POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN POLITIKA IZHAJA DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH! Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št. 14335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v social a e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50 Štev. 11 • Maribor, sobo*a, dne 5. februarja 1938 m Leto XIII V se za Drinlv e naroaev J Jubilejna seja, manifestacija za resnično Društvo narodov Skrunitev emigracijskega prava Za azilsko pravo političnih emigrantov Mednarodno načelo zaščite političnih emigrantov je bilo dolgo let sveto. Priznavale so ga skoraj vse države. Danes ni več tako. Avtoritativne države so to načelo prelomile in za njimi ga kršijo tudi nekatere demokratične države. Podlegle so hujskanju in iredentističnemu rovarjenju v njih notranjosti, hoteč se ogniti temu navideznemu povodu za vmešavanje v notranje razmere posameznih držav. Zato so začele preganjati in še preganjajo politične emigrante kakor — zločince. Demokratične države kažejo s tem svojo slabost, ker podlegajo navideznim vzrokom širjenja iredentizma v svojih zemljah po nasprotnih silah. Razlog jimi je dobrodošel in če tega ne bi bilo ali ga ne bo, bodo našli sto drugih pretvez, ker se avtoritativne države hočejo uveljaviti tako ali tako v dosego svojih političnoim-perialističnih ciljev. Imeli smo emigrante iz Italije, Nemčije, Avstrije in tudi iz drugih držav po raznih še demokratičnih deželah. Opažamo pa zlasti v srednjeevropskih deželah, da se ravna s temi političnimi emigranti kakor z neljubimi gosti ter se jim namiguje, da odidejo ali pa molče, ker hujska proti njim — sosed in dela nemir v deželi — zaradi njih. Vse to se vrši kljub temu, da so razni politični svetovni ali družabni nazori naravni efekt duha in razvoja in da zaslužijo Popolno svobodo, v kolikor ne pomenijo reakcionarnega razkroja. Bolezen preganjanja emigrantov in političnih naziranj se navadno pričenja s preganjanjem Židov ali komunistov. To je parola, ki ima namen odvrniti javnoi mnenje od pravega namena, ki je z3sužnjeiije naroda. Oprijemlje se. ta bolezen sedaj že Poljske, Romunije, Bolgarije in morda še katere države. To je na-' vadno zastrupljanje narodov. Politična, gospodarska ali druga zla bi se lahko reševala s pametno zakonodajo, če je rešitev potrebna v duhu napredka in ob spoštovanju političnih in svetovnih naziranj. ki jih je prinesel razvoj. To se pa ne godi. Z golidami fraz in z golidami blatenja novih naziranj se hoče zadušiti razvoj, kar je pa naravno nemogoče. /takih razmerah trpe največ emigranti in svoboda njih naziranj. I rpe pa tudi narodi, ker se pogrezajo v barbarstvo. Svetost političnega prepričanja, svetost napredka in razvoja mora zopet dobiti vso mednarodno moralno zaščito. I o pa bomo dobili zopet le v mednarodni demokraciji in v demokracijah v posameznih deželah. Izobraievalnl tetali II, rudarske skupine V drugi polovici meseca februarja se bodo pričeli izobraževalni tečaji po rudarskih revirjih v okvirju II. skupme rudarske zadruge. Na te izobraževalne tečaje ima dostop vsak delavec in delavka v kraju, kjer sc prirejajo1. Program za izvedbo izobraževalnega tečaja si bodo posamezni okraji lahko sami določili in to preko zaupnikov II. skupine rudarske zadruge. Poset je brezplačen. V četrtek, dne 27. jan. je imelo Društvo narodov stotič svojo sejo. To priliko so izrabili zlasti trije zunanji ministri najpomembnejših držav angleški Eden, francoski Delbos in ruski Litvinov, da so podali mani-festacijske izjave za obstoj in neokrnjenost Društva narodov. Eden je rekel, da veruje v naloge in uspehe Društva narodov.'ker se more mir ohraniti le na podlagi mednarodnega prava, to je, na sistemu Društva narodov. Res mnogi ideali niso bili izpolnjeni. Tak ideal je nedotakljivost dežel. Kljub temu pa je Društvo narodov orodje miru. Društvo narodov moramo ohraniti nedotaknjeno in ga rešiti iz sedanje težke dobe. Angleška vlada slovesno izjavlja, da se bo kar najbolj posluževala intervencije te ustanove. Društvo narodov ni postalo sterilen ideološki blok, ker sme služiti samo eni ideologiji, ideologiji miru. Na tej ideologiji mora Društvo narodov vztrajati za vsako ceno. Zato so nevarne nekatere izjave dežel članic in zapeljive glede sterilnosti procedur. Izpremembe v tem oziru bi pomenile sterilnost. Imamo časa. Ko mine kriza v Društvu narodov, pa pride dan poživitve. Ostreje, kakor Eden. je govoril Delbos. Poslan sem sem1, je rekel, da poudarim vero in zvestobo do Društva narodov. Zanemarjanje temeljnih nalog je povzročilo težkoče, ne pa težkoče same. Društva narodov Splitsko apelacijsko sodišče v Splitu je odločilo, da so bivši poslanci hrvaške kmetiške stranke (dr. Maček) opravičeni volilci za senat ter da jih mora okrožno sodišče vpisati v volilni imenik, nedeljo. Vpis Mačkovih poslancev so odklonila vsa sodišča, razen splitskega in zagrebškega. Sodišča so odklonitev utemeljila s tem,, da Mačkovi poslanci še niso položili prisege. Splitsko prizivno sodišče je pa odločilo, da so Mačkovi poslanci poslanci, ker imajo v rokah po- Nemško gospodarsko ministrstvo je končno prevzel dne 1. februarja podtajnik ministrstva dr. Funk. Novi minister bo izvedel znano Goeringovo gospodarsko štiriletko. Spor med Blombergom in nemško generaliteto. Režimska politika proti vojnim industrijcem (kontrola) in boj s cerkvami je vojnemu ministru Blomber-gu izpodkopala tla, ker se častniški zbor upira nekaterim ukrepom režima. Blomberga bodo zaraditega od- se je treba posluževati, ne pa ga iz-preminjati. Z ozirom na Španijo in Kitajsko, je Delbos rekel, da imajo posamezne države mir le, če velja mir za vse države in zato zagovarja mednarodno varnost ter odklanja bilateralne mirovne pogodbe, to je pogodbe med posameznimi državami ali vojne zveze. Prijateljske pogodbe države itak sklepajo med seboj. Društvo narodov se je leta in leta otresalo delovanja in je zato postalo igračica svojih sovražnikov, ki pa mora končno preiti k politiki aktivnosti. Društvo narodov se ne more vmešavati v notranje zadeve držav. Francija priznava svobodo in demokracijo, je pa pripravljena sodelovati z vsemi drugimi državami. Podcenjuje se silo