SI. 255
Kiiiia Mm i jitnM-tfMfr'*ralt m li ibU
J*
Izhaja, izvzemSi pondeljek, vsak dan z ju ▲siSkeg« št 20, L nadstropje. Dopisi naj pasma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Aston Gerbec, — Lastnik tiskarna znaia za m esc L 7.—, 3 mesece L 19.50, Za Inozemstvo mesečno 4 Ure več. — Telefon ar
V Trstu, v petek 27. oktobra 1922
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVII
sv. FraočUka inlitva. Ne rinkiraaa "i odgovorni urednik > Edino* <-
n celo . GOL—. in uprave tt- 11-57*
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se »ačunajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) —• Oglasi trgovcev in obrtnikov po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Strateglina ministrstva
V zadnjih petih šestih dnevih so povedale razne stranice ®voje mnenje o notranjepolitičnem položaju v Italiji- Tudi vplivnejše politične osebe so rekle italijanski javnosti svojo besefdo. Tako sta se pred kratkim zopet oglas Ha Nit ti in Giolitti, da povzdigneta zopet svoj svarilni glas in o-pozorita italijansko ljudstvo na najvažnejše in najkočljivejše izmed v©eh vprašanj, kr jih mora Italija rešiti, ako hoče sploh resno misHfti na svojo notranjo obnovitev. To vprašanje je finančno vprašanje. Giolitti je naglasi! v svojem govoru, ki ga je imel v pokrajinskem odboru v Cuneii, da velja italijanska lira samo še 23 stoiink in da je skrajni čas, d»a začne Italina resno misliti, kako bo stalno in končno zaustavila vsako nadaljnje padanje svoje valute. Ako se to ne posreči, potem bo postalo padanje lire nezadržno in itafcjan-iko valuto bo neizogibno zaidela ista usoda kakor avstrijsko krono in nemško marko. Tudi strankef ki so izdale te deii svoje proglase — italijanska ljudska stranka in liberalai — stalijo finančno vprašanje v središče in v ospredje vse notranje politike.
Kljub takim in podobnim stališčem, ki jib zavzemajo, zavedajoč se svoje testne odgovornosti in obenem resnosti sedanjega položaja, posamezne &tranke in pesa-meizne politične osebe, se pa nahaja še ve:kio v sreditlšču vse netranje politike fa-šistovsko vprašanje, t. j. vprašanje Čisto političnega značaja. V^od tega so morali visi govori, proglasa in izjave drugih strank spričo velikega shoda fašistovske stranke, ki se je vršil pretekli pondeljek v Neapo-Iju, stopiti popolnoma v ozadje. Na tem shodu je imel poglavar tega gibanja zopet en govor v s»vojem že splošno znanem agi-tacijskem in propagandistenem slogu. Mus-solini, ki se kot ustanovitelj in vrhovni vodja fašizma smatra za najbolj poklicanega in najpr'stnejšega tolmača njegovega bistva, je ostal v tem govoru zvest svojim dosedanjim metodam in nazorom. Njegov neapo!>ski govor je bil kakor njegovi nedavni govori v Vidmu. Kremoni in Milanu skozmskoz političen. Finančno vprašanje, ki straši vse druge italijanske politike, je jedva omenil in še tedaj samo zato, da izjavi, da se bo finančno vprašanje dalo rešiti le tedaj, ko postane strogo politično!
Spričo popoln« praznine na tem važnem pedju sei nahaja vsa važnost Mussolinije-vega govora na abstraktnejŠem in udobnejšem poprišču čisto političnega značaja. In na tem poprišču prihajata zopet v poštev dve teameljni vprašnji, namreč vprašanje odnošajev med fašizmom in liberalno državo na eni strani, na drugi pa vprašanje odnošajev z inozemstvom. Kar se tiče prvega vprašanja, je Mussolini ponovil že znane zahteve fašistovske stranke: nove volitve, volilna reforma, fašisti morajo priti na vlado! V tem deki svojega govora se je moral Mussolini do tekniti tudi nedavnih pogajanj med fašisti ki Gdolitti-jem o pogojih za njihovo sodelovanje pri morebitni novi vladi, ki bi jo sestavil stari ojemonteški lisjak. Kakor je Mussolini odkrito in brez ovinkov priznal, so zahtevali Eašisti zase pet ministrstev, in sicer ministrstvo za zunanje zadeve, vojno in mornariško ministrstvo, ministrstvo za d«jlo in ministrstvo javnih del ter končno komisariat za zrakoplovstvo. Pod temi pogoji bi bil fašizem pripravljen se držati na svojem pohodu postavnih poti. tako da bi se mogla rešiti sedanja globoka kriza popolnoma mirnim potem. V nasprotnem slučaju celo vprašanje ni več politično, temveč zgodi vprašanje moči. Fašizem se tega zaveda in zato je organiziral svoje številne čete, ker hoče, da bodi v slučaju spopada zmaga na njegovi strani «Ali nam bodo vlado dali, aH si jo bomo vzeli sami!»
Te besede so bile že tolikokrat izgovorjene, da se je Mussclmi sam zavedal, da se ponavlja. O njihovem pomenu in o njihovi značilnosti za fašizem sam in za vso
sedanjo krizo smo na tem mestu že iz-1 črpno razpravljali Toda sedaj se ne nahaja i več v ospredju zanimanja vprašanje bistva fašizma,^ temveč vprašanje njegove taktike. To vprašaje bi bilo posebno važno, ako bo šlo to gjbanje naprej 'po žlebih postavnoerti, kakor vse kaže, da bo tudi res tako. S tega stališča so faši-j stovske zahteve,, kakor jih je orisal Mussolini, tako značilne, da nara odkrivajo tako-rekoč ves njihov načrt za bližnjo bodočnost. Predvsem bo moralo pasti vsakemu v oči da hočejo fašisti. samo tista ministrstva, ki na eni strani ne zahtevajo nikakega posebnega napora, medtem ko bi bila na drugi strani za stranko taka opora m tak izvor politične moći, da bi bila vsaka borba proti njej obsojena že vnaprej na popoln neuspeh. Ako bi imeli fašisti v svojih rokah armado, mornarico, zunanje zadeve in zrakoplovstvo^ bi se jim odvadil od srca najtežji kamen. Ki jih mori in ovira in ki jih sili, da morajo delati monarhiji pretirane poklone. Ta strah tiči v I negotovosti, kaj bi napravila v slučaju odločilnega spopada oborožena sila liberalna držav e. Na drugi strani pa morajo misliti na zadovoljitev delavskih množic, ki so jih ->o!erfniJi 7.a aeboi in ki1 se prijavljajo, kakor je izjavil strakin tajnik Bianchi, v vedno večjem številu, le množice morajo dobiti od države kako korist in interes fašistovske stranke kot takšne zahteva, da bodo njene delavske rrnožice preskrbljene z I delom. Razni fašistovski prvaki so po-i novno povdarjali, da je to ena največjih skrbi stranke. Ako hoče vsaj deloma biti j kos tej nalogi, je naravno, da mora imeti v svojih rokah tudi tista ministrstva, v katerih ..področje sipadajo vprašanja dela in državnega podjetništva in ki predstavljajo «državne jasli» v najširšem pomenu te besede. In to sta ministrstvi dela in javnih del.
