Posamezna številka: 60 vinarjev.
„TAB01i* iziiaja vtsaK dan, raiven nedelj« in pravnikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane celoletno 120 K, polletno 60 K, četrtletno &0 li, mesečno 10 K. Inserati po dogovoru. Pri večkratn. objavi popust«
Naro^ pc pri upravi *TABOBA*% UAItIBOli, Jurčičeva ulica Štev. 4.
BBS POŠTNINA PAVSALTRANA O O O
%
Leto: I. /
Maribor, petek 17. septembra 1920.
#■ 1M KUfTifir w*WH9	VfV«, V»Vii
!	:
«	Posamezna številka:	U
:	60 vinarjev.	•
£	U&EDKI^T VO hu nahaja v Jlari-	"
•	bom, Jurčičeva ul. at. 4, J, nad-	Z
J	slrtfpje. Telefon intornrl). št. 276.	"
«	^UPRAVA se uah;.ja v JurČISevi	«
«	ulici Ktev. 4, pritličje, :ovo. Tele*	J
•	ion sl. 24. SHS poštno^ekovni rar	•
čun štev. 11.787.	■_
•	Na naročila broa donarjo se ne	■
a	ozira. — Rokopisi se ne vračajo*	J
-	:
«■■■■■■■■■■*■■■■■•aaaiB0iaawa^
r?agnwrjit i'j»n8gfl
Številka: 18.
^^Maimii^^^roiSiS5^^Sa5B5SBES55fešaaaawMMaaMHBagaMWMMMB«MHMMBBBnMBMMMMMBaMMng8
1f(09
Q! '
e
vprašanju,
italljanaši s? obiskih pri D’ flimimzin. — Žefiosloraška vladna kriza. — Hov kabinet
it:
ki niso Korošci, dočim se od Avstrijcev v coni B tega ne zahteva. Na isti seji pa je zadala naši upravi v glasovalnem ozemlju še drug hud udarec, določila Česar fmo se nsjbolj bali, to se|je da se nl0ra odstraniti naša kont-uresničuje, antanta hoče z vsemi postav- j rola we!eposestev ter jo izročiti neome-nimi in neustavnimi sredstvi uplivdti jeno zopet w rohe koroških nemških
Maribor, 16. septembra.
na koroško glasovanje v prilog Avstrije. Znano je bilo, da je plebiscitna komisija v C lovcu na željo Avstrije zaukazala, da se mora naše vojaštvo iz cone A umakniti, naša vlada pa se je temu uprla ter zahtevala, da se mora, ako hoče, da to stori, umakniti tudi italijansko Vojaštvo iz cone B, ki se nahaja tam že več mesecev. Ta zahteva naše vlade le biia popolnoma upravičena, ker je več nego jasno, da italijansko vojaštvo t/ glasovalni coni B na Koroškem ne predstavlja nikake nepristranske .milice, ampak
magnatov, ki so, kakor znamo naši najhujši sovražniki.
Te odredbe plebiscitne entantne komisije so najhujši protipostavni zločin nad našo, po pariški mirovni pogodbi potrjeno pravico v glasovalni coni A na Koroškem. V resnost in veljavnost pariških mirovnih pogodb smo doslej jsko malo verjeli, sedai, po teh gorostasnih kršitvah od strani otiih samih ki so te pogodbe podpisali, pa sploh ne moremo niti najmanj več
odločno nam so,raSno,’k»lere	S*	T° “ le, J108' »»»'*.
glavni In edini namen je, agitira« z:"a'L	f’",
• j vii- «	;	tantm	msjor,	če	to	zahteva	interas
vsemi dovolienlmf m nedovoIjenimiL .	'	’	£an,eva	,mer's
Bredštvi proti nam. Po ?amo enostran-1	a*
j ve.
ski odstranitvi našega vojaštva pa nastane še druga nevarnost. Nemci bodo s pomočjo svojih kalabreških uniformiranih prijateljev skušali provzročiti v naSI coni nemire ter s tem ustvarit' Izgovor za zasedbo tudi fe cone po laškemu vojaštvu. Kako bi izgledala koroška samoodločba pod pritiskom bajonetov laških arditov, to si vsak lahko sam misli.
Na svoji zadnji seji se je bavila Plebiscitna komisija s to našo popolnoma upravičeno zahtevo ter jo — zavrgla. Sklenila je, da se morajo naše čete brezpogojno umakniti, italijanske pa lahko ostanejo tudi nadalje tam kjer so. Toda ne le to, da se mora umakniti vse naše vojaštvo, odstraniti se morajo iz cone A tudi vsi oni orožniki,
Ivan Vidmar:	•
MLINARICA.
(Novela). (Konec).
. »Saj ne boš jezna, če ti nekaj, kar ini leži na srcu, povem tako, kaker mislim sami Lagati nočem. Smem povedati?« — jo je vprašal in jo prijel za roko.
»Kar povej!«
»In mi ne boš zamerila ?«
Ne! Saj si nisva ničesar obljubljala,
ti meni, ne jaz tebi«.
Ovil ji je roko okrog života.
. »Nisem pričakoval tako pametne; »esede od tebe. Mima. Glej, to-le sem j hotel povedati, že zsdnjič: Spočetka ’ |em te imel močno rad, prav močno.; A vrag vedi, jaz ne razumem niti sa- j *n®ga sebe — znabiti delam v tem' 0zini izjemo med možkimi — in tako se je zgodilo, da sem postal bolj hla-j den, kakor da bi se te bil naveličal in | si zaželel kam drugam. Razumeš? Ta-! m s™° rn' moški, prav čudni ljudje, s tn ■ *?om .v mestu res pozibil nate:> to.iko izkušnjav ima svet; a popolnoma ne bom pozabii nate nikdar; prišli! oodo časi in spominjal se te bom, Kakor tudi ti mene. Človek pride, odide, f £a]e se v valovje življenja in mnogo-, rat pohabi na svoio preteklost in na!
Ko ja dospela včeraj vest o teh odredbah plebiscitne komisije v Ljubljano, je sklicala deže’na vlada slovenska nemudoma izredno sejo, na kateri je sklenila v očigled tega zločina podati ostavko, ker ji je bilo nemogoče, da bi s sprejemom teh odredb postala sokriva tega zločina. Kako sa bo ta stvar razvila dalje nanuše ni znano,v ugodno spremembo pa ne upamo veliko. Dosti pa je to odvisno od naš<^ državne vlade v Beogradu, ki mora zmagati, ako ostane trdna. Da pa bo ta borba v vsakem slučaju trda, je gotovo, kajti zlepa se antanta ne bo dala ugnati, kajti, če je ni bilo sram tega zločina, jo tudi nadaljnih ne bo sram.
