82. àtevilka
iWiiVvrvTf.^
Naročnina listu: --
Celo leto . . K10*— Poi leta ... fl 5* Četrt leta . .	„
Mesečno. . .	„ V-
Zunaj Avstrije:---
Celo leto . .	„ 15*—
Posamezne številke —	10 vinarjev.
Uredništvo in upravnišivo
Korošica «lica. S. - Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko Ifudstvo.

mseran ali oznanua
se računajo po 12 vin. od öredne petitvrste: pr! večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Bavarski kralj Oton umrl.
Večdnevni neprestani italijanski navali na naše postojanke. — Nova vas v sovražnih rokah. — Naši podijo Burnirne iz Sedmograške. — Bitka za Bitolj. — Francoski ultimat Grčiji. — Grki izročili Francozom svoje
brodovje in železnice? — Poostren podmorski boj.
Slovemsko-krščansko-so- > cialno delavstvo o položaju«
Naprošenl smo, da obiavimo sledečo izjavo slo-% enakega fcrščansko-socialnega dela ;• stva:
Izvršilni odbor slovenskega krščansko-social-nega delavstva je sklenil soglasno to-le izjavo:
Najvažnejše koristi slovenske krščansko-social-ne delavske organizacije zahtevajo, da se skliče avstrijski državni zbor. Tega ne zahtevajo edino koristi slovenskega krščansko-soeialnega delavstva, a marveč tudi koristi našega slovenskega roda, ki je s krvjo svojih sinov dokazal zvestobo državi v taki meri, da si je pridobil tisti armadni zbor, kateremu pripadajo slovenski vojaki, ime železnega zbora. Junaštvo vojakov, voliloev po splošni volilni pravici državnih poslancev, bi redno zasedanje državnega zbora v' Čast in v slavo naše države in njene svitle vladarske hiše, ki ji je slovenski rod neomajljivo in zvesto vdan, vsplamtilo dejstvo, da sami po svojih izvoljenih poslancih sodelujejo pri postaVodaji za koristi njih svojcev in v bi a gobi t skupne in ožje naše domovine.
V prvi vrsti je poklican državni zbor, da se peča z velevažnim vprašanjem aprovizacije, da bomo prebili srečno in slavno sedanjo svetovno vojsko. — Druga reč je boj proti sedanji grdi draginji, ki more uspeti le z vsestranskim sodelovanjem 'ljudstva.po svojih poslancih, izvoljenih po načelih splošne in e-nake volilne pravice.
Izpopolnitev delavskega zavarovanja, je prepotrebna stvar! Reformirati se mora bolniško zavarovanje, ž njim zavarovanje svojcev, skrbi za matere in dojenčke; razširiti se mora nezgodno zavarovanje;
USTIM,
Smotrnost v rastlinstvu.
Prof. Fr. Pengov.
(Dalje.)
Toda, Bože mili, kam so nas zaveli neznatni protoplasti s svojo čudovito smotrno delavnostjo? Da, prišli smo do razpotja,, kjer se ločijo duhovi 19. in 20 stoletja!
Toda ne deluje samo vsak meščan (protoplast) sam zase smotrno v blagor domovine, temuč smotrno delujejo tudi posamezne dežele in državice. Smotrno vsesavajo korenine in koreninice vodo in v vodi raztopljene, snovi; deblo prevaja raztopljeno hra,-no naprej v veje ln listje ; listje oskrbuje dihanje za celo rastlino kot pljuča v tvojih prsih, izdeluje pa tudi prevažne ogljenčeve hidrate (škrobovine) iz zraka in vode; cvetni deli skrbijo za bodoči zarod i. id....
Toda ni ga ; ravila brez izjeme. Hrastova, korenina svoje dni baje ni bila zadovoljna s svojo u-sodo, kakor pripoveduje dr. Donnert v svojih narar vnih idilah. Sicer korenina sama. ni nikoli živela kje drugje, kakor v gozdni črnici; toda nekega dne je prisluškovala pogovoru med miško in krtom, ki ^ sta se bila srečata v tunelu blizu nje. Viela je nekaj besedic o krasoti solnea, o ljubkem petju drobnih ptičic in mili mesečini na polnočnem nebu in Četudi ni vsega umela, j® prišla vendar do sklepa,, da mora
nujna potreba veleva uvedbo starostnega iu invalidnega zavarovanja!
Nujna potreba, veleva, da se državni zbor takoj peča z nujnim vprašanjem o skrbi:, da se takoj po vojski začne redno industrijalno življenje in zagotovi delavstvu kruha in zaslužka.
Izvršilni odbor s 1 o v e in is k je, g a k r š č . -soc. delavstva.
Poznali nas niso!
Na izvajanja dunajske „Information“, ki so nepoznavanje Slovencev od nemške strani označala kot vrzel, Id jo treba, izpolniti tudi v interesu države, reagira „Naše Jedinstvo“ :
„Vedno so imeli avstrijski krogi, posebno dunajski, ta nedostatek, da so malo potovali z namenom, da bi se seznanjali z narodi brž ave. Koliko jih je na. Dunaju v visokih krogih, ki so ali bodo zavzemali prva mesta v državi, ki se ne umaknejo iz Dunaja po državi, marveč gredo na potovanja po drugem svetu! S poznavanjem se družijo prijatelji, A, mi moramo reči z žalostjo, da jih je le malo prihajalo k nam, da bi se seznanili z nami. pak da bi nam tudi pomagali, Ta graja pada v prvi vrsti na d tiri aisko aristokracijo, ki ji je — z redkimi izjemami — Dunaj vsa država. Nadejamo se,, da bo odslej drugače v tem pogledu ter najm ne bodo prihajali v Dalmacijo le tako leteč za malo jdnr in to le na obali, kier se tu pa tam izkrcavajo in — popijejo nekaj kave i“
Enako lahko trdimo tudi mi. Iz Dunaja so prihajali sicer visoki gospodje na, razna letovišča, kopališča in druga zabavišča v slovenske kraje, a podrobneje spoznavati slovenskega naroda niso hoteli,
ah niso — marali, V sedanji vojski pa so posamezne epizode iz krvavih bojišč povedale na Dunaju: Tam doli na jugu: na. Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem, Hrvatskem in delu Ogrsice živita dva junaška branitelja Avstrije — Slovenec in Hrvat!! Ali nas bodo hoteli i v bodoče poznali ... ?
Poostren podmorski boj.
Nemški P-čolni so razvili zopet živahnejše delovanje. Nenadoma je dne 7. oktobra priplul, kakor smo že v pondeljkovi „Straži“ na kratko poročali, nemški P-čoln št. 53 v, severoameriško pristanišče Newport in prinesel nemškemu poslaniku grofu Bern-storflu lastnoročno pismo cesarja Viljema* namenjeno predsedniku Wilsonu. Dne 9. oktobra je bil poslanik Bernstorff pri predsedniku Wilsonu in mu je izročil pismo nemškega cesarja. To pismo je odgovor Wilsonovo pisanje o ameriški pomoči prebivalstvi Poljskem. Pred sprejemom grofa Bernstorffa je son izjavil zastopnikom časopisja, da bo zahteval Nemčija popolnoma izpolni svoje Ameriki dane obljube. Rekel je, da nima pravice dvomiti, da Nemčija stori, kar je obljubila. Takoj) po Bernstorffovem obisku pri Wilsonu so se razširile vesti, da se je govorilo o miru in o potrebi Wilsonovega posredovanja za mir. Uradne vesti iz Amerike in Berolina pa. to popolnoma zanikajo.
Čolnu št. 53 jè sledilo še več drugih bojnih P-čolnov, ki so na potu v Ameriko in ob ameriški libali sami potopili celo vrsto sovražnih in tudi nekai nevtralnih ladij, ki so vozile vojno gradivo za četve-rosporazum. Namen novega poostrenega podmorske-1 ga boja je pred vsem,, da se blokirajo angleška pri-
biti prava slast, živeti v takšni krasoti ; toda te blažene sreče ni mogla doseči, naj si je še tako prizadevala in rila po vlažni zemlji ter nabirala, vodice. Tako enolično je potekalo njeno življenje dannadan. Le tupatam se ji je zdelo, da sliši nekako stokanje in vzdihovanje, Ob takih prilikah so se ji napele vse žile, morala se je trdno oprijeti zemlje z vsemi svojimi brezštevilnimi ročicami, kajti trgalo jo je po u-dih kot bi imela hud protin. Seveda ni mogla- umeti tega trganja v nerednih presledkih; nehote se je ispirala napadom od zgoraj. Že opetovano pa ji je bila šinila v glavo uporna misel r Cernu bi se trudila, saj lahko složneje živim; toda morebiti me vabijo k-višku, v življenje sreče in rajzkošja!
Nekega' dne prileze po temnih hodnikih vodna kapljica do naše korenine. Po svoji hotentotski navadi jo je hotela gospa Radix della Quercia (plemiško ime naše Korenine) takoj vjeti in posrkati, a za trenutek si je vendar premislila; kajti mala, devojči-ea Aqua (voda) je pela čudovito pesmico, ki je zvenela kakor odlomek iz opere „Helios“ (solnce). Srčno radovedna pravi pl. Radix drobnemu detetu orjaka Oceana:
„Kaj ne, ti prihajaš iz gorenjega sveta; kjer je doma Fortuna (sreča)? Oh, povej mi kaj O' njem ! “
Kapljica pa je ojdgovorila:
„V oblakih, ki jadrajo po sinjem nebu, mi je tekla zibelka; kot sveža Rosa sem priplula dolina zemljo. Kako mehka je bila, tista nočka, kako prijavno se ]e smehljala Luna, kako mirno je sanjala Silva (gozd). Spustila sem se na list mogočnega dolgo-pecljatega, gradua (Stieleiche), si cfdpoöila in postulala rahlo šepetanj® in šuštenje, čarobnoskrivnostm
spev bežne Noči. Potem pa je prisvetlikal od vzhoda prijazni Dan, zdramil nas zaspance z žužljanjem. svoje flavte in ko je poljubil kraljevi solnčni ženin nevesto si Zemljo, tedaj mi ni bilo več obstanka na zelenem listu, spolzela sem na njegov rob in zdrča-ia med kipeči mah pod njim. odtod pa sem odpotovala v zemeljske temine.“
„Kako srečne dni si videla!“ je kliknila bolestno korenina, „glej, jaz pa tu doli žalosti ginevam. Pripovedovala si o solnčnem svitu, o sami sreči, oh, vsega tega jaz ne poznam, peham se za nič in spet za nič in živeti moram borno življenje teptane sužnje vse žive dni.“
„Kako vendar govoriš, saj ne poznaš še vsega življenja tam gori ; o, tam je tudi dovolj nadlog in skrbi. Tudi jaz sem bila svoje dni ošabna malkon-tentka (nezadovoljnica), visoko seni dvigala svojo ! glavo in splavala kot nežen hlap v ozračje. Pa,, o-1 jo j ! Kako vroče in soparno je bilo tam, komaj sem dihala in tajna moč nas je segnala milijone sestric skupaj v temne, črne oblake. Kako smo trepetale, in skoro bi bile skoprnele, pa ti švigne med nas ognjena kača (strela), za njo druga in tretja, druga bes-neje rjoveč od druge (grom) in v divjem strahu smo ubežale pred temi Erinijami (boginje maščevalke) in tleskajoč popadale na zemljo. In kako puščobno in divje je bilo po svetu! Kako je razcapudrala vihra ubogo drevje, da se je stokajoč priklanjalo in globoko zdihovalo. Da,' videla sem, kako se je nekoč ravno tako ponosno drevo kot je tvoje, na hip zvrnilo na tla, zadeto od smrti.“
„Moj® 'dr®vo — kaj pa je to?“ j® vprašala, vsa
začudena korenina.
stanišča proti uvozu iz Amerike, da se četverosporaz-umovi in pred vsem angleški mornarici s potopitviio velikega števila ladij - odvzame dosedanja moč na morju.
Bojna igra, ki 'jo je sedaj pričela Nemčija s svojimi Sovražniki, je na vsak način drzna in smela. P-eolni So vsak trenotek izpostavljeni nevarnosti potopitve, ker na morju med Francijo in Anglijo ter na Atlantskem oceanu križari mnogo četverosporaz-umovih vojnih ladij, In če izgubi Nemčija velik dei svojih P-čolnov, ji je mahoma izbito najboljše in najuspešnejše orožje proti Angliji.
