Razne novice. • Pri knezoškolH. Na, aovega leta dan so se pokloaili zastopaiki mafiborskih katoliŠkih druitevv za ajiaii maogo odl. svetaih gosp. ia marib. duhovŠčiaa prevzviSeaeaiu gospodu kaezoškofu, da Jim izrazijo aajspoštljivojša aovoletaa vošCila. V imeau dahovaikov, katerih se je zbralo nad 30, je stolai proSt prelat K. Hribovšek poaovil o^bljubo vdanosti in pokorščiae do aadpastirja, od Boga postavljeaega, ki so v svojera odgovoru vsem aavzočim ia ob enem duhovaikom vse Škofije želeli srečo ia blagoslov pri izpolnjevanju tožavaih staaovskih dolžaosti. Ob eaem so napovedali za aastopao leto 1911 Škofijski zbor, ki aaj dosedaajo Škofijske določbe spravi v soglasje z odloki proviacijulae siaode solaograške leta 1906, ia ki aaj z pzirom aa krajevae razmore uredi izvrševaajo aaja>\ejših papežkih ukazov o svetem obhajilu, o starosti prvoobhajaacev itd. Kot zastavo božjega blagoslova za nove leto. so podelili zbraaira pred odslo* vitvijo svoj viSjepastirski blagoslov. * Duhovska vest. C. g. Alojzij Zamada je bil dae 1. t. m. iaštaliraa aa žapaijo Crešajevec pri Sl. Bistrici. * Iz pošte. Poštua oficijala Rudolf Ernstberger ia Ladovik Jossek, oba v Mariboru, sta imeaovaaa poštaim kontrolorjem. PoŠtai pristav Fraac Rampf v Maribora je imeaovaa za poštarja v Muti. Castno občanstvo. Povodom zlate svete maše mil. gospoda opata Fr. Ogradija ga je občiaski odbor celjske okolice soglasao imeaoval častaiai občaaom celjske okolice. Te dai je občiasko svetovalstvo z župaaora GliaŠekom aa čelu izrofiilo gospoda ]ubilaatu krasao izdelaa diplom (delo gospoda Beačaaa), ki v svojih dekoracijah kaže insigaije jubilaatovega dostojanstva kot iafuliraaega opata in simbole pjegovih dedaosti. * Se enkrat prosimo vse aaSe prijatelje, da aam pridobe maogo aarofiaikov. Na§ list bi ae smel aiaajkati v aobeni slovenski hiSi. Listi so tihi, a aajboljši agitatorji. KakŠai listi, taki kraji! * Mladenlči! Ko so vas laai zmerjali aemškoliberalai ačitelji po posebaih letakih za sviaje, obljubila je tudi Narodaa straak.a in Zveza slovcnskih učiteljev, da bo ta sarov aapad javno ožigosala. Do daaes aobeaa §e ai izpolaila svoje obljube. Le Kmečka zveza ia ajeai listi so se potegovali za vas. Zato pa pridobivajte sedaj ob novem letu svojema prijateljskeaiu listu ,,Slov. Gospodar" aovih aaročaikov ia izpodriaite vso aasprotno! Zob za zob, a tudi prijateljstvo za prijateljstvo! * Cesarjevo zdravje. Iz Duaaja poročajo dae 3. {. m.: Cesarjui je daaes zopet maogo bolje. Noč je bila miraa, dopoldne je cesar izvrŠeval aavadao državao opravilo. Lahek aahod, ki povzroča lahko dražeaje grla, bo, kakor se aadeja cesarjev zdravaik, v par daeh izgiail ia že izgiaeva, * Castiti duhovSCini! V saiislu okrožaiee preč. ka. lav. konzistorija z dae 20. deceaibra 1910, Št. 5833, so bodo počeaši s 1. jaaaarjeai 1. 1911 izplačale potom c. kr. poštae hranilaice samo od c. fcr. naaiestnije aakazaae vsote, torej koagrua in reraaaeracije, obresti od obligacij pa se bodo dobivale kakor dosedaj pri c. kr> davčaili vi"A^^>— — ¦ ¦ - '"' -. * Nemškl aastop. Ce pridejo Neaici med aaše sloveasko ljadstvo ter ga lmjskajo proti lastni veri ia materaemu jezika, ae iiaSe ljadstvo zadrži mirno. Co pa se aa nemških tlob.! zbirajo taaikaj staaujoei, torej domafti Sloveaci, med seboj, takrat pa pokažejo Nemci vso svojo onuico proti sloveaskira sokrajanom. Kočevski Sloveaei so imeli aa aovega leta dau predavaaje v izobraževalneai društvu. To pa je kočevsko Nemce tako razjarilo, da so nastopali kot divjaki. Ko so šli sloveaski ljadjo k predavaaju, so jih Nenici suvali ia brcali, ostadao jiai pljuvali v braz, obmetavali jih z gailimi jajci, s snegom ia z do pol kg težkimi ledeaiki ia kamai. MaogonemŠke svojati se je preje ojaaačilo s Saopsom, da je lažje pokazalo Slovoncem svojo omiko. Slovenci pa so rekli: Vse potrpimo, da zmaga aaša pravična stvar! Istiaa! Mi moraaio in bodemo zmagali! * Ne bo šlo. Koroški Sloveaci se pod vodstvom krščaasko-socialaili slovenskih voditeljev krepko gibljejo. Nemci ia vlada jim odreka Šole ia s tem vsako pravico do izobrazbe. A Sloveaci si zaajo saaii pomagati z živahaim deluvaajem v draStvih. Seveda jili tadi tukaj pregaaja Ijibezaiva vlada, vefikrat seveda aa aaravaost s.oesea r.ačin. KrSCaasko-socialaa zveza za KoroŠko je aaredila koacem miaulega leta poučai tečaj v Svečah. Ko vlada za to izve, pa pride ta-le moder ukaz: C» kr. okrajao glavarstvo v Celovcu razpuŠCa tečaj v Svefiah zaradi kuge-sliaovke pri govedi! Tefiaj so je sicer moral razpustiti, a viadasi lahko zapomai, da kaga-sliaovka ae bo zadržev.aia koroških Sloveacev v aapredovaaju. Mi gremo naprej, ia Nemcev je strah! * Vedio odločno. Vsled propadaaja liberalaili straj aa Sloveaskem Stajerja, so dogaja, da 66 ceijaki in slogaški liberalci radi primazajo k aa§im prire^litvam. Proti temu ai posebej agovarjati. Toda vgega obsojaaja bi bilo vredao, Ce bi se mi glede rsefeiue aaših prireditev ozirali aa liberalae goste. Nasto^aimo vedao odločao katoliško! Na§i aazori ia aaša uaftela aaj se prosto ia brez strahu razglašajo, in aic^- ravao tem bolj, čim bolj aas obiskajejo liberalci. ffa. libsralce aobeaih ozirov! Voditeli fraacoskih kaioiiker, Piu3 je pred kratkim izustil te-le besede: Imaje ms za zmeraega. Zato si dajte od meae povedati. Predaigo stojim v javaem življeaja, da bi ge kaj držal aa a»p©he polovičarskega postopaaja. Ni6 ae prid»bimo z molčaajem, aič z bolj ali raaaj prikritim ndajaajem, aič s takozvaaim taktiCaim ia spretaim pastopaajeai, vedao obtičimo pri tem v močvirju. — Raraajmo se po teh krasaih besedali ia bodimo vedn« a«lločai pristaši katoliško-aarodae stvari! * Kako kruet dela dragiajo. V ,,Sloveacu" oitamo: Nataačao dae 22. m. m. se je zgodil nekje na Goreajskem ta-le slačaj: Mesar je kraetici, ki jd prodala praŠiče, katere so plačali še aodavao povpre&ao po 34 kr. faat žive vage, poaadil 23 kr., ia take za ajim vsi drugi, če§, čo aočeš tako prodati, pa ]i3i obdrži, aam se ai treba za-aje paliti. Zflaj pa pomisii 6iovek, da prodajajo ti aiesarji slaaiao po 95 kr. kilo, meso po 1 goldiaar, staae jih pOi Iiiat žive vage 23 krajcarjev. Ce račuaamo vso stroške, iiaa]o nairaanj 50% dobička! Zdaj pa kdo povej, kdaj ima kmet 59% dobičk.a od svojih prodaaih pridelkov! — Očividec. * Soclalni deiuoki^atje aastavljajo najraBli&uejše pasti, da bi vjeli aezavedao delavstvo. Po svojih listih ia aa shodih se kažejo zaslepljeacem kot ediai osrečevalci Ijudstva, v resnici se jim gre pa le za to, da bi jim aapolailo delavstvo aikdar polae žep«. Kaj si je izmislil aedavao socialao-demokraSki mestai svet v Pariza! Skleail je obdavčiti obisk pokopali§5a. Vsakdo, ki se pripolje z eaiai koajem aa precej oddaljeao pokopaliSče, bo moral plačati 2 fraaka, tisti pa, ki se pripelje z avtomobilom, 3 Iraake. Letai listki za obisk razaih pokopališč bodo stali po 20, ©ziroma 30 fraakov. — Tako odirajo rdeči osrečevalci Ijudstvo tam, kjer imajo večiao in mo5. Zato proč od rdeče bande! * Libei-alaa strajika v Celju doživlja zadaji &as kade adarce. ,,Narodai Daevaik," je zmrzail. PristaŠi so izginili. Zadražaa zveza je v Škripcih za deuar. Zveza sloveaskih posojilaic jo do vratu v dolgovih. j^a vseh koacih ia krnjib poka ia se podira. * Od celjske Zadružne zveze v ljabljan^v© je "prestopila dae 20. deuembra 1. 