Društva narodov in pozablja, da vodi odsotnost v izolacijo. Litvinov je pokazal blok ali os na oni strani. Trdil je, da je Društvo narodov opustilo univerzalnost. Če pa ne bi bilo napadalcev, bi tudi ne potrebovali Društva narodov. Imamo torej blok napadalcev in blok za ohranitev miru. Tudi države izven Društva narodov poznajo to društvo, celo bolj kakor nekatere članice. Rusija je vstopila v Društvo narodov po izstopu Nemčije in Japonske, ker smatra, da je potreben blok miru proti bloku napadalcev. Za Društvo narodov so se še izja- trdilo glavnega odbora, s čemer je dokazano, da so bili izvoljeni za poslance in da so to tudi še vedno, ker njihovi mandati niso bili razveljavljeni ter drugi poklicani na njihovo mesto. Kakor vidimo, je spor okoli tega, ali postane državljan poslanec z izvolitvijo ali s položitvijo prisege. To je nekako tako, kot bi šio za vprašanje, ali je za človeka merodajno rojstvo ali krst. V ostalem pa volitve v senat ne zanimajo, ker je volilna pravica omejena le na poslance, senatorje, svetnike in župane. slovili in njegov naslednik utegne postati general Reichenau. — : Udi. a«! Po drugih vesteh pa navajajo, da se bo moral Blomberg umakniti, ker se je, šestdesetletnik in stari oče, poročil z 28 letno uradnico nekega zavoda. hčerko maserke, kar se zdi nemškim vojaškim krogom, da ni stanu primemo. \* •- ............ Petletnica brez velikih bučnih proslav. Pariški listi pišejo o petletnici nem- | škega fašističnega režima in povdar- vile Micescu (mala antanta), Poljska (Beck), Peru, Ekvador, Letska in Bolivija. Spaak (Belgija) je zagovarjal reformo v prid univerzalnosti, ker so nekatere države z vzroki odsotne. V bistvu so razne države, ki so zahtevale reformo društva, solidarne s tremi velesilami. Le Švica želi popolno nevtralnost, kar pa je z ozirom na zahtevo univerzalnosti Društva narodov nemogoče. Vprašanje reforme Društva narodov je dobil nato odbor oseminštiridesetih v posvetovanje in izdelavo predlogov. * Izjave politikov na tej seji kažejo, da politiki sami uvidevajo napake in opustitve, ki so jih zagrešili s svojo neaktivnostjo v Društvu narodov. Če sedaj obstoja resen namen, da se te razmere izpremene, se; smemo tudi mi nadejati, da postane Društvo narodov končno le orodje demokracije in svobode ter trajnega miru. Društvo narodov mora biti ideološki blok miru. Blok miru je blok sporazuma In sodelovanja/to je demokracije in svobode. Zato je tudi logično, da morejo dati Društvu narodov ta pomen in znrsel le sile, male in velike, ki načelo demokracije in svobode odobravajo. Logično je pa tudi. da morajo politiko, sicer univerzalno, voditi v Društvu narodov tudi te države v zmislii sporazumevanja zunaj v bloku demokratskih držav. Kai pa je to v revirjih TPD! Odpovedi. Prejšnji mesec se je delalo v revirjih TPD s polno paro in še celo ob nedeljah. Trboveljska družba je tr(^a* da težko zmaguje vsa naročila. Meščanski listi so trdili, da je morala država v inozemstvu naročiti veliko tisoč ton premoga, ker da domači rudniki ne zmorejo vseh naročil. Sedaj, kar naenkrat je pa te konjunkture konec. Trboveljska je vse nazadnje v delo sprejete delavce že zopet odpustila in še zaposlenim napovedala praznovanje šihtov. Za to bi bilo pa res treba objasnila, ker naši rudarji ne morejo razumeti, da bi se inozemski premog uvažal, dočim bi oni morali praznovati. jajo kot značilno, da je ta obletnica potekla skoro neopaženo. Razen ba-kljade v Berlinu ni bilo ničesar. — Fiihrer je molčal, kar doslej ni bila navada. Poznavalci razmer trdijo, da je potekla petletnica v znamenju krize režima, t, j. razdvojenosti med Hitlerjem na eni in Gobbelsom ter Gorin-gom na drugi strani. Gotovo je, da bodo te vesti skušali zanikati, toda že samo dejstvo, da se te in podobne vesti trdovratno širijo in vzdržujejo, kaže, da v vrhovih režima ni vse v redu. Mačkovi poslanci volilo — ne volilo K volitvam senata. Skrbi nemškega fašizma ob petletnici Dr. Schachtov naslednik dr. Funk. A In v li |nr i i i |i nglua ogorčena nad nacističnimi pirati radi potopitve „Endymionau in bombardiranja odprtih mest Radio-general seje poslovil Potopitev angleškega trgovskega parnika »Endymion« v bližini španske obale, na katerem je bil tudi švedski kontrolni častnik, je ogorčila vso Anglijo in vzbudila tudi angleško vlado, da je zopet enkrat udarila s pestjo ob mizo. Angleška vlada je, sklicevaje se na nyonski sporazum proti pomorskemu razbojništvu (piratstvu), pozvala Francijo in Italijo kot sopodpisnici, da se podvzamejo nadaljnje odločne mere v svrlio zaščite svobodo morske plovidbe. V predlogu, ki ga je stavila angleška vlada je predvideno, da $e iz gotovih delov Sredozemskega morja umaknejo vse podmornice in da dobe kontrolne ladje pravico potopiti sleherno podmornico, čim jo za-slede v prepovedanih vodah. S tem v zvezi je bila v angleškem parlamentu izredno zanimiva seja. Poslanci so vpraševali vlado, če ji je znano, da so vojne ladje, ki jih imajo nacisti, »podarjene« od ita-fijanske vlade. Ko so govorili tudi o konferenci predstavnikov Anglije, Francije in Italije, ki je bila sklicana za isti dan, je vprašal nek poslanec vlado: »Ali bodo pri tej konferenci navzoči tudi pirati?« Angleški zunanji minister Eden je izjavil, da za potopitev »Endymio-na« ni opravičila, ampak da Anglija vztraja na kaznovanju krivcev. Angleško ogorčenje je mogoče razumeti še z nekega drugega stali- Delavske knjižice si morejo nabaviti samo kvalificirani delavci, ne pa tudi neizučeni pomožni delavci. Delavske knjižice izdajajo obrtniška združenja. Državna zemljišča in zgradbe bodo v i. 1938 oproščene od neposrednih davkov, t. j. da tudi samouprave, banovine in občine ne bodo dobile nobenih doklad. 80 milijonov dinarjev za investicije bo smela porabiti uprava državnih monopolov, ako bo državni proračun odobren. Del tega denarja bo porabljen za iskanje nafte. Muslimani bodo plačali biro po Din 12 na glavo davku zavezane osebe za svojo cerkev in to v Drin-ski, Zetski, Dunavski, Moravski in Vardarski banovini. Prepoved prodaje posestev brez odobrenja posebne komisije v 50 ki-lometerskem obmejnem pasu bo veljala tudi v 1. 