V drugem oziru pa je poostren podmorski Poj za Nemčijo posebno nevaren, ker lahko ž njim povzroči resen spor ne samo z Ameriko, ampak tudi z Dansko, Nizozemsko, Švedsko in Norveško. Ako se Nemcem podmorski hoj ne posreči tako, kakor si želijo in bo sovražnik samo ranjen, a ne smrtno zadet, bo skoro gotovo Amerika zopet začela kazati Nemčiji svoje rogove. Domneva se, da so tudi nordijske države izjavile nemški vladi, da stojijo glede vprašanja poostrenega podmorskega boja na strani Združenih držav Severne Amerike in ne morejo mirno dovoliti, da bi se njih ladje z ljudmi in blagom vred potopile na dno morja, ne da bi se jim prej dalo svarilno znamenje. Bati se je torej, da si Nemčija s poostrenim podmorskim bojem nakoplje še več sovražnikov.
Za poostren podmorski boj pa govori zopet neko drugo važno dejstvo. Kakor že znano, zahteva del nemške javnosti obnovitev poostrene podmorske vojne, Id je v prvi vrsti naperjena prot' Angliji. Z Ozirom na grozeči resen spor z Združenimi državami Severne Amerike je Nemčija dne 5. maja 1916 listarla poostreno podmorsko vojno in obljubila, da v bodoče nemški P-čolni ne bodo torpedirali nobene trgovske ladje, ne da bi jo poprej ne posvarili ter rešili potnike in posadko. Veliki admiral pl. Tirpitz, ki je bil pristaš brezobzirne podmorske vojne, se je moral ukloniti državnemu kancelar ju Bethman-Holi-wegu, ki je za zmerno podmorsko bojevanje. Pristaši dosedanje nemške mornariške politike so zastopali stališče, da je treba pričeti s poostreno podmorsko vojno še le tedaj, ako bo to skrajno sredstvo imelo gotov us pe h i n na s b o p r i-blfžaio — miru. Ali so odločilni nemški mornariški in politični krogi spoznali, da se je ta čas že približal, ali pa se je poostren boj P-čolnov moral pričeti vsled pritiska nekega dela nemške javnosti, bo pokazala bližnja bodočnost.
Koliko P-čolnov križari na Atlantskem oceanu, kje zajemajo potreben premog, živila in druge reči, ter koliko ladij so že potopili, še danes ni dognano. Lasti prinašajo vsak dan cele kolone brzojavk o potopitvi ladij med Akneriko in Eyropo. Učinek P-čolnov mora biti brezdvomno velik, ker so zavarovalnice, ki zavarujejo ladje, blago in potnike proti ne-
sreči na morju, zadnje dni sklenile, da lodo .odslej pobirale dvakratne zavarovalne j remije. Da nevarnost pred P-čolni ni mala, s. ričuje tudi dejstvo, da so ameriške pristaniške oblasti za nevtralne ladje zaprle vsa kanadska pristanišča.
Nemški državni zbor«
Nemški državni zbor se je dne 11, oktobra sestal, da mu člani glavnega odseka, katere državni kancelar stalno inlormira o stanju zunanje polit ,ke, poročajo v velikih potezah o dogodkih v svojih sejah. Natančne informacije, vsaj javno, državni zbor z čizmom na previdnost napram sovražnikom ne dobi, a vendar ima zavest, da njegovi voditelji, zastopani v odseku, izvedo polno resnico in da po tem tudi uravnavajo svoje razmerje do vlade.
Glede vojevanja podmorskih čolnov se člani tega glavnega odseka niso mogli zjediniti. Glede a-neksijske politike se nagiba-splošno mnenje zdaj proti aneksijskim težnjam. Scheidemann se je izrazil : Kar je francoskega, naj ostane francosko, kar belgijskega, belgijsko, kar nemškega, nemško. Glede mirovnega vprašanja se ne da nič storiti, ker je enten-ta proti miru. Dr. Spahn je rekel:	K mirovnemu
sklepu spadajo tudi nasprotniki, toda ti še niso dali spoznati, da so za mir.
Najhujši boj v glavnem odseku pa je bil zaradi državnega kancelarja, kateremu nasprotniki očitan, da je proti sovražnikom premalo odločen, da je proti aneksijam, da se podmorski boj vodi preveč mlačno in da sta vsled njegove neodločnosti Italija in Runmnija vstopili v vojsko. Toda vsa fa očitanja so le bolj pretveza. Nasprotstvo proti Betlimann-Hoil- \ wegu prihaja iz drugih virov. Je slično kakor na O-'j grškem. Madžari očitajo Burianu vse mogoče in ne- j mogoče grehe, a istina Je, da bi radi imeli za mir; j vne sklepe na Ballplatzu pristnega magyar ember i a ! ki bi v madžarskem smislu spletal niti pogajanj1. O j nasprotnikih Bethmann-Hollwegovih se je izrazil poslanec Scheidemann:	Besno sovraštvo proti držav-
nemu kancelarju ni nastalo vsled vojnih dogodkov, ampak ker je državni kancelar obljubil novo orientacijo v politiki, Kaj se to pravi?
Demokratizacija javnega življenja je postalo v Nemčiji pri vseh ljudskih strankah velevažno geslo. Centrum je sprejet vodstvo tega gibanja. Zahteva se, da se upelje parlamentarna vlada in da preneha, absolutizem tudi v zadevah zunanje politike. Vse stranke, razven konservativcev, so edine v tem, in ker je Bethmann-Holhveg tem reformnim idejam naklonjen, za to tako besno sovraštvo proti njemu.
Bassermaim (nacionajnoliiberalen).
Bassermann je otvoril debato o razpravah v glavnem odseku ter poroča: Vsa vprašanja zunanje
politike so se temeljito p re rešetava! a, ravuotako vojni položaj. Glede načina vojevanja ni prišlo do sporazuma., vsled česar priporoča odsek, da, zbornica o tem z ozirom na sovražnike ne razpravlja.
Dr. Spahu (centrum).
Industrija za vagone in municijo je opremljena za najvišje zahteve, tudi surovin je dovolj na razpolago. Državni kancelar je označil položaj kot resen in težaven, a Hindenburg presoja razmere z velikim zaupanjem. Glede Italije je treba izpolniti kan-celarjeva izvajanja. Zaplenjenje Palazza di Venezia se ne sme zamolčati Avstro-Ogrska je proti zaplembi protestirala. Opozarja tud na kan-celarjeve besede: Prosto pot vsem vrlim ljudem! ter se pritožuje, da se pri nastavljanju za upravo ne o-zirajo dovolj na verska izpovedanja.
Scheldemanu (socialdemokrat).
Mi smo mnenja, da mora politik določevati bojevanje in da njegove politike ne sme določevati vojni poveljnik. Glede oskrbe z živili so se naredile velike napake, največja je bila ta, da se ljudstvu ni k o j v naprej povedala polna resnica. Glede hujskanja proti kancelarju pravi: Neki admiral je pisal knezu Salm-Horstmarju, da hoče državni kancelar zabraniti zmago Nemčiji in sicer vedoma(. Celo slično se je izrazil gospod Wildgrube, konsjervativni državnozborski kandidat v Ošacu. Kakor rdeča nit se vleče skozi to hujskanje bojazen pred prihajajočo demokracijo. Knez H aRm-Hor stonar je pisal naravnost cesarju, da se mora od nemškega cesarstva odvrniti nevarnost, da postane samo senca od monarhije. Socialdemokrati zahtevajo: da se odpravi cenzura, prekliče obsedno stanje, se izpustijo vsi internirani Nemci, se ustanovi odgovorno državno ministrstvo in uveljavi načelo, da mora imeti državni kancelar v državnem zboru večino.
Bassermann (n ac fonai n olib/er aleh).
Spoznamo, kako zelo resen je splošni položaj. Sprijazniti se moramo z mislijo, da bo vojska trajala še d el j časa in da sedami r doseči samo od premaganega sovražnika.
Kar se tiče Rusije, smo s kancelarjem ene misli, da zastopamo izključno nemške interese, da se ne vmešavamo v tuje interese in da nam je vseeno, ali se v Rusiji vlada avtokratično ali konst,tucio-nelno.
Govornik želi v marsičem nove orientacije. — Nemško ljudstvo bo po vojski opravičeno zahtevalo, da se odpravijo nekatere utesnitve. Meje, ki jih je u-sivarjalo veroizpovedanje, morajo pasti.
„Se tega ne veš? Saj vendar držiš in rediš že desetletja mogočno hrastovo drevo, ki moli orjaške svoje veje kot stotine rok kvišku, ki ima na tisoče zelenega listja in na enem izmed teh listov sem v tej blaženi predpretekli noči počivala in sanjarila,“
„Aha!“ je mrmrala plemenita della Quercia; „drevesu se godi dobro, meni pa slabo; ono živi v deželi luči in sreče, jaz pa se mučim tu doli v temi. Kaj pa imam jaz od tega! — Ne, ne-, tega mora biti takoj konec. — tujdi jaz hočem drugače — bolje živeti ! “
„Vedno ista, prastara zgodba!“ je turobno za-žuborela vsevedna hčerka Atlantova.
„Kakšno zgodbo misliš, ki jo baje ravno obnavlja moja obžalovanja vredna osebnost?“ povprašuje nevoljno, a še veliko bolj — radovedno čmerna korenina.
„Ej, povest mislim, ki jo je povedal že leta 494 pr. Kr. starodavni hrast Menenij Agrippa kot rimski tribun upornemu ljudstvu rimskih plebejcev, ki tudi niso bili zadovoljni s svojo usodo, ki niso hoteli delati in služiti, ampak se jim je zahotelo vlade in solnčnega uživanja. Kakor one rimske korenine niso pomislile, da ne morejo obstati same zase, brez debla (vlade), tako se tudi ti še nisi zavedla, da sicer drevo res potrebuje tebe, a da si tudi ti brez debla in vej obsojena na smrt. Kar je veljalo za sinove stare rimske Kompanije (dežela okrog Rima), tn velja tudi za moderne otroke lepe Flore (rastlinstva)!“	.	.	; i ' , - ■
„Oh, pripoveduj vendar! Kai^Tirepenim izvedeti, kako se je godilo tudi drm^pMlUjem v podobnih razmerah, kot so moje. MürR 'mi nauk tudi koristi“., je priganjala korenina,
„Naj ti bo!“ odvrne kapljica, „Toda prosim še nekoliko potrpežljivosti, ker vsega hkrati vendar ne morem povedati;, seveda mi moraš popolnoma zaupati in verjeti v zgodbo o udih človeškega, telesa,
kakor jo je zapisal sloviti danski učitelj in pisatelj Ewald (Der Zweifüßler und aridere Geschichten) o-pozoril pa nanjo prvi modri rimski senator Agrippa. Mladega človeka, dečka, menda poznaš?“
„O, veliko sem jih že slišala, ko so vriskali tu nad menoj, nabirajoč črnih jagod in ustvarjajoč si brke pod nosom z njihovim barvilom“, je zatrjevala korenina.
„Glej, takega pobiča je poslala mati po sveže žemlje, češ, da se mudi in da mora biti v pol uri zadnji čas nazaj. Pa deček je šel sinoči nekaj pozno v postelj in » njegove oči so bile ob osmi uri zjutraj še dremotne, posebno ker je bil truden od 'dirjanja po gozdu prejšnjega ‘dne.
Za grmom sreča deček vijolico, poklekne k njej in jo utrga, a bilo je še mnogo drugih cvetlic v bližini. Nad glavo je frčal mimo kačji pastir, bilo je tako dražestno toplo jutro in — ne vem, kako se je to bilo zgodilo — fantek je ležal na hrbtu in strmel v oblake.“
„Da bi mogla storiti to tudi enkrat' jaz, kako bi se čutila srečno!“ je šepnila plemenita gospodična della Quercia.
„Le potrpi še nekaj, sodbo si prihrani za pozneje in tudi svoje želje!“ jo je mirila mala Gutta (kapljica).
„Dečko je zaspal. Ob njem je staila košarica za žemlje. Solnce je sijalo, ura v zvoniku je bila devet, mati pa so se težili doma že dobre četrt ure nad nepridipravom,, ki nobenega naročila ne izvrši o pravem ČaSUf	!	: i ! !	! j-ti
Toda to še ni bilo najhuje. Le poslušaj ! Ko pobič spi brezskrbno spanje pravičnega, ,(?), se mu vsede muha na nos; ta so je sicer namrdnil, a muha je I* obsedela, Sedaj pa pozor, začelo se je jako (ajnostno šepetanj«.
