V KRKI SPET RAZSTAVA
Dve obdobji Kamila Legata
Tik pred iztekom starega fe-ta. natančneje 28. decembra. so v Krki na Titovl 99 spet prf-pravili presenečenje za Ijubite-Ije likovne umetnosti. Ob krat-kem kulturnem programu, v katerem je sodeloval tudi član mariborskega gledaliSČa, so odprli razstavodelakademske-ga slikarja Kamila Legata. zna-nega tudi kot člana tako ime-novane »gorenjske skupine-, sestavljene \z znanih imen kot so šubic, Novlnc, GvardijančiČ, Jesih in še nekatera druga. »Gorenjska skupina« se je po-svetila izključno slikanju kraji-ne in temu se je podredil tudi Kamilo Legat. Ta "likovni poet naše pokrajine-, kot ga je poi-menovala profesorica Rakov-čeva, gledalca resnično očara s svoiimi krajinskimi motivi, pol-nimi življenja, barvneubranosti in lahko dojemljive lepote. saj v svojem fikovnem izražanju ne
teži k abstraktnosti, temveč je čutitl realistične težnje. ki so gotovo posledica avtorjeve udeiežbe v mnogih siikarskih kolonijah.
Abstraktnosti pa se Kamilo Legat le ni povsem odrekel. Za-siedimo jo v delih, ki $0 nastala v obdobju, ko se je Legat po-skusil tudi v tako imenovanem plakatnem stogu slikanja (ne-kaj teh del je na ogted tudi v Krki). Ta način sllkanja je bil za Legata vodilo k njegovemu uspehu.
»Ta slog stikanja prihaja k nam iz Amerike, osvojilpagaje predvsem anglosaški svet. Tu-di nekaj naših likovnikov se mu je posvetilo. Akademski slikar Kamllo Legat je svoje možnosti tega naCina likovnega izraža-nja že izpričat in povrnil se je k tradicionalni umetnostt, ki je prevladovala v njegovem za-četnem obdobju slikanja. Zani-
mlvo pri tem pa je. da so prva Legatova deta modernejšega sloga kot slike, narejene po opustitvi plakatnega sloga sli-kanja in vrnitvi k že omenjeni tradicionalni likovni umetnosti, kar pri mnogih slikarjih ni obi-čaj,- nam je povedal prof. dr. Mirko Juteršek s Filozofske fa-kultete v Ljubljani, kjerpredava umetnost slovanskih držav.
Kamilo Legat je leta 1966 di-plomiral na Ijubljanski akade-miji za likovno umetnost pri prof. Gabrijelu Stupici. Neka) za tem je že postal Clan Društva slovenskih likovnih umetnikov. Udeležil se je mnogih skupnih razstav pri nas in v tujini ter bll udeieženec slikarskih kolonij, ki so odločilno vpltvale na mo-tivno opredelitev njegovega slikanja. Udeležil se je vseh treh dolenjskih kolonij. paGro-harjeve in kolonije Poetovio v Ftuju, bi! pa je tudi v Idriji, Jzla-kah in treh kolonijah na Rav-nah na Koroškem.
Od leta 1966jepriredilževeL samostojnih razstav in prejel kopico priznanj, med katerimi naj omenimo Prešernovo na-grado gorenjskth občin, nagra-do DSLU. Je tudi dvakratni imetnik odkupne nagrade Ex tempore.
Razstava Kamila Legata bo na ogled predvidoma do 7. fe-bruarja. ko jo bodo prenesli Se v matično delovno organizact-jo v Novo mesto. V ta namen pripravlja pro(. JuterŠek tudi novo recenzijo, ki bo Legatovo obdobje plakatnega slikanja verjetno podrobneje razčleni-la.
Delavci Krke so z razstavo ponovno dokazali svojozretost in sposobnost prjpraviti kultur-ni dogodek z odgovarjajočo umetniško in estetsko vra-dnostjo, kt človeku nudi popol-ni užitek in možnost spoznava-nja ter dojemanja resničn^ umetnižke vrednosti.             fl
FANI BREČKO