Nam se to postopanje antante na-pram nam na Koroškem ne zdi prav
nič čudno. Pri njeni komisiji v Ce- \ lovcu tvorita večino Italija in Francija,ki imata obedne velik interes na tem, da izpade koroško glasovanje v [ prilog Avstrijo. Italija zaslednje en ledini cilj — škodovali nam kjerkoli mogoče, ter s priklopitvijo cele Koroške Avstriji dobiti vzrok za »majhno mejno korekturo« na Gorenjskem, ki bi nam odtrgala naše najlepše kraje ob progi karavanske železnice ter eventuelno morda kake podobne, korekture tudi na — Štajerskem. Francija pa hoče s tem koketiranjem z Avstrijo preprečiti, da bi se ta pridružila Nemčiji. Anglija pa seveda tudi ne bo delala proti svojim »zaveznikom.«
Za nas je, po tej kratki sliki, kij smo jo podali tu, vprašanje ugodnega' izida glasovanja v A coni na Koro-j škem tako velikanskega, da, naravnost življenskega pomena, da mora za trenutek postaviti v ozadje vsa druga višanja. Nobena žrtev ni prevelika. Če ne dosežemo naše pravice z lepa, se tudi drugih sredstev	ne smemo
braniti. Radi tega poživljamo našo vlado in ves naš narod, naj se dvigne ter izreče svoj končni, edino pravi in najodločnejši: ne!
Sicer pa mora posebno odredba o ukinjenju kontrole veleposestev razburiti in pobuniti tudi naše koroške brate same. Treba pa	je skrbeti,
da se radi tega glasovanje, ki je določeno kakor	znano na
10. oktobra, ne zavleče na zimo, kar bi nam zopet mnogo škodovalo.
Zahtevajte povsod dnevnik „Tahor”.
vse, kar je bilo ž njo v zvezi, a tega, kar mu je bilo kdaj v resnici ljubo in drago, ne pozabi izlepa«.
Pomolčal je nekoliko in zopet nadaljeval:
«Taki smo mi možki, ne vsi, ampak tisti, ki smo kujoni I Pade nam časih kakor z jasnega v glavo, kapriciramo se na kakšno žensko in ne odnehamo prei, dokler, no, kaj bi ti pravil nanrej!
Potem pa spet kar naenkrat! Adijo, moja ljuba, moja draga. In hqjd dalje«.
Vzdržati se je hotela solz, a se ni mogla; hipoma so postale njene oči vse mokre.
»Saj sem slutila že zdavnaj vse to« mu je odgovorila z drhtečim glasom.
»Ti si študiran, kmalu boš velik gospod, jaz sem preprosta mlinarica —
kaj hočem ? Ostala bom sama s svojim	~	  ^
možem, ki sem ga goljufala s teboj.(brez skrbi!« je povedala. »Imela sem Neprilik ti ne bom delala, zaradi tega;te resnično rada, in zdaj, ko me boš si lahko brez skrbi!«	(zapustil,	bom	imete	vsaj	otroka,	ki	me
Iz njenega glasu je spoznal, da je!bo spominial nate in ki ga bom ljubila
min	JJJjili!	■ rani«wggggg
vse -- mislite vse drugače kakor možki. Taki smo pač«.
Solze v njenih očeh sb počele naenkrat kopneti.
»Saj te razumem!«
»In odpustiš tudi, kajne, dušica ?« »Tebi, sebi ne«.
In objemaje ga z rokama mu je zašepetala:
»Tudi jaz ti imam nekaj povedati, Čutim namreč, da najina ljubezen ne bo ostala brez sadu«.
V naročje njenih prsi potopljen jo je gorko stisnil k sebi.
»Za gotovo, Mima?«
»Mislim, da se ne motim«.
»In kaj bo rekel tvoj stari?« je vprašal strahoma.
»O, on bo še vesel; otroka si je vedno želel. Zaradi njega sva lahko
* Klerikalci morajo Imeti res velik strah pred samostojno kmetsko stranko, kajti zadnje dni vpijejo »Slo* venec«, »Večerni List«, »Straža« in »Gospodar« tako, kakor da bi se Je-, riho podiralo ter radi te nesrečne Samostojne prelivajo jezera tinte in žolča)
* Koroški socijslni demokrati in »Naprej". V svoji predvčerajšnji številki je imel »Naprej« toliko poštenja* da je obsodil delovanje nemških so: drugov na Koroškem. To je lepo priznanje, kakšna je mednarodnost soci^ jalnih demokratov. Obenem pa je tudi dobra lekcija našim slovenskim so&j demokratom samim, ki v svoji olroškl in pošteno-naivni veri v internacijona-; ližem verujejo ter hočejo biti res internacionalni, dočim so njihovi sodrug^ Nemci in Italijani najprej Nemci in. Italijani in komaj daleč potem inter« nacijonalci.
V Trstu se polagoma vračajo, normalne razmere, vendar pa - pride tu in tam še do majnšik snopadov. V' zadnjih dneh so aretirali Italijani nad 500 oseb, večinoma Slovencev.
* Albanci se pripravljajo na nove napade proti nam. Italijani trošijo ogromne svote denarja, da bi sl pridobili naklonjenost voditeljev po*1, edinih albanskih rodov. Nove tolpe, ki se zbirajo ob meji, so oborožene z\ najmodernejšim orožjem, ki je došlo iz Italije.
* Rusi nameravajo v slučaju, da' se s Poljsko ne sklene mir, začeti v prvih zimskih mesecih z novo velikopotezno ofenzivo. V ta namen zbirajo nove čete za Berezino. Priprave vodi Trocki j sam.
užaljena in zadeta,v živo.
»Bolje bi bil storil, da bi bil lagal. A preveč sem pogledal danes v kozarec. 2e vidim, zamerila si mi«. »Tega ravno ne, žalostna sem pa«. »Nikomur ne želim nič slabega,
kakor sem ljubila tebe in te Še ljubim. A ti, ali te res ne bo več nazaj?«
»Prišel bom, drugo leto o počitnicah zopet«.
_ Nasmehnil se je, ves ponosen ob misli, da bo oče. Z ljubeznijo v očeh
tebi še najmanj. Nikar ne bodi nič ža- se je ozrl na njo, ki ga je kakor liu-j lostna! Ženske — nekatere ženske, ne beča žena objemala, in začutil ie v&
•srcu, da jo ima boli rad, kakor je bil1 mislil. S poljubi ji je izpil zadnje solze' iz oči.
»Ti sladka moja ljubica in ženka I«) je govoril mehko in tiščal njen zardeli' obraz v svojih dlaneh. »Če bo sinček? ga daj krstiti za Konrada, veš«.
»Da bo tak falotek kakor ti 1« je' nadaljevala smeje, zroč y njegove oči. — »In če bo hčerka?«
»Za Mimo,	kakor je	tebi imel	Pa';
bo sinček, jaz-vem,	da	bo sinček.	Ko!
bom prišel nazaj,	ga	bom že lahko'
pestoval, kaj ne?«
Pod večer	sta	se	poslovila.	Nai
pragu stoje, glavo nekoliko upognjeno,; trepalnice rosne od veselja in žalosti, je zrla za njim, dokler ji ni naposled za ovinkom izginil izpre^ oči.