„Sam Bog si ga vedi“, je skomizal nos, („za-
kaj neki ležimo na tem grdem in sitnem kraju?“
„Ce pademo me enkrat skupaj“, so zamežifcnile trepalnice, „potem mora spati vse telo “
Pri teh besedah je zavela po celi dečkovi so-matologiji (nauk o človeškem telesu, tukaj telo samo) čudna veselost.
Smejala so se dečkova bedra, hehetale se njegove roke, veselo so se režale bele vrste zob, sopihal je nos, srce je poskakovalo pod kostanjevimi loputami pljuč, široko so se hahljala ušesa, škrati ni ga bilo niti najmanjšega vlakenca na tem celem pobiču, ki ne bi hotelo počiti smeha zavoljo šopirno-sti trepalnic.
„O vsi sveti!“ so klicale noge malce se pomirivši. „Da le more biti kdo tako strašno domišljav! Kdo ima tako hudo kurjo slepoto in ne vidi, da me nosimo celo telo.“
„Zares, trepalnice so se osmešile“, je rekel želodec, ki je govoril zelo počasi in, silno dostojanstveno. „Toda, ve, ljube nožice, tudi nimate kaj, prida več soli v glavi, če mislite, da samo v© vladate to mlado človeče! Kaj pa sodite o meni? Kaj pa premorete brez mene?“
„Mnogo hitreje bi tekale“, so jadrno odgovorile noge. „Kolikokrat smo se že togotile, da moramo v-lačiti to želodčno klado.“
„Kakor kdo zna, tako pa reglja“, je rekel želodec. „Toda vedite, od mene imate vso moč. Iz mene prihaja hrana in hrana je sila. Ce jaz odpovem, kmalu zastane vsa telesna mašinerija.“
„Oh, oh, koliko si domišlja ta paglavöek!“ so zbadale nog«.
„Vem, da sem majhen“, se je izgovarjal želodec“, „in bona še dolgo èasa, dokler namreč ne zra-stem ,. i. .“
(Konec prih.)
Friedrich Naumaim (napredna- stranka).
Kdor kritizira, kar so storili avsiro-ogrski bratje, ta pregleda, da je morala avstroogrska armada začetkoma vojske vzdržati največji in najsimejši naval ruskega, še takrat nezlomljenega kolosa.
jf* Bavarski kralj Oton,
V sredo dne 11. oktobra, je v gradu Fürstenried umrl na želodčnem krvavijenju umobolni bavarski kralj Oton,. Kralj Oton je bil star 69 let. Pred 33 leti se mu je um popolnoma, omračil in od tega časa je Oton živel življenje nesrečnega, zapuščenega človeka, Oton je bil brat kralja Ludo vika II., ki je 1. 1886 utonil v Starnberškem jezeru. Po njegovi smrti je bil umobolni Oton proglašen za bavarskega kralja, a vladarske posle je do meseca novembra i. 1913 vodil princ Luitpold, ki je od tega časa pravi kralj Bavarske, Oton je bil v svoji mladosti izredno nadarjen in zal človek. Bil je ljubeznjiv in lepe, vitke postave ter poseben ljubljenec Monakovčanov. A že v mladosti so se mu večkrat pojavili znaki umobol-nosti.
Italijansko bojišče.
Tretji dan že trajajo siloviti italijanski infan-terijski navali, združeni z groznim artilerijskim o-gnjem, na naše postojanke od St, Petra pri Gorici do morja. Grozovita, borba se bije noč in dan brez prenehanja, Krvave so bile vse dosedanje italijanske o-fenzive, toda sedanja, osma, prekaša glede sile vse dosedanje. 'Ogromna borba, se načeli črti od Bovca do morja vrši na popolnoma slovenskih tleh.
Središče italijanskih navalov je Komenska planota. Na del fronte med Opatjem selu in Novi vasi je sovražnik osredotočil zadnje dni pravcat peklenski ogenj. Lahu se je dne 11, oktobra samo v sredini te črte v širini 3000 korakov posrečilo doseči nekaj uspehov. Nova vas, ki leži vzhodno od Opaijega sela, je padla v roke sovražniku. Na ostali črti pa se dobro držimo.
Tudi na Tirolskem so v teku zopet večji boji. Pri obmejni gori Pasubio (jugovzhodno od Rovereta) smo se nekoliko umaknili.
Predpriprave za italijansko ofenzivo.
(Izvirno poročilo iz južnega bojišča.)
Predpriprava napadov sedme italijanske ofenzive je bila res strašna, Topovi najtežjega kalibra, med njimi metalci min vseh vrst, so peli brez prestanka svojo smrtno pesem. Samoobsebi umevno, da so Lahu tucli naši primerno odgovarjali. V takem o-gnju se seveda naši vojaki poskrijejo v nalašč za to napravljene kaverne, le ne naj jih ostane na svojem mestu, da opazujejo sovražno gibanje. Po prenehanju tega peklenskega pokanja je sovražnik z lahkoto zasedel naše izpraznjene prednje jarke, toda obdržal jih ni! Kratki a krepki „Hura!“ iz grl nepremagljivih junakov 87. pešpolka in Lah je bil zopet s povešeno glavo in osramočen v svojih starih postojankah. Dolg čas nam sedaj ni bilo, ker zabave smo i-meli kljub ogromnemu bobnenju v izobilju.
Naj Vam povem malo dogodbico od dne 2.', se- j ptembra. Kakor že od dne 24. septembra naprej, tako se je tudi ta dan pripravljal Lah z artilerijo in z metalci min na popoldanski napad. V najviečjem minskem ognju so se začeli polentarji po trebuhu tiho plaziti do naših postojank. Žičnih ovir ta dan nismo več imeli, ker jih je sovražnik že vse razbil. — Na kratko znamenje so italijanski metalci min in ar- j tilerija utihnila, a v istem trenutku je že Lah poskc- jj kal v naše razbite in seveda izpraznjene prednje jar- jj ke. Kaj takega seveda nismo pričakovali in lahko si j mislite naše začudenje, ko je prišlo povelje:	„Vsak ì
na svoj prostor nazaj,!“, nam prihiti pa, Lah n aspro- j ti! Sedaj se je pač reklo:	„Ven in nazaj ž njim!“ jj
Meid prvimi izmed Lahov je bil tudi majhen podčastnik. Čelada mu 'o segala čez ušesa, tako da je bilo res smešno ga gledati. Pritlikavec, ki ml je segal le komaj do prs, je znal tudi malo naš jezik, kar sem spoznal, ko je začel s svojimi „Naprej! Naprej!“-klici. In s tem je res opogumil nekoliko drugih, da so ostali ter raje poskušali železo naših ročnih gra-
nat.	Neki desetnik in jaz sva to slišala) in sva. mislila, da se hočejo Lahi udati. Zaklicala, sva Lahu- j velikanu: „Tukaj sem!“ in sva mu pokazala s prs- | torn nazaj po našem jarku, Kaj hujšega ni moglo biti za sedaj že našega laškega hlačmana. To seVam je razkoračil s svojim družbinskim klobukom! Imel je izvanredno velikega. Nastavi! je puško z nasajenim bajonetom proti meni ter je zavpil: „Kdo, jaz?“
O ti uboga laška sirota! Sedaj pa nisi na prave naletel! Tebi še gotovo ni bil znan slaVni 87. pešpolk. Spustil sem ročne granate iz rok in v istem trenutku-
sem ga že držal za ramo. Eden sunek in, laškega podčastnika so že puškini kopiti spremljali v avstrijsko vjetništvo. Koj nato smo zabeli druge z ročnimi granatami in nasajenimi bajoneti tirati raz praga prelepe slovenske domovine. Dobre pol ure in Lah je bil tam, koder je bil preje, samo da je njega stalo milijone — kar je izstrelil — in je imel več stotin mrtvih, mi pa smo imeli isti dan, hvala Bogu, samo nekaj ranjencev. Tako se je končala za Laha njegova sedma ofenziva, katero je začel z geslom: „Gez par dni moramo biti v Trstu in potem dalje proti beli Ljubljani!“ Toda pri tem ni pomislil, da stražimo ta dva lepa slovenska mesta železni avstrijski junaki !
Zatorej glejte ve, slovenska dekleta, kar Vas spada pod dopolnilni okraj št. 87, da boste enkrat, ko se vrnemo, smele odkrito pogledati vsaka slovenskemu fantu v obraz. Nihče ne sme v ozadju pokvariti in spravljati naše kraje na slab glas! — Nebroj pozdravov. iz južnega bojišča Vhm pošiljajo: Iv. Rus, četovodja, doma iz Trbovelj; Martin Kuder, četo vodja, doma iz Griž pri Celju; Lovrenc Lavrenčič, desetnik, doma iz Ptuja; Ivan Božak, desetnik, doma iz Dobjega pri Brežicah; Anton Planinc, desetnik, doma iz Vidma ob Savi; Jožef Mar, desetnik, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu; Franc Orešek, desetnik, doma iz Ptuja; Ivan Horvat, poddesetnik, doma od Sv. Andraža v Slov. gor.; vjsi od 8. stotnije 87. pešpolka.
Osemdnevni neprestani artilerijski
ogenj.
Od 1. do 9. oktobra so Lahi naše postojanke med Vipavsko dolino in morjem neprestano obsipavali z najgroznejšim artilerijskim ognjem. Vojni poročevalci pravijo, da so n. pr. neki dan od zore do poldneva črto poldrugega kilometra, obsuli s okroglo 1500 granatami, na‘ drugem frontnem delu so obme-tali eno stotnijo tekom dveh ur z 2000 streli. In vendar so branitelji vstrajali, občudovanja in naj višjega priznanja je vredna ta vstrajnost, ko pa je sovražnik v masi naskočil, so mu pokazali branitelji, da so tu in da branijo kraška tla, čez katera hoče sovražnik vdreti v Trst.
Pričetek! osme [italijanske] ofenzive.
Prvi dan.
Po osemdnevni artilerijski predpripravi, kaicor-šne ne pozna svetovna zgodovina, je italijanska armada ‘dne 9. oktobra pričela z infanterijskimi napadi, z osmo ofenzivo Prvi dan se je sovražni sunek popolnoma izjalovil. Uradno poročilo z dne 10. oktobra proslavlja to zmago za časten dan za nage tam boreče se čete. Tudi to pot gre za posest Komenske planote, za prebitje v smeri na Kostanjevico, za po-Jhod proti Trstu. Dne 9. L m. so naskočili samo severni del visoke planote, ki je bil tudi v sedmi soški bitki pozorišče razljučenega borenja; proti južnemu odseku med Doberdobom in morjem se sunek najbrže še le vrši. Nad tri tedne so rabili Italijani za to pripravo za osmo soško bitko; močno zmanjšane čete so bile zopet popolicene, djeloma z moštvom onih čet, ki so bile poslane po šesti soški bitki domov: Torej moramo soditi, da sovražnik napada z enako silo, kakor.sredi meseca septembra; takrat je sestavljalo đ’Aostovo armado 20 inf arterijskih brigad, 15 berzaljerskih bataljonov in ena kavalerijska divizija, torej skupno 175.000 mož. Sedanja d’Aostova armada na šteje baje celo näu 180.000 mož.
Drugi dan.
— yr.-—-pssä».
^	_V_-------------------------------‘
Drugi dan osme ofenzive (9, oktobra) so Lahi naperili svoje navale tudi na južni odsek kraške črte. Na severu pa se je ta clan italijanski napad raztegnil tudi severno ojd Vipave do St. Petra pri Gorici. Na celi črti od St. Petra do morja so napadali Lahi z ogromno silo. Sovražniku se je samo južno od Nove vasi posrečilo, da je vdrl v dele naših prednjih jarkov, iz katerih pa je bil večinoma zopet vržen naša?. Tudi drugi dan je bil izvanredno' časten za naše orožje.
ÜSBMOra

Pri Novi vasi ujeli 1400 Italijanov.
dužno od Nove va.si na Krasu se je dne 10. t.
m.	posrečilo Italijanom vdreti v nekatere naše prednje jarke. Teh uspehov se pa Lah ni dolgo veselil, kajti naše čete so napravile protinapad in povsod pregnale sovražnika iz jarkov. Na tem prostoru smo vjeli 1400 Italijanov.
D’Aosta se ravna po Brusilovem vzorcu.
V bitki pri Novi vasi je gnal vojvoda d’Aosta Labe s tako silo v bojni metež, da jih je na tisoče obležalo mrtvih pred našimi ovirami. Polke, ki so se ustavljali, so gnali v boj s silo. Po vzoren ruskega generala Brusilova so Lahe tirali s tem v bojni metež, da so dali na nje streljati iz lastnih strojnih pušk in topov.
Boselli v Milanu.