1910 posojilaioa t Rim- skih toplicah. * Argentiiisko niesb, te dve besedi sta bili preteklo leto bojai klic vseh aeprijateljev kmeta, Zaitevali so uvoz tajega mesa, v prvi vrsti argeatiaskega, ne oziraje so aa hude 2ase, V katerih se rartiokar imliaja na§ avstrijski kmet. Toda tudi z argeatindcim niesom ae bodo mogli dolgo ugoaabljati aašega knieta. Poroča se aamreč, da ceae argeatiaskema mesu ne bodo padale, ampak §le kviška. Po ceaitTi leta 1908 se je v zadajih desetih letih zvišala ceaa tm argentiasko govedo za 50 odstotkov. To vspeajaaje c«n na kvišku še ae aazaduje. Vrhu tega pa trgoroi, ki izvažajo argeatiasko meso, ustvarjajo med seboj, kartele (zveze) ia tako uaietao dvigajo ceae. * Sllnovka. Kakor poroča poljedelsko umistrFivo, je v Avstriji po sliaovki (kuga v gobcu in na parkljih) okažeaih že 3316 krajev, aa Ogrskem pa 5019 krajev. Skoda, ki doleti vsled tega živinorejce, ulegaila bi zaašati 50—75 milijoaov kroa. Za one živiaorejce, katerim je živiaa pogiaila, ali so jo Borali zaklati, bo aeobhodao potrebaa državaa podpora. * TeCaj za izobrazbo revizorjev za živinoreisfce zadruge. Deželai odboi kraajski priredi aa mlekarski šoli aa Vrhniki od 1, do koaca febraarja 1911 Stiritedeaski tefiaj za izobrazbo revizoriev za živinorejske zadruge. Sprejmo se 10 gojeacev, ki bodo Eft ftasa teeaja dobivali brozplačao hraao ia staaoranje. Prosilci morajo imeti aekoliko zaaaja o živiaoreji, kar aaj po možaosli dokažejo 3 potrdili živiaorejskih zar drug, občiaskia uradov ia morebitaimi drugiari izpriCevali. Prošajam je priložiti tadi domovaico ia Solska izpriCevala. ProSaje je vlagati do 10. januaiia 1911 na deželai odbor, in sicer, kjer so živiaorejske zadruge, potom posledajih. Tudi Stajerci se spreimejo. * Vlnlftarskl teča] prirodi Kmetijska Sola aa Grmu za mladeaiče iz viaorodaih krajev, k'x se hofteio praktičao izvežbati v vseh potrebaih viaogradniSldli ia trtiftaih delih. Tečaj bo trajal od 15. iebroarja <lo 31. oktobra t. 1. Sprejme se Šest učeacev v starosti od 16 let naprej. Viaičarski učeaci dobe brezplaCao hra^ ao ia staaovaaje ia v deaarja po 10 K na mcsec. ProSaje, katerim je priložiti krstni list ali pa domm'aico, je vložiti pri ravaateljstvu Kmetijske Sole oa Grmu, poŠta Kaadija na Kraajskem do 15. jan«ar]a 1911. Sprejmejo se tadi mladeaiči iz Stajerskega, * Kletarskl te«ai se bo vršil aa deželai sad|arski ia viaarski Soli v Maribora od 6, do 11. sveCaoa t. 1. Pogoji 2a vsprejeai so razvidai iz iaserata, * Podporno drufitvo orgaaistov aazaaaja, vsena onim udom, ki 8e aiso prejeli kajižic, da so knjižice že došle in jih bodo v kratkem adje prejeli. Ako bi kateri ud po pomoti knjižice ae dobil, aa] se obrne aa predsedaiStvo podporaega, društva. * SIot. kai Uobražeialno draitvo .Straia" rabi na občni ibor, ki se »rii t nedeljo dne 8 jaooirja 1911, ob pol 7. uri aieier t društfenem lokaln (VI. Wa%iiw 2 ) Po končanem sporeda sledi piOBta zabara. člani lahko pc>ra»najo droStveno člaoarino; vse BomišIjbnike, ki še niso člani, pa uljuioo »»bimo, da pnstopijo - Z ozirom n* teBue druSitene prostore imajo pri«top k obŁnea>a zbora predTB»m «lan|; v kol<kor je mcgoče, seve tudi tbi prijatelji droStTa. Z družtTe: imi pozdravil Odbor. * Za b81ot. Straio" je Marica TraTnorjeTa iz Braslov« kct BOToletDO danlo danvala 11000 anamk Večje StoTilo zoamk i't daro»ala todi mariboroka gimnazijca Anton Radunovič in Alojz Vimpolšek. Hrala lepal Strašen umor J a r c i) i u a., dae 3. jaauarja 1010. Daaes zjatraj so aaSli na okrajni cesti v bližiai Jareaiae mrtvega zvestega aašega somišljeaika posestnika Jakoba Daako z razklano glavo. Nesrečaež je iniel odpet telovmk. cropan ma je bil denar, okrog 300 K in žepaa ara. Traplo je bilo vse krvavo. Glava je bila očividao razklana od sekire aa dva dela. Umorjeai Jakob Daako je prodal mesarju Celeerju v St. Ilju v Siov. gor. telico. V poaedeljek, dae 2. t. m. je gaal prodaao živiače v Št. Ilj. Ko se je vračal proti vefieru domov, se je v Očkerlovi gostilni blizu Jareaiae oglasil ia spil merico viaa. Trezea kot vedao je nadaljeval ob 8. uri zvečer pot proti dorau. Kakih 10 aiiaat aad J&reaiao je ob okrajai cesti mal gozdiček v bližiai žapaaa gospoda Lorberja. Pod teai gozdičkom je gotovo iiapadel morilec-ropar abogega Daakota od vzadi, ia ga tnoral z veliko silo laa.liniti z ostro sekiro po glavi Ko je izvedelo ljudstvo za ta živiaski ftia, se ga je amevao polastilo velikaasko razburjenje. Tramoaia so hodili gleciat Ijudje amorjeaega. A misliaio si bele slrah aboge /eae amorjeaega, ki je zastoaj nestrpao pričakovala vraitve moža. Orožaištvo, ki ,je bilo o žalostaem dogodku takoj obveščeao, je stražilo amorjenega aa licu mesta do daaes večera, ko je prišla iz Maribora sodnijska komisija. Kdo je izvršil ta pekleaski Cia, o tem se sedaj a.e ve fee aifi gotovega. Na aovo padli saeg je izbrisal aaaireč vsako sled, Pafi pa se govori, da je slišala aeka deklica, kako je aeki tuji mož povpraševal Daakota, kam žeae telico. Sami se, da je ta, aeznaai mož v zvezi z amorom. Upati je, da aesreeni morilee nci aide roki pravioe. * * Včeraj saio dobili iz Št. llja aasledaje poro&ilo: Morilca, ki je arnoril Daakota, so siaoči, dae 3. t. m. prijeli, ia sicer v osebi aekega aslažbeaca jareaiaskega peka. Uro umorjeaega je priaesel k urarja, ki jo je spozaal. Našli so tudi deaar. Morilca so daaes, dae 4. t. m. odvedli orožaiki v Maribor, Mariborski okraj. «Za pravdo in srce." Telovadai odsek Orel v Mariboru vabi aa gledališko predstavo, katero priredi dae 6. jaaaarja 1911 v draštveaih prostorih Katoliškega delavskega druStva v Mariboru, Flosserg. štev. 4. Igra se ,,Za pravdo ia srce." Žaloigra v petih dejaajih. Spisal Aatoa Medved. Začetek ob ^28. uri zvefier. Blagajaa se odpre ob 547. ari zvečer. Med dejaaji svira veteraaska godba. Vstopaiaa: sedeži I. vrste 2 K, 2.-5. yrstel K, 6.—10. vrste 60 via., ostale vrste 40 via. Stojišča 30 via. Otroci pod 14 leti aimajo vstopa. V dvoraai je prepovedaao kaditi. Ceajeae dame se opozarjajo, da je prepovedaao obdržati med predstavo klobuk aa glavi. Marlbor. Mestni vikar častiti gospod Fr. Simoaifi je aevarao obolel. Priporoča se v molitev! m Mai*lbor. V aedeljo," dae 8. t. ra. ob 'A8. ari zvečer se aprizori v .,Nar. Doma" igra ,,Svet brez mož". Okrajiii zastop. Vest liberalaih' celjskia listov, da bodo volitve za okrajai zastop mariborski že meseca jaaaarja, je aeresaičaa. Pač pa bodo kmalu razpisaae volitve za okrajai zastop sloveajebistriški. m Hoče pri Mariboru. Na aovega leta dan popoldae saio imeli Hočaai zabavea popoldaa. Po popoldanski slažbi božji smo se zbi-ali v prostorih gosp. Jožefa Rojka star., kjer smo imeli priložaost, poačiti se o zadražaištva ia 0 pomeaa ljudskega štetja. Udeležba je bila sicer povoljaa, a lahko bi bila še večja. lJo koačanih govorih se je nabralo za ,,Slov. Stražo" 10 K. Le tako naprej, ia videli boaio kmalu, koliko da zmoremo. Glejmo, da stori vsak v tem tako važnera trenotku svoj moški korak, ia potem se bodemo zopet v kratkem kaj vee pogovorili 0 aaših hočkih izobražeacili. Torej aa skorajšaje svidenje! — Hočaa. Soduijski aradai daevi za občiae Sv. Lovreac nad Mariborom, Kamen, Rotenberg, Legea pri Ribaici, Receajak1, Ciažat ia Grajt so razdeljeai za leto 1J>11 tako-le 4. januarja, 1. iebraarja, 1. marca, 5. aprila, 3. raaja, 7. jaaija, 5. jalija, 2. avgusta, 6. septembra, 4. oktobra, 2. aovembra ia 6. decembra. Vršijo se od 12. ure opoldae do 3. ure popoldne v obftinski pisarai trga Sv. Lovreac. — Sodaijski uradni dnevi za občine: St. Jurij ob Pesaici, Zgoraja Sv. Kungota, Plač, Spičaik, Slatinek, Svičiaa ia Vrtifiki vrh so razdeljeai za leto 1911 tako-le: 12. janaarja, 9. lebruarja, 9. marca, 13. aprila, 11. maja, 10. jaaija, 13. jalija, 10. avgusta, 14. septembra, 12. oktobra, 9. novembra ia 14. decembra. VrSijo se od !i>10. ure |>redpoldae do VA. are popoldae v občiaski pisarni Zgoraje Sv. Kaagote. Tozadovni razglas, ki je nabit med razglasi pri okrajiii sodaiji v Maribora, je za prve obfiiae dvojezičea, za drage pa samoneiaški. Tako postopajo aradi, ki bi morali biti eaako pravični aasproti Sloveacem ia Nemcera. Daleč sino priSli! m Sv. Marjeta 11. P. Dae 24. decembra odpravil se je 381etai ožeajeai čevljar Matej llešič z doma po opravkih v sosedajo žapaijo Sv. Ruperta, a sc ai vefi vrail. Ob 10. uri zvefier istega dae je bil še zadajič videti v Š. gostilai v Močai; od tam se je, ae sprejemši poaadbe, da bi oadi preaočil, odpravil v preeej iomao aoč ter izgiail brez sleda. Sele za Sesl dai, dae 31. decembra so aašli ajegovo mrtvo traplo v — Pesaici. Alkohol je bil zopet oaa slepiljaa lufi, za katere goljulaim