;......■ " - % -' r ■ m Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavce? v Ameriki- the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BABCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 120. — ŠTEV. 120. TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 22, 1929. — SREDA, 22. MAJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVTL Kitajski nacijonalisti proti maršalu Fengu. 'KRŠČANSKI' GENERAL IMA BAJE 'KONFERENCA NA RAZPOLAGO 200,000 MOŽ Tri nankinske armade prodirajo proti Severu v na-di, da porazijo maršala Fenga, katerim ima baje na razpolago nad dvestotisoč mož ter je iz-borno pripravljen na odpor. — V Kantonu se še vedno vrše vroči boji. — Bojne ladje zasidrane pred tujezemski koncesijami. NANKING, Kitajska, 21. maja. — Ogromne množine nacijonalističnih vojakov so začele podirati proti Severu. — Splošen položaj na Kitajskem ni bil izza sklenitve miru s Severom še nikdar tako resen kot je sedaj. Med generalom Kaj Sekom in takozvanim "krščanskim" generalom Fengom sicer še ni prišlo do sovražnosti, toda izbruhnejo lahko vsak hip. Proti Severu prodirajo nacijonalistične armade. Feng ima na razpolago dvestotisoč vojakov, ki so dobro založeni z vsem potrebnim, ter bo nudil odločen upor. I 20,000 nacijonalistov prodira ob Pukow-Tien-sin železniško križišče. KANTON, Kitajska, 21. maja — Angleški mornarji so se danes izkrcali s kanonskih čolnov ter začeli utrjevati angleško koncesijo. Vsi mostovi in vsa vrata so zaprta. Pred koncesijo so zasidrane tri angleške, dve japonski in dve francoski križarki. Ameriška bojna ladja "Tulsa" je odplula iz Honkonga. Centralna banka je poslala zastran varnost dva milijona mehiških srebrnih dolarjev v Hongkong. SANGHAJ, Kitajska, 21. maja. — Položaj v Kantonu je jako zapleten. Včeraj je bilo sporočeno, da se nahaja mesto že v rokah Kvangsi čet, do-čim pravijo današnja poročila, da so se vstaši umaknili ter da nacijonalistične čete zopet kontrolirajo mesto. < MALE ANTANTE Članice Male antante se zavzemajo za priznanje sovjetske Rusije. — Na dnevnem redu bo tudi razmerje napram Ligi narodov. PREDSEDNIK IMENOVAL ODBOR KI BO PREISKAL PR0HIBICIJO Skoro vsi odborniki so suhači po prepričanju. — Seznam članov jako ugaja senatorju Borahu. Modifikacijske sile so odobrile načrt z gctovimi reservacijami. — Vse za izvedenje postave. PRAGA. Č ehosl o vaška, 21. maja. — Včeraj je bila v Beogradu otvorjtna konferenca zastopnikov Male antante. Iz vseli evropskih držav so prišli opazovalci na konferenco, ki bo razpravljala o problemih, tikajočih se indirektuo druprih sil. Xa prvem mestu razprav bo stalo vprašanje narodnostnih manjšin. Domneva rse, da »c bo Mala antanta bavlia s tem vprašanjem na svoj lasten način in da bo odklonila predlog1 Lige, ker bi bila ■i tem ogrožena varnost trianon-ske mirovne pogodbe. Jugoslavija, koje zunanji minister se zavzema za obnovijen je di-F>la zrli nanj kot da dela vaje. Aeroplan je pričel hitro padati. Pred no je udaril ob tla, je postalo oči vidno, da vprizarja pilot naravnost nadčloveške napore, da naravna svoj stroj. Trenutek pozneje pa se je zgodila nesreča. Aeroplan je udaril ob tla z nosom naprej in motor je bil takoj zakopan par čevljev vzemljo. Oba moža sta bila še živa, ko so dospeli ljudje na pozorišče nesreče. Argles je umrl kmalu nato, ko so ga prevedli v bolnico in .prilike Ilar- 1200 hiš zgorelo MEXICO CITY. Mehika. 21. maja. — Kot znano, j^ prejšnji . . . 3i --i - \ rLSa so baje zelo majhne, minister Calles odložil svo^ urad kot vojni minister ter je odšel na oddih na Pacifično obal. Oficijel-no je bilo javljeno, tla je njegov naslednik kot vojni minister general Joaltiin A m ara. TOKIO, Japonsko, 21. maja — Danes je zgorelo dvanajst slo hiš. ki so predstavljale skoro celo mesto Funateu, v bližini japonskih Alp. WASHINGTON. D. C., 21. maja. — Iz verjet nega vira se je i likaj izvedelo, da simpatizira večina nemških nadškofov s predlogom nadškofa Flo resa, naj prične cerkev z mirovnimi pogajanji ter naj se pobota iz mehiško vlado. Apostolski delegat v Združenih državah je izjavil, da bo poslal vse odgovore mehiških škofov v R;m. Papeža -so naprosili za navodila, ki bodo omogočila katoliškim avtoritetam. «da sporoče mehiški 1 vladi svojo voljo do razprav. Argles, ki je bil star pet in trideset let. je bil rojen v Oklahoma. Razstava na Španskem. V Barceloni je včeraj o tvoril kralj formalno razstavo poljedelskih in 'industrijalnih predmetov. Danes se je pričela vojaška ofenziva proti vstašem v zapadnih in centralnih državah. Sedem tisoč kavaleristov je h']o koncentriranih v Guadalajuri. l5e-vet uglednih prebivalcev Gua ia-lajare je bilo dane,s aretiranih pod obdolžbo, da so ©omagali vstašem. NEMŠKE REPARACIJE SO BILE ZNIŽANE ZA DESET ODSTOTKOV Ameriška vlada je dovolila malenkostno znižanje. Vedno več je prilik, da bo dosežen sporazum glede reparacij — Owen Young se je zopet privatno posvetoval z nemškim delegatom Schachtom. PARIZ, Francija, 2 1. maja. — Sedaj je ameriška vlada posegla v vprašanje reparacij, in vsa zadeva je dobila povsem drugačno lice. Včeraj je bil predložen posebnemu komiteju predlog predsednika Hooverja. Odborniki so ga sprejeli z raznimi občutki. Neki delegat je baje rekel, da je skrčenje, katero ponujajo Združene države, podobno napitnini, ki jo da gost natakarju. V splošnem pa so bili delegati mnenja, da so stepila pogajanja v nov stadij, ko so pokazale Združene države voljo, da privolijo v skrčenje. Tajnik ameriškega poslaništva Edwin Wilson je priš.-l pred komite j, ki zboruje pod prt-'.sod-stoni italijanskega delegata tnr prečita! poslanico. Young je dobil dovoljenje, da privoli v deset-odstotno skrčenje za letna plačila, ki jih dobiva Amerika za stroške okupacije. Predstavi tel j Belgije .se je branil udeležiti nadaljnih pogajanj, če ne bo dobila njegova dežela zahtevane vsote. V splošnem pa so se izboljšale prilike, da bo reparaeijska komisija uspešno zaključila svoje delo. Načelnik ameriške delegacije Owen Young. je imel danes privatno konferenco z načelnikom nemške delegacije dr. Schachtom. Novi uradni tremin Machada. PAPEŽ IZVEN VATIKANA Papež se bo udeležil procesije n a praznik sv. Resnega Telesa na trgu sv. Petra. — Baldahin, pod katerim bo hodil, bodo nosili odlični -»re-la ti. IIA VAX A. Kuba. 21. majft. — General Maehado je danes nastopil svoj drugi termin kot predsednik Kube. Po prisegi je izdal manifest, v katerem je očrtal svoj program s tremi besedami: Voda, ceste, šole! Njegov sedanji termin bo potekel po ŠiKtiit letih, nakar ga je mogoče podaljšati za nadaljno leto s pomočjo ustavnega amend-menta. