdušili, tako da so se jima strani pravljice zamešale in padle na tla, a otroci (tudi tokrat jih je bilo približno 20) so jih pridno spet pospravili v pravilen vrstni red, saj so res pozorno prisluhnili pravljici! Pingvina Milkota so nato tudi sami izdelali iz papirnatih krožnikov in lepenke in sedaj komaj čakajo na naslednjo pravljično urico, ki bo v danes ob 11.40 na Stadionu 1. maja. šolstvo - Dijaki švedskega liceja Vasaskolan končujejo obisk na liceju Prešeren Nadaljujejo večletno sodelovanje 29 dijakov in trije profesorji se na Tržaškem mudijo od prejšnje sobote - Spoznavanje okolja in delovna praksa - Maja in junija naši dijaki na Švedskem Švedski dijaki so včeraj obiskali Rižarno kroma Obisk 29 dijakinj in dijakov ter treh profesorjev švedskega liceja Vasaskolan pri vrstnikih Liceja Franceta Prešerna se bliža koncu, a ni rečeno, da bodo že danes odpotovali proti domu, kot je bilo sprva načrtovano, saj oblak vulkanskega prahu, ki se je dvignil zaradi bruhanja ognjenika na Islandiji še vedno povzroča velike preglavice letalskemu prometu po Evropi. Kakorkoli že, obisk švedskih gostov, ki se pri tržaških dijakih mudijo od prejšnje sobote, spada v okvir večletnega sodelovanja med licejem Prešeren in licejem Vasaskolan, ki deluje v mestu Gavle. Dijaki, ki se mudijo na Tržaškem, obiskujejo drugi letnik, kar odgovarja četrtemu letniku pri nas (na Švedskem višješolski študij traja tri leta), naravoslovne smeri, kjer pouk poteka v angleščini, kar je po besedah prof. Barbare Lapornik, ki skupaj s kolegicama Lidijo Rupel in Melito Valič na li-ceju Prešeren koordinira obisk, pomembno zaradi jezikovne dodelanosti. Drugače pa je sodelovanje, poleg obiska krajev, pomembno tudi zaradi primerjanja šol, šolskih sistemov in načinov poučevanja ter zaradi ustvarjanja prijateljstva in grajenja evropskosti. Včeraj so se švedski gostje dopoldne zbrali v zborni dvorani liceja Prešeren, kjer jim je ravnateljica Loredana Guštin predstavila šolski sistem in slovenske šole v Italiji, raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta Zaira Vidali pa slovensko manjšino. Sledili sta lekciji matematike in slovenščine ter predstavitev projekta Cromo, v popoldanskih urah pa so dijaki obiskali Rižarno, medtem ko so se zvečer skupaj z gostitelji zbrali pri skupni večerji. Drugače je minuli teden potekal intenzivno in delovno, obsegal pa je spoznavanje Trsta (na liceju Prešeren so v ta namen svoje dijake posebej pripravili, da so predstavili zgodovino kraja in slovenske prisotnosti), izleta v Benetke in Slovenijo z ogledom Bleda in Ljubljane (zelo pomemben je bil obisk slovenskega parlamenta) ter delovno prakso, ki so jo švedski gostje opravili na Morski biološki postaji v Piranu in v Sečoveljskih solinah ter v sinhrotronu Elettra in na Observatoriju za geofiziko. Od 31. maja do 9. junija pa bo 32 dijakov četrtih razredov liceja Prešeren vrnilo obisk na Švedskem. (iž) 10 Sobota, 17. aprila 2010 ŠPORT / narodni dom - Rojanski Krpan in ZSKD H • •• • A ^ V f Znani nomrnirana 2. natečaja za ljubezensko poezijo Predstavitev razpisa Sledi Za mizo dvorane, ki jo v Narodnem domu upravlja Narodna in študijska knjižnica, sta se včeraj znova znašla predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič in predstavnik KŠD Rojanski Krpan Peter Verč. Rojansko društvo si je lani namreč prvič zamislilo natečaj za izvirno ljubezensko poezijo, k letošnji izvedbi pa je pristopila tudi ZSKD in jo še dodatno nadgradila z mednarodnim natečajem poezije Sledi/Tracce 2010, ki je namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov in spodbujanju delovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta, njegova posebnost pa je, da lah- Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! ko sodelujejo pesmi ne le v slovenščini in italijanščini, ampak tudi v drugih regionalnih jezikih (za te bo obvezen prevod). Natečaj bo potekal na štirih starostnih stopnjah - otroci, najstniki, mladi in senior. »Želimo si, da bi natečaj zadobil čim širšo odmevnost v prostoru, kjer ni več meja, kjer se prepletajo ljudje in jeziki,« je dejal Marsič. Razpis natečaja je podprlo široko partnerstvo - Avtonomna Dežela FJK, odbor Confemili, Pokrajina Trst, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Ministrstvo RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, SKGZ in Italijanska unija, k sodelovanju pa so pristopili še Društvo slovenskih pisateljev iz Ljubljane, Skupina 85 in Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra. Pri ZSKD so stopili v stik tudi s šolami (slovenskimi in italijanskimi v Italiji ter v Sloveniji), kjer iz leta v leto rase zanimanje za literaturo. Svoje izvirne poezije je treba oddati do 31. avgusta, nato jih bo pregledala strokovna komisija književnikov, ustvarjalcev in kritikov, zmagovalce pa razglasila 31. oktobra. Razpis in več informacij pa je vsekakor na voljo na spletni strani www.zskd.org. Da ima poezija vse več privržencev, dokazuje dejstvo, da se je na 2. natečaj za ljubezensko poezijo prijavilo 81 pesmi. Žirija, ki so jo sestavljali trije člani Rojanskega Krpana (Valentina Sancin, Niko Štokelj in Matej Rebula) ter trije zunanji člani (profesorica Vilma Pu-rič, absolventka slovenistike Metka Ši-nigoj in gledališki igralec Danijel Malalan) se je znašla pred vse prej kot lahko nalogo. »Večina poezij je tokrat prispela iz Slovenije, le tretjina jih je iz naših krajev, predvsem iz Trsta, nekaj pa tudi iz Benečije,« je povedal Verč in dodal, da je bila razlika pri ocenah res minimalna. V končni izbor za glavno nagrado pa se je lahko uvrstilo le pet »pesnikov«, in sicer Radivoj Pahor iz Renč, EDILFRIULI S.P.A. RALAZZETTI IL CALORE CEE PIACE ALU NATURA tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst | tel. 040 3003911 - fax 040 3003930 predstavlja v sodelovanju s Palazzetti S.p.a. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 17. aprila 2010 RUDI Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.38 - Luna vzide 7.25 in zatone ob 23.38. Jutri, NEDELJA, 18. aprila 2010 KONRAD VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,3 stopinje C, zračni tlak 1014,6 mb pada, veter 7 km na uro zahodnik, vlaga 63-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. H Čestitke O pobudi sta včeraj spregovorila Marino Marsič (levo) in Peter Verč kroma Alenka Petaros z Opčin, Bor Sevšek iz Kopra, Alenka Skupek iz Podnanosa ter dijakinja - nominiranka v kategoriji dijaki (njeno ime bo znano šele na nagrajevanju). V kategoriji dijakov pa so se po mnenju žirije izkazali Elena Budin (licej Prešeren), Petra Carli (licej Prešeren), Veronika Carli (licej Slomšek), Barbara Ferluga (licej Prešeren) in Margaret Krizman (licej Prešeren). Kljub temu, da se niso uvrstili med najboljše, so bili deležni visoke ocene tudi ljubezenski verzi Erika Sancina (Izola), Slavice Uršič (Idrija), Andrejke Jereb (Idrija), Draga Mlakarja (Maribor), Tatjane Križman-čič (Bazovica), lanske zmagovalke Jane Kolarič (Ljubljana) in osebe pod psevdonimom Kanki (Ricmanje). Verč se je zaustavil tudi pri vsebinah, pravzaprav pri ljubezni, ki jo je vsak izmed pesnikov pojmoval po svoje. Nekateri verzi na primer ne opevajo zgolj razmerja med moškim in žensko, pač pa tudi ljubezen do zemlje, do babice ali pa do istospolnega partnerja. Najboljši izdelki obeh natečajev pa bodo objavljeni v antologiji, ki bo izšla baje 3. decembra. Zmagovalce natečaja za ljubezensko poezijo bodo prireditelji slovesno razglasili v četrtek, 6. maja, na družabnem večeru na domačiji Ferfolja pri Piščancih. Svoje mnenje pa bo takrat lahko izrazilo tudi občinstvo, ki bo lahko nagradilo najljubšo pesem. (sas) Žurka nocoj v Nabrežini Drevi se v Nabrežini obeta super večer, saj Kavarna Gruden slavi svoj tretji rojstni dan. Upraviteljici lokala Tanja in Mateja sta se zato odločili, da priredita tudi letos »fešto« in se pozno v noč veselita s strankami in prijatelji. Vsaka stranka je pripomogla k temu, da je kavarna postala prostor, v katerem vlada veselo vzdušje, prostor za srečevanje in spoznavanje. V teh letih se je v lokalu marsikaj pripetilo - glasbenih dogodkov je bilo na pretek, lepih, zabavnih in nepozabnih večerov pa ravno tako. Nastopilo je veliko skupin in prisluhnili smo najrazličnejšim stilom glasbe. Tokrat bo od 21.30 dalje na sceno stopil DJ Janka Vallo. Obeta se super žurka! Ob 60-letnici centra Villaggio del Fanciullo Mladinsko središče Villaggio del Fanciullo na Opčinah praznuje 60-letnico delovanja. Veliki jubilej bodo obeležili danes s slovesnostjo na sedežu (Ul. Conconello 16) od 9.45 dalje. Po pozdravu oblasti, bosta univerzitetna docenta spregovorila o vzgoji in potencialu mladih, predstavili bodo publikacijo o središču in slovesno odprli novo, večnamensko poslopje. Naj bo tvoj 50. rojstni dan le križišče, kjer na vseh poteh te sreča išče. Vse najboljše »UGO« ti želijo Ervin, Sabrina, Min Min in Jana. IGORJU za 50 let! Kar je bilo dobrega, naj se nadaljuje, kar je bilo slabega, naj se oddaljuje. Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje v očeh ti žarita. Walter, Roberta, Goran, Ivan, Tina, Tanja, David, Luka in Niko. Naša JANJA je diplomirala z odliko in pohvalo na fakulteti far-macevtike v Trstu. Iz srca ji čestitajo družine Colja, Romagna in Kobal. Naš tata 20 jih slavi, sreče in zdravja želimo mu vse tri. [I] Lekarne SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Aleksandrovič Gončarov SLOVENSKA PRAIZVEDBA Dramatizacija in režija: Egon Savin Vse predstave bodo opremljene z Italijanskimi nadnaplsl Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št.800214302 ali 040 362542. Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it Do sobote, 17. aprila 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 2000121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. B Mali oglasi GOSPA srednjih let išče delo 3x tedensko kot hišna pomočnica ali za pomoč pri oskrbi ostarelih. Tel. 3496349037. PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane s priključki (voda in elektrika). Tel. št.: 338-7412320. PRODAM Fiat Punto, letnik 1997, prevoženih 22.000 km, edini lastnik. Tel. št.: 040-571878. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v 3. nadstropju (63 kv.m.) z dvigalom, v bližini trga Perugino. Vsebuje hodnik, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, spalno sobo, kopalnico. Avtonomno ogrevanje. Informacije: 328-3178555 ali 040364187 (v večernih urah). PRODAM staro raztegljivo mizo iz češnjevega lesa in »mentrgo« (madia) iz smrekovega lesa. Tel. 339-7396098. VESPO 125 v katerem koli stanju iščem; važno je, da so dokumenti v redu (maksimalna cena 700,00 evrov). Tel. št.: 329-9289251. ZIMA je bila mrzla in dolga, časa je bilo dovolj za pripravit na novo vezene naglavne in naramne rute za narodno nošo, pa tudi eno bluzo imam na razpolago. Tel. 040-299820. S Poslovni oglasi V NAJEM ODDAM gostilno "Gri- lanc'' in pub ''Pri nonki'' - Salež. 338-4719734 M Osmice DENIS IN KATJA sta odprla osmico v bližini Rižarne, Ul. San Sabba 6. Nudita domač prigrizek. Tel. št.: 3483077185. DRUŽINA FRANDOLI je odprla osmi-co, Slivno št. 25. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040-200750. OSMICA je odprta pri Štolfovih. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel. št.: 040-229439. OSMICA je odprta pri Jadranu, v Ri-cmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medja vas 21. Tel. št.: 040-208601. OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini, 445. Tel. št.: 040-228511. OSMICO je odprla družina Pipan v Sa-matorci št. 2. Tel. št.: 040-229261. OSMICO je odprla kmetija Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. št.: 040-232577. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska c. 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE OSNOVNI ABONMA Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: Jean-Baptiste Poquelin Molière mm nue v Veliki dvorani SSG Vse predstave bodo opremljene z Italijanskimi nadnaplsl Izbira sedežev je prosta. Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scontro tra titani 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Departures«. CINECITY - 15.00, 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.15, 22.10 »Scontro tra titani 3D«; 15.15, 17.30, 20.00, 22.00 »From Paris with love«; 14.40, 16.30, 18.20, 20.10 »Fantastic Mr. Fox«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Green Zone«; 14.50, 17.20, 19.45, 22.05 »L'uomo nell'ombra«; 15.10, 17.30 »Dragontrainer 3D«; 22.00 »E' complicato«; 20.00, 22.10 »Alice in Wonderland 3D«. FELLINI - 15.30 »Dragon Trainer 2D«; 17.00, 20.20 »Happy family«; 18.30, 22.10 »Basi-licata coast to coast«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L'uomo nell'ombra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.10 »I gatti persiani«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.00 »Il piccolo Nicholas e i suoi genitori«; 18.30, 20.15 »Simon Konianski«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 16.40, 18.50, 21.00, 23.10 »Ne pozabi me«; 14.50, 17.10, 19.10, 21.30, 23.40 »Predobra zame«; 19.00, 21.50 »Zlovešči otok«; 13.00, 15.00, 17.00 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 12.00, 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 14.30, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Triaža«; 13.30, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Lovec na glave«; 11.30, 13.50, 16.10, 18.30, 20.50 »Alica v čudežni deželi 3D«; 12.30, 14.40, 16.50, 19.00, 21.10, 23.25 »Predobra zame«; 11.40, 14.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Alica v čudežni deželi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scontro tra titani 3D«; 18.15 »E' complicato«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Green Zone«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »From Paris with love«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cella 211«. SUPER - 16.15, 20.00 »Il cacciatore di ex«; 18.00, 21.45 »Mine vaganti«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »L'uomo nell'ombra«; Dvorana 2: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Scontro tra ti-tani 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Green Zone«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »From Paris with love«; Dvorana 5: 17.30 »Il piccolo Nicholas e i suoi genitori«; 20.00, 22.00 »Il cacciatore di ex«. H Šolske vesti LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja niz predavanj, ki jih bodo oblikovali priznani strokovnjaki iz Slovenije. Na prvem bo izkušena diplomirana socialna delavka Ana Ziherl iz Ljubljane spregovorila o strahovih, ki se skrivajo za problematiko hrane in teže pri mladostnikih. Vabljeni so starši učencev in dijakov vseh slovenskih šol ter vsi, ki jih ta vprašanja zanimajo. Srečanje bo potekalo v torek, 20. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah s pričetkom ob 18. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI in Nižja srednja šola S. Gregorčiča iz Doline vabita starše in šolnike v dvorano Antona Ukmarja pri Domju, (KD Fran Ven- turini), na predavanje: Dr. Bogdan Žorž -»Razvajen otrok« (pojem razvajenosti, pojav sodobnega razvajanja, njegove posledice, nevarnosti in pasti sodobnega razvajanja), v sredo, 21. aprila, ob 18. uri. M Izleti MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 18. aprila, avtobusni izlet v Rezijo. Ogledali si bomo muzej brusačev, obiskali bomo informativni center parka Rezije in prehodili bomo Ta Lipo Pot. Izlet je namenjen družinam z otroci, lahko pa se ga udeležijo tudi ostali naši člani. Avtobus bo odpeljal iz Trga Oberdan ob 8. uri, povratek je predviden ob 19. uri, vedno na Trgu Oberdan. Za informacije in prijave pokličite Katjo na tel. 338-5953515 ali Franca na tel. 338-4913458. NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi v nedeljo, 18. aprila, na izlet na gradišče pri Rodiku. Izlet bo vodil arheolog Matej Župančič. Zbiranje ob 9.00 pred spomenikom padlih v Rodiku. Za informacije pokličite na tel. št. 335-5479315. SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče na trgu v Na-brežini ob 8.45, odhod ob 9.00. Obiskali bomo: jamo Pod kalom, Slivenski gradec, frnažo pri Šempolaju, Ostri vrh, Liš-ček - največjo dolino na Tržaškem Krasu - in vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure; vodil bo Paolo Sossi. V primeru dežja je pohod prenesen na nedeljo, 9. maja. Informacije na tel. št. 040200924 (Zulejka). □ Obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča svoje člane in prijatelje, da lahko tudi letos ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (prijave obr. 730 ali Unico za fizične osebe) namenijo pet promilov davka Irpef društvu, s tem, da v prilogi B obrazca 730 ali v prilogi C obrazca Unico v temu namenjen oddelek vpišejo davčno številko SPDT (C. FISC. 80022480323). V naprej se zahvaljujemo vsem za zavezanost društvu in za pomoč. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 18. aprila, ob 16. uri nastop v Kulturnem domu v Prvačini. Odhod avtobusa ob 14. uri iz Padrič. V torek, 20. aprila, pa bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. aprila, v Peterlino-vo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z naslovom »Srednjeveški denar na Slovenskem«. Govoril bo in prikazal posamezne primerke dr. Andrej Štekar. Začetek ob 20.30. FEDERACIJA LEVICE prireja v ponedeljek, 19. aprila, ob 18.30 v prostorih gledališča Prešeren v Boljuncu srečanje na temo: »Voda omogoča življenje, ne gre jo privatizi-rati«. OBČINA ZGONIK obvešča, da od ponedeljka, 19. aprila, do zaključka del, predvidoma v roku 15 dni, bo zaradi vzdrževalnih del zaprt železniški prehod v zaselku Proseška Postaja. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja Praznik pokušnje vina, kruha in olja v soboto, 24. aprila. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, prinesite v društvo v ponedeljek, 19. in v torek, 20. aprila, od 19. do 21. ure. (2 steklenici za vsak vzorec vina in četrtino litra olja). Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino bodo deležni pokala in diplome strokovne komisije. Prvi trije uvrščeni za olivno olje bodo tudi nagrajeni. Vsi prisotni na prazniku samem, bodo pokušali in ocenjevali prve štiri vzorce belega in rdečega vina, ki bodo deležni kolajne občinstva. Vsi bodo lahko pokušali prva tri uvrščena olja. Za prisotnost na prazniku pokušnje kruha, vina in olja je nujna rezervacija (tel. 040411635 ali 040-415797). OBČINA DOLINA obvešča, da bo v torek, 20. aprila in četrtek, 22. aprila, od 11.00 do 13.30 na sedežu Občine Dolina, potekalo razdeljevanje 400 litrskih vrtnih komposterjev. Namen pobude je spodbuditi občane Doline k domačemu kompostiranju organskih in rastlinskih odpadkov. Zainteresirane občane, ki so vložili zahtevek za komposter, vabimo, da se v navedenem terminu zglasijo na občini z veljavnim osebnim dokumentom in fotokopijo le-tega. Ob prevzemu kompo-sterja bodo morali namreč izpopolniti in podpisati odgovarjajoči obrazec, kateremu bo potrebno priložiti kopijo veljavnega osebnega dokumenta. TRST DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi osnovnošolske otroke na risarski ex tem-pore, ki bo danes, 17. aprila, od 15.00 do 17.30 v Marijinem domu v oojanu (Ul. Cordaroli, 29). Tehnika risanja bo prosta. Otroci naj s seboj prinesejo samo barvice. TABORNIKI RMV prirejajo v nedeljo, 18. aprila, ob dnevu tabornikov celodnevni rodov izlet na Belopeška jezera. Zbirališče ob 6.15 na parkirišču na Opčinah (pri križišču), prihod približno ob 19.30. Kosilo iz nahrbtnika. Vse informacije na spletni strani www.tabornikirmv.it. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 21. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20). KULTURNO DRUŠTVO SLOVAN s Padrič obvešča, da bo v sredo, 21. aprila in v četrtek, 22. aprila, od 20. do 21. ure, v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, možno poravnati društveno članarino za leto 2010. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria - Onlus vabi na predavanje v sredo, 21. aprila, ob 17. uri v razstavno dvorano, Ul. oicreatorio 2 na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago ZKB. Predaval bo psi-hoterapevt dr. Andrej Zaghet na temo: »Psihofizično dobro počutje - življenjski stil«. DSMO KILJAN FERLUGA vabi vse člane na občni zbor volilnega značaja v četrtek, 22. aprila, v novem operativnem sedežu društva, Ul. ooma št. 22 - Milje, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 22. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Mon-torsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2009 in proračuna 2010, 5. oazno. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degusta-cijski večer posvečen vinom kleti Speco-gna (Oocca Bernarda). Srečanje bo v četrtek, 22. aprila, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SKD F. PREŠEREN sklicuje redni občni zbor v četrtek, 22. aprila, v društveni dvorani v prvem nadstropju občinskega gledališča v Boljuncu, s prvim sklicanjem ob 20.00, drugim ob 20.30. Vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO sporoča, da bo tretje predavanje prof. Andreje Žele v četrtek, 22. aprila, ob 16.30 v Narodnem domu v Trstu. Četrto in zadnje srečanje pa bo 29. aprila. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KON-TOVEL sklicuje redni občni zbor članov v prvem sklicu dne 22. aprila, ob 7. uri in v drugem sklicu dne 23. aprila, ob 20. uri v krožku nogometnega društva Primorje, Prosek št. 2, s sledečim dnevnim redom: poročilo predsednika; branje poročila revizije; poročilo blagajnika; branje finančnega stanja in bilance ter volitve; izvolitev novih članov v upravni svet; razprava. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v petek, 23. aprila, ob 19.30 v galerijo Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, na odprtje razstave Matjaža Hmeljaka »Sprehodi«. Dela bo predstavila Jasna Merku. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 38. redni občni zbor v petek, 23. aprila, v dvorani ZKB, Ul. oicreatorio 2 - Opčine, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev - poimenovanje organov občnega zbora; 2. Poročila upravnega in nadzornega odbora, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010; 3. oazno. SKD PRIMOREC vabi vaščane in vse vaške organizacije, da se pridružijo slovesnosti ob 65-letnici osvoboditve v petek, 23. aprila, ob 19. uri pri spomeniku padlih na trgu v Trebčah. SLOVENSKO AMATERSKO KONJENIŠKO DRUŠTVO »Skuadra Uoo« prireja 24. in 25. aprila, v Vižovljah dvodnevni tečaj sožitja s konji »Parelli Natural Horsemans-hip« z inštruktorji Teama Parelli Italia (ni tečaj jahanja). Udeležba je možna z lastnim konjem ali kot slušatelj. Število mest je omejeno. Za informacije www.parelli.com ali www.istruttoriparelli.it, tel. 3292010356. KRUT sporoča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Ankaranu in tudi v Gradežu. Dodatne informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine oepentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do ponedeljka, 26. aprila. Tel. št.: 040-327335. KRUT-NATURA prireja delavnico za zdravo glavo »Krepimo spomin za boljši jutri«. Pomladanski sklop pod mentorstvom prof. Vali g. Tretnjak, spec. klin. psihologije in neuropsihologije bo ob ponedeljkih s prvim srečanjem 26. aprila, nato 10. in 31. maja. Za vse dodatne informacije o tečaju, urnikih in prijavo smo na razpolago na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z občinsko civilno zaščito in kulturnima društvoma KD Krasno polje iz Gročane in SKD Rapotec iz Prebenega prireja v okviru praznovanj ob 65. obletnici Osvoboditve izpod naci-fašizma 2. izvedbo pohoda po mejah občine Dolina »Objemi občino Dolina« s sledečim programom: sobota, 24. aprila, zbirališče ob 8. uri v parku v Prebenegu, odhod ob 9. uri v smeri Vrha Griže, nadaljevanje mimo Botača, Drage in Peska vse do Gročane, vzpon na Kokoš, sestop v smeri Jezera in Boršta, zaključek ob 15. uri pribl. na križišču med kolesarsko potjo nad Ricmanji in pokrajinsko cesto št. 11. Nedelja, 25. aprila, zbirališče ob 8. uri na križišču med kolesarsko potjo nad Ricmanji in pokrajinsko cesto št. 11, odhod ob 9. uri v smeri Ricmanj, nadaljevanje mimo Loga, Pulj, Domja, Frankovca vse do Dolge Krone, Trmuna in Križpota, zaključek ob 14. uri pribl. v Prebenegu. Toplo vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi člane na 14. redni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v torek, 27. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje svoj redni občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk, Nanoški trg 2 na Opčinah. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v dvorani KD Igo Gruden, Nabrežina št. 89, v sredo, 28. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Predsedniško poročilo o delovanju Jusa; 2.Odobritev obračuna za leto 2009; 3. Poročilo nadzornega odbora; 4. Transakcija z Občino Devin Na-brežina; 5. Razno. UPRAVNI ODBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA SLO.R.I. sklicuje XXXIV. občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Dnevni red: nagovor predsednika in pozdravi gostov; poročilo ravnateljice o opravljenem delu in predstavitev programa delovanja za leto 2010; poročilo blagajnika, odobritev obračuna 2009 in predračuna 2010; bodoče smernice inštituta; razprava; razrešitev starih in izvolitev novih organov (upravnega, znanstvenega sveta in nadzornega odbora); razno. DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine, tel. 040212289, info@skladmc.org. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šc Melanie Klein, bo potekal v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah od 5. julija do 27. avgusta. Center je namenjen otrokom od 2. do 10. leta starosti. Vpisovanje se bo začelo 1. maja po spletu, od 8. maja pa bo urad odprt vsako soboto med 10. in 12. uro v Ul. Cicerone št. 8. Vse podrobne informacije na www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. KROŽEK ZGONIK - REPENTABOR Demokratske stranke vabi občane na včlanjeva-nje za leto 2010. Tajnik krožka bo na razpolago vsak torek, od 20. do 21. ure v prostorih telovadnice v Zgoniku do torka, 4. maja. 0 Prireditve ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JERNEJA v Bar-kovljah prireja koncert nabožnih pesmi, ki ga bodo oblikovali gojenci glasbene matice Ivana Milič - flavta, Jan Zobec - fagot in Matjaž Zobec - orgle, ki jih vodi Erika Slama Zobec; sopranistka Darja Vitez, basist Aldo Žerjal, ob spremljavi organista Matjaža Zobca. Pisatelj Igor Gerdol pa bo predstavil drugo slovensko knjigo »Lunin mrk«. Koncert bo danes, 17. aprila, ob 19.30. Vabljeni! ZSKD v sodelovanju s Centrom za kulturne raziskave Bardo vabi na koncert v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 18. aprila, ob 15.30 v cerkev Sv. Florjana v Zavarh. Nastopajo MePZ Sv. Anton iz Kobarida, MePZ Fran Venturini Domjo, Oktet Castrum iz Ajdovščine, Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida in Ženski komorni zbor Iskra iz Bovca. Sobota, 17. aprila 2010 SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vas vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Zrcalce«, Grigor Vitez in Marjan Manček. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni danes, 17. aprila, ob 11.40 v društvene prostore na stadion 1. Maj. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. aprila, na prireditev ob zaključku natečaja za učence osnovnih šol na Tržaškem »V vesolju s čarobno palico«. Poleg nagrajevanja bo na sporedu Anderse-nova pravljica »Snežna kraljica« v priredbi režiserke Lučke Susič in izvedbi mladih članov oadijskega odra. Prireditev bo v Marijinem domu v oojanu (Ul. Cordaro-li, 29) ob 18.30. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 27, vabi na glasbeno-zabavno srečanje z MePZ in tamburaško skupino »Košana« v nedeljo, 18. aprila, ob 18. uri. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do 18. aprila na ogled razstava Pirhi iz vsega sveta (razstavljenih bo več kot 700 primerkov). Urnik: ob četrtkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob praznikih od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC priredi spominski večer ob 65. letnici konca druge svetovne vojne z ogledom dokumentarnega filma Loredane Gec »Sonja - zgodba iz časa fašizma«. Prisotni bosta avtorica Loredana Gec in g. Sonja Amf-Kocjan. Vabljeni v torek, 20. aprila, ob 20.30. SKD SLOVENEC IN SEKCIJA VZPI-ANPI BORŠT-ZABREŽEC vabita v petek, 23. aprila, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na večer posvečen »65. letnici napada na buker« in »65. letnici osvoboditve«. Sodelujejo zgodovinar prof. Jože Pirjevec, kvartet Nomos, domači višješolci in MePZ Slo-venec-Slavec. SKD TABOR v sodelovanju s Sindikatom upokojencev SPI CGIL - Kraško območje ter Novo delavsko zbornico NCCdL iz Trsta vabi v petek, 23. aprila, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčinah na odprtje fotografske razstave »Ljudje 1. maja«: 30 let praznika dela v Trstu. Fotografije Walter Bohm in Umberto Laureni. oazstava bo odprta od ponedeljka do sobote, med 16. in 19. uro ter ob prireditvah, do 8. maja. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 23. aprila, ob 20.00 v Kraško hišo v oepen na odprtje fotografske razstave oafka Dol-harja »podobe S PREHOJENIH POTI«. O avtorju in delih bo spregovoril Deziderij Švara, glasbeni uvod Martina Feri - glas in Marko Čepak Maki - kitara. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na koncert revije Primorska poje, ki bo v petek, 23. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Nastopili bodo: ŽeAPZ Pedagoške fakultete Koper, MoPZ Lipa - Ravnica, MePZ Trnovo - Nova Gorica, MePZ Mačkolje, Vokalna skupina Goldinar - Postojna, DPZ Radost - Godovič. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave akvarelov Klavdije Marušič »Kraški samotarji« v soboto, 24. aprila, ob 18. uri v kavarni Gruden v Nabrežini; poetična predstavitev Tatjana Križmančič. SKD IGO GRUDEN, v sodelovanju s Knjižnico iz Komna, vabi malčke iz vrtca in otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, na glasbeno pravljično urico v soboto, 24. aprila, ob 15.30 v društvene prostore. Nastopajo knjižničarka Marija Umek, solopevka Milena Košuta, flavtistka Ana Uršič in Damjana Čoralič (lutke). SEKCIJA VZPIEVALD ANTONČIČ - STOJAN IN SKD VESNA vabita na proslavo ob Dnevu osvoboditve, ki bo v petek, 30. aprila, ob 20.00 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Sodelujejo: OŠ Alberta Sirka, ŽePZ Kombinat in MoPZ Vesna. Slavnostni govornik Jože Šušmelj. Sledita bakla-da do spomenika in kres. Prispevki Ob 100. letnici rojstva očeta Adolfa Furla-na darujejo sinovi Mario, Carlo in Gigi 50,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. Ob 100. letnici rojstva očeta Adolfa Furla-na darujejo sinovi Mario, Karlo in Gigi 50,00 evrov za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na Dragota Antonija darujejo žena in otroci 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. Ob izgubi drage tete ANICE ŠČINKOVEC izrekajo Dani in sorodnikom iskreno sožalje nabrežinske cerkvene pevke priloga primorskega dnevnika zunanja ureditev prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRANDOLI GROUP sas (E^CMMï GBOB Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - ¡nfo@frandoligroup.it NASA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (G0) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it EDIL CARSO GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST Ijn*- proizvodnja sil in 'nštalacua IWU LLI KLEPARSTVA MARIO MUCCI 5.R.L. Ulita A. Gregorčič 20/2 * 34170 GORICA Tel. 0481/21828 * Fax 048 \ 1524657 inio@muccllattcnierie.com * ww^muccilattonericncoin Prostor sprostitve naj bo ličen Vsak malar ima svoje oči, vrst in oblik vrtov je toliko, kolikor je lastnikov. Vi, ki si vrt začenjate urejati, pazite, da boste temeljito razmislili kakšnega si želite. A kljub temu veljajo pravila, ki se jih velja držati pri načrtovanju in oblikovanju vrta, prostora, ki nam v vsakodnevnih stresnih situacijah nudi zatočišče s posebno energijo. Preden boste pričeli z urejanjem vrta, morate površino primerno tlakovati. Tlakovanje namreč nudi dolgotrajno in kakovostno rešitev ne samo za vaš prostor pod soncem, ampak tudi za celotno okolico. S tem, ko ste postavili okvir vrta z zelenimi stenami v obliki ograje, zida ali žive meje, s projektom urejenega vrta še zdaleč niste zaključili. S projektom ste pravzaprav zares komaj začeli. Tlakovci različnih barv in oblik pomembno vplivajo na izgled zunanjih površin. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da so naravi prijaznejši kot asfaltna masa. Zaradi svojega videza tlakovci spominjajo, če izberemo tovrstne, tudi na naravni kamen. Sodobna tehnologija omogoča globinsko impregnacijo tlakovcev, kar pomeni, da so ti odporni proti zmrzali ter vdoru vode in večjih umazanij. Z izborom primernih tlakovcev lahko torej okolje oblikujemo v prijeten kraj bivanja in počitka. Tlakovanje po korakih Tlakovanje zahteva razmislek o namenu vrta. Redosled, ki ga predlagajo strokovnjaki za tla kovanje, vsebuje za dobro izvedbo naslednje korake najprej izberite obliko in barvo tlakovcev, čemur sledi iz kop in vgradnja robnikov, po utrditvi predhodno pripravljenega osnovnega materiala, poskrbite na peščeno podlago, na katero boste položili in nato utrdili tlakov-ce. Seveda morate pri pripravi terena upoštevati konfiguracijo terena, ki mora upoštevati drenažo vode, saj je deževnico ali meteorne vode nujno nekam odvesti. Pogosto se za to uporabljajo linijski požiralniki. So- dobni sistemi so primerni tudi za samograditelje, saj omogočajo enostavno izvedbo odvodnjavanja na vrtu. Velja, da gladka površina polimernega betona v povezavi s prečnim presekom kanalete v obliki črke V količinsko zmožnost odvodnjavanja povečuje tudi že pri manjših padavinah. Dobra podlaga je namreč predpogoj tako za uporabnost kot obstojnost tlakovane površine. Izkopa se lotite tako, da najprej zakoličite področje, kjer boste izvedli projekt tlakovanja. Ko odstranite travno rušo, material iz-kopljite do želene globine. Upoštevajte naklon do nivoja objekta, poudarjajo strokovnjaki. Da bo nosilnost čim bolj primerna, strokovnjaki svetujejo, naj znaša globina izkopa najmanj 40 centimetrov. Pripravljena pohodna površina Velja, da se tlakovci in pohodne plošče, tako kot porfido in naravni kamen polagajo na že pripravljeno površino. Podobno velja za granitne kocke, iz katerih si lahko zamislite in oblikujete unikatne oblikovne in barvne vzorce. Po nasvetih strokovnjakov poskrbite, da po že pripravljeni površini oziroma tamponu, kot mu pravijo strokovno, na katerega boste nanašali pohodne plošče oziroma drug izbrani material, preprečite stopanje. S polaganjem pričnite v vogalu, svetujejo poznavalci, in sicer pravokotno na glavno vhodno linijo. Da bo površina barvno usklajena, izbirajte tlakovce iz več različnih palet hkrati. Ko so tlakovci položeni, jih potlačimo z vibracijsko ploščo. Tlakovano površino je nato treba posuti s kremenčevo mivko ali drugo ustrezno fugirno maso, ki se počasi useda in zapolni reže in prazne prostore med tlakov-ci, da se med njimi ne začne nabirati umazanija in prah. Dišečo vrtnico na vsako stran Zdaj, ko ste tlakovali želene površine vašega vrta, lahko postavite vrtno uto ali paviljon. Te samostojne vrtne »zgradbe« so romantična dediščina 18. in 19. stoletja, ko na tedanjih vrtovih niso smele manjkati, sicer vrt ni bil popoln. Če je vaše življenje precej družabno, sta paviljon ali uta smiselna, saj DOBAVA IN MONTAZA Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it priloga primorskega dnevnika zunanja ureditev prijeten dom prilogo za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 predstavljata osrednji prostor za druženje. Lahko se odločite za izdelavo unikatne ute ali paviljona, lahko pa si pri specializiranih ponudnikih izberete tipske samostojne vrtne zgradbe. Vanje položite stole ali klopi in mizo, ki bo v prihajajočih mesecih gostila druščino prijateljev. Običajno ute so šesterokotnih oblik s premerom med poldrugim in tremi metri, v višino merijo okrog tri metre. Lahko izberete tudi take, katerih osnovna funkcija je le opora rastlinju. Ali pa takšne, ki jih lahko opremite tako, da vam služijo za kreativen delovni prostor, kjer rišete ali na primer meditirate. Paviljoni so različnih oblik, izbirate lahko med številnimi: od trikotnih, okroglih do kvadratnih, šestkotnih, celo dva-najstkotnih paviljonov. Pri načrtovanju velikosti tako ute kot paviljona je seveda smiselno izhajati iz potencialne namembnosti. Izberite takšno vrtno uto, ki bo stil-sko in oblikovno čim bolj skladna z vrtom. Če bi se kljub tehtnemu razmisleku izkazalo, da konstrukcija ni najbolj primerna glede na siceršnje okolje vrta, imate vedno možnost, da z različnimi ovijalkami in vzpenjalkami zakrijete del, ki celostno podobo kazi. Nekateri uto ali njen del namenijo tudi hrambi orodja, ki ga potrebujejo pri vrtnih opravilih. Urejanje po korakih Vrtna tla zahtevajo posebno pripravo, pravijo strokovnjaki in dodajajo, da je enako pomembna tudi predpriprava. Posebno pozorni bodite na tiste predele, kjer so dalj časa stali težki stroji ali kjer so po tamkajšnji zemlji vozili težki tovornjaki, saj so na tovrstnih predelih tla običajno precej zbita. S tem, ko boste na nov vrt le pripeljali rodovitno prst, ne da bi odstranili gradbene, tudi manjše, odpadke in morebitne ostanke kemikalij, ne boste dosegli prav veliko. V neprečiščenih tleh rastline namreč težko poženejo korenine, če pa se jim to kljub »nesnagi« posreči, ne uspevajo prav veliko časa. Urejanje vrtnega zemljišča lahko strnemo v šest korakov. Strokovnjaki vam bodo povedali, da zbita tla prepoznate predvsem po zastajajoči vodi n a površini ter kamilici in velikem trpotcu kot značilnih plevelih. Še najbolj enostavno bo, če z buldožerjem razgrebeta tla. Iz tal nujno odstranite predmete, moteče kamne in plevel s korenikami. Nekateri med pleveli so namreč zmagoslaven sovražnik rastlinam, ki jih nameravate zasaditi. Po oblikovanje profila tal, poskrbite, da boste gredice oblikovali tako, da bo njihova površina nekoliko nad preostalim zemljiščem. Zeleno gnojenje Zemljo, za katero ugotovite, da je ne potrebujete več, odpeljite stran in se posvetite pripravi vrtnih potk. Naslednji korak je, kot pravijo strokovnjaki, priprava razmejitvenih brazd, kar pride seveda v poštev, če želite posamezne površine vrta še posebej ločiti in zaznačiti. Kombinatorika Kombinacije vrst, oblik in barv rastlin so skorajda brezmejne. A vseeno ne prepustite urejanja popolnemu naključju. S kombiniranjem cvetov različnih oblik lahko ustvarite prave mojstrovine. Pomembno je zlasti uskladiti barve cvetov. Strokovnjaki vam bodo svetovali kombinacijo barv na vašem vrtu po zakonitostih kombiniranja osnovnih barv. Če želite ustvariti občutek harmonije, potem združite sorodne barve kot so rdeča, oranžna in rumena, če pa želite poudariti posamezno rastlino znotraj skupine kombinirajte nasprotne barve, na primer rumeno in vijoličasto ali oranžno in modro. Če so vam ljubše kontrastne barve, na primer rumena, rdeča in modra, poskrbite, da rastline teh barv ležijo enakomerno narazen. Upoštevajte priporočilo strokovnjakov, da naj na gredi ne bo več kot pet različnih barv. Sicer lahko vaš vrt, ki vas mora napolnjevati z energijo, postane nepregleden, predvsem pa kričeč in moteč prostor, ki ne sprošča. Grobo predpripravljeno površino zrahljajte z rahljačem in jo nato pregra-bite. Odstranite kamne in plevel. Zdaj je zglajena površina pripravljena za sejanje semen ali sajenje rastlin. Strokovnjaki svetujejo zeleno gnojenje, ki pomeni zasejanje izbrane površine z rastlinami, ki jih pozneje vkopljemo v tla kot humusno gnojilo. Kljub temu, da je zaradi zelenega gnojenja dokončno zasaditev vrta treba prestaviti za pol leta, je tovrstno gnojenje odlično za kakovost in rahlost, vedo strokovnjaki. Vrtna uta ali paviljon Pomemben del vrta je vrtna ograja, ki ščiti pred prahom in hrupom ter neželenimi pogledi iz okolice. Ko vstopamo v hišo je prav ograja prvi element, ki ga opazimo. Pri odločitvi o vrsti ograje upoštevajte zlasti skladnost z obliko in slogom hiše ter vrta, ki ju bo ograjevala. Najbolj naravna je živa meja. Lahko se odločite za prosto rastočo živo mejo ali pa za striženo. Prva vrsta je primerna za večje vrtove, medtem ko strižene zavzemajo manj prostora. Če jo ustrezno negujete, bo njena življenjska doba precej dolga. Živa meja, ki potrebuje nekaj let, da zraste do želene višine, se sčasoma lahko razvije v pravo bogastvo živalskega okolja. Živa meja je tudi odlično mesto gnezdenje ptic. Te pa se prehranjujejo z žuželkami na vrtu, kar je za vaš vrt odlično. Živa meja je v primerjavi z drugimi vrstami ograj tudi stroškovno ugodnejša tako za postavitev kot vzdrževanje. Seveda pa zahteva redno in skrbno nego, treba jo je obrezati, tudi okopati, pognojiti in opleti. Ograje iz listopadnih vrst v zimskem času prepuščajo več vetra, če želite manjšo prepustnost morate izbrati iglavce. Cvetlične grede Ko je teren pripravljen, se lahko posvetite zasaditvi cvetličnih gred, ob katerih se vam bo sprostilo oko. Strokovnjaki kot osnovo pravilne zasaditve razumejo geometrično zasaditev rastlin, ki cvetijo istočasno. Seveda je to bolj enostavno doseči na velikih odprtih površinah kot pa v majhnih vrtovih. Med prednostmi sproščene zasaditve velja omeniti zlasti naravni videz vrta, skupine rastlin so med seboj neodvisne. S primernim izborom vrst dosežete, da je greda od pomladi do jeseni v cvetju, da ni nikoli »prazna«. Seveda gre pri vsaki ureditvi vrta za kombiniranje oblik in teksture rastline ter njihovih cvetov. Osnovna vprašanja, ki si jih morate zastaviti preden pričnete z oblikovanjem gred, so, kot pravijo specialisti za urejanje vrtov: ali je rastišče za izbrano rastlino primerno, je v vrtu za izbrano rastlino dovolj prostora, kdaj želimo, da bo izbrana rastlina cvetela in kakšen bo izgled glede na celostno podobo vrta in soseščine. □riavna cesta , le 500 rm po mostu na Soči * Papariano d j pi um i cel I o (UD), Tel, in faks 0431 966656 - Zaprto ob nedeljah ¡n ponedeljkih 1 4 Sobota, 17. aprila 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu štmaver - Trem hišam v bližini cerkve grozi usad Zaradi plazenja zemlje nimajo mirnega spanca ^ H n .