svitom grede je aesrečnež zabredel v temai aoči v globoko brezao, v aaročje smrti! m Jarenina. Na aovega( leta daa vršil se je občai zbor aašega Bralaega draštva. Prijetao razpoložeaje je vladalo med aavzočo množico med odborovim poročiloai 0 draštveaeia delovanju, kajti sprevideli saio, da društvo popolnoma ustreza svojema aameaa. Iz poročil posaamemo, da je Štelo draštvo v pretežeaeai letu 109 adov, prebralo se je 884 kajig, dohodkov je bilo 578 K 40 via., izdatkov pa 504 K 76 via. Priredila se je 0 priliki 201etaice Bralaega draštva velika veselica, vefi mladeaiških ter ea dekliški shod. Tekom leta se je društveno kajižaico vzorao uredilo, aakapilo so je maogo kajig, aajaovejše se pa še takoj aarofiijo. V aovi odbor izvolili so se ob tej priliki pravi stebri naŠe fare, in sicer kot predsedaik g. Fraac Sekol, Podpredsedaik Fraac Roškar, tajaik Fraac Sparl, ajegov aamestaik, Mihael Sekol, blagajaik Fraac Jaačie, njegov namestaik Alojz Drozg, kajižaičarja M. Flakaš ia Jaa. Breg; odboraiki gg.: Aatoa Lorber, Leopold Supanie, vl6. g. dekaa Čižek, Fraac Potrč ter Jarij Kristl. Zelimo tema prekoristaemu dražtva Se aadalje mnogo aispeha. m Sv. Martin pri Vurberga. Kot vojak seai šel s ,,sabljico prepasaao" aa božičae počitaice k svojim Ijabiai starišem, a aied potjo se oglasim v aeki gostilni N. N. pri Sv. Martiaa. Ko sedim pri krepčilai kapljici, se začudim, k'o zagledaai atrajeae od dolgega pota, koga: Ptajske amazaae caaje giftae krote so priromale k tema gostilaiearja v maogih iztisih prosit preaofiišča; a gostilaifiar, pošteaa daša, jih sprejme hladaokrvao . . . Dobro je vedel, da so prišle kalit mir dobrim ia pošteaim šeatmartiaskim žapljaaom, ter jih je takoj brez sodaika obsodil, ia sicer v lakajo. Torej giftae krotc marŠ v lakajo! Take uraazaae cuiaje prebirajo le brezverski, duhovaikom ia cerkvi aasprotai ljadje; apamo, da ae bo doigo, da bo zadaji korundid moral pri *aas lakote pogiaiti, kajti ljadstvo postaja, zavedao. List, ki aa eai straai piše ,,sveta aoč", aa dragi pa goji sovraštvo do cerk.ve ia dahovaikov, tak propali list ae spacla v pošteao krščaasko družiao; zatorej pogamao aa delo, proc z giftao kroto ter si aaročimo pošteae krščaaske časopise ,,Slov. Gospodar", .,Straža", .,Sloveaec", ,,BogoIjub" itd. 111 Sv. Lenart v Slov. gor. Dae 27. decembra 1910 se je ustaaovila tokaj Kmetijska podražaica, ki šteje že sedaj okrog 80 adov. Za predsedaika je bil izvoljen gosp. Korotiec Matija iz Spodajega Porčiča, v odbor pa sledeči gg.: Kraaer Fraac iz Zamarkove, Pečovaik Vilko iz'Gočove, Lorber Fraac od Sv. Raperta v Slov. gor., .^kamlec Alojzij iz Zamarkove, Šumaa Jožef iz G. Žerjavc, ia Fraace Makso Krambergar iz Sv. Leaarta v Slov. gor. C. kr. kmetijsko družbo sta zastopala \ižji tajaik gosp. Javan ia tajaik gosp. Fraajo Holz. Sledaji je v aad poldragoaraem govora razložil pomea ia potrebo kmetijskih podr.užaic za kmeta. Podružaica ima že sedaj obljabljeaih 8 brizgalk proti peroaosperi, dve brizgalki za drevje, ter za polovičao ceao travaiSkebraae ia čistilnike za zraje itd. Kmetje, vstopite v kmetijsko podražaioo! m Makole. Neizprosaa smrt aam je tukaj dae 20. m. ra. pobrala predragega mladeaiča Fraaca Loafiarič, šele v 18. letu njegove starosti. Pokojai je bil ad Marijiae dražbe, razaih cerkveaih bratovščin, kakor tadi ad takajšaje vrlo napredujofie narodne godbe. Kako zelo je bil pokojai priljabljea, je kazal ajegov pogreb, kalerega so storili kolikor mogoče slovesaega gosp. svetaik, tukajŠaji žapnik Mihael Leadovšek, s pomofijo gosp. kaplaaa J. Geratič, soudje aarodae godbe, pevci ia ogromaa maožica ljadstva. Sploh se laliko reče, da Makole takega pogreba "še aiso videle, posebao, ker je takaj aastopila aaša godba prvič ob taki priliki. Ljubi Bog aaj tolaži žalujoče stariše, sestre, brate in sorodaiko. vsein pa, ki so pripoaiogli k slovesnosti pogreba: srčaa livala! I^očivaj v mira! m Studenice pri Poljfanah. Naše Bralao draštvo je imelo aa Stelanovo svoj obdai zbor, ki je bil tako maogoštcvilao obi^kaa, kakor Še aikdar poprej. Predsedaik gosp. I. PveSern otvori zborovaaje, pozrlravi došle zborovalce ter želi mnogo božjega blagoslova današniema zborovanju. Nato je sledil slavnostea govor gosp. dr, Kovaeiča. v Maribora, katerega so Ijmlje z velikim zaaimaajem poslušali. Govoril je 0 vtižnosti, konsti in ]iotrebaosti ter aalogah brainih draštev. Spodbnjal je k Ijabezai do domače lega društva, na,vuuse\ai zmsu muiuiau za ooi;ni iristop k istemvi. KoaGno se je izvolil sledoči aovi odx>r: Kitek S.. predsednik, gosp. Cedo I. podpredsedlik. Kodrič A. blagajaik, Svapan !. fajnik. Turln A. grude. Naša zemlja je bogata, zato si jo hoftejo osvojiti latrovoi, kateri že v ta aaraea k aaai sem poSiljajo svoje pastorje. Podprftdsednik gosp. župaik I. Ceile se je ob koaca g. govorniku primerao zahvalit ter novoril 0 podrobaem dela domačega bralaega društva. Spodbuja.1 je k štedeaju ter krepkemu razvoju .,Cebelice". Tajaik g. Kitek Š. je v kratkili, a jederaatih besedah ozaaCil razvoj 14 let obstojofiega Ijralnega draštva, navdašenal zlasti mladino za obi!ni i'I ))or: aik, Kortrič A. blagaj'. tajaikov aamestaik, FreŠera 1., Kodrie !., 1'iatiii' Žgajaer Fr.. odboraiki. m Sf. Kns pri Harlborn. Pribodojo nedeljo, 8 t m. po vejemicah prirrdi tukajSDJo ftralno društro v irezi B podroSnico ,81ot. Btraie" v hiši Jožefa Maček na Šobrn St 8 »eselico z gledaliiko predataTo BJeia nsd petelinom in kes" V odmorih poje me«an abor Križer(>aDi in sosedje kd r te htie zopet enkrat pošteno zabavati^ in nasmejati, n»j oe zamndi te priložnoiti in »anealjlvo p ide k Uj priredit»il Vitopnina znafia 40 Tiu. K moogobrojai odeležoi Tabita nljudno cdbtra. m Kmet. podrnžniea m 8». Aoton In Sy. Andraž t SIot. |. sklicnje aroj redai ob«m zlor na nedeljo dne H jana»'ja t. 1. po rani maSi t šolo Po letnem pirocila bs bo tpUčerala udnina, rpiBOTaU novi ndje, sprpjemtla narodila za raina semena in druge knetij»k« potrebiiiue V ak stari član n»j Be gotovo odeleii, kakor tudi tiati, ki želijo k podrnioic" pristop-ti, Ako bi bil kdo is posebnega vtrokazadržan, naj poSlje odnno 8 kakim mtncem, ker se lavolj redneg* prejemmja 8troko»nig'. lista štenlo ilanor mora kolikor mogoie hitro ob nov;m letn dokčt-. Z<to vabi k < bilni ndelržbi odbor. 8t. JnriJ t SIut. gor. Kmeti ska podružnica bo imela s<-oi redni občni zb r z i.b fiajoim vsporedom dne 6. janaarja 1911, t. j. na Kraljevo po rani službi b<>gi v g stilni g. Fr Krajnca Imeli bomo kot gi>\ornika tudi g. Fr Holca, slov. tajnika c. kr. kmot. dmibe v Gradca Hed navadnim vspoelom se bo tndi pobirala udnina kakor tndi se bodo sprojemala u»ročila za sea>ena itd. Radi važnosti vsporeda se vabi e v»i stari pa tadi uo-i udje in drugi, da 86 v obilnmn ste\ilu adele ite tega zboro^anja. m 8t. Latrenc nnd Hartboront. Vtbimo na veaeiica, katero prirede »1. venska draatva t nedeljo, a. janaarja 1911 t velikem »alontf pri g. Kodro prej Ratej) v trgn Vspored: 1. n8trahovi". Igra eandejanka za ženske. 2 Deklamaci;e 8. Petje 4 nRudeči doboti". Burk» za moske. 5. nOB«eta" ^aljiv prizor. 