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEf JI SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI. liOI. Italija, 21. maja. — List 'Piccolo" je danes sporočil, da bo »rišel papež Pij .prvikrat peš iz Vatikana dne 30. maja. ko bo proslavljen praznik sv. Reanjega Te-esa. I ."deleži! se .bo procesije in naše v cerkvi sv. Petra. "Picollo" poroča, da je b.'l toza-levni sklep storjen včeraj in da nato razpravljali o tem v vatikanskih krogih. Papež se bo udeležil maše, katero bo bral kardinal Merrv del Val, dekan bazilike. Papež bo obhajan v kapeli Zakramentov. nakar bo vodil evha-."istično procesijo iz kapele Pieta ;kozi Leonova vrata na trg sv. Petra. Hodil bo peš pod velikim bal-dah inom, katerega bodo nosili razni odlični prelati. Prvikrat izza leta 1870 se bo ugodilo, da bo papež na trgu sv. Petra. Xikakega pompa ne bo kot ob drugih podobnih prilikah. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. ▼ Jugoslavijo 500 1,000 2,500 5,000 10,000 $ 9.30 % 18.40 $ 45.75 $ 90.50 $180.00 Lir 100 " 200 " 500 600 " 1000 t Italijo $ 9.7» $11.30 $16.80 $27.40 $54.2« Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v sta-em kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na S%. Pristojbina maia sedaj za izplačila do $30. — 60c; ■a $50 — $1; *a $100 — $2; sa $200 — $4; *a $300 — $«. Za izplačilo vetjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljie pogoje. Pri velikih t,.^ rilih priporočamo, da se poprej i nam >p ◦razumet« glede načina nakssfltt. izplačila po poŠti so redno izvršena v dvkh do trem tedni« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK ! «2 COBTLANDT STREET, NEW TOB& N. 1 I TtUphonšt Barclay 0380 M _ HŠ .... ^ _________________________ ___ GLAS NAHODA, 22. MAJA 1929 GLAS NARODA (SLOVENE DA1LYJ Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sekaer, President Louia Benedik, Treasurer Place of bixsinetui of the corporation and addressee of above officer«: 12 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. O L A 3 NARODA" (Voiee of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. fSa celo lete velja list za Ameriko •r Kanado______________$6.00 Za pol leta ______________________$3.00 ta četrt leta____________%1.00 Za New York ta celo leto —$7.00 Za pol leta........................$3.50 Za inotemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol Uta_____________$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 'Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzem&i nedelj t n praznikov. Dopisi brez podpiaa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tndi prejinjo bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ "GLA8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telephone: Barclay 6189._ hmmscs —-t— ...... m « .i ■ ...---— - - ■- ■ ■ mm ZMOTNO POROČILO Ljubljanski "Slovene«-" je objavil dne 2G. aprila iior< i Ji». ki pa mi v današnji številki ponatiskujemo, temelji litite ali nehote na napačnih podatkih ter je na i. - >lieim modrostim", ki so jih bila pred par leti polna takozvana glasila katoliških Slovencev. \ep«nn'-enosti in zlolmo zavijanje — to je bilo še vedno orožje, ki so >e ga posluževali proti nam naši nasprotniki. Dopisnik g«»vori najprej o janieevini petdesetih dolarjev, ki je baje potrebna za vstop v Ameriko. < e je bilo treba samo petdeset dolarjev, jih je rojak \ ehovee imel, kajti skoro dvakrat toliko je dobil iz New Torka in iz < 'hieage. V ilrugem delu poročila |>a že pravi elankar, da znaša kavejja ( bond ) petsto dolarjev ter da se je zavzel za Ve-!iov«-a njegov rojak duhovnik (Jnidovee ter mu takoj pri. s k< »ei 1 na pomor s .+"25. Nadalje j<- p»spi»d velikodušno obljubil žrtvovati š« aadaljnih petdeset dolarjev, vsled česar naj bi dobil gospod < iiiidovee ši* devet velikodušnih posnemovalcev, ki bi zbrali petsto dolarjev. Resniei na ljubo naj bo povedano, da znašajo stroški /;< bond okrog sto dolarjev in da se bo gospodu Giiidoveu najbrž kmalu posreeilo dobiti samo še enega posnemovalca Toliko v splošnem. Sedaj pa še posebej, kar se "Glass Naroda " tiee. "Obrnil se je (Vehovee namreč) na različne strani zl podporo" je rečeno v članku,'" med drugim tudi na uredništvo "to\ in 23 1 liberalcev. Socijalisti so od volitev v 1. 1921 napredovali za 150,000 glasov. dočim so katoliki in liberalci znatno nazadovali. Večine ni imel nihče, nove volitve pa tudi ne bi prinesle bistvene izpre-membe. Tako pač ni kazalo drugače, kot da ise je — hočeš nočeš — moralo poskusiti z vsem neljubimi koalicijami. Po tedne in tedne trajajočih pogajanjih, ko je Belgija že zaslovela 'kot "dežela, kjer nihče ne more sestaviti vlade", je vendarle prišlo do sporazuma med «ocija'listi in h /im delom klerikalne stranke, tako zvanimi kr-ščanskimi demokrati, ki predstavljajo ,po večini flamske katoliške delavce in kmečke -->'k)je. Vladi jt načeloval vicomte Poai'llet. a njegovi glavni sot rudnik je bil Emil Vandervelde, šef belgijske delavske stranke in eden najuglednejših voditeljev soeijaiistične inter-nacijonale. Demokratska vlada, ki so jo v nekaterih važnih trenutkih podprli tudi desničarski katoliki, je poskušala ustaviti nazadovanje > vrednosti belgijskega denarja in zvesti široko zasnovan načrt stabilizacije franka. Njena akcija pa ie je iz raznih razlogov, med ka-erimi ni bil najnepomembnejši adpor in celos ovražnost domačih finančnih in gospodarskih krogov, .jopolnoiua izjalovila. Belgijski frank se je istočasno s francoskim ^ orjaškimi koraki bližal brezdnu. V tem usodnem trenutku so se vse tri glavne belgijske stranke jokazaie požrtvovalnost in patriotizem, ki mu je 'kmalu nato sle-lila tudi Poincarejeva Francija in ki bi bil priporočljiv mnogim Irugim državam. V maju leta 1926 se je sestavila pod predsedstvom Jasrparje-vim ve'lika vlada narodnega edin-;tva. v kateri so sodelovali najboljši možje iz soeijaiistične, ii-»eralne in klerikalne stranke. Krščanski demokrati sicer niso ime-.i nobenega ministra, vendar so vlado .podpirali s svopiui glasovi. Nova vlada se je s skrajno energijo lotila reševanja do temelja zavoženih financ. 