1938-39. Inozemci morejo kupiti nepremičnine v tem pasu samo s privoljenjem notranjega mi- šča. Torpediranje »Endymiona« se je izvršilo v času preosnove Francove vlade, ki kaže še večje nagnjenje do Italije in Nemčije, tako, da ga je mogoče smatrati kot začetek novega kurza v politiki generala Franca. Zato se zdi angleški vladi vsakršna prizanesljivost odveč. Proti zverinskim zračnim napadom na odprta mesta Bombardiranje Barcelone s strani Francovih letal, ki je zahtevalo skoro 300 mrtvih in 700 ranjenih, je izzvalo poplah tudi v neprizadetih državah. Francija je prevzela inici-jativo, da se bombardiranje odprtih mest v španski vojni v bodoče prepreči. Podpira jo tudi Anglija. Spričo akcije, ki je v teku, je špansko republikansko vojno ministrstvo do nadaljnjega zabranilo bombardiranje odprtih mest v nacističnem- delu Španije, četudi bi bilo tako bombardiranje, kot odgovor in represalija, da se prisili nasprotnika k umiku, moralno do neke mere upravičeno. Ministrski predsednik dr. Negrin izjavlja: »Trdno smo prepričani, da bo konec državljanske vojne prinesel le republikansko zmago in splošno priznanje legitimne španske vlade. — Nič ni važno, kako dolgo bo držav- nistra in ministra vojske. Od te določbe so izvzete dediščine. Koliko nas stane španska državljanska vojna? V osnutku finančnega zakona je tudi določba o naknadni odobritvi doprinosa za kontrolo nad Španijo v znesku 2,778.412 Din. Cement prodajajo naše tovarne doma po 56 Din za 1(30 kg, v inozemstvo pa po 14 Din. Pri nas imamo razrite ceste, dočim zidajo v inozemstvu iz našega betona gladke avtomobilske avenije. i‘* ■ ^ v'1‘' Kranjska industrijska družba je kupila rudna polja za limonit v prije-dorskem srezu v Bolsni. Svetovna poročevalska služba. V Egiptu je te dni zasedal forum mednarodne organizacije poročevalske službe. Zastopanih je bilo 62 držav. Te poročevalske družbe so sita, skozi katera prerešetajo poročila, ki jih potem servirajo listi svojim čitateljem. Svetovna poročevalska služba predstavlja ogromno organizacijo — za potvarjanje javnega Znani oznanjevalec neizbojeva-nih nacističnih zmag, general Ouiepo de Liano, se je te dni poslovil od svojih radio-poslušalcev. Menda so spoznali, da njegove generalske sposobnosti niti za radio-poročevalsko službo ne zadoščajo. Boji na frontah V splošnem na frontah ni bilo velikih bojev. »Prodor« Francovcev pred Granado se je izkazal za navaden bluf. Nacisti sedaj trdijo1, da ne gre za prodor pred Granado, ampak v pokrajini Badajoz, kjer so kraji približno enakega imena. Res pa ni ne eno, ne drugo. Republikansko vojno poročilo govori o napredovanju v vasi Cara-banchel pri Madridu, kjer se vrše boji za posest posameznih hiš. Nadalje ‘ so republikanske čete napredovale v odseku Lozaya na aragonskem bojišču. Na teruelski fronti vlada prilično zatišje. Rudarli ministru za socialno politiko Za spremembo pravil Bratovske skladnice. Delavske strokovne organizacije, ki imajo organizirano rudarsko delavstvo, so se posvetovale o novih pravilih za bratovske skladnice ter so po temeljiti razpravi o določbah novih pravil Bratovske skladnice in poročilu delavske delegacije, ki je sodelovala na anketi o teh pravilih, soglasno ugotovile: 1. Da so razne govorice, kakor tudi časopisna poročila, češ, da je besedilo sprememb pravil Bratovske skladnice sprejeto soglasno, popolnoma brez podlage, marveč da so 2. zastopniki delavstva in Delavske zbornice najodločneje proti poslabšanju določb glede varovanja članstva in postopanja z nezgodniki (§ 50 in 82 sedanjih pravil) ter zahtevali, da morajo ostati dosedanje pravice neokrnjene. Nadalje je bilo sklenjeno, da naj se čimpreje izvrši intervencija pri g. ministru socialne politike in narodnega zdravja ter naj se naprosi: 1. Da s finančnim zakonom za leto 1938 39 popravi krivico, ki se je pripetila rudarskemu delavstvu in v to svrho predloži sledečo odredbo za u-vrstitev v finančni zakon: »V pravilih Bratovske skladnice z dne 30. decembra 1937 se razveljavljajo: a) odstavek 5 § 82 ter b) v § 50 lit. 3 zadnji stavek, ki se glasi: Na ta način zamore član varovati svoje pravice, plačujoč pristojbino za tretjino časa svojega vračunljivega članstva, katerega želi varovati, a v posebno utemeljenih slučajih zamore glavni upravni odbor reduciranim delavcem podaljšati ta Tok na polovico tega časa.« 2. Za nameščence bratovskih skladnic naj se s predhodimi odnosno prevedbenimi odredbami zasigura obvarovanje vseh doslej pridobljenih pravic tako glede plač, položaja kakor pokojnin. Strokovne organizacije so pooblastile načelstvo II. skupine rudarske zadruge, naj zastopa pri tej intervenciji tudi strokovne organizacije. Delavska zbornica pa bo podprla to intervecijo s pismenimi vlogami na ministrstvo za šume in rude in druga merodajna mesta. mesto Rio de Janeiro v 19. urah. Letalec Stopani je hotel z letalom tudi nazaj v Evropo. Letalo pa se je vne- lo in padlo v morje. Razen letalca, ki so ga rešili, je vsa posadka utonila. Umeten bombaž. Iz Amerike prihaja vest, da se je nekemu učenjaku posrečilo izumiti izdelovanje umetnega bombaža iz slame in podobnih ničvrednih odpadkov v kmetijstvu. Koliko stane tak umeten bombaž, se še ne ve. Ker je naravnega bombaža več kot preveč, je izum1 prav za prav odveč. zmage.« Dotna U% p* weiu Izjava predsednika španske republikanske vlade ljanska vejna trajala — ali šest mesecev ali dve leti —, zakaj mi imamo vse finančne in gospodarske vire, ki nam T-ogočijo vztrajanje do končne mnenja v rokah kapitalističnega razreda. To so stvari, ki bi morale dati delavstvu misliti. Kakor drugod, tako zapirajo ljudi tudi na Japonskem. Te dni so zaprli na Japonskem dvajset vseučiliščnih profesorjev. Gospodje profesorji so se borili in agitirali samo za ustavnost države. To stališče je na Japonskem jako popularno. Zato so učenjake vtaknili v luknjo. Zamenjava v imenih. Cehoslova-ški radio je sporočil v torek, dne 2. t. tn., da je v Pragi umrl Friderik Adler. Nekateri so zbog sličnosti imena mislili, da gre za tajnika Socialistične delavske internacionale s. Adlerja. Izkazalo se je pa, da je s. Adler še živ in zdrav, in da je umrl le njegov soimenjak, ki je bil znan pesnik v ČSR. Med tistimi, ki so proglasili s. Adlerja za mrtvega