Iz povedanega je razvidno, da smatrajo fašisti teh pet ministrstev za nekak strate-gičen položaj, ki se ga morajo polastiti, da jim bo končni uspeh zagotovljen. In ako bi imel'? omenjena ministrstva v svojih rokah, bi bili res že gospodarji Italije. So to nekaka strategična ministrstva, strategične točke, preko katerih bi se fašistovski pohod lahko nadaljeval «postavnim potom», ker bi ne bilo več na poti nikakih posebnih ovir. In tu moramo zopet naglasiti, da je za ves fašizem zelo značilno, da ne kaže nSkakega pohlepa ne po finančnem ne po notranjem ministrstvu- Obenem pa je to tudi razumljivo. Fašist kot notranji minister bi gotovo prišel neštetokrat v skrajno kočljiv položaj, v katerem bi ne bilo izključeno, da bi moral nastopiti proti pristašem svoje lastne stranke. Zato je bolje, da se na tem mestu ne nahaja fašist. Kar pa se tiče financ, bodo potrebne take žrtve in take reforme, s katerimi večina Italijanov in niti večina fašistov gotovo ne bo zadovoljna. Zato pa zahtevajo interesi stranke, da se sovraštvo, ki bo izviralo iz finančnih in davčnih reforeim, nakopa kaka druga stranka in ne fašistovska. Kar se tiče končno zunanje politike« je sicer jasno, da je tudi ta stodec poln nevarnosti, toda vsi, tudi vsi fašisti; se zavedajo, da se na tem polju ne da postopati «fascistica-mente* v znamenju brezobzirnega jadranskega in sredozemskega iredentizma. Zato pa si fašisti brez nobene nevarnosti za stranka prav lahko privoščijo tudi to ministrstvo.
Neapoljski shod fašistovs&e stranke nam je torej pokazal fašizem v nekaki novi luči. S srvojimi zahtevami po « strategi čnih ministrstvih* se nam je predstavil v podobi mladega in pogumnega sina postar-nega gospodarja zadolžene hiše. Hišo hoče imeti popolnoma v svojih rokah, toda težko breme skrbi, ki so združene z vodstvom gospodarstva, naj le ostane na slabotnih ramah bolj izkušenega očeta.
Italija
Kova pogajanja med Gioliitijera in fašisti Kaj mislijo fašist ?
RIM. 26. V tukajšnjih političnih krogih «e govori o novih pogajanjih med fašisti in Gioiittijem za sestavo nove vlade. Pri teh pogajanjih posreduje Giolittijev politični prijatelj Orlando, ki je odpotoval včeraj v Cavour, kjer se nahaja Gtotttti. Ako bi se pogajanja z Gioiittijem razbila, potem bi poskusil Onlando svojo srečo. Glede razpoloženja fašistov se širijo razne govorice. Nekateri trdijo, da bi se zadovoljili samo s tem, da se sprejme njihov program, ne da bi sami neposredno sodelovali v vladi medtem ko se na drugi strani zatrjuje, da so pripravljeni stopiti v vlado, ako se sprejmejo njihovi pogoji, kakor jih je orisal Mttsscdini v svojem govoru na shodu v Neapolju. Tretji glas pa pravi, da je glavno vodstvo v Neapolju sklenilo, da pojdejo fašisti svojo pot brez ozira na drage stranke. Vsled tega je nastalo danes v parlamentarnih krogih veliko vznemirjenje. Več poslancev je obiskalo ministrskega predsednika, da ga vprašajo, kaj je na stvari. Na ta način je bil uprizorjen v pisarni ministrskega predsednika pravi sestanek, na katerem se je razpravljalo o položaju. Navzoči so bili pomirjeni šele tedaj, ko jim je ministrski predsednik Facta prebral brzojavke od prefektov skoraj vseh pokrajin, ]
po katerih je bilo razvidno, da ni nikakih znamenj o kakem nevarnem gibanju med fašisti
Shod fašistov t Neaplju
NEAPELJ, 26. Včerafjšrnje popoldansko zasedanje fašistov se je pnJčelo ob 3 in tri četrt. Predsedoval je poslanec De Vecchi Najprej se je naznani! pristop fašja republike S. Marino in odbora za Črno goro. Sledila je živahna razprava o raznih vprašanjih, n pr. o vprašanju, ali naj se časnikarji izključijo od sej ali ne. Razen petorice so bili vsi za tof da se ne izključijo. Nato je južni Italian Dolžan Piero razpravljal o posebnostih položaja v južnih pokrajinah države. Govornik pravi, da je poglavitna naloga fašizma na jugu, da ustvari milico. Svari pred takozvanim fiVof&šizmom. proti kateremu mora fašizem BSi na straži. (Tukaj je objavi predsednik pozdravno brzojavko skupine belgijskih patriotov iz Brtocellesa. Fašisti so odposlali Belgijcem zahvalno brzojavko). Tekom nadaljnje razprave je izjavil delegat Prezioet, da mora država potom stroge premembe zakonov zagotoviti svobodo privatni iniciativi ter da ne sme stopiti na njeno mesto. Nato se je govornik pečal z vprašanjem izseljevanja, ki je za južno kalijo izredne važnosti. Sicer pa ugotavlja govornic, da čuva nad tem gibanjem v izdatni meri država. Popoldanska seja se je zakljotila ob 7. uri.
Večerna aeja se je pričela ob 10. uri Po
sprejetju resolucij, tfEočih se južne Italije in otokov, sta poročata Rocca in Roesoni o vprašanju sindikatov m strokovnjaških skupin. Rocca pravi, da je treba ustvariti strokovnjaške skupine, da se jim poveri proučevanje svojevrstnih vprašanj. O svojih zaključkih bi potem te skupine poročale stranki in sindikatom, da se bodo lahko predlagali vladi natančni načrti. Potom teh skupin je treba ustvariti nov vladajoči razred, ki bo znal Italijo vladati. Rcsscni pravi, da mora sindikalno gibanje potrditi, da je nespametno govoriti o socia-1'stičnem sindikalizmu, dočim je popolnoma logično govoriti o fašistovskem narodnem sindikalizmu. «Vsakemu po njegovih potrebah«, pravi socializem; « vsakemu po njegovih zaslugah», pravi fašizem. Govornic poudarja, da tiči skrivnost uspeha fašistovske strajike v tem, da po v« masam resnico. Spominja, da tvorijo sindikati veliko moč v stranki, ter zaključuje, da bi predvčerajšnja manifestacija fašizma ne bila mogoča, ako bi ne bili iskali neapeljski fašisti bratov med delavci v pristanišču in tvornicah.
! Nagel zaključek iašistovskega zborovanja v Neapolju?
RIM, 26. Odhod Mussoiinija iz Neapolja v Rim iln nato v Milan ter govorica, da je bil ukazan odhod vseh čet iz Neapolja, je povzročila splošno nervoznost. «Messa-gero» piše: «NagJi povratek Mussolinija v Milan ter nekatere opazke, ki jih je izustil Mussolini, Bianchi in drugi« dajo razumeti, da namerava fašistovsko vodstvo poskus, da se polasti tiste oblasti, katere ne more doseči s pogajanji«. Drugi listi pišejo o splošnem utisu, dia se je pripetilo nekaj novega. — Fašistovske čete zapuščajo Nea-polj. Tajnik fašistovske stranke, Bianchi, je zanikal izrecno vsako vest o kaki mobilizaciji fašistov ali sploh o kakem ukrepu, ki bi utegnil alarmirati jaCno mnenje.
Slučaj generala Del Bono.
RIM, 26. V disciplinarnem redu za fašistovsko milit« so imenovani trije poglavarji milice. Med njimi je general Del Bono. Vsled tega je vojni mirater Soieri pozval generala ; Del Bono naj zaprosi za svojo upokojitev in si-' cer naj ta datira iz časa, ko general Del Bono ni še imel obveznosti napram fašistovski stranici. «Giornale d'Italia» se bavi s tem dogodkom ter pravi, da poziv vojnega ministra, ki ni sovražen fašizmu, ne p omenja nikakega napada. General Del Bono ne more na podlagi vojaških predpisov pripadati nobeni politični stranki. Pa tudt glasom disciplinarnega fantovske milice,-*katerega je baš Del Bono podpisal, ne more biti noben pripadnik omenjene milice podvržen drugim vezem. A vezi napram armadi so svete, o tem ni treba razpravljati Želeti je, pravi list, da bi sila fašizma trhumfirala na poti zakonitosti. Toda za vsak slučaj je dobro, da so poveljniki fa šistovske milice prosti vsake vezi, tako da ni koli ne pridejo v notranji konflikt.