'Naložila je poldrugo milijardo novih davkov. Leteči dolg se je 'konsolidiral brez velikih potresljajev. Končno se je izvedela tudi monetarna reforma, ustvarila se je nova denarna enota "belga" in frank se je stabiliziral na sedmini predvojne zlate vrednosti. Po {začetnih težavah, ki ne rzbežno slede tako globokim operacijam, si je belgijsko državno in narodno gospodarstvo opomoglo in dežela je dosegla novo blagostanje. Ko je vlada narodne edinosti izvršila svojo glavno nalogo, so se socijalisti umaknili v opozicijo, želeč si utrditi nekoliko omajne pozicije med volilstvom in ker niso mogli iz vq je vat i šestmesečnega vojaškega^ službenega roka. Tako se je v novembru 1926 osnovala libera Ino-katoliška vlada, ki ji je tla 1 je načeloval Jaspar. Tej vladi se je po dolgi in jako težavni borbi posrečilo izvesti vo- Imel je hrbtobol in nered-nosti ledvic. '•Xuga-Tone je ojačal moj križ in ledvice." piše Mr. John E. Fairohild. Allen town. Pa., "'in jaz se počutim za deset let miajšega, kot sem se pred no sem začel uživati Nuga-Tone. Moj hrbet me je tako birfel. da sem komaj ležal. Sedaj mi je ozdravel in ledvice so v redu ter lahko delam, in se ne utrudim tako hitro." Možje in žene. ki so bolehni in oslabljeni, ali trpe na nerednostih želodca, ledvic in mehurja: imajo slab apetit, revmatične bolečine, hrbtobol. pline v želodcu, neprebavnast, bel jezik, slabo sapo in nimajo mirnegn počitka po noči, bi morali jemati Nuga-Tone. V par dneh bodete občutili čudovit6 spremembo — postali bodete xdravejgi in močnejši. VI lahko kupite Nuga-Tone v vsaki trgovini s zdravili. Ako bi ga vaS trgovec ne Imel v zalogi, recite mu, da ga za vas naroči od zalagatelja z zdravili. jaško reformo. Po novem milič-lein zakonu znaša -službena do->a v vrkle do-celotne rešitve jezrkov-lega vprašanja, ki je za Belgijo n celo za njen r»btstoj kot celote lajtezji, a obenem najnujnejše re-iitve čakajoči problem. Režim, ki zide iz novih volitev, se bo mo--al v prvi vrsti baviti z njim. Poslanska zbornica se je kojič-aoveljavrfo racsšla 30. aprila, se-iat pa dovrši dHo vkratkem. Vo-'itve so razpisane za dan 2»>. maja. NEVERJETEN SADIZEM FRANC. VOJAŠKEGA ZDRAVNIKA Vsa Francija je pod vri>om sen-zacijonaTne ai'ere. Tr dni je bil iretiran šef-zdravnik vojaške bolnice v fhalonu Jr. Leon, obtožen zlorabe zdravniškega poklica. Mož je brez povoda riskiral najtežje >peraeije in se naslajal na mukali nesrečnih pacijentov, ki jih je večinoma operiral brez narkoze. Več let je mučiil bolnike in okoli 40 jih je spravil na oni svet, mnogi so pa ostali za vse življenje poli a bi jen i. Zdravnik ni prej miroval, da je smel operirati brez asistence in zato ni čuda. da mu niso prišli na sled. Uslužbenci vojaške bolnice so sicer slišali stokanje in javkanje nesrečnih bolnikov. ki so se zvijali v silnih bolečinah i>od zdravnikovim nožem, toda ovadFli ga niso, ker so ^ ga preveč hali. Morda bi pobesneli človek še dolgo mučil nedolžne žrtve, da ga ni nedavno ovadil vojnemu ministru poročil iod pogojem, da položi jam če vino v znesku 50 dolarjev. Ker Vehovee ni razpolagal s toliko vsoto, je moral ostari v Nnevo Laredo v Meksiki. kjer čaka že nad dva meseca brez dela in sredstev. Obrnil se je na različne -strani za podporo, med drugkn tudi na uredništvo "Olasa Naroda", odkoder mu je bila sicer obljubljena pomoč, toda prejel ni ničesar. Drugi narodi v takem slučaju pomagajo svojim rojakom. Vehovee pa je ostal brez vsega >re-di neznane tujine. Nesrečni Vehovee se je nato zatekel pismeno na svojega rojaka, duhovnika Albina Ghvidovca v C lev eland m, naj mu pomaga. Gosp. Gnidovec j-t nato objavil v "Ameriški Domovini" obupno pismo Vehovčcvo in poziv vsem ameriškim Slovencem naj priskočijo na pomoč rojaku, ki je v veliki stiski. Zu ztrled je posla! g. Gnidovec Vehovcu nemudoma 2T> dolarjev in izjavlja, da je pripravljtn žrtvovati še na-d&ljuih 50 dolarjev kot prispevek k zahtevani kavciji k: znaša 500 dolarjev. F pati je, da se bo našlo še devet velikodušnih posnemai-cev g. Gnidovca, ki bodo oim.so-'•ili Whoven prestop ameriških d r/.„ v. \ pisimi, ki ga je Vehovee naslovil na gosp. ot. Vsak si je prihranil za veliko noč kak boljši prigrizek, ki ga bo brezskrbno zaužil, čeprav je še tako siromašen. Jaz pa >ern tu sam. brez znancev, brez človeka, ki l»i mi bil vsaj nekoliko v tolažbo*'. V ■svojem težkem položaju se j. nameraval vrniti Vehovee nazaj v .Monterey, kar bi mašilo 250 km peš-hoje. toda nekdo mu je povedal, da v Monterey ni dobiti nikakega dela. Tako čaka na meji Združenih držav, da mu pošljejo usmiljeni rojaki kako pomoč. Iskanje moštva izgubljene Italie. 24. maja poteče leto dni odkar je italijanski general Nobile s pol-togim vodljivim zrakoplovom preletel severni tečaj in vrgel nanj papežev križ in italijansko zastavo. V tistih trenutkih je gramofon igral fašistično "Giovinezzo" ai posadka je izpraznila steklenico šampanjca. Kmalu potem je zabredel zrakoplov v vihar, ki mu ni bil k(*-. Zračni kolos se je majal sem in tja dokler ni slednjič zadel ob leden vršeč, da mu je odletela gondola. Nobile je z nekaj tovariši treščil na ledenik, trup zrakoplova pa se je odtrgal in letel dalje. Nobilovi tovariši pripovedujejo, da >n v daljavi videli plamen in dim. iz česar se lahko sklepa, da je zrakoplov zgorel. Toda sigurnosti vendarle ni; nihče danes ne ve, kakšna usoda je doletela sedmorico, ki .jo je odnesel halon s seboj. Polo m Xobilove ekspedieije je napravil v Italiji porazen vtis. Že tekom reševalnih del za živeče preostale Xobilove tovariše se je izrazila domneva, da sedmorica, ki jo je odnesel balon s seboj, morda le ni postala žrtev katastrofe, ampak da se je znabiti rešila in blodi ter išče rešitve. To je bila vodilna misel, ki je sprožila akcijo za novo e kape die i jo, ki je v soboto 30. aprila, odrinila iz Milana na dalelvi sever, da pod vodstvom inženirja Albertinija poišče morebitne ostanke Xobilove-ga zrakoplova in reši posadko, če je kje še živa. Misel je seveda zelo drzna, toda morda se le izkaže, da ni brez podlage. Saj je znano, da je usoda človeških bitij v arktičnem ozemlju zelo Čudna. Ljudje, ki so jih imeli že za iz-♦rinole, so se pojavili kakor bi vstali od mrtvih. Prebili sp na skrajnem severu mesece in mesece spali v vrečah iz kožuhovine. živeli od lova na bele medvede in se pretolkli zopet do človeških bivališč. kjer so z grozo pripovedovali, 'kako so si rešili življenje. Albertinijeva ekspedicija bo raziskovola ozemlje od Severnega rta naprej in bo posvetila posebno pozornost okolici rta Leigha Smitha, kjer so se lani odigravali pretresljivi prizori. V?.e majhne otoke in otočiče, ki efcsi- |stirajo v tem področju, bo inženir i prepotoval, da ugotovi, če n • živi i kje ta ali ona žrtev katastrofe Dokler poj de. bo Albertini r:u-j iskoval Teren - kitoloveem "ll- i-' menom": preplul bo Hinlopendco i ožino, raziskal "Whalemberski zn-! liv in prepotoval Severovzho luc zemljo s p>i in sanmi. V teh kraljih s<> namreč Italijani ostav!!: i < | kaj živilskih |>osTaj. ki na i b. v J skrajni >ili ponesrečence rešile i pogina. Albertini bo i.