Kakor oijan od brezmejne sreče, ki' mu je prekioevala v prsih, je stopal po stezi proti domu.
»Saj sem rekel takrat: Nekaj boni napravil te počitnice«, v. .V tjstem trenotku je iznova vzljubili zelenje v vsem njegovem bučnem^ valovanju in prerajanju; vzljubil tisti večni, šumni tok, ki venomer kroži iti vse oživlja in prenavlja. Bilo mu feJ da bi razprostrl roke in objel ves fcirni, vesoljni svet...
'* Direktna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo se bodo res pričela se ta mesec. Vršila se bodo .ali v Go-irici ali pa v Ljubljani. Kakor se po-iroča, bo Italija svoje zahteve precej 'znižala, tako, da je upati na uspeh. Za ugoden uspeh teh pogajanj se zavzemata tudi Anglija in Francija.
*■ Reško vprašanje. „Matin“ poroča, da se je reško vprašanje radi zadnje, D’AnunciejevC'geste precej razbistrilo. Prpklamacija Reke kot neodvisno državo mora zadovoljiti Italijo, Jugoslavijo in tudi Reko samo.
* Pogajanja z Italijo. Vlada se jbo morala te dni odločiti glede in-istrukcij, ki jih bo dala ministru za županje posle dr. Trumbiču za pogajanja @ Italijo, ki se bodo vršila najbrže že koncem tega meseca.
* Finančni proračun Madžarske. V današnji sej? finančnega ministrstva je bil označen finančni proračun, odi katerega ‘objavljamo le' glavne, številke:- Redni prejemki 8809 milijonov, izredni 1711 milijonov, redni izdatki 8434 milijonov' ■izredni 10.773 milijonov, investicijski izdatki 1300 milijonov.
* MJguel de Braganza — se odpovedal prestolu. Po vesti iz Lizbone se je don Miguel de Braganza odpovedal" portugalskemu prestolu v korist svojemu sinu.
* Zveza narodov. Iz Londona se poroča, da se/ bo .v prihodnji; seji zveze narodov,. ki r se vrši 16. t. m., razpravljalo o IHvinsko-poIjskifVvpra-šanjih.’ Obe vladi;* se je povabilo,' da odpošljeio zastopnike.
Dnevna kronika.
— Korotanu na pomoč! Nemško avstrijske banke, denarni zavodi ter veletrgovine in podjetja so v zadnjem času zopet žrtvovale milijone za nemško pro-ipagando ne za svoje, ampak za naše ,ozemlje. tJspehi te propagande so oči-vidni. Spričo najnovejših dogodkov, novega udarca na Koroškem, občinstvo ki ni oblagodarjeno z milijoni, vprašuje, ne, zahteva izvedeti, katere naše banke, /kateri naši jugoslovenski denarni zavodi, ter velepodjetja so ,že kaj žrtvovali za Koroško in koliko so žrtvovali. To vprašanje seveda ne kaže imenoma razobešati na veliki zvon. Toda reši ga lahko med štirimi očmi naša „Jugoslovenska [Matica“ in „Narodni Svet za Koroško", ;ki naj ugotovita imena tistih podjetij, j ki dozdaj niso še prav nič žrtvovali ali jpa z bagatelo, kakor sc ž njimi odpravi 'nadležnega berača. In če ostane tudi ta Mic samo glas vpijočega v puščavi, potem pa brezobzirno na dan s polnimi imeni dotičnih, ki so narodni samo, da cd naroda sprejemajo denar zgolj za svoje, mordo tudi za nam sovražne interese. „Jugoslovenska Matica" na delo !
— Na merodajnem mestu smo se informirali, vzpodbujeni po „Straži“, če fe' klerikalni milijonar Robi član„Jugo-slovenske Matice" ter izvedeli, da ni. Tudi narodnjak. ,
— Ker seji zdijo konji prenevarni, lovi zadnja Straža muhe. Tako je ulovila eno tudi na vratih našega iipravništva, kjer je stalo v pondeljek napisano, da je ta dan „Tabor“ edini list ter tudi, da to ni res, kajti v pondeljek izide v Mariboru tudi „Marburger Zeituug" ter ona sama. Mi pa trdino, da je to, kar je stalo' pred upravništvom napisano^ — res. Za Slovence je v pondeljek .Tabor" -edini list, kajti „Marburger Zeitung" je list za Nemce, „Straža“ pa ni nikak list za mesto in za najnovejše vesti, ampak tednik za deželo, ki bi .lahko izšel že v soboto, ko jc po..večiai.žg..na ta,dan Dostavljen.,
r»T A B «... — ................
— „Straža“ sc huduje nad nami radi „Marburger Zeitung" kar se tiska v isti tiskarni kako „Tabor“. Čudna logika. Tiskarna, je vendar tiskarna in tiska lahko kar hoče. Svoj čas je tiskala tržaška tiskarna „Edinost" „Ero Nuovo" najzagrizenejši laški list, ki je v vsaki številki napadal Slovence, pa vendar se radi tega nihče ni jezil na list „Edinost“. Kako se imčnuje kak list, ki izhaja v Mariborski tiskarni in kaj piše „Tabor“, »Stražo" prav nič ne briga.
— Discipliniranje carinskih uradnikov. Nezaslišano škandalozni izgredi carinskih uradnikov v neki kavarni in v Oficirskem domu, kjer so s samokresi in grožnjami pretili civilnemu občinstvu in celo višjim častnikom, je našlo v celem Mariboru odmev ogorčenja in protesta proti - takemu divjanju preobjestnih in prebogato plačanih, a malo delavnih carinskih uradnikov. Kakor slišimo od sicer zanesljive strani, se oblast, ki stoji nad temi naduteži, ni mogla izogniti pritisku tega splošnega ogorčenja, ter je napram razgrajačem uvedla, disciplinarno postopanje. Dva najbojj divja razgrajača bosta najbrže takoj odslovljena in morata t;Vk6j zapustiti Maribor, ker obstoji sicer nevarnost, da ju do tega prisili j ugoslo vensko občinstvo.' Svaka sila do vremena!
— Naš Maribor se zopet olepša
in sicer neokusnimi lesnimi drogi, kakršni se rabijo pri železnici v gozdih, ki se postavljajo na Glavnem trgu za napeljavo novega toka iz Fale. Nerazttm--Ijivo nam je, da se morajo postaviti ti drogi ravno v sredini trga, če pa je to res potrebno, potem naj bi se postavili lični železni drogi, kakor po drugih' mesiih. Ce bo šlo tako dalje, bo mesto izgubilo še ono malo lepote, ki jo je imelo doslej.
— Stranišče pod novim mostom
je sicer zelo lično, saj je stalo tudi mnogo denarja, ampak svojo potrebo pa ljudje veščino m a le opravijo pod stopnicami ali tej bližini. Škandal.
— Razobcšenje blaga pred trgovino. Opaža se pri nekaterih trgovcih, da razobesijo, oziroma izstavijo pred svojim trgovini raznovrstno blago, kar je strogo prepovedano. Blago se sme razstaviti le pod steklom ali pa med vrati trgovine, kar se dotične trgovce opozarja.