je bil tudi »Slovenec«. Pravijo, da tisti, ki jih ljudje pokopavajo, še dolgo žive, večkrat tudi na jezo prezgodnjih pogrebcev. Italijansko letalo padlo v morje, posadka se je utopila. Pretekli teden je par italijanskih letal startalo iz Italije za Brazilijo. Poročila pravijo, da so ta letala dosegla glavno A. M. de Jong: 92 l IjKDAJ A. Otroška leta Mereyntjeja Geysena Vrč je bil zopet doma, med svojimi živalmi In Mcreyntje je bil češče pri njem, kot pred njuno mučno ločitvijo. Prijatelj se mu je zdel nekam čuden, ne da bi bil mogel povedati zakaj.. Podzavestno je občutil, da z njim ne more biti vse v redu, toda vedno večja zaskrbljenost, ki se ga je lotevala in rastoča, zaupanje vzbujajoča prisrčnost, sta ga privlačili k njemu. Brezupna samota je vladala okoli Vrča; še bolj trdovratno v se zaprt je hodil med vaščani, ki so se ga instinktivno še bolj izogibali, boječ se njegovega v se 'obrnjenega pogleda, njegovega temnega obraza, z malimi, svetlikajočimi se očmi, ki so zrle nepremično nekam v daljo, kot da bi videle pred seboj cilj, ki je bil drugim neviden. Nič več ga ni bilo videti v gostilnah in pivnicah. Brez miru je blodil po polju, z večjo previdnostjo, kot pred-no so ga zaprli, toda kot po navadi v svojstvu divjega lovca. Mereyntje se je bal, da bi ga utegnili zopet zgrabiti, ko je čul znova pripovedovati o lovskih podvigih svojega prijatelja in ga je razburjen karal radi njegove drznosti. »Nehaj že vendar enkrat z lovom, Vrč!... Pusti te vražje živali in ostani doma: ali se ne | moreš oprijeti kakšnega drugega dela?« Goort pa se je široko smehljal in rekel mirno: »Ne, Mereyntje, to pa ne gre. Vse lahko zahtevaš od mene in ne bom ti odrekel, toda pustiti polje in lov ... ne, Mereyntje, tega pa res ni mogoče.« »In kaj če zopet pride ta predrzni Holandec?« je vzkliknil Mereyntje skoro jokaje. Vrčev obraz se je zresnil še bolj. Za na pol mižečimi očmi so oprezovale črne zenice. »Naj samo še enkrat poskusi!« je odvrnil kratko in se hudobno zasmejal. Nejevoljen je zagodrnjal Mereyntje: »Sedaj izgledaš pa skoro tako kot kakšen volkodlak! ...« Neke nedelje proti koncu januarja sta šla skupaj na izprehod. Na popju v gozdu so se pojavile bele pikice, kot da bi hotele prodreti skozi nežen oklep. Tu in tam so že pognale mačice svoj zgodnji cvet. Vsepovsod je pričelo kliti zopet novo življenje. Razrahljana zemlja je dehtela težko in opojno. Ptiči so se spreletavali visoko pod hladno-modrim nebom, na katerem so plavali svetlobeli oblaki. Napetost je ležala v ozračju in Mereyntje je spočetka veselo skakljal po poti, ves blažen, da je zopet enkrat po dolgem času mogel biti z Vrčem: s Pol lom sta se poskušala v teku, Mereyntje ga je * vlekel za ušesa in rep ter se valjal in igral z njim na šele poganjajoči travi pod pobočjem nasipa. Goortova molčečnost pa je počasi vplivala tudi nanj, da se je umiril. Tako sta hodila tiho drug poleg drugega, tik za petami jima je sledil Poli, rep med nogama in s povešeno glavo, kot da bi šli za pogrebom. Prepeljala sta se čez reko in šla mirno Valterjeve hiše. Bila je zaprta. Vrata so bila zadelana, okna zaprta s polkami in počez pritrjenim železom. Tesnoben mir je vladal naokoli in v vrhovih smrek je pel veter svojo enakomerno pesem. Mereyntje je obstal. Spomnil sc je sončnih dni lanskega poletja, ko je bil prvič na obisku v tej hiši. Kako lepo je bilo, kakor v sanjah... pravljično. Gospod Valter, ki je imel tako ljub obraz in bil tako prijazen, predvsem pa: njegova ljuba gospa z njenimi modrimi očmi, zlatosvetli-mi kodri in vedrim obličjem, ki ga je vendar tako iskreno ljubila; kako vesel in brezskrben je bil tedaj. In sedaj je bilo vsega tega konec. Veliko žalostnih stvari se je zgodilo v temi kratkem času. Vrč je odsedel zapor, ljuba gospa je bila daleč proč v Amsterdamu, gospod Valter v Parizu, torej celo v tuji deželi, v Franciji. Vse je bilo žalostno in zagonetno. Kaj neki se je godilo na svetu? Zakaj neki so1 bili odrasli tako čudni drug na-prarrt drugemu? Dasi tega ni mogel razumeti, je pred to otožno, zaprto hišo pa vendarle občutil vso pezo teh strašnih dogodkov. (Dalje prihodnjič.) 7s našiU kcaiev Trbovlje Prosvetni večer v »Delavskem domu« »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 6. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v »Delavskem domu« prosvetni večer. Nastop dramatskega, pevskega in tambrurašketga .odseka. Cene so običajne. — Vabljeni vsi .prijatelji delavske kulture! Hrastnik S. Ivan Pajer umrl Dne 30. januarja je umrl po kratki in težki bolezni na posledici pljučnice rudar s. Ivan Pajer. Umt'i je v najlepši moški dobi 37 let. Težko bolezen si je nakop.al v rudn/ku, kjer. je bil znan kot izredno marljiv delavec. Njegov pogreb, ki se je vršil ob ogromni udeležbi delavstva v torek popoldne Pa je pričal, kako zelo je bil priljubljen med delavstvom. Pokojnega s. Pajerja, ki zapušča ženo, več bratov in sester ter je bil zvest član Podružnice »Zveze rudarjev Jugoslavije« iti naročnik »Delavske Politike«, bomo ohranili v častnem spominu. Preostalim pa naše sožalje! Zahvala. Ob priliki nenadne smrti našega predobrega očeta, brata in strica s. Ivana Pajerja se zahvaljujemo vsem, ki so tnu stali ob strani za časa njegove kratke, a težke bolezni, ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili svoje sožalje. Posebna zahvala pa zdravniku Bratovske skladnice g. dr. Arn-šku, ki je storil kar je mogel, da bi rešil pokojniku življenje, pevskemu odseku »Vzajemnosti I« in Rudarski godbi za ža-lostinke ter strokovni organizaciji Zveze rudarjev Jugoslavije« za organizacijo sprevoda ter spremstvo na zadnji poti. Žalujoča žena, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Važno predavanje. V nedeljo, dne 6. t. se bo vršilo s pričetkom ob 3. uri popoldne "V gostilni g. Domitroviča predavanje »Masajk o ženi« in »Socialna zaščita žene«. Predavali bodo ss. dr. Reisman, Krzen ali Jelen. Sodružice in sodirugi, pridite vsi! Odlikovanje gasilcev. Ob priliki 5ltega občnega zbora gasilske čete v nedeljo, dne 29. januarja t. 1. je bilo odlikovanih 14 zaslužnih gasilcev, katerim je čestital in pripel odlikovanja nadzorni župni tajnik Ule iz Trbovelj. Člana Bauernheim in Jernej Hrup sta dobila za 40 letno udejstvovanje zlato kolajno z dvema palmovima vejicama, učitelja Davorin Čander in Lojze Hofbauer ter načelnik Legvart za 25 letno službovanje zlato kolajno z eno palmovo vejico, Josip Hofbauer, Anton Polanc, Jože Urbajs za 15-letno službovanje srebrno kolajno in Anton Vodeb za lOletno službovanje bronasto kolajno. Odlikovancem je čestital še poveljnik Stefan Fressl. Zaihvalii se je v imenu odlikovancev začasni šolski upravitelj Hofbauer. — Na občnem zboru je razveselilo navzoče blagajniško poročilo. Društvo si je v zadnjih dveh letih naibavilo motorno brizgalno s prikolico in a.vto, kljub temu pa ima še Din 7000.