-.kal sedmorico na la način, da bo spušča! v zrak ra-| kete in <1 i m ter dajal znake s >i-; reno in streli. Pokrajino bo opa-| zoval skozi poseben daljnogled, ki 1 omogoča razgled na velike distance. Pot mu bodo kazali najboljš zemljevidi angleške admiralitete. švedske specijalke in vodiči. ZA 40 MILIJONOV PONAREJE NIH BANKOVCEV NA LETO X; nedavni konferenci o zatret ju ponarejevanja denarja v Ženevi se je ugotovilo, da se vsak« leto 'Zapleni na celem svetu z? vrednost 40 milijonov ponarejenih bankovcev, pa še več je iz delanih in ■zaplenjenih. Od leta 1924 do 1927 je bilo v 2 državah konfisciranih nad slo milijonov ponarejenih bankovcev. Konven cija. o kateri so se strokovnjak v Ženevi posvetovali, stremi z; tem. da bi se v Vseh deželah ,po enotila procedura za naglo razkri vanje ponarejevalcev denarja. KONEC AVSTRALSKIH ZVE RI V 20 LETIH. zahtevajo, naj oblasti eksempla-rično kaznujejo tudi vse one. ki so vedeli, da dr. Leon muči bolnike, pa ga niso ovadili. Zdi se, da dr. Leon ni pri zdravi pameti, ker je brl pred leti v umobolniei. Odbor za javna dela je pripo ročil avstralskemu parlamentu da naj v Canberreu. novem gla\ nem mestni Avstralije, zgradi ana tomični muzej, v katerem se ume stijo zbirke avstralske favne, k jih je daroval leta 1923 profesoi Mackenzie. Odbor nagiaša v svoji vlogi, da so avstralske zver' obsojene na smrt. ki jih doleti te kom 20 let, ako se ne bo uradnim potom ničesar storilo v njihovo varstvo. Tz tega povoda treba tudi po spešiti študij favne, dokler so št žive posamezne njene vnste. SLUŽBO OSKRBNIKA se dobi v SLOVENSKEM DOM F (American! Slovenian Auditorium) 253 Irving Ave., Brooklyn, X'. Y. Dobra plava. — Za natančna pojasnila se vpraša pri odbornikih. (3x 22—24) - Iz Ohieage mi nekdo poroča, da prav dobro ve, kdo mi je pisal .zadnje pismo ter se jKHlpisa"! z imenom "Marjanea". Dopisnik, oziroma dopisnica se moti. Takih "Marjane" je vse|>ol-iio. in zato sem to splošno ime sam {»odpisal, ne da bi vprašal koga za dovoljenje. Pravi, da je pi>al dotiČrvi pismo neki zavrnjeni snubec in da mu je všebrno narekovala bleda zavist in zeleno sovraštvo. Jaz nikogar ne sovražim, nikomur ne izavidam, snubil pa tudi že davno nisem nobene. Naprodaj je kara. v kateri -o dragi rojaki prejšnjo nedeljo prevažali dihurja j>o Downtownu. Kdor kupi karo. dobi zastonj škafljo za harmoniko, v kateri j*1 bil dihur zaprt. Vsem, ki hočejo priti poceni do kare, se nudi vabljiva in diš.-."-a prilika. Zn na lalj-na ]M>jasnila vprašajte vsakega rojaka, ki tra boste srečali med prvo ;n deseto cesto v Downtownu. * Stari lopov, ki pa ni imel po->ebne sreče, je vzdihoval: — Saj pravim, kako je težko življenje, da;, naprimer sem popolnoma zgrešil svoj poklic. — Zakaj pa ! — so vprašali. ■ — 1. tako, — zdravnik bi moral l>iri. Zakaj pa zdravnik? — Zato, ker ljudje katere ob-iščem, takoj vedo. kaj jim manjka. Neki zdravnik je pogrnntal me-odo. po kateri more ženska za-rdeti, kadarkoli se ji izljubi. S svojo iznajdbo ne bo imel posebnega uspeha. Katera pa dandanes še zna za-rdeti? Oziroma katera hoče za rdeti ? f To je zgodba o poštenosti. — Ja. poštenost je čez vse n«r svetu — je pripovedoval nekdo — Ze zgodaj zjutraj sem zače prodajati lejiega kužka. ]»a ga n hotel nihče kupiti. Nato sem g? pa nesel tistemu nazaj, ki ga j< izgubil. Pa mi je kaj dal dva dolarja in se mi je lepo zahvalil Kar nekako prijetno mi je pri srcu. Ja. saj pravim, poštenost s» izplača. Današnja mladina . .. Moj Bog kara bomo prišli. Desetletno hčerko je preseneti la mati. ko je čitala knjigo. — Kaj pa čitaš? — jo je vpra sala. — Knjigo o vzgoji otrok. — To ni zate. — jo je posvari a mati. — Za tako čtivo si še d iti premlada. — Zakaj premlada? Jaz se ho Vm le prepričati, če me praviln vzgajaš. Hoover je imenoval pose-bno k misijo ki bo preiskala razmere, ka tere so nastale vsled prohibicijsk postave. Komisarjem ne bo treba hodi ti daleč. Če znajo gledati in če hočej videti, vidijo že lahko v Washing tonu dovolj. * Mussolini pravi, do bodo v pri liodnji vojni tudi Italijanke m< bilizirane. Sele v prihodnji vojni? Kaj pa je bilo tekom zadnjJ vojne na soški fronti? Naši fantje pravijo, da samJ strahopetne babe v vojaški unit formi. Ni Kitajskem je zopet izbruh] nila državljanska vojna. Kdo ve, kdaj se bo pričelo ui vo svetovno klanje. Toda vse doted a j bosta Kita ska in Mehika izmenoma skrbeli oda človeštvo ne bo pozabilo ki vave vcjaiške obrti. GLAS NARODA, 22. MAJA 1929 BJORSON BJ O RS TJ ERNE: T hord < M-versis je bil najbogatejši in najuglednejši m>/. v vasi. Nekega due je stal pokonci prav r»*sen v župnišču. "Sin se mi jc rodil." jo pripovedoval. "in hi ga dal rad krsti- "Kako pa mu bo ime?" "France kaknr mojemu očetu." '' A kilo bo za botra ?" Povedal je ime nekega odličnejšega $ro»»podarja. "Zel 15 še kaj?'' ga vpraša /up-n i k in ga pogleda. "Rad hi, da trn ne krstite z drugimi, ampak samega pofW'be." "S tem hočeš r či. da ne hi bil krščen v nedeljo kakor dniiri. tem-več kateri drugi dan?" 