6. Šaljivi nbji Iot. Zacetek ob pol 6. ari ve^er. Vstopnina ca osebo 60 rin m SIot. Biatrlca. V nedeljo, dse 16. j»Dnarja ima naSe i»obraže»aluo draKt'o »voj obcai ibor t dvorani hoteU nA»strijeB. Ker j« to prepotrebno droBtro ˇ n inolrm ptvem letn svrjega deiovanja pai toliko stnrilo, da labko ¦ veseljem in nekim opraviččnim ponosom daje odgovor jaTOiti, z»to ge trdno nsdeja, da tudi na obdaem zbora ne bo uaojlralo nobeoega našega prijatelja. Pridite torej dne 16. t ra. po veJernicah v hotel vsi prijatelji n še zavedoe kmeik« mlsdine, da se todi Ti zopet ogrejete ob njenem (gnjišin, ter z njo navdasito «a TO, ka>- je nasi d )ad ai dobro in sveto. Na občnem zboru gotori dr. Hobnjec iz *!aribora. Ptujski okraj. p Ptuj. Uradai daevi c. kr. okrajaega glavarstva v leta 1911: A. Za sodai okraj oraioški: V sredo, dae: 18. jaa.: 1. marca; 12. aprila: 31. aiaja; 19. julija; 13. septembra; 8. aovembra, ia 20. decembra v občiaski pisarni v Ormožu, vsakokrat z začetkom ob 8. ari dopoldae. — B. Za sodai okraj rogaški: I. v četrteki dae: 19. januarja; 2. aiarca; 13. aprila; 18. raaja; 22. juaija; 27. julija; 24. avgusta; 28. soptembra; 2. aoverabra ia 14. decembra v gostilni ,,Pri pošti" v Rogatca, vsakokrat z zafietkom ob 9. uri 30 miaat dopoldae. — II. V petek dae: 23. jaaija; 28. julija, in 25. avgusta v občiaski pisarai v zdraviltečii Rogatec Slatiaa, vsakokrat z začetkoai ob 9. uri dop. — V Ptuju se vrše uradai daevi v prostorih c. kr. 0krajaega glavarstva vsako sreao iu vsak petek. ()b dragih delavaik^ih ter ob aedeljah in prazaikib so, izvzemši aajae slučaje, ae poslaje s straakami. p Pt'ii|ski sejnii so sedaj urejeai tako, da se \ rši vsak prvi in tretji torek v mesecu sejeai za govt1jo živiao ia koaje, vsako sredo pa sejem samo za svinje. p Iz Ptu]skega polja se aaai piše: Med Sv. Barbaro v Halozah 111 Ptajem vozi vsak dan pošta, ki zbira, oziroma prevaža poSto pri nabiralnikih v Stojacih, Bakovcih ia Markovcih. 1 Da ae more vsak daa tofiao prihajati, to še ae bi toliko zamerili, da je pa poštai vozaik iz mesta velikokrat sladko giajea ia potem skozi vasi aa kozla razteguje ,,Stajerca" ia poskaša ,,bachštabirati", to je aaravaost nedopustao. (J. c. kr. poStai vodja pri Sv. Barbari aaj spravi takoj tega človeka v red, sicer se bomo pritožili aa c. kr. poStao ravaateljstvo. p Zabovcl pri Ptaju. Uiarl je dae 27. dec. 11H0 Jožef Simeako, odličea kmet aaše občiae; bil je več ko 12 let žapaa, odboraik itd.; želodftni rak mn jt> prejedel nit življenja. N. v m. p.! p Prvenei pri Ftuju. Na aovega leta daa je v aiira zaspala po dolgotrajai bolezai Marjeta Zaidari^, žeaa pridaega mizarja, katerema zapuSCa 4 male otroke. Težko se je lofiila od tega sveta pri pogleda aa male otročiče, katerih aajmlajši je komaj VA leta, in najstarejši 9 let star. Bog ji daj večai aiir! p Veteransko društvo pri Sv. Miklavžu ima se vedao aemški poveljai jezik', fieravao so ajcga kolovodje aajzagrizeaejži aarodai naprednjaki. No, pa saj je zaano, da je šiajercijaaec ia aarodai napredajak eaa ia ista žalostaa ligura! Pohvalao aioramo omeaiti, da so med ajimi aiožje, ki jim to aikakor ae ugaja. Toda poveljnik ,,slavaozaani" Nemec g. Mastea, jih zaa kuaštao miriti. Pravi se jim, da aa zastavi — ki jo bodo baje svoj čas imeli — ae bodo smeli imeli c. kr. orla, če se bo slovenski poveljevalo. Budalost! Kakor da bi veleranci-Sloveaci ae bili uvstrijski državljaai! Svetiajskpraa veteraaskeaia drn- šivu se ai dolgo blagoslovila zastava, Tedaj se je pa pravilo našim veteraacem, Ida to zategadelj ae, ker imajo sloveaski poveljai jezik. Ce hočejo torej iraeti Miklavževčarji zastavo. morajo korakati po aemški komaadi. Zdaj pa imajo Svetiajčaai že zdavnaj blagoslovljeao svojo krasao zastavo, čeravao je draštvo sloveasko ia ajega poveljaik odločea aarodajak. Miklavževsk.o društvo pa je Še aima ia bo tako dolgo brez aje, dokler bodo imeli prvo besedo dosedaaji voditelji. Sicer pa v društvu moCao vre zaradi poveljnega jezika. Mošt pri vretju vrže aesaago pod sebe ali pa tadi iz soda. Vi miklavževski veteraaci pa pokažite pri prihodajem občnem zboru toliko saaiozavesti, toliko aarodaega poi jsa, da vržete ob tla ia iz draštva tiste, ki so draštva saiao v kvar in sramoto. Jzvolite si v na&elstvo aiože-pošteajake, narodajake. da ae boste v posmeh vsem pametaim ljadem, ia da vas ae bodo sosedaa aarodaa draštva bojkotirala! Proč z aemškatarstvoai, poteai bo pa vsak rad pripomogel, da Čimprej dobite svojo zastavo! p Sv. Miklavž pri Ormoža. Z aovim letom smo dobili pri aas orožaiško postajo. Ali je potrebaa pri nas ali ae, o tem se da seveda govoriti. Slovesna otvoritev postaje je bila aa starega leta daa. Ob %10, uri je bila slažba božja. Potem je bil mnogoobiskaa skupea obed v čast aovodošlim gg. orožaikom v prostorih gospoda Simoaiča. Vse drugo bi liam §e agajalo, škaadal je le to, da aam je slavno c. kr. orožaiško poveljstvo poslalo aiože, ki niti sloveaski ae zaajo. Proti takema postopaaju pristojae oblasti aajodločnejše protestajeaio ter zahtevamo takojSaje spremeaibe. Sv. Miklavž ai v ,,rajhu"! Slavao občiastvo pa pozivamo, da se aasproti gg. orožaikom poslužuje izfcljučao le sloveaskega jezika. p Sv. Trojlca \ Halozali. V minolem letn 1910 se je izvršil v takajšaji župaiji sledeci preobrat med faraai: Svetlobo sveta jili je zagledalo 149, doliao trpIjeaja pa jih je ostavilo 89, 24 parov se je izneverilo samskemu, oziroma vdovskeaia staau. - V laaskeni letu se je 6italo v aaših časaikih, da so se prirejali po aaši ožji sloveaski domoviai mladeaiški, oziroraH dekliški shodi. Kaj pa je z aašo trojiško mladiao? Saj sedaj, ko aaai je aovo leto prijazao pomolilo svoj obraz, se vzbadi ia poglej, da se je luaa. aeotesaoosti morala drugod že umakaiti svetlim žarkom solnca izobražeaosti ia napredovanja v dobreai. Ti pa hočeš se spati? Vstaai ia zafini delati tadi ti povzgledu dragih! Ce ga Se aimaš, aarofii si ,,Na5 Dom", ia beri ga, da bodeš videl, kako aapredajejo povsod. Zato ti pa zaklifiem z mladiao Slov. gor.: Zapasti sedanjo pot ia ae izpostavljaj se zaajkam hadobaega sveta. Pa preidem od tebe, mladež, ia se obraCam do tukajšnjih gospodarjev. Kaj, ko bi vaše domove sedaj ob aovem letu posetil v večjem številu ,,Sloveaski Gospodar". Opastite objeni litra in ..frakelca", ter se okleaite aaših katoliško-aarodaih fiasnikov, osobito ,,Straže". Bojira se ostrih Skarij arednikovih, pa prosim, imejte potrpljeaje z meaoj, ko se liočem Še spomiajati aaših haloških raamic. Prav toplo priporoftaaio vam materam, osobito še tistim, katere so pred kratkim podale roke v zvezo za življeaje, da, si aaroče ,,Krš6aaski Detoljub". Iz tega, sicer raajhnega, pa bogatega lista po vsebiai, bodete črpale bisere zlatih naukov, kako vzgajati vaše ljabljeaeke. Obilo vspeha tema dopisu želi — trojiški faraa. p St. Orban prt Ptnin. Tukajšnje gosp. bralno dnštvo priredi dne 15. t. m. pou^no preda anje v čitalniSki sobi. Na dnevnem reda je predavanje o nekem važnem kme&kem vprašanju. Vsi ndje io prijatelji bralnega draštva so iskreno vabljeni. p 8t. Marko niže Pmja Bralno drnštvo Sv. Marko niže Ptuja ima BToj redni ob5ni zbor v nedeljo dne 15. januarja po večernicah v Joli z navadnim vsporedom. K oliilui udeležfci vabi odbor. p Št. J«ni na DrtT. poljn. Slov. kat. izobraževalno drogtvo ima dne 15. jannarja t. 1. po rečernicah občoi zbor, roliter norega odbora. p Tnrbtrg. Gosp izobraževaJno draltro ima na dan bt. Treh Kraljer popoldoe ob pol 8 nri btoj letni obioi ibor t stari šoli. Na dnemem reda 80 poročila druStvenih faakc'jonarj»r, gorori domačih f*ntov, deklamacije in petje E najobilnejši udeležbi rabi odbor. p 8t. Balfenk prl Sradličn. Bralno drustro rLipa" priredi 6. prosinca t šolskih proitorih veselieo 8 prosto zabaro pri g. Galiin. l^red^tivljali Be bodete ialoigri nNe kliči Traga" in nMutast mnzikant". Začetek ob 6. nri zvečer. čisti dobiček je nsmenjen ubogi šolaki mladini. E obilni ndeležb, Tabi odbor. Ljufomerski okraj. 1 Ivanici. Zopet jo-preteklo eao leto, ia moder gospodar je aaredil čez to leto račaa; aiorebiti je radoveden tadi kateri čitatelj aaSega ,,Sloveaskega Gospodarja", kak je račun aaSe ob^iae. Ž ajim smo lahko pa6 vsi zadovoljai. Res, da smo inieli zadaja leta velika plačila, med drugim smo morali staviti tudi novo šolo. Kljab temu pa smo že predlaasko leto zaižali občiaske doklade za 10 odstotkov. PreteCeao leto smo si pa postavili aovo občiasko vago ia zaižali zopot občiaske doklade za 10 odstotkov. Iz tega se vidi, da imamo dobrega občiaskega predstojaika, Jcateri naoi je obeaem kot naCelaik okrajaega zastopagorajeradgoaskega zaal pridobiti od več krajev podpore. Veseli aas, da imamo takcga predstojaika. ki materiaega jezika še ai aikdar zatajil, pa tudi vere ai izgubil. Na takega se sme zaaesti obftina in volilci. 