— v blagajni. Preostane isaimo še dolg na Gasilskem domu. Hrastniška gasilska četa vzorno vrši svoje človekoljubno delo. Slovanska Bistrica Že dolgo se nismo nič oglasili iz našega kraja. Izgleda, kakor da bi vse delovanje zastalo. Pa temu ni tako. Ravno nasprotno je res. Nesporazum, ki je obstojal medi delavskimi društvi, posledica lokalneiga patriotizma, ki ga goje predvsem neorganizirani >4n drugi nevedneži, je bil na zadnji skupni seji funkcionarjev naših delaivskih organizacij odpravljen. Dogovorjen je načrt za nadaljnje delo in dana je garancija, da bo v bodoče izostalo sleherno napadanje organizacij med seboj. Nečlanom ,pa se bo sploh onemogočil vsak vpliv na organizacije. Torej, kdor hoče uveljaviti svoje znanje v delavskem gibanju, naj pristopi! Socialisti ne gredo z nikomur. Na članek, } pred nekaj časa priobčil »Slovenski javr° po sv°iem dopisniku it- Tinj), ki' se socialisti niso pri- litvp * 7 Pučnikovi listi za občinske vose ie oHln?i !OYa^e z ,dr' Pučnikovo listo ctnice v tfl nekai občanov iz Zgor. Bi- IX- :*•"»«» r»di tega, da bi dobili za slučaj zmajge ,za Svoj kraj ,zastopstvo v 0b- Dopisniku iz Tinj pa priporoča , ®v bodoče o vsaki stvari bol, natančno inform,ra, prednQ kaj napige) da ne bo tako po nepotrebnem klobasaril. Če se mu zdi pa pametno, da a(,iUra za na_ sprotnika, pa na) z dosedanjo prakso nadaljuje. Podružnica I. delavskega kolesarskega T*?riredi V ,**?• j' ** ,5’ februarja ob 20. uri in iv nedelio, dne b. februarja ob 15. uri v hotelu »Beograd«, Jože Kranjčevo veseloigro »Detektiv Megla«. Ker je ta igra zabavna in poučna, želimo, da si jo vsi trpini ogledate! Družnost! Malica Naši diletanti vas vabijo. »Vzajemnost« priredi v nedeljo, 'dne 6. februarja t. 1- s pričetkom .ob pol 4. uri pop. v šolski telovadnici v Mežici veseloigro v 4. dejanjih »Micki je treiba ma podaljšanje učne dobe za 6 mesecev, potem so ,pa klicali tudi ostale »krivce«, da jih primejo radi odškodnine. Upamo, da se bo našel človek, ki bo dopovedal mojstrom, da se učna doba n® Podaljšuje kar tako in da je za kazni in odškodnino pristojno le redno sodišče in nihče drugi. Res pa je, da se na račun tega smeje pol Maribora. Za redni avtobusni promet je treba točnosti. Toda v zadnjem času se množijo pritožbe, da avtobus odpelje potnikom često takorekoč pred nosom. Tako je minulo soboto vstopil na Glavnem trgu neki delavec v posledlnji večerni avtobus, ki vozi na Pobrežje in opozoril šoferja, da stoji za njim še žena z otrokom. Kljuib temu je šofer odvozil, ne da bi počakal, da vstopi tudi žena. Delavec je na sredi mosta skočil iz avtobusa, ker ni maral pustiti žene z otrokom brez spremstva. Menimo, da je taka točnost nekoliko pretirana, zlasti na pobrežki progi, ki ni vezana na odhode vlakov. Selitev iz Danjkovih barak se obeta 16 družinam. Občina jih bo menda podrla. — Ako 'bi kdo lahko povedal, kod bi teh 16 družin prišlo pod streho, bo rešil veliko zagonetko, ki zanima vso našo javnost! Kako bo izgledala »asfaltirana« cesta Št. Ilj—Maribor čez par let? Tisti, ki so trdili, da pomeni poipravilo ceste Št. Ilj— Maribor v okviru skrčenih kreditov samo polovičarsko delo, so imeli prav. Cesta, v kolikor je dogotovljena, je letos prvič prezimila. Sedaj, ko se topi sneg in led, se vidi, da je njena jfovršina čisto mehka. Vozila orjejo po njej, da je veselje, ostalo pa o-pravijo konjska kopita. Dokler bo podjetnik vzdrževal cesto, bo šlo, kako bo ,pa čez par let, ko ne bo kreditov, je pa drugo vprašanje, štednja se bo hudo maščevala. Par milijonov več bi bilo treba in imeli bi tlakovano cesto, tako pa bomo imeli čez 5 let cesto v prav istem stanju, kot smo jih imeli pred popravilom. Za klanec ,pri Demv.uschekovi opekarni pravijo, da ga bodo le tlakovali, toda kdaj? Zaenkrat še ni kreditov in kdaj bo .potem šele licitacija? Razen tega je še lep kos ceste skozi Košake, ki je ostal sploh nepopravljen, ker je zmanjkalo kreditov. — Pridite, diletanti s Tezna gostujejo v Mariboru v Delavski zbornici s Kranjčevimi »Katakombami« v soboto, dne 5. t. m. ob 20. uri in v nedeljo, dne 6. t. m. ob 15. uri. Vstopnice se dobijo ,pri s. Vidoviču v Strokovnem tajništvu. K obilni udeležbi vabi odbor. Redni občni zbor podružnice Zveze lesnih delavcev se bo vršil dne 6. februarja ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Sodrugi, .udeležite se občnega zbora, da čuiete ,poročila in si izvolite novo vodstvo. Poročata ss. Bricelj in Petejan. Proslava petdesetletnice združenja krojačev in sorodnih strok se bo vršila v nedeljo, dne 6. t. m. s pričetkom ob 16. uri v Gambrinovi dvorani. Na iprireditvi bo predavanje o razvoju krojaške obrti izza dbbe cehovstva do danes. Po zborovanju bo družabni večer. Halo! Za dne 5. februarja t. 1. vabimo člane in prijatelje na predpustno veselico, ki se bo vršila v gostilni Koren v Krčevini. Za godbo in veselo razpoloženje je preskrbljeno. -— Začetek ob 20. uri. — Vstop prost. Železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo«. Pevsko društvo pekovskih pomočnikov priredi v soboto dne 5. februarja t. 1. v Gambrinovi dvorani veliko tradicionalno predpustno veselico. Podporni člani in prijatelji društva vljudno vabljeni. Vstopnina Din 5.