'Da. v soboto opoldne." " T maš še kako željo?" vpraša žunnik "Nimam," odgovori kmetič in obračajoč kapo v rokah se pripravlja za odhod. Na to vstane župnik. "Morda imaš pa vendar še kakšno.' ' r-če župnik, stopi h Tliordu pa prime krepko za roke in mu pogleda potrnmno naravnost v oči: "Bog daj. da hi ti to dete prine-tal v i pn i kov i sobi. "Kako čvrst se mi zdiš!" trn na->vori župnik, ki v tem dolgem sii ni opazil na njem nobene "Posebnih skrbi nimam," od-Tie Thord. Žnj»: ;k ni pazi! na o-1 govor, n pa k kar nadaljuje: "Kaj si mi pa danes prine- iutri d. sina sem prišeV ki bo za prav: Konfirmaeija. ičajna v protestantov.skih in tu)meni nekako konec spod župnik, plačal bom pa r>tem, ko bom videl, katero o bo dobil moj sin." pa mu bomo dali prvo šte- Zopet je preteklo osem let. ko se nekega dne začuje silen hrup pred župnim uradom: prišlo je več ljudi, ki jih je piipeljal Thord Župnik ga prepozna in pravi :— "Danes imaš pa veliko spremstva!" "Da. Prišel .sem zaradi ©klicev: sin mi se ženi m jemlje za ženo Katarino, Gundmunovo hčer iz Storlidena, ki je tudi prišla z nami." "To je najbogatejša dekle v vsej okolici ?" meni župnik. "Tako se govori," odvrne kmet in se popraska po glavi. Župnik je sedel za trenutek zatopljen v svoje misli, nato je vpisal imena zaročencev v knjigo in r< kel prisotnim, naj se podpišejo. • i Thord položi na mizo tri cekine. "Pripada mi samo eden," pri-^ pomni župnik. "Vem, ali zdaj je tu moj edinec in želim, da je na vse strani dobro in v redu." Župnik vzame denar. NIKDONE UIDE ZAPEKI lM>]K>lnoniii. Hitro orožje jiroti temu splošnem neredu, ki Je največji sovražnik človeštva, ni l>oljšegra zdravila kt>r je TRINER.JEYO GRENKO VINO * katero je prijetno za jemati in deluje h rez slabih posledie. Ono vzdržuje čistim in aktivnim ves prebavljalni sistem. in okrepi vašo moč in voljo. — "Philadelphia. Pa., 1.*». aprila. Triner-j» vo frrenko vino j«' v resnici čudovito. .l:r/ m' jfoT-ntiin kot popolnoma nova o-srha. Mrs. Virginia Payne." Poskusite to zdravilo ako trpite vsled nepre-have, kislinam želodea in glavobola! Pri vs»h lekarnarjih. Pišite po brezplačni vzore«* na .Tos. Triner t'o., 1S33 S. Ashland Ave., Chh-fljjo. 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Ime ............................... Ulica................................ Mesto. država ...................... f "Thord. danes si že tretjič prišel k meni radi svojega sina." i "In zadnjič! Odslej bom bolj skrbel .sam zase.'' reče Thord. spra-j vi denarce. se poslovi od odide. Ljudje, ki so prišli z njim, so šli počasi za njim. BAKERJEVA SE BO SPAMETOVALA 1 Štirinajst dni kasneje sta oba Thorda. oče in sin veslala proti Storlidenu. da se domenijo, kaj je še potrebno za svatbo. Vreme je bilo mirno. "Klop ni dosti pritrjena." pravi sin in vstane, da bi jo pričvr-stil. Pri tem se mu izpodniakne deska, na kateri je stal. da izgubi ravnovesje, -zakrili z rokami, krik-ne in pade v vodo. "Za veslo se primi!" vpije oče. ki je hitro vstal in ponujal vesloj potapljajočemu se sinu. Sin je .-i-cer nekajkrat! iztegnil roko po veslu. toda roke so mu omagale." "Počakaj malo!" kliče oče in zavesln proti njemu. Sin pa se obrne in izgine pod vodo. Thord ni hotel verjeti svojim lastnim očem. Zaustavil je čoln in neprestano gledal proti onemu kraju. kjer se je potopil sin. Mislil je, da se mora zopet prikazati nad vodo. Iz vode se je dvignilo nekaj mehurčkov, potem zopet nekaj, nazadnje pa en velik. Ta je prišel na površino, se razpočil — in jezero je bilo mirno. Tri dni in tri noči se oče ni premaknil z nesrečnega kraja. Ni se zmenil ni za glad ni za trudnost. samo ihte] je in tugoval za svojim sinom. Tretji dan zjutraj končno najde mrtvo truplo, ga zadene na ramena in odnese na dom. Joseflna Baker se je vrnila v Pariz. Bila je v Berlinu. Monaktt-vem, Budimpešti, Pragi, na Dunaju, Beogradu in Zagrebu, in povsod ji je ugajalo. Pariza ni .so jo na lep način odslovili, ker so je bili že siti. toda vrnila se je misleč, da so na to že pozabili. V Parizu se je takoj zglasila v uredništvih vseh večjih lisrov. kjer se poč-uti kakor doma. Po svo.ji stari navadi je sedla na mizo med rokopise in pripovedovala o >vo-jem potovanju. Govorila je o Berlinu in o Monako ve m kjer so ji nastop prepovedali, posebno pa o Budimpešti, kjer je povzročila velik škandal. 31 orala je pobegniti in zbežala je nazaj v Pariz. Potovanje po Evropi je bilo za njo Šala. V Parizu jc namreč Jo-seifina svečano izjavila, da se hoče spametovati. Ustanoviti namerava las*no gledališče pod imenom ''.Josephine-Poiies"'. Po Evropi je potovala in nastopala tri leta in v potu svojega obraza j-1 zaslužila dve vili, tri avtomobile in za pol milijona frankov draguljev. Zdaj se hoče spametovati in ustanoviti lastno gledališče, v katerem bo stal najcenejši sedež 30 frankov. (C so se tudi Parižani tako malo spametovali, kakor ona, ho zaslužila šp ve*. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI rariiqn lanouaqe information service — jugoslav burka« Kdo je pravzaprav odkril Ameriko? IŠČETA SE MIKE JAKLIČU in MARICA KROTEČ, ki se nahajata nekje v Pitts-burghu. Ako kdo kaj ve, prosim, da mi sporoči takoj, ker bi rada poravnala svoj dolg. — Helena Sustarsic, 6607 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. (3x 20—23) Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste se določili dneva odhoda na obisk so« rodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko. modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. ■ H 1 i Jaggy - i - T - Jajj Izlet bo vo >o era našli, je ves razburjen zavpil: — " Weintranben! Weintruben !" — (Grozijo, grozdje). Vsledtega je L«»if Ericson poimenoval novo o1(3. On nikakor se ni nio^el spomniti imena Kolumbus. da bi novi kontinent označil kot "Columbia". Ini" Amerigo Vespueei pa muje bil dobro znano iz opisov tega pustolovca. Dejstvo, da se je že prej dozna- za Novi svet in da so že pred Kolumbum odkrili neke pokrajine S«-v*-rne in -Tužne Amerike, nikakor ne prikrajšuje nevcnljivo slavo dramatičnega odkritja velikega Kolumba. OfJkrifje Amrrikf, ?• oreh človrkosi ovca. Ob priliki zadnjega mednarodnega kongresa Amerikanistov v New Vorku je dr. Aleš Hrdlička, svetovnoznani ant;v>po]og Smithsonian institucije, poudartl. da resnični odkritelj Amerike so bili primitivni ljudje, ki so v predzgo-dovinski dobi prišli iz Sibirije preko ledenih vod Bcringove ožine. Po mnenju Hrdličke ni bilo po-edinega velikega valu priseljo postali prvi Amerikanci, marveč majhne skupine ljudi so stalno in zaporedno prihajale iz Azije v Ameriko in ta proces je nadaljeval do najnovejšega časa. Sibirija je pokrajina z negostoljub-nim podnebjem in vedno preti lakota in mraz. Manj kot trideset milj onstran vode so ljudje, ki so se preseljevali, ali so bili od drugih plemen prisiljeni pomakniti se v -everno Sibirijo, videli znake bolj prijetne pokrajine, kjer ni bilo toliko ledu in snega. Vetrovi, ki so pihali od tod, so bili prijetnejši. Morska struja je priplavljala les od tam. Niz otokov je služil kot most. Ni bilo zato tako težko pre-pluti ono morje z malimi čolni, sestavljenim: od kož. ako je bilo vreme ugodno. In tako je skupina« za skupino Azijcev prihajala v Ala-sko in od tam v južnejše pokrajine. Bržkone niso "sploh ostajali v Alaski. vsaj ne za dolgo, marveč nadaljevali svojo pot ob obali, dokler niso prišli do ugodnejših pokrajin. Tako je bil novi svet polagoma naseljen. Severovzhodni deli Azije so bili °dina mogoča pot v Ameriko za prvotne prebivalce Amerike. Azij .