1 Ceianjevel pri Ljatumera. Nase bralno društvo bode imelo svoj redni ohčni zbor v nedeljo dne 8. prosinca v šolsjkih prostorih. Začetek točno ob 2. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi nljudno odbor. Slovenjjraški okraj. Slovenjgradec. S. K. Z. priredi v nedeljo dae 22. t. m. pri aas političao zborovaaje. \VrSi se ob 10. uri dopoldae v Narodaem domu. Poročat prideta dr. KoroSec io dr. VerstovSek. s SoStan]. Takajšaje Bralao društvo je itnelo aa novega leta daa svoj letai občai zbor. Predsedaik č. g. Krošelj je podal letao porocilo, iz katerega je med dragim razvidao, da šteje Bralno društvo okoli 170 člaaov, aajveč člaaov mladiaskih zvez. Navzoč je bil tudi zaaai govoraik F, Zajc iz Skal, ki je pojasajeval, čerau so bralna ia izobraževalaa draštva, In je navduševal zlasti mladiao h krepkemu delovanju. Nikar se ae astrašite, tako je svaril, aikar se astrašiti tistih, ki smatrajo orgaaizacije mladih ljadi, izobraževanje v društvih, govoraiSke vaje, za aepotrebao aovotarijo. Casi so taki, da tega ae smemo opastiti, treba, je braaili vero, braaiti aarod, treba je skrbeti za gospodarski aapredek. Zato pa je treba resaega, vstrajaega ia skapaega dela. Potem se je izvolil odbor, ia sicer tako-le: Predsedaik Val. Kropivšek, podpredsedaik; Fr. Medved, Tajaik Martia Korea, tajnikova namestaica Ivaaa Medved, blagajaičarka Pavliaa, Ravlen, kaiižaičarja 'Jeraej Tark ia Martia Hrastaik, odboraika ,Jožgj Z:ajc in Poloaa Stropnik, Skleailai se je tudi majliaa, času ia razmeram primeraa spreaieniba pravil. Koačao se je izrekla še zahvala dosedaajemu voditelju ia predsedaiku č. g. Krošelja, kateri hofie todi za aaprej še po moeeh sodelovati v bralaem draštva; ravao prihodnji prazaik Sv. Treli Kraljev je namenjea kazati skioptičae slike iz svete dežele, g. kaplaa Lusfcar iz Skal pa aam bo popisoval svoje romaaje po sveti deželi. Upamo pa tadi, da bodo tndi claai, posebao oclboraiki, pridao sodelovali, kajti le tako more kako društvo prospevati. Z veseljeni smo opazili, da so se mladeaiei ia dekleta adeležili zborovaaja v prav obilneai števila, želeli bi pa, da bi se tudi motje ne odtegovali druŠtveaema delovaaju, saj bo gotovo tadi ajiai v prid. s Ribnica. Kdo bi si bil mislil, da se bode veselica tukajšajega KaieCkega, bralaega društva dae 26. decembra tak.o izvrstao obaesla. Bili so gostje od bliza ia daleč, kakor iz Valireda, Slov. gorie. Ceiovca, Gradca itd., pogresali smo pa nekatere, kateri aavadao pridejo. Menda je bila zima preiiuda. kaj?! Primerea je bil govor o ljudskem štetju ia aarodnosti. Vso hvalo pa zaslužijo izvrstai igralci. Igrali so kakor vajeni vsakdaaji igralci burko ..Mutasti aiuzikaat" in šaljivi pnzor ..Zaainrec". Presenetil pa aas ,je zaCasao sestavljea aiešani zlx>r s svojim lepim petjeai. Slava vrlenrn piedsedniku Bralnega draštva ia vsem, kateri so k slovesaosti kaj pripoinogli! s Marnberg. MarnberŠke mladeake so dne 26. decembra miaolega leta aapravile prav lepo veselico s petjeai (Oj hiMca očetova; Hej Slovenei!): z dveaia deklamacijaiaa (Slovenka seai. Dljki); z dvema govororaa ia šaljivo igro ,,Cašica lcave". Vse točke so izvršile prav dobro. Najbolj so se odlikovale Terezija Skaraik, laasko leto šo šolarca v. aemški šoli, ki je izvršila svoje toftke neprifiakovaao dobro. Terezija Kolar in 'Jastiaa Virtič, ki sta s svojimi glavaimi vlogaaii pri igri in svojiaia govoronia, Terezija Kolar pa Še posebej z izvrstno deklamacijo ,,'Oljki". pokaza11 aavzočim, da maraberške mladenke aiso tako aazadajaške, kakor si misli marsikedo. Gosti iz Vahroda in aieada tudi iz Remšaika, se aismo mogli nacaditi spretaosti ia sposobaosti marnberških doklet, ker tlobro pozaamo ajiho\e težavae razmere, katere ]e v primeraeai pozdravu omeaila mladeaka Terezija Kolar. Skoda, da, se aepoklicaai slovenski faktorji aa eai straai aiti ae ganejo, na drugi straai pa bodo meada tako dolgo odlagali, da bo že prepozao. Zato pa, maraberške ailadeake, le same se izobražujte "in navdušujte, držite aiočao skupaj, ker v združenju jo aioc\ katere se bojijo sovražaiki. S svojim lepim vzgledoai bodete gotovo vzdramile mladeaiče. ki bodo začeli po malem kobacati aa pot izobrazbe. Na svideaje pri skorajšaji mladeaiški veselici! Lepa hvala vam, da ste aam napravile tako izvrstao zabavo! s 8 itu]. Bralno društvo priredi občni zbor na iiovega leta dan ob 3. uri popoldne z obi6»jniaa vsporedom v cerkveni hiši. s V«lenje. Katoliško sloveDBko izobraževalno draštvo v Smartnem pri Velenja ima drugo nedeljo po 87. Treh Kraljih to je 15. jan. popoldne po Tečeroicah sroj redai občni zbor ˇ droStrenem doma. Vabljeni ste vsi ndje draštra, pa tudi Tbi, ki se zanimate sa drnštveno gibanje t Saleški dolini. Odbor drnštra. Konjiški okraj. k Koajice. Pri vlaku aa kolodvor.u v Koajicah, ki odhaja ob 1. ari popoldae v Poljfiaae. se je poaesrečil na Silvestrov daa 45-letai zavirač Jožef Savič od Sv. Duha. Ko je botel skoeiti med vožajo z vlaka te ozkotirae deželae železnice, mu je izpodrsailo, ter mu je Šel vlak preko desae aoge. Umrl je v treh miautah vsled izkrvavenja. Traplo so preaesli v koajiško mrtvašaico. Savic je bil ožeajea in oče aedoraslih otrok. k Gornie Zi-efie. Srae se redkokedaj zaletijo v aaš kraj. Oai daa je pa aeki lovec asmrtil dve srai z eaim strelom. Ko je bil priobčil izredao zadevo svojim tovarišem, mu aiso lioteli verovati, toda aeveraiki so se hitro prepriftali o resaicaosti. k Brezie. Tu je umrla vdova Marija Potočaik, dobra aiati ubožcev. Kot posestaica je ob času volitev podpirala krščaasko straako. k Radanaves. Vodstvo tukajšajega premogovaika je preselilo svojo pisarno od tukaj v Koajice.. k Loška gora. V aaSem kraja aimamo aiti eaega rojeaega Nemca, ia kljab temu so prl ljudskem štetja leta 1900 aa.šteli 23 Nemcev. Ali ai to brezvestao Štetje? V sosedaji Bcboriai so dobili 4 Nemce. Radovedai smo, koliko Slovencev bodo aaredili letos za Nemce. k Stranlce. Kakor ai vse zlato, kar se sveti, tako tucli ai vse tako črao, kakor se vidi od daleft. ,,Slov. Gospodar" je eakrat pisal, da so Straaice zelo štajercijaaske; je bilo že meada res; pa aaj bodo sedaj kake volitve, ne bo kaadidat giftae krote imel več večine. Mi Straaičaai smo pošteai ljadje, ia tistega slabega glasa, aa katerem smo bili, si ae zaslažiaio, in ga ae maramo ve6. — Giftaa krota le še v par izvodih prihaja k aam, pa bomo tiste eakrat objavili imeaoma, da se bo poteai vedel vsak ravaati. Zavedai Slovenci smo pa vsi — razaa mogoSe ene dražiae — kar bo pokazalo ljadsko Štetje. k' Stranlce. Naši aovi zvoaovi kaj lepo pojo. Pa ker je še aekaj doiga, smo imeli aa Novega leta dan darovaaje, pri katerem se je nabralo 124 K 65 v., lepa svota; ia če bo še trikrat tak ,,ofer", in izpolai vsak svojo obljabo, pa siao dobri, kar bo v čast Straničanom. k Stranice. Posostaik Karl Ravaak, p. d. Mravljak, v Zaborka, je dal postaviti lep križ, delo ametaika Sojč-a v Vitaaja. C. g. župaik ga je blagoslovil aa Novega leta prazaik ia imel aa aavzofte primerea nagovor. Bila je prav lepa slovesaost. k Stranice. V aaši žapaiji je bilo preteklo leto rojeaih 42, amrlo jih je pa le 15; kaj ne, zdrav kraj; porooeai so bili štirje pari. k Prihova. Daaes hočem ,,Vsevidela" zopet dokazati, cla njegova vera in vera Stajercijaacev tako peša, da ni ve6 božja, aaipak samo 61oveška, pa Se njihova človeška je aespametaa. in aemodra. Stajercijaaci aavadao trdijo: ,,Mi verajemo le Boga ia pa — ,,Stajercu'-! Kratek je ta stavek, a pove vso hinavščiao. Pred vsem poaižajejo te besede globoko Boga samega. Kako pa, to? Le pomisli! Kot katoliški kristjaa vemjera Bogu, ker je aeskoačao resaičea, ia ker ae more ae goljufati in ae goljufaa biti. Cloveka, in ladi knjigam in časaikom pa verujem kot pametea 61ovek le tedaj, Če morejo ia tudi hofiejo povedati resnico. Skušaja pa u6i, da ,,Stajerc" redkokrat more, še redkeje pa hoče pisati resaico. ,,Štajerc" torej ai verodostojea, ia paiaetea ter resaicoljabea človek ma ne laore verovati. Zato pa je tudi tisti človek, ki veraje ..Stajerca", ali že aespametea, ali