Italijanski ministrski predsednik Boselli se je odzval vabilu milanskih vojnih hujskačev in se jo dne 8. oktobra udeležil v Milanu velike slavnosti, ki so jo priredili vojni hujskači. Odbor, ki so ga sestavila vodstva listov „Secolo“, ..Popolo“ in .„Corriere della Sera“, mu je pripravil velik sprejem, katerega so se udeležili zastopniki državnih oblasti, ne pa župan in člani mestnega šteta, ki pripadajo socialistični stranki. Obilo društev pisanega značaja je Bo-sellija spremljalo s klici proti Avstriji in Nemčiji in prepevaje Oberdankovo in Garibaldijevo himno s kolodvora v hotel, Z balkona je imel ministrski predsednik govor, v katerem je rekel:	„Divno ljudstvo
milansko! Dovoli mi, da velja moj prvi pozdrav zastavam Tridenta, Trsta in Dalmacije, ki stoje tukaj pred menoj. Tudi pozdrav Milancev velja danes na predvečer zmage vsej ctomovini. Vi ste peli potoma Garibaldijevo himno. Ta prerokbe poln spev bo kmalu himna, popolnega osvobojenja tal. kjer živita italijanski jezik in preteklost.“
V gledališču „Scala“ je Boselli imel nato dolg govor, v katerem je med drugim tudi trdil: „Naši vojaki morajo nas peljati v Trst in Trident. Naši vo-iaki so tudi v Valoni, kjer potrjujejo jadranski pok-he Italije, ki ne tlači (?!?) nobene narodnosti, marveč samo italijansko' narodnost spravlja, do prve veljave “
Boselli je pozabil povedati, da okrog 40,000 be-nečanskih Slovencev že od leta 1866 bridko čuti laški bič.	<
Romunsko bojišče.
Naši podijo Rumune iz Sedmograške na celi črti čez mejo. Boj se je zadnje dni prenesel na severovzhodni ojdsek sedmograškega bojišča, S fronte od Oršove do Petrovega sploh ni nikakih poročil. Med Petrovim in Braševim smo vrgli Rumune čez obmejne prelaze in stojimo na nekaterih mestih že na ru-munskih tleh. Severno od Braševega smo v gorovju Hargita in v Jurjevških planinah vrgli sovražnika naglo proti meji. Zasedli smo zopet mesto Czik-Sze-reda v dolini Aiuto. Na tej črti so naši oddaljeni od državne meje samo kakih 20 km. Na skrajnem krilu oh bukovinski meji se sovražnik krčevito upira.
V Dobruči nič posebnega,
Kumunska fronta omajana.
Udarec za udarcem pada na rumunsko armado na Sedmograškem, Dne 29. septembra, so bile romunske čete na Sedmograškem prvič občutno poražene. V obkol j ovalni bitki pri Sibinju so naše čete uničile in razgnale'prvo rumunsko armado. Porazu I. armade pri Sibinju je sledil še hujši i oraz II. armado v tridnevni bitki pri Braševem, katero so naši v soboto, dne 7, oktobra, zvečer v hudem pouličnem boju zavzeli. Isti dan so naši zasedli tudi mesto Sze-kely-Udva.rhely (Oderkellen), M leži severozafliodno od Braševega. Od tam so naši naglo prodirali čez gorovje-Hargita in so prodrli že dne 9. oktobra v gornji tok doline reke Aiuta in so zavzeli mesto Cik-Szereda, Cela rumunska fronta na Sedmograškem je omajana. Rumuni so se u-maknili pri Oršovi na vzhodni breg reke Crne. Od mejnega kolena pri 2445 m visoki gori Paltina do Braševega so naši vrgli Rumune na celi črti nazaj, in zasedli važne gorske višine in prelaze. Ponekod stojijo naše vrle čete že celo na romunskih tleh.
Naši zasedli rumunsko mestece Predeal.
Budimpeštanski list „Az Est“ poroča dne 11. L m., da so naše čete že vkorakale v romunsko mestece Predeal, ki leži kaka 2 km od državne meje ob železnici Braševo—PIoesci.
Ruske križarke obstreljujejo bolgarsko obrežje.
Iz Sofije se poroča: Dne 10. oktobra je obstreljevalo 5 roških križark pristanišče bolgarskega me-* sta Iniaga ob obali Črnega morja ter obrežje Tatlar đ'žakoj. V Črnem morju je opaziti prav živahno gibanje ruskih vojnih ladij.
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču zadnji čas ni skoro nobenih bojev, V nevtralnih državah so se širile vesti o. bližnjem posebej-miru z Rusijo. Najnovejša poročila iz Berolina pa to vest odločno zanikajo.
francosko bojišče«
Med rekama Ancre in Somme, kakor , tudi na j severnem bregu reke Ancre se nadaljuje angleško- i francoska ofenziva. Severno od Somme se je v zadnjih dneh posrečilo angleško-francoskim četam pridobiti 25 km ozemlja ter zasesti porušene vasi Sadly, Vermandovillers, Bovent in Ablaincourt.
800 nemških topov na Verdun.
Iz Curiha se noroča, da so Nemci dne 8, oktobra začeli vnovič obstreljevati trdnjavo Verdun. 800 nemških topov bruha že tri dni ogenj in smrt na — Verdun»
Reims v razvalinah.
Kakor poročajo švicarski listi, so Nemci dne 8. oktobra vnovič začeli obstreljevati mesto Reims. V mesto je padlo v treh dneh čez 3000 granat. Reims je že vsled poprejšnjih obstreljevanj bil hudo prizadet, toda tokratno tridnevno obstreljevanje je spremenilo lepo francosko mesto Reims v eno samo veliko razvalino.
Nove vojne ladje oh Sommi.
Francozi so zgradili veliko število novih vojnih ladij, ki so jih spustili v reko Sommo, da podpirajo vojna podvzetja na. suhem. Novo zgrajene francoske vojne ladje se bistveno razločujejo od drugih rečnih vojnih ladij ali monitorjev. Zgrajene so v obliki velike smodke in imajo izvanredno močen oklop, tako, da ga krogla navadnih topov ne predere. Topovi teh ladij se nahajajo ob straneh ladje tako dobro skriti, da jih ni mogoče zapaziti, kajti nahajajo se na pol pod vodo. Kadar odda ladja strele iz stranskih topov, se nagne nekoliko na nasprotno stran: ob strani se odpre oklop, iz katerega štrlijo zrela topov. Ko je strel oddan, se ladja nagne zopet v prvotno lego.
S pomočjo teh posebnih ladij se je posrečilo Francozom doseči nekaj uspehov, katerih bi sicer ne bili nikdar dosegli. 1' to novo iznajdbo stavijo Francozi veliko upov.
Grčija.
Po dolgem prizadevanju se je posrečilo kralju Konstantinu sestaviti novo ministrstvo, kateremu načeluje Lambros, vseučiliščni-profesor v Atenah. Prvi koraki nove grške vlade so bili zelo energični. Začela je očiščati armado od upornih in nezanesljijvih častnikov, v Epir pa je poslala generala, ki bi naj napravil tudi tamkaj, red. Vse to pa ne ugaja četve-rosporazumu. Poveljnik četverosporaizumovega bro-dovja je izročil grški vladi ultimat, v katerem zahteva, da mora Grčija izročiti četverosporazumu vse grško vojno brodovlje, razven treh križark, katere pa-mora razorožiti; nadalje izročiti četverosporazumu pristanišče Pirej in železnico Larisa. Po poročilu iz Aten se je baje grška vlada uklonila četverosporaz-umovi zahtevi. Ista poročila tudi pravijo, da fpe grški kralj Konstantin pripravlja na beg iz dežele.
Noto grško ministrstvo.
Kljub velikim težkočam se je kralju Konstantinu vendarle posrečilo sestaviti novo ministrstvo. Za, ministrskega predsednika je imenovan Lambros, ki je obenem tudi naučni minister. Za zunanjega ministra je imenovan Zalosastas, za ministra notranjih zadev Zelos, za vojnega ministra Drakos, za mornariškega Damianos, «r fi; ančnega Zv etulios in za ministra za železnice, pravosodje in trgovino Argy-ropulos. V novem ministrstvu ui nobenega Venizelo-sovega pristaša,
Prvi krepki koraki novega grškega ministrstva.
Nova grška vlada je že storila prve krepke korake. V Epir je poslala generala Populasa in mu izročila povelje čez V. grško armado. General Populas je takoj vse nezanesljive častnike dal pod ključ, deloma jih je pa poslal v Atene pred vojaško sodišče. Istočasno je nova vlada izgnala iz Aten, Korinta in Larise najnevarnejše revolucionarje in Venizelosove pristaše. Novo imenovani vojni minister je kralju u-danim grškim, častnikom v Macejdoniji zvišal plačo za polovico.
Macedoitsko bojišče.
Na celi macedonski fronti od jezera Prespa notri do. izliva reke Strame živahni boji, Cetverospora-zumove čete hudo jiritiskajo na bolgarsko fronto med jezerom Prespa in reko Črno, da bi jo predrle, zav-
zele Bitolj ter proglasile Bitolj za sedež srbske vlade. Po poročilih iz. Aten je premestil general Sar-ra.il svoj glavni stan iz Soluna v Fiorino.
Izkrcanje grških vojakov pri Kavali izjalovljeno.
Dne 10. oktobra je izkrcala Anglija zahodno od Kaveie nekaj čez 500 grških revolucijo!)ar; ih vojakov, ki bi naj nenadoma napadli Kav alo. Na, -angleških ladjah je bilo za izkrcanje pripravljenih še več grških vstaških čet. Proti izkrcanim grškim četam je Bolgarija takoj odposlala oddelek vojaštva, nakar so Grki z vso naglico zbežali na ladje.
Politične vesti.
Burian—Tisza—Czernin. Na Dunaju so se se-I stali dne 11. oktobra in so imeli važne pogovore: j Zunanji minister barai Burian, ogrski ministrski j predsednik gred Tisza in bivši naš bukareški po-j slanik grof Czernin.
Peto vojno posojilo. Iz Budimpešte se poroča, j da bo peto ogrsko vojno posojilo razpisano najbrž že v prvi polovici meseca novembra. Skoro gotovo bo istočasno razpisano tudi peto avstrijsko vojno^ posojilo.
Češka agrarna in združena češka katoliška stranka. »Moravska Orlice« poroča iz Prage, da se je med vodstvom češke agrarne stranke in združeno češko katoliško stranko v kraljevstvu Češkem uvedlo pogajanje za morebitno skupno delo.
Teémmim ki©¥l«e.
Duhovniška vest. Za provizorja, župnije Št'. Ilj pri Velenju je imenovan vlč, g. Ivan Gorišek, župnik na Gornji Eonikvi.
Duhovniške vesti iz krške škofije. Župnijski izpit so delali od 10. do 12. t. m. pri kn. šk. ordinarijatu sledeči gg. duhovniki krške škofije ; Lovro Božič, provizor v Apačah, J. Broli, administrator v Celčah, Ferd. Huber, provizor v Višprijah, Alojzij Sponring, kaplan v Zgornji Beli in Maks Schätzle, administrator v MolcbichI; župnija Borov !je je nanovo razpisana do 16. novembra, ker je edini kompetent za Borovlje umaknil svojo kom-petenčno prošnjo. — V 3. in 4. letniku v bogo-slovnici na Tanzenbergu je 38 gospodov bogoslovcev, od teh v 4. letniku 16. Prvega in drugega letnika ni.
Prižiganje sveč o Vseh Svetih je prepovedal solnograški magistrat. Kdor se ne pokori, bo kaznovan. G. Sebastian Brunner se je lemu pritožil. Splošno zanimanje je zavladalo, kako se bo casus rešil.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar začela razpošiljati družbene knjige za leto 1916. Cenj. udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1917. 2. Podobe iz narave, I. zvezek, 3. Zgodovina slovenskega naroda, VI. zvezek, 4. Svetloba in senca. („Slovenske Večernice“, 70. zvezek.)
5.	Resnice za večnost’, (Molitvenik.) Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Krška škofija. 2. Razni kraji, 3, Lavantinska škofija. 4. Ljubljanska škofija. 5. Goriška nadškofija. 6, Tržaško-koprska škofija.
Knjige „Leonove družbe“ za 1. 1916 se začnejo razpošiljati meseca novembra. Knjige za leto 1916 so: 1. Dr. Mihael Opeka: Rimski verzi; 2. Meško: Dve sliki; 3. Aleš Ušeničnik: Knjiga o življenju;
4.	Škrabčevih Izbranih spisov I. zvezek. Članarina znaša 6 K.