-ko pok oljen je Indijancev in Eski-mezov dokazujejo razne najdbe v prastarih grobovih. Druga važna okolščina, ki se daje dokazati pi novejših najdbah, je. da ljudje, ki SO prihajali iz Azije čez Beringo-vo ožino, niso bili neotesani barbari. marveč so prinašali s seboj bogato in visoko razvito civilizacijo. PARNIK "CLEVELAND" SE JE USTAVIL NA IRSKEM. Včeraj je dospel v New York parni k "Cleveland", ki je last Hamburg-American črte. Poveljuje mu kapitan Robert Niss. Na svoji vožnji iz Hamburga se je ustavil tudi v Galwav, Irska, kjer se je vkrcalo 120 potnikov. To je prvič, da se je kak parnik te družbe ustavil v tem pristanišču. Prebivalstvo mu je priredilo buren sprejem. Pozneje se je ustavil tudi v Ilalifaxu in Bostonu. VABILO NA VESELICO. SLOVENSKI DOM, Inc., priredi na dan 1. junija svojo veselico, na 'katero ujudno vabi vse Slovence in Slovenke od tukaj in iz okolice, da se jo kolikor mogoče v polnem številu udeleže. Začetek ob 8. uri zvečer. Igra slovenski orkester. Vstopnina za moške 50 centov, za ženske pa 25c Za dobro postrežbo bo preskrbljeno. Za obilen poset se priporoča | odbor. Frank Maale, tajnik. . (2x 22&24) ADVERTISE in "Glas Narfaa>\ o GLAS NARODA, 22. MAJA ld29 Rdeče rože B O M A N. Za Glas Naroda priredil O, P, 36 (Nadalevanje.) Ko ji je nato Rajner podal svojo roko ter je slednji dvignil njeno roko k svojim ustnicam, se je obvladala toliko, da je izprego-vorila par besed. Itekla je: — Dragi bratranec, ti veš, kakšna čustva navdajajo moje srce. Jaz bom molila, da se izpolnejo. Nato je »e enkrat krčevito objela Josto. „ — Tudi za tebe bom molila, — je rekla. Pri tem je »koro potegnila poročni venec z glave neveste ter je h torn tako razžalila Josto, da je slednja takoj prijela za roko svojega ženina. Baronica Rittberg je stala tik poleg neveste ter je zapazila to. Skrbno, kot mati je popravila venec ter rekla pri tem par šaljivih besed. Pozneje pa je rekla svojemu možu: — Veš kaj, Ditrih, grofica Gerlinda je napravila strašen obraz, ko je objela mlado ženo. Prvikrat so vstali v njej dvomi, če nima njen mož prav, ko se kaže tako odpornim napram grofici Gerlmdi. Poročno slavij«? je poteklo na običajni način. Vršila se je velika pojedina. Duhovi so se nekoliko pomirili in konečno se je prikazalo veselo razpoloženje. Tudi Gerlinda se je imela zopet popolnoma v oblasti. Prekipevala je naravnost duha ter židane volje in nikdar ni zapazil, da je njeno bistvo nenaravno in da je njena veselost prisiljena. Tudi Henning se je z naporom vživel v veselejše razpoloženje. Ilitro je popil par čaš vina ter se ni hotel ozreti na Josto. Ta je bila trha ter zamišljena. Tudi Kajnerja je stalo precej premagan ja, da se je udeležil splošne zatbave. Srce mu je bilo tako polno in težko, da je več kot enkrat mislil, če se mu posrečilo osrečiti svojo mlado ženo. Ko je danes prišel po svojo nevesto, da jo odvede k poroki, je za trenutek brc/, misli obstal pri vratih, zadet v dno svojega srca od r.jene lepote, ts silo se je premagal k miru, jo nato vzel v rsvoji roki ter ji rekel: « — Ne pozabi nikdar, moja prisrčna Jost-a, da ti tvoja sreča do-eti v t V1 velja kot moja lastna. Obljubi mi, da mi boš v vseh stvareh zaupala in da boš prišla z vsemi svojimi željami k meni. Vrjemi mi, da je moja najbolj iskrena želja, da ti napravim življenje lepo ter prijetno in da ti prinesem vse žrtve za to. Njegov mir je vrnil njenega. Čeprav ji je močno utripalo srce, je tiho poJožila svojo roko v njegovo ter rekla resno: — Jaz ti bom zaupala, Rajner, kot dasedaj. Jaz sem tudi prevzeta od želj*», da ti post an um zvesta tovarišica v življenju in svoje dolžnosti napram tebi bom visoko spoštovala. V mojem srcu živi ne-» mejeno spoštovanje do tebe in jaz želim le, da bi bil vedno zadovoljen z menoj in da ne bova nikdar obžalovala tega koraka. Grof Rnjner bi dosti dal za to, da če ibi mu mesto vseh teh besed prostovoljno daJa poljub. Tako sta odšla oba navzdol med slovesno zborovanje. Oba sta l ila '}>olna ljubezni ter hrepenenja in oba sta si prizadevala, da bi jukdo tega ne opazil. * r Po ročna slovesnost je bila končana in v nastalem trušču odhaja nja je stopila gospa Seidliz k J ost i. — Ot.rok, čas je, tla se preoblečeš za potovanje, — je rekla ter odvedla Josto iz veselega kroga. Nikdo ni zapazil odhoda neveste, razven treh oseb, ki so jo ne-j. rest a no opazovale, namreč grof Rajner, grof Henaiing ter grofica Gerlinda. Henning je stal kot ohromel in njegovo lice je bilo bledo in pre-padlo. Njegove oči so sledile Josti skozi prazno stransko sobo in videl je, kako je izpustila svilen robec — njen poročni robec. Ona ni tega zapazila, kajti vrata ao se zaprla za njo. Tedaj pa je prišlo življenje v njegovo postavo. Z negotovimi koraki, kot gnan od neke tajne sile, je odšel proti dotičnemu mestu. Plaho se je ozrl naokrog — soba je bila prazna. Ilitro se je sklonil proti majhnemu, belemu robcu. Skril ga je v sto ji roki kot dragocen rop ter pritisnil svoje bledo lice v robec, iz katerega je priha-j.il fin vonj. Nato je pritisnil nanj svoje lice, — dvakrat, — trikrat. Konečno ga je skril s tresočimi se rokami na svojih prsih ter omahnil v neki stol. Vse to je opazovala Gerlinda. sflcrita za zaveso in nič ji ni ušlo. Divje veselje je planilo iz njenih oči. Imela je sedaj gotovost, da lj«bi Henning mlado ženo svojega brata. Nato je zgradila svoje na-daljne načrte. Malo časa nato je videla Rajnerja, ki se je poslovil od ministra, stopiti v stransko sobo k svojemu bratu. — Tukaj te najdem konečno, Henning, — je rekel svojemu bratu, — Jaz sem te iskal vsepovsod. Jaz nisem hotel odpotovati, ne da bi se poslovil otl tebe. Ti izgledaš tako bled, Ilennnig, _ ali si bolan T Henning je zanikal ter se skušal nasmehniti. — Jaz