«v i Vzrok naj bi bilo puščanje vodovodnih cevi - Strokovna komisija si bo kraj ogledala prihodnji teden BemetK na zadnji PotJ J I J J J -J I J Krsto s nnkninim Edvinom B Razpršeni hoteli v Gradežu Deželni odbor FJK je sprejel sklep, na podlagi katerega bo dežela dodelila dodatna sredstva za uresničitev razpršenih hotelov v gradeški laguni. FJK bo za uresničitev novih nočitvenih kapacitet dodelila 355.000 evrov, štirje zasebniki pa bodo v projekt, katerega nosilec je občina Gradež, vložili približno milijon evrov. Prebivalci treh hiš v Štmavru že nekaj časa nimajo mirnega spanja, zlasti ne, ko močno dežuje. Pred nekaj meseci se je namreč v bližini hiš sprožil zemeljski usad, ki je eni hiši dobesedno odvzel del dvorišča, drugi del vrta, tretji pa zemeljska gmota preti od zgoraj. Omenjene hiše se nahajajo le nekaj deset metrov od cerkve, ki je v zadnjih letih tudi stalno pod kontrolo zaradi razpok, ki jih je povzročilo drsenje oz. premikanje tal. Znano je, da je zaradi strmih pobočij ljubka vasica na pobočju Sabotina zelo podvržena plazenju tal, zlasti še predel, ki se dviga nad Sočo. Po tem grebenu teče tudi glavna cesta, ki so jo že večkrat prizadeli večji ali manjši usadi. Eden hujših usadov je pred nekaj leti za več mesecev povsem onesposobil cesto na odseku, le nekaj desetin metrov pred poslopjem bivše šole in sedanjega sedeža kulturnega društva Sabotin. Skrb za sanacijo kraja usada in za ponovno usposobitev ceste sta poskrbeli civilna zaščita in deželna uprava FJK. Plazenje in usadi so naravni pojavi, ki pa jih nemalokrat pospešijo tudi nepremišljeni človeški posegi v naravo, ki so lahko zelo različni: od krčenja gozda in slabe kanalizacije do dotrajanega vodovodnega omrežja. Marsikateri starejši domačin celo namiguje, da so celoten greben, ki pelje do cerkve in še nekoliko višje, kar precej zrahljate tudi granate, mine in bombarde najtežjih kalibrov med dve in pol letnimi boji v prvi svetovni vojni. Če se povrnemo na tri hiše, ki se neposredno soočajo s tem hudim vprašanjem, gre povedati, da je do plazenja prišlo na hrbtni strani grebena in ne na pobočju, ki gleda proti Soči. Pred dnevi smo si tudi na lastne oči ogledali kraj usada. Tam smo srečali Mileno Vogrič, ki z možem Francom Ro-bazzo in hčerkama živi v hiši, ki jo je usad še najbolj prizadel. Z zaskrbljenim obrazom nas je pospremila okrog hiše, kjer smo si ogledali razdejanje, ki ga je povzročilo drsenje tal. Zgroženo je povedala, da so hišo z nemajhnimi žrtvami zgradili šele pred dvema letoma in vse takratne raziskave tal niso pokazale, da bi bilo s terenom kaj narobe. Povedala nam je tudi, da so temelji hiše postavljeni na trdnem kamnu. Zato si ne zna razložiti, kako je lahko prišlo do usada le nekaj metrov stran od stavbe. Že pogled na del pobočja tik pod hišo pove, da je usad kar močan. Da s terenom nekaj ni v redu, so Ro- bazzovi opazili že marca lani. Takrat so v strmino dali zabiti kakih dvajset debelih in do osem metrov dolgih kolov, ki pa drsenja niso zaustavili. Začelo se je decembra lani, najhuje pa se je teren znižal z drevesi in vrtom vred pred kakim mesecem. Na srečo usad ni prizadel hiše, saj na zidovih ni opaziti razpok, vseeno pa lastnikom ni lahko pri srcu. Vogričeva je tudi povedala, da se je kakih sto metrov višje od hiše pred nedavnim sredi vinograda pojavil studenec, ki ne presahne. Ne znajo si razložiti, ali gre za naravni pojav oz. če je pod cesto, ki teče po grebenu, počila glavna vodovodna cev. Vodovod so namreč v Štmaver speljali pred kakimi petdesetimi leti in cevi so naj- brž kar dobro načete. Vogričeva je pristavila, da zadnje čase pritisk vode v pipah precej niha. Puščanje vodovodnih cevi bi lahko bil tudi eden od vzrokov za nastali usad, kar pa bo ugotovila strokovna komisija, ki si bo ogledala prizorišče drsenja že na začetku prihodnjega tedna. Da bi do strokovnega ogleda in posega prišlo čim prej, se je zavzel tudi krajevni svet za Pev-mo, Štmaver in Oslavje. Ena od točk zadnje seje dnevnega reda je bila namenjena prav zemeljskim plazovom v Štmavru, krajevni svet pa je naslovil tudi pismeno zahtevo na pristojne ustanove, med katerimi so goriška občina in civilna zaščita, za čim prejšnje posredovanje pri odpravi tega perečega problema. (vip) GORICA Romoli: »Portelli potvarja dejstva« »Portelli je z izjavami o kasarni Pe-corari v Ločniku še enkrat dokazal, da potvarja dejstva in ne prenaša dosežkov naše uprave, ki jih prav gotovo ne primanjkuje. Zaradi tega blati vsako pozitivno novico, ki pride v javnost. Dejstvo, da se mora stalno "boriti", da bi imel kako vlogo v svoji stranki, ga obenem sili, da stalno posega na katerokoli temo.« Tako je župan Ettore Romoli odgovoril načelniku Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Federicu Portelliju, ki se je pred dvema dnevoma kritično odzval na novico, da bo ministrstvo za obrambo prodalo bivšo kasarno Pecorari, delež denarja pa dodelilo občini Gorica, ki jih bo uporabila za potrebe Ločnika. »Portelli potvarja resnico, ko izjavlja, da sem se vedno zavzemal, da bi ministrstvo odstopilo kasarno občini. Tega nisem naredil, saj se zavedam, da bi občina ne imela denarja za popravilo objekta. Verjetno je Portelli mislil na Brancatijevo upravo, ki ni med drugim v petih letih naredila ničesar, čeprav je deželo vodil Illy, državno vlado pa Prodi,« je bil oster Ro-moli, ki vabi opozicijo, naj neha z žalitvami in naj konstruktivno sodeluje »pri gradnji Gorice prihodnosti«. Krsto s pokojnim Edvinom Berneti-čem, umrlim pri 52 letih po enajstih dneh kome, ki je sledila padcu s kolesom pri Krminu, so včeraj pripeljali iz videmske bolnišnice na pokopališče Sv. Ane v Trstu. Na zadnjo pot ga bodo pospremili v ponedeljek, 19. aprila. Pogrebna maša bo ob 13. uri v cerkvi na Pesku, sledil bo pokop žare na tamkajšnjem pokopališču. Izkaznica za olajšave Občina Sovodnje obvešča, da bo rok za t.i. družinsko izkaznico (»Carta Fami-glia«) zapadel 30. aprila. Kdor je zainteresiran za olajšave in podporo, se mora zglasiti v občinskem tajništvu od ponedeljka do petka med 8. uro in 9.30 ter med 12. uro in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Zdravniška spričevala V ponedeljek, 19. aprila, bo v konferenčni dvorani fundacije Osiride Broveda-ni v Gradišču srečanje o novostih v postopku za izdajanje zdravniških spričeval za športnike. Srečanje se bo začelo ob 18. uri. Moderator bo Giorgio Brando-lin, pokrajinski predsednik Conija, predavatelj pa bo Gilberto Cattarini z goriškega zdravstvenega podjetja. Praznik salame na Vrhu Klub Osmica pri Mačku prireja nocoj ob 20.30 deveti Praznik salame v centru Danica na Vrhu. Salama bo dolga 2,60 metra in jo bodo razrezali ob 23. uri. Mesarja Franco in Mario bosta dobila darilo. Za dobro voljo bodo poskrbeli Mladi kraški muzikanti. Izkupiček večera bodo namenili hospicu Via di Natale v Avianu. Nedeljski rally v Gorici Jutri bosta klub ACI iz Gorice in združenje San Quirino Motorsport priredil avtomobilski rally, ki bo potekal na 8 km dolgi progi na Kalvariji. Danes med 13.30 in 17.30 bo 59 posadk že preizkusilo progo med Ločnikom in Števerjanom, jutri pa se bo tekmovanje začelo ob 8. uri (zaključek je predviden okrog 15.30). Start in cilj bosta na Korzu Italia v Gorici. nova gorica - Odziv prvega moža družbe na osnutek strategije razvoja igralništva »Hita ni potrebno razprodati!« Podobnik: Celoten dokument temelji na napačnih predpostavkah - Strokovne pomisleke bodo skušali na vse možne načine uveljaviti V Sloveniji, še posebej pa na Goriškem, kje ima svoj sedež največje igralni-ško podjetje v državi, novogoriški Hit, zadnje dni veliko prahu dviguje osnutek strategije razvoja slovenskega igralništva. Nad njim so ogorčenje že izrazili goriški župani, ki se hudujejo nad tem, da jih država kot 33-odstotne lastnike Hita sploh ni povabila k sodelovanju pri pripravi strategije, »čeprav je družba Hit, ki predstavlja 65 odstotkov igralniške dejavnosti v državi, izjemnega pomena za razvoj vseh občin.« Če se ministrstvo za finance po nasvete ni obrnil na lokalno skupnost, se na Hit je. »Bili smo kar aktivni, na osnutke ob nastajanju tega dokumenta smo dajali pripombe, tako na sestankih kot v pisni obliki. Zdaj, ko je ta dokument pred nami, lahko ugotovim, da so nekaj pripomb sicer upoštevali, veliko večino tistih, ki so za nas bistvene oz. pomembne, pa ne,« je povedal predsednik uprave Hita Drago Podobnik. Pravi, da celoten dokument temelji na predpostavkah, zapisanih na 15. strani, ki so po mnenju uprave Hita zgrešene: »Po strokovni plati ne pijejo vode. Po domače povedano, če pri hiši temelji niso v redu, potem je cela hiša na majavih nogah. V Hitu ocenjujemo, da so te predpostavke zgrešene, ali zaradi strokovne napake ali pa morebiti tudi zaradi česa drugega. In če je to to, potem je cel dokument pod vprašajem.« Podobnik opozarja predvsem na tri rešitve, ki so za Hit sporne: tiste, ki govorijo o tem, da so stroški, povezani z igralništvom, linearno odvisni od števila igralnih mest, da t.i. živa igra na srečo (igralne mize) v povprečju pomeni pet igralnih mest, in da so povprečni stroški na igralno mesto neodvisni od vrste koncesionarja in lokacije objekta. »Do vseh treh smo skeptični in znamo strokovno argumentirati, zakaj so napačne,« je prepričan prvi mož Hita. Osnutek strategije, ki naj bi bil razvojno naravnan, ob možnosti popolne privatizacije predvideva tudi izenačitev igralnih salonov in igralnic. »Če bi bile predpostavke pravilne in korektne, potem do te izenačitve ne bi moglo priti. V stroki to ne gre skozi. Žal so določene obremeni- tve, ki jih prinašajo delovna mesta z živo igro, tako velike, da so igralnice v čisto drugačnem položaju kot igralni saloni in tudi to se da ustrezno utemeljiti... brez kakršnekoli želje škodovati igralnim salonom, kajti ne gre pozabiti, da ima tudi Hit v lasti dva igralna salona, ki uspešno poslujeta.« Po Podobnikovo »brezkompromisna« privatizacija bi ob krepitvi ponudbe v salonih sprožila odpuščanja v igralnicah, torej v njej Hitov prvi mož ne vidi nobenega smisla. »Mi smo pred kratkim izdelali oz. prenovili strategijo Hita za naslednja tri leta. Na osnovi vseh ukrepov, ki smo jih predlagali v akcijskem načrtu, smo pokazali, da se to podjetje v relativno kratkem času da spraviti v vode pozitivnega in donosnega poslovanja. Pri tem nismo predvideli oz. upoštevali kakršnekoli spremembe lastništva niti kakršnekoli doka-pitalizacije s strani lastnikov.« Podobnik je namreč v sanacijskem načrtu predlagal, da se podjetje za prehodno obdobje, dokler se ne izvleče iz težav, da med strateške naložbe države, se s tem počaka, da bo nje- gova vrednost narasla, in se šele po tem odloča, če je še smiselno pogovarjati se o razprodaji. »To podjetje je 25 let sistematično vlagalo v ureditev oz. oblikovanje primarnega trga, na katerem deluje, v oblikovanje t.i. igralniškega telesa, ki v tem času ustvari približno 1.500.000 obiskov na letni ravni, ne samo v igralnicah, tudi v drugih poslovnih enotah. Zato se težko sprijaznim s tem, da bi se ta zadeva tako poceni prodala,« zaključuje Podobnik, ki obenem napoveduje nekaj nadaljnjih korakov za to, da takšna strategija vendarle ne bi bila sprejeta. »Mi bomo naše strokovne pomisleke skušali na vse možne načine uveljaviti oziroma prepričati tiste, ki o vsebini tega dokumenta odločajo, da so v njem velike zmote. Mislim, da je to naloga vsake uprave in tudi mi se bomo tako obnašali. Računamo seveda tudi na predstavnike lastnikov, da se bodo v tem procesu soodgovorno obnašali, in da bodo znali zaščititi Hitovo premoženje.« Rok za pripombe na osnutek se sicer izteče 18. maja, vlada pa naj bi jo sprejela mesec zatem. (tb) Drago Podobnik / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. aprila 2010 15 gorica - Obnovitvena dela na Rojcah se zaključujejo Novo športno palačo bodo odprli sredi maja Ob večji telovadnici za košarko in odbojko tudi manjši dvorani za gimnastiko in soba za talno telovadbo Gorica in njena športna društva se bodo kmalu veselila nove pridobitve. Sredi maja bo namreč goriška občinska uprava predala namenu obnovljeno športno palačo na Rojcah, bivšo Coni-jevo telovadnico, v katero bodo prve ekipe in skupine predvidoma stopile avgusta, ko se bodo začele priprave na novo sezono. Za odkup in obnovo je bilo v poslopje, ki so ga zaprli pred sedmimi leti, skupno vloženih 3.500.000 evrov. »Po dolgih letih bomo mestu vrnili sodobno opremljeno športno palačo, ki bo namenjena različnim športom in uporabnikom,« je z zadovoljstvom povedal goriški občinski odbornik za šport Sergio Cosma, ki si je včeraj z županom Ettorejem Romo-lijem, predsednico občinske komisije za javna dela Marino Francesco Colombo, inženirjem Giorgiom Benso, arhitektko Lui-so Movio in predstavnikom občinskih tehničnih uradov Maurom Ussaiem ogledal notranjost objekta na Rojcah. Športna palača ima tri nadstropja ter ločena vhoda za telovadce in publiko. V pritličju je večja telovadnica z odbojkarskim in s košarkarskim igriščem (slednje je začrta- Osrednja telovadnica nove športne palače na Rojcah (levo), Cosma, Romoli in Bensa med včerajšnjim ogledom (desno) bumbaca no po novih pravilih federacije FIBA 2010); ob igrišču so tribune, ki lahko sprejmejo do dvesto gledalcev. V pritličju so tudi štiri sla-čilnice in prostor, kjer bodo uredili bar. »Želeli smo, da bi bila telovadnica čim bolj udobna in "domača". Izbira barv ni naključna: modra barva, s katero so prepleskani zunanji zidovi stavbe, je prisotna tudi v notranjosti osrednje dvorane, kjer se izmenjuje s svetlo rjavo barvo,« je povedala načrtovalka Luisa Movio. Žive barve zaznamujejo tudi dvorani v prvem nadstropju, ki bosta služili za gimnastiko; dvorani sta iste velikosti, vendar drugačne barve. Prva ima oranžen strop, druga pa zelenega. Obe sobi razpolagata z velikimi okni, ki gledajo na drevesa in parkirišče pred športno palačo. Tudi v drugem nadstropju so uredili manjšo sobo z nižjim stropom, ki bo namenjena predvsem tečajem pilatesa, yoge in drugim vrstam talne telovadbe. »V vseh treh nadstropjih je bilo seveda poskrbljeno za odpravo arhitektonskih pregrad,« je podčrtala Colombova. Objekt na Rojcah, ki so ga odprli v 60. letih, je občina Gorica odkupila od zveze Coni že leta 2005, gradbena dela, ki jih je iz- vedlo podjetje Coipi iz kraja Colle Umberto pri Trevisu, pa so se začela maja 2008. »Dela so se nekoliko zavlekla, ker smo med rušenjem odkrili nekaj azbestnih cevi, ki jih je bilo treba sanirati,« je pojasnil Mauro Us-sai, Giorgio besa pa je dodal, da je poseg danes v bistvu že dokončan: »Treba bo poskrbeti še za koladviranje, opremo in nekaj drugih malenkosti.« Odbornik Sergio Cosma je napovedal, da bo slovesno odprtje športne palače po- tekalo sredi maja. »Zaenkrat še nismo določili, ali bo športno palačo upravljala občina oz. če bomo upravljanje zaupali društvom, ki bodo vprašala za uporabo obnovljenih prostorov,« je povedal Cosma. Občina tudi še ni razkrila, po kom bo nov športni objekt poimenovala. Med predloganimi imeni sta bila Tullio Gabrielli in Luigi Musina, Cosma pa je pred nedavnim izjavil, da bi lahko telovadnico na Rojcah poimenovali po kaki goriški športnici. (Ale) gorica - Carraro Dežela • VB • pričakuje pozitiven razplet Podpredsednik dežele Furlanije-Julij-ske krajine Luca Ciriani pozitivno ocenjuje prizadevanja družbe Carraro, da bi ohranila produkcijska obrata in delovna mesta v deželi Furlaniji-Julijski krajini. »Ohranitev tovarn v Maniagu in Gorici ter ohranitev delovnih mest sta namreč nujna pogoja za vstop finančne delniške družbe Friu-lia,« je povedal podpredsednik in odbornik dežele FJK, ki se je v četrtek srečal z goriškim županom Ettorejem Romolijem in poverjenim upraviteljem družbe Carraro Alexandrom Bossardom na sedežu dežele v Trstu. »Preverili smo, da ima družba Carraro namen in interes ohraniti svojo prisotnost na deželnem teritoriju, in to obeh obratih v Gorici in Maniagu. To je bistvenega pomena za poseg finančne družbe Friulia, ki je po analizi ekonomsko-finančnega stanja podjetja pojasnila možnosti in potencial svojega vstopa v Carraro,« je povedal Ciriani in nadaljeval: »Družbi Friulia sem poveril nalogo, naj načrtuje vstop v Carraro s ciljem, da pride do izdelave industrijskega načrta za ohranitev delovnih mest in obratov. Družbe Carraro je vsekakor pokazala, da želi sodelovati pri skupnem projektu.« Srečanje s poverjenim upraviteljem Bossardom je pozitivno ocenil tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je pohvalil tudi prizadevanje deželne uprave in predvsem Ci-rianija pri reševanju problema družbe Car-raro. »Ciriani je upošteval zahteve goriške občine in goriškega teritorija nasploh, saj si izgube še ene tovarne ne moremo privoščiti,« je povedal goriški župan Romoli in dodal, da ga je pogovor z vodstvom družbe Carraro navdalo z upanjem v pozitiven razplet: »Zavedamo se vsekakor, da bo tudi v primeru ohranitve obrata v Stražcah prišlo do znižanje delovnih mest. Pav gotovo pa bo krčenje bolj omejeno, kot je bilo sprva načrtovano.« MODASTORE NOVE KOLEKCIJE ZA ŽENSKE, MOŠKE, OTROKE IN DOM V NEDELJO. 18. APRILA. __yj3jQJ3I.GI ODPRTO GB3TEK£mf?r¿- KR0ZISCE PRI STANDREZU - lO.iOt) -12.30 /fSjDO -19.30 1 6 Sobota, 17. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Pesniški večer z Alenko Rebula O poeziji osebno in skozi telesnost Barbara Cerar prebirala, Rupel in Paljk spraševala Goriški Kulturni dom je v goste povabil tržaško pesnico, psihologinjo in pu-blicistko Alenko Rebula, ki je pred kratkim doživela izjemen uspeh s svojo strokovno knjigo »Blagor ženskam«, saj so prodali že več kot šest tisoč izvodov. V Gorici je avtorica predstavila svojo drugo pesniško zbirko. Gre za toplo in na prvi videz preprosto lirično poezijo, ki pa nagovarja tako ženskega kot moškega bralca, je menil Jurij Paljk, ki je skupaj z Aldom Ruplom in igralko Barbaro Cerar sooblikoval kulturni večer. Kako je do zamisli, da bi poezijo Tržaška pesnica Alenka Rebula, ob njej Jurij Paljk fotok.d. Alenke Rebule iz njene pesniške zbirke »V naročju« predstavljali Cerarjeva, Rupel in Paljk, je uvodoma povedala urednica pri Založništvu tržaškega tiska Martina Kafol. Pojasnila je, da si je pesnica sama zaželela, da bi njene verze prebirala Barbara Ce-rar, vesela pa je bila predloga Kafolove, da se bosta igralki pridružila Rupel, ki je strokovnjak za telesno dinamiko in psihologijo doživljanja telesa, in Paljk, ki je pesni-čin stanovski kolega. Izkazalo se je, da bila izbira gostov posrečena, saj so se s pesnico takoj ujeli, delovali so sproščeno, brez nepotrebnih zavor, ki so večkrat prisotne ob nastopih v javnosti, tako da smo bili priče doživetemu pesniškemu večeru, ki bi zaslužil še večjo pozornost javnosti. Če je Paljk zelo osebno spregovoril o svojem dojemanju izrazito ženske poezije Alenke Rebula, ki nagovarja in razgalja tudi moškega bralca, predvsem pa ga sili, da ob drugem, tretjem branju odkrije večplastnost pesmi, je Rupel na strokoven in izviren način prikazal njeno poezijo skozi »telesnost« ter dojemanje svojega in drugih telesa. Poudaril je, da se v današnji družbi bojimo pristnih dotikov, objemanja, stika z bližnjim, to pa je povezal s poezijo Alenke Rebula, ki je tudi strokovnjakinja za psihologijo ženskega sveta. Izpostavil je nekatera ključna mesta v njeni poeziji, ki govorijo o iskanju drugega, spregovoril pa je tudi o »stapljanju teles« ob doživetih, resničnih srečanjih med ljudmi. Barbara Cerar, igralka ljubljanske Drame, ki je sicer šest let nastopala s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta, je prebirala poezije po svojem izboru, ustregla pa je tudi predstaviteljema in pesnici, ko so jo prosili za interpretacijo še nekaterih pesmi. V nadaljevanju večera je pesnica odgovarjala tudi na zelo osebna vprašanja Rupla in Paljka. Pojasnila je, da je dolgo iskala pravi jezik za poezijo svoje zadnje zbirke, ki jo je napisala predvsem zato, ker se vsega v strokovnem jeziku ne da povedati. Dodala je, da je ravno ob delu in v stiku z ljudmi ugotovila, da se nekatere globlje in za vsakogar izmed nas pomembne stvari najlepše povedo ravno s poezijo. Da je bil večer prisrčen, je pričalo tudi dejstvo, da se udeleženci kar niso hoteli raziti. Za konec je Barbara Cerar postregla z odlično interpretacijo poezije Večer, ki jo je pesnica posvetila svoji druži- štmaver - Ponesrečil se je 17-letni domačin Z motorjem v avto Ni v življenjski nevarnosti - S helikopterjem so ga odpeljali v videmsko bolnišnico umor grubisse Novi kazni za Allio in Fotija Goriško sodišče je včeraj obsodilo Salvatoreja Allio na osem mesecev zaporne kazni zaradi nezakonite posesti brzostrelke tipa Skorpion. Obravnava zoper moškega iz Catanie je povezana s procesom zaradi nasilne smrti Paola Grubisse iz Tržiča. Za njegov umor je Allia že bil kaznovan na dvajset let zapora. Državni tožilec Raffaele Tito je tokrat zanj zahteval tri leta zapora, sodnik pa mu jih je prisodil osem mesecev. Goriško sodišče je ravno tako včeraj obsodilo na dve leti zapora Antonina Fotija, ki naj bi bil neke vrste »desna roka« Salvatoreja Allie. Pred sodnika so ga privedli zaradi razpečevanja mamil; tožilec je zanj zahteval štiri leta zapora, sodnik pa je zahtevano kazen razpolovil. Tako Sal-vatore kot njegov brat Fabrizio Allia sta bila včeraj oproščena obtožbe izsiljevanja. Obtožnice so bile posledica preiskave protimafijskega preiskovalnega odseka (DIA) iz Trsta. Do umora Paola Grubisse v srhljivih okoliščinah je prišlo 24. novembra 2003; njegovo truplo so našli skrito v kovinski posodi v bližini nekega gradbišča v Zagraju. Na dvajset let zapora je bil obsojen tržiški podjetnik Salvatore Allia, pri katerem je bil Grubissa zaposlen. Morilec je svojo krivdo priznal. Domačini na kraju nesreče v Štmavru bumbaca V nepreglednem ovinku v Štmavru se je včeraj pod večer ponesrečil 17-letni B.P., domačin, ki živi nedaleč od kraja nesreče. S cross motorjem se je zaletel v avto, ki je privozil v nasprotni smeri. Ko so reševalci prišli na kraj, je bil fant zavesten, na njem so takoj opravili intubacijo in ga prenesli na helikopter, ki ga je odpeljal v videmsko bolnišnico. Na kraju so se zbrali krajani. Zaskrbljeno so spremljali delo reševalcev in odleglo jim je, ko so jim povedali, da fant ni v življenjski nevarnosti. Nesreča se je pripetila ob 18.25 na cesti skozi Štmaver, na Znorišču. B.P. (letnik 1993) se je s svojim motorjem Husqvarna SM 125 spustil navzdol po cesti, v ozkem ovinku pa naj bi se mu zdrsnilo in zapeljal je na nasprotni vo- zni pas. Tedaj je s svojim avtomobilom tipa Fiat idea privozila 47-letna L.P., ravno tako domačinka, ki je imela ob sebi svojo mater, 84-letno M.B. Fant se je z motorjem zapičil pod levo prednjo stran avta in obležal na cesti. Trčenje je bilo silovito, šok je bil velik. Zaradi trka sta se v avtomobilu sprožila oba airba-ga. Fant je ležal sredi ceste, zavesten, bolečine po vsem telesu; k sreči je med vožnjo imel na sebi varnostno čelado. Iz Gorice sta na kraj prihitela patrulja prometne policije in hitra služba 118 z rešilnim vozilom. Zahtevali so helikopter, ki je pristal na travniku v bližini in ponesrečenca odpeljal v oddelek za intenzivno nego v Vidmu. Sinoči so iz bolnišnice sporočili, da si bo fant opomogel. gorica - Center Emil Komel Snovanja od Brd do Krasa, danes uvod s pomladjo Silvan Kerševan in sodelavke Snovanja 2010, deset glasbenih dogodkov, ki jih Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Mednarodni center za glasbo in umetnost Arsatelier prirejata od srede aprila do konca junija, se razlikujejo od ostalih koncertnih sezon in jim niso konkurenčna. To je na včerajšnji predstavitvi zatrdil ravnatelj goriške glasbene šole, Silvan Kerševan: »V prvi vrsti nas skrbi, da izobražujemo in dajemo pozornost naši ustvarjalnosti, ki prepogosto nima možnosti priti na dan.« Tudi letos bodo dali poudarek najmlajšim gojencem, saj šolo obiskuje res veliko otrok, pa tudi sodelovanjem: »Le v "skakanju čez plot" lahko rastemo in se razvijamo.« Poleg tega bodo zaobjeli ves goriški teritorij, od Brd do Krasa. Prvi bodo tudi priredili koncert na prenovljenem Trgu sv. Antona v Gorici. Kerševan je s pomočjo organizacijske tajnice Alessandre Schettino in glasbenih pedagoginj Damijane Čevdek, Michele De Castro in Martine Gereon predstavil koncerte. Prvi bo na sporedu že danes v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: ob 17. uri bodo peli in igrali ter tako »prinesli pomlad« najmlajši gojenci šole Komel skupno z glasbeniki Otroškega pevskega zbora Glasbene matice iz Ljubljane, Glasbenega centra Edgar Willems ter malčki iz Hiše otrok Montessori iz Bilj. Naslednjo soboto, 24. aprila, ob 20. uri bo - ravno tako v centru Bratuž - godalni orkester Arseia iz Škofje Loke predstavil svoj projekt s pianistom Tilenom Drakslerjem; večer bo tudi priložnost sodelovanja z goriškim zborom Arsateliera, ki bo z orkestrom izvajal glasbo baročnega skladatelja Bruhnsa. Poseben večer bo 29. aprila posvečen mlademu in obetavnemu doberdobskemu violinistu Alešu Lavrenčiču, ki bo v Novi Gorici nastopil ob klavirski spremljavi očeta (in priznanega glasbenika) Hilarija. Gojenci, ki so se izkazali na letošnjih revijah in tekmovanjih, bodo protagonisti 8. maja ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju. Prava novost v našem prostoru bo 21. maja ob 21. uri dogodek na trgu pred krminsko vino-teko z naslovom »Noche de musica y vino«: šlo bo za španski večer, ki ga bodo s tangom in flamenkom, pa tudi s kitarama, harfo in tolkali v različnih zasedbah oblikovali profesorji in sodelavci šole Komel; šlo bo za »kombinacijo med glasbo in de-gustacijo«. Klavirski recital bo 9. junija v goriškem grajskem naselju imel Bruno Me-reu, ki opravlja podiplomski študij pri Si-javušu Gadžijevu. Izbrani solisti, komorne skupine, balet in šolski orkester ter zbor centra Komel bodo imeli 12. junija svoj zaključni nastop v centru Bratuž v tradicionalnem Glasbenem mozaiku, kar dva neobičajna večera pa nameravajo posvetiti jazz glasbi: protagonista koncertov na Gradini v Doberdobu (4. junija) in na prenovljenem Trgu sv. Antona v Gorici (18. junija) bodo člani Komel Jazz Contemporary Ensam-blea, ki ga vodi Gianluca Jan Sturiale, in Skupina Trio Vrabec iz Nove Gorice. Pesnici Ljubki Šorli se bodo poklonili ob 100-letnici v cerkvi sv. Ivana 25. junija: najprej bumbaca bodo izvedli Pergolesijevo Stabat Mater, »ki odraža pesničino življenje«, Otroški pevski zbor Komel pa bo nato odpel tri njene pesmi v uglasbitvi primorskih skladateljev Tomaža Simčiča, Iva Bolčine in Andreja Bratuža ter v orkestraciji Patricka Quag-giata. Junija bodo najmlajšim posvetili še tri glasbene pravljice sredi briških gričev: dvakrat na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah in enkrat na Subidi pri Krminu jih bo pripovedovala Majda Zavadlav, peli pa bodo učenci tečajev Do Mi Sol pod vodstvom Michele De Castro; odrasli bodo imeli seveda možnost pobliže spoznati kleti dveh domačij, pa tudi briško olje. Letos bodo posebej ovrednotili bogati goriški teritorij. Zato bodo gostujoče skupine popeljali po Goriški, od Brd do Krasa, od Krmina prek Jazbin do Doberdoba, in koncerte priredili tudi v manj običajnih lokacijah. Kerševan je še opozoril, da so organizirali čimveč srečanj z otroki in profesorji tudi zato, da bi omejili stroške, saj je finančna stiska glasbene šole, na kateri se izobražuje okrog 400 mladih, vsem dobro znana. Vstop na vse dogodke letošnjih Snovanj bo prost. solkan Ob Soči truplo pogrešanega Saše Delpina Od decembra lani pogrešanega Novogoričana Sašo Delpina so v četrtek našli mrtvega. Gre sicer zaenkrat še za predvidevanja novo-goriških policistov, ki so se v četrtek nekaj minut po 19. uri odzvali na klic občana v Operativno komunikacijski center. Sporočil jim je, da je med sprehodom ob bregu reke Soče v Solkanu našel človeško truplo. Na ogled kraja najdbe so se takoj napotili tako policisti kot kriminalisti, o dogodku pa so obvestili tudi dežurnega preiskovalnega sodnika novo-goriškega okrožnega sodišča in dežurno okrožno državno tožilko. Prve ugotovitve ogleda ne kažejo na to, da bi najdeni umrl nasilne smrti. Na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani so včeraj že opravili takoj po najdbi trupla odrejeno sanitarno obdukcijo. Policiste so k predvidevanju, da gre za pogrešanega 37-letnika, sicer navedle okoliščine in predmeti, ki so jih našli ob truplu. 37-letnega Sašo Delpina so pogrešali od 21. decembra lani, od požara, ki je zajel in popolnoma uničil stanovanje v stanovanjskem bloku na Cankarjevi ulici 15, v katerem je Delpin stanoval sam. Požar je sicer poškodoval tudi sosednja stanovanja, od tega dne pa Delpina ni bilo več na spregled. (tb) / GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 17. aprila 2010 1 7 devetaki - Sedmi pohod v organizaciji društva Vipava Po sledeh Soške fronte Na tri ure dolgo pot se bodo pohodniki odpravili jutri - Zbirališče bo ob 8.45 pred gostilno Pri Miljotu Društvo Vipava s Peči prireja jutri sedmi pohod v odkrivanju osta-lin Soške fronte. Tokrat so si organizatorji zamislili zanimivo pot v okolici Devetakov. Zbirališče bo ob 8.45 pred gostilno Pri Miljotu, pod kamnolomom pri Devetakih. Pohodniki bodo najprej obiskali sedež poveljstva 34. avstro-ogr-ske Brigade, kjer so vojaki hrvaške narodnosti, pripadniki 96. pehotnega polka, uredili vrsto kavern, ki so služile kot zaklonišče pešakom, ki so iz Dola hodili na prvo bojno črto pri Debeli Griži na Vrhu. Nato se bodo spustili pod državno cesto št. 55, kjer so pri zaselku Vižin-tini še vidni ostanki večjih vojaških pokopališč, vodnjak ter mala kapelica, ki so jo gradili madžarski vojaki (objekt so obnovili lani). Pri Palkišču si bodo ogledali še ostanke avstro-ogrskega spomenika. Pot jih bo nato peljala onstran državne ceste št. 55, kjer bodo le po nekaj metrih opazili kaverno, kjer so med vojno počivali vojaki italijanskih teritorialnih enot. Pot bodo nadaljevali po makadamski cesti, ki se dviga nad civilnim pokopališčem, do t.i. Doline Madonna, kjer je med vojno stala kapelica, posvečena Mariji. Okoli kapelice se je v letih 19161917 razprostiralo italijansko vojaško pokopališče (vidni so še nekateri nagrobni spomeniki). Vrnili se bodo na makadamsko cesto in si ogledali še veliko dolino, ki je bila sedež sanitetskega oddelka. Pot jih bo nato popeljala do kamnoloma, kjer so zjutraj parkirali avtomobile. Po pohodu, ki bo trajal približno tri ure, bodo člani društva Vipava ob kotalkališču na Peči izletnike pogostili. Ob tej priložnosti bo na voljo tudi pred kratkim izdana knjiga »Il Carso dimenticato - Vol. 2« oziroma »Pozabljeni Kras - 2. del« avtorjev Mitje Jurna, Paola Piz-zamusa in Nicole Persegatija, ki opisujejo tukajšnja bojišča med prvo svetovno vojno; za podrobnejše informacije lahko interesenti pokličejo na tel. 328-2180158. (mj) Grafit 59. teritorialne čete na Palkišču foto m.j. goriška - Čistilna akcija Nepričakovano velik odziv Sodelujočih naj bi bilo trikrat več kot uradno prijavljenih Okoli 200 tisoč prostovoljcev naj bi danes v okviru akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« predvidoma očistilo okoli 7.000 divjih odlagališč odpadkov po državi, s tem zbralo kar 20 tisoč ton različnih odpadkov, ki jih bodo pristojne službe nato tudi ločile. Akcija se začenja ob 9. uri, ko bodo prostovoljci na približno 3.000 zbirnih mestih dobili pripomočke - vrečke, rokavice in drug potrebni material. Na Goriškem se bo v petih občinah zbralo približno 15 tisoč ljudi - gre za tiste, ki so se za sodelovanje odločili s prijavo na spletni strani www.ocistimo.si. Organizatorji, Društvo Ekologi brez meja, pa predvidevajo, da bo sodelujočih kar trikrat več. Prav zato so vse že nekaj dni pred akcijo pozvali, naj vrečke, če se le da, prinesejo s seboj. Bojijo se namreč, da bodo na zbirnih mestih predvidene količine vrečk, rokavic in podobnega kaj kmalu pošle. K akciji so se kot prvi pridružili slovenski gozdarji. V gozdovih med Sočo, Idrijco in Vipavo so preko zime evidentirali kar 222 divjih odlagališč, zato bodo danes prostovoljce popeljali do njih in jim pomagali pri čiščenju. Posebno pozornost 39 posoških gozdarjev daje novogoriškemu Panovcu in Kozlovemu robu pri Tolminu, gozdovoma, ki imata urejeni tudi gozdni učni poti. Nekaj posebnega, z mednarodnim pridihom, bo današnji dan v občini Šempeter-Vrtojba. Tam so se odločili za dve zbirni mesti, v Šempetru in Vrtojbi. Odpadkov v naravi se bodo lotili tako, da jih bodo zbrane pustili na točno določenih mestih, preostalo logistiko pa je na svoja pleča prevzela tamkajšnja civilna zaščita, ki so se ji bodo pridružili italijanski kolegi. (tb) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Aleksandrovič Gončarov SLOVENSKA PRAIZVEDBA Dramatizacija in režija: Egon Savin v ponedeljek, 19. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Bratuž v Gorici Info in rezervacije na blagajni Kulturnega doma Gorica, ul. Brass 20 Urnik: 9.00-13.00/ 15.00-18.00 (Ponedeljek/ Petek) Tel. 0481.33288 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Scontro tra Titani«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 20.10 »L'uo-mo nell'ombra«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »From Paris with Love«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 - 22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 2: 16.20 - 18.20 - 20.20 - 22.20 »Scontro tra Titani« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Green Zone«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »From Paris with Love«. Dvorana 5: 17.30 »Il piccolo Nicolas e i suoui genitori«; 20.00 - 22.00 »Il caccia-tore di ex«. Razstave V OKVIRU 12. TEDNA KULTURE bo danes, 17. aprila, ob 18.30 odprtje 7. izvedbe »virtualGart« v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: multimedij-ska predstava »Races, sliwowitz and anomalous smiles«, koncert klasične kitare in video projekcija Paula D. Redferna; razstava digitalne fotografije tiskane na platno Avtorski tekstil Giulia Calderini-ja, Fabia Fonde, Elisabette Gon, Maura Maurija, Lorelle Klun in Paula D. Redferna (na ogled do 25. aprila med 9. in 19. uro razen ob ponedeljkih). V nedeljo, 18. aprila, ob 11.30 odprtje »1/1 Me-deART gallery« v palači della Torre v Ul. Diaz 1/1 v Medei, razstavljata Miran Vi-žintin digitalne fotografije iz serije »De-licate Sound of Colours« in Daniele Bianchi skulpture (na ogled do 30. aprila od petka do sobote med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro). KC LOJZE BRATUŽ, KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST vabijo na odprtje razstave »Volilni lepaki 35-letnega samostojnega političnega nastopanja«, ki spada v okviru 35-letnice ustanovitve Slovenske skupnosti na Goriškem v petek, 23. aprila, ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopila bo MPS Akord iz Podgore. ~M Koncerti GLASBENA MATICA vabi na nastop udeležencev delavnice za jazz in zabavno glasbo, ki bo v nedeljo, 18. aprila, ob 18.30 v KBcentru v Gorici, Korzo Verdi, 51. Učence je pripravila prof. Andrejka Mo-žina. 4. REVIJA PEVSKIH ZBOROV UNIVERZE ZA TREJTE STAROSTNO OBDOBJE MESTA GORICA bo potekala v nedeljo, 18. aprila, ob 16. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo zbori iz Gorice, Tržiča, Palmano-ve, Trsta, Vidma in Nove Gorice. USCI (VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PEVSKIH DRUŠTEV) prireja v nedeljo, 18. aprila, ob 11. uri v občinski dvorani v Fa-ri pevsko prireditev, kjer bodo nastopili otroški in mladinski pevski zbori. SI Šolske vesti PRI MLADINSKEM DOMU poteka do 30. aprila predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2010-11 z znižano vpisnino; informacije na sedežu v Gorici - Ul. Don Bosco 60, tel. 0481-546549 in 3283155040. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ IN DIJAŠKI DOM SIMONA GREGORČIČA iz Gorice vabita k vpisu na poletni tečaj angleškega jezika na Mal- ti na priznani šoli European School od English od nedelje, 18. julija (eno ali dvotedenski tečaj) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki se želijo naučiti angleščine ali izpopolniti že pridobljeno znanje; vpisovanje in informacije do 30. aprila pri SLOVIK-u (tel. 0481-530412, www.slovik.org). H Čestitke ŠTANDREŽ - Mala EMMA je hotela z mamico Eliso danes njen rojstni dan praznovati in je zato 15. aprila pokukala na svet v veliko veselje mami Elisi, tatu Andrei, no-notom in pranonam. Vso srečo v življenju ji želijo domači in prijatelji vsi. □ Obvestila KRUT sporoča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu ob sredah dopoldne; informacije in obvezna prijava na sedežu krožka v Trstu, UL Cicerone 8/B, tel. 040360072. 15. KAJAKAŠKI SPUST PRIJATELJSTVA po Vipavi bo v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče bo od 10. ure dalje pri jezu v Renčah, kjer bo po vpisu in pripravi čolnov start ob 11. uri. Kolona veslačev bo med potjo obiskala Bilje, Orehovlje, Miren in Rupo ter dosegla Gabrje, kjer bo cilj. Plovila bodo pristajala med 14. in 15. uro. Spust ni tekmovalnega značaja; organizatorji iz KK Šilec in ŠD Partizan priporočajo udeležencem, naj imajo nepotopljive čolne, na sebi rešilne jopiče, na glavi pa zaščitne čelade. Veliki gumenjaki za Vipavo niso primerni. SEKCIJA VZPI-ANPI JOŽE SREBRNIČ IZ DOBERDOBA IN SEKCIJA DOL-JAM- LJE bosta v nedeljo, 18. aprila, ob 15.30 sklenili pobratenje s Krajevno organizacijo Združenja borcev za vrednote NOB iz Prvačine. Program bodo oblikovali tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič, godbi na pihala iz Doberdoba in Prvačine ter študentje iz Dola-Jamelj. SPDG sklicuje redni letni občni zbor v petek, 23. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. 