— Gnječa na gl. kolodvoru.. Kdor hoče videti zanimive prizore pri 'odpravi potnikov v Nem. Avstrijo, naj gre pogledat k popoldanskem vlaku na glavni, kolodvor. Za carinsko odpravo potnikov so določili ozek prostor, ki je sicer v vporabi za izhod potnikov iz vlakov. Cela gruča ljudi stoji daleč ven na cesti, a spredaj na hodniku jc gnječa in zadušljiva atmosfera, da je naravnost škandal. In to kakor pravijo, ne samo radi neprimernega' prostora te odprave, marveč tudj komoditete carinskega poslovanja, ki se pričenja kratko pred določenim odhodom vlaka — kar velja zlasti za brzo- in ekspresne vlake. Občinstvo se pritožuje tudi nad čudno revizijo prtljage. Potnikom izmečejo iz prtljage tudi jestvine namenjene za pot, a mnggo teh stvari ostane v Mariboru. Kaj se zgodi s temi dobrotami nadalje v Mariboru, kdo naj to ugane? Ne vemo koliko je na teh pritožbah resnice. Vsekakor bi bilo v interesu našega že itak neprevelikega ugleda priporočljivo, da poklicana oblast nastavi posebno kontrolo nad to dvomljivo carinsko kontrolo. In potem tista lesena podrtija, ograja na peronu, ki reprezentira mejo SHS in Nem. Avstrije! Ni to sramota za nas ? Ni gospoda že mesece preje vedela, da se bo, obmejna kontrola morala preseliti iz Spilja v Maribor? Bi se ne bilo lahko že zdavno kaj primernega ukrenilo v ta namen? Čakali so z vso pripravo na dan, ko'so nas vrgli ,že ven iz Spilja, ko je bilo treba že praktično izvrševati preloženo obmejno kontrolo. Toda tisti dan še le se je pojavila komisija, ki je še le študirala kje in kako naj se vrši obmejna kontrola. In zdaj še le nekaj zidajo, a delajo tako po geshi „ima vremena", da bomo lahko veseli, če bom*) drugo leto. gotovi. Kaj bo, ko nastopi neugodno zimsko vreme? Misli kdo .sploh tudi na'to.in na posledice?'
— Laško divjanje v Trstu. V cerkvi sv. Antona Aovega je pridigoval v nedeljo kaplan Guštin v slovenskem jeziku, kar je tako razburilo par fašistov, da so udrli v cerkev ter oddali proti kaplanu dva strela, ki pa nista zadela. Nato so kaplana aretirali ter oddali policiji, ki ga je * pa izpustila. Divjake pa je pustila policija v miru.
*— Tit. sod. nadsv. dr. Kronvogel je premeščen iz Sv. Lenarta v Maribor, kjer najbrže prevzame posle vodje okraj, sodišča, tedanji vodja sod. svetn. Mulaj pride bržkone k civilnemu senatu okrožnega sodišča.
— General Piivelif: se je odpeljal v Zagreb, kjer ostane nekaj dni.
— Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar je zaprosil radi bolehnosti podaljšanje dopusta do 15. novembra.
— Vodstvo poverjeništva za socl-jalno politiko prevzame sedaj končno pover. dr. Ravnihar, ker je že okreval.
— Darilo. Lesna družba .Drava* je darovala železničarsk. pevskemu društvu „Dravaznesek 2000K. — Srčna hvala!
—' Novo postajališče Hajdin izdaja vozne ! listke samo do postaj: Maribor gl. kol..-.Pragersko,'Sv. Lovrenc na Dr. polju, Ptuj, Moškanci, Vel. Nedelja, Ormož, Središče, Čakovec. _ V vseh drugih slučajih se nakaže potnik na odpravo v vlaku. Prtl jaga se sprejme v prevoz samo proti doplačilu, v Hajdino pripeljano prtljago izroča strankam sprevodnik.
— Zborovanje koroških nem-čurjev v Gradcu. Na včerajšnjem izrednem zborovanju nemških Koroščev in onih, kateri imajo glasilno pravico, se je odločno protestiralo proti jugoslovenskemu šovinizmu v obeh conah. Zborovalci so zahtevali skupno z zb«3\-ovanjem na Gosposvetskem polju 12. t. m. in v Celovcu S. t m. popolnoma neprisiljeno ljudsko glasovanje. Nazadnje so izrazili koroški deželni vladi svojo simpatijo in neminljivo zvestobo ter jo naprosili, naj predloži mednarodni plebiscitni komisiji njene proteste.
— Učitelji v Macedoniji. Z zadnjo učiteljsko razpreditvijo je odrejenih 353 učiteljev za učiteljske službe v Macedoniji.
— -Podružnica trgovske obrtne zbornice se v kratkem olvori v Mariboru; nastanjena bo v prostorih trgovskega gremija, ki se je pred kratkem preselil v Jurčičevo ulieo 8.
— Zahvala. „Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru" izreka tem potom izreka tem potom najlepšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli k lepemu uspehu zabavnega večera 11. septembra. Predvsem gre naša zahvlala gospod narod, predstav, prof. Voglarju, ki nam je šel pri pripravah v vsakem oziru na roko. Zahvaljujemo se nadalje ravnateljstvu slov. narod, gledališča, ki je dovolilo sodelovati svojim članom. Enako se najtopleje zahvaljujemo vsem gg. članom slov. narod, gledal, za prijazno in požrtvovalno sodelovanje. Ravno-tako velja naša iskrena zahvala g. pevovodji in gg. pevcem pevskega društva „Drava" za krasno petje.' H koncu pa lepa hvala vsem cen j. obiskovalcem, ki so s svojim obiskom pripomogli k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu naše prireditve. — Cisti dobiček iste znaša nekaj nad dva tisoč kron.
Odbor.
— Srbsko-pravostavna patriarhija.
V	nedeljo se je vršilo v Sremskih Karlovcih veliko slavje proglasitve uje-dinjenja vseh pravoslavnih cerkev v naši državi v enotno, samostojno patriarhijo. Slavnosti, je prisostoval tudi regent Aleksander ter zastopniki vlade. Ob tej priliki je regent odlikoval ministra za vere ter 10 vladik.
— Sprejem gojenk na državno moško učiteljišče v Mariboru. Vsled brzojavnega obvestila višjega šolskega sveta v Ljubljani sme državno moško učiteljišče v Mariboru sprejeti v prvi letnik do 40 gojenk, v višje letnike, pa se sprejemajo samo bivše tukajšnje gojenke. Oglasiti se je takoj.
— Kolesarji se opozarjajo, da. je kolesarjenje po ttcloarjih in sploh potih za pešce strogo pi^povedano. Vsak kolesar, ki se bo zasačil na prepovedani poti bo strogo-kaznovan.
