FOR€Ite.
NO. 187


AG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING NCWSFAPC-R

CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Temeljno vprašanje
v Ulsierji nerešen®
' ! —
Razgovori predsednikov vlad Velike Britanije, Irske in Severne Irske niso našli rešitve za napetost v Severni Irski.
LONDON, Vel. Brit. — Predsedniki vlad Velike Britanije, Irske republike in samoupravne pokrajine Severne Irske' so se dva dni razgovarjali v poletnem bivališču predsednika britanske vlade Chequers o položaju ha Severnem Irskem in o možnosti odstranitve vzrokov, ki so privedli do sedanje napetosti, izgredov in napadov tam. Razgovori so bli sproščeni in vsi tri-' je vladni predsedniki so v skupni izjavi ob njihovem zaključku pozvali k politični pomiritvi na Severnem Irskem in h končaj u nasilij.
Heath, Lynch in Faulkner so politično nasilje obsodili in pozvali v precej nejasni obliki h končanju izrednega stanja, ko vlada Severne Irske zapira o-sumljene nasilja in jih drži v ječi brez sodnega procesa. Prav la postopek je pognal katoličane, ki smatrajo, da je to izrecno naperjeno proti njem, v še o-strejši boj proti vladi.
Predsednika obeh irskih vlad Lynch in Faulkner sta izjavila zadovoljstvo nad potekom razgovorov in dejala, da- sedaj boljše razumeta stališče drug drugega. Komaj sta se vrnila domov, le postalo iz njunih izjav jasno, da so temeljna vprašanja ostala nerešena in da je do pomiritve Severne Irske še dolga pot.
Novi grobovi
Helen C. Tokarz
Nenadno je umrla na svojem domu v Eastlake, 36266 Hillcrest Dr., 42 let stara Helen C. Tokarz, roj. Mazovic, žena Henryja, sestra Jennie Culinovic in Anne Enger. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 4 ADZ. Pogreb bo v soboto ob 10. dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na Kalvarijo.
Ivanka Mohorčič
V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla 17. septembra Ivanka Mohorčič, rojena v Mozirju v Savinjski dolini, od koder je prišla v ZDA 1. 1920, vdova po Leopoldu, umrlem pred dvemi leti, mati Alice Scaife in Rozi Zigman, stara mati, sestra Kristine Škapin in Pavle Snow. Bila je članica Združenih Slovenk št. 23 ADZ, SNPJ št. 748, Kr. št. 1 P.S. in Kluba slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje. Pogreb je bil 20. septembra ■ z Mullally pogreb, zavoda na E. 156 St. na Plighland park pokopališče.
Tokio se pogreza v morje
TOKIO, Jap. — Mestni raziskovalni urad je dognal, da so se -ani nekateri deli mesta pogrez-ftili za 8 palcev v morje. Povprečno se mesto pogrezne en pa-^Gc na leto.
Vzrok pogrezanja je v sistemu tokijskega gospodarstva, ki ttru primanjkuje primerne vode. Pitno vodo dobiva od daleč iz-ven mesta, vode za industrijo pa manjka. Vsak dan mora dvigniti, z globine nad milijon ton vode, da zadovolji potrebe gospodarstva.
Tako postajajo pod zemljo Prazni prostori, ki se jim stro-P°vje polagoma podira, površi-zemlje pa pri tem pogreza, ■testna uprava ve za vse to, pa ne ve, kako naj si pomaga. Vsak ftačrt bi namreč zahteval počasi na bilijone dolarjev stroškov, toh pa noče nihče žrtvovati.
Palestinska osvobodilna
vojska spet ob Suezu
BEJRUT, Lib. — Spori v vodstvu Palestinske osvobodilne v°jske so privedli njenega po-Veljnika Yasira Arafata, da je P°slal brigado 2,500 mož iz Si-rjje nazaj v Egipt na položaje Gb Sueškem prekopu. Od tam je Gda lani v septembru poslana v Sirijo, *da bi okrepila gverilce, k1 jih je tedaj stiskal Husein v
■Jordaniji. ,	^
Lelno oblačno z verjetnostjo neviht. Najvišja temperatura okoli 78.
ledovilna zesiSja vzrok
la sigtfls® - v Egiptu
KAIRO, Egipt. — Po 1. 1952, ko je Egipt postal republika, se je vsaka vlada zavzela za nalogo, da iztrga čim več zemlje puščavi ter jo spremeni v rodovitno zemljo. Dolgoletni napori pa še kapital, ki presega bilijon dolarjev, so dosegli vsaj nekaj uspeha. Nad 900,000 akrpv plodne zemlje naj pomaga egiptovskemu gospodarstvu do cer nenih živil in boljše prehrane.
Veselju se je kmalu primešalo nekaj pelina. Egiptovska birokracija je dobila oblast nad novo zemljo in jo tako nespretno upravlja, da mora državna uprava vsako leto še kriti izgube, ki gredo v milijone funtov. Vzrok izgub je tipičen: birokratje ne marajo strokovnjakov na vodilnih mestih, zato pa tudi obdelovanje zemlje ne rodi pravih u-spehov.
Sedaj je predsednik republike Sadat sklenil, da bo presekal to slabo gospodarstvo. Izročil bo vso zemljo privatni podjetnosti. Ustanovil bo posebno mednarodno banko, ki jo bodo vodili praktiki, nabrani v tujini. Ako se bo poskus obnesel, bo Sadat porabil isto metodo tudi v drugih državnih ali podržavljenih podjetjih.