0 Prireditve KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE IN KINOATELJE vabita na dogajanje v Kajak center v Solkan danes, 17. aprila, na dan akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Ob 19. uri bo prva postaja čezmejne okoljske karavane Soča sooča; gosta pogovora bosta Marko Peljhan in Mladen Franko. Ob 20.15 bo sledila slovenska premiera dokumentarnega filma o Soči avtoric Nadje Velušček in Anje Medved Trenutek reke. KNJ IGA OB 18.03: danes, 17. aprila, je na programu avtobusni izlet po Nadiških dolinah v družbi Marca Girarda, ki bo predstavil svojo knjigo »Il cielo non ha frontiere«; odhod ob 11.03 s trga pred železniško postajo, informacije in rezervacije po tel. 335-1765415. MLADINSKI DOM v sodelovanju s Študijsko raziskovalnim forumom za kulturo prireja za mladino od 14. leta dalje srečanje z ljubiteljem filmov Carlom Zi-volijem in ogled filma Matrix Andyja in Larryja Wachowskija danes, 17. aprila, ob 17. uri v domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici; informacije po tel. 0481-546549 ali 328-3155040. DRUŽBA ROGOS IN KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA prirejata v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v nedeljo, 18. aprila, ob 11. uri predstavitev knjige »La medicina dei Longobar-di« Franca Fornasara. Z avtorjem bo prisotna Elisa Sinosich. PREDAVANJE O PUŠNIKU bo potekalo v dvorani Univerze za tretje starostno obdobje pri osnovni šoli v Bračanu v ponedeljek, 19. aprila ob 18.30. Predaval bo Eraldo Sgubin. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bo v ponedeljek, 19. aprila, ob 20. uri novinar Nace Novak spregovoril o izkušnji, ki jo je doživel na znameniti romarski poti Camino in jo zapisal v knjigi Camino - od Nove Gorice do Kompostole. SKRD JADRO vabi v torek, 20. aprila, v nov ronški avditorij (poleg vile Vicenti-ni Miniussi), kjer bo ob 20.30 predvajanje več kratkometražnih dokumentarnih filmov kraškega speleološkega društva A.F. Lindner. Nastopal bo kitarist Matija Ferletic. V GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja v torek, 20. aprila, ob 20. uri predavanje in predstavitev zbornika Bitka za partizansko Trnovo. Publikacijo bosta predstavila urednik Jože Šušmelj in Branko Marušič. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki jih bo vodila strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin. Srečanja v italijanščini bodo potekala od 19.30 do 21. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandre-žu: 22. aprila bo srečanje z naslovom »Od dojenja do hrane: čustvenost in prehranjevalna vzgoja«; 29. aprila bo sledilo srečanje »Do kdaj obdržati pleničko? Kaj pomenita otroku v tem obdobju izraza: umazano - čisto?«; 6. maja še srečanje na temo »Premišljena vzgoja. Odgovorna vzgoja«; informacije in predvpis po tel. 328-4791856 (Paola Scarpin), paola.scarpin@libero.it in po tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta) tanja-gaeta@libero.it. H Mali oglasi V DOBERDOBU, naselje Mikoli, prodajamo hišo, štalo in senik potrebni prenove; tel. 334-6366767. Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Aldo Salis na glavnem pokopališču; 13.00, Manuel Pausig (iz Aviana) v cerkvi Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 11.30, Pietro Batti-stella (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. 0 Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 18 Sobota, 17. aprila 2010 SVET / vulkan - Zračne prostore je delno ali v celoti zaprlo skoraj 20 evropskih držav Oblak vulkanskega pepela ohromil letalski promet v Evropi Odpovedanih je bilo 17.000 poletov, na letališčih pa je obstalo več stotisoč potnikov BRUSELJ - Ogromen oblak pepela iz islandskega vulkana je včeraj ohromil letalski promet v večjem delu Evrope. Zračne prostore je delno ali v celoti zaprlo skoraj 20 evropskih držav, odpovedanih je bilo 17.000 poletov, na letališčih pa je obstalo več stotisoč potnikov. Oblak se še naprej širi proti jugovzhodu, razmere pa se danes še ne bodo umirile. Zračni prostori so v celoti zaprti nad Belgijo, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Latvijo, Nizozemsko, Slovaško, Švico ter od sinoči še nad Avstrijo in Madžarsko. Nebo nad Veliko Britanijo ostaja zaprto do danes z izjemo severa države, kjer so omejitve nekoliko omilili, s čimer so sprostili čezatlanske lete. V Franciji je zaprtih 23 letališč na severu države, vključno z vsemi pariškimi letališči. V Nemčiji se je promet ustavil na letališču v Frankfurtu, čeprav ga uradno niso zaprli. Med drugim so zaprta tudi letališča v Berlinu, Kölnu, Düsseldorf^ Hamburgu in Hannovru. Zaprt je tudi večji del poljskega zračnega prostora, vključno z letališčem v Krakovu, kjer pričakujejo številne državnike na nedeljskem pogrebu predsednika Lecha Kaczynskega. Irska je ponovno odprla skoraj cel zračni prostor, zaprto ostaja le še območje ob južni obali. Zračni prostor sta delno odprli tudi Norveška in Švedska. Ruski zračni prostor ostaja odprt, zaprto je le letališče v ruski eksklavi Kaliningrad. Na Islandiji, od koder izvira vulkanski pepel, letališča ostajajo odprta. Evropska organizacija za varnost v letalskem prometu Eurocontrol še ne pričakuje umiritve razmer. Po njihovih napovedih se bo oblak razširil na območje od južne Francije do severne Italije in Balkana. Predstavnik Eurocontrola Brian Flynn je na novinarski konferenci v Bruslju povedal, da se bodo krizne razmere nadaljevale tudi danes. "Konca še ni na vidiku," je dodal. Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) naj bi oblak pepela v drugi polovici noči na soboto deloma dosegel tudi Slovenijo. Ministrstvo za promet napoveduje, da bo letenje v slovenskem zračnem prostoru prepovedalo, ko bo pepel dosegel Slovenijo. Po ocenah Eurocontrola je bilo včeraj odpovedanih 60 odstotkov vseh letov po Evropi, torej skupno okoli 17.000. Od 300 dopoldanskih transatlantskih poletov so jih dopoldne izvedli zgolj tretjino. Odpovedani so bili tudi številni leti proti Evropi z azijskih, latinskoameriških in Vulkan Eyjafjallajokull se počasi umirja in v ozračje bruha manj pepela ansa severnoameriških letališč. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je včeraj odpovedal lete na povezavah Maribora z Londonom, Brusljem, Parizom, Frankfurtern ter med Frankfurtern in Dunajem. Na letališču v Ronkah pa so včeraj že drugi dan zapored odpovedali lete proti severni Evropi. Letalske družbe bodo zaradi vulkanskega pepela utrpele velike izgube. Združenje evropskih letalskih prevoznikov (AEA) ocenjuje, da oblak letalsko industrijo stane več kot 100 milijonov evrov na dan. Islandski strokovnjaki so sicer sporočili, da se vulkan Eyjafjallajökull počasi umirja in v ozračje bruha manj pepela. Oblak iz vulkana je segal le še šest kilometrov v višino, medtem ko je še v četrtek dosegal višino enajstih kilometrov. Oblak ima zdaj tudi "čistejšo" sestavo iz vode in kamnitih delcev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem opozorila Evropejce, naj v primeru spuščanja vulkanskega pepela ostanejo v zaprtih prostorih. Pepel sicer za zdaj še ostaja visoko v atmosferi, vendar WHO razmere kljub temu pozorno spremlja. (STA) poljska - V krakovskem gradu Wawel Jutri pogreb Kaczynskega kljub vulkanskemu pepelu VARŠAVA - Kljub vulkanskemu pepelu, ki hromi letalski promet v Evropi, bo državni pogreb poljskega predsednika Lecha Kaczynskega in njegove soproge Marie potekal v nedeljo v Krakovu, kakor je bilo predvideno, poročata francoska in ameriška tiskovna agencija AFP in AP. Pri tem se sklicujeta na sodelavca pokojnega Kaczynskega in na predsednikovo družino. Zaradi oblaka bo verjetno več državnikov odpovedalo udeležbo. Katoliška cerkev na Poljskem pa se je odločila, da bo kripta Srebrnih zvonov v katedrali krakovskega gradu Wawel, nekdanji rezidenci poljskih kraljev, v kateri bodo pokopali Kac-zynskega, simboličen grob vseh ka-tinskih žrtev. Poleg sarkofaga s trupli pokojnega predsednika in njegove soproge Marie bodo tako postavili dve spominski plošči - eno za žrtve pokola v Katinskem gozdu leta 1940 in drugo za vse žrtve "druge katinske tragedije", sobotne letalske nesreče pri Smolensku. Cerkev se je tako odločila, da bi končala spore, ki v času nacionalnega žalovanja delijo poljsko javnost, ter pomirila protestnike, ki na ulicah že nekaj dni nasprotujejo odločitvi, da bo Kaczynski pokopan poleg slavnih poljskih kraljev in junakov, kot so ustanovitelj druge poljske republike Jozef Pilsudski, Tadeusz Kosciuszko, ki je konec 18. stoletja vodil vstajo proti Rusiji in Prusiji, ter medvojni poljski premier Wladyslaw Sikorski. (STA) Solyom, Tadic in Josipovic predvsem o vstopanju v EU PECS - Osrednja tema včerajšnjega srečanja predsednikov Madžarske, Hrvaške in Srbije, Laszla Solyoma, Iva Josipovica in Borisa Tadica, v madžarskem Pecsu je bila prihodnost Hrvaške in Srbije v EU, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Kot dodaja, sta Josipovic in Tadic ob tem potrdila možnost hitrega in odločnega reševanja dvostranskih vprašanj. Na skupni novinarski konferenci po dvournem srečanju je Josipovic izrazil prepričanje, da bo Hrvaška pogajanja z EU zaključila, še preden bo Madžarska 1. januarja 2011 prevzela predsedovanje povezavi. Njegov madžarski kolega je sicer dejal, da je srečen, ker bo v času madžarskega predsedovanja uniji Hrvaška sklenila pogajanja z EU, Srbija pa naj bi dobila status kandidatke za članstvo. Kot je poudaril Josipovic, je Hrvaška izjemno zainteresirana, da bi v EU vstopile tudi njene sosede. Zato je izredno zadovoljen, da sta s Tadicem v Pec-su potrdila nujnost hitrega in odločnega reševanja vseh odprtih vprašanj, je dejal hrvaški predsednik in dodal, da je to sicer potrebno storiti tudi z drugimi sosednjimi državama. Brik hoče postati pomembna sila globalnih sprememb BRASILIA - Skupina držav Brik - Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska - je vrh v brazilski prestolnici Brasilia v četrtek zvečer sklenila z zavezo, da bo postala pomembna sila globalnih sprememb. Voditelji so se v sklepni izjavi zavzeli za "multipolaren, pravičen in demokratičen svetovni red", ki bi nastal kot rezultat reforme mednarodnih finančnih institucij in ZN. Opozorili so na pomen ohranjanja relativne stabilnosti glavnih svetovnih valut in vzdržljivosti fiskalnih politik, ki bi omogočile močno in dolgoročno uravnoteženo gospodarsko rast. Iranskega jedrskega vprašanja države kljub drugačnim pričakovanjem v sklepni izjavi niso omenile. "Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska imajo ključno vlogo pri izgradnji pravičnejšega mednarodnega reda," je na novinarski konferenci po koncu vrha povedal gostitelj, brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Indijski premier Manmohan Singh je srečanje ocenil kot "zelo uspešno", skupino Brik pa označil kot ključno, ki lahko prispeva k svetovni gospodarski rasti in blaginji. Z vrhom je bil zadovoljen tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Srečanje je po njegovih besedah pokazalo, da lahko države Brik ne le usklajujejo svoja prizadevanja, temveč tudi sprejemajo konkretne odločitve. Kitajski voditelj Hu Jintao, ki se je zaradi potresa predčasno vrnil v domovino, se je kolegom zahvalil za izražene sožalje. (STA) vatikan - Včeraj dopolnil 83 let Papež ob rojstnem dnevu pozval k molitvi za Cerkev VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj praznoval 83. rojstni dan, ob tem pa je zaprosil za molitve za Cerkev. Papež sicer rojstnega dneva ni posebej praznoval, saj je bil med drugim sredi priprav na današnje potovanje na Malto, so ga pa za njegov osebni praznik počastili s torto. Torto je papežu med rednim vsakoletnim obiskom v Vatikanu podarila ameriška dobrodelna organizacija Papeški sklad. Njeni člani so Benediktu XVI. ob tem v angleščini zapeli "Vse najboljše zate". Papež se je članom organizacije zahvalil za njihovo podporo misijonarjem in drugim cerkvenim dobrodelnim delavcem po svetu. Pri tem pa je posredno spomnil na škandal ob razkritju zlorab otrok s strani duhovnikov, ki pretresa Cerkev. "V teh dneh vas prosim, da molite za potrebe univerzalne Cerkve, da bi lahko obnovila svetost, enotnost in misijonarsko gorečnost," je namreč dejal papež. Benedikt XVI. je po mnenju njegovih zdravnikov dobrega zdravja za svoja leta. A je bil spričo spolnih škandalov po poročanju ameriške tiskovne agencije AP včeraj videti bled in suh. Papež Benedikt XVI. bo sicer v ponedeljek obeležil peto obletnico na čelu Rimskokatoliške cerkve. Ob tej priložnosti se bodo v Vatikanu na izrednem srečanju sestali tudi kardinali, ki naj bi v prvi vrsti papežu izrazili solidarnost ob številnih pedofilskih škandalih, ki so v zadnjem času očrnili Cerkev v Evropi. (STA) gospodarstvo Ameriška banka Goldman Sachs obtožena goljufije WASHINGTON - Ameriška Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) toži ameriško banko Goldman Sachs zaradi domnevnega goljufanja vlagateljev. Banka namreč ni razkrila ključnih podatkov glede svojih finančnih produktov, povezanih s hipotekarnimi obveznicami, ki jih je prodajala v času, ko se je nepremičninski trg leta 2007 že začel rušiti. Agencija obtožuje banko in njenega podpredsednika Fabricea Tourreja, da ni razkrila, kakšno vlogo je imela ena njenih strank, gre za sklad tveganega kapitala Paulson & Co., pri oblikovanju in trženju struk-turiranih vrednostnih papirjev, ki so bili zavarovani z drugorazrednimi hipotekarnimi obveznicami. Omenjeni sklad naj bi banki plačal okoli 15 milijard dolarjev, da je oblikovala ta produkt, s katerim je nato sklad špekuliral. Po oceni SEC so vlagatelji izgubili okoli milijardo dolarjev. evropska unija - Finančna kriza Grčija začela priprave na možno prošnjo za pomoč MADRID/ATENE - Grške oblasti so po navedbah premiera Georgea Papandreuja začele z vsemi pripravljalnimi koraki za primer morebitne prošnje za sprožitev mehanizma za finančno pomoč evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Predsednik grške vlade je ob tem zatrdil, da se bodo za tak korak odločili, če bo to v nacionalnem interesu. "Opravljamo vse pripravljalne korake, ki so potrebni za morebitno prošnjo za pomoč," je Papandreu povedal pred poslanci grškega parlamenta. Grčija je že v četrtek sporočila, da se želi z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in IMF pogovoriti o dolgoročnem programu ekonomskih politik, ki bi jih s finančno pomočjo podprle države članice evrskega območja in IMF, v kolikor bi grške oblasti za to zaprosile. S tem naj bi razčistili, pod kakšnimi pogoji bi Atene sploh dostopale do finančne pomoči. Finančni ministri držav v območju evra so v nedeljo dosegli dogovor o še zadnjih podrobnostih mehanizma pomoči Grčiji. Evroskupina je Grčiji v prvem letu po sprožitvi mehanizma pripravljena posoditi do 30 milijard evrov po okoli petodstotni obrestni meri. Mehanizem je tako nared za sprožitev, ni pa še znano, koliko natančno naj bi k mehanizmu prispeval IMF in pod kakšnimi pogoji. Mehanizem je sicer zastavljen tako, da naj bi večino sredstev prispevale grške partnerice v območju skupne valute. Vsako izplačilo pomoči Grčiji naj bi v skladu z izjavo voditeljev držav z evrom z marčnega vrha EU terjalo soglasje vseh držav evrskega območja v skladu z obstoječim pravnim redom in nacionalnimi zakonodajami ob močnem pogojevanju ter na temelju ocen Evropske komisije in ECB. Predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker je včeraj ob prihodu na neformalno srečanje finančnih ministrov evroskupine v Madridu zatrdil, da zaenkrat še ni nobenih znakov, da bi v Atenah utegnili kmalu zaprositi za sprožitev. Obenem je povedal, da postopki držav evrskega območja in IMF glede priprave mehanizma potekajo "v zadovoljivem ritmu". Države evrskega območja so namreč predstavile, kako daleč so v pripravah na morebitna dvostranska posojila Grčiji, govora pa je bilo tudi o pogovorih med Evropsko komisijo in IMF. Od ponedeljka naprej se bo v Atenah mudila skupna delegacija EU in IMF, ki se bo z grškimi oblastmi pogovarjala o natančnih pogojih mehanizma, če se bo izkazalo, da bo Grčija sploh zaprosila za njegovo sprožitev. (STA) / RUBRIKE Sobota, 17. aprila 2010 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o zanimivem simfoničnem koncertu. »Oskar Nedbal je na svojem koncertnem potovanju obiskal tudi Trst. Priredil je v Politea-ma Rossetti koncert, ki pomeni za naše sicer kaj suhoparno in prozaično mesto izreden dogodek. Bal sem se, da bodo ljudje svoje krone raje hranili za Chantecler, ki bo čez kak dan strašil tod okoli. Vendar pa je bilo prostorno gledališče precej zasedeno in to navzlic nekoliko visokim cenam. Tudi denarno se je baje obnesel koncert, nasprotno pa bi bila sramota za Trst, ki tako rad govori, da umetnost protežira vsikdar in povsodi. Ob tej priliki naj takoj omenim, da se je pri koncertu izvajal tudi Preludij k 'Korneliju Schuttu', skladba domačega italijanskega istrijana Smareglie. Kos se je moral na burno odobravanje ponavljati, saj je bil Smareglia sam navzoč. Po eni strani navdušen aplavz, po drugi strani: mož, siv starček, slep, pa živi v veliki bedi nekje na Ba-rieri v četrtem nadstropju! Vsi kosi so se, kakor samo po sebi umevno, igra- li eksaktno in brez hibe. O tem niti ni govoriti. Orkester je vendar v rokah Oskarja Nedbala. On je igral na orkestru, kakor na velikanskem, na vsak migljaj poslušnem inštrumentu. Zdelo se je, kakor bi tja zažugal, tam bodril, ondu pohvalil, tu grajal. Občudovanja vreden dirigent! Vsak tema je plastično izvabil iz katerekoli skupine igralcev originalno, samosvoje, individualno je interpretiral vsako skladbo. Mogočno je zlasti vplival na poslušalce Beethoven, ta genij vseh genijev. Drugje sem občudoval raznobarvnost orkestra, pri njem globoke misli, ki jih je razpredel, kakor jih je znal le on sam. Mož ostane na vekov veke nesmrten. Na nas Slovane pa je vplivala mogočno tudi Smetanova 'Vitava'. Pri njej se je celo drugorodno občinstvo vnelo, četudi je skladba sama na sebi lahka in slabotnejše vrste. Splošen vtis je bil nad vse ugoden, a masivnost orkestra, ki ima številno zastopane goslače, a le manj pločevinasta pihala, bi bila morda prišla v kaki drugi dvorani bolj do veljave.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Tudi Primorski dnevnik je tokrat posvetil precej pozornosti velikemu glasbenemu dogodku, in sicer tržaškemu nastopu ruskega violinista Davida Ojstraha. »Popolnoma zasedeno gledališče Verdi - ljudje so stali celo v parterju - je dalo slutiti velik dogodek v koncertnem življenju našega mesta. In prav gotovo pomeni gostovanje sovjetskega violinista Davida Ojstraha v našem mestu dogodek, ki med ljubitelji glasbe ne bo tako kmalu pozabljen. Ojstrah pač ni mogel še tako zahtevnega poslušalca razočarati. Sloves, ki ga ta umetnik v svetu uživa, je povsem upravičen; in če ga nekateri stavijo sploh na prvo mesto med živečimi violinisti, jim ni dosti kaj oporekati. Ojstrah združuje s čudovito, tako rekoč neopazno tehniko tisto interpretacijsko popolnost, ob kateri se izgube razni pomisleki in ostane samo še čisto uživanje vrhunske umetnosti. Karkoli Ojstrah igra, prihaja iz njegove dragocene violine kot nekaj avtohtonega, komaj ustvarjenega. Slavni violinist je s svojim programom podal nekak pre- rez violinske umetnosti od starega Leclaira, ki ga imajo za početnika francoske violinske šole, do Prokofjeva in Alfreda Mendelsohna. Že prva skladba, Leclairova sonata, je predstavila violinista v vsej njegovi veličini. Sledila je Beethovnova slavna Kreutzerjeva sonata. V njej je pokazal Ojstrah tudi svojo neprekosljivo virtuoznost, ki pa ves čas koncerta nikoli ni prihajala vsiljivo v ospredje. Že v tej sonati, kakor tudi pri drugih skladbah, se je močno uveljavil tudi pianist Vladimir Jampolsky, ki je bil res dostojen spremljevalec velikega umetnika. V drugem delu je Ojstrah po Bachovi VI. sonati segel med moderne avtorje. Krasno je zaigral Dve melodiji Prokofjeva prav tako pa tudi Alfreda Mendelsohna Preludij in fugo za samo violino. Sledila je Ravelova koncertna rapsodija Cigan, ki združuje Ravelovo harmonično umetnost s stilizacijo ciganske violinske tehnike. Po vsaki skladbi je seveda sledil grmeč aplavz polnega gledališča.