—. Na kmečko veselico vabi I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru, v nedeljo, dne 6. t. m. v gostilni »Triglav« (Voller) Košaki. Začetek ob 15. uri. Celje Brezposelni vprašujejo... Večina prireditev, ki so se vršile zadnje čase, se je vršila pod geslom, da je čisti dobiček namenjen brezposelnim. Ker pa brezposelni dvomimo, da bodo naša bodoča pokolenja verjela, da so se ob času umetne krize v letu Gospodovem 1938. vrSfile prireditve, na katerih so imovitejši sloji zapravljali tisočake, od katerih pa so bile samo drobtinice namenjene brezposelnim, je potrebno, da glasno povemo, da je že način, kako se taki dohodki zbirajo, iz temelja zgrešen. Vse obsodbe vredno pa je, da tisti, v katerih imenu se dela reklama; ne dobe nikoli na vpogled končnih obračunov takih prireditev, pri katerih se čisti dobiček oKčajno izpremeni v ničlo. Vprašamo gospodo, ki se je že mnogokrat zabavala na prireditvah pod navedenim geslom, ako se je med zabavo sploh spomnila brezposelne raje, za katero se ne more napraviti v Celju niti ene ogrevalnice. Zavedamo se, da bi bilo za pošteno javnost neprebavljivo, ako bi popisali zapravljivost, ki se vrši na humanitarnih prireditvah. Zadnja takšna prireditev, ki se je vršila predpreteklo soboto v »Narodnem domu« pod odličnim pokroviteljstvom, je baje zelo dobro uspela; zahtevamo, da se objavi, koliko čistega dobička je vrgla, da bo javnost v saj vedela, ako take prireditve dosezajo vsaj del svojega namena. Brezposelni KINO DOM, CELJE 5.—6. februarja: »LAHABANERA«. — 7.-9. februarja: »SVATBA V REVOLUCIJI«. 10—11. februarja: »POPOLNI ZAKON«. Nasa „Vza|emnost“ na Koroškem Občni zbori v Prevaljah, na Lešah in v Guštanju. napreduje Preteklo soboto in nedeljo so se vršili občni zbori društva »Vzajemnosti«, ki so pokazali vso resnost našega delavstva pri delu v kulturni organizaciji in njegovo hrepenenje po izobrazbi in kulturnem napredku. V soboto se je ob lepi udeležbi članstva vršil občni zbor v Prevaljah, katerega je otvoril in vodil s. Založnik. Poročila blagajnika, tajnika in nadzor, so bila soglasno sprejeta. Z zadovoljstvom je bilo vzeto na znanje poročilo, da se bo otvorila knjižnica in ustanovil tamburaški in pevski odsek ter da dramatični odsek živahno deluje. Soglasno je bil izvoljen novi odbor s s. Korenom in Založnikom na čelu. V nedeljo dopoldne se je vršil občni zbor v Guštanju, kateri je bil ilepo obiskan in živahen/ Otvoril in vodil ga ie s. Vauče Matevži ki je obenem podal poročilo predsednika, katero je bilo s poročili tajnika, blagajnika in pevskega odseka po krajši debati soglasno sprejeto. Tudi novi odbor je bil soglasno lzY°jjen >n sestoji iz agilnih mlajših in starejših sodrugov, z dosedanjim predsednikom na celu. Iz poročil je razvidno, da sta zeto agilna 'dramatski in pevski odsek. Slednji je to tudi dokazal s svojim nastopom na občnem zboru, na katerem je unešani zbor ob začetku in zaključku zapel 'par 'zelo lepih delavskih pesmi, ki so ustvarile med številno navzočimi lepo in praznično razpoloženje. Za ta uspeh gre zasluga mlademu in agilnemu pevovodji. Popoldne se je vršil občni zbor v Lešah, katerega je vodil predsednik sodrug Perov-nik. Poročila /predsednika, tajnika in blagajnika so bila sprejeta po daljši debati, v kateri so razni sodrugi in sodružice iznašali svoje misli, kako naj se naša kulturna organizacija v bodoče še lepše razvija. Iz poročil in debate je razvidno, da sta aktivna dramatski in mandolinistični odsek. V tem odseku deluje sama mladina, ki je na občnem zboru tudi nastopila pod vodstvom s. Perovnika in zelo ubrano zaigrala nekaj lepih komadov. Novi odbor, s s. Čopom na čelu, je bil soglasno izvoljen Na vseh treh občnih zborih je poročal s. Petejan o nalogah naše kulturne organizacije, o sklepih zvezinega kongresa ter o potrebi delavske izobrazbe, tiska in samozavesti delavskega razreda. Na vseh treh občnih zborih so bila njegova izvajanja z velikim razumevanjem vzeta na znanje in skleipi kongresa soglasno odobreni. Povsod se je izražala ^potreba po predavanjih, knjižnicah in čim intenzivnejšem kulturnem delu; povsod se je .pokazalo, da je mladina v teh krajih gonilna sila naših društev in da je željna izobrazbe. Tudi na »Delavsko Politiko« nismo pozabili; dobili smo nekaj novih naročnikov in tudi nekaj nabrali za tiskovni sklad. Ptuj »Detektiv Megla« na odru »Vzajemnosti«. V nedeljo, dne 23. januarja so se naši diletanti zopet dobro postavili z omenjeno veseloigro. — Občinstvo je bilo zadovoljno in pričakuje kmalu novega nastopa. Dramatično šolo priredi dramatski odsek »Vzajemnosti«. Trajala bo 2 meseca, t. j. od 6. februarja do 6. aprila pod strokovnim vodstvom poklicnega režiserja. Informacije dajejo: L. Žlabravec, pri g. Copaku, K. Koželj, Slomškova 3 in I. Žnidarič. — Pnva ura bo v nedelio, dne 6. t. m. zvečer ob 8. uri Novi naročniki »Delavske Politike«; Ptuj: Trafika Mlakar v Dravski ulici, trafika Leben v Panonski ulici, mesarija Žilavec na Ljutomerski cesti. Breg: Trafika Hercog, trgovina Hlupič, -pekarna Bugner, ,pekarna Ludvik in mesarija Podgoršek. Hajdina: Gostilna Ogrizek, trgovina Skoliber. — Priporočamo delavstvu, da kupuje svoje potrebščine tam, kjer imajo naročen naš list! Poverjenik. Zagorje ob Savi Pri volitvah obratnih zaupnikov na o-bratu apnenice je dobila lista ZRJ in JSZ pa 61 glasov. Volilna udeležba je bila 92 odst. Na podlagi tega dobita obe skupini po 2 zaupnika in po 2 namestnika. Značilno za te volitve je bila prav umazana agitacija od strani naših jeruzalemskih krščanskih social-cev napram predsednikom ZRJ, osobito proti s. J. Arhu. V tej volilni borbi, v katero je posegel tudi ljubljanski »Slovenec«, se je zopet enkrat pokazala silna povezanost med 'političnimi jeruzalemci in »nepolitičnimi« krščanskimi socialci. Vendar, če vzamemo, da je bil to naš prvi nastop v tem klerikalnem gnezdu, potem smo lahko na ta izid ponosni. Zato, sodrugi, ki ste volili rdeče: kvišku glave in tako naprej! Reitanj Nekaterim gospodom poduradnikom, posebno jamskim paznikom, pri tukajšnjem rudniku, priporočamo, da si nabavijo knjigo o vedenju, drugače ibomo prisiljeni objaviti imena onih, ki so prizadeti. Srečno! Več rudarjev. Studenci pri Mariboru Redni občni zbor podViužnice I. Delavskega kolesarskega društva bo v nedeljo, dne 20. t. m. Začetek ob pol 9. uri v društvenem lokalu Majhenič, člani, podporni člani in ostala bratska društva vabljena! Odbor. Diletanti »Vzajemnosti« uprizore dne 6. februarja J. Ogrinčevo burko »V Ljubljano jo dajmo«. Kdor se hoče