— Koncert. V soboto 18. septembra zvečer ob 19. uri se vrši v Narodnem domu koncert s prosto ustopnino. Svi-rala bo železničarska Zgodba. Pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki z t Dijaško kuhinjo.
— „Jadran“. Člani begunskega društva „Jadran" v Mariboru se opozarjajo še enkrat na občni zbor, ki se vrši v petek, 17. septembra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma.
— Prodaja žarnic. Mestno električno podjetje naznanja p. n. interesentom tem potom, da se bodo od danes naprej prodajale 200 voltne ' žarnice od 16, 25, 32 in 50 sveč svet-j ' lobe v trgovini Družbe za električno industrijo, Jurčičeva ulica št. 8 in sicer komad za 40 kron, to pa le proti izkaznici, katero izstavi mestno električno podjetje. Izkaznice se dobijo v pisarni podjetja Jurčičeva ulica št. 8, I. nadstropje vsak dan od 8,—10. in 14.—16. ure. V interesu posameznika je, da si žarnice čimprej nabavi. Ob enem se še enkrat nato opozarja, da se pri napravah, ki dobivajo tok iz mestnega omrežja, ne smejo uporabljati druge žarnice, kakor one mestnega elektri« čnega podjetja.
■— Odsek za določevanje cen v mestu Maribor je v svoji seji dne 14« septembra sklenil: 1. Cene kruhu ostanejo dosedanje in sicer za pol kg belega 6 K, za 70 dkg črnega 5 K 40 v J za 5 dkg žemlje 80 v (gostilne in drugi preprodajalci smejo zahtevati 10 v vefy 2. Cene za kg govejega in telečjega^' mesa se določijo od 18 do 20 K, zi kg svežega svinjskega mesa na 32 K,1 • za kg sveže slanine 46 K, za kg pre« kajenega svinjskega mesa od 44—46 K,
— Prijave okrajni boln. blagajni«
V	nekem konkretnem slučaju se je ugotovilo, da je neka večja pisarna že dljs časa pozabila prijaviti svoje osobje okr,; bolniški blagajni. S tako pozabljivostjo! pa so lahko združene nepotrebne sitnostj za obolelo osobje in še večje za delo^. dajalca.
*—t Tudi 1000 dinarski bankovci so
že ponarejeni. Kdor jih kaj več sprejemaj naj jih preje dobro pregleda. Narodna banka, morda tudi že državna policija? pa naj blagovolila nas obvestiti, kako ja spoznati falzifikate od pravih bankovcev} ker s samo opozoritvijo na falzitikata občinstvu ni bogve kaj ustreženo. /
— Zasačeni verižnikl. V zadnjih dneh se je organom verižniškega urada posrečilo prijeti več take gospode, ki je v Maribor utihotapila različnege blaga ter ga razpečavala na ulici in po trgovinah. To pot je veriž. urad svoje delo vršil v interesu naše trgovine, če je bilo tudi v interesu konsumentdv, o tem ne moremo soditi j ker ne vemo po kakšnih cenah se je tuje blago razpečavalo. Jakomina S. je pripeljala iz Ljubljane ali kakor ona trdi, iz Vrhnike 107 kg riža, Dobrislav D. nas je iz Zagreba osrečil z volnenim iti svilenim blagom v vrednosti 25.000 K. Samuel W. in J. Herbst sta nas obiskala iz Gradca' z različno drobnarijo vredno več tisoč kron. Čestita četvorica je bila obsojena po enem kopitu in odmeri: po 1000 K globe, po 8 dni zapora in seveda s konfiskacijo blaga, kolikor se ga je še zasačilo. S polnim naslovom omenjeni, g. Herbst se proti kazni ni pritožil, pritožili pa so se oslali trije.
—j- Naši policijski organi so prišr* te dni na sled slepariji, kaj je počenjal tukajšnji mesar Wombek, ki prodaja' svoje meso na Glavnem trgu. Mesar, je imel’ pod skodelico na tehtnici privezan!
2 dkg. težek kos mesa ter tako oškodoval kupovalce. Bil je aretiran ter izročen okrožnemu sodišču.
— Brzina rok. V torek je tukajšnji trgovec Josip Laufor, Gosposka ul. 46, nenadoma opazil, da mu je' s pulta zmanjkalo 34.800 K, katere je bil malo poprej položil tja. Tatvine je osumljen neki trgovski potnik, ki se je tedaj nahajal v trgovini ter potem .odpotoval.
, proti Zagrebu.
— Dežnik v Pekrah. V nedeljo popoldne je neki izletnik iz Maribora na vrtu gostilne M. Živca pozabil svoj dežnik; ki je od kljuke iju konca tako označen,I dajie. Jju-imei w bi,kdo, poskusil/
postati njegov lastnik. Zato je najbolje, ee se ga člmpreje odda v gostilni ali pa v našem uredništvu.
— Franu Lampetu je nekdo odnesel štiri pare čevljev, dva nova ter dva malo ponošena para ter skOro nov klobuk v skupni vrednosti 3000 K. .
— Bogastvo Nem. Avstrije v — papirnatem denarju. Koncem avgusta je doseglo bogastvo okroglo svoto 20 milijard, 31. jan. je znašalo 13 milijard in 200 milijonov. V sedmih mesecih je na-lastlo na 7 milijard, torej povprečno vsak mesec za eno milijardo. Nemško časopisje energično protestira proti nadaljnemu tiskanju kronskih novčanic.
— Za koroški plebiscit nabirajo Peroci na vse mogoče načine prispevke in d.irove. Pretekli teden se je vršila v Grad ;u celo nogometna tekma v te svrhe. Tekmovali'so graški atletiki s celovškimi.
— Prostovoljno gasilno društvo v Botiiiji vasi priredi dne 26. septembra t. 1. ob 15. uri vinsko trgatev v prostorih gospoda M. Lesjaka v Slivnici z mnogobrojnim sporedom. Svira prijub-ljena godba. Prijatelji iz mesta in okolica se najtopleje vabijo.
' o Jugoslovansko Sokolstvo za Koroško ! V kratkem ima pasti na Koroškem odločitev. Naši bratje onkraj Kara vank bojujejo te dni najhujši boj z za hrbtnim in predrznim germanskim sovražnikom. Prihajajo poročila, da zbirajo Nemci ogromna' denarna sredstva, da uničijo naš živelj v krajih, kjer je tekla nekdaj zibelka našega naroda. Bratje in sestre! V tem trenotku ne smemo stati qb strani. V smislu .sklepa glavne skup-štine Jagoslovenskega Sokolskega Saveza je določen 26. september kot ,.Koroški dan“. Jugoslovensko Sokolstvo v celi državi ’je dolžno, da ta dan posveti samo naši Koroški. Vsako društvo mora prirediti •predavanje o Koroški ter na primeren način organizirati pobiranje prispevkov za Narodni svet na Koroškem. Vsak Sokol in „ Sokolica daruj vsaj 1 krono Bratje in sestre to je naša dolžnost — odločitev je pred durmi — pomagajmo našim bratom k popolni zmagi. Zdravo! Starešinstvo Jugoslov. Sokolskega Saveza
Sodišče.
ir. Leskovar proti tovarišu kot zastopnik izgnanega župnika.