« FILMI PO TV Nedelja, 18. aprila, Canale 5, ob 21.30 LLalba del giorno dopo Režija: Roland Emmerich Igrajo: Dennis Quaid, Jake Gyllenhaal, Emmy Rossum Napoved realnega dogodka, ki je na tem, da se zgodi ali samo znanstveno-fantastična pripoved? Stvar je, da se v filmu problem ozonske luknje tako zaostri, da se zemeljska polobla čez mero segreje, se stopijo ledeniki in voda preplavi svet. New York je popolnoma pod vodo, na lepem pa vsa tekočina spet zmrzne in v ZDA umre nekaj milijonov ljudi. Kdor preživi se odseli na jug. Ameriški predsednik pa prizna svojo napako in si prevzame del krivde. Ko bi prisluhnil napovedim znanstvenikov, bi najbrž rešil življenje mnogih. In po Emmerichovem mnenju je ravno predsednikovo priznanje edini nerealni trenutek, ker naj bi se vse ostalo res zgodilo. Ponedeljek, 19. aprila, La 7, ob 01.15 Un giorno per caso Režija: Michael Hoffman Igrajo: Michelle Pfeiffer, George Clooney in Mae Whitman Nekako s spominom uprtim v zgodovinske filmske pare, kot so lahko bili Tracy - Hepburn in Hudson - Day, si je tudi režiser Hoffman zamislil zgodbo, v kateri je ovekovečil ljubezensko zvezo med mladima filmskima zvezdama. Tokrat gre za Michelle Pfeiffer in za Georga Clooneya, arhitektinjo in novinarja, katerih življenjski usodi se prekrižata nekega deževnega dne. Oba sta si pred tem že uredila življenje; ona je mati simpatičnega fantka, on pa oče nadvse prikupne deklice. A po nepričakovanem srečanju se vse postavi spet na glavo... Torek,20. aprila, La 7, ob 21.10 Nuovo cinema Paradiso Režija: Giuseppe Tornatore Igrata: Philippe Noiret in Salvatore Lo Cascio Tornatorejev film, ki mu je uspelo predvsem to, da je poleg italijanskih gledalcev znal pritegniti tudi tuje občinstvo, je star že več kot dvajset let. Ganljiva zgodba o prijateljstvu med starejšim upraviteljem sicilske podeželske kinodvorane ^//iuvw in dečkom, oča-ranim od sveta gibljivih sličic, si je leto kasneje prislužila tudi oskarja za najboljši tuji film. Dober celove-čerec, ki je za krajši čas oživel uspešnost italijanske filmske tradicije in za nekatere pomenil tudi njen ponovni preporod. Je pa res, da je film odkril igralski talent: Luigija Lo Cascia, danes enega najboljših italijanskih mladih igralcev, ki je takrat nastopil v vlogi malega dečka. Režiserju Tor-natoreju pa ni nikoli več uspelo doseči uspeha, ki mu ga je zagotovila mala zgodba Sicilije petdesetih let. Sreda, 21. aprila, Rai 3, ob 02.30 Il bacio della pantera Režija: Jacques Tourneur Igrajo: Simone Simon, Kent Smith, Tom Conway in Jane Randolph Jacques Tourneur, starosta tovrstnega filmskega žanra, se je leta 1942 preizkusil z zgodbo, ki se je nato zapisala v sam vrh filmske zgodovine. Junakinja njegove pripovedi je tokrat mlada ženska, ki zavrača vsakršen spolni odnos s svojim možem. Prepričana je, da bi se drugače spremenila v krvoločno zver. Zagonetni primer zaupajo prizadevnemu psihiatru. Kljub dolgoletni izkušnji pa postane tudi sam njena žrtev, ki pa jo naposled smrtno udari. Škoda le, da umre pri tem tudi on. Petek, 23. aprila, Rete 4, ob 21.10 The untouchables Režija: Brian De Palma Igrajo: Kevin Costner, Sean Connery, Robert De Niro, Andy Garcia in Charles Martin Smith Gangster movie ali po mnenju nekaterih mestni western. De Palmova zgodba pripoveduje o štirih nepodkupljivih in pravičnih možeh, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja napovedali vojno Al Caponeju in jo tudi zmagali. De Palma si je za igralce izbral kar štiri zvezde. Ena od teh, Sean Connery, je za film prejela tudi oskarja. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO ITALIJANSKO LETOVIŠČE OB JADRANSKEM MORJU KEM. ZNAK ZA NIKELJ AM. IGRALKA FARROW FOTO: ARHIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA NEKDANJI ŠAHOVSKI SVET. PRVAK (GARI) KOCKA (LAT.) POVODNA KUNA, NORKA TOMAŽ KALIN PLUGU PODOBNA PRIPRAVA PRISLOV, KI IZRA2A ZANIKANJE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK DENARNA ENOTA NA JAPONSKEM ŠVAB IGOR BRKATA ... UJED SUD. POLITIK (IBRAHIM) VZDEVEK EI< SENHOWERJA PLANINKA, ALPINISTKA VEČERNA PLESNA PRIREDITEV AFRIŠKA JEZIKOVNA IN PLEMENSKA SKUPINA ROBERT HOOKE JUDEŽEV SIN KOST POD-LAHTNICA PRISTANIŠČE V MAROKU ARGENTINSKI PESNIK (LUIS) NEDOTAKLJIV PREDMET AM. IGRALEC COSTNER ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN SESTI SKLON IZRASTEK NA GLAVI KRAVICA, TELIČKA AMERIŠKI IGRALEC PACINO JEZERO V KAZAHSTANU SL. PESNIK ZUPANČIČ IRSKI PESNIK (SAMUEL) GOROVJE V VZH. SRBIJI AVSTRALSKI MEDVEDEK VREČAR POLJEDEL-ČEVA POSEST KIRKIN OTOK MADŽARSKA PORNO-STAR STALLER IGOR KOCIJANČIČ TEMPELJ DEVIŠKE BOGINJE ATENE AZIJSKO GOROVJE BERI PRIMORSKI DNEVNIK POŠKODOVANJE TKIVA PRODAJNO BLAGO ITAL. REŽISER OLMI PIJAČA STAR. SLOVANOV CIRIL ZLOBEC ŽIVAL Z LOVKAMI MESTO V SRBIJI, OB REKI LEPENICI PETA NA ČEVLJU CIMA, KLICA, POGANJEK AFRIŠKA DRŽAVA Z GL. MESTOM BAMAKO PROSTOR ZA DOM. ŽIVALI MESTO V TOSKANI FINSKO JEZERO KONEC POLOTOKA ELDA NANUT LOVNICA, ZANKA JIMI HENDRIX GORA OB LJUB. BARJU REDEK NEBESNI POJAV TOMAŽ SIMČIČ ZADNJI DEL STOPALA GIBLJIV PARNI ORGAN PRI ŽIVAUH REKA V NEMČIJI VISOKA ŠOLA V GRČIJI SLOVENSKA IGRALKA RINA KAZALNI ZAIMEK SL. PESNICA MUSER REBULA ALOJZ AM. KOMIK LAUREL SERGIO TAVČAR ŽIVILSKI TRGOVEC, ÍPECERIST GRŠKI BOG LJUBEZNI PREVOZNO SREDSTVO TEŽKE SANJE GROFIJA V ANGLIJI SLOVARČEK - ABUD = sudanski general in politik (Ibrahim) • AJA = otok Čarovnice Kirke • CANE = argentinski pesnik • ENARE = finsko jezero * LOVER = irski pisatelj, pesnik in slikar 12 13 10 11 VODORAVNO: 1. osrednji slovenski časopis iz Ljubljane; 5. del kopnega sveta, obdan z vodo; 6. grobo obdelana deska za plot, letev, ozka deska; 7. ime slovenskega pesnika Zupančiča; 8. začetek mimohoda; 9. Abrahamov in Sarin sin, mož Rebeke; 12. najljubša sorodnica, mamina ali očetova sestra; 13. naslov ve I i-kih mus I imanskih učenjakov. NAVPIČNO: 1. pogorje v Južnih apneniških Alpah; 2. državni socializem; 3. športna stava, igra na srečo; 4. človek z velikimi očmi; 10. oče; 11. Prešernova pesem. (lako) 5 6 7 8 1 4 Sobota, 17. aprila 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - A-liga Interjevo svarilo Romi Juventus se je častno boril Mourinhovi varovanci so zmagali z 2:0 - Že v 35. minuti je bil izključen Sissoko Inter - Juventus 2:0 (0:0) STRELCA: Maicon v 75. in Eto'o v 92. min. INTER (4-2-3-1): Julio Cesar; Maicon, Lucio, Samuel, Zanetti; Thia-go Motta (Stankovic), Cambiasso; Pan-dev (Balotelli), Sneijder (Muntari), Eto'o; Milito. Trener: Mourinho. JUVENTUS (4-3-1-2): Buffon; Zebina, Cannavaro, Chiellini, Grosso; Sissoko, Melo, Marchisio (Salihamid-žic); Diego; Iaquinta (Amauri), Del Pie-ro (Poulsen). Trener: Zaccheroni. IZKLJUČEN: Sissoko v 37. min. (dvojni opomin). MILAN - Inter je znova prvi na lestvici. Črno-modri bodo imeli vsaj do jutrišnjega derbija v Rimu med Romo in Laziom dve točki prednosti pred Ra-nierijevim moštvom. V vnaprej igranem 34. krogu A-lige so Mourinhovi varovanci povsem zasluženo premagali Juventus, ki se je sicer enakovredno upiral gostiteljem in resnici na ljubo igral veliko bolje kot v zadnjih krogih. Hendikep za Juventus je bila izključitev (dvojni opomin) zveznega igralca Sissokoja že v 37. minuti, kar je čedalje negativno pogojevalo na potek tek- košarka Poslovilna tekma AcegasaAps Tržaški AcegasAps bo v zadnjem kolu prvenstva gostil tačas prvouvrščeno ekipo Vemsistemi iz Forlija. Varovanci trenerja Di Lorenza so doslej izgubili samo tri tekme (na tujem proti Castellettu Ticinu in Trentu, doma pa proti Tržačanom). Nepremagani so že cele tri mesece, dvakrat so zmagali tudi z glavnim favoritom Fortitudom, tako da bodo nak koncu rednega dela prvi, ne glede na jutrišnji izid. Ekipa razpolaga z nekaterimi zelo dobrimi posamezniki, kot so Argentinec Forray (organizator igre, 186 cm, drugi v ligi za asistence in pridobljene žoge), reali-zatorja Frassineti (bek-krilo, 195 cm, skoraj 16 točk na tekmo) in Mascia-dri (bek-krilo, več kot 12 točk na tekmo), Farioli (krilo-center, 202 cm, dober realizator in skakalec), Tassinari (krilo, 195 cm), Vllani (bek-krilo, 200 cm, več kot 11 točk na tekmo) in Po-letti (center, 205 cm, več kot 10 točk na tekmo). Za tržaško publiko je torej priložnost, da se poslovi od svojih igralcev, obenem pa si ogleda zanimivo predstavo, saj bosta obe ekipi igrali povsem sproščeno. Predvidevanja za zmago: AcegasAps 20%, Forli 80%(Marko Oblak) LEON - Slovenski kolesar Janez Brajkovič (RadioShack) še naprej dobro nastopa na dirki po Kastilji in Leonu. V tretji etapi je moštveni kolega slovitega Američana Lancea Armstronga osvojil peto mesto, s čimer je napredoval na skupno četrto mesto. Na današnji 158,8 kilometra dolgi etapi od Leona do Ponferrade je zmagal Španec Igor Anton in prevzel vodstvo. Igor Anton (Euskaltel-Euskadi) je z današnjo zmago prevzel majico vodilnega. V cilj je priko-lesaril 13 sekund pred Kolumbijcem Mauricijem Solerjem (Caisse d'Epargne), tretji je bil z enakim časom Španec Alberto Contador (Astana), ki je zdaj tretji tudi skupno in velja za glavnega favorita za končno zmago. * J J • k/ Interjev trener José Mourinho se je tako veselil po Maiconovem golu ansa me. Inter je v drugem delu popolnoma prevzel pobudo v svoje roke in igral zelo napadalno. V prvem polčasu so prvi streljali proti vratom nogometaši »stare da- me«. Ze v 1. in 3. minuti je moral dvakrat posredovati Interjev vratar Julio Cesar. Okrog 20. minute je igra postala bolj živčna in sodnik je iz žepa potegnil prve rumene kartone (Samuel, Ia- bavisela - Predstavitev letošnje izvedbe Zgledujejo se po »velikih« Prireditev, ki je vse bolj turistično-ekonomski dogodek - Veliko zanimanje tujcev Gospodarska kriza bo komajda oplazila 19. izvedbo Bavisele. Obseg programa, ki so ga javnosti uradno predstavili včeraj v hotelu Starhotels Savoia Excelsior Palace, je sicer nekoliko zmanjšan, nekaj pobud, na primer tekmo v triatlonu, so črtali, vendar obljubljajo, da bo na startu rekreacijskega teka, polmaratona od Devina do Trsta in maratona od Gradišča do Trsta v nedeljo, 2. maja še več ljudi kot druga leta, za prihodnje izvedbe pa se spogledujejo nič manj kot z berlinskim in ne-wyorškim maratonom, s katerima od letos tudi sodelujejo pri obojestranski promocij svojih prireditev. »Baviselo smo promovirali letos na 40 različnih tekaških prireditvah, na različne načine smo z njo seznanili 280 tisoč ljudi in že sedaj vemo, da bo letošnja udeležba rekordna, mednarodna podoba tekmovanja pa še bolj poudarjena. Doslej se je samo iz tujine že prijavilo 1.200 tekačev,« je povedal predsednik organizacijskega odbora Enrico Benedetti. Na srečanju je bilo poudarjeno, da je Bavisela, skupaj z Bar-colano, velik motor tržaškega turizma, če upoštevamo, koliko ljudi v tem času obišče in spozna Trst, se v njem hrani, prespi, hodi po nakupe, obišče muzeje in tako naprej, skupno pa je v organizacijski stroj tako ali drugače vpletenih 1.000 ljudi, če upoštevamo tudi občinske uslužbence, taksiste, šoferje in druge. Letos bodo tradicionalno pašto po prireditvi ponudili prav vsem udeležencem, približno 10.000 obrokov pa bodo pripravili v režiji kuharskega mojstra Giannija Vesnaverja. Bavisela se bo uradno začela v sredo s tradicionalno Baviselo mladih (ob 10.00), zvečer pa s štafeto 100x1000. Naslednji dan bodo ob 16. uri odprli tradicionalni sejem Bavisela Sport Expo, na katerem pa bodo letos ponujali izključno športne artikle, kot to delajo, so poudarili, na vseh »resnih« tekaških prireditvah po Evropi, po katerih se bodo odslej vse bolj zgledovali, saj se zavedajo predvsem njihovih ekonomskih razsežnosti. Petek bo namenjen 4. izvedbi tekmovanja Wa-terthlon (plovba na človeški pogon), dan pred tekaškimi nastopi pa bodo tudi letos na svoj račun prišli ljubitelji skirolla, saj bo ŠD Mladina že šestič priredila šprint za Letos pričakujejo celo 11.500 tekačev, za rekreacijski tek so namreč število prijav povečali na 8.000 kroma državni pokal. Boris, Bogatec,predsednik kriškega kluba, ki so ga na včerajšnji predstavitvi označili za kovalnico šampionov, je napovedal nastop več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk iz Italije, Slovenije in s Hrvaške, upajo tudi, da jih bo z nastopom počastil dobitnik srebrne kolajne v smučarskih tekih na olimpijskih igrah v Van-couvru Pietro Piller Cottrer, ki je na tekmi Mladine že bil. Nastop v okviru Bavi-sele pomeni za slovensko društvo in skiroll lepo promocijo, letos še toliko bolj, ker bo tekma, za razliko od prejšnjih let, le dan pred osrednjo prireditvijo, ko bo tržaško nabrežje že preplavilo veliko ljudi. Tekma v skirollu bo ob 15.30. Sobota bo tudi v znamenju regate Brez meja in 3. motoci-klističnega dne. Kar zadeva nedeljskih tekov so organizatorji povedali, da je proga za vse tri zvrsti nespremenjena. V soboto zvečer bo na Trgu Unita' pela Irene Fornaciari, pred njo pa skupina Amniotica. Dan prej bo nastop koika James Tonta. A. Koren ROKOMET - A1-LIGA Tržačani danes v Pratu za uvrstitev v finale Tržaški rokometaši Pallamana TS bodo danes v Pratu (ob 18.30) igrali povratno polfinalno tekmo končnice za napredovanje v elitno A-ligo. Na prvem srečanju so varovanci trenerja Bozzole premagali Al.Pi Pra-to z 31:29. AMERIŠKI NOGOMET - V okviru A2-lige ameriškega nogometnega prvenstva bo danes (20.45) na igrišču Ferrini pri Čarboli v Trstu mestni derbi med ekipama Mustangs in Muli. 5. MEMORIAL CALLIGARIS - Danes in jutri bo v tržaškem bazenu Bruno Bianchi peti plavalni Memorial Romana Calligaris, ki ga organizira tržaški klub Triestina Nuoto. Nastopilo bo 24 ekip in vpisanih je 533 plavalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. quinta, Felipe Melo, Motta). V 37. je Juventus ostal z desetimi igralci na igrišču, trener Zaccheroni pa je nerazpo-loženega Del Piera zamenjal s Poulse-nom, ki v nadaljevanju tudi ni blestel. V drugem delu je bil največ zaposlen Buffon. Inter je pritisnil na plin in vse do Maiconovega zadetka je zadetek tako rekoč stalno visel na nitki. Za las niso bili natančni Milito, Eto'o in Balotelli. V 75. minuti pa je za najlepšo potezo na tekmi poskrbel odlični Maicon. Preigral je nekoliko naivnega Amaurija in neubranljivo streljal v desni Buffonov kot. Juventus je nato imel priložnost za izenačenje: Die-gov prosti strel pa ga je Julio Cesar brez večjih težav ubranil. Proti koncu tekme je piko na i postavil Samuel Eto'o. Interjev kapetan Zanetti je sinoči odigral jubilejno 500. tekmo v črno-mo-drem dresu. Medtem se pri Interju že pripravljajo na torkov prvi polfinalni obračun lige prvakov proti Barceloni. V SLOVENIJI - Izid 31. kroga 1. SNL: Olimpija LJ - Maribor 1:1; danes: Luka Koper - Nova Gorica (15.30 v Novi Gorici). nogomet - A-liga Zdaj na vrsti Milan in Roma ODGOVOR - Milan in Roma bosta morala jutri odgovoriti Interju, ki je svojo nalogo že opravil. Obe ekipi sta pred dokaj težko nalogo. Milan bo v popoldanskih urah igral v Genovi proti Sampdorii, ki s Paler-mom deli četrto mesto na lestvici. Domači trener Delneri računa na nov uspešen nastop v tem obdobju razpoloženega Cassana, medtem ko bo Leonardo na sredini zaupal Gattusu, medtem ko bosta Ronaldinhu delala družbo v napadu Borriello in Huntelaar. Zelo pestro bo na rimskem Olimpicu. Derbi je v prestolnici vedno zelo občuten (pri-četek tekme bo iz varnostnih razlogov že ob 18.30), tokrat pa ima poseben pomen, saj Lazio potrebuje točke v boju za obstanek. Z Rejo je Lazio pridobil na samozavesti in tudi učinkovitosti v napadu. Velike dvome ima trener Rome Ranieri, saj se obotavlja med tremi napadalci (Totti-Toni-Vučinič) ali bolj previdno opcijo s Tottijem v napadu in trojico polšpic za njim. NOV DVOBOJ ZA OBSTANEK - Po zmagi v Livornu je Udinese že skoraj v mirnih vodah, z zmago v tem krogu bi lahko predsednik Pozzo že lahko razmišljal o prihodnji sezoni. Furlani bodo na Friuliju igrali proti Bologni, ki ima na lestvici tri točke manj, v zadnjih krogih pa je v hudih težavah. Za to tekmo ne sprejemajo stav, ker naj bi bil neodločen izid zelo verjeten, a Udinese bi lahko presenetil Emilijance, saj je Colombova ekipa fizično na tleh, medtem ko so Furlani zdravi. FANTANOGOMET - Vratar Catanie Andujar bi lahko imel proti Sieni bolj malo dela, ob tem da zadnje čase brani zelo učinkovito. Isto velja za soigralce Terlizzija in Sil-vestreja v obrambi ter Maxija Lopeza v napadu. Obrambno vrsto bi lahko dopolnila Lucchini (Sampdoria) in Pasquale (Udinese). Za vezno vrsto bi zaupali Pinziju (Chievo), Jimenezu (Parma) in De Rossiju (Roma), medtem ko lahko v napadu pozitivno presenetita Tiribocchi (Atalanta) in Pellissier (Chievo). NOGOMETNE STAVE - Vredna tveganja je napoved zmage Sampdorie proti Milanu (2,70), drugače sta skoraj gotovi zmagi Chieva proti Livornu (1,45) in Catanie proti Sieni (1,75). Na drugih tekmah bi se raje opredelili za stavo gol v Bariju (1,80) in Parmi (1,72), ter za over 2,5 (več kot dva dosežena gola) za rimski derbi (1,80) in tekmo Ca-gliari - Palermo (1,72). V B-ligi so kotirane le tri tekme, med temi tudi Cittadella - Triestina. Zmaga Tržačanov je vredna 4,80, zmaga domače ekipe 2,05, X pa velja 2,65. NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Chievo - Livorno 2:0; jutri (ob 15.00) Atalanta - Fiorentina 2:1, Bari - Napoli 1:1, Cagliari -Palermo 2:1, Catania - Siena 1:0, Parma - Genoa 2:1, Sampdoria - Milan 1:0, Udinese - Bologna 3:1, (ob 18.30) Lazio - Roma 1:2. ZNOVA V GOSTEH - Po treh zaporednih porazih mora Triestina nujno dvigniti glavo, saj je stanje na lestvici resnično zaskrbljujoče. Sicer ob že izpadli Salernitani se tudi Gallipoliju (za ekipo iz Apulije je na vidiku tudi točka odbitka) in Mantovi pišejo težki časi, a v tem krogu je na sporedu ravno dvoboj med tema ekipama, tako da bi se lahko eden od tekmecev Triestini zelo približal. Tržačani bodo danes ob 15.30 igrali v Citta-delli pri Padovi. Domača ekipa sodi med presenečenja v tem prvenstvu. Brez zveneči imen med igralci ima moštvo iz Veneta 54 točk na lestvici in velike možnosti uvrstitve v končnico za napredovanje. Med najzaslužnejšimi za tako uspešno sezono je mladi napadalec Matteo Ardemagni, ki je lani v Trstu sezono v glavnem presedel, letos pa je v dresu Cittadelle dosegel že 17 golov, polovico od tistih, ki jih je Triestina v celi sezoni doslej. Pri Triestini se je stanje s poškodbami le delno izboljšalo. Z dolgega seznama poškodovanih so črtali le Testinija. Arrigoni je še neodločen, ali bi ga tvegal že od prve minute, vendar je večina bočnih veznih igralcev odsotnih ali v slabi formi, tako da ne bi nikogar čudila Testinijeva prisotnost v enaj-sterici. Verjetna postava Triestine: Calderoni, Nef, Cottafava, Brosco, Sabato, Pani, DAver-sa, Gorgone, Testini, Pasquato, Della Rocca. Sodil bo Stefanini iz Prata. V prvem delu sezone je Triestina na Roccu slavila z 2:0. (I.F.) / ŠPORT Nedelja, 11. aprila 2010 21 odbojka - Državna B2-liga V Trentu bi si drevi lahko povrnili upanje Televita 2010 poti direktnemu tekmecu za obstanek Trentinu Volley Za odbojkarje Televite TS Volley 2010 ni še vse izgubljeno glede obstanka v ligi, na dlani pa je, da bo treba v preostalih štirih krogih napeti vse sile in doseči najmanj tri zmage, da bi se lahko zadnji hip izognili izpadu. Današnje gostovanje v Trentu bo v tem pogledu ključnega pomena, saj gre za enega od dveh direktnih tekmecev (drugi je Sisley) za obstanek. Za državnega prvaka Trentino Volley igrajo v B2-ligi mladinci, vsi igralci pripadajo namreč letnikoma 1990 in 1991, trije pa celo letniku 1992. Z zmago bi se ekipa Sloge Tabor približala Trentinu na sami dve točki zaostanka (Trentino je v četrtek zvečer v zaostali tekmi s 3:0 izgubil proti vodilnemu Mestrinu), za Sisleyjem pa bi zaostala le za točko, če bi slednji danes izgubil v Vidmu proti VBU. V naslednjih treh krogih se bo Televita pomerila s Clesom, VBU in Motto. Prvi dve ekipi sta premagljivi (Cles je verjetno že brez prave motivacije, VBU pa je na papirju slabši), Kapetan Mari kroma Motta pa bi v zadnjem krogu lahko bila že potešena z uvrstitvijo v »playoff«. Trentino in Sisley imata zahtevnejši koledar, poleg tega se morata pomeriti med sabo. Skratka, po- trebno bo tudi kanček sreče, vendar puške ne gre še metati v koruzo, vse težje pa bi bilo, če se kapetan Mari in tovariši danes iz Trenta ne bi vrnili z zmago. Na prvi tekmi v Trstu je Trentino zmagal s 3:2, vendar gre za relativno neizkušeno ekipo, čeprav visoko in perspektivno. Najboljša igralca moštva sta korektor Morelli in krilni točkač Fedrizzi, v primerjavi s prvo tekmo pa današnji gostitelji ne bodo mogli računati na svojega standardnega libera, ki je presegel mejo desetih nastopov v A1-ligi (zamenjal je Barija, konkurenta Lorisa Maniaja v reprezentanci) in v B2-ligi ne more več igrati. Igralci Televite TS Volley 2010 se podajajo v Trento odločeni, da zmagajo, kljub temu, da nekateri igralci niso v optimalni formi. Korektor Co-razza, ki je na prvi tekmi dosegel 40 točk, še vedno ima težave s kolenom, manj trenira, a