Jugostavlia
Sijajen potek kumaoovske proslave
BELGRAD, 26. Kumanovo je svečano oblečeno. Vse h3še so okrašene s cvetjem, zelenjem, zastavami, slik and kralja, postav-ljemi so številni slavoloki. Na vratih, pri katerih je pred desetimi leti prva vkorakala četa dvanajstega polka v osvobojeno mesto, je stal napis*: «Dušam padlih herojev».
Pred včerajšnjim ob pol šestih zjutraj je prišel v Kumanovo kralj s svojim spremstvom. Na kolodvoru je pričakoval občinski odbor in mestni župan ga je pozdravil z besedami: ^Ljubljeni nam kralj! Srečen sem, da Vam morem v trenutku, Si je za naše mesto najslavnejši v naši zgodovini, izročiti pozdrave mesta Kumanova, čigar ime je napepši kamen v Vaši kraljevski! kroni V imenu meščanov Vam kličem: «Bog Vas živi na mnoga leta!»
Za kralfevim vlakom so se pripeljali v Kumanovo člani vlade, ž njimi zastopniki čehoslovaške armade z generalom Čape-kom na čelu, narodni poslanci, člani raznih delegacij in duhovščina. Vlada in poslanci so takoj odšli na planjavo Črno polje, odkoder so potzmeje opazovali izvajanje vojaških manevrov, ki so predstavljali ku-m a nov sko bitko. Stari rovi obstoje še danes in so pri teh manevrih služili pešpol-kom, ki' so sodelovali Dasi je bilo strašno blato, je manever odlično uspel ki končal ob pol enajstih. Eno uro pozneje je pričelo defiliranje čet pred kraljevsko tribuno na cesti Kumanovo-Kriva Palanka. Na tribuni je nahajala tudi kraljica Marija, ki je
in gostij. Narod je bil pogoščen. Zvečer je občina priredila velik banket, katerega se je udeležil tudi kralj.
Včeraj je bil v stari kumanovski cerkvi parastos za padle borce. Ceremontjel je opravil patrijarh, ki je imel daljši govor.
Jugoslovenski proračun za leto 1923
BELGRAD. 26. Ministrstvo financ še ni dogotovilo proračuna za leto 1923. Glavni vzrok tiči v tem. ker posamna ministrstva še do danes niso predložila svojih predlogov o proračunu. Ministrstvo financ namerava staviti v proračun pcisamnih ministrstev postavke izdatkov ife leta 1922, povi-za 15 odstotkov. V bodočem prora-
se
med tem dospela na Črno polje. Množice so prirejale kralja in kraljici burne ovacije. Defiliranje se je izvršilo sijajno ter je izzvalo mogočen vtis. Kralj in vsi navzoči niso štediH s svojim priznanjem.
Po defilkanju je bil prirejen zakusek vsem čatsnikom, ki so sodelovali Pri tej priliki je ftnet kralj nagovor na častnike, v katerem se je spominjal slavne bitke pri Kumanovem, kjer so bile razbite verige robovanja petib stoletij. Kralj je zaključil: «Spominjajte se svojih kumanovekih drogov. ki so slavno padli na tem bojišču za krajca in domevmof Slav« jnnl»
Po kraljevem forom, katerega je narod burno pozdravi, je govoril vojni minister general Vašić, ki je očrta! pomen kuma-novske bitke ter izrazil nado v boljio bodočnost naroda. Za n|tm je govoril predsednik narodne skupščine dr. Luk in i/, kije končal z vzlikom: «Slava padftn herojem za svobodo Srbov, Hrvatov in Slovencev f» Popoldne je bit v Kumanovem velika narodna slavnost N» vseh koncih se je plesalo narodne kolo, hflo je aoofo zabav,
sane
čunu je po sedanjem načrtu računati, da bodo neposredni davki donesli 1 miljardo 25 railjonov dinarjev.
Stabtizacija dinarja — Izplačilo drugega okroka ameriškega posojila BELGRAD, 26. Narodna banka prejme dne 1. novembra t. 1. nadaljnji obrok ameriškega dolarskega posojila v znesku 6 mi-Ijrctnov dolarjev. Ta zneisek vporabi Narodna banka izkljkično le v svrho stabilizacije tečaja dinarja. Obrok je za nadaljnji razvoj jugoslovenskega državnega gospodarstva in financ v«3i*kega pomena, ker pričakujejo finančni krogi se ž njim .izvede na b.crzah stabilnost dinarjevega tečaja. Narodna banka je odločena s tem zneskom racionelno operirati. Ta okolnost je za borzno situacijo zek> važna. Pričakovati je, da se s tem dinar mora držati napram devizam več mesecev v stabilnosti.
Liga narodnih manjši n proti Malemu sporazumu
LJUBLJANA. 26. Iz Budimpešte poro-Čafo: Čehoslovaški člani Zveze narodnih manjšin, kakor tudi ostali člani male en-tente so včerajšnji skupščini Lige, ki zboruje v Budimpešti, izročili potom glavnega tajnika Lige spomenico, v kateri navajajo, dia preidlsedstvo Lige narodnih manjšin postopa napram članom male entervte pristransko in neobjektivno. Omenjajo dejstvo, kako je predsedstvo postopalo v vprašanju narodnih manjšin na kongresu v Pragi. Na da naš niči skupščini je bila ta spomenica prečiitiana. Skupščina je izrekla umevno predsedstvu polno zaupnico, posebno pa predsedniku skupščine italijanskemu delegatu Ruffiniju. Na to je skupščina prešla na dnevni red.
Mati pesnika Vojnoviča umrla
ZAGREB, 26. Tu je preminula Marija contessa Vojnovič. mati pesnika Iva in ministra na raizpolaganju dra. Luja Vojnoviča. Poko^ika je svoječasno igrala važno ulogo v narodni borbi Hrvatov ter je bila osebna prijateljica škofa Strossmayerja.
ČehoslovaSka
Program nove čehoslovaske vlad€.
PRAGA, 25. Ob priliki otvoritve jesenskega zasedanja parlamenta je razložil ministrski predsednik Švehla program nove vlade, kateri .on predseduje, ter navedel glavne točke izjav prejšnje Beneševe vlad«.
Upravne reforme se bodo vršile metodično, na Slovaškem se bo dokončala organizacija okrajev najkasneje do 1. januarja 1923. Vršijo se predhodna dela za ureditev političnega položaja Prikarpatske Rusije v smislu mirovnih pogodb. Razvoj notranje politike v tesni zvezi z zunanjo politiko, ki je odvisna od Malega sporazuma, zaščitnika in poroka miru v Srednji Evropi; glavno vprašanje obstoji v tem, da se odvrnejo slabe gospodarske posledice vo-jne. Čehoslovaška bo prestala začasno gospodarsko krizo, ki je poostrena še bolj po naraščajoči vrednosti čehoslovaške krone, povzročeni po dobro urejeni finančni politiki in po urejeni upravi. Finančna uprava bo delovala na podlagi strog-ega gospodarstva, ki bo dovolilo znižanje davkov. Posojilo svobode se bo izplačalo in odrezki predvojnih rent se bodo prodali. Razen tega se bodo določili ukrepi za skrčenje cen, za zakon o zavarovanju za slučaj nesposobnosti in starosti, ruredilo se bo razmerje med državo in cerkvijo; vse te se je s strani vlade že začelo pripravljati. Reforma civilnega zakonika je skoraj dokončana, istotako tudi novele h kazenskopravnemu redu. .Železniška mreža na Slovaškem in v Prikarpatski Rusiji se bo razvila. Švehla je dokončal svoje poročilo z izjavo, da ne bo vlada delala nobene razlike ne glede narodnosti, ne veroizpovedi, ne socialnega položaja.
Izjave Beneša.