Maribor, 16. septembra.
Vladni komisar dr. Leskovar je tud! »dvetnik z vzori in nazori sličnimi z onim1 vladnega ^komisarja. Na podlagi tega soglasja ni prišel prav nič v zadrego zgolj kot človek, ko je prišel k njemu izreden klijent : od cerkve iz ozirov javne morale suspendirani, od politične oblasti kot državi nevarni župnik Alojz Rudolf in mu poveril zastopstvo proti dr. Leskovarjevemu stanovskemu tovarišu dr. Ravniku. Dr. Ravnik ni naš pristaš, ne vežejo nas nanj tudi nikakoršni osebni oziri “ tovuS°tavlj;mio, da nas ne bodo naši tovariši pod Ciriiovo streho morda napačno lazumeli, če temu dogodku posvečamo nekoliko večjo pozornost. Javnost in sicer najširšo javnost pa opozarjamo že naprej na dejstvo, da je župnik Rudolf bil od ljubljanskega škofa in od koroškega škof. ordinarijataod duhovniške službe suspendiran in na zahtev^ Nar. *veta za Koroško tudi kot hujskač in žPijon za Nem. Avstrijo izgnan iz Kolške. V tem leži glavna teža, da takega j0 vek a zastopa proti svojemu slovenskemu tovarišu slovenski odvetnik, ki je °sebno globokoveren in ki je ofleijelno tudi vladni komisar v Mariboru.
Sicer pa opozarjamo na zanimivo tozadevno sodnijsko poročilo:
Predzgodovina.
Ko so ob nesrečnem polomu naš" oroške fronte nemški vojaki plenili po slovenskem ozemlju Korcške, se je vsem zdelo čudno, da so pustili župnišče na um pn miru. Domnevalo se je že.tara , da stoji župnik Rudolf v neki tajni ezi z Nemci r Celovcu. Ta domneva orli nnfrf’ kukor iz razprave razvidno,
1	al°	80	l,juc\je'hiteli shranit
s J - v tp jupnišče. Med njimi je
bila tudi trgovka Marija Koroš. Tozadevno se je dogovorila z župnikovo kuharico Ano Spilek, ki je po zatrdilu Koroš, isto sama nagovarjala, naj svoje stvari spravi v župnišče in sicer. tako, da je bila Koroš uverjena, da se to zgodi tudi z vednostjo in dovoljenjem župnika. Blago se je, spravilo najpreje v klet, potem pa v sobo poleg župnikove sobe. Koroš pa je tekont časa opazila, da ji je zmanjkalo mnogo v župnišču shranjenih stvari v vrednosti več tisoč kron. Vsled tega je nastal spor med Korošovo in Spilekovo. Slednja je trdila, da je Koroš vse svoje stvari sama znosila iz župnišča in se pri tem še sklicevala na župnika, napram kaferemu naj bi 'se bila Koroš sama izrazila: »Hvala bog, vse sem dobila nazaj.“ Koroš pa je trdila, da to ni res, ampak, da jo je župnikova kuharica namenoma pripravila na shranjenje svojega blaga v župnišče, da se je kuharica potem gotovih predmetov lažje prilastila.
Prva posledica tega je bila civilna tožba pri tukajšnjemu ofcrožn. sodišču. Obtožiteljico Koroš je zastopal odvetnik dr. Midi er, katerega je nadomestoval dr. Ravnik; toženko pa je zastopal vladni komisar dr. Leskovar. Tekom razprave je tožena Spilek zatrjevala, da obdolžitev tožiteljice ni resnična. Da bi se navedbe tožiteljice bolj podkrepile, osobito pa izpodbile tudi verodostojnost župnika Ru-dol:a, na katerega se je Spilek kot njegova kuharica in intimna prijateljica sklicevala za pričo, je dr. Ravnik kot zastopnik Korošove trdil, da to ni nič posebnega, češ, saj je bil župnik s kuharico vred izgnan iz Koroške, ker je kuharica plenila pri raznih posestnikih, ko so bile znane liomatije na Koroškem in sicer je to delala s privoljenjem župnika. Koroš je to izjavo v toliko omejila da jo" Spilek 1 plenila samo 'pri graščini na Suhi.
Zastopnik tožene župnikove kuharice dr. Leskovar je smatral te obdolžitve kot skrajno žaljive in neresnične, češ,, plenjenj^ se je vršilo' že 29. maja 1919, a tedaj je bil župnik Rudolf kot begunec v Ljubljani, od koder se je na Suho vrnil šele 1. junija 1919.
io kot kratek posnetek iz obširne civilne razprave in v pojasnilo povoda današnje tožbe, katero nastopata župnik Rudolf in njegova kuharica Spilek proti odvetniku dr. Ravniku in njegovi klijen-tinji Mariji Koroš. Vladni komisar dr. Leskovar kot zastopnik župnika in kuharice je svojega kolega dr. Ravnika prisilil, da postavi župnika in njegovo kuharico v pravo luč rimo-katoliške morale. In ta luč je zelo zanimiva ter značilna tudi za dr. Leskovarja.
Dobrli Vasi (Koroško), ki sporoča sledeče:	„
„Z ozirom na $opis z dne 2. julija 1920. naznanja generalni vikarjat, da je bil Alojz Rudolf v območju general, vi-karjata suspendiran od vsakega cerkvenega opravila in da je od okrajnega glavarstva v Velikovcu z odi. 21. marca 1920. v smislu zakona z dne 27. jul. 1871. drž. zak. štev. 88 in na podlagi odloka predsednika poverjeništva za notranje zadeve z dne 13. marca izgnan iz okoliša okrajnega glavarstva Velikovec. Kar se tiče cerkvenega discipliniranja od strani general, vikarjata lahko pripomnimo, da je bil glavni rrzrok njegova služkinja. Ana Spilek. Potemtakem je general, vikarjat za svoj forum tudi mnenja, da bi Rudolf v eventuelni tožbi proti Ani Spilek ne bil verodostojna priča/
(Dalje in konec sledi.)
Volitve v konstituanto.
LDU Lij ubij n a, 16. septembra. Predsedništvo deželne vlade je prejelo iz Beograda nastopno uradno brzojavko:1 Volitve narodnih poslancev v ustavodajno1 skupščino se bodo vršile v vsej državi dne 28. novembra t. 1. po predpisih za-1 kona o volitvah narodnih poslancev v' ustavotvorno skupščino se poživlja usta-votvorna skupščina na dan 12. decembra t, 1. v Beograd.
Najnovejša poročila.
Italija za sporazum.
LDU Split, 15. septembra. „Nova dobo“ je prejela iz zanesljivega beogra-skega vira yest, da je naš minister* za zunanje stvari dr. Trumbič pred svojim odhodom iz Pariza službeno bil obveščen, da je Italija pripravljena, nadalje vati pogajanja, ki naj bi se kmalu začela. Popustljivost Italije je prepisovati baje vplivu Anglije.