bo stisnil zobe, saj brez njega ekipa preprosto ne more upati na uspešne nastope. (ak) tenis - B-liga K Gaji prihaja Agrate Teniški igralci gropajsko-padriške Gaje bodo v jutrišnjem drugem krogu B-lige na Padričah gostili ekipo iz kraja Agrate Brianza, ki je v prvem krogu igrala neodločeno 3:3 proti Bergamu. Gajevci se bodo predstavili z enako postavo kot v prejšnjem krogu, ko so proti ekipi Vittorino da Feltre izgubili s 6:0. Od »tujcev« bo tako igral Matjaž Pogačnik. V taboru Gaje upajo na pozitiven razplet, čeprav bo naloga vse prej kot lahka. V ženski A2-ligi bodo Ga-jeva dekleta gostovala v Casal Monferratu pri Turinu, kamor so se napotila že danes. Tudi tokrat bo Paoli Cigui in Carlotti Orlando pomagala slovenska teniška igralka Nastja Kolar, ki se je v prvem krogu, ko je Gaja premagala ekipo St. Georgen s 3:1, izkazala za izjemno učinkovito. balinanje Danes konec zimske sezone ZSŠDI Z današnjim tekmovanjem čet-verk se bo končala zimska sezona v okviru delovanja balinarske komisije pri ZSŠDI. Po dosedanjih nastopih naših balinarjev nikakor ne moremo biti zadovoljni z letošnjo sezono. Naši člani so pomembnemu prizadevanju balinarske komisije posvečali vse premalo pozornosti, včasih se je zdelo, da ga celo zanemarjajo. Upajmo da bodo danes na najboljši način obeležili konec tekmovanj na pokritem in se polnoštevilno udeležili današnjega turnirja. Za lepo novico so tokrat poskrbeli Prosečani, ki se bodo predstavili kar z dvema ekipama. Vsa ostala društva pa bodo najbrž prijavila vsaka po eno ekipo. Žreb bo pred pričetkom tekmovanja, ki se bo v domu Pristaniških delavcev pričelo ob 9. uri. Prvi dve uvrščeni četverki prejmeta zlate kolajne. (Z.S.) Seminar minibasketa V priredbi Športne šole Po-let/Kontovel in tržaškega društva Az-zurra RdR bo danes v dvorani Ervatti pri Briščikih 2. seminar minibasketa, Namenjen je vsem inštruktorjem minibasketa, vabljeni pa so tudi drugi trenerji. Predavali bodo Tiziano Vidoni, Lucio Bortolussi, Christian Briscich in Franco Cumbat, Začetek ob 9. uri. košarka - Jadranovci jutri v Montebelluni Nasprotnik le ni nepremagljiv Gostitelji so večino zmag (8 na 12) dosegli doma, vendar imajo štete igralce in poškodovanega drugega najboljšega strelca Jadran Qubik caffe bo v predzadnjem krogu državne C-lige moral na pomembno gostovanje v Montebelluno proti ekipi, ki je komaj premagala Spilimbergo, glavnega Jadranovega tekmeca v boju za obstanek. V Montebelluni se bo jutrišnja tekma kot običajno začela ob 18.00, pravico pa bosta delila Poulidis iz Padove in Menegalli iz Verone. Na papirju je za Brumnove varovance naloga lažja kot prejšnjo sredo proti tretjeuvrščeni Margheri, saj so nasprotniki trenutno le deseti na lestvici. Kljub temu pa bodo igralci iz Veneta kar trd oreh, še predvsem na domačem igrišču, kjer so doslej zmagali večino tekem (8 na 14). Pod taktirko Dražna Grbca je Jadran januarja visoko izgubil prvo domačo tekmo (65:80). Najboljši strelec srečanja je tedaj bil Fabio Binotto, ki povprečno dosega po šest skokov in 14 pik, na Opčinah pa jih je zbral kar 22. Pravi »match-winner« pa je bil Mat-tiello, z enaindvajsetimi točkami, 100% realizacijo pri trojkah in 8:10 izza črte prostih metov. Enaindvajsetletni play-bek se je sicer poškodoval na nedeljski tekmi v San Vendemianu, tako da verjetno jutri ne bo stopil na igrišče. Odsotnost drugega najboljšega strelca bo gotovo vplivala na sicer že okrnjeno postavo Montebellune. Trener Ferraboschi je že proti Spilimbergu v bistvu igral vseh štirideset minut z le eno menjavo, skoraj štiridesetletnim Francom Binottom (bratom skoraj deset let mlajšega Fabia). Standardni playmaker Osellame je skrajno nevaren izza črte treh točk, kjer ima skoraj 50% realizacijo - boljšo kot pri izvajanju dvojk (le 45%), in pri metanju prostih metov (90%). V morebitnih odločilnih trenutkih je to igralec nad katerim Jadran ne bi smel zagrešiti prekrška. Standardna beka bosta predvidoma Arnaboldi (7,5) in devetnajstletni Bettin (11,5 točk in 4 skoki na srečanje), medtem ko se pod košema v glavnem bori dvometraš Groppo (5,5 točk in 7 skokov). Glavni hibi Montebel-lune sta omejeno število menjav in visoka srednja starost - kar dvaintrideset let. Brumnova agresivna obramba bi lahko proti taki ekipi obrodila veliko sadov, če pri tem ne bo običajnih nepazljivosti, ki jih lahko tako izkušeni nasprotniki v hipu kaznujejo. Jadranovci so po sredini tekmi trenirali še v četrtek in petek, jutri pa bodo predvidoma nastopili v enaki postavi kot na zadnjih dveh srečanjih, t. j. le brez poškodovanega Alexa Viteza. Montebelluna bo gotovo skušala zmagati zadnje domače srečanje rednega dela prvenstva, saj bi se tako lahko približala končnici za napredovanje. Franco in soigralci pa morajo nujno zmagati, da lahko ob koncu prvenstva upajo v končnico za obstanek. (M.O.) DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Tolažilna skupina Bor - SanGiorgina 93:35 (17:8, 42:16, 73:25) BOR: Kocijančič 19, De Luisa 10, Per-co, Buzzi, Semen 15, Mattiasich 9, Bole 16, Milič 6, Sternad 18. 3T: Mattiasich, Ster-nad. Trener: Sancin Borovci brez prevelikih težav premagali moštvo iz San Giorgia. Tudi tokrat, žal, niso dosegli 100 točk, čeprav so se jim zelo približali. Tekma je bila, po besedah trenerja, trening za obrambo, da bi se pripravili za tekmo proti Palmanovi. V obrambi so se naši potrudili, isto lahko rečemo tudi za napad. Upati je, da bodo nadaljevali na tak način in dosegli dobro uvrstitev v tolažilni skupini. Borbenost Petra Brumna še ni obrodila uspehov. Bo morda jutri drugače? kroma C3 Obvestila AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v petek, 23. aprila, 48. redni občni zbor, ki se bo vršil v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Izvolitev delovnega predsedstva in komisij; 3. Poročilo izvršnega in nadzornega odbora; 4. Pozdravi in razprava; 5. Odobritev poročil in finančnih dokumentov; 6. Izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora; 7. Razno. JADRALNI KLUB ČUPAvabi vse člane na 38. redni občni zbor v petek, 23. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 - Opčine, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. AŠD BREG obvešča, da bo redni Občni zbor potekal v petek 23. aprila 2010 ob 20 uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Sprejemnega Centra v Boljuncu. Dnevni red: 1.Otvoritev Občnega Zbora 2.Poročilo predsednika 3.Poročilo sekcij 4.Poročilo blagajnika 5.Poročilo nadzornega odbora 6.Odobritev finančnega stanja 7.Pozdravi 8.Razno. Vabljeni!" ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje 39. redni občni zbor v četrtek, 22. aprila 2010 ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero v Doberdobu, ul. Roma 24. SPDT MLADINSKI ODSEK prireja v nedeljo, 18. aprila avtobusni izlet v Rezijo. Ogledali si bomo muzej brusačev, obiskali informativni center parka Rezije in prehodili Ta Lipo Pot. Izlet je namenjen družinam z otroci, lahko pa se ga udeležijo tudi ostali naši člani. Avtobus bo odpeljal iz trga Oberdan ob 8.00, povratek je predviden ob 19.00, vedno na trgu Oberdan. Za informacije in prijave pokličite Katjo na tel. 3385953515 ali Franca na tel. 3384913458. košarka - Po tekmi proti Albi kaznovana Klabjan in Haskič Zdesetkani Breg Danes proti Santosdu v Trstu - Bor radenska za obstanek v Červinjanu - Kontovel z navijači v San Vito Jadran doseže play-out v primeru, da ... Dva kroga pred koncem rednega dela ima Jadran Qubik caffe (16) najslabše izhodišče v boju za obstanek. Brumnovi varovanci ne morejo več doseči neposrednega obstanka, lahko pa še dosežejo petnajsto mesto in torej dodatno serijo tekem za obstanek proti štirinajstouvrščeni ekipi. Stanje pri dnu lestvice je zdaj takšno: Virtus Udine 22, San Daniele 20, Spilimbergo 18, Jadran Qubik Caffe' 16. Jadran se uvrsti v play-out v primeru, da:: 1. zmaga na zadnjih dveh preostalih tekmah in Spilimbergo obakrat izgubi 2. zmaga na zadnjih dveh preostalih tekmah in Spilimbergo zmaga enkrat, a si Jadran z visokima zmagama zagotovi boljši koš količnik. 3. zmaga na eni od dveh preostalih tekem in Spilimbergo obakrat izgubi, a si Jadran z visoko zmago in tesnim porazom zagotovi boljši koš količnik. V tem primeru je potrebno tudi, da San Daniele in Virtus na končni lestvici ne osvojita 24 točk. Po letošnjem pravilniku štirinajsta in petnajsta ekipa igrata namreč dodatno serijo za obstanek, le če je med njima manj kot šest točk razlike. Breg (28 točk) je že nekaj tednov na pragu predčasnega obstanka v deželni košarkarski C-ligi, kot zgleda, pa bo treba zanj trepetati prav do konca. Disciplinska komisija je namreč po nesrečnem razpletu iz prejšnjega kroga v Dolini - ko je krminska Alba zmagala za točko, potem ko sta sodnika Andretta in Sabbadini iz Vidma v zadnji sekundi spregledala prekrškek nad Borutom Klabjanom -prav Bregovega kapetana kaznovala s prepovedjo igranja na dveh tekmah, Melvi-sa Haskica pa celo na vseh preostalih treh. Klabjanu so predvideno diskvalifikacijo podvojili prav zato, ker je kapetan, Ha-skic pa je, kot piše v uradnem sporočilu, po koncu dvoboja grozil sodnikoma na vratih njune slačilnice. Krašovčevi varovanci bodo tako nocoj izzivali vodilni Santos (ob 20.30 bosta na Judovcu delila pravico Goričan Fabris in Tržačan Minca) v skrajno zdesetkani postavi, saj bo poleg Gionechettija in Samca odsoten tudi prvi strelec Elvis Klarica. Santos (42) bo za nameček vrhunsko motiviran, ker bi lahko v primeru uspeha in istočasnega (sicer malo verjetnega) poraza Albe doma proti že obsojeni Murovi Goriziani že drevi po zvoku sirene proslavljal zgodovinsko napredovanje v državno C-ligo. Nosilci igre izkušene ekipe, ki je pred tednom dni plenila na Prvem maju, so play-maker Gia-comi (29 točk proti Boru), branilca Ba-bich in Cacciatori, krilo Fumarola in težki center Visciano. Tudi Bor Radenska (20) bo v Čer-vinjanu igral izjemno pomembno tekmo v boju za obstanek. Ob 20.30 (sodnika Bean iz Škocjana ob Soči in Morassutti iz Gradišča ob Soči) se bo spoprijel z domačo vrsto (26), ki se poteguje za predčasno rešitev preko uvrstitve v play-off ali vsaj na deseto mesto. Gre za zelo izkušeno ekipo, glavni stebri so na zunanjih položajih ostrostrelca Luppino in Mu-siello, kapetan Mian ter mladi play-maker iz Snaiderove šole Baccino, pod košema pa zimzelena Mazzoli in Tomasi ter mladi krilni center Dijust. Razveseljiva vest je, da bo lahko igral Marco Pilat, ki mu je po izključitvi iz prejšnje tekme di- sciplinska komisija deželne zveze dala le opomin. Zagotovo bo zaradi službenega potovanja manjkal Andrej Šušteršič, trener Lucio Martini pa upa, da bo naposled lahko stopil na igrišče Miko Mado-nia, ki zaradi poškodovanega prsta na levi roki do petka ni mogel normalno trenirati. V okviru četrtfinala play-offa deželne D-lige pa bo Kontovel drugo tekmo igral danes že ob 18.30 v kraju San Vito al Tagliamento. Pravico bosta delila Zinni in Gregoratti z Videmskega. Trener Mario Gerjevič bo predvidoma razpolagal s popolno zasedbo, ki bo skušala izkušenega nasprotnika izločiti že po dveh spopadih. Naloga bo sicer tokrat najbrž vse prej kot lahka. Kontovelcem bodo danes pomagali tudi navijači, ki se lahko pridružijo ekipi na avtobusu. Odhod s proseške Kržade ob 15. uri. PROMOCIJSKA LIGA - Skupina za napredovanje: Pol. Isontina - Sokol 78:58 (Umek 18, Spadoni 17), Inter-muggia - Dom 81:64 (Garra 17, Furlan 15). 22 Sobota, 17. aprila 2010 ŠPORT / nogomet - V okviru promocijske lige Juventina in Vesna morda pred odločilnim korakom Kras Koimpex v Repnu proti Muggii - Pomembno v Trebčah - Zadnji klic za Zarjo Gajo ELITNA LIGA - V okviru 27. kroga elitne lige bo drugouvrščeni Kras Koimpex (51 točk na lestvici) v Repnu, v pokrajinskem derbiju, gostil miljsko Muggio (32), ki se še ni matematično izognila play-ou-tu. Obeta se zanimiva tekma, saj obe ekipi krvavo potrebujeta nove točke. Pri Krasu še nista okrevala Tomizza in Cipracca, Batti pa je še poškodovan. Znova bosta na razpolago Sessi in Bagon. V prvem delu je Kras v Miljah zmagal s 4:1. Jutrišnjo tekmo bo sodil Videmčan Fazio. Vodilna Torviscosa bo gostovala v Tržiču (Monfelcone), tretjeuvrščeni Pro Cervignano pa bo doma igral proti Fontanafreddi. PROMOCIJSKA LIGA - Tako Vesna kot Juventina bosta igrali proti ekipama, ki imata bržkone zadnjo priložnost, da se priključita skupini, ki se bori za končnico prvenstva. K Vesni (44 točk) v Križ bo prišel Trieste Calcio (40), ki ga vodi nekdanji Vesnin igralec in trener Fabio Sambaldi. V prvem delu je tržaška ekipa skorajda »osmešila« Vesno, saj je zmagala s 5:0. »To bo dodatna motivacija. Skušali jim bomo vrniti udarec,« pravi športni vodja Paolo Vi-doni. Pri Vesni sta pod vprašajem nastopa Martina Chebra in Maksija Grgiča. V Križu bo sodil Del Toso iz Maiana. Juventina (44) bo v Štandrežu gostila Union 91 (38), proti kateremu je v prvem delu igrala 1:1. Trener Tomizza bo imel na razpolago vse igralce, saj sta se vrnila tudi Radovac in Gerometta. Najnevarnejši igralec gostov je prav gotovo napadalec Fabris, ki je doslej zbral 16 golov. Sodil bo Trža-čan Raffaele. Sovodenjci (21) bodo na domači zelenici gostili Union Martignacco (43). V prvem delu sta se ekipi razšli z neodločenim izidom (2:2). V sovodenjskem taboru upajo, da bodo tokrat iztrgali vsaj točko, čeprav bo imel trener Sari nekaj težav s postavo. Eros Kogoj je izključen, Pacor in Mar-tellani pa sta poškodovana. Na spisku poškodovanih je tudi Reščič, ki ga boli rama. V izboru igralcev bo sovodenjski trener imel znova na razpolago Bernardisa. Sodil bo Tržačan Grana. 1. AMATERSKA LIGA - V Trebče bo Zvezni igralec Primorja Gabriele Siccardi, v ozadju Peter Emili kroma prišel Vituličev Domio, ki ima le tri točke manj (37) od Primorca. Sciarronejevi varovanci imajo lepo priložnost, da ekipo od Domja odrežejo od boja za končnico. Pri Primorcu bosta odsotna Mercandel in Udi-na, mogoče pa bo na razpolago Bertoli, ki še ni v celoti okreval. Sodil bo Manzan iz Vidma. V prvem delu je bilo 1:1. 2. AMATERSKA LIGA - Zarja Gaja (36) bo imela jutri najbrž še zadnjo priložnost, da se priključi skupini, ki se bori za končnico prvenstva. Rumeno-modri bodo v Bazovici gostili Opicino (31), ki še ni dosegla matematičnega obstanka. Trener Di Summa ne bo imel na razpolago diskvali-ficiranega Kariša in poškodovanega Mi-helčiča. V prvem delu je bil rezultat 3:3. Sodil bo Di Iorio iz Tržiča. Brežane (31), ki imajo za seboj dve zaporedni zmagi, čaka jutri gostovanje v Škoc-janu ob Soči. San Canzian (39) se bori za play-off, tako da bo naloga Macorjevih varovancev vse prej kot lahka. Dobra novica je, da bodo na razpolago Laurica, Kreva-tin in Celigoi. Slaba pa, da poleg Pernoria in Danieleja Degrassija ne bo niti Lorenza Degrassija, ki ga muči poškodba mečne mišice. V prvem delu je bil izid neodločen 0:0. Jutri bo sodil Videmčan De Prato. Primorje (43) bo v Podgori igralo proti Piedimonteju (35), ki je v prvem delu slavil zmago z 1:0. Sodil bo Marango-ne iz Vidma. 3. AMATERSKA LIGA - Mladost (26) bo v Doberdobu igrala proti Poggiu (17). Trener Kravos ne bo imel na razpolago poškodovanega De Marchija. Znova pa bosta igrala Černe in Gagliano. (jng) V Bazovici Triestina-Inter Danes (začetek ob 15. uri) bo v Bazovici, v športnem centru Zarja, zanimiv obračun, v okviru mladinskega prvenstva primavera, med prvouvrščenim Interjem in Triestino. sandy klun Pokuševalec olja in tudi potapljač Sandy Klun (letnik 1958), ki je zaposlen kot bančni uradnik in je tudi pokrajinski svetnik, je bil nekoč soliden nogometaš. »Igral sem pri Bregu in tudi pri repenskem Krasu v 2. amaterski ligi. Kras je takrat naskakoval, sicer neuspešno, 1. AL in je poklical na pomoč dva Brežana. V Repen sva šla jaz in Franko Samec,« se spominja Klun, ki je igralk v zvezni liniji, čeprav je nogometno pot začel v obrambi. Klun je tretje leto predsednik ŠD Breg, pred tem pa je Boljunčan, ki stanuje v Dolini, pri društvu pokrival tudi druge funkcije. V prostem času se Klun rad ukvarja s številnimi konjički: hoja, tek, kolo, pa tudi podvodni ribolov in po-tapljaštvo. Rad ima tudi oljke in oljčno olje. »Sem pokuševalec olja in doma imam oljčni nasad, tako da pridelamo tudi nekaj olja,« je še dodal Sandy, ki srčno upa, da se bodo Bregovi nogometaši rešili. »Letos nismo imeli sreče, čeprav so se naši odborniki potrudili in so imeli ambiciozne cilje,« pravi Klun. SANDYJEVE NAPOVEDI: Kras - Muggia 1 (2:0) Vesna - Trieste Calcio 1 (1:0) Juventina - Union 91 1 (2:1) Sovodnje - Martignacco X (1:1) Primorec - Domio 1 (2:1) Zarja Gaja - Opicina 1 (2:1) San Canzian - Breg 2 (0:1) Piedimonte - Primorje X (1:1) Mladost - Poggio 1 (2:0) odbojka - Deželna prvenstva Važne tekme za obstanek Obe Slogini ekipi in Olympia (v derbiju z Valom) pred važno preizkušnjo - Kontovelke proti v drugem delu neugodni Mossi simon terpin Zdaj spremljevalec ekipe štirinajstletnikov, a še trenira tudi s člani Simon Terpin je bil zelo dolgo steber Olympie (eno leto pa je igral tudi pri Slogi v C1-ligi) in je svojemu društvu še vedno zvest. Je namreč spremljevalec ekipe štirinajstletnikov, ki je naša letos najbolj uspešna mladinska ekipa, saj ima v bistvu že v žepu naslov deželnega prvaka. Član in kapetan Olym-piine vrste U14 je tudi Simonov sin Jernej, ki so ga doma seveda usmerili k odbojki, ko je bil dovolj star. »Imam pa še mlajšo hčerko Bernardo, ki hodi k otroški telovadbi.« Bivši tolkač Olympie je prepričan, da slovenska društva na splošno dobro delajo z mladimi. »Pri tem smo po mojem korak pred italijanskimi, tako da se za našo prihodnost ni treba bati. Upam, da bo tako tudi v bodoče. Prav zaradi tega tudi sam rad pomagam pri mladih.« Simon je tudi razmišljal o tem, da bi se posvetil treniranju. »Na žalostpa je celoten postopek, da si zagotoviš trenersko izkaznico predolg, tako da si nikoli nisem vzel časa za to.« Goriški odbojkar pa še vedno ni dokončno opustil igranja odbojke, a se ji zdaj posveča le rekreativno. S svojo ekipo uspešno nastopa na turnirju za amaterje. Enkrat na teden pa še vedno trenira s prvo ekipo Olympie, tako da tudi sam sodeluje pri njeni pripravi na sobotne tekme. (T.G.) SIMONOVE NAPOVEDI Tarcento - Sloga List 1:3 Bor/Breg Kmečka banka - Chions 1:3 Olympia Fer-Style - Val Imsa 3:0 Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Cus 3:0 Sloga - Ferro Alluminio 3:1 Moss a - Kontovel 0:3 Altura - Govolley Kmečka banka 3:2 Deželne odbojkarske ligaše čaka danes enaindvajseti krog, v katerem ima več naših ekip možnost za zmago. V moški C-ligi bo v ospredju derbi med Olympio Fer Style in Valom Imsa. Štandrežci so bolj izkušeni in višje postavljeni, Goričani pa so se jim v prvem delu prvenstva v glavnem dobro upirali, tako da lahko pričakujemo zanimivo srečanje. V isti ligi lahko danes slavi Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki se bo na domačih tleh pomerila z zadnjeuvrščenim Cusom in se mu skušala maščevati za nepričakovan poraz v prvem delu prvenstva. Nov uspeh pa bi lahko zabeležila še Sloga, ki bo v Repnu gostila tržaškega tekmeca Ferro Alluminio, ki je na lestvici tik za njo. Peterlinovi varovanci morajo nujno zmagati, če hočejo ohraniti deveto mesto. V najvišji ženski deželni ligi bo današnja tekma zelo pomembna za Slogo List, ki si mora še zagotoviti točke za obstanek. Ciocchijeva in soigralke se bodo v gosteh pomerile s Tarcentom, ki so ga v prvem delu zanesljivo premagale, v nadaljevanju prvenstva pa so se nasprotnice bolj izkazale in imajo zdaj štiri točke več. Za našo ekipo je zmaga imperativ, če noče, da bi se njen položaj na lestvici poslabšal. Glede na zadnje rezultate Cor-monsa v B2-ligi pa zaenkrat kaže, da bodo iz C-li-ge vendarle izpadle le tri ekipe, tako da bo za obstanek dovolj osvojiti vsaj enajsto mesto. V primeru Sloga pred važno tekmo gladke zmage proti Tar-centu bi lahko zato verjetno naše odbojkarice z večjim optimizmom in sproščenostjo pričakovale naslednje tekme. Združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka pa bo igrala na domačih tleh proti mladim odbojkari-cam Chionsa, ki še ciljajo na uvrstitev v play-off. Naša ekipa nima veliko možnosti, da bi osvojila nove točke, v primeru gladkega poraza pa bo matematično izpadla v D-ligo. Današnji krog bi lahko bil usoden tudi za Go-volley Kmečka banka, ki bo gostoval v Trstu pri Alturi. Tržačanke nastopajo v drugem delu z okrepljeno postavo, saj se hočejo izogniti izpadu v 1. divizijo. Imajo kar enajst točk več kot Petejanove varovanke, ki pa so v prvem delu dokazale, da niso slabše od njih. Na današnji tekmi bi vsekakor samo gladka zmaga našo ekipo rešila pred matematičnim izpadom. V D-ligi čaka pomembno srečanje tudi Kontovelke, ki se bodo pomerile s presenetljivo Mos-so, ki je v drugem delu zelo uspešna, saj z njo nastopa tudi izkušena odbojkarica, ki ima izkušnje iz A-lige. Prejšnji teden je premagala Rizzi, tako da je naše odbojkarice ne smejo podcenjevati, pa čeprav na lestvici zaostaja. Nova zmaga bi za Kon-tovel pomenila pomemben korak naprej na poti do končnice za napredovanje, še posebno zato, ker je danes na sporedu tudi spopad med tretjeuvršče-nim Cordenonsom in Rizzijem iz Vidma. (T.G.) kroma □ Obvestila Danes Sobota, 17. aprila 2010 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Červinjanu: Credifriuli - Bor Radenska; 20.30 v Trstu, Judovec: Santos -Breg DEŽELNA D-LIGA - 18.30 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Kontovel ZAČETNIKI - 15.00 v Dolini: Breg - Libertas A ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA 18.30 v Trentu: Trentino Volley - Televita Trieste Volley 2010 MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - CUS Trieste; 20.