Indira Gandhi ¥ Moskvi Katolikom * Severnem
fietnaiM se gode slabo
Kosygin in Indira Gandhi pozivata Pakistan, naj omogoči vrnitev beguncev.
MOSKVA, ZSSR. — Ko je v ponedeljek priletela predsednica vlade Indije na uradni obisk v Moskvo, so jo na letališču pričakali predsednik ZSSR N. Pod-gorni, predsednik vlade ZSSR A. Kosygin, njegov namestnik K. Mazurov in še vojni minister maršal Grečko.
Razgovori med Indiro in sovjetskimi vodniki so bili odloženi za en dan na prošnjo sovjetskih vodnikov, ki so morali trenutno reševati važne lastne zadeve.
Predsednik sovjetske vlade A. Kosygin je na slavnostni malici za Indiro Gandhi v torek pozval predsednika Pakistana Yahyo Khana, naj konča napetost, ki je nastala v Vzhodnem Pakistanu in na njegovih mejah ter da beguncem od tam možnost povratka na njihove domove in življenje tam v miru in varnosti.
Politična rešitev napetosti v Vzhodnem Pakistanu in vrnitev beguncev sta nujni, če naj povečanje napetosti ne vodi k vojnemu spopadu.
Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je v svojem govoru izjavila, da Indija ne more stalno prevzeti nad 9 milijonov beguncev iz Vzhodnega Pakistana, ‘da je to za njo pretežko breme. To končno ni le njeno, ampak mednarodno vprašanje.
Razgovorov z Indiro Gandhi sta se poleg Kosygina udeleževala tudi Brežnjev in Podgor-ny. Vršili so se v okviru 9. avgusta podpisane pogodbe o sodelovanju med ZSSR in Indijo.
HANOI, S. Viet. — Ko je leta 1954 prevzel v Severnem Vietnamu Hočiminh oblast, se je večina katoličanov preselila v Južni Vietnam, kjer še danes igrajo posebno vlogo, akoravno jih domači budisti ne gledajo z zaupanjem. Milijon katolikov je ostal
v	Severnem Vietnamti. O njiho
vi	usodi je svet zvedel malo. Sedaj je prinesel italijanski komunistični dnevnik Unita poročilo o njihovem stanju.
Komunistični režim jih je v začetku obravnaval kot notranje sovražnike in primerno preganjal. Vojskovanje je prisililo rdeči režim, da je popustil v divjanju proti katolikom, ki so dobili priliko, da se vsaj vključijo v komunistično gospodarsko življenje. Ker so katoličani znani kot solidni delavci, so.Se-kmalu uveljavili v komunističnih podjetjih, posebno v zadrugah, kjer služijo pogosto na vodilnih mestih. Nekateri katoliki so se vrinili v javno upravo, vojaške službe in celo v partijo.
Vsi katoliki ne mislijo enako o sodelovanju s komunisti. Med tistimi, ki stikov z režimom ne iščejo, in tistimi, ki z njimi sodelujejo, je pa velikokrat globok prepad, ki sega tudi v cerkvene kroge. So duhovniki, ki blagoslavljajo rekru.e, ko gredo v vojaško službo, so pa tudi taki, ki dosledno odklanjajo vsak stik, tudi v verskih zadevah, z vsemi aktivisti, terenci itd. Unita misli, da bo rezin' kmalu prisiljen, da na-novo medi odnose do katolikov.
ŠIBKE ZDRUŽENE DRŽAVE BODO IZOLAGONISTICNEI
Predsednik ZDA R. M. Nixon je včeraj dejal na sestanku z delegati Mednarodnega monetarnega sklada v Beli hiši, da bodo šibke Združene države brez dvoma izo-lacionistične, med tem ko bodo močne še nadalje vršile svojo vlogo v svetu.
WASHINGTON, D.C. — V bodo ZDA popustile in vrednost jvojem razgovoru z delegati dolarja napram zlatu za nekaj Mednarodnega m o n e t a r nega
;klada je bil predsednik Nixon unirjen in vljuden, pa zato nič
malega znižale, če bosta Zahodna Nemčija in Japonska primerno povišali tečaj marke in
manj odločen. Povedal je na- jena
V Argentini prijeli 50 duhovnikov “tretjega sveta”
ROSARIO, Arg. —- Policija je prijela 50 duhovnikov, ki so se v soboto zbrali pred stolnico in zahtevali izpustitev “političnih”
ravnost, da morajo Združene Iržave ostati gospodarsko močne, če naj vrše svojo odgovorno nalogo v svetu. Če bodo postale šibke, se bodo umaknile iz sveča in se posvetile svojim lastnim skrbem in potrebam. To bi se-v’eda nujno spravilo v težaven m nevaren položaj ves svobodni svet ne le v Aziji, ampak tudi j Evropi in drugod.