imam grozen glavobol, Rajner, kajti mogoče sem malo prevsč pil ter se preveč zabaval. Raditega sem se že umaknil v to «dio stransko sabo, da nekoliko okrevam. Ne pusti se ustavljati, Kajner. Srečno pot — tebi in Josti. te bi ne bil grof Rajner tako strašno zaposlen s svojimi lastnimi mudimi, bi gotovo zapazil, da je bil njegov brat čudno nervozen ter razdrapan. Sedaj pa ni posebno pazil nanj. Oba ibrata sta si podala roki. Henning je oprijel roko svojega brata z železnim oprije-jnoia ter je izgledalo, kot da mu želi reči nekaj. Rajner pa se je hitro poslovil, kajti mudilo se mu je, da pripravi vse potrebno za od-potovanje. Ko so se zaprla vrata za Rajnerjem. je odšel Ilenning z nestalnimi koraki napram clknu ter omahnil tam na stoL Tam je hotel čakati, dokler se ne bo odpeljal novoporočeni par, da vrže zadnji pogled na Joeto. Tako globoko se je pogreznil v svojo bolest ter srčne tuge, da ni zapazi), kako je stopila grofica Gerlinda k njegovemu stolu ter se cprLa na naslonjalo stola. Njene oči so zrle na njega navzdol. Sampatam je zletel njen pogled i _mrkim ognjen -ven, če se ni še pi i kazal a nevesta, da stopi v čakajoči voz. Nato pa se je grof Henning naerikrat stresel ter se nekoliko vi-Sje vzravnal v svojem stolu. Mučno stokanje se je izvilo iz njegovih •prsi. Zunaj je dvignil grof Rajner Josto v voz. Takoj nato se je odpeljal voz. Henning je zri za njim z 'Ugaslimi očmi. -J> - Najstrašnejša železniška nesreča. V St. Michelu de Maurienne so'hi razbeljene in vojaki so si zaman' postavili kmalu po vojni krasen j prizadevali odpreti vrata in po-spomenik vojnim žrtvam. To je skakati iz vagonov. Samo nekate-spomenik žrtvam največje katas- rim se je posrečilo zlasti iz vago-fe vseh časov, pri kateri je bilo nov in skočiti v prepad, nad kate-ubitih f>00 junakov svetovne voj- rim je vozil goreči vlak s straho-ne. Katastrofa je nastala 12. de-j vito brzino. dembra 1927. Vojaške oblasti so, Nalik ognjeni streli je pridrvel strogo prepovedale pisati o nji. j vlak do zadnjega ovinka pred mo-j Samo v Švici in v Savoji se je stoin pri St. Michelu. Strojevodja suši j a lo o^ vožnji s tem peklenskim je bil že zdavnaj izgubil oblast nad vlakom. Šlore, najstarejši strežnik v londonskem zoološkem vrtu. opisuje na sledeči način svoje doživljaje z živalmi: Vse bi na podoben način hotele razumeti, kar se dogajo okrog njih. kažejo iste nenadne izbruhe t ran.s-j slabe volje in predvsem igrajo iste port, so imeli strogo povelje, da j igre kakor otroci. Seveda njihova se čimprej vrnejo na italijansko umetnost zabave ni zelo razvita, bojišče. Zato je poveljnik transporta za-povedal strojevodji, naj takoj požene lokomotivo. Strojevodja se je moral ukloniti. Vojaki so se natrpali v vagon*1 in vlak je zapustil Mondone. Četrt, ure pozneje se je pričela katastrofa. Na hudi strmini je začel vlak drveti z veliko brzino in strojevodja je zaman napenjal vse sile, da bi hitrost zmanjšal. Vlak je bil predolg in vagoni prenatrpani. Hitrost tovornega vlaka je kmalu dosegla hitrost ekspresnega vlaka. Zavore so se vnele, kolesa so bila kmalu razbeljena in vlak je začel goreti. Železne stene vagonov so bile kma- vendar v takšnem stadiju, da dokazuje njihovo razumnost, kar nekateri še vedno -zanikujejo. Vsi smo že videli medveda, ki pleše za kos pogače, in opice, ki se igrajo z raznimi predmeti. Ti primeri niso osamljeni. Nič ne razveseljuje otrok bolj, nego če zdrčijo s sankami po bregu navzdol. Isto veselje pozna tudi vidra. Izbere si strmino ob bregu, jo očisti vseh kamnov in vej, spleza počasi do vrha in zdr-či potem v vodo. To igro izvaja po cele ure. Cim hitreje drči, tem večje ji je veselje. Žal. da poznajo lovci to njeno strast do igre. pa ji baš ob takšnih prilikah nastavijo pasti. Poznal sem opico, ki ji je bila največja radost, če je jezdila pra-5 šiča. Ni je bilo spraviti s "sedla", če je že sedela v njem. Druga opi- J ea se je igrala tako, da je plesala j kakor nora okoli prijatelja-bobra in ga od časa do časa udarila po repu. Vsak, ki pozna afriško džunglo, ve, kako se lovijo opice po vejevju, "gredo se lovce". Isto lahko opazuješ po velikih kletkah v zoologičnem vrtu. Podobno se lovijo tudi veveri<3e po parkih. Jazbeci se kaj radi prekopica-vajo in isto delajo medvedi med plesom. Medved pa ni edina žival, ki rada pleše. Tudi premnogi pti-ti poznajo to zabavo. Skalni petelin Južne Amerike daje cele predstave pred občudujoč o množico operutenih gledalcev. Mnoge živali imajo rade igrače. Neki medved je cele ure presedel ob starem kotlu in ga svečano pomival. Kavke zbirajo vse mogoče predmete. Isto delajo podgane, ki pa imajo čudno navado, da puščajo na mestu ukradenega predmeta vedno kakšen drug predmet — kakor da uganjajo pošteno izmenjalno trgovino. Po gozdovih Avstralije boš na- j letel na stotine slamnatih hiš, kij jih gradi neka ptičja vrsta, ne j zato, da bi v njih gnezdila, tem- j več samo radi igre. A živali nimajo rade samo igre in iigrač. temveč se zabavajo včasih s tem, da nas ljudi opazujejo. Jaz vsaj poznam opico, ki posnema naravnost mojstrsko svojega gospoda, kadar kiha. Pred kratkim je ukradla nekemu obiskovalcu žepni robec in to ji je dalo priliko, da se je poskusila z umetnostjo usekavanja. parniKpv .. Shipping New* S3, maja: Stuttgart. Boulogne Bur Mar. Bra- >4. maja: Franc«. Havre Veendam. Boulogne 8ur Mer, Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Aitwerwn R DNI PREKO OCEANA Najkrajša In ootovanj« na rujbolj ugodni pot za i*ogromnih oarnikih: France 24. maja; 13. junija (Ob polnoCi) (6. xv.) Ile de France 31. maja; 19, jun. (Ob polnoči) Paris 7. junija; 25. junija. (Ob polnoči) Najkrajša pot po Železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača in slavna franc^ka kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. - RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .................... Agitator (Kersnik) bros..... Andrej Hofer................. Arsene Lupin ................ Beneška vedeževalka ............ .35 Belfjrajski biser .........,.......35 Beli mecesen ....................40 Bele noči (Dostojevski), trdo vez. .75 .65 .80 .50 .60 Bele noči, mali junak .......... Balkansko.TuiSka vojska ...... Balkanska vojska, s slikami .... Berač s stopnji« pri sv. Roku .. Blagajna Velikega vojvode ...... Boy, roman .................... Bur ska vojska.................. Bilke (Marija Kmetova) ______ Beatin dnevnik .......... Božični darovi ................. Božja pot na Šmarno Koro...... Božja pot na Bledu ............ Boj in zmaga, povest .......... Cankar: Bela Krizantema ...... Grešnik Lenard, broš... Mimo življenja ...... Cvetke ...................... Cesar Jožef II................. Cvet i na Borograjska ............ Čarovnica ........ Črni panter, trd. vez.......... bro>». ............ Čebelica ........................ Črtite iz življenja na kmetih____ Drobiž, sal bi car in razne povesti - spisal Milčinski .............. Darovana, zgodovinska povest .. Dekle Eliza .................... Dalmatinske povesti .......... Drama v zraku, roman.......... Dolga roka .................... Do Ohrida In Bitolja .......... Deteljica ....................... Doli z orožjem ................ Don Kišot iz La Manhe.......... Dve sliki, — Njiva, Starka — (MeSko) .................... Devica Orleanska .............. Duhovni boj ................... Dedek je pravil: .Marinka in škra-teljčki..................... .60 ,80 .25 .50 .00 .65 .40 .25 .60 .35 .20 .20 .80 .75 .70 JtO .25 .3* .50 .35 .80 .60 .25 .35 .60 .50 .40 .35 .40 .50 .70 .60 .50 .40 .60 .50 .50 .40 Elizabeta ......................... Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 << Knjige pošiljamo poštnine prosto GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO $1. (Za C&nado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in poiljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morat« posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar Hitite. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove, kje se je zjeodlla kaka nesreča, kje Je porušil tornado, kam je dospel letalec Itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se a že zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima Sest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole je B8. Širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi orodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vrne železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Paeifičnaga §eeana, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU »JUSTS z jr^rsK&v?u stenski zEMLjEvin ■»» «— NAROČITE GA PRI; I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. SB. maja: Minnetonka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Naooii. Genci. *». mala: Aquitania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen SO. maja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dreaden. Cherbourg. Bremen 81. maja: He de Prance. Havre Uxlet) Btatendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Auguatua. KapoU. Genova 1. Junija: Majestic, Cherbourg Uelgenland. Cherbourg. Antwerpen L>tutschland, Cherbourg, Hamburg Minnekahda, Boulogne sur iter 3. junija: Berlin, Cherbourg, Bremen 5. Junija: Berengaria. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Bremen 6. junija: M nenehen, Boulogne sur Mer, Bremen. 7. junija: Paris. Havre Vulcania, Trst Olympic. Cherbourg Voiendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam Minnewaska, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Hamburg. Cherbourg, Bremen Republic, Cherbourg, Bremen 10. Junija: Columbus, Cherbourg, Bremen 12. Junija: | Mauretania. Cherbourg 1-e via than, Cherbourg 13. Junija: % France, Havre Luetzow. Bremen 14. junija: Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rot-terdain Minnesota, Boulogne Bur Mer 15. junija: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg I'resident Roosev elt, Cherbourg, Bremen Conte Biancamano, Nai»oli, Genova 17 Junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg 18. Junija: Karlsruhe. Boulogne sur Mer Bremen 19. Junija: lie do France, Havre Aquitania. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Bremen 20. julija: .Stuttgart, Boulogne sur Mer, Bremen 21. junija: Majestic, Cherbourg I'ennland. Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Roterdam Roma, Napoli, Genova 22. Junija: Minnetonka. Cherbourg St. Ix.uis, Cherbourg Hamburg 25. junija: Paris. Havre Saturnia, Trst 26. ,'unija: Berengaria, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 27. junija: Olympic, Cherbourg Dresden. Cherbourg. Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen 28. junija: 1 Yt-RiiJf-nte Wilson, Trst Statendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 29. junija: Belgeniand, Cherbourg, Antw*rpen Mauretania. Cherbourg New York, Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande, Napoti, Genova Minnekahda, Boulogne sur Mer. 1. julija: France, Havre 2. Julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Ryndarn, Boulogne sur Mer, Rotterdam 3. Julija: Homeric, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Bremen 4. julija: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg, Muenchen. Boulogne aur Mer, Bremen 5. julija: Ile de France. Havre Veendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoll, Genova 6. julija: Minnewaska. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Oeutschland, Cherbourg, Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen 7. Julia: Aquitania Cherbourg 9. julija: Majestic. Cherbourg 11. Julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 12. junija: Paris. Havre Vulcania, Trst (Tzlet) I.apland. Cherbourg. Antwerpen Voiendam. Bouluogne sur Mer Rotterdam Minnesota. Boulogne aur Mer 13. julij«: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 18 Julija: Karlsruhe, Boulogne aur Mer, Bremen Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 17. julija: President Roosevelt Cherbourg. Bremen 18. julija: Stuttgart, Boulogne aur Mer. Bremen 19. julija: France. Havre Olympic, Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen 20. julija: Minnetonka. Cherbourg Albert Baltin. Cherbourg, Hamburg Conte Biancamano, Napoll, Genova 23. julija: Berlin. Cherbourg, Bremen 24. Julija: Mauretania, Cherbourg George Washington. Cherbourg, Bremen 26. Jt/liJa: lie de France, Havre (Glavni poletni Izlet) Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen New Amsterdam. Boulogne aur Mer Roma. Napoll, Genova 27. julija: Belgeniand, Cherbourg, Antwerpen St. Louis, Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg Minnekahda, Boulogne aur Mer 31. Julija: Dresden, Cherbourg- Bremen America, Cherbourg. Bremen