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Fer Style - Val Imsa; 20.30 v Repnu: Sloga - Ferro Alluminio ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Trstu., 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Chions; 20.30 v Čenti: Tarcento - Sloga List ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Judovec: Altura - Govolley Kmečka banka; 18.30 v Mošu: Mossa - Kontovel 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Altura - Sloga 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Sokol UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. Carli: Coselli - Sloga; 16.00 v Nabrežini: Sokol - Libertas Sam Giovanni; 6.00 v Sovodnjah: Soča - Omega Insurance; 17.00 v Marianu: Moraro Mariano -Olympia Bandelli Rože Fiori NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Miljah: Muggia -Juventina; 17.30 v Tržiču: Monfalcone - Kras; 18.30 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Vesna ZAČETNIKI - 15.00 v Štandrežu: Juventina -Pieris; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Mossa; 17.00 v Repnu: Pomlad B - Domio B HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah: ZKB Kwins - Empoli Jutri Nedelja, 18. aprila 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Montebelluni: Montebelluna - Jadran Qubik Caffe' UNDER 13 MOŠKI - 9.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra B - Breg ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Breg Alta Informatica UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Vidmu: Volleybas -Olympia Terpin UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Hlede - Volley Pordenone; 16.00 v Trstu, Volta: Eurogroup - Sloga Tabor UNDER 16 ŽENSKE - 19.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Virtus (finale) UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Ferstyle - Sloga UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Sokol - Breg TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 9.00 v Casal Monferratu: Casale - Gaja MOŠKA B-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Agrate MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Gorici: Zaccarelli - Gaja UNDER 14 ŽENSKE - 15.00 v Codroipu: Extra - Gaja UNDER 12 ŽENSKE - 15.00 v Guminu: Gemona -Gaja NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras Koimpex -Muggia PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna - Trieste Calcio; 16.00 v Štandrežu: Juventina - Union 91; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Union Martignacco 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec - Domio 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Opicina; 16.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Breg; 16.00 v Podgori: Piedimonte - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Poggio NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Briščikih, Ervatti: Pomlad - Sant'Andrea San Vito NAJMLAJŠI - 10.30 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Pomlad ZAČETNIKI - 12.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi A - Pomlad / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. aprila 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka: Abecednik zaljubljene krastače: Sreča 6 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da 6.30 Aktualno: Unomattina Weekend 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 0.05 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Le amiche del sabato 16.55 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti - Identita nasco-ste 21.10 Talent show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.10 Dok.: Memorie dal Bianco e Nero 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Variete: Videocomic 6.15 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 9.35 Variete: Mattina in famiglia 7.00 10.00, 13.00, 23.25 Dnevnik 7.30 Šport: Pit Lane 8.00 Šport: Avtomobilizem - F1, VN Kitajske 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the Pops 2010 15.25 Nan.: Giardini e misteri 16.20 Nan.: Kate & Emma - Indagini per due 17.05 Aktualno: Sereno Variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Squadra speciale Lipsia 19.00 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 20.00 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Šport: Sabato sprint 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie ^ Rai Tre 7.00 8.40 Risanke 8.00 Variete: II videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Tgr I nostri soldi 11.15 Aktualno: Tgr EstOvest, sledi Tgr Levante 11.45 Aktualno: Tgr Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr BellItalia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in rubrike 14.20 Dnevnik, vremenska napoved in Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Dnevnik L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport, sledi Magazine Champions League 16.25 Šport: Rugby, prvenstvo Super 10 Benetton Treviso - Viadana 17.50 Šport: Avtomobilizem - F1, VN Kitajske 18.10 Šport: 90° minuto 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 23.15 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.25 Proza: Palco e retropalco 0.55 Nočni dnevnik Rete 4 6.00 Nan.: Boston Legal 7.30 Nan.: La dottoressa Gio 9.30 Aktualno: Vivere meglio 10.55 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne vesti 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Poirot - La domatrice (krim., V.B., '08, r. A. Pearce, i. D. Suchet, T. Curry) 17.10 Nan.: Detective Monk 18.00 Dok.: Vite straordinarie 18.55 21.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 23.20 Nan.: Law & Order - Unita speciale 0.10 Šport: Guida al campionato 0.40 Film: Atomic Truck (akc., ZDA, '03, r. T. Reed, i. L. Henriksen) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.45 Film: Bounce (dram., ZDA, '00, i. B. Affleck, G. Paltrow) 11.55 14.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Film: Il posto delle farfalle (kom., Nem., '03, r. F.M. Price, i. B. Sadler, M. Baumeister) 15.30 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 1.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. Ficarra & Picone) 21.10 Variete: Lo Show dei Record (v. P. Perego) v Italia 1 6.10 Nan.: Degrassi 7.00 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Aktualno: Tv moda 11.55 Nan.: Dharma & Greg 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Til Death - Per tutta la vita 14.10 Film: Svitati (kom., It., '98, i. E. Greggio) 15.00 16.55, 20.20, 22.00, 0.10 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 15.55 Film: Blue Crush (kom., ZDA, '02, r. J. Stockwell, i. K. Bosworth) 18.00 Nan.: Give Me Five 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr Bean 19.25 Film: Mamma, ho allagato la casa (kom., ZDA, '02, r. R. Daniel, i. M. Weinberg) 21.10 Film: Mamma, ho perso l'aereo (kom., ZDA, '90, r. C. Columbus, i. M. Culkin, C. O'Hara) 23.20 Film: Twister (dram., ZDA, '96, r. J. DeBont, i. H. Hunt, B. Paxton) 8.05 Pregled tiska 9.00 Šport: Volley Time 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Dokumentarci o naravi 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.15 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Šport: Passione sport 14.10 Variete: Qui Cortina 14.50 Klasična glasba 17.00 Risanke 19.10 Glasb.: Musica, che passione! 20.00 Športe vesti 20.05 Variete: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Critical Mass (akc., '00, r. F.O. Ray, i. T. Williams, B. Clark) 22.35 Aktualno: Lavoro e dintorni 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Aktualno: Stoa' LA 6.00 7.00 10.10 10.45 11.15 12.00 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.30 0.35 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Aktualno: L'Intervista Dok.: La 7 Doc - Vivo per miraco-lo Dok.: La 7 Doc - Segreti dell'arc-heologia Aktualno: InnovatiON Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & Mc Cormick Film: Dottor Jekyll e gentile signo-ra (kom., It., '79, i. E. Fenech) Nan.: Mac Gyver Film: Detective Extralarge - Yo Yo (det., It./ZDA/Nem., '91, i. B. Spencer) Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Victor Victoria Dnevnik, sledi M.O.D.A. ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kulutra, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.15 Otr. nad.: Križ Kraž 8.55 Film: Kino Kekec (pon.) 10.35 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Abraham, zadnji del 15.55 17.20 Sobotno popoldne 15.55 O živalih in ljudeh - Oddaja Tv Maribor 16.10 Zdravje 16.30 Usoda, sledi Alternativa 17.15 Ozare 17.35 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Parada 21.05 Ars 360 21.25 Hri-Bar 23.05 Nad.: Gandža 0.10 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 17.04.1992 (pon.) 0.35 Dnevnik (pon.) 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji (t* Slovenija 2 Skozi čas Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 17.04.1992 Polemika (pon.) Circom Regional - Oddaja Tv Maribor (pon.) 13.40 Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki, posnetek iz Brem-na Zlin: Rokomet (M), mednarodni turnir: Slovenija - Avstrija, prenos Odd.: Pot v južno Afriko (pon.) Nova Gorica: Nogomet, tekma prve lige: Luka Koper - Hit Gorica, prenos Novo Mesto: Košarka, tekma lige Telemach: Krka - Union Olimpija, prenos SP v hokeju na ledu - Studio Ljubljana: SP v hokeju na ledu divizije I - skupina B: Slovenija - Poljska, prenos 7.00 7.10 7.35 8.55 9.30 10.55 12.40 15.15 15.50 19.30 19.50 22.30 Odd. o modi: Bleščica 23.05 Slovenski magazin 23.30 Štos - 30 let z Draganom Buličem, 2. del koncerta 1.00 Tranzistor, 20. oddaja (pon.) 1.40 Zabavni infokanal Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 16.00 16.30 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.40 20.00 20.30 22.25 22.45 0.50 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 14.00, Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.20 Primorska poje 2010; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska, vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Srečanja v skupnosti Italijanov Nautilus Zoom 23.30 Vsedanes - Aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.35 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja - verska oddaja Vzhod - Zahod Glasb. odd.: In orbita Film: Element zločina Hokej na ledu: SP 28. Mednarodni pokal v plesih Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 12.00 0.30 Videostrani 15.00 Kajža 16.30 Hrana in vino (pon.) 17.30 Kultura: Božičev šumi v SMG (pon.) 18.00 Izzivi mladih (pon.) 18.40 Festival Pomlad pesmi, 2. del 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 21.00 Primorski tednik (pon.) 22.00 Velika zabava z Ansamblom Lojzeta Slaka in gosti, 4. del (pon.) 23.00 Veliko platno SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Na val na šport; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.00 G. Verdi: Aida; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 17. aprila 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona **antidldona vremenska slika GRADEC 6/16 TOLMEČ O 1/15 iS TRBIŽ O 0/14 O 0/14 KRANJSKA G. i VIDEM O 6/21 O PORDENON 7/20 ČEDAD O CELOVEC O 3/17 O TRŽIČ 2/17 _ O KRANJ 0 0/16 S. GRADEC CELJE 5/17 O " MARIBOR o 4/17 PTUJ O M. SOBOTA O 5/16 O LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 7/17 N. MESTO 5/17 GOR|CA O /v, POSTOJNA O O 4/16 "" „„.,,■..., REKA 9/19 OPATIJA,-—Q ZAGREB^ 7/17 PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo skoraj povsod prevladovalo jasno vreme. Le zgodaj zjutraj bo lahko še nekaj oblakov ob morju in v Kanalski dolini. Popoldne bo v hribovitem svetu lahko nastalo nekaj krajevne oblačnosti, v Predalpah ni povsem izključena kakšna krajevna ploha. Ob morju bo pihala zmerna burja. Na Primorskem bo precej jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo sprva zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho, a se bo čez dan zjasnilo. Predvsem v vzhodnih krajih bo pihal severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvišje dnevne od 14 do 17, na Primorskem do 21 stopinj C. Nad severno Italijo v višjih plasteh ozračja doteka hladen zrak, ki povzroča nestanovitno vreme. danes bodo ti tokovi bolj suhi in vreme stanovitnejše. Jutri pa bo lahko zaradi višinskega jedra hladnega zraka spet dotekal bolj vlažen zrak, evolucija pa je še negotova Nad srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska, ki sega do naših krajev. Od vzhoda doteka nad naše kraje razmeroma topel in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.54 Dolžina dneva 12.38 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.25 in zatone ob 23.38 BIOPROGNOZA Danes vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, pri najbolj občutljivih pa se bodo občasno še pojavljale težave, spanje v noči na nedeljo bo moteno. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 13,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.48 najnižje -44 cm, ob 13.15 najvišje 14 cm, 18.05 najnižje -9 cm, ob 24.17 najvišje 36 cm. Jutri: ob ob 7.37 najnižje -38 cm, ob 14.36 najvišje 9 cm, 18.36 najnižje 1 cm, ob 24.48 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........13 2000 m............0 1000 m............8 2500 m...........-2 1500 m............3 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. O GRADEC 2/15 o 0/11 KRANJSKA G. TRŽIČ U 2/12 O KRANJ o-1/12 S. GRADEC CELJE 3/14 O MARIBOR O 3/15 PTUJ O M. SOBOTA O 2/16 o Tj LJUBLJANA 5/13 POSTOJNA O 6/13 KOČEVJE N° REKA 8/17 N. MESTO 6/14 O ZAGREB 6/16 K (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Na zahodu bo prevladovalo spremenljivo vreme, na vzhodu pa oblačno tudi z rahlimi padavinami. V hribih bo lahko snežilo nad okoli 1200-1500m nad morjem. Pozno popoldne se bo ob morju lahko delno razjasnilo. Jutri bo pretežno oblačno. Ponekod bo občasno rahlo deževalo, a a količina padavin bo majhna. V ponedeljek bo dopoldne spet bolj sončno, popoldne pa bodo nastajale kratkotrajne, krajevne plohe. zDa - Predsednik Obama predstavil nov vesoljski program Ameriški astronavti naj bi okoli leta 2030 dosegli Marsovo orbito MIAMI - Ameriški predsednik Ba-rack Obama je v četrtek napovedal, da bodo ZDA okoli leta 2030 na Mars poslale svoje astronavte. Obama je moral v vesoljskem izstrelišču Cape Canaveral na Floridi sicer miriti predstavnike strokovne javnosti zaradi predvidenega zmanjšanja sredstev za vesoljske programe. "Pričakujemo, da bo do leta 2025 zgrajeno novo vesoljsko plovilo za dolge polete, ki nam bo omogočilo napotitev prvih misij v vesolje, ki bodo dlje od Lune," je dejal ameriški predsednik v vesoljskem izstrelišču na Floridi. Dodal je, da naj bi prvič v zgodovini poslali astronavte na asteroid, do sredine 30. let tega stoletja pa naj bi v Marsovo orbito poslali ljudi, ki se bodo lahko varno vrnili na Zemljo. Naslednja faza naj bi bil pristanek na Marsu. Obama je ob tem zagotovil, da se bodo skladno s prvotnimi načrti sicer najprej skušali vrniti na Luno, kjer so ameriški astronavti že bili. "Raziskati moramo še veliko vesolja in še veliko se moramo naučiti," je še dejal ameriški predsednik ob razkritju prihodnje ameriške vesoljske strategije, ki med drugim predvideva povečanje proračuna ameriške vesoljske agencije Nasa za šest milijard ameriških dolarjev v prihodnjih letih. V Beli hiši so prepričani, da bo Nasa v prihodnjih letih lahko globlje v vesolje pošiljala misije brez človeške posadke, s čimer se bodo Američani pripravili na daljše odprave. V vesoljskem centru na Floridi naj bi po novem vesoljskem programu, ki ga je Obama prvič predstavil že februarja, do leta 2012 ustvarili več kot 2500 dodatnih delovnih mest. V prihodnjem desetletju naj bi število dni, ki jih astronavti preživijo v vesolju, povečali na 3500. Obama je še predlagal, da bi delo mednarodne vesoljske postaje (ISS) odleta 2016, kot je bilo sprva predvideno, podaljšali vsaj do leta 2020. Ameriški astronavti bodo sicer letos še zadnjič poleteli v vesolje z raketoplani shuttle, kasneje pa naj bi na ISS potovali z nosilnimi raketami zasebnih podjetij. Ameriški predsednik je še napovedal intenzivnejše raziskovanje Sončevega sistema s pomočjo robotiziranih sond. (STA) Ameriški predsednik Barack Obama v vesoljskem izstrelišču Cape Canaveral na Floridi ansa klima - Po letu 1880 Letošnji marec najtoplejši doslej WASHINGTON - Letošnji marec je bil globalno najtoplejši marec od začetka merjenja temperatur leta 1880, so sporočili ameriški znanstveniki. Povprečna temperatura je bila 13,5 stopinje Celzija, kar je 0,77 stopinje Celzija več od povprečja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Neobičajno visoke temperature so prevladovale predvsem na severu Afrike, v južni Aziji, Tibetu, Indiji in Kanadi. Toplo vreme je povzročil El Nino, vremenski pojav, ko zanihajo temperature na vodni gladini v zahodnem delu Pacifiškega oceana, kar nato skupaj s spremembami v vetrovih in zračnem tlaku vpliva na vremenske razmere po svetu. Pristojne oblasti so tudi poročale, da je bilo marca zamrznjenih 15,1 kvadratnega kilometra arktičnega morja, kar je 4,1 odstotka manj od povprečja med leti 1979 in 2000. V nasprotju z globalnimi podatki o najtoplejšem marcu v zadnjih 120 letih pa je bil marec bolj mrzel kot običajno v Evropi, pa tudi v vzhodni Rusiji in Mongoliji. Hladneje od povprečja je bilo tudi v Mehiki in jugovzhodnem delu ZDA ter severni Avstraliji. Danska - Več povabljencev odpovedalo prisotnost Vulkanski pepel kroji praznovanje 70. rojstnega dne kraljice Margarete KOEBENHAVN - Praznovanje 70. rojstnega dne danske kraljice Margarete utegne biti zelo okrnjeno, saj zaradi prometnega kaosa, ki ga v Evropi povzroča oblak vulkanskega pepela, morda številnih visokih gostov ne bo v Koebenhavn. Vulkanski pepel je pot že preprečil španskemu kralju Juanu Carlosu in kraljici Sofiji ter islandskemu predsedniku Ola-furju R. Grimmsonu. Margareta je na danski kraljevi prestol sedla leta 1972, po mnenju nekaterih pa je nastopil čas, da bi prestol prepustila sinu, prestolonasledniku Frederiku. Vendar kraljica "upokojitev" za zdaj zavrača in zagotavlja, da je še zmerom zavezana svojim dolžnostim kraljice. Oblak iz vulkana na islandskem ledeniku Eyjafjalla je po Evropi doslej povzročil nemalo nevšečnosti. Zračni prostor je tako zaprt že nad dvanajstimi evropskimi državami na severu in zahodu kontinenta, na tisoče potnikov pa je obtičalo na letališčih. Svojim državljanom, ki so ostali ujeti v Londonu, je savdski prestolonaslednik Sultan že ponudil rešitev, in sicer jim ponuja prenočišča v hotelih v britanski prestolnici, račune pa bo poravnala država. Ta ugodnost bo namenjena vsem tistim Savdijcem, ki so bodisi tranzitni potniki bodisi se iz Londona vračajo v domovino, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) Danska kraljica Margareta s svojo družino ansa