Predsednik Nixon je pokazal očitno, da bo pri pogajanjih o ureditvi novih odnosov posameznih valut do dolarja trd in da bo skušal ohraniti ZDA močne, to se pravi skušal bo poskrbeti, da bo zunanja plačilna bilanca ZDA dosegla prebitek ki ga potrebuje za vršitev svoje odgovorne naloge v svetu. Dejal je, da je 10% carina na uvoz v ZDA začasna, pa ni nič prikrival, da bo ostala v veljavi tako dolgo, dokler ne bo prišlo do za ZDA zadovoljitve rešitve mednarodne monetarne politike, ozi roma novih deviznih tečajev za vodilne gospodarske države sveta, s katerimi imajo ZDA v med-Morda oljevod le Še	sebojni trgovini velik primanj-
preko Kanade?	kljaL
ANCHORAGE, Aljaska. — Delegatom je dejal, da nima Notranji tajnik Roger Morton J namena postavljati nove ograje je v razgovoru s časnikarji de-j mednarodni trgovini ali se odrejal, da je prevoz plina z ladja-
mi težaven in da bodo zato verjetno le gradili s Prudhoe zaliva plinovod na jug preko Kanade po dolini reke Mackenzie. Če je že treba graditi tam plinovod, bi bilo pametno in gospodarsko
jetnikov in delavskih vodnikov.
Policija je izjavila, da so vsi!graditi tam tudi oljevod. prijeti duhovniki p r i p a dniki “Gibanja tretjega sveta“, ki se
či odgovornostim, ki jih nosijo zdaj ZDA, toda razpoloženje v ameriški javnosti se obrača v izolacionistično smer in bo šlo po tej poti, če bodo ZDA postale šibke.
Predsednik je napovedal trda pogajanja za novo, stalno uredi-
Morton je priznal, da ni bil tev monetarnih odnosov v svo-za gradnjo ne plinovoda ne olje- hodnem svetu. Pokazal je, da
vsaj za enkrat ZDA niso pripravljene znižati vrednost dolarja
žene za levičarske gospodarske j voda preko Kanade vložen no-in socialne rešitve v Latinski A-jben načrt in nobena prošnja, meriki. Od kakih 4,000 duhovni-, vendar je taka rešitev možna,, napram zlatu in da še vedno pri-
kov v Argentini naj bi gibanje podpiralo okoli 400 podpornikov.
četudi so od začetka računali na ‘ čakujejo, da bodo druge države gradnjo oljevoda preko Aljaske dvignile vrednost svojih valut
Sporočajte domače vesti!
na Valdez, čemur pa so se zaščitniki prirode odločno uprli in se vztrajno še dalje upirajo.
na potrebno višino. Evropski bankirji in drugi finančni vodniki so med tem prepričani, da
Na Češkoslovaškem bodo koncem novembra volitve
PRAGA, ČSR. — Ko so čete Varšavskega pakta z izjemo romunskih vdrle z avgustu 1. 1968 na Češkoslovaško, niso v Kremlju še imeli načrta, kako naj “normalizirajo” — kot radi pravijo — politično stanje v tej deželi. Vedeli so samo, da je treba najpreje odstraniti režim A. Dubčka, potem šele ustvarjati rdečo Češkoslovaško znova od vrha do tal.
Znebiti se Dubčka ni bilo težko, težje je bilo pregnati z vseh mest Dubčkove pristaše. Češka javnost takrat še ni mislila, da bo Dubčkova doba tako temeljito pokopana. Bilo jih je mnogo, ki so omahovali, malo pa takih, ki so v začetku čez drn in trn šli za Kremljem in njegovimi zaupniki. Zato se je obnova stranke vršila zelo počasi. Ne da bi manjkalo kandidatov za mesta, odkoder so bili pregnani Dubčkovi prijatelji, takih kandidatov je bilo dosti, toda
vprašanje je bilo, koliko bi jim človek smel verjeti.
To je rodilo za Kremelj nov problem. Vsi tisti, ki so bili vsaj na j eziku za novo smer v češkoslovaškem komunizmu, so se začeli kosati, kdo bo bolj vnet za Moskvo. Tekma za simpatije v Kremlju ali po domače povedano prilizovanje, se je razbohotilo tako na globoko in široko, da je to delalo preglavice celo sovjetskim specialistom za take pojave, ki so jih že preje doživeli na Madžarskem, v Vzhodni Nemčiji in deloma tudi na Poljskem. Na Češkoslovaškem je bilo vpisanih o-koli 1,400,000 komunistov, v Kremlju so smatrali, da bi bilo kar dobro, če jih v partiji ostane kakih 800,000.
Pri taki zmedi so se v Moskvi odločili, da gredo od zgoraj navzdol, tako v partiji kot v javni upravi. Najpreje nova vlada, potem šele nova javna uprava do dna. Najpre-
je nov politbiro, potem šele reforma partije, zvezana s temeljito čistko. To delo je trajalo dobri dve leti. Šele lani je Kremelj sprožil novo sistematično delovanje obnovljene partije in obnovljenega u-pravnega režima.
Med tem je bila kar na tihem pokopana slovaška avtonomija. To je bila uradna kazen za trmasto vztrajanje Slovakov na njih pravicah.
Seveda so potem, sledile razne “volitve”, toda vse so bile lokalnega značaja ali pa omejene na okvir partije.
Sedaj je režim razpisal za konec novembra državne parlamentarne, pokrajinske in občinske volitve. Iz tega bi se dalo sklepati, da smatra, da je že opravil vse delo, ki je bilo zvezano s prehodom od Dubčkove dobe na dobo pravovernega komunizma.