Nato je prevzel besedo minister za zunanje zadeve Beneš, kateri je izjavil, da bo vlada vodila isto zunanjo politiko kakor prejšnje vlade. Nato je poročal o sklepih, ki so bili določeni v Ženevi glede avstrijskega vprašanja, in o italijansko-čehoslovaških pogajanjih v Benetkah. Beneš je omenil, da je izrazil Seipelu, ob priliki njegovega poseta v Pragi, svoje uverjenje, da si bo Društvo narodov prizadelo narediti vse mogoče za rešitev avstrijskega vprašanja in za določitev konkretnega načrta za mednarodno pomoč Avstriji, ter mu rekel, da se bo tudi on sam zavzel z vsemi svojimi silami v tem smislu za to zadeva. V smislu dane besede se je Beneš tozadevno obrnil do vseh zavezniških vlad, in tudi Čehosk>vaiko odposlanstvo v Ženevi je častno izpolnilo svojo obljubo, dano za Avstrijo.
Med političnimi listinami tvori zapisnik iz Ženeve najbolj važen dokument v - Jajem časa in v povojni zgodovini Evrope sploh. Iz tega zapisnika bo razvidnog kako važno je bilo letošnje delovanje Društva narodov ne »o za Srednjo Evropo« temveč tudi za vesoljni svet. Nato poroča Beneš, da so na nedavni konferenci Malega sporazuma v Pragi jugoslovenski, romunski m poljski zastopniki izjavili, da ima avstrijsko vprašanje neposredne koristi posebno za čehoslovaško. Pozneje se je Nmčič izrazil v ženevi proti Seipelu, da zavzema v tej zadevi tudi jugoslovenska vlad« isto Bene ševo stališče. Društvo na*
rodov je priznalo upravičenost čehoslovaške politike v avstrijskem vprašanju in posebni interes čehoslovaške vlade na rešitvi tega vprašanja.
Cehosiovaška vlada je ukrenila vse mogoče, da bi se pogodba za jamstvo sklenila, njeno odposlanstvo v Ženevi si je prizadevalo z vsemi silami, da bi se odpravile spletke in govoričenja glede odnošajev med Čehoslovaško in Avstrijo, in je podalo dekaze o popolni zvestobi Malega sporazuma nasproti mirovnim pogodbam in Društvu narodov, nasproti zavezniškim vladam, posebno pa nasproti Italiji, dokaze, da ne namerava Cehosiovaška gojiti v Srednji Evropi politiko izpodrivanja proti nikomur. Čehoslovaško odposlanstvo je branilo zakonite interese in potrebe Avstrije, kak r tudi zakonite interese Italrje v Srednji Evropi in istočasno izjavilo, da se popolnoma podvrže moralnemu vodstvu Društva narodov, da pa kategorično zahteva, naj se vsi zakoniti interesi in življenski pogoji Avstrije spoštujejo. Ta politika je v Ženevi zmagala popolnoma.
Ženevska konferenca je uničila tudi drugi dve zlousodni bajki in sicer govoričenje, češ da je sedanji gospodarski in finančni položaj Avstrije povzročen po razcepljeru bivše monarhije, in vesti glede dogovorov v Portorose, kateri so že vsi, razen enega, že v veljavi ali pa pripravljeni za izvršitev. Avstrijski odposlanec je izjavil, da se je med Avstrijo in Čehoslovaško naredilo več nego se je želelo doseči v Portorose. Na ta način je Cehosiovaška odpravila pred mednarodnim forumom ono bajko, ki je obtoževala čehoslovaško vlado, da je s svojo trgovinsko politiko delovala v škodo Avstriji ali kakšni drugi državi.
Cehosiovaška in italija.
Razlika stališč v tem pogledu med Čehoslovaško in Italijo je izginiia popolnemu. Politika, katero vodi Cehosiovaška že četrto leto, dokazuje, da želi dokičiti v najkraćem času carinske tarife, na podlagi katerih bi se končno vendar lahko prišlo do liončni>ve-Ijavnih trgovinskih dogovorov med vsemi državami Srednje Evrope. Važen uspeh teh raz-.prav je, da bo Avstrija mogla gospodarsko živeti in da so ji njene lastne moči zadostne za ohranitev svojega gospodarskega ob^teja. Tudi Beneš sam je uverjen, da bo avstrijska republika živela. Tekom pogajanj v Ženevi je povdarjal, da je treba upoštevati razne socialne in socialistične struje v notranji politiki Avstrije. Najbolj bi si morali želeti to, da bi se ozdravljenje Avstrije v resnici izvršilo skupno, s pomočjo vseh avstrijskih slojev, in da bi pri tem delu sodelovale vse stranke.
Stališče Čehoslovaške je bik) objektivno in narekovano po potrebi, da se pomore Avstriji in brani mir. Kar se tiče vprašanja o mednarodni kontroli, je Šla Cehosiovaška za tem, da se ta pravica prepusti izključno Društvu narodov, da se tako zadosti dostojanstvu neodvisne države. Čehoslovaško odposlanstvo je kot prvo izrazšlo i:n pokazalo željo, da se Avstriji v resnici pomaga rn se je obvezalo, da predloži čehoslovaškemu parlamentu zakonski načrt, s katerim prevzame nase jamstvo za 20% mednarodnega posojila, ki bi se moralo dati Avstriji. «Ta načrt — je rekel Benš — se bo predložil parlamentu, čim bodo predpriprave v Avstriji zadostno upeljane.» Akcija Čehoslovaške je bila dobro ocenjena od Društva narodov, kakor tuda od avstrijski, vlade, katera je izrazila čehoslovaški svojo iskreno zahvalo za pomoč z njene strani
Pogajanja v Benetkah.
Beneš je nato poročal o svojem razgovoru, ki ga je imel v Benetkah z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Schanzerjem. Vsa | politična vprašanja Srednje Evrooe so se pro-I učila temeljito in dosegel se je popoln sporazum. Beneš in Schanzer sta se sporazumela v tem, da se končajo one bajke glede pre-tveznega izpodrivanja in opozicij v italijanski in čehosiovaški politiki. Obe državi imata več | skupnih interesov, vsled katerih morata obe fvlaui stremeti za »status quo« v Srednji ; Evropi. Večina italijanskega prebivalstva, ki j je mnogo pomagalo Čehoslovaški v njer borbi ] za svobodo, goji mnogo simpatij in ima razu-| mevanje za interese Čehoslovaške v Srednji ! Evropi Odslej dalje se bosta obe državi v ' skupnem sporazumu lotili vseh del za izvršitev ženevskih zapisnikov. Beneški dogovori bodo na ta način doprinesli k mirni utrditvi Srednje Evrope ip ustvarili dobro soglasje in sodelovanje med Italijo in Čehoslovašo tei njenima dvema zaveznicama, Rumunijo in Jugoslavijo. To sodelovanje bo olajšalo končno-veliavno obnovitev Avstrije.
Beneš je prepričan, da je Društvo narodov izvršilo občudovanjavredno delo, katero po-menja nov korak proti končnoveljavni utrditvi in proti mednarodnemu priznanju, katero bo iz tega ustvarilo mednaroden poli-litični faktor, ki do sedaj ni še nikdar obstajal v zgodovini. Čehoslovaško odposlanstvo j% zadovoljno, da je moglo v obilni meri doprinesti k temu, da bi ideja Društva narodov utegnila zabeležiti en realen uspeh več.
Finančni program.
Nato je govoril finančni minister Rašin, izjavljajoč v začetku svojega govora, da kaže provizorično poslovanje pasivum s 43,5 mi-Ijoni čehoslovaških kron stroškov manj nego prejšnja bilanca, kljub temu, da so osebni stroški in stroški državnega dolga večji. Materialni in osebni stroški tvorijo postavko vsak zase in so med seboj različni. Vlada proučuje vprašanje upravne reforme, da bi znižala izdatke vsega državnega aparata. Za monopole in državna podjetja se sedaj upelje trgovinski sistem, vsled česar bodo morala tudi ta podjetja plačevati davke in upravne stroške, kakor tudi obresti in odpise investiranih kapitalov. Noben izdatek se ne bo mogel povišati brez kritja, noben dobodek se ne bo mogel zmanjšati brez odgovarjajoče kompen-sacije. Novi davki se .ne bodo nalagali, samo pristojbina na alkohol se bo povišala. Defla-cirska kriza bo končala s stabilizacijo kurza čehoslovaške krone na inozemskih tržiščih; tako se bo kriza proizvajanja lahko ublažila, Sploh pa se bodo opustili vsi nevarni poiz-kusL
Cirkulacija papiraateg* denarja na Ceho-slovaŠkem.