pa še ho6e postati. Drugič je debela laž, da bi takšea clovek res veroval Boga. Zakaj? Kristas-Bog aamreč pravi (Mat. 18, 17.): ,,Ce pa (tvoj brat) cerkve ae posluša, aaj ti bo kakor aeveraik ia očitai grešaik". — Gosp. Vsevidel, poslušaj, veraj in abogaj sv. Cerkev, potem boš verea, katoliško verea, drugafie pa ae! Pozdrav! A. BukovŠek. k Skomer. Govori se, da je zakapaik lukajšnjegu lova skapil letos okoli 2000 K za divjačiao. Celjski okra). c Celje. Na tukajšajem kolodvoru je ukradel železaiški delavec Gradt trgovcu Geršaku iz došlega zaboja obleke, zimsko sakajo. Potem pa jo je aesel prodajat - lastaiku samemu. Predrzaega uzaioviCa so zaprli. (• Polzela. Občiaske volitve so se vršile dae 2. ia 3. t. m. popolaoma mirao. TovaraiSka aemfiurska straaka si ni apala blizu. Izvoljeni so sami aaši možje. Ce se spomiajamo aa zadaje občiaske volitve, pri katerili so grozili aemSkatarji, da smo zadajikrat zmagali, smo lahko poaosai. Še ai prišel cas, da bi lepi Polzeli zapovedoval tujec. ;Starega leta daa je pripravila domafia sloveaska §ola krasao božičaico, pri kateri so bili obdarovaai vsi otroci; celo priredbo je preSinjal kršfiaasko-aarodai dah. Naj merodajai krogi gledajo, da se bo vršila vzgoja aaše mladiae vsikdar v tem daha, potem bomo svoje otroke z veseljem pošiljali v svojo domaco sloveasko šolo. Kakor slišimo, je za božifi učitelj takajšaje aemške šalferajaske šole aazaaail izstop svoje družiae iz katoliške cerkve. Cedae razmere! c Zalec. Zaro6il se je aa sveti vefcer g. Fr. Zuža, c. kr. davčai asisteat v Celju, z gd6. Dragico Lipold, posestaico v; Žalca. Castitamo! c Braslovče. Žalostao so peli zvoaovi v torek, sredo ia četrtek ter aazaaajali žalostao vest po širai braslovški župaiji, da je premiaala deklica v cvetu svoje ailadosti, 221etaa Micika Omladič, po doaia^e Žagarjeva. Dolga, aeozdravljiva, bolezea ji je pretrgala Še tako ailado življeaje. Kako je bila rajaa vsem priljubljena, je prifial ajea pogreb, katerega se je udeležila velika maožica veraega ljudstva. Vodili so pogreb preft. g. kaplan v spremstva preft. g. kaaoaika ter so govorili rajai v. slovo gaaljive besede. Poudarjali so, kako je bilja rajaa pridaa ia vzgledaa deklica, da je zelo ljabila Marijo ter rada sprejemala Jezusa večkrat v življeaju. Pofiivaj v mira, miljena prijateljica! Zalostae stariše, bratce ia sestrici pa tolaži Bog! c St. Juri] ob Taboru. Na§e Bralao draStvo je imelo dae 27. m. ra. letai obcai zbor. Iz razaih poročil povzaaiemo: Plačajočih filaaov v društvu je bilo 60. Posebaa livala gre gosp. Jakobu Bukovca, ki je daroval 16 K, ia Deklifeki zvezi, ki je prepastila ves dohodek svoje slavnosti druStvu. Poačai shodi so bili 4. Zaaimaaje za aje vidao raste. Dekliški predstavi z razaim sporedom ste bili dve. Novih kajig se je aakupilo 26, vseh je sedaj v kajižnici 599, prebraaih je bilo 644. Casaikov je bilo aaročeaih ia darovaaih do 50 iztisov vsak tedea. Deaarja je ostalo 45 K 90 via. V odbor so bili izvoljeai soglasao gg.: "Jos. Loačarič, kot predsedaik; Fr. Zdolšek, aamestaik; Al. Culk, tajaik; Fr. Lakmaa, blagajaifc; Fr. Lesjak in Aat. Raačigaj kot odboraika; Mih. Blataik, Bož. Drolc ia Val. Južaa, kot račuaski pregledaiki. Hvala vseai prijateljem društva, zlasti Orlom, DekliŠki zve- •i\, pevskemu zboru, ki so aajveč pripomogli k izvrstaemu uspehu aaših prireditev! Ljudstvo kaže zaupaaje do draštva; rado se udeležuje poučaia shodov ia razaih društveaih slavaosti, rado prebira časopise in kajige ter tudi gmotao podpira društveae aameae. Naj bo tako i v bodoče! c Sv. Peter aa Medvedovem selu. Saljivi sreeolov aašega Kat. slov. izobr. draštva aa, Stelaaovo je audil udom ia prijateljem draštva izborao zabavo. Smeha ai bilo koaca ae kraja. Vzbujali so ga amestni šaljivi dobitki. Društveai blagajaičar je zadovoljea z aspehom: lepa svota ostaae kot 6ist dobicek za aakup aovih kajig. Maogo lepih dobitkov so darovali naši doraači udje. Hvala vam srfiaa za, aje! Posebao hvalo pa izrekamo za krasae aakloajeae dobitke iskrenira prijateljeui aašega draštvai gg. podpolkovaiku Pušaiku ter trgovca Fr. Ogrizka pri Sv. Križu, ia gostilaičarju Ant. Smeha na Mestiaja. | Bog plačaj stotero! — Na Novega leta daa je zborovala ob jako obilai udeležbi aaša Dekliiška zveza, v aedeljo, dae 8. jaaaarja po večeraicah i pa ima ob6ai zbor aaša Mladeniška zveza ia telovadai odsek Orel. Gibljemo se živahao pri Sv. Petra. Mladeaiči. aa veselo svideaje! Tadi gostje dobro došli! c Sv. Ema. Takega boja Se oi doživela Šeatemrika iara, kakor smo ga opazovali letos za žapaaski stoiec. Že laasko leto so bili aasprotaiki prvikrat pris:'jeai, aapeti vse kriplje, uporabiti vsa dovoljena ia netlovoljeaa sredstva, da so še zmagali, Ia odgovor ria brezbzirao volilao postopanje pristavskih velikašev ia ajihovih do smrti slepih tovarišev. je bil priziv, katereaiu se je agodilo, ia ki je povzročil še "hajši volilai boj, kot preteklo leto. Naj aavederao le aekoliko cvetk aepostavaosti, aepravilaosti, ia poaižaosti aekaterih volilcev. Takoj, ko se je laasko leto razpisala volitev, smo pregledali imeaike in pogreSali v njih celo kopo naSih volilcev, katere saio raorali poeasi potoai reklamacij spraviti v imeaik. Ko so bile lanske volitve razveljavljeae, se je godilo podobao, kot popi-ej. Le s pomočjo odločaega aastopa z reklamacijaml smo priborili precejšajim volilcem volilao pravico z vpisoai v volilai imeaik. Omeaim aaj le še, da nam posebno laasko lelo žapaa sploh ai hotel dati v pogled imeaikov, dokler ga ai poačilo glavarstvo o volilaem reda. Torej t<> se je pričel prvi boj, m že tu smo spozaali, aa kak a&čiB si hočejo Pristavljani priboriti zmago. Tti vidiie, dragi Seatemčaai, svoje pristavske ia par voaarskih prijateljev, ki so ivas pripravili ob vol. pravico, ta vidite sedaj v vsej nagoti tiste, ki se vam le ob času volitev dobrikajo ia obljabajejo zlate gradove, a ko so volitve kOBČaae, vam dajo raesto zlatih gradov le blaiae ceste ia aajbrž ne premale proceate. Ze pri volilaih imeaikih aiso postopali pravilao, kaj Šele potem. la tisti, kateri eakrat ai delal pravilno, bo li delal dragokrat pravilao? Se li za-moremo aa take ljudi zaaesti, zamoremo li pustiti potera taldm ljodem gospodariti s celo obciao? Tu obstojte, dragi Seatemfiaai, ia dobro premislite, za kaj se borite! Vprašajte se tudi, kdo je bil v prejSajih časih razven Pristavljaaov Še izvoljea v odbor! Ali morda ljudje. katere ste poslali vi SeatemCaai x odbor? Žalibog. ne! Večiaoma le taki, ki so bili izvoljeai od Pristavljaaov, ia so se gotovo morali za to tudi Pristavljanora izkazati hvaležae! Primerjajte sedaaje odboraike s prejšBjimi , in odprle se vam bodo, dragi Seatem6aait o6i, daboste spozaali svoje prijatelje! Spozaali boste, da mi ae bijemo boj za prazea Bi6, ampak za aaSo lastao kožo ia za aašo lastBO žast. Ib gotovo ae bode pri prihodBjih volitvah aašega volilca, ki bi sramotao zapustil aaŠe vrste ta prodal svojo ia svojih tovarišev kožo! Spozaali bodo tudi oai aaši volilci, ki so ostali pri sedaajih volitvali raje za pečjo, aego da bi prišli aa volišče ia pomagali pravični stvari do zmage. Saj se je šlo sedaj v II. razredu samo za par glasov! Ia ko bi bili ostali vsi aaši volilci zvesti ia prišli tadi vsi aa volišče, zmaga bi bila aasa, in Pristavljaaom l)i bili lahko prihraaili tiste bore strele. c IzobraiaMlno flrnstfo t Celjn. Gledaltfka predstava ^Sreti večer" igra v treb dcjanjib bo na praznik 8». Treh kr»liev popoldne ob 3. un t Trtni d»< rani pri BBelem volu" t Celju. Med cdmori bo petje in igranje na gla'OTir. c Cotovlja Prostov. p' ž. bramba priredi na norega leta dan t dvorani g. F. Malgai-a vell<o božično drevo z bog»tim sr^čoloTom. S/ir« narodna godba. ZaČetek ob 7. nri zvečer. Vstopnina za osebo 20 vin. K prar obilni »deležbi Tljndno tabi odbor. c Sf. Ema. Kat. slov. izobraževalno društvo pri St. Emi nazuanja, da bode imelo dne 6 janaarja, t. j. na sv. Treh krajjev dan «roj redoi občni zbor popoldne po Tečernicah