Razpis volitve potrjuje tudi misel, da Kremelj smatra, da se je obnovljena partija že
dosti utrdila, da bo lahko o-pravila svoje delo pri volitvah za vse organe javne u-prave, tako kot zahtevajo interesi doktrine Brežnjeva.
Češka javnost je sprejela novico o volitvah, kot je to navada v satelitskih deželah. Partija se je naravno takoj vtopila v umetno navdušenje. Da je obnovljena nekdanja disciplina iz dobe Novotnega, se ne da tajiti. Ali je pristna, to je pa uganka za vsakega političnega opazovalca na Češkoslovaškem. Zaključek presoje je večinoma negativen.
Vsa ostala javnost na Češkoslovaškem se je pa že naučila govoriti z očmi in kretnjami ter nedolžnimi opazkami, ki pa niso ravno tako nedolžne pod diktaturami. Kakšna bo udeležba pri volitvah, o tem bodo odločale volivne komisije po navodilih od zgoraj, zato to vprašanje ni zanimivo.
Zasedanje Mednarodnega monetarnega sklada je pokazalo, da vodilne gospodarske države priznavajo težave ZDA, da pa za enkrat še niso voljne iti v svojih ukrepih v pomoč ZDA tako daleč, kot te zahtevajo. Sodijo, naj ZDA tudi same napravijo vsaj kratek korak k skupni rešitvi vprašanja, ki je nastalo po njihovi odgovornosti.
Iz Clevelanda in okolice j
Poročna obletnica—
Dobro poznana zakonca g. Frank in ga. Jane Kožuh, 13120 Astor Avenue, praznujeta danes jO-letnico srečnega zakona. Čestitkam domačih se pridružuje čudi Ameriška Domovina in jima kliče: Še na mnogo srečna skupna leta^
skupno sv. obhajilo—
Društvo Sv. Kešn j ega telesa pri Sv. Lovrencu bo imelo v nedeljo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne uro molitve, nato pa važno sejo v zvezi s praznovanje1: 70-letnice fare sv. Lovrenca.
Seja—
i-evski zbor Korotan ima v soboto ob pol sedmih zvečer v SND sejo. Kdor se želi zboru pridružiti, je dobrodošel.
Predavanje s slikami—
V nedeljo, 3. oktobra, ob pol šestih zvečer bo v farni dvorani pri Sv. Vidu imel župnik rev. V. Zaletel predavanje s slikami o Koroški. Vsi prisrčno vabljeni! .
Bela hiša ni vneta za
srečanje Nixon-Kosygin
Washington, d.c. — Gia-
Vsak izg®¥or le dober
V komunistični vzhodni Evropi trdijo, da je za izgonom sovjetskih vohunov iz Velike Britanije — Amerika.
CLEVELAND, O. — Ko- um iti so bili vedno spretni v svojijsovi iz Bele hiše trdijo, da tam propagandi, za vsako nasilje, z: jnpso prav nič vneti za skorajšnji vsak oportunizem, pa tudi za | sestanek Nixona in Kosygina, ki vsako izdajstvo so našli kako o-!„, pričakujejo prihodnji mesec pravičilo v javnosti. To so nato J v piew Yorku' na' zasedanje tako dolgo širili in ponavljati, i Združenih nmodov da jim je kar dosti ljudi verje-1 Boje se, da bi tak sestanek io. Odkritje celega tropa sovjet-1 koristil samo Sovjetski zvezi, skih vohunov v Veliki Britaniji pri tem bi pa zategnil odnose n njihovo pripravljanje na sa-: Washingto-na s Peipingom.
botaže je dvignilo po vsem sve-i	-----0------
tu veliko prahu. Treba je brio — v povprečnem panju je o-najti nek izgovor.	koli 35,000 čebel.
Moskva je najprej odločno zanikala resničnost britanskih obtožb in zahtevala preklic izgona 90 sovjetskih državljanov, j WASHINGTON, D.C. — Senat
Zadnj
e vesti
zdaj so se oglasili v satelitskih
glavnih mestih in trdijo, da so nastop proti sovjetskim državljanom v Veliki Britaniji povzročili Amerikanci, ki da so se bali, da politika pomirjevanja Sovjetske zveze v Evropi uspeva in da obstoji zato nevarnost razpada NATO in še posebej propad ameriškega vpliva Zahodni in Srednji Evropi.
Pri tem svojem razlaganju o ! pozarjajo posebej na nemškega| kanclerja W. Brandta, ki se jej sredi meseca razgovarjal naj Krimu z vodnikom sovjetske | KP Brežnjevim o evropski var-;
je včeraj zavrnil omejitev gradnje protiraketne obrambe Safeguard in gradnje letal F-14 za vojno mornarico. Danes bo glasoval o predlogu sen. M. Mansfielda o umaknitvi ameriških oboroženih sil iz Indokine v teku 6 mesecev.
v! NEW YORK, N.Y. — Spor med j Unijo pristaniškega delavstva in nakladalnimi ter prevoznimi podjetji se je zategnil v taki obliki, da ni izključen splošen štrajk pristaniškega delavstva v vseh pristaniščih ZDA.
nostni konferenci in drugih u- BONN, Nem. — Jutri bo Rudolf
krepih za pomiritev Evrope. Take razlage so bile objavljene v Varšavi v Trybuna Ludu, v Pragi v Rude Pravo, pa tudi v Budimpešti.