PRAGA, 26. Po zadnjem poročilu bančnega urada pri finančnem ministrstvu je znašala svota papirnatega denarja v prometu dne 15. t m. 9.836 miljonov čehoslovaških kron; iz te Številke *e razvidno da je cirku«
*cija. papirnatega denarja z* 1.563 miljonov p a niša nego svota, ck?k>ćena po zakonu krit-E. Gotovina in imovina v inozemstvu sta se povećah za 56 milio nov ter dosegli svoto 1658 bilfonov. lokavo zlata ki srebra znaša 809 fciljonov.	_
Rusija
Gospodarsko obnavljanje Rus je
RIGA, 25. Sovjetska v^aida namerava
Cejiti monopol zunanje trgovine, tako da io imela državna industrijska podjetja pravico trgovati neposredno z inoeem-itviocn. Od> 700 lokomotiv, ki jih fe Rusija naročila v Nemčiiji, jih je 650 že prišlo. Ker se je izdelovanje lokomotiv zopet obnovilo, se bodo izvrševala v bodoče vsa državna naročila doma. V Moskvo so prispeli te dni zastopniki nemške, švedske iki čeho-»lovaške velike industrije. Plodovi nove gospodarske politike sovjetske vlade se že Dpažafo. Državni industrijski program oblega v petrograjskem okrožju 242 podjetij,
Eri kaierih je zaposlenih 80.000 delavcev i 11.500 luradnikov. Te številke izkazujejo v primeri s prejšnjim letom rast za 20%, kar se tiče zaposlenega delavstva, a proizvodnja se je podvojila. Med podjetji tega okrožja je 49 kovinarskih in 19 elektrotehničnih, 13 kemičnih podjetij. Druga podjetja so tvornice papirja in tkanin,
Francija.
Pogajanja med angleško, italijansko in francosko vlado glede vzhodne konference
PARIZ, 26. Med angleškim, italijanskim in francoskim kabinetom se nadaljujejo pogajanja o organizaciji vzhodne konference. Zadnji predlog lorda Curzona zasleduje namen, da se povabijo na konferenco tudi Zedanjene države, ki sc> se že udeležile konference v S. Remo, dalje da se izdela setteska pogodba ter uredi tako, da bo povab'la razposlala angleška vlada. Pcrn-care bo poslal v Lccidon svoje opazke k tem predlogom. Sinoči je bilo naznanjeno Poincareju. kako stališče zavzema Italija. Italija ne zahteva brezpogojno, da se izbere italijansko mesto za sedež konference, smatra pa, da bi bilo bolje, ako bi se, preden se \iasti povabijo, zagotovila pritrditev Turkov. V pr'lmeru, da se sprejme kako Italijansko mesto, bi &e bržkone izbrale Firenze. Kar se tiče italijanskega predloga,! dovoliti Rusiji:, da pcdpiše mirovno pogodbo, bi se razprava usmerila nasproti rešitvi transakcje. Ker bosta zastopala na konferenci Anglijo lord Curzon in kak angleški poslanik, je verjetno, da bosta francoska delegata na konferenci1 pravosodni minister Colrat m poslanik. Barrere.
Reparacijska komisija pojde v Berlin
PARIZ, 26. Odločitev reparacijske komi-iije, da pojde v Berlin, ne pomeni niti unage francoskega stališča nad angleškim niti zmage angleškega nad francoskim, temveč je uspeli razprave, pri kateri sto, italijanski delegat Damelio in belgijski delegat Della Croix posegla pomirjevalno vmes ter stavila druge za vse sprejemljive predloge. Komisija je določila program dela, ki se ima izvršiti v Berlinu s pomočjo nemške vlade- s katero edino se lahko dogovorijo potrebne mere, da se spravi bilanca v ravnotežje ter doseže ustalitev marke. Zdi se, da je nemška vlada istih misli, kot so izražene v angJeško-francoski spomenici. Sklep nemške vlade, da imenuje odbor inozemskih strokovnjakov za proučevanje sredstev proti padanju marke, se lahko smatra za resultat akcije, izvršene od reparacijske komisije v zadnjih dneh. Komisija bo ostala v Berlinu približno 10 dni.
Razgovor med Pa'ncarejem in grofom Sforzo
PARIZ. 26. Ministrski predsednik Poin-care je sinoči konferiral z grofom Sforzo.
Proglas socialistične stranke.
PARTZ, 26. Socialistična stranka (francoska sekcija delavske internacionale) je izdala na delavce Francije proglas, v katerem — opo-tarjajoč na nerede, ki so se odigrali tekom nedavnega zasedanja komunističnega kongresa, nerede, k? sc izzvaH razkol in to je polom stranke — kliče vsem delavcem, ki so komunistično stranko že zapustili ali pa jo bodo. naj imajo zaupanje v socialistično stranko.
Zrakoplovstvo avtonomno orožje.
PARIZ, 26. Komisija za vojsko je odobrila poročilo polkovnika Giroda o načrtu, po katerem bi se napravilo zrakoplovstvo za avtonomno orožje.
Anglija
LONDON, 26. Kralj Jurij je podpis«! odlok, s katerim se razpušča sedanji angleški parlament. _
Bolgarska
Mednarodna bolgarska banka
SOFIJA, 26. Minister financ Turlako-v je odpotoval v Ztirich, da prisostvuje prvi seji upravnega sveta Mednarodne bolgarske banke, katere se bodo udeležMt delegati inozemstva in zastopniki francoskega, belgijskega in švicarskega kapitala.
Grški begunci v Varal
SOFIJA, 26. Mnogo beguncev, grških državljanov, se je izkrcalo v Varni, ker jim romunska oblastva v pristanišču Ku-stondja niso dovolila vstopa na romunsko ozemlje.	_
Švica
Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Italijo in Švico
BERN, 26. Švicarska brzojavna agencija poroča, da. so se včeraj popoldne pričela v Curihu? pogajanja med Italijo in Švico za novi trgovinski dogovor. Pogajanj se udeležujeta italijanski poslanik v Bernu Car-basso in federalni svetnik Schulthesa, vodja oddelka za javno gospodarstvo.
Avstrija
Finančni odbor Zveze narodov v avdijenci pri Hainischu
DUNAJ. 26. Od Zvesze narodov imenovani finančni cdbor, čigar člani so gospodje Jansen, Maggiorino. Ferraris, Ave-nol in PoepišH, je sprejel včeraj predsednik i republike Hainisch v službeni avdijenci. i Prisoten je bil tudi koncelar msgr. Seiped. j Gospod Jansen je obrazložil namene, ki jih ima pomožna akcija. Zagotovil >e, da se bo strogo spoštovala nedotakljivost in neodvisnost Avstrije, ki zaključit da hoče Zveza narodov sodelovati z Avstrijo, da ji zagotovi najviišja dobra družine, svobode in domovine. Predsednik Hainisch je odgo- j voril, da je sedanja Avstrija popolnoma drug organizem od stare monarhije, kateri nikakor ne pripoznava, da bi bila naslednica. Kot predmet svetovne politike jo si-cer tvorijo potrebni elementi brez ozira na j pleme, politiko ita. gospodarstvo, toda v j bistvu je Avstrija vsekakor nemška država. Ker so se ji odrezali stari življenski virr, mora iskati v svojih mejah nove vire bogastva in moči. Hainisch je zaključil: Zanašam se, da bo to mogoče, in prepričan sem, da bo obrodila akcija Zveze narodov dobre sadove. _
Vzhodno vpraSanJe
Obtožena grška ministra
ATENE, 26. Bivša ministra Baltazzi in Pozikis, ki sta bila člana Gunarisove vlade, sta bila aretirana. Izročila se bosta izred"-nemu vojaškemu sodišču. Obtožba pravi, da sta pripomogla k polomu v Mali Aziji
Mobilizacija t Angori
PARIZ, 26. «Chicago Tribune* pariške izdaje javlja, da je angorska vlada razglasila odlok za mobilizacijo letnikov 1901, 1902, 1903 in 1904.