Ljudsko petje v cerkvi. K temu vprašanju, ki ga je tako hvalevredno — morda ravno v pravem času — našel Vaš dunajski dopisnik, Vam o prvi priliki pošljem nekaj daljših vrst. Za danes naj omenim samo to-Ie: Najprimernejše je take pevske vaje. bodi na dunajski način, bodisi bolj preprosto, začeti z blagoslovnimi pesmi in za pridigo. V to svrho bodo po mojih dosedanjih skušnjah vendarle najbolj služile t. zv. »Slomškove« blago-slovne — v primerni obliki. Zato nameravam po načelih »Ljudske pesmarice«, v kolikor so se obnesla, prirediti večino teh pesmi, z nekaterimi drugimi v posebni zbirki, ki bi lahko služila zgornji svrhi.	F. S. Špindler.
Slovenska služba božja na Dunaju. Slovenska popoldanska služba božja za begunce in druge dunajske Slovence v bližini je vsako nedeljo, oziroma zapovedani praznik točno ob 3. uri popoldne s pridigo in litanijami ter blagoslovom v X. okraju Favoriten, Quellenstr. 154, v pritlični kapeli, tik za
protes'antovskim pokopališčem. Od 4. do 6. ure je vsakikrat prilika za sv. spoved. Za slovensko petje je preskrbljeno. Prihajajte radi in številni!
Cesar obdaril slovenske starše. Zakonska Or-n k v Spodnjem Dupleku sla poslala sedem sinov na bojišče. aTe dni sta dobila od okrajnega glavarstva lep dar od cesarja.
Rojaki, ki nam delajo čast. V-gledališču v Osjeku se je vrš la te dni premjera Puicciaijeve opere Tosca. Dirigiral e kapelnik g. Mirko Polič (Tržačan). Cavarodossija je pel tenorist Hmkin, Scarpia baritonist Primožič (Tržačan ) a Tosco gca. Koroščeva. Kritika proslavlja vse tri. Kritika v »Hrvatski Obrani« piše, da boljega tria-mvirata ni najti tud: drugje Rečeni list pripominja : In vsi trije so Slovenci, naše gore listi, j ki so nam nudili glasbeni užitek, kakršnega v re-j loti še nismo doživeli v Osjeku. Evropska glasbe-j na kultura je našla poti tudi na naš oder. O ka* j pelniku Mirko Poliču pa piše, da more s ponosom j všteti ta večer med najlepše svojega mladega živ-j ljenja. »Vodil je orkester, vodil pevce do zmage, I kakršne se ne more izvojevati vsak dan. Časi mu \ in hvala na zastavljenem trudu in pripoznanje nje-jj go ve mu pripoznanju in nadarjenosti.« — »SuSaške e Primorske novine« so opozorile Hrvate, da je sloji venska literatura del hrvatske, književnosti. V Os* I jeku in Zagrebu pa vidimo, kako je slovenska j umetnost časten del hrvatske umetnosti. Delo na kulturnem polju nas zbližuje, slovenski umetniki na hrvatskih odrih nastopajo kot žive priče, da smo kulturna enota Sorodstvo krvi, skupnost v interesih, skupna stremljenja in skupno trpljenje nas družijo, da nam pripravijo skupno in, ako Bog da, srečneio bodočnost. Ni treba drugega, nego da se spoznavamo in da pridemo do spoznanja, da smo — eno. Če je laško glasilo naglašalo potrebo medsebojnega izpoznavanja med Italijani in Slovenci, koliko naravneja je ta potreba med Hrvati in nami, ki nas že rojstvo združuje!
Za častnike-invalide. Na eksportni akademiji na Dunaju je vojno ministrstvo ustanovilo posvetovalnico za bodoči poklic tistih častnikov-invalidov, bi so nezmožni za vsako vojaško službo. To zadevna natančneja pojasnila daje eksportna aka demšja Dunaj 19, Felix-Motti Strasse 1 c
Enoletni prostovoljci letnikov 1890—1892. Domobransko ministrstvo je določilo, da bo od letnikov 1890—1892, ki so dne 16. novembra poklicani pod orožje, imenovanih naknadno še po 10 pripadnikov teh letnikov za enoletne prostovoljce pri vsaki nadomestni bateriji domobranskih poljskih topničarskih polkov. Tozadevne prošnje morajo biti vložene do 1. novembra t. 1. na poveljstvo dotičnega domobranskega poljskega topničar-skega polka.
Dr. Tone Gosak. »S. N.« poroča: Kakor smo že poročali, se je nadporočnik dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju, oglasil najprej iz Palmanuove. Sedaj piše svoji soprogi, da se nahaja na otoku Asinara pri Sardiniji. Sanitetne razmere so ugodne in strogo izvedene. Čuvajo ga bersaglieri. Ž njim se nahaja nadporočnik Lsbourg s Koroškega. Poroča, da so bili trenotki, ko je prišel v italijanske roke, grozni. Na levi roki ima devet ran z bajonetom, ki pa hvala Bogu niso opasne. Dr. Gosak, je stal nad dve leti neprenehoma na fronti, se bil na vseh bojiščih s pohodom preko cele Srbije, bil za hrabro vedenje pred sovražnikom odlikovan s si gnu m laudis na traku hrabrostne svetinje, šel na to v Galicijo in od tam na soško fronto, kjer je bil v težkih bojih 16. septembra t. 1. vjet.
Pozdrav iz Karpatov. Iskrene pozdrave iz prijazne lesene halupe v Karpatih, katero smo z ve-I kim trudom, lepim uspehom v lepem gorskem kraju postavili, pošiljajo slovenskim mladenkam fantje in ženam njih možje ! Jakob Basaj, san pra • porščak ; Mihael Ratajc, narednik ; Anton Krašovec, Ivan Kozinc, Franc Spec in August Kihli, možje sanitetne patrulje,
Odlikovan je bil z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje Jožef Tumpej, ognji-čar pri težkem topništvu, ki je dobil to odlikovanje prvi izmed svojega polka. Pri ofenzivi na Laškem je spomladi z dragimi slovenskimi fanti prvi dospel v Asiago. Ko je 6. rožnika obvezoval svoje tovariše v neki hiši v Asiagu, se je zapičila v strop 15 cm laška granata, pa se ni razpočila. Bog čuvaj slovenske junake na Marijino priprošnjo kakor dosedaj, tako tudi še zanaprej!
Za dopust in oproščenje večjih pose-tmkov se je zopet potegovala c. kr. kmetijska družba m sta vila na vlado prošnjo, đa se vsaj podeli daljši do pust vsem Istim posestnikom, kateri so nujno potrebni dom i za obdelovanje polja. Pri tej priti i je odo omk dr. Verstovšek opozarjal zlasti na nolj-ku delo v spomladi. Po njegovi m mnenju je že seda? treba skrbeti in delati na to, da se dobijo za drlo potrebne moči. Ženske so pridne, toda ne bodo več zmogle dela. V interesu vojske in armade je, da karnajveč pridelamo na polju. Toda vprašs se da setve nazadujejo, ker se polja od žen in otrok ne morejo tako dobro obdelati. Nadalje primanjkuje gnoja in ker je v nekaterih okrajih naj hujše zadelo letino, je slabo seme Centralni odbor je priznal izvajanjem dr. Ve-stovšeka in poveril ekscelt nco grofa Attemsa, da vse te razloge navede na merodajnem mestu.
Nadaljno dobivanje podpore za svojce invalidov. S potrdilom občine, kjer bivajo, morajo invalidi dokazat:, da ne morejo z delom sebe in svojcev pre živiti in da tudi od drugod ne dobivajo zadostnih dohodkov. Nadalje morajo z vojaškimi listinami dokazati svojo pohabljenost in da se je njihova prejšnja delavni zmožnost vsaj za 20% zmanjšala. Če se to ne da povzeti iz vojaških listin, mora biti io dognano od pristojnega okrajnega zdravnika. V nasprotnem slučaju bi se nadaljna podpora ne pri >■ na a več io hi se vstavila
Nove poštne pristojbine za pisma sodišč. Trgovsko ministrstvo razglaša, da se morajo tudi za taka p srna, katera pošiljajo sodišča strankam, od 1. oktobra naprej paceva i večje pristojbine, torej za pisma, težka do 20 gramov, ne več 10 vinarjev, kakor dosedaj, ampak 15 vinarjev ia za sodnijska pisma, kojih teža znaša več kakor 20 gramov, se pa bo moralo plačevati od vsakih nadaljnih 20 gramov b že dolic-jcga s dnijskega pisma" po 5 v l€Č-
Poštni zavoji vojakom v ruskem vjetništvu. — Vojno ministrstvo razglaša:	Poizvedovalni urad za
vojne v j etnike v ruskem vjetništvu na Dunaju, L, Brandstätte 9, sprejema zasebne poštne zavoje svojcev za vojake v ruskem vjetništvu in jih pošilja birez stroškov, torej poštnine prosto, vjetim vojakom v Rusijo samo tedaj, če teža posameznega, poštnega zavoja ne znaša več kakor 5 kg in ‘Se dotičnomu poštnemu zavoju ni priloženih nobenih pismenih ali tiskanih obvestil, kot pisem, časopisov itd. Nadalje je strogo prepovedano pošiljati v takih poštnih zavojih razne tekočine, kot bencin, špirit, nadalje vžigalice, denar, predmete iz srebra ali zlata it'd.,, za katere i-menovani poizvedovalni urad ne prevzame nobene odgovornosti.
Pisma v Inozemstvo. Poštno ravnatePstvo za Štajersko razglaša, da v pismih v inozemstvo smeta biti popisani sejno dve strani ene četrtinske pole. Zasebna pisma, ki bi ■ vsebovala več popisanega papirja, kakor dve strani ene četrtinkje pole, bi se ne odpošiljala. Razdalja, med vrsticami v pismu mora biti primerna in počez se v pismu ne sme pisati. Pisava mora biti lahko čitljiva, Priporoča se v interesu odpošiljateljevem, da naj bo vsebina pisem kolikor mogoče kratka, kajti le pisma z razločno in pa zelo kratko vsebino se naglo in redno odpošiljajo dalje.
Gospodarske novico.
Deželni odbor za kmeta. Kakor pri vsaki priliki se je tudi sedaj oglasii dež. odbor med prvimi proti načinu rekviriranja od strani deželne vlade. Ta je hotela določiti za glavo in leto samo 80 kg. žita, dočirn predpisuje cesarska odredba za vso državo 132 kg. Dež. odbor je zahteval t&koj pojasnila od deželne vlade, se pritožil na Dunaj in posebno svaril vlado pred načinom nameravanega rekviriranja, ki bi le samo še bolj razburil ljudstvo. Upamo, da bode imelo to posredovanje uspeh. Iz Dunaja se izve, da smo lahko popolnoma mirni, češ, da je toliko žita, da bodemo lahko shajali z odmerjeno množino 132 kg.
Urad za prehrano. V notranjem ministrstvu na Dunaju je ustanovljen poseben urad takozvani »Urad za prehrano v c. kr. notranjem ministrstvu«. Naloga novega urada bo, skrbeti za uravnavo pre-skrbovanja prebivalstva z živili. Za načelnika tega novega urada je imenovan sekcijski načelnik Oskar pl. Keller, za podnačelnika pa dvorni svetnik Avgust baron Fries. Vrhovno vodstvo tega urada ie poverjeno notranjemu ministru.
Cene za krompir pri kmetu in trgovcu. C. kr. kmetijska družba se je bavila v zadnji seji z nastavljenimi cenami za krompir in sklenila odposlati takoj vlogo na vlado, v kateri pojasnuje, da ne gre od producenta zahtevati krompir za 9 K
meterski stot, dočirn zahteva lahko prodajalec 19 kron ab še več. Dež. odbornik dr. Verstovšek je označil v centralnem odboru zanimive dogodljaje glede dobave krompirja, zlasti v mariborskem okraju.
Kmetice, pozor! Pazite na dobro seme, ki ga zaupate zemlji. Žitnoprometni zavod je v nekatere «.raje odposlal prav slabo seme, ki ne obeta dobre setve. Deželni odbor in kmetijska družba sla radi semena vložila pritožbo na vlado in jo opozorila na te nedostatke.
V Bosni jedo meso, kadar se mi postimo ker sta bila oba brezmesna dreva zopet odpravljena. Prepričani pa smo, da se ob petkih v Bosni, kjer je dosti mesa, bolj postijo kakor na Duna u višji sloji, kjer je našla komisija pri pregledovanju ob oetlrih čudo ilo veliko nrmsn;h jeli, čeravno gre za meso na Dunaju bolj trau.