Egipt se je spominjal Naserja
KAIRO, Egipt. — Pretekli torek je minilo eno leto od smrti predsednika Naserja. Spominjali so se s slavljenjem njegovih uspehov tekom 18 let vladanja Egipta in zagotavljali sebi ter svetu, da “Naserja ne bodo nikoli pozabili.”
Od vseh strani Egipta so pri-hajile množice k mošeji Gama-la Abdela Naserja na severovzhodnem robu mesta Kaira in polagale vence na grob iz belega marmorja.
Za gradnjo hiš WASHINGTON, D.C.— Okoli 40% vsega v naši deželi posekanega lesa uporabijo za gradnjo hiš in stanovanj.
Hess, nekdanji namestnik “Fuehrerja” v ječi Spandau 25 let. Zahodni zavezniki bi ga že pustili na svobodo, toda Sovjetska zveza tega ne dovoli. Zdaj se je menda za to zavzel kancler W. Brandt, tako je vsaj povedal Hessov sin. Rudolf Hess je edini jetnik v spandauski ječi, za katere vzdrževanje mora Zahodna Nemčija prispevati letno $200,000.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj po sestanku z zunanjim ministrom ZSSR A. Gromikom dejal, da so razgovori o omejitvi eboroževnja v zadnjem letu napredovali in izrazil upanje, da bodo uspešno zaključeni. Danes bosta Gromiko in državni tajnik W. P. Rogers podpisala nova dogovora med ZDA in ZSSR o takojšnjem obvestilu o nepredvideni atomski eksploziji ter o uvedbi nove “vroče linije” preko komunikacijskih satelitov.
Murnom Bomomm
X—»M> ~VT I
i ■'■I'lwnin
Clair Ave. — HEnderson 1-062S — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
j	NAROČNINA:
ga Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na lato; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor ? months Canada and Foreign Countries:
$18.-“m per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 187 Thursday, Sept. 30, 1971
‘Realizem” tovariša Brežnjeva
vidi prva struja belo, vidi druga črno. Brežnjev in Kosygin spada v prvo strujo, toda vprašanje je, ali sta dosti močna, da premagata ovire, ki jih stavi struja nezaupanja do zunanjega sveta. Vladati ni lahko, to je priznal tudi pokojni Hruščev nekemu tujemu časnikarju. Ali ne obstojajo morda v Kremlju skupine, podprte od vojaških krogov, ki jim sedanja sovjetska politika ni všeč? Ako bi prišle na oblast, bi se pa s stališčem Brežnjeva hitro sprijaznile, ker bi jih v to nagnal strah pred rdečo Kitajsko.
“Realizem* Brežnjeva ima torej precej megleno podobo. Ali je hotel kancler Brandt nekaj skriti? Tudi to bo moralo kmalu priti na dan, ker v Zahodni Nemčiji vlada politična svoboda.


M iltvauški zapiski
Milwaukee, Wis. — ZMAGOVALCI. — Pošteno so se udarili. Že zadnjič sem omenjal, da se na triglavskem balincarskem igrišču vrše hude, ostre bitke. Nedeljo za nedeljo, velikokrat pa tudi ob sobotah zvečer pojejo krogle. To je bližan j a in zbijanja, da bi mislil, da je prava ka-nonada. Skozi vse poletne mesece se je vršila tekma, kdo bo končni zmagovalec in bo odnesel lovorjev venec. Končna bitka se je odločila med Ivanom Bambičem, Jakom Modicem in Franjom Mejačem. Navijačev za vsako stran seveda ni manjkalo. Bilo je tako živahno kot v kakšnem mravljišču. Končni rezultat je bil, da je prvo mesto odnesel Franjo Mejač, drugo Ivan Bambič in tretjo Jaka Modic. Bili so trdi boji. Slo je, kot
Pogajanja med obema Nemčijama o odnosih Berlina do obeh Nemčij so kar nekam zamrla. Zastala so na vprašanju, kdo naj pri urejevanju odnosov zastopa Zahodni Berlin. Bonnska vlada je na stališču, da ona, vzhodnonemške komunistična vlada pa, da naj Bonn zastopa le Zahodno Nemčijo, ne pa tudi Zahodni Berlin. Uprava Zahodnega Berlina naj se z Vzhodno Nemčijo pogaja sama. Nemški komunisti hočejo s tem doseči, da Zahodni Berlin prizna tako rekoč dva gospodarja: za Zahodno Nemčijo bonnsko vlado, za Vzhodno Nemčijo pa komunističen režim v Pankowu.
S splošnega nemškega stališča bi to pomenilo: Zahodna Nemčija je na stališču, da za Nemce velja še zmeraj politika: en narod ena država, ki je le začasno razbita na dva dela: zahodni in vzhodni, nemški komunisti pa na stališču, da so Nemci sicer en narod, toda da jih je zgodovina razde-lla na dve državi, Vzhodno in Zahodno Nemčijo. To je zanje zgodovinsko dejstvo, proti kateremu načela ne pomenijo ničesar.