Dalmatinski italijanaši na Reki.
LDU Split, 15. septembra. Posebna deputacija dalmatinskih italijanašev 'se je podala na Reko, da prisostvuje svečanostim, ki so se vršile na Reki dne 12. t. m. Ob tej priliki je prosila deputacija D’Annunzia. naj proglasi Dalmacijo za neodvisno državo pod vlado admirala Milla. Kakor vse kaže. so dalmatinske italijanaši dobili navodila iz' Rima.
Župnik Rudolf suspendiran od ljubljanskega škofa.
Župnik Rudolf Alojz je bil svojčas na fari Čatež ob Savi. Že takrat je imel pri sebi za kuharico omoženo Ano Spilek. Njiju življenje, katoliška morala in povod župnikovega odstavljenja se najbolje osvetli v luči,žup. spričevala, ki se glasi: »Ana Spilek, rojena Žabkar, žena Janeza Spilek, bivši pol" zemljak na. Čatežu ob Savi št. 24, rojene 1. 1882 na Mostem župnija Dobova pri Brežicah, sedaj živeča nekje na Štajerskem pri župniku Alojzu Rudolfu, je bila v tukajšnji občini na zelo slabem glasu. Bila je kaznovana čadi tatvine in goljufije, v govorjenju je- Kila silno lažnjiva, s sosedi prepirljiva. Celi župniji in vsej okolici je dajala grozno pohujšanje, ker je živela v priležništvu z biVšim tukajšnjim župnikom Al. Ru-dolfoip. ki je bil radi pohujšanja od svojega škofa odstavljen od službe in suspendiran od vseh duhovskih opravil. Svojega moža je spravila v Ameriko in ga končno pripravila ob vse premoženje.
* se posestvo mu je bilo prodano. O kaki resnicoljubnosti in pošienosti se pri tej ženski sploh ne more govoriti. To potrjuje podpisano županstvo in Če treba vsak posamezni odrasli občan. Alco treba, se navedejo posamezni slučaji tatvine in goljufij
Češka kabinetna kriza.
LDU Praga, 15. septembra. Ceho-slovaški tiskovni urad poroča: Danes ob 13. uri se je .sestal ministrski svet h kratki seji, v kateri je bila podpisana ostavka celokupnega kabineta. Po seji ministrskega sveta se je sešel stalni od sek, kateremu je Tušar naznanil sklep mtnistrskega sveta. Nato se je zasedanje odseka odgodilo za 14 dni. Popoludne so bila pri predsedniku Masaryku po svetovanja glede sestave novega kabi neta, čigar lista bo jutri objavljena. Nocoj ob 20. uri se bo stvar odločila.
Župnik Rudolf vdrugič suspendiran in — izgnan.
Da dr. Ravnik dokaže, da župnik Rudolf ne more biti verodostojna priča v zgorej omenjeni civilni pravdi, se je rekviriralo tozadevno spričevalo od cerkvene oblasti, generalnpga vika/jata v
Novi češki kabinet.
DKU Praga, 15. sept. (Cehoslovaški dopisni urad.) Predsednik republike je imenoval danes novi kabinet: Minister za notr. dela predsednik politične deželne uprave Moravske Cerny, kateremu je poveril obenem predsedstvo v vladi; minister ljudske obrambe general Husar ; minister pošte in telegrafa dr. Fatka ; minister poljedelstva dr. Brdlik; minister železnice sekcijski šef dr. Burger ; slovaški deželanski minister dr. Mlcura; minister za socijalno skrbstvo, profesor dr. Gruber; minister izenačenja zakonodaje in organizacije uprave dr. Fajhor; minister aprovizacije podpredsednik politične deželne uprave Prus; minister zdravja in telesne vzgoje sanitetni svet-
Delna demobilizacija Poljske?
DKU Dunaj, 15.septembra. »Abend-blatt« poroča, da je javil lublinski do-1 pisni urad 3. poljske armade, da so oddelki te armade zavzeli Kowel, pri čemur so vjeli 2500 mož. Kakor se povzame iz „Neue freie Presse“ je naročil poljski vojni minister z ozirom, na vojni položaj in prihod zime, delno demobilizacijo armade.
Poljsko vojno poročilo.
DKU Varšava, 15. sept. (Poljska dep] agent.) Vojno poročilo z dne 14. t. mJ Bolševiškim oddelkom, katerim se je posrečilo prodreti v okolico Rohatina, smo ustavili prodiranje na Črti reke Swarcave. Na drugih odsekih Male Poljske mir. Pri Sokalu so prekoračile naše čete Bug ter prizadele sovražniku mnogo težkih izgub. Po trdovratnih bojih z konjenico Budje-nina so zavzele naše divizije Vladimir-1 Volynski, ujeli 3000 ujetnikov in zaple-| nili 36 topov, 2 oklopna vlaka, 3 popolnoma nepoškodovana letala, 4 lokomotive, 300 vagonov in veliko količino' vojnega materijala.
Začasna rešitev uradniškega vprašanja.
LDU Beograd, 15. septembra. Na1 seji ministrskega sveta so razpravljali o uradniškem vprašanju. Sklenili so, naj ministri dr. Lazar Markovič, Ivan Kovačevič in dr. Kukovec izdelajo načrt zakona, in sicer na podlagi poprejš- ' njega načrta izza vlade Stojana Protiča.1 Dokler se to ne izvrši,. se bodo izplačevale vsem uradnikom v kraljevini draginjske doklade. Doklade za uradnike v pokrajinah preko Save, Drine in Donave se bodo povišala, ker so bile* doslej manjše nego so jih dobivali uradniki v Srbiji. Razen tega je vlada odredila, da morajo biti uradniki vse raljevine člani uradniških konsumnih' zadrug, katerim morajo plačevati vstop-! nino in članarino. Tem zadrugram bo1 dala vlada obratni kapital.
Vlaki Grobelno—Rogatec.
LDU Ljubljana, 16. septembra: Obratno ravnateljstvo Južne železnice* objavlja: Z današnjim dnem izostanet*' na progi Grobelno—Rogatec in obrati^ vlaka št. 2903, ki je doslej odhajal iz Grobelnega ob 13.50. in št. 2904, ki je doslej odhajal iz Rogatca ob 10.17. uri. Viak št. 1905 odpelje iz Grobelnega dve uri kasneje kakor doslej, t. j. torej o) 21.10., tako da, ima zvezo z vlakom, ci odhaja iz Ljubljani ob 17.55. uri* Drugi vlaki Št. 2901, 2902 in 2906 osta’-nejo neizpremenjeni.
Odškodnina za bosanske veleposestnike.