Vodnogospodarska zveza industrije za sušenje krošnjarja. V svrho ohranjenja vseli razpoložljivih gospodarskih vrednot se je razvilo pod zaščito poljedelskega ministrstva intenzivno delovanje na polju sušenja krompirja). Ustanovi se 46 naprav za sušenje. Sedaj izišla ministerijalna naredba zasleduje namen, da. na eni strani odtegne tla spekulativnim namenom s produkti sušenja krompirja, na dnini strani pa., da se bo posušeni produkt na pameten način dovajal konsumu, da se toroi toliko produkcija, kolikor razpečavanje navedeta na urejene poti. Po tej naredbi se vsa podjetja, ki se bavilo s sušenjem krompirja, in sicer toliko poljedelski, kolikor obrtni obrati, združijo v voj n ogos podar sko zvezo industrije za sušenje krompirjia, ki jej bo sedež na, Dunaju. Za vsa podjetjai, ki nastanejo v dobi veljavnosti te naredbe, začenja pripadnost k zvezi z dnem začetka njihovega poslovanja. Podjetja, spadajoča k zvezi, morajo vse izdelke breizjemno staviti zvezi na razpolago, ki bo edina oskrbljala, prodajo izdelkov. Ta zveza je pod državnim nadzorstvom, ki je izvršuje poljedelski minister v sporazumljenju s komisarji, i-menovjanimi po udeleženih ministrih.
Prisilna oddaja divjačine. Izšla, je ministrska naredba, ki določa, da, morajo lovski opravičenci oddati od vse divjačine, ki jo v lovski sezoni postrele, primeren delež posebnim prevzemnim mestom za dobrodelne naprave, vojne kuhinje, organizacije kon-sumentov. Oddati bo 40% zajcev, če jih je bilo u-streljenih nad 100 in do 500, potem 60%, če jih je bilo ustreljenih nad 500 do 1000 in 90% še tistih, kar jih je bilo ustreljenih nad 1000, Srn itd. je treba oddati tretjino ustreljenih, če jih je bilo ustreljenih nad
3.	Plačevali bodo srne po K 3.50 1 kg, zajce pa, po K 4.50 1 kg.
Tudi tobak je življenska potrebščina. Soproga nekega dunajskega trgovca je nakupila nekaj zalog tobaka, zavojček po 9 vinarjev. Ta tobak je pozneje prodajala po 20 vinarjev zavojček vsled česar se je morala pred sodiščem zagovarjati zaradi draženja cen. Okrajno sodišče je obsodilo trgovčevo soprogo, toda dunajsko nadsodišče je pa razveljavilo razsodbo okrajnega sodišča z utemeljevanjem, da je po izre&u zdravnikov tobak škodljiv človeškemu zdravju ter da vsled tega ni neobhod no potreben. Najvišje kasacijsko sodišče je pa pra-vorek dunajskega nadsodišča razveljavilo ter se izreklo, da je prištevati tobak vsled tega, ker učinkuje na človeka in se ga je vsled tega privadil ve lik del človeštva, med neobhodno potrebne človeške življenske potrebščine. Pri tem pa ne pride v poštev, ako človek vporabi tobaka v toliki množini, da mu škoduje na zdravju.
Cenejša obuvala. Med avstrijsko in ogrsko via do se vrše pogajanja, da bi se za bližajočo zimo dobila cenejša obuvala za nevojaško prebivalstvo. Tozadevna pogajanja bodo končana v najkrajšem času. Ustanovili bodo na Dunaju osrednjico za obuvala. Tudi Nemčija je že obljubila, da bo preklicala prepoved izvoza obuval in usnja iz Nemčije. Na ta način je upravičeno upanje, da bo dobilo nevojaško prebivalstvo za bližajočo se zimo cenejša obuvala. Toda stvar se bo morala delati jbitro, kajti obuvalo se že potrebuje.
Oddaja konopnih vrvic vojaški upravi. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Da se naši vojaki v zimskem času zavarujejo pred ozeblinami, je začela vojaška uprava izdelovati obuvala iz slame. V ta namen pa nujno potrebuje konopnih vrvic (špaga). Določa se, da morajo oddati vojaški upravi do 21. oktobra t. 1. polovico svojih zalog vsi tisti obrtniki, ki izdelujejo konopne vrvice in iz istih raznovrstne mreže, pase itd., nadalje trgovci s konopnimi vrvicami, razna industrijska podjetja, zavodi, pisarne itd., ki imajo v zalogi veš kakor 1 kilogram konopnih vrvic. Zasebna gospodarstva so od te odredbe sploh izvzeta. Pripomni se, da konopne vrvice ne smejo biti tanjše kakor 1 mm in ne debelejše kakor 2 mm. Vrvic iz lana ali papirja vojaška uprava ne sprejema. Zaloge vr-
vic je izročiti pristojnemu županstvu. Cena za kilogram konopnih vrvic je določena na 8 K 50 v do 9 K 50 v.
Razne novice.
Najvišji tovarniški dimnik na svetu V mestu Halsbrücke na Saksonskem so te dni dogradili naj-
V šji tovarniški dimnik na celem svetu. Dimnik je visok 140 metrov torej je še za 3 metre višji, kakor stolp cerkve sv. Štefana na Dunaju, ki je najvišja stavba v celi Avstriji. Tudi je namen tega dimnika čisto poseben. Odvaja namreč ne morda navadni dim ampak strupene pline tovarne za kositer, ki niso škodljivi samo človeškemu zdravju, ampak tudi rastlinstvu. Ti strupeni plini se pa v tako vti ki zračni višini tako razdelijo, da na okolico ne u pii vaj o kvarljivo
200 oseb vsled zavživanja konjskega mesa zbolelo. V Lanovem pri Pragi je nedavno vsled zavživanja konjskega mesa zbolelo 200 o.eb, od teh so 4 otroci že umrli. Bolezen teh oseb ima znak zastrupljen ja. Preiskava je namreč dognala, da je dotični mesar prodajal meso bolanih konj, katere so poprej lečiii s strupom pomešanimi zdravili. Več obolelih oseb se bori s smrtjo. Dotičnega mesarja so zsprli.
Nesreča na železnici. Blizu Berolina sta trčila
dva železniška vlaka. Enajst potnikov je bilo ubitih, petnajst pa ranjenih; več voz je bilo popolno ma razbitih.
Najlepše ženske. Že starodaven je prepir, katere narodnosti ženske so najlepše. V ameriškem listu »Pacific Rev.« piše Eieanor de Maast: Po mojem mnenju je ženska lepota precej enako razdeljena in je čisto nemogoče trditi, katera dežela ima lepše ženske. Tu odloči pač le osebni okus. Moderne ženike so, kar se tiče obleke kosmopolitič-ne in je težko razločiti, katera je Francozinja Italijanka Slovanka ali Španka. Angležinja je izjema. Vaj živi še toliko časa v Parizu, v Rimu ali kjer-sibodi zunaj svoje domovine, povsod se jo boj spo zna, da je Angležinja. Slovanske dame se pa znajo najhitreje akomodirati deželi, v kateri žive in je čisto nemogoče pri Slovanki, živeči več mesecev v Parizu, v Londonu ali v Rimu, spoznati, da ni domačini-n.
Odkod ime restavracija? Leta 1765 je otvorit neki Boulanger v Parizu lokal, nad katerim se je lesketal ta-le napis: „Venite ad me omnes, qui sto-macho latooratis, et ego restauralo vos!“ (Pridite k meni vsi, kj bolehate na želodcu, in jaz vas ozdravim!) V svojem lokalu je prodajal močno mesno juho za žene, bolnike, rekonvalenseente in starce. A rečene juhe so se imenovale „restaurants“ in od tern izvira nazivanje „restavracija“ za gostilne.
Kako je nastalo ime Sedmograško? Sedmogra-ško se je preje imenovalo Transsilvtanna, t. j. dežela za lesovi. Še le ko je Sibinj piostal prvo mesto in je v njem živeči nemški (saškj) živelj gospodarsko zavladal, se je dežela čestokrat imenovala Sidin-burg, Sibinjsko. Slabo preloženo, kakor bi se ime glasilo Siebenburg, je nastalo češko nazivanje Sed-mihrady, slovensko Sedmograško in poljsko Siedmi-grod. Pa tudi deželni grb je napravljen po tem nazivu: v spodnji polovici pod rdečim prečnim brunom se dviga v zlatem polju sedem rdečih stolpov, gradov. To je znak sedmograško-saške občine, ki je bila svoj čks sestavljena iz sedmih okrožij.
Pegasti legai*. V Mer etnici h pri Ptuju je zadnje dni obolelo na pegastem logarju 13 beguncev, 4 p n so umrli.
Dopisi.
Maribor. 'Mestni magistrat naznanja, da od četrtka, dne 12.. t. m., nadalje do preklica ne bo izdajal nobenih krušnih kart, izvzemši osebam, ki pridejo od drugod tor vojaškim osebam.
Maribor. Vodja tukajšnjega vojaškega oskrbovalnega skladišča, nadoficajal Maksimilijan Novajk, je bil pred nedavno odlikovan z zlatim zaslužnim 'križcem, sedaj pa v drugič s pohvalnim priznanjem z n izborno službovanje. S pohvalnim priznanjem je bil tudi odlikovan Žiga Martinec, olicijal istega vojaškega zavoda.
\J\j Št. IIj v Slov. gor. V sredo, dne 11. oktobra so iz našega cerkvenega stolpa vrgli tri zvonove, ki jih odpeljejo v Spielfeld. Okrog zvonika se je zbrala velika množica ljudi.
Št. lij v Slov. gor. Mladeniška Marijina družba gre 24. t, m. na Ptujsko goro in bo imela tam svojo slovesnost ob 10. predpoldan. Nagovor na f nte in slovesna služba božja. Ali pridete fantje še od drugod ?
St. DJ v Slov. gor. Nedeljska prireditev Bralnega društva v korist vojnim namenom je zopet nad vse pričakovanje dobro uspela. Vse točke, igre ka-
Sv. Jurij ob Pesnici—Gornja Sv. Kungota. V najlepšem vremenu se spravlja te dni večina letošnjega vinskega pridelka. Mošt p'o kakovosti in količini presega pričakovanje. Sladkorja povprečno 16— 17 stopinj.
Sv. Andraž v Slov. gor. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 22. oktobra, popoldne po večernicah, v šoli dve gledališki predstavi „Sv. Cita“ in „Ljubezen Marijinega otroka “ Vsi domačini in sosedi so prav prijazno povabljeni. Ker se bo poslal čisti dobiček za vdove in sirote naših padlih vojakov, se preplačila hvaležno s-prejemajo.
S Ptuj. Crnovojnik F. Motka je nesel častniku ročno torbico v železniški voz. Ko se je vračal proti peronu, pridrvi lokomotiva in ga sune ob tla, pri čemur je prišel z levo roko pod kolesa železniškega voza. Ponesrečencu je roko popolnoma zdrobilo. Reveža so takoj spravili v tukajšnjo rezervno vojaško bolnišnico.
Ptujska gora. Tukajšnje veteransko društvo je namesto venca na grob umrle častne članice Marije Haber darovalo 20 K za uboge otroke padlih vojakov tukajšnje občine, V ta namen je društvo nabralo med pogrebci še 36,18 K. Hvala!
Makole. Naznanjam Vam izredno pretresljiv slučaj te nesrečne krvave vojske. Meseca avgusta je padel na bojišču (sanitetni oddelek) mlad mož iz tukajšnje občine Sv. Ana Martin Pušaver. Zapustil je vdovo, slabotno ženo, ter šestero malih in nepreskrbljenih otrok;, najstarejši je v 14. letu. M-ajhno posestvo, več kot preveč zadolženo. Tu pač prosimo nad vse nujno yse dotične kroge za naglo in izdatno pomoč !
Marenberg. V nedeljo, dne 22. oktobra, se vrši sestanek tukajšnje mladinske organizacije pri Sv. Janezu po dopoldanskem sv. opravilu v društveni sobi. Vabljeni ste zlasti fantje, ki še niste v vojaški službi, da pridete v velikem številu!
Celje. Vpisovanje učencev v tukajšnjo otfrtno-nadaljevalno šolo se bo vršilo v nedeljo, dne 15. o-ktobra, od 9. do 11, ure predpoldne, v Karl Traun-ovi ulici štev. 10. Redni pouk se bo pričel dne 17, t. m., ob 6. uri zvečer.