zabavati, naj pride. Družnost! Odbor. Kmečki ples priredi podružnica I. Del. kolesarskega društva v soboto, dne 12. t. m. v gostilni Mraz v Studencih. Začetek ob 19. uri. Člani, kakor tudi vsi ostali vljudno vabljeni. Vstop prost. Litija Volitve obratnih zaupnikov v predilnici Dne 27. januarja so se vršile volitve obratnih zaupnikov v naši predilnici. Vloženi sta bili samo 2 listi in sicer SDSZ.I (rdeča), katere nosilec je bil s. Vuk, ter ZZD (zelena). Volilnih upravičencev je bi- lo 548, volilo pa jih je 447, 7 glasov je bilo neveljavnih. Rdeča lista je dobila 228 glasov in 4 zaupnike, zelena pa 212 glasov ter z ostankom količnika tudi 4 zaupnike. Mi smo šli v volitve brez vsake agitacije, ker smo se hoteli prepričati, koliko zaupanja imamo med delavstvom, dočim so oasprot-niki napeli vse sile, da bi »rdečkarje« uničili. oni pa, da bi nosili zmago zelenega -venca. Dve nedelji tik pred volitvami so imeli sestanke, na katerih sta govorila med drugimi govorniki tudi gg. župnik in župan. Zadnji je spet poudarjal, da pač ne kaže drugega volit kot zeleno listo, ker imajo kandidatje na tej listi vso zaslombo pri banovimi, občini itd., dočim rdeči tega nimajo. Ne razumemo g. župana, za kakšne vrste državljane nas smatra, ko vendar delamo vse v okviru zakona, pa da bi ne imeli pri banovini istih pravic kot zeleni. Posebno agilen je bil g. župan na dan volitev. Stal je na križišču ceste, oddaljen kakih 50 do 60 m od volišča in to v hudem dežju; ko so ljudje hodili v tovarno je «ko-ro vsakega nagovarjal naj voli zeleno. To požrtvovalno oprezanje je trajalo 1 uro in pol. Seveda je bil od nekaterih delavcev in delavk deležen pikrih opazk. Klical je tudi nekatere delavke na občinski urad iin kakor so se delavke izjavile, jim je priporočal, naj volijo zeleno, ker če bodo volile rdeče, kdo ve, kaj bo. Podrobna agitacija zelenih v tovarni je bila nad vse umazana. Agitirali so, da če bodo zmagali rdeči, se bo delalo le 3 do 4 dni na teden, da bo vojna, da bo prišlo 'tako daleč kot v Španiji itd. Vsa ta umazana in nesramna agitacija pa je rodila ravno nasprotni uspeh, kot so ga oni pričakovali. Če bi bili zmagali, so imeli namen dvigniti nosilca liste na rame in oditi z njim v sprevodu. Po objavi rezultata pa je njihov načrt seveda padel v vodo ter so se razšli s potrtim srcem, med jokom in stokom. Volitve so za nami. Naši zaupniki se zavedajo težke odgovornosti, katero, so prevzeli z izvolitvijo. V svesti pa. da smo šli v volitve brez vsakih obljub in fraz, pričakujemo tudi od delavstva, da bo zaupnike v njihovi težki borbi podprlo, najbolje na ta način, da pristopa k »Vzajemnosti« in k naši strokovni organizaciji ter da naroča »Delavsko Politiko«, v kateri bomo od časa do časa objavljali vesti o položaju v tovarni. Francoska delavska zveza ni zadovoljna Za resnično enakopravnost delavstva! z zakonom o delu Chautempsova vlada je izdelala zakon o ureditvi dela in razmerja med delavci in podjetji. Novi načrt zakona pa omejuje svobodo delavskih' organizacij. Zato je predvsem vložila strokovna organizacija kovinarjev v severni Franciji zahtevo, da se uzakoni prvotni načrt, ki ga je odobrila ljudska fronta in strokovne organizacije. Enako vznemirjenje je nastalo tudi v drugih organizacijah. Zveza strokovnih organizacij sklicuje zaradi tega dne 10. t. m. plenarno sejo, na kateri se sklene izpreminje-valne predloge ter jih predloži po posebni deputaciji vladi. Strokovne organizacije ne marajo dopuščati, da bi se delavske strokovne organizacije smatralo v novem zakonu kot manjvredni faktor v javnem življenju v Franciji, kakor se to1 še danes dogaja marsikje. Egiptovski krall le razgnal parlament Poslance je policija vrgla iz parlamenta Zadnjič smo poročali, da je egiptovski parlament preprečil svoj razpust na ta način, da so poslanci onemogočili čitanje kraljevega ukaza. Te dni se je -parlament zopet sestal. Vsi so pričakovali, da bo vlada prečitala svojo deklaracijo. V resnici pa je vlada potegnila parlament in je pustila prečitati kraljev ukaz o razpustu parlamenta. Poslanci na to niso bili pripravljeni. Ko so se zavedli so hoteli zasedati naprej, toda nastopila je policija, ki jih je izgnala. In to naj se potem imenuje parlamentarizem. Kakšen bo novi parlament si lahko mislimo. Kaj tiči za dogodki v Egiptu je težko reči. Dejstvo je. da je sedanji kralj Faruk vzgojen na Angleškem in da je bila sedanja večina parlamenta Angliji sovražna. Sedanjo večino so tvorili vafdi, ki dolže sedanjega predsednika vlade, Nahas pašo, da je fašist, obratno pa trdi Nahas paša o vafdih. Dejstvo je, da je vlada prepovedala organizacijo »modrih srajc«, ki je bila vafdist:č-na, sama pa organizira »zelene srajce«. Nove volitve v parlament bodo menda 2. aprila. Skok v hrbet. »V soboto, dne 5. febr. t. 1. se vrši na Jesenicah J. dobrodelna družabna prireditev s plesom, prirejena od osobja policijskega komisarijata in mestne občine Jesenice. Prireditveni fiisti dobiček je namenjen fondu počitniške kolonije za zdravljenje revne in bolehne dece jeseniške občine v letu 1938. na naši sinji Adrfji. Preplačila se hvaležno sprejemajo.« — Tako čitatno na vabilih na ta ples. Dasi je namen sicer povsem v duhu dobro- delnosti — ki bi jo morala nadomestiti človečanska pravičnost in enakopravnost — mu vendar ne moremo kaj oporekati. Med prireditelji tega plesa je tudi nekaj odlič-ikih katoliških in krščanskih mož in fantov. Zaradi tega smo se nemalo začudili, da je njim in sličnim pospeševateljem dobrodelnosti »Slovenec« skočil v nedeljo, dne 30. jan. v hrbet ter je objavil na str. 11 sledeče opozorilo oz. navodilo: »Ples v dobrodelne namene. Ali si ne moremo misliti kaj bolj smešnega? Razgaljeni vratovi, gola pleča in goli hrbti do pasu: veseljačenje, pitje šampanjca, da ne rečemo — žrtja do jutra: v dobrodelne namene? Ali ni, da se nam morajo smejati brezbožniki in so po tihem veseli takih kristjanov? To je pač močna voda na brezbožniški in komunistični mlin!