^DU S a r a j e v o, 15, septembra.
nik dr. Prohaska; minister zunanjih del Ministrski svet' iev nkd •	?
dr. Benež; upravnik finančnega mini-! „il!0mjlD! f v odaodmno	t
strstva dr. EngliS; ministerSolstvaJ doloffl vsoti	A'	H“Jg0vinf
dr. Susta : nrrdLmlr' vi«*«, »vin«« J „ U d“Cl, m,1'l°nov
Kot predujem na račun začasne rente in
naka izza leta 1918. Agrarno ravnotelj* stvo v Sarajevu bo te predujme izplačalo, čim prejme denar.
dr. Susta ; predsednik visokega sodnega dvora dr, Popelka justični minister in .Hotovec trgovskim ministrom, kateremu ostane tudi še nadalje funkcija upravi-J?,J‘L2JNajijega trgovskega. ujiada.
Spori.
• Kolesarji! Maribor, drugo naj-cečje mesto v Sloveniji, še nima slovenskega kolesarskega društva, Ceorav se nahaia tu obilo dobrih kolesarjev. Čas je torej, da odpomoremo temu nedostatku ter ustanovimo v Mariboru slovensko kolesarsko društvo. V ta namen poživljamo vso kolesarje in prijatelje kolesarskega snorta, da se udeleže v pondelje!?, 20. t. m. ob 20. iiiri tozadevnega prvega sestanka v 'Narodnem domu. Več kolesarjev.
Gospodarsko in trgovina.
| Ruše. Tukai se vrši 19. in 20 septembra čebelarski tečaj, ki ga bo vodi! znani strokovnjak Ivan Jurančič. Teoretično in praktično predavanje vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18, ure.
| Vsi trgovci, kateri imajo uvo7.no Ulago za ocarinit , se s tem opozarjaj”), da morajo poleg drugih potrebnih dokumentov predložiti še potrdilo davčnega urada o plačanem [davku, ker sicer carinski urad naračuna še poleg carine 2% od fakturne Vrednosti.
| Novo elektrotehnično podjetje.
Beogradu se bode ustanovilo velikansko podjetje za proizvajanja elektrotehničnih strojev. Kapital bode znašal 2 milijardi jugoslovanskih kron. * .
| Pridelek CeSpelj. Celotni Pridelek naših češpelj se ceni na 1000 (vagonov.
| Letošnja trgatev ni tako dobra |<ot se je pričakovalo, vsaj v Sloveniji
!ie. Iz Hrvatske, Slavonije, Bačke in Saranije na prihajajo poročila, da je etošnje vino izborne kvalitete. Na ka-
fastralni joh se računa 15 do 20 hekto->!rov vina. Cena vina se giblje med do 12 kron za liter.
| Enotno obrtno pravico v Jugoslaviji namerava vpeljati ministrstvo za konstituanto.
Eazos in humor.
Mačji korak — najnovejši ples. Po mnenju ameriških baletnih mojstrov so dnevi »fokstrota« in »iacca« že šteti. Namesto njiju je zagledal sedaj beli dan »catstep« — mačji korak, katereoa se sedaj pleše v vseh »'lesnih dvoranah z velikim navdušenjem. Kakor izgleda, je »patstep« izvojeval popolno zmago nad prvima. Podoben je nekoliko polone?i ter se ga pleše počasi in zmerno. V jmoralnena in umetniškem oziru se ni do sedaj še nihče spotaknil ob njem.
’ Odkritje novih grobov pred vrati Rima. Delavci, ki so delali železniško progo ored »Ponte Molle«, so izkopali tri "grobove iz pralvstoričnega ičasa, kateri soadajo, kakor se je do-I znalo, k nekemu velikemu nekropolisu. : \} prvem grobu so našli popolnoma i ohranjen človeški skelet velikanske j dingenziie, ki se ze’0 razlikuje od^ znatnih ras. — Enake skelete se je iz-i kopalo tudi že pred leti. Učenjaki so | se zelo bavili z poučevanjem teh 'okostnjakov. (Jonti je, da bedo ta jnova odkritja niaio razsvetlila temo prahistorične zgodovine.
Mala oznanila.
Žems&o pisarniSko moJ,
ki je izurjena posebno v strojepisju, sprejme s l._oktobrom trgovski gremij v Mariboru. Pismene ponudbe do 25. t. m. na trgovski gromi}, Jurčičeva ul. 8.'	503	•
S®r®*!a se dobro ohranjene j vinske sode. Vlahovič, Aleksandrova cesta 38.' 500 3-2
-qp~'
ser:
Odvetniška pisarna
435
se je preselila na Aleksandrovo cesto
št. 12 (ob
vogalu
Sodne ulice).
ttnila M im
priredi « j dne 18. septembra
koncer
/ Vstopnina prosta
Dobrovoljni prisnevki se pobirajo za »Dijaško kuhinjo«.
Za obilen obisk se priporoča
Hinko Kosič
restavrator
' za služenje apatije v
IH
is a mi
prevzame
vsatoo wrs?o s1?aS©!r»ia v mestM, na SoJo« dvorBfto, kskar Swc£8 spreresijianS© g®Ssstra'š* ftiii vozov. — B»o3a$wl6a w pisarni: Pri* sfiairaBgfcaMStjcaS.
505
3—1
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
©®$9®©©®©© 9 ©©©E®®?©©®
Zahtevajte v vsaki gostilni in kavarni „Tabor“!
@®©®«©®Q®© ® ©0©®®®©©®©
Prva jugoslovanska to-varna za usnja in Me d. d. na Breg« pri Ptuisi
ima na prodaj prvovrstne
gomfiie m šivalne fermene
inozemske provenijence v večjih množinah po zmernih ce-504	.	nah.'	3—1
£Ž@8S®I O
iW
e> m 'A
n
0 m
fs,
1 ra
\m
I©
sa
i®
!M
m
®E©S®SS®E©S©®©gB®®@S©ffiOi£©^
S
Zasebni učni zavod Legat
v Mariboru,
6 mesečni tečali in 4 mesečni tečaji.
Začetek dne 4. oktobra 1920.
m
a
m
n
g
m
&
m
Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje.
Obširni prospekt brezplačno. Zasebn učni zavod Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 11, I. nadsir., 364	sprejema	od 11.—12. ure.	6—4
3
!
\m
j©
iH
A
B©H®a©»©K®!B®H»IB©»©H®S!©BMMI©E©a
iv V«
&
Ž''*K8
i,.........	■	...•'■■r:■ -r.-s.yy?TT«7Tt.—o"■■Jm-raiCTTTOMr.TlTOi'.i.tTO:;CTa3»TOWJ»,«
I ,-------------  ,v^,~------——------------;-------------- -'mil—...	|
k
fSFfr
%
f
fr
f
P
mm
I
ca tislisrn Kraiik in RabiQ
v ' '
priporoča
saicovrstne tiskovine, vizitnice, pro-
Voui
grame, lepake, letake, vabila itd, itd.
Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.
tftOi:#**.*er U'; ii ■fcl'1111 wmnnnmn lili mi i ........................... 118 n*TMtmrmr*	,vaXu
izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.
uio «'	i.	»->.	«»»»•	•“	AH-iu	.««u
>0* **