Celje. Dne 9. oktobra t. 1. se je vršil pogreb tukajšnje hišne posestnice gospe Josipine Gregl. — tukajšnji vojaški bolnišnici je umrl pešec 87. pešp. Frage Pribošek, doma iz Prevorja.
Rajhenburg. Due 3. outoora smo pokopali pri cerkvi sv. Duh n ra Gorici cerkvenega ključarja posestnika Franca Ašiča, ki je bil vedno zaveden katoličan zaradi -voje miroljubnosti in prijaznosti spoštovan od seh pr(j teljev in znancev, iskreno ljubljen od svoje rodbine Dolgoletna bolezen ga je iztrgala iz naše sredine. T«žka je bila ločitev od njegi. pa saj se vidimo zopet! Teden pozneje smo spremil* k večnemu počitku njegovo sosedo. Uršo Pavlič. Mar j mp družba je izgubila svojo dobro članico Anton jo Šuštarič z Doia. Upala je še da ozdravi, pa božja volja je bil«, da se loči iz legi sveta Tudi rožica v najlep^em cvetu pade pod smrtno k- so. V trgu je umrla Marija Sajovec,, nekdaj v zdra ih letih vneta sodelofalka pri našem izobraževalnem društvu. Svojo bolezen je več let ulano prenašala in si s tem zaslužila večno plač lo. Sveži grobovi nam resno govorijo: Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure, ne dneva.
Zadnja poročila došlo v petek dne 13. oktobra.
Majuciirejie avstrijske uradno porodilo«
Dunaj 12. oktobra.
Uradno se razglaša:
Rum unsko bojišče.
Pri prelazu V u 1 k a n so bili romunski sunki izjalovljeni.
Na ozemlju pri Braševem se je moral so-vražnik umakniti proti obmejnim prelazom. V zad-ii'ih dveh dneh je bilo tukaj, vjetih 18 častnikov, 639 moz, vpleiren 1 težki top, 5 strojnih pušk in veliko vojnega gradiva. Tudi y Jurjevskem gorovju ter ob obeh straneh zgornjega toka reke M a r o š je bil rumunski odpor zlomljen. Naše čete zasledujejo sovražnika.
Rusko bojišče.
Severno od Z o 1 o t r i n e v vzhodni Galiciji je bil ruski sunek odbit.
Italijansko bojišče.
Tudi včerajšnjega tretjega dne velikih infante-rijskih bojev na. južnem krilu primorske bojne črte so se naše čete obdržale proti sovražnemu naiva-lu. Severno od V i p a v e in južno te reke notri do kraja Lokvica so bili vsi italijanski napadi o d -
biti. Vzhodno in južno od O p a t j e g a sela je pridobil sovražnik na. prostoru. Nova vas je padla v sovražne roke. Dalje proti jugu notri do morja je vdrl opetovano v posamezne dele naše fronte, toda bil je vselej vržen nazaj. Cete iz alpskih dežel so se v tem boju vnovič odlikovale. Število vjetih l-talijanov se je zvišalo na 2700.
Na posameznih mestih koroške in tiro 1 s k e fronte so napravili slabejši sovražni oddelki brezuspešne napadalne poskuse. Ob P a s u b i j u, kjer so bile naše postojanke predvčeraj od Cosma-c ona vzete nazaj na greben R o i t e, je bilo po-dnevu in ponočt mirneje.
Balkansko bojišče.
Pri naših četah nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl, JTOIer,
pođmaršaJ.
Hajnovejše nemško uradne poročilo.
Berolin, 12. oktobra.
Francosko bojišče.
Na obeh straneh reke Somme se bitka nadaljuje.
Na celi fronti med rekama A n e r e in S o m-r.i e so razvijale artilerije veliko silo. Angleški infan-terijsld napadi severno old T hi ep vala kakor tudi iz črte L e S a r s — Gu e n d e c o u r t so bili že večinoma v našem zapornem ognju izjalovljeni. Proti večeru so napravili iz fronte 'Morval-Bou-c h a v e s n e s močne napade, ki so se nadaljevali notri do jutranjih ur. Proti postojankam pešpolka št. 68 in rezervnega pešpolka št. 76 pri Sailly se je sovražnik šestkrat navalil. Vsi sovražni napori so bili brezuspešni. Brez ostanka smo obdržali v oblasti vse postojanke.
Južno ojd Somme se je boj nadaljeval med krajema G e n e r e m o n t in C h a u 1 n e s. Opetovani francoski napadi so bili odbiti. Tovarna za sladkor v G e n e r e m o n t u, za katero sp se bili iako vroči boji, je v naši oblasti. V vasi Ablain-court se bijejo srditi boji za hiše; boji se še nadaljujejo.
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Secbnograško bojišče.
V dolini reke M a r o š se sovražnik ni mogel ustavljati obkoljevalnèmu napadu. Tudi dalje proti severu se je začel umikati. Zasledujemo ga na celi v-zhodni fronti,
II.	rumunska armada je vržena nazaj v ob-mejne postojanke. V gorskih bojih zadnjih dveh dni je bilo vjetih 18 častnikov in 639 mož, vplenjen 1 top kalibra 10 cm, 5 strojnih pušk, velike municije in pušk.
Sovražni sunki na obeh sfraneh prelaza V u 1 k a n so bili odbiti.
Balkansko bojišče.
Položaj nespremenjen.
Poleg tega se je še zavezala, da bo spremenila železniško osobje. Tudi železnice so se izročile četve-rosporazumu. Oddaja vojnega brodovja se je že pričela.
Nemški državni zbor.
M nadaljevanju seje v sredo, dne 11, oktobra, je poslanec Naumann naglašal, da je cela srednja Evropa prosta in mirna, Samo zunaj ob robovih' srednje Evrope se bije borba. Da igrišče svetovne vojske ni na nemških tleh, to je čin, proti kateremu1 so majhni vsi prepiri o načinu bojevanja. Konservativec grof W e s t a r p :	Z bolestjo nas napolnjujejo
ogromne izgube, ki jih prinaša sedanja vojska. Nihče pa noče vojske radi vojske salme. Radi želje po skorajšnjem miru se še ni govorila zadnja beseda. Govornik odločno ugovarja Scheidemannu, ki hoče, da bi Belgija in Francija ne izgubili nobenega ozemlja, Glede poostrenega podmorskega boja pravi, da je brezpogojno potreben, ako se hoče proti Angliji že kmalu doseči zmagovit mir. Socialdemokrat Haase je proti brezobzirnemu podmorskemu boju, ki bi vojsko le podaljšal in poostril. Ne preostaja drugega nego sporazum, da se narodi otmejo bližajočega se pogina., Belgija, in Srbija se morate zopet obnoviti'. Geslo za bodočnost naj ne bo:	Oboroževati se, am-
pak razoroževati! Socialdemokrat David naglaša splošno željo po miru-in pravi, /da je glede podmorskega boja treba upoštevati opravičene interese nevtralcev.
Asquith o|yojnem polož jo
Ministrski predsednik As/guith je povedal v angleški zbornici« da stane sedaj Anglijo vojska dnevno 5 milijonov frankov. O vojnem položaju je rekel, da se je nevarnost za Sueški prekop zmanjšala, odkar so bjli Turki pri Katij) tepeni. Tudi Senussi so na zahodni ogiptski fronti obsojeni v brezdelje. V Solunu so dobili aliiranci močno rusko in italijansko pomoč in začeti meseca septembra ofenzivo, da se združilo z ruskimi in rumunskimi četami na Sed-mograškem, Ofenziva je imela precejšnji uspeh. Na desnem krilu so zavzeli Angleži desni breg Strame, na levem krilu so zavzeli Rusi, Francozi in Srbi Fiorino ter stojijo le nekaj milj od Bitolja,
Ne sme se zgoditi, da bi se ta vojska končala z nečastnim Kompromisom, ki bi ne odgovarjal naši želji, da bi se končala s krparijo, ki se skriva zä takozyanim mirom. Cilji aliirancev so dobro znani.
Banjem, padli in ujeti«
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ujeto moštvo:
Macetlonsko bojišče.
_ Številni sovražni napadi ob reki C feriti so Bili izjalovljeni, Zahodno in vzhojdno od reke V a r -d a r je napravil sovražnik nekatere brezuspešne sunke.
Kako daleč še Imajo It alijam do Trsta ?
Od Nove vasi, Katero so Italijani v sredo, dne 11. oktobra, zavzeli, do Trsta, znaša zračna črta 30 km. A če se upoštevajo terenske zapreke, 'imajo še Lahi do Trsta pot, ki je dolga najmanj 50 km. Od Nove vasi do Ljubljane znaša zračna črta 85 do 90 kilometrov.
. ~ ••••<-:-v * assiste Vesti o p oseb jj miru z iu siju, •
Kolin, 12. oktobra.
„Kölnische Zeitung“ poroča iz Berolina: Vesti o domnevanem bližnjem posebej miru z Rusijo, M so se širile v nevtralnih deželah, nimajo nobene dejanske podlage.
Ultimat Grčiji’.
Atene, 11. oktobra.
Poveljnik francoskega vojnega brodovja ie poslal grški vladi ultimat, v katerem z ozirom na varnost četverosporazumovega/ vajnCga brddovjjia zahteva, da mu cčo 1. ure popoldni! (dne 11. oktobra) razim oklopne križarke „Averoff“ in linijskih križark ..Lemnos“ in „Kjlkis“ izroči celotno grško brodovje. Istotako se zahteva izročitev pirejske in lariškie železnice.
Grčija se uklonila?

Lugano, 12. oktobra.
Iz Aten se poroča: Grška vlada je na četvero-sporazumovo noto odgovorila, da je pripravljena izročiti brodovje in policijo v Pireju četverospnrazumu.
Tacer Anton, Šmarje pri Jelšah (Penza, Rusija,); Tacer Franc (Penza- Rusija); Tauc Anton, Marija. Gradec, Celje (Rusija); Tement Franc, Sv. janž na Dravskem polju (Rusija); iTieršek Jakob, desetnik, Marija Gradec, Celje (Krasnojarsk,^ Rusija);, Tihec Franc,- Ponikva (Krasnojarsk,. Rusija); Toman Janez, Slatina (Glazov, Vjatka, Rusija); Toman Rudolf, Rogatec fevak„ bolnišnica štev, 10, 'Moskva,: Rusija); Tomažič Franc, Radgona (Rusija); T;omše Pavel, Maribor (Oistopol, Rusija); Toplak Anton I, Ptuj (Almasnaja, Rusija); Trabos Janez, Svičina, (Rusija); Tra! el a Jakob, ptujska okolica (Nikolajev, Rusija); Trümer Jožef, (Rusija); (Turnšek Franc, Velika Pirešica, ranjen (evak. bolnišnica štev. 11 v. Moskvi, Rusija);
iUrek Janez, Kapele, Brežice (Rusija); Usar Avguštin, Maribbr (Tjumen, Rusija);
Vampel Franc, Maribor (Almasnaja, Rusija); Vauda Franc, desetnik, Zavrh, Ptuj (Italija); Vaupotič Jožef, Ljutomer (Rusija); Vedenik Franc, Sv, Peter, Celje (Oistopol, Rusija.); Verdelak Jernej, Tinje I (Almasnaja, Rusija); Veršee Andrej, Bizeljsko (Ru-
Is sija); Veršee Karol, Bizeljsko (Rusija); Vertič Mihael, ptujska okolica (Attmasnaja, Rusija); Veselič Janez, ptujska okolica (Oistopol, Rusija); Vodenik Janez, Konjice (Rusija); Vogrinc Jožef, Kapele, Bre-! žice (Moskva, Rusija); Vogrinc Mihael, Celje, Sv. Rupert (Rusija); Volavšek Janez, Marija-Gradec, (Rusija); Vollmaier Anton., Studenci (Novo-Nikola-jevsk); Vrančko Anton, Erežice (Rusija); Vrišer M., Frankolovo (komb. evak. bolnišnica Štev. 10, Moskva, Rusija);
Weber Janez Sv. Peter, Maribor (Penza, Rusija); Weber Ljudovik (Rusija); Weiss Jožef (Krasnojarsk, Rusija) ; Weissenstein Maks, ^ poddesetnik, Ptuj (Rovnoje, Samara, Rusija); Windiš Franc, desetnik, Spodnja Poljskava (Penza, Rusija); Winter Alfred (Moskva,, Rusija); Wippel Janez (Rusija); Wolf Friderik (Penza, Rusija);
Zager Janez, narednik, Podsreda (Krasno-U-fimsk, Rusija); Zager Janez, Luče (Rusija); Žago-
eiénik Filip, Sv. Peter v Sav. dol. (Serdobsk, Saratov) ; Zakšek Franc, poddesetnik, Brežice (rez. evale, bolnišnica štev. 28, Vladimir, Rusija); Zechner Anton (evak. bolnišnica štev. 8, Moskva., Rusija); Fr. Žmavc, pfhrška okolica (Rusija); Žmavc Franc, Bobna (Almasnaja, Rusija); Žnuderl Janez, Jarenina, (Ponzo, Rusija); Zupan Janez, Trbovlje (Rusija); Zupanc Mihael, öetovodja, Teharje (Penza, Rusija); Zupanič Mihael, Hajdin (evak. bolnišnica štev, 27, Vladimir. Rusija); Žuran Jožef, Ptuj (Penza, Rusija); Žvab Anton (Rusija).