t prostorih bralnega druitva, v kaplaniji pri S.. Emi Porotalo se bode » delovanjn droštva in bode tudi poročilo odbora Bode tudi podaini govor pcslanca S. K. S. Z. in domačega visokoSolca g. A. Ogrizeka, in volitev novega odbora. Vsi rrli Šent Emiani ste \abljeni, da se prav obilno ndelezite in se Tnovift navdašite za iz braževalno delo. odbor. c St. Jar b |nž. ž«l. Tukajdnja okoliška požarna bramba po»ovi na splošno željo o>>činstva igro nRep^8teTa, iarobno borko ˇ petih dejanjih dne 8 januarja takoj po večernicah v gornjib prostorih Katoliškega doma. Po igri bo t spoJnjih p ostorih yelik srečolov, z raznimi in bogatimi dobitki. Ker je cisti dohi&ek Damenjen za potrebičiii« požarne bramhe, ste vabljeni, da se v velikem atevila uieletite igre in bogatega grečolova. Bretiški okra). b Globoko. Gospodarstvo aašega okrajaega zastopa, je zavožeBO Ba zelo čadaa pota, Tisočaki so se porabili za v maogih krajih popolnoma aepotrebao zaižaaie cest, dočim ai deBarja za ajih prepotrebao nasipavaaje ia dostojao plačilo cestarjev. Ia Be samo z zaBemarjaajem cesl, temveč tudi z marsičem dragim od straai okrajaega zastopa se godijo aam kraetom aemale krivice. la kjc je pomofi? Z gosp. komiSiTjcm Moscoaom, ki po ljadski sodbi že davao ae •Kpada v okrajai zastop, se sploh ai mogoče zmeniti. Ali se aaj pritožimo? Kam? 2e spomladi smo odposlali glede okrajaega zastopa iz aaže občiae dve aajai pritožbi aa deželBi odbor, pa Se sedaj aič odgovora. Mogoče je res, da vraaa vraai ae izkljaje oči. Iz tega pač lahko sklepaaio o Baklo.a,jeaosti višjih oblastev do kraetov ia ajih pravic, Kje pa ste sedaj vi, liberalao-štajercijaaski zavezaiki, ki ste hoteli pred par leti povzdigaiti gospoda MoscoBa v deveta aebesa iB ga celo aa narodno sramoto celega sloveaskega okraja spraviti v državno zboraico. Pravili ste, da se tako zaapaaje ,,§ika" takema moža ia da vaai bo to s svojim delovaajem obilo povrnil in se oziral aa vaše želje. Pojdite sedaj, pokorai slage g. Moscona, k svojemu zašfiitBiku ia ga, veadar prosite, aaj veadar kaj stori za zboljšaBje krajevaih razmer, ali pa vsled aezmožnosti oclloži svoj komisariat! Vam, ki ste pri tedaajih volitvah tako zvesto vlekli ajegov voz. slušali pokorao ajegovo komaado, ia pri pogrebu štajercijaBstva presedlali aa ajegov ,,belel" aa liberalaega koaja, varn bo gotovo storil uslugo in aslišal vaše prošaje! Prosimo aašo gg. poslaace, prevzemite to aalogo, in aaj vam bo eveta stvar, da se reši že skoraj pereče vprašanje brežiškega okrajaega zastopa ia se spravi vodstvo tje, kamor spada, to je v sloveaske roke. Vsled krifiečih ra/mer se je zavezalo že več SIovencev, da volijo v prihodnje rajSe z Neraci. kakor da si aakopljejo zopet vladnega komisarja. b Rajhenburg. Z velikiai veseljem ia požrtvovalaostjo so se pripravljala aaša dekleta. da aas preseBetijo z lepo predslavo ,,Nežika iz Bleda". že izkašeae igralke so se združile dao 26. dec. minolega leta z novimi močmi v premišljeaem, eaotaem nastopu, ki je proslavljal otroSko ljabezea do matere. Krasaega božičBega drevesca so se veselili mnogobrojni poslugalci z abogo vdovo Marjeto (Alojzija Pohle), ajeaima hčerkama Nežko in Lojzko in z botro Rezo (An(oaija Rezec). Pa hada gozdarjeva žeaa gospa Marta fPavla Radej), ,jim zmeša vse veselje ter odloči, da mora Nežka v slažbo, da bo pomagala platfevati zaostalo aajemaiao. Uboga Nežka (Liza Savli), je odslej prisiljena, skrbeti za sebe, mater ia malo sestrico. Na grajski vrt zaide v mraku, kjer jo aajdeta spečo na klopi Ijubki hčerkici gospe grofiaje (Ainalija Unschuld), Fraaica ia Emica. Z izredao ljabezaijo ia otroškim sočutjem se zavzamete deklici za ubogo aezaaako, ia ajaao veselje je teai večje, ko jo sprejme grofiflja v grad. Prekrasea otroški nežai Bastop Fraaice (Niaa Kaaej), ter Emioe (Elza Raiii.hofer), je žel burao pohvalo občiastva. Pa Nežikino srefio uaičijo zavidae hišae Emilija (Marija, Sajevec), Marija (Aagela Koritaik), ifl Zofija, k;i p. podtakne briljaatno iglo, aa kar jo grolinja kot tatico odpasti iz slažbe, Vsa žalostna pride v svoj domači kraj, lqer jo obsodijo kineeke sovrstBice (Marija Remihv Mar. Mešieek, Neža Cvetko, Tereza FabjaaSič) ia uazadnje še celo lastna mati. To jo zadeae tako britko v srce, da v aezaosai bridkosti hili za svojo ljabo mamo, da se razjoka aa ajeaem srcu. Ia Nežka, dasi šele 14 let stara, je pogodila ta aafetop tako dobro, da so aiarsikateremu poslušalca zaigrale v očeh solze sočutja, Pa žalost se izpremeai v veselje, ko se izve Bjeaa nedolžnost, ker jo vsi prejšaji obsojevalci z veselo pozdravao pesmijo odvedejo )i gospej groM,,ji aa slavaostni obed. — Žal je lahko \sakomur, ki bi bil priSel lahko gledat, pa ni liotel. Vsem igralkain, zlasti pai §e oaini blagohotaim dobrotaikom, ki so pripomogli h krasaemu božifiaemu drevescu, dostojai opremi odra ia k aarodai aoši deklet, bodi tem potora izrečeao zaslažeao priznanje ia zahvaia. Bog rlaj, da bi se aaše izobraževalBO delo vedao lepSe razvijalo. b Podsreda. Veselica, katero je prii-edilo Slov. kat. izobr. draštvo aa Stefaaovo, se je vsestransko dobro obaesla, Udeležba je bila zelo obilaa. Ia to ai čudno. Kdo bi pa z veseljem ae žrtvoval liste nialeBkostae vstopaiae za tako krasea užitek ia zabavo, kakor so aam jo napravili aaši vrli faatje ia dekleta s svojimi izvrstnimi aastopi v igrali: ,.Tri sestre". ,,Kmet ia fotogral" ia ,,Stotnik ia ajegov slaga". Cast vam, vrli igralci ia igralke! Le pogumao aaprej! Ne ustrašite se aapadov vaših- zavistnih aasprotaikov. Pričakujemo, da ob novem letu ae bo aobeaega poSteaega faata ia deklice, ki bi ae bil ad aašega toli koristaega dru§tva. Mi moramo aaprej! Vzemimo si vzgled aa aaših sovrstfiikih v dragih krajih, kjer tako marljivo delujejo ia se izobražujejo v Mladeaiškia ia Deklišk.ih zvezab. SkaŠajmo jih posaeaiati! Le če si bomo pridobili v mladosti potrebaih zaaaosti in tako dobro uporabili svoj Bas, smeaio upati boljše bodočaosti.. Torej kmalu zopet aa svideaje pri kakšai prireditvi, mi je željao pričakajemo! b Sromlie pri Brežicah. Uranilnica in posojilnica v Artičah je darovala 25 K občinskemu zakladu za tukajšnje reveže, Podpisano žapanstvo se Hraoilnici in posojilnici v Artičab tem potom prisrčno zahvalj <je in ji želi blag slova pri ^jencm človekoljuboem delavaqja. Zapanit.o Sromlje, due 31. decembra 1910. Anton Petao župan. b Sevnlea >b SavL Kmečko izobr ž^alno druiivo t Semici ima t nedoljo dne 8. janmna 191 i nurraj po rani m ši t društvenih prostorih ikaplanija s»oj redni letni občni zbor s sledeč m sporedom: 1, Puroč ><i ta nika in blagajnik* 2. Sprej m novi ndov in Tpl čeranje udnine. 3 Volitei^ noreg^ odbora in odseko». 4, Razgotit o nekat rih najnih st»ar h K obilni ude ežbi tega »ažuega iborotania najno rabi odbor. b Z>bakov|* pri Sevnici. Tukajšnjemn kmetskemn izobraževalnernu druatvu je daroval «. dr. Benkovič, 5 K gospodiina Pei«a Senica, 3 K. g. Fr. Krajnr, gestošolec v Celju pet lepib knjig. Vsem imenovanim dobrotuikom izreka društveni odbor iskreno zahvalo. V«stnlk mladinske organizacijc. Središ&e. NaŠa ,,Zveza" aapredaje. To je pokazal poačai sestaaek. aa fitelanovo, ki so je vršil v občao zadovoljaost maogoštevilaib udeležeacev. Po- setili so aas tudi prodsedaik ia dva člana mariborskega Orla. Z vidaim zaaimaajeai so sledili mladeaiči ia dekleta izvajaajefli domačiaa-Orla Rudolla Simoaiča, ki je atemeljeval potrebo prave ljubezai med posamezaimi člaai. Svoj govor pa. je potrdil tadi z dejaajem, ker je dal Zvezi za celoletao naročaino ,,Našega Doaia". Stamberger Jožefa je v vezaai besedi priporofiala odločaost \r7asebaem ia javaem življeaja: ,,Pokažimo aeustrašeBO, da smo vrli Sloveaci ia vaeti katolifiaai povsod, posebno pa Še proti liberalaim aasprotaikoai." Ploh Micika opisaje, kako lahko člaaica Dekligke zvezo pomaga pri obrambaem delu: ,,BraBiti raOra svojo dekliško Cast ia sloveasko doaioviao (aarodai kolek, zaamke)". Predsedaik izobraže•valnega odseka mariborskega Orla, 'Jože