Prav zato so se pogajanja med obema Nemčijama o izvrševanju znanega sporazuma o Berlinu, ki so ga sklenili zavezniki, zataknila. Vzhodnonemški komunisti so odkrili neko malenkost v besedilu dogovora in jo porabili za sabotiranje pogajanj. Komaj je bilo to dognano, je pa kancler Brandt odpotoval na Krim na posvetovanje s tovarišem Brežnjevim. Vsa politična javnost je mislila, da gre do Brežnjeva, da odstranita zapreko pri pogajanjih med obema Nemčijama. Brandt se je res razgovarjal z Brežnjevim celih 16 ur, toda iz uradnega komunikeja smo zvedeli, da sta govorila o čisto drugih političnih vprašanjih, največ pa o organizaciji razgovorov o evropski varnosti. O zastoju razgovorov med obema Nemčijama glede Berlina pa v komunikeju ni pravzaprav nobena beseda.
Tu se veriga doslednosti pretrga.
Ugoden potek razgovorov med obema Nemčijama o Berlinu je namreč pogoj za obravnavanje varnostnega pakta o Srednji Evropi. Bonnska vlada noče namreč dati ratificirati pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko zvezo brez dogovora o Berlinu. Dokler pogodba ni ratificirana, pa tudi ne more biti stvarnih razgovorov o varnostnem paktu za Srednjo Evropo. In vendar sta se Brandt in Brežnjev raz-govarjala na svojem krimskem sestanku največ o varnostnem paktu in skoraj nič o izvrševanju berlinske pogodbe, ki je na njej tudi Moskva zainteresirana in ne samo Bonn.
Uradni komunike pušča torej odprto vprašanje, po kaj je Brandt šel k Brežnjevu na Krim. Gotovo ni šel, da se razgovarja o varnostnem paktu za Srednjo Evropo, ko še pogodba glede stikov zahodnoberlinskega prebivalstva z obema Nemčijama ni pod streho in nihče ne ve, kdaj bo delo ratifikacije opravljeno v Bonnu. Iz tega bi se dalo sklepati, da sta Brežnjev in Brandt morala vendarle kaj več govoriti o oviri, ob katero so se zataknila pogajanja o Berlinu.
To je naravno spravilo diplomatski svet k ugibanju, kaj se godi za kulisami. To vprašanje zanima seveda tudi nemško politično javnost, posebno pa nemško parlamentarno opozicijo, ki je že napovedala zahtevo po parlamentarni debati k mednarodni politiki.
Ne vemo, kaj vse bo prišlo na dan. Zaenkrat se moremo zanesti le na znana dejstva.
Drži, da se je ves položaj zapletel takrat, ko so dele-gatje Vzhodne Nemčije začeli sabotirati delo v komisiji, ki naj dožene obliko izvrševanja berlinske pogodbe. Vzhodna Nemčija ima interes, da zadevo zavleče čim dalj časa mogoče. Da spremeni svoje stališče, k temu jo lahko “pregovori” le Kremelj, ki bi gotovo to rad storil, ker bi rad kmalu užival vse dobrote pogodbe med Zahodu Nemčijo in Sovjetsko zvezo. In teh ni malo.
O taki želji v Kremlju je težko dvomiti. Vprašanje je, ali je Kremelj dosti močan, da doseže svoj cilj! Zmeraj to ni bil. To priča dejstvo, da se je bivši vodnik vzhodnonemških komunistov Ulbricht lahko uspešno boril proti Kremlju prav do konca svoje politične aktivnosti. Sicer pa: kdo ve, ali politično že miruje? Vzhodna Nemčija je dalje tista satelitska država, ki ni gospodarsko nič odvisna od Moskve, prav narobe, Moskva rabi vzhodnonemško industrijo, ne more pa dati Vzhodni Nemčiji potrebnega kapitala, ker ga sama nima odveč. Vzhodna Nemčija je dalje najbolj napredna država za železno zaveso, brez nje bi komunistični svet vsaj zaenkrat težko shajal. Dalje se je pokazalo, da Ulbrichtov naslednik Honnecker ne spada med ljudi brez hrbtenice.
Na drugi strani sta tudi med vodilnimi sovjetskimi komunisti dve struji, ena, ki skuša verovati svobodnemu svetu vsaj v omejenem obsegu, in druga, ki vztraja v dosled-jnje8'ova žena, sta imela skupno
nem nezaupanju do “kapitalistov”, imperialistov itd. Kar 'gospodinjstvo, kjer je pa
i
imel glavno besedo, kar se kuhinje tiče. Vedno sem se mu čudil, kako je skrbel za snažnost v hiši. Imel je štiri otroke, pa ni nikoli hotel živeti z njimi. Vedno je rekel, da se sam najboljše počuti. Dokler je mogel in mu je zavarovalnica pustila zavarovalnino, je vozil star avtomobil znamke Ford. Starejši se ga bodo še spominjali, kako je vsako nedeljo privozil s tem Fordom v cerkev k sedmi sv. maši. Nikoli ni manjkal. Pa naj je bil petek ali svetek, poleti ali pozimi. Ko že nikjer ni mogel dobiti novih delov za obrabljene, si je sam pomagal, kolikor je le mogel. Potem je bilo konec vožnje. Ni mogel več. On in avto, oba sta opešala.
Bil je zaveden Slovenec, da malo takih. Ni bilo cerkvene ali
pravimo, za piko. Vsem trem: če- narodne prireditve, da njega ne
stiturno! Saj so se dovolj napotili in živcev izgubili. Navijači so prišli na svoj račun. Po zmagi so pa napravili majhen banket kar v dvorani parka. Da so malo zalili in poplaknili prah, ki se je nabral po grlu, se samo po sebi razume. Meni je le hudo, da me ni bilo zraven. Sem bil že navdušen, ko so mi povedali, kako je bilo. Prav gotovo tudi jaz ne bi jezika šparal.