Pešpolk štev. 87:
Padlo moštvo:
Bezjak Jožef, 87. pešpolk, Ptuj.
Pešpolk štev. 47:
Ujeti častniki:
Brezigar Srečko, poročnik, (Bjelgorod, Kursk, Rusija).
Kasni:
Ujeti častniki:
Ermenc Jožef, enoletni prostovoljec-narednik, Bočna (Rusija).
Padlo moštvo:
Domajnko Jožef, desetnik, Ljutomer, 37. domobranski pešpolk.
Kazni:
Padlo moštvo:
Bračič Franc, pešec, Ptuj;
Cagran Jožef, pešec, Ljutomer,
Galler Jožef, pešec, Maribor;
Jesenšek Franc, pešec, Trbovlje;
Kolar Janez, nadomestni rezervist, Remšnik: Koren Leopold, pešec, Sv. Stefan, Celje; Kokošinek Janez, ognjičar, Slovenj gradeč ; Lorger Lovro, Četovodja, Dramlje, Celje; Marošek F., štabni narednik, Sloven j gradeč; Mihelin Alojzij, podloveo, Bizeljsko;
Merc Janez, pešec, Ptuj;
Nakor Valentin, pešec, Ribnica;
Plahuta Franc, poddesetnik, Celje;
Plevnik Janez, pešec, Slovienjgradeo ;
Roglšek Martin, pešec, Slovenj gradeč ;
Štruc Peter, pešec, Slovenjgradec;
Spanzl Frane, pešec, Slovenjgradec ;
Sohar Franc, pešeo, Slovenjgradec;
Simčič Peter, Pešec:
KNJIŽEVNE NOVOSTI.
Najprimernejša knjiga za vojake. Z dovoljen Jem preč. kn.-šk, lavantinskega ordinariata, so izšli 5,NedeljsM evangeliji s kratko naobračbo zlasti v ko rist krščanskim vojakom.“ Knjiga vsebuje evangeli je vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta, povri pa še kratko razlago in naobračbo za vojaške raz mere. Vojak, M se ne more udeleževati redne službe božje- naj seže z veseljem po tej knjižici, ki mu bc milo nadomestilo za nedeljsko prerojenje v domačiji in blago hladilo za upa, poguma in tolažbe potrebno Bušo. Knjiga obsega v mali žepni obliki 93 strani in stane 25 vin. Vojaki jo dobijo, če to želijo, tudi zastonj. Naslov za naročila je: Knezoškofijska pisarna v Mariboru. — Ravnotam se dobi tudi knjiga v uem-škem jeziku iste vsebine, katero je spisal profesor Br glavič, ivomad stane 30 vin. Tudi nemško knjigo dobijo vojaki zastonj.
Sprejme ge takoj učenec pri g. Puhek medičar, Maribor. 642
Pristno laneno olje in firnež iz lanenega olja kupnje od 1 kg nar prej vsako množino za ceno 8 K Ì kg. H, Billerbeck, Maribor, Gosposka ul. 19.	685
HBIIBII)
Deklica, šole prosta, od poštenih staršev, se vzame k enemu otroku. Več se izve pri gospej Krošl, v Koroški ulici št. 81. Maribor, vrata 5.	528
Učenec
Močnega učenca sprejme mizarski , mojster v Kaiserjevi ulici št. 18. I Maribor.
! füs salala ff, itmtt \ isttf, mMi k §pfM sl p Rdi mm,
1 Tedi sa »hrska. - Kss&. earffe
} jswtoj. - irsssefed 28—tt
Gospodična vešča slov., hrvaškega in nemškega jezika, izprašana učiteljica za meščanske šole, vešča trgovske korespondencije in knjigovodstva, išče primerne službe. Dopisi A. P. Lenangasse 20, Maribor.	505
■{ M&Lsi ■ Priste* srsferna ? ùngimi «maga I 'vritiajsfcft asa I SnJSfcs aäteats f rero&ri pr etera 1 Sraä*rsK> verige®

e r— K M'— S SB-— S S--K S'— K 8-—
'večtetee j&matra.
j Masi. DMfnew
' lWd.Fiiriitoi
In
Uqtùa sil
s sra&ca.
(uharica, vajena vsacega dela, ki e že 10 let služila v župnišču, išče zopet službe v kakšnem župnišču. Naslov: Alojzija Weinhardt. Dobrna pri Celju.
Ewpifem
kože ove, koz, rumen čebelni vosek, suhe gobe in svinjske kože po najviših cenah T. Braun, Maribor, Koroška cesta 13.	666 |
,Slovenski Gospodar* in .Straža1
se prodajata ? naslednjih, prodajalnah in tobakarnah:
i
V Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik Tegetthoffova ulica.
Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). »	v Gosposki ul (nasproti	hotelu
nadvojvoda Ivan).
Trafika	v Grajski ulici.
»	g. Coretti, Grajski trg	7,
»	v Tegetthoffovi ulici	(g,	Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika g. Handl v Tegetthoffovi ulici, » Žifko, Melje.
Trgovina g Korenta, Klostergasse (baraka.)
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag daienski cerkvi)
Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek
Celie :
Papirna, trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu Knjigarna gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl Veiikovšks ceste 5.
Sv. Duh-Lože:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Doble pri Pianini:
Trgovina g. Amalije Trža n
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Go-nJa Radgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
Gradec:
Zeitungsstand A Klöckl, Jakominiplatz.
GuitanJ (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brunduia
Št. Ili v Slov. gor. :
Organist g. Anton Rozman (stara šola).
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Jurkiošter
Organist g. M. Hvalec.
Sv. Jurii ob iui. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Kozje:
Trgovina gospoda D raško vuča
Sv. Lenart v Slov. gor
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič
Luže v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman
Muta:
Trgovina gosp. Miloš Oset
Novacerkev pri Celju;
Trgovina Marije F. Okrožnik.
Petrinja: (Hrvatsko).
Gosp. Stepan Škrlec.
Ptals
Papirna trgovina g. J. N. PeteršB
Podlehnik pri Ptuju =
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
Ruše pri Maribora:
Organist g. Ivan Nep. Slaček.
¥ Slov. Hitrici :
Prodajalna g. Roze Piči
Slov. Gradec »
Trgovina g Bastjančič
Stari trg pri Slov. Gradcu:
Gosp. Ignac Uršič.
Strideva (Prekmursko: :
Gosp. Peter Kovačič.
Šmartin na Pohorju :
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj :
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gor
Trgovina g. Terezije Cauš
Sv. Tomaž pri Ormožu
Trgovina g. J. Kegel.
Sv. Vid pri Ptuju «
Mostninar g. Anton Kmetec.
Veržej :
Trgovina gosp Marije Kološa.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik
Žetale :
Trgovina gosp. Mat, Beriisg.
« ;
'Slovenski Gospodar“
izhaja vsak četrtek in stane za celo w	'««s ws?j*	jet0 4 k, za pol leta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najiožje pošHja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ništvo „Slov. Gospodarja11, Maribor.
izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2‘50. Naslov za pošiijatev naročnine : Upiravništvo lista „Straža11, Maribor.
Kdor še n naroben na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše fiate vojakom na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kuftca, inserirai v »Slov. Gosp.« in »Straži«,


Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Edina štaferska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
FRANC
• ••
• • e
CEL]E
Graška cesia
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in okvirjev m podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah lis »lavbaSk
Najsolidnejša in točna postrežba.
Ivan Ravnikar
in trgovina špecerijskega, kolonijah MA
nega blaga barv in zaloga mine-	«
rahlih voda	UKIIJdÌNU !
CELJE — Graška cesta štev, 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
Preselitev.
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svoj fotografični zavod iz hiše št 15 Tržaška cesta Maribor v lastno hišo štev. 28, Tržaška cesta nasproti deželni bolnišnici. Se priporočam za obilen obisk.
eu	Adolf Skulek, fotograf.
O-obe. s"jg^§gJ	J&m obe.
Kupim
vsako množino l@oo p^sulsnih gob (glo-
banj) po najvišji dnevni ceni V prvi vrsti kr&vše ali prave globanje, potem posuSOnO torke, brezovke, žemljariee, jelenovke, bodièarice ali pomene ježovke, medvedove tace, laške lesièke, navadne rumene (žolte) lesièke, sivke, pečenice, golobarke, štorovke Ltd. sploh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi s® zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob“ v Konjicah št 62, Štajersko. — P. S. Pridem aa zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in rgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst. s70
Obala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla
Ure! Ure!
¥ veliki izbiri In p§ nizkih cenili.
Srebrne ure zp fante od 7 E
Srebrne ore damske od 8 K
Srebrne verižice od Ki 40
Sreb. verižice damske K S 60
Zlate damske are od 26 E
Za vsako uro se jamči!
Preoizijeke ure, SchafhauBSB, Seaith, Omega, Eterne
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila \ Mariboru zopet na razpolago Prošnje in Potrdila za klanje telet in mlade živine
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.
panie gyre!
urar, zlatomer in očalar,
TegetMva cesta 39. Pni arar tli glav. kolodvora.
Altarno sliko ali eno cerkev brezplačno
(le za povrnitev režijskih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pro umeni crkveni« Praga-Vinògradi, Krameriova 10. Češka.
Kdor hote jabolka
dobro prodati, vpraša naj pri Jos. Šerec Maribor, Tegetthoff strasse, trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki.
■%®*««®®** sesa« llSfllStftlftfi lü IIIIISihAlliQ«
• V
trgovina s papirjem, pisalnim! in risalnimi potrebščinami n& debelo in drobno, priporoča : trgovcem m preprodajalcem velikansko iz bero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Za ssstilnitaris:
Papirnate servi j e te vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
«ÌTO*«rói
Spodnješta]. ljudska posojilnica v Mariboru
reg, zad, z neom. zav.
IMfo* j» «■» S1 ga arlrtt/fB-ž® M	od vsakega » »a obrestnjejo. navadne pe 4V«%i preti trimesečni odpovedi po A1/,8/»- Obresti se pripisujejo h kaeitsls
alUlIttff ¥ tuyic J, jaaa&sja in.l. julij* vsakega let». Hranilne knjižice se qpnjuu$> kat getov denar, ne da bi se njib obrestovsaje ta« prekinilo.
Za nalaganje po poit- tt pošta« knatlfne yoleiafeo (9".07B} ü -folaga. Beata! davek plača g«#š#§siM aama.
Posojila sc dafajo
prona»« posejtfaic* creje trot root. se-vsahtl «torli streikst. aiÉjgr s* precegate f
pa s ■» vfcnjifls» ssìoè. &$	m .
mi «stav® vrodaostaiii papaje*	?
Uradne u ré M ^ *8,trt*
in SspMsja donar
«torli streikst, s3g(g ne precegaio ? tana- ftpiffij* sa vfcsjiSba «eia pesdKfet«®-9, i* li.;®'© đopolđa* i* y*ak* «tMi ® & M
mm I* awofik lintel Ai kette.
kmmR gsuatiU, ? nnfaft arate se sprejem
Pojasnila se dafajo	L»;
ma IspoldE® sr- ù& “j. do i. ore popoldne
Ima ‘tiđ:: äs	đomafie .traniln« nabiralnike.
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolu.© cerkvijo,;
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
__	rastrellami »druge z ì®®bi, savezo»
Ofer®slul® hrsisita m
411
od dneva vloga do dneva vzeli ga.
Rentni davek plača posojilnica sam
Dale posojila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koieke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne
Posojilnica daje tudi domače hranilnike.1
1
m
g lastni hiši (Hetei jšrj bgjem volu* ) v Celju, Graška cesta 9, !.. wad»tr.
HaiaMi iS

®#k ««kara« rv, Siril» v Marita«.
•«garorai aredalk:	Stapam.