Praprotaik, aaslikal je v obširaem, poljadaem ia prisrčaem govoru 6edaosti, katere aiora imeti aaša mladeaka, da bo eakrat dobra mati-vzgojiteljica.. — Vsak aastop je spremljalo vidao zaaimaaje ia obilao odobravaaje. V aovo leto stopaBio z zavestjo in veselo aado, da se bo zaaimaaje za Zvezo še podvojilo ia pokazalo še lepših aspehov! Zabukovje pri Sevaici. Takajšaja dekliška zveza se kaj živahno giblje. Vrle tukajšaje mladeake so dae 31. decembra m. 1. imele zopet svoje izvaaredflo draštveao zborovaaje. Zbrale so se oraeajeaega dae takoj po sv. maši pri blagem kmetu g. Fr. Požuau v Bukovju. Zborovaaje otvori prec. g. clomači žapaik. Najprej pozdravi vse doSle mladeake gd6. voditeljica takajšnje Dekliške zveze, Ivaaka Gregorčič, katera je v svojem imeaitaera ia obširaeai govoru vaeto spodbujala svoje tovariSice k marljivema katoliško-n.arodaemu delovanju ter poadarjala, kako zelo imeaitae ia važae aaaieae imajo DekliSke zveze in Dekljške Marijiae dražbe. Dalje, kolike važaosti je posebao za aašo šentlenartsko faro že davao prepotrebaa Dekliška zveza. Splošao odobravaaje je sledilo Bjeaema govora. Pi^eseaečeai in očarani smo bili aad toliko zavedaostjo te vrl6 mladeake-govornice. Dal Bog več njej eaakih posaemovalk. Nato pa v gaaljivih besodah jasao ia razločno razloži prec. g. žapaik pomen ia korist katoliške značajnosti ter katoliške omike ia olike. Govorila sta tadi gg. takajšaja rojaka višja gimaazijca Josip Kožuh in Franc Krajac. Prvi je s svojim prepriCevalaiai govorom aavzočim zborovalkam imenitno začrtal pot do prave srefte katoliške omike ter jim podal krasaa aavodila, po katerih je dospeti do aje. Za njim govori g. Fr. Krajac, ki krasao razvija program Dekliških Marijiaih dražb ia Dekliškili zvez ter poadarja, kako zelo potrebao je, da se tudi žeaski spol orgaaizira ter zbira v draštvih. Koačao izreka mladeaka-voditeljica takajŠBJe DekliŠke zveze v imeaa vseli prifiujočih mladeak iskreao zahvalo preftg. župaiku, kakor tadi ostaliraa gg. govoraikoaia z:i. krasae ajihove nauk.e. — J, P., draštveai tajaik. Jarenina. Na praamk bt. Tieb KraljeT, prfdt mkdrnška zt«za večji shod, govoril bo med drngimi c. g o. Cinč iz Lipoioe. Vee mladeniče, kot prijatelje poiteneg* napredka, vabimo, da se ndeležijo v obilnem Stevila. Odbor. BllTHlca pri Maribora. MladeniSka zveza bode nprizorila na sv. Treh kraljev po ¦sečernicah v stari šoli krasno igro ^Repoštevt ali nVsega je enkrat konec". Nastopi tndi prvič moški zbor, tudi tamburaši ne bodo izostali. Ker se čisti dobiček porabi za novo mlad. zastato, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Nesreče. Zrakoplovec Laflout se je dae 27. decembra m. 1. s svojim spremljevalcefli Paulatom pripravljal aa aekem letališča za polet Pariz-Braselj. Ko je letališ6e trikrat obkrožil, je padel zrakoplov z viSiae kakili 100 metrov aa tla. Oba zrakoplovca sta bila takoj rartva. V bolaišaici v Erfurtu aa NemŠkem so aašli pred kratkim devet oseb vsled zastrapljeBJa s pliaom aezavestaih. Štirih žeask aiso mogli več oživiti. Tudi Bek 251etai delavec je umrl. Pri dveh osebah apajo, da jili ohranijo pri življenju, ostali dve osebi so rešili.. Iz Joahiaistala aa CeŠkem porofiajo: Zrakoplovec Doraer je padel s svojim zrakoplovom iz višiae 60 metrov aa tla. Motor se je aaeakrat astavil, ia zrakoplov je jel padati. V višiai 15 m pa so se zapletle Se aeke žice v vijak. Doraer ia ajegov spremljevalec Sticker sta zadobila samo lahke poSkodbe. Zrakoplov pa je mofiao poškodovaa. Dragoaski poročaik de Caumoat, edea najbolj&ih vojaških letalcev aa FraBCOskem, |e padel s svojega letalBega stroja 80 metrov globoko ia se ubil. Predsedaik je takoj aato podpisal odlok, s katerim je bil imeaovaa Caumoat vitezom Castae legije. V New-Orleansu v Ameriki je padel zrakoplovec Moisaat iz viŠiBe 60 metrov ia je ostal aa mestu mrtev. Stroj se je pri padcu razdrobil. Zrakoplovec Piccolo Je padel pri poskasu čez mesto Milaa v Italiji ia se tako poškodoval, da je kmala aato amrl. V Bladeaca aa Predarlskem se je dne 1. t. m. zgodila velika železaifeka aesreča. Iz dosedaj Še ne popolaoma pojasajeaega vzroka se je prevrailo saežno oralo ia vrglo pet delavcev, ki so stali aa ajem, pod lokomotivo. Trije delavci so bili takoj mrtvi, dva sta uairla drugi daa. Iz KristijaBije se porofia, da je aagleški paraik ^Britaaic" zavozil aa kleči dae 28. m. m. popoldne. Štiri moraarje iB kapitaaa je zagBalo čez"krov ia so utoaili, med tem ko je ubil krmarja morski val ob krmila. Ribiči so rešili ostalo moštvo, ki je splezalo Ba jambore. Nekaj miBut pozaeje pa se je ladja že potopila. Iz celega svefa. Župnik Kneipp o zdravljeaju živiaske kuge na gobcu in parkljih. 0 živiaski kagi na gobcu in parkljik, ki se je pojavila v iiekaterih krajih ler se grozao razSirila, je pisal pokojai maogozaslužni žapaik Kacipp sledeče: ,,Živali, ki so bile v prvi stopinji te bolezai, sem pustil zdraviti aa ta način z vodo: Doloeil sem dva hlapca ali dekli, ki sta se morala postaviti edea aa desao in dragi aa levo stran živali. Oba sta iaiela škaf mrzle vode ia primeroam precej trdi krlaci.. Zaeae se pri glavi ter krtači potem hrbet ter straai aa desao ia levo. Krtaco se mora Jiitro ia pogosio zaiočiti v mrzli vodi, tako, da je v teku 4 do 5 miaat, aajveč pa v 10 miautah cela žival araita ia okrtafiena. Potem se žival dobro pokrije s sahim, debelim sukaoni (konjsko odejo), ki je 2krat ali 3krat skupaj zgrajeaa, ia v kratkera ftasu začae žival tako hlapcti, da vstajajo hlapovi kakor dim kviška. Tako se postopa z vsemi živalmi. Živali se navadno začaejo tudi tako potiti, da jim pot kar stoji aa koži. Ako je vroftiaa zelo velika ia žival saba, mrzlica pa precejšnja, poteai se amivaaje poaovi. Žival se saie amivati 2krat ali 3krat aa daa. Ako so vse živali amite, potem aastaae kiaalu v hleva velika para, ki razširja grozen smrad. Ce so postale živali sahe, potem aaj se odpre v hlevii vsa vrata iu okaa, da se odpravi pokvarjeai zrak. Vsled. takega ravaaaja poaeha vročiaa kmalu, < ia v, dveh ali treh daeh izgiaejo mehurfiki, ki so aastali vsled izločevanja razaih bolezeaskih saovi , ter so v sestih do sedmih daeh živali zopet popolaoma zdrave. Zena moravšolo! Iz Badirapešte porocajo: Nek poljedelec je z dovoljeajem aaačaega miaistrstva poročil 141etBo hčerko svojega soseda. Zdaj je pa prišla šolska oblast aa to, da deklica, Še ai izpolaila svoje šolske obvezaosti ia je zahtevala od moža, aaj vpi&e svojo žeao v šolo. Ker tega ai storil, je bil obsojen v denarno globo, Nainovejše novice. Cesarjevo zdravje. tz Diuiaja porofiajo dae 4. t. m. Cesar boleha aa lahki iafhjeaci brez zapletIjajev. Včeraj popoldne se je izprehajal po zakarjeaeBi dvorišča ia obiskal eno uro nadvojvodinjo Marijo Valerijo ia svoje vnuke, nadvojvodiajine otroke. Ob 8. uri zvecer je Šel vladar v posteljo. PoBOči je cesar mirao spal. Zjutraj je vstal ob aavadni raai ari ter celo dopoldae delal. Ima sicer Še aahod, a bripavost je že skoraj popolnoma izginila. Poga]anja medNemct ia Cehi so se razbila, ker so prišli Nemci v zadajem trenotku z aovimi zahtevami. To bo uplivalo aa sesta.vo aovo vlade aa Daaaju. Cehi ia Jagoslovaai ae bodo spadali k večiai. Gornji Grad. Vsi na gospodarski shod dae 15. t. m. ob 11. uri dopoldae v izobraževalaem draštva. Predava o agraraih zakoaih gosp. komisar Sima iz Celja ia nadzoraik plaainstva gosp. Poscli. Obfiina Brebrovnik je iraeaovala vlsp. gosp. majorja Jaazeka častaim občanom, Cestitamo! Žlce Br« iio drašt»ij ou meio due 6 prosiuc- 1BL1, popoldne ob 3. uri i postjilnici svoje občno zborovanje z obidajnim vsporedom. Poročilo o živinskem sejmu ˇ Gradcu dne 29. decem- bra 1910. Na sejem se je irigaalo 1<J3 volov, 28 bikoc, 41 krsv iu 6 telet. Prodajali so se dobro rejeni Toli, od <J6 do 10*i K, srninje debeli \oli od 86 do 96 K, suhi voli od 78 K do 8+ K, dob o rejene kra^e od 74 do 86 K, srednje debele krave od 60 do 72 K, sui e krave po f>0 K do 56 K, b.ki po 80 K do 98 K, mlada živina od 80 do 96 K