G. IN GA. JOŽE GLAVAN ODHAJATA. — Ta novica me je malo presenetila. Dobrega človeka tako nerad pogrešaš. Živela sta tiho in mirno na 47. cesti, odkar se spominjam. Vedno ljubezniva, postrežljiva. Rada sta pomagala vsakemu, kdor je potreboval pomoči. Kmalu po vojski, ko so pričeli prihajati prvi novonaseljenci, sta nudila celo svojo hišo na razpolago. Zares dobra človeka. Ko sta o-skrbela svoja dva otroka in kmalu postala večkrat stara starša, sta še bolj pokazala svojo dobrosrčnost. Ona je posebno znana kot dobra kuharica. Znana je, da zna peči slovenske potice, kar je že skoraj redkost danes. Večkrat smo jo videli, kako se je vrtela okoli peči, kadar je bila kaka farna prireditev pri fari sv. Janeza. Pa tudi v župnišču sem jo večkrat videl, kako je pomagala ob kaki 40-urni pobožnosti ali birmi. Vsakdo se je pohvalil z njeno kuho. No in sedaj sta se odločila, da preživita preostale dni svojega življenja v sončni Floridi, kjer je že cela skupina naših ljudi. Tam sta si zgradila svoj dom in se nameravata kmalu preseliti tja. Zadnjo soboto so se zbrali prijatelji in znanci in jima pripravili presenečenje pri Rebernišku na 36. cesti. Bil je to poslovilni večer. Tudi jaz sem bil povabljen. Pa so me naprej opozorili, da ja ne boš kaj zinil prej. Hočemo, da bo to zares presenečenje. Kaj sem pa hotel? Ugotovil sem, da je težko držati jezik za zobmi, pa sem moški. Pa se na ženske jezimo, da ne znajo jezika držati za zobmi. Naša dva slavljenca sta se prav dobro imela in verjetno ne bosta nikoli pozabila tega lepega večera. Želimo jima vse dobro za na pot in kadar bosta prišla v Milwaukee, bosta vedno dobrodošla.
FRANK GRIČAR. — Nenadoma se je poslovil od nas. Bil je star 89 let. Živel je popolnoma sam zase v svoji hiši v Cudahy že več let. Dokler je živela
bi bilo zraven. In ko ni mogel več prihajati, je še vedno pomagal raznim društvom, seveda po svojih močeh. Nekoč sem ga vprašal, kaj ves dan dela, pa je rekel, da moli rožni venec, gleda televizijo in zopet moli. Potem gre malo polivat, gre kuhat, moli in gre spet in to dela dan za dnem in nima časa za nobeno drugo stvar. Za prvi petek mu je župnik vedno prinesel sv. ob-
nimivo! V teh časih, ko nobena reč več ne dnži, je to velikega pomena, da molitev zopet postavimo na dnevni red.
PRESELILA STA SE. — G. in ga. Hank Strukel sta se podala živet na deželo. On je že dalj časa pod zdravniškim nadzorstvom in mu je zdravnik nasvetoval bolj miren kraj za življenje. Tako sta se z ženo odločila, da prodasta svojo hišo, ki sta jo imela tukaj v Milwaukee-ju in bosta odšla stanovat bolj proti severu države Wisconsin. Hudo jima je bilo, ko sta morala napraviti to odločitev. Nam je pa tudi hudo, ker izgubimo dobra človeka in dobra Slovenca. On je navdušen muzikant. Ob vsaki priložnosti je rad razpotegnil svojo harmoniko, posebno če je šlo za cerkev ali kako drugo dobro stvar. Nikoli ni odrekel. Še druge je dobil, da je bilo bolj veselo in da je bila večja druščina. Hvala vama za vse, posebno pa za dober zgled!
O.
hajilo, za kar mu je on postre-jnost narave. Predvsem pa sku-gel z zajtrkom Za zadnji prvi šam prikaza l življenje Sloven-
popolsiik
CLEVELAND, O. — Ce sem povedal, iz kakšne družine sem in kako se zaletavam po svetu, samega sebe opravičujem, saj vsak skuša iz svoje napake napraviti čednost. Že v semenišču nam je govoril rektor, mi smo mu rekli “ata”: Kdor veliko potuje, se težko zveliča!.
Zato sem v skrbeh, kako bo z menoj na sodni dan. Če se bom moral zagovarjati za vsa potovanja, bo dolga obravnava. Zato skušam s potovanji napraviti nekaj koristnega: vse lepote in zanimivosti sveta fotografiram, da morem domačinom na Koroškem in drugod v barvnih slikah pokazati tuji svet, ki ga sami ne morejo videti. Pokažem druge kulture, druge vere, drugo življenje po svetu, kaj koristnega bi bilo za nas, raznovrst-
en
petek v septembru se je zgodilo sledeče.