Dnevne vesti
Vprašanje upravne preureditve goriške
dežele. Včerajšnji «Piccolo della Sera» prinaša zanimiv razgovor si predsednikom industrijeev in trgovcev goriške dežele, inž. Miroslavom Ribi, katerega vsebino podajamo v naslednjem: «Goriška dežela, je dejal g. inž. Ribi, je-tipičen primer dovršenega gespedarskega. izpopolnjevanja. Imamo gorski del z bogatimi vodotoki in obširnimi gozdovi. V ravnini pa imamo cvetcče pcljedelstvo z razvito industrijo. Tudi geografočno je pokrajina popolnoma enotna. To nam kaže vodni sistem rek Soče in Vipave. Ta dva vodna sistema se združujeta v furlanski ravnini Reki sta naravni žili prometa. Kadarkoli se je ta sistem pretrgal, se je to zgodilo na škodo gospodarstva dežele. In do tega bi se gotovo zopet prišlo, če bi se izvršila združitev z Vidmom. Na vzhodni strani naše pokrajine je Postojna za nas postojanka prvovrstne gospodarske važnosti. Promet med Jugoslavijo in Vzhodom na eni in med Italijo na drugi strani bo šel skoraj v celoti preko Postojne, seveda po najkrajši poti, katero je začrtala 6ama narava, t. j.
črta: Postojna. Ajdovščina, Gorica, Čer-vinjas, Mestre. Samo tiati promet, ki je navezan na morje, bo Sel preko Trsta. Tako tvori furlanska ravan, z gospodarskega gledišča, brezdvomno eno edino celoto z ostalim ozemljem pokrajine. Če pogledamo načrte, ki so se do sedaj razpravljali, bi združitev Goriške z videmsko pokrajino pomenila, da se ves ta sistem postavi na glavo. Železniške proge, ki tečejo v smeri od juga proti severu, bi postale brez pomena, ker ne bi več odgovarjale zahtevam prometa, ki bi se gibal v smeri od vzhoda oroti zahodu m bi rezal doline glavnih rek. Če pa se Vidmu priključi samo kak del goriške Furlanije, bi ta del občutil isto škodo, ker ne bi imel več gospodarskega izhodišča, katero predstavlja sedaj gorati del dežele. Ostaja politična stran vprašani®-Ta je bila dosedaj glavni povod za vse razprave, ker nikomur ni padlo na misel, da bi dvomil o gospodarski enotnosti naše dežele. Toda vsaka rešitev, ki zmanjša gospodarsko in politično važnost dežele, in v prvi vrsti mesta Gorice, je nacionalno -^liivo in se zato mora zavreči. Vsled tega se pri reševanju vprašanja ne more oddeliti politična stran od gospodarske. Tu ne gre za slovansko nevarnost, katera ne obstoja. Pač pa gre za slovansko vpraša , pred vsem vprašanje mirnega so-*Hja, katero se zamore ugodno rešiti le na način, da se spoštujejo gospodarski zakoni sožitja, in ki ne more izhajati od predsodka, da drugorodne manjšine gojijo sistematično sovražnost proti državi; ta predsodek se je izkazal kot napačen z ozi-rom na obnašanje teh manjšin v zadnjih treh letih. Začnimo s tem, da tudi for-melno, kakor smo to storili bistveno, priznamo v Slovanih državljane Italije; in če bomo imeli tedaj v deželnem odboru pri mirnem sodelovanju enako število Slovanov in Italijanov, bo to samo en povod več za to, da se poglobi in utrdi tisto sožitje. ki mora biti konečni cilj vsakega dobrega Italijana*.
Čehoslovaški narodni praznik. V soboto, 28. t. m., ob priliki četrte obletnice odrešenja Če-hoslovaške bodo uradi tukajšnjega čehoslova-Škega konsulata ves dan zaprta.
Osepsice. Nevarnost, da bi se ta huda bolezen razširila, se je vsled hitrih in strogih varnostnih ukrepov odstranila. Vendar pa ni še popolnoma zginila, vsled česar priporočamo, da se vsi, ki še niso cepljeni, dajo nemudoma cepiti. Posebno otroci naj se vsi cepijo. Pri tej priliki moramo opozoritLna neumno govorico, kj se širi po Trstu in^^katero smo slišali od več strani, češ, da cepljenje proti kožicam samo povspešuje nevarnost, da si Človek naleze bolezen. Babe, ki to govorico širijo, hočejo vedeti o dečku, karteri je takoj po cepljenju umrl na kožicah. Ta govorica je skrajno neumna in ne moremo dovolj svariti občinstva pred takimi čenčami. Cepljenje proti kožicam je najbolj učinkovito, kar jih pozna zdravniška veda, je popolnoma brez nevarnosti za zdravje ter absolutno preprečuje okuženje.
Z Opčaa. (Obisk fašistov). V noči od 24. na 25. t. m. so bili' f a tisti na delu na Opčinah. V veliki gruči, pravijo, da jih je bilo kakih sto, so napadli društveno gostilno, kjer so pobili vso posodo, vse šipe, sploh vse, kar jim je prišlo pod roko. Škoda se ceni na 2500 lir. Od tam so šli pred neko privatno hišo, kjer so zopet metali kamenje v okna in nabijali po vratih ter celo vrgli ob hišo par petard, ki se pa niso razpočile. Karabinerjem se je ko-nečno posrečilo, da so jih razgnali. Da ni bil nihče aretiran, je pač odveč dostaviti. Gostilno so racbili baje iz maščevanja, ker so domačini prejšnji večer tam nabili nekega fašista, ki je v družbi as, nekim svojim tovarišem provociral ter hotel celo navzoče naskočiti z nožem. Izvili to jima nože ter jih vrgli na cesto ter tako preprečili gotovo prelit je krvi. To je bilo seveda tako vnebovpijoče nasilje proti fašizmu, da je bila potrebna cela kaz-nilna ekspedicija m da so napadali celo privatne hiše, katerih stanovalci niso imeli prav nobenih stikov z oarenjenim incidentom.
Pozor žnpaaatvaf Kakor izvemo, hodijo po nadih županstvih kontrolorji oddelkov za raz-streljavanje municije in zahtevajo, naj jim županstvo potrdi, da rasslrelbe v področju občine niso povzročile nobene škode. S takšnim potrdilom bi seveda vse odškodninske zahteve občinarjev postale brezpredmetne in brezuspešne. Kar vemo, da imajo občine in posamezniki mnogokje občutne škode vsled razstreljevanja, opozarjamo županstva, naj bodo previdna. Ne podpisujte ničesar, dokler ni prizadeta Skoda docela povrnjena!
«V kraljestvu palčkov.* Točno ob 5. in pol v nedeljo popoldne priredi šentjakobska čitalnica to bajno pravljično igro. Oprava in razsvetljava je čarobna- Zanimanje je veliko. — Oglejte si jo! Sedeži in stojišča so v predpro-daji v soboto zvečer od 8. ure zvečer naprej v gostilni D. K. D. pri Šv. Jakobu, v nedeljo zjutraj od 10 do 12 ravno tam. Popoldne se prične z izdajo listkov ob 4. uri.
Poslano*)
Ker krožijo po Renčah in okolicj neresnične vesti o moji osebi, izjavljam tem potom, da bom proti vsaki osebi, ki jo zasačim, brezpogojno postopal sodnijskim potom.
Ernert Brumot, Renče 40.
Narod sebi, Vsak narod hrepeni po svojih, iolah, ker je od tega hrepenenja odvisen nje-, gov obstoj in napredek! Zakaj bi si ravno naš ne smel želeti?! Zato pa rojaki! Spominjajte se «Šolskega društva* pri vseh veseKh in žalostnih prilikah. Pri stavah, igrah, plesih, veselicah, krstih, porokah, kadar delate testamente itd. Pri pogrebih naj se opuste venci, ki so le za par ur in naj se mesto teh daruje denar za «Šolsko društvo. S tem se spomin pokojnih najlepše počasti!
V ljubezni bratski med seboj delujmo vsi za narod svoj!
«2ensko dobrodelno udruženje» v Trstu prosi nabiralke članic, da čimprej povrnejo svoje pole v svrho evidence radi občnega zbora, ki se bo vršil v prihodnjih dneh.
_Pripravljalni odbor.
Iz tržaškega življenja
A__.. -	*r» . i ., .	Jsđnnsfr« bank« ..............m
Aretirana zeparja. V cera, ob prvih jutran-1 CmuIIcU ..................
jih urah sta bila aretirana v ulici Mazzini dva Dalmatta..........................Sf>2
mladeniča: Oreste Cobol, star 18 let, brez Gerolimieh I.II1IIIIIIIII!! 1510
stalnega bivališča in Marcello Busselli, star' Libcra Trlestlna .. ............ 423
24 let, stanujoč v ul. Pasđuale Revlo-tella i Lloyd ...................13*0
št. 643. Prvi je kriv, da je il radel neki Ani I-ussino..................670
Poich iz žepa listnico z majhno svoto denarja;j ^aitinoUdi . ................lt»J*
drugi je sokrivec pri tem. Oba se nahajata Oceania ..................
sedaj v zaporu v ul. Coroneo.	Premuda.................. ..1
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja urW« niitvo le toliko kolikor mu zakoa veleva.
Borzna oorožKa,
Trst, dne 26. oktobra 1922.
Epilog krvavega dogodka v ulici deila Pieta. ^Sjjf11 *................
tvljax Josip Can-iero, ki je izvršil umor v uL Cement Dalmatia I i 1 I 1 1 I I I I I I I I 345
304
Cement Spalato
Tuia valuta aa triafkem trgat
Trst, dne 26. oktobra 1921'.
ogis*c krone..............—.95.- 1
avstrijske krore
**** .......
....
114.60.— II;».
PODLISTEK
Igralec, ki dobiva.
Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koš ti al
25
— Na Vendomski steber so potegnili gori z veliko spretnostjo namesto velikanskega kipa osvojevalca sveta svinčeno lilijo (znak Burboncev); z manjšo skrbjo so omotali na Invalidski esplanadi krilatega leva sv. Marka, da bi ga "nesli nazaj v Benetke, odkoder je bil tja prišeL Tudi na njega mesto fe prišla kitica lilij iz svinca. Veliki «slavolok* so zabili v deske; bronastemu kipu generala De-saix (Deže) so napravili ovoj. Bronasta postava je bila čisto gola in nepristno krepost je bilo treba, kajpada, ščititi zoper bronastega zapeljivca.*) — Novi francoski kralj je bil dober, častitljiv mož, ki je pisal tudi verze — častitljive verze, če ne bi bili drugi zložili boljših verzov kot on.bi ga lehko šteli za dobrega poeta. Prav tako, kakor bi ga šteli tudi za dobrega kralja Francije, če ne bi bil prišel
"} Bronasti kip znamenitega republikanskega vojskovodje je bil rofftlistom trn v peti, čei, da zapeljuje ljudstvo, ga navdušuje za ljwfc>-vlado; zato so ga omotali, da ne bi njegov po-gjed žalil ponarejene roialttorake AcdaoctL
prav za cesarjem Napoleonom! A kljubu temu, da je bil tako ljubezniv človek, fe imel tudi on nasprotnikov. Nastopil je neki krojaški pomočnik, rekoč, da je on sin Ludovika XVI.t pravi dedič prestola; potem je sin nekega izdelovalca cokel prinesel dokumente v dokaz, da je on pravi dauphm (naslednik na tronu), da gre njemu kraljevska krona; nazadnje je neki urar razkladal svetu, da je on pravi, resnični Ludovik XVII., Marije Antoinette ljubljenec Louis Charles. Ubogi Lonia XVIII. niti ni vedel, zoper katerega naj brani svoj majajoči se prestol. Vrnivši se Številni emigranti, nekdanji markizi in vikonti, so vsi zahtevali, naj se jim vrnejo njih veleposestva, ki jih je bila revolucija zaplenila; Škofje in opatje pa, naj se njihove cerkve in samostani, iz katerih je ljudovlada napravila kako gledališče, vojašnico ali panteon, zopet obnove. To vse je bilo nemogoče. Balo je dovolj takih pametnih mož, ki so znali zapovedovati, a lak neumnež se ni našel, ki bi se pokoraval. Pariz fe bil še vedno v oblasti tuje invazije. Ako je poprej tuja množica drla z orožjem v rokah v sve-
tovno mesto, ga je zdaj napadala z denarjem. Redu ni bilo mogoče vzdržati, ker človek nI mogel vedeti, ali ni zabavljajoča maškara, ki jo aretirajo zaradi pretepa na ulici , kak ruski veliki knez; ni se moglo vedeti, ali ni tista dama, ki se vede tako izzivalno in vzbuja o belem dnevu javno -pohujšanje, lena kakega mogočnega angleškega lorda. — Prav tak6, narobe. oolicHa ni motfla sa ioioro vedeti fče
se je že hotela zanimati za take malenkosti), ali ni tiati z velikim a plombom nastopajoči dozdevni mogoči ruski veliki knez s številnimi redovi član najpodlejše tatinske bande; ni mogla vedeti, aH m tista velika dama, ki se vozi v kočiji s štirimi konji in ki nosi za njo sluga - zamorec perzijski šal, in ki ima v o vratni verižici pa v zaponi svoiega pasu diamante, velike kakor grah, — ali ni ta dama kaka pustolovka, ali so njen« diamanti pristni, ali je njen sloga res zamorec? Brezuspešen trud bi bilo raziskovanje, katere narodnosti je ta in oni iz tega pisanega mrgoiečega mravljišča; zakaj kdor nosi tukaj tisto dolgo kra-kovjanko, ta ur Poljak, temveč je ažjoter na borzi, in one dolge ostroge, ki mole izpod kazaških pantalonov in ogrožujejo vlečke dam, in k njim pripadajoči telovnik, obšit z vrvicami, pa povoščeni biki ne značijo kakega ogrskega gospoda — to je naoda prodajalni ških pomočnikov, komijev; naglavne rute po modi Marije Stuartove ne nosijo angleške velike dame, ampak lorette iz »quartier Brčda». One postave pa a kostumom iz preteklega stoletja, ki pohafrajejo sem in tja s kratkimi hlačami, a pentljami v napudranih laseh, z opasanim mečem — so lehkd vrnivši te izseljenci, ki so oetaH Via mi zvesti, ie celč vojni lasuljam (barok—j, so pa lehkč tudi gledališki igralci, hiteči k poakušnii, aK vračajoče se iz zabavišča Kane«
(Dalje).
DAROVI
Vesela družba v gostilni pri «Tirolcu» Sv. M. Magd. je nabrala za Magdalensko podružnico «Solskega društva» 16 L 25 st.; za »či-čovsko» kritiko daruje posebej v isti namen D. Z. 5 L, Š. I. 5 L, Maglica 5 L; skupaj 31 L 25 st. — Vsem darovalcem iskrena hvala. Naj bi našli še nmogo posnemovalcev I
»šolskemu društvu* je daroval g. A. D. iz Britofa 50 L. Naj Bog stotero povrne!
Vesti z Goriškega
Komenslca mladfaia priredi v nedeljo, 29. t, m. v Žigonovi dvorani veselico s petjem, solo-spevi, igro, spevoigro in tamburanjem. Pevske točke bo izvajal odsek pevskega društva «Adrija» iz Barkovelj, tamburaške pa «Ko-mensa tamburaški zbor». Ker je spored jako bogat in zanimiv ter vsebuje umetne in narodne pesmi, bo privabila ta prireditev v nedeljo gotovo vse Komence v Žigonovo dvorano. Po dolgem odmoru bo komenska vas zopet enkrat slišala našo lepo pesem, ki bo gotovo našla odmeva pri domačinih, kajti že zdavna pogrešamo v naši vasi pevski zbor. — Barkovljani nastopijo tudi ob 10. zjutraj v cerkvi, kjer bodo peli Voiaričevo troglasno a motka zbor.
Niaii oglasi
POROČNA SOBA iz svetlega bukovega lesa, z železnima vzmetima, mizico in dvama stolicama, se proda za samih 2100 lir, : ! -dišče pohištva, via Udine 25.
ŽIMNICE, vzmeti, otomape, platnene postelje (brande), divani, se prodajajo po zmernih cenah, Corso Garibaldi 14, I., vrata 9.	198f
PRSNI SIRUP za kašelj, reuiuazan proti trganju in druga domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici.	28 5
KUPUJEM baker in med po cenah, ki se dosedaj niso plačevale. Scalinata 3. Fonda.
1942
URADNIK, 24 let star, vešč slovenskega, sr-bo-hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika, Seli premeniti službo. Gre najraje k banki ali lesnemu podjetju. Naslov pri upravništvu.	1962
GOSPODIČNA, izučena, želi vstopiti v bođjšo trgovino špecerijsikega blaga v mestu aH na deželi. Ponudbe pod «Poštenost» na uprav-ništvo.	1972
Čevl
della Pieta, se je včeraj, po treh dneh sam prijavil na policiji. Po dolgem zaslišanju so ga odvedli v zapor.
Pogreb umorjcnega slikarja Josipa Barlocco se je vršil včeraj popoldne iz mrtvašnice mestne bolnišnice.	avstrijske krore ........ —.03.--..
Ko je čevljar Josip Carnero izvršil umor, češkoslovaška krone ....... bi.*?.—
je zbežal proti svojemu domu. Med potjo je dinarji .. ..............39.86.—
srečal svojega prijatelja Mihaela Galiardija, leji ...... •••••••.. 17.5^'.— 16.—
starega 32 let, stanujočega v ul. Gatteri št. 31, marke.............. - 62.— .60
in mu je povedal, da je slikarja zabodel. Na- dolarji . . ........... 2b.*b - 25.^0
prosil ga je, naj mu pošilja poročila o stanju francoski frank!.........176 1 ^
slikarja v Milje. (Tja se bo namreč zatekel),	^U paDlniatl......4M.-.-4*
Galiardi je obljubil čevljarju, da mu bo iz-|	1 " w
polnil to željo. O tem pa je izvedela policija in včera aretirala moža. Aretiranec je sprva trdil, da je nedolžen; končno pa je priznal zločin.
Čuden gost. Bilo je pred sinoćnjim. V obljudeno gostilno «Panada» v ulici Rossini je stopil čedno oblečen mladenič. Sedel je za dolgo, pogrnjeno mizo ter si naročil bogato večerjo in steklenico penečega refoška. Ko je spravil ves ta božji blagoslov za pas, je poklical k sebi natakarja, ter ga prosil, naj gre iskat dva kraljeva stražnika in dva orožnika. Natakarju se je zdelo sicer to naročilo čudno; vendar pa je ubogal gosta ter šel na bližnjo policijo. Par minut pozneje se je vrnil z dvema kraljevima stražnikoma. Ko ju je zagledal čuden gost, je vzkliknil od radosti:
— Aretirajte me!
Tudi moža postave sta se začudila gostu. Vprašala sta ga, zakaj naj ga aretirata. On pa jima je moško odgovoril, zato ker nima denarja, da bi plačal večerjo. Na podlagi te iz-jove sta stražnika prijela čudnega gosta ter ga hotela odpeljati na policijo. Pred odhodom ;e pa gost prosil stražnika, naj gresta onadva pet korakov pred njim. Stražnika sta mu sicer izpolnila željo; toda z razliko, da sta šla pet korakov za njim do policije. Na policiji so vzeli «poštenjaka» na zapisnik, potem so ga pa odpeljali v zapor v ulici Coroneo. Originalni se imenuje: Ferrucio Saggia, star 18 let, brezposelni prodajalec sladoleda, brez stalnega bivališča.
Težka nesreča pri delu. Vdova Alojzija Širca, stara 47 let, lastnica male kramarije s zelenjavo in sadjem v ul. Edmondo De Ami-cis je stavljala pred sinoćnjim v svoji krama-riji sadje v zaboje. Tak poln zaboj je položila na šibko mizo, potem pa je nadaljevala delo. Usoda je hotela, da je zadela z nogo ob mizo. Miza se je preobrnila in zaboj je padel revici ca glavo ter ji razbil črepinjo. Prepeljali so jo v obupnem stanju v mestno bolnišnico.
Širca je umrla včeraj popoldne.
Tatovi v mlekarnici. V noči od srede na četrtek so vdrli tatovi v mlekarnico Ivana Jazbeca v ulici Amerigo Vespucci št. 7 in jo docela izpraznili ter s tem povzročili lastniku nad 1500 lir škode. Tatvina ej bila naznanjena policiji.
Policisti so včeraj zjutraj izvršili preiskavo v trgovini trgovca Karla Castelreggio pri Sv. Jakobu. V trgovini so zaplenili skoraj vse blago, ki je bilo ukradeno v trgovini Jazbeca. Trgovec je bil aretiran- Preiskave se nadaljujejo.
Zaplenjeno blago. V nekem skladišču v ul. del Kivo so policisti včeraj zaplenili kobčino sardin v škaUjah, kladiv, klešč itd. Vse to je bilo. kakor znano ukradeno v skladiščuTvrd-ke Finanzzer v uL Geppa. Aretiran je bil neki Marijan Degrassi, star 19 let, stanujoč v ulici della Tesa št. 5, ker je bil v zvezi s to tatvino.
Poskusen samomor v Pazinu. Zasebnica Irma Ritossa, stara 29 let, si je včeraj zjutraj v svojem stanovanju v Pazinu št. 100 zasadila kuhinjski nož v smeri proti srcu. Prepeljali so jo v obupnem stanju v tukajšnjo mestno bolnišnico. Do tega žalostnega koraka so jo dovedle težke družinske razmere.
Vreča tobaka. Tobakarnar Edvard Volčič, stanujoč v Komnu, je naznanil te dni policiji, da so mu tatovi odnesli vrečo tobaka, katero je bil pustil za hip brez nadzorstva na nekem kamjonu v ulici d*ella Sorgente. Pozneje je policija zaplenila vrečo ukradenega tobaka ter je aretirala glavnega krivca. Je to neki Viktor Del Pol stlar 17 let, stanujoč v ulici Rigutti št. 37.
HIŠA na Opčinah pri Trstu št. 378, dvonadstropna, z vrtom, se proda. Pojasnila v Kobaridu št. 86, Juretič.	1973
POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-^eli Vita, via Madonnina 10, I.	82
CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario št. 14.	51
Naznanjam slav. občinstvu, da bom odprl jutri, v soboto, 28. t. m. v Dolini
MESNICO
volovskoga masa po sledečih cenah :
prednji deli........L 6.80
zadnji deli ........L 8.—
koštiunovina...... . . L 6.80
........L 7 60
Prašičje in telečje meso.
684	Peta ln Ivan.
50 let obstoječa trgov&ka hiša v Ljub« IJanl SO proda. — Hiša stoji v sredini mesta na najbolj prometni točki, ima trgovske lokale in skladišča, piipravne za k.iko industrijo, kat- ri so takoj na razpolago. Ponudbe pod „Dobia pozicija" na An. zav Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5.
POHIŠTVO.
NOVI DOHODI s poročne sobe, solidno, slavonsko delo. javorjeve, črešnjtve, jesenove, meli gonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelie s kovinasto vzme j» L 156.—.
TORK, Via S. Lazzaro št. 10.
===== VB LIK A IZ B ERA---»
Za pošiljatve na deželo najooljia, brezplačna embalaža.
3E

Dobre in moderne
obieKe
za moške, dečke in otroke v veliki izberi &5 po konkurenčnih cenah.
Adolfo Kcstorfs
Trat, Via Carducc; 39.
Mtllt d izttto. i« st jrNiifitt l