« Kaj pravite, jeseniški krščanski ljudje, temu skoku v hrbet? Nekai o občinskih volitvah. '>Slovenec« zadnje čase kar naprej ponavlja trditev, da so bile zadnje občinske volitve svobodne. Nam se zdi to ponavljanje slično zabijanju nečesa v trdo glavo. Saj običajno eno in isto stvar ponavljamo takrat, kadar komu noče sama v glavo. ' . - - - * Predoslje Ali res Predoslje še ne dobe zdrave pitne vode? Že dolgo se obeta vasem na desnem bregu Kokre vodovod. Sedaj pa iz-gleda, da se z gradnjo vodovoda vendar le v kratkem prične. Vendar pa vsa zadeva izgleda tako, da bo vas Predoslje ostala še brez vodovoda. Tako se je izjavil na zadnji seji vodovodnega odbora sam župan občine Predoslje, g. Zabret, tovarnar opeke z Bo-bovka. Tudi predsednik vodovodnega odbora. gost. g. Lakner iz Kokrice, je v tem smislu poročal. Člani odbora vasi Predoslje so odločno protestirali proti izločitvi vasi Predoslje iz prvotnega načrta vodovodnega omrežja. Na seji so na račun župana padale zelo pikre besede, češ, da zadostno ne brani interesov vseh občanov. Tudi prebivalstvo Predoselj se razburja nad takimi vestmi, kajti, če ne prva, je to druga vas, ki najbolj potrebuje zdravo pitno vodo. V vasi ni niti deset, vodnjakov in še od teli večina s kapnic. Voda iz potoka, katera služi za splošno uporabo, je včasih naravnost gosta. Ni dovolj, da teče že prej skozi par vasi, je takoj ob pritoku v vas izpeljana v strugo kanalizacija iz šole, župnišča, »Ljudskega doma« in mlekarne. Dejstvo je, da voda, k danes nisem terjal, tvrdka sama ,pa mi tudi ni ničesar omenila. Ali je še čas za izterjavo? Odgovor: Ker ste čakali več kakor 3 leta, je zahtevek na proviziji zastaran, in boste tožbo izgubili, če bo tvrdka ugovarjala zastaranje. Sprejem v članstvo občine (Maribor) Vprašanje: Stanujem v Mariboru nepre- trgoma že 21 let. Ali :m.oram biti sprejeta v članstvo občine ali ne? Pred kratkim sem se sodno ločila od svojega moža. Odgovor: Če je bil Vaš mož .ob času ločitve zakona pristojen v Maribor, ste tudi Vi nadalje pristojni v Maribor in Vam ni treba delati prošnje za sprejem v članstvo. V nasprotnem primeru mora biti Vaši prošnji ugodeno, če uživate častne pravice in če niste v sodni preiskavi ali pod1 obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izigubo častnih pravic. Zavlačevanje odločbe o nezgodni renti (Kočevje) Vprašanje: Avgusta 1937 sem se ponesrečil pri delu; zaradi nastopivšega zastrup-Ijenja sem bil bolan do konca oktobra, ter še sedaj nisem sposoben v polni meri za delo. Čeprav sem prijavil svojo nezgodo OUZD, do danes nisem dobil odločbe o nezgodni renti. Odgovor: Obrnite se na OUZD z nujno prošnjo, da Vam čimprej pošljejo odločbo o nezgodni renti in sporočite, da se boste sicer obrnili na sodišče Delavskega zavarovanja v Ljubljani. Če nujna .prošnja ne bo nič pomagala, tudi storite tako. Davčna knjižica ali karta (Mežica) Vprašanje: Žena izvršuje obrt šivilje in si je najela služkinjo za pomoč pri obrtnem delu in v gospodinjstvu. Za to sluižkinjo si je nabavila davčno knjižico, finančna kontrola pa zahteva od nje davčno karto, češ, da morajo imeti služkinje davčne karte in ne knjižice. Dejansko služkinja pomaga w obrtu, in je moja žena sploh ne bi rabila, če ne bi izvrševala obrta. Ali je zahteva finančne kontrole upravičena? Odgovor: Če je prijavljena uslužbenka Vaše žene pri OUZD kot služkinja, ne .pa kot obrtna pomočnica, in če kot taka ni javljena pri pristojnem obrtnem združenju, se zahtevi finančne kontrole ne boste mogli z uspehom upirati. Draginjske doklade k renti (Vitanje) Vprašanje: Bil sem upokojen leta 1926. in sem nekaj let dobival k pokojnini tudi draginjske doklade. V letu 1936. so mi dra-ginjske doklade ustavili. Zoper ta odlok sem se pritožil na razsodišče rudarskega zavarovanja, od katerega semj prejel v decembru 1936 sodbo, ki mojo pritožbo zavrača in potrjuje odločbo bratovske skladnice. Ali res nimam pravice do draginjskih doklad? Odgovor: Pravico do draginjskih doklad imajo po novih predpisih samo tisti upokojenci, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1926, t, j. predno so stopila v veljavo nova pravila za Bratovske skladnice. Radi teeja ste tudi Vi izgubili doklade, ki ste jih že nekaj časa prejemali. Zoper razsodbo Razsodišča rudarskega zavarovanja bi se bili lahko v 15. dneh pritožili na kasacijsko sodišče v Beogradu, vendar ste pritožbo, s katero sicer ni verjetno, da bi uspeli, sedaj že davno zamudili, ko je poteklo že en« leto, odkar ste dobili sodbo. »Roditeljski list« št. 5 za januar 1938 prinaša: Dr. Mihajlo Rostohar: Pomen gibalnega nagona za prirodni razvoj otroka. — Anica Černej: Rast in vzgoja deklet v rodbini. — Tone Gaspari: nekaj resničnih zgodb. — Franjo Martinc: Opazujmo otroka! — Dr. Pavel Strmšek: Vprašanja .okoli malega srednješolca. — Dr. Vladimir Schmidt: O poklicnem svetovanju. Dalje — Vzgojni nasveti — Zdravstveni nasveti — Knjižni kotiček — Kako naj se deca oblači — Roditeljski pokret — in drugo. Revija izhaja dlesetkrat na leto na 24 straneh z ovitkom in stane letno 24 Din. Naroča se pri u,pravi lista pri Pedagoški centrali v Mariboru, državna učiteljska šola. Rufe Predavanje o Franciji priredi »Vzajemnost« dne 5. t ni. s pričetkom ob 18. uri v gostilni Magdič. Pridite! Občili zbor »Vzajemnosti« se bo vršil dne 6. t. m. s pričetkom ob 15. uri pop. v gostilni Magdič. Za člane udeležba obvezna. Tiskovni sklad Maribor: M>arski pomočniki so darovali Din 25.—. Iskrena hvala! Posnemajte! Zahvala Podpisani izrekamo iskreno zahvalo za številne izraze sočutja ob priliki Izgube našega dragega moža, očeta itd. Lebpolda Košute Zlasti se zahvaljujemo s. Erženu za poslovilni govor, centrali I. delavskega kolesarskega osrednjega društva in njenim podružnicam na Pobrežju, v Studencih, Slov. Bistrici, Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Litiji, pevskemu zboru I. del. kol. flr. v Slov. Bistrici, DPD „Frohsinnu“, pev. zboru pekovs ih pomočnikov v Mariboru, godbi železniških delavcev in uslužbencev, gospej in gospodu Korenu, pek. mojstru v Mariboru, Koroška c. 47, kakor tudi vsem sostanovalcem in njegovim tovarišem iz delavnice drž. žel., tvrdki ing. Karl Unger, darovalcem vencev in cvetlic ter vsem ostalim, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti. _ ZaluJoCl ostali Za konzorcij Izdala In »rajuja Adolf Jalen r Mariboru. — Tilka: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.