Župnik je prišel s sv. obhajilom kakor ponavadi. Tokrat mu je Frank rekel, da se počuti slabo in mu ne more postreči z zajtrkom. Rad bi pa vedel, kaj se bo zgodilo v slučaju, če bi umrl brez sprevidenja. Ali bi ga župnik kljub temu pokopal. Župnik mu je odgovoril, da brez nadaljnega. In tako se je zgodilo. Predno se je župnik poslovil od Franka, mu je ta segel v roko, kar se nikoli prej ni zgodilo, kakor bi slutil, da se ne bosta več videla. In res. Našli so ga mrtvega na tleh. Zadela ga je kap. Frank je bil pripravljen. Vendar naj bo to zapisano v spodbudo vsem nam, ki nas’ še čaka končni obračun. Hiša je ostala prazna in mrzla. Letos je Frank imel namen, da bo dal notri plin. Do sedaj je še vedno uporabljal premog. Sedaj mu pa tega ne bo treba. Se že greje pri večni peči pri dobrem Očetu nas vseh. Naj mu sveti večna luč!
OBČNI ZBOR DRUŠTVA TRIGLAV. — Slovensko društvo Triglav bo dalo obračun o svojem delu v nedeljo, 10. oktobra. Obenem bo to tudi dan za volitev novega odbora. Leto tako hitro mine. Nekaj prireditev, nekaj sestankov in zopet smo za leto starejši. Društvene člane in članice opozarjamo na ta občni zbor. Da bo vsakdo lahko imel aktivno in pasivno volivno pravico, naj čimprej poravna svojo članarino.
MESEC OKTOBER. — Menda se bo komu čudno zdelo, da tole poročam. Se je meni dobro zdelo, da sem to majhno opozorilo videl v farnem glasilu fare sv. Janeza. Ker živimo v tako čudnih časih, se take stvari bolj malo berejo ali slišijo. Tam je zapisano tole: Mesec oktober je posvečen Kraljici presv. rožnega venca. Ne pozabimo na to lepo krščansko molitev! če smo jo opustili, pa jo zopet vpel j i-
cev po svetu: kje žive, kaj so u-stvarili s svojo pametjo, pridnostjo in podjetnostjo in kako nam ni treba biti hudo, če smo maloštevilen narod. Prikažem npr., kje po svetu žive in delujejo slovenski misijonarji, velike misijonske potrebe itd. Lahko rečem, da se je ravno po takih predavanjih misijonsko delo na Koroškem poživilo in da ljudje vedno več darujejo za misijone.
Gotovo se pozna, da koroški Slovenci bolje poznajo svet, ko sem doslej imel na Koroškem po različnih župnijah že 1,100 predavanj; na Primorskem (v Gorici in v Trstu) pa tudi kakih sto.
Sedaj imam že približno 25,000 barvnih slik. Bom moral še dolgo živeti, da bom vse izrabil; vse v predavanjih pokazal. Slike so zaenkrat v mojih omarah; moje življenje pa v božjih rokah.
Na Koroškem kažem slike iz tujega sveta; če pa pridem k Slovencem v izseljenstvu, jim pa pokažem predvsem domače kraje in navade — Koroško. Saj Koroška je zemlja slovenska, Uer je združenih toliko naravnih lepot in tudi življenje naše domače, saj živi tu isti narod kot v Sloveniji. Tako sem imel na dvakratnem potovanju po Južni Ameriki 80 predavanj po slovenskih naselbinah. Moram reči, da so v Julžni Ameriki bili najbolj navdušeni nad predavanji in da so se jih tudi udeležili v naj večjem številu.
Za tiste rojake v Clevelandu, ki bi želeli videti svojo domovino, lepote in navade sestre Ko-loške, imam s seboj dve predavanji; vsako po 300 slik. Tretje predavanje o Koroški sem pustil doma, kakor tudi vse druge slike. Saj vendar ne morem najeti celega letala in tukaj “trucka”, da bi mi prevažal vso “kramo” po svetu in bi moral ostati tukaj vse leto, da bi vse pokazal; se-
Ameriki, mi navadno pokažejo svoje albume, kjer so slike domačih, sorodnikov, obisk domovine itd. Dragoceni, prijetni in ljubi spomini! Rad bi vam odprl tudi svoj album Koroške in bi ob njem obujali lepe spomine, spoznavali življenje bratov in sester, se povezali z njimi in rekli: lepo nam je bilo ob teh slikah!
Če bom s tem kaj koristil, mi bo na sodni dan laže dajati od' govor.
(Op. ured. Rev. V. Zaletel bo imel prvo predavanje v šolski dvorani pri Sv. Vidu prihodnjo nedeljo, 3. okt. tl., ob pol šesti uri zvečer. Udeležite se ga!)
Rev. Vinko Zaletel
/2 NAŠIH VRŠI
Oakland, Calif. — Spoštovana Ameriška Domovina! Sprejmite najprej lepe pozdrave in iskrene želje za nadaljni uspeh pri izdajanju slovenskega dnevnika.
Lepo branje nam prinašate v Ameriški Domovinii, zadovoljni smo z njo. Sporočamo Vam, da smo dobili noVega pismonošo — po rodu Japonca in upamo, da bo boljši od prejšnjega. Prosimo, pošiljajte nam list na naš stari naslov. J
Prilagam dva dolarja za Vaš tiskovni sklad in Vas spoštljivo pozdravi j arh!
Zbogom!
Frank Goljevšček "
Cicero, 111. — Sppštovani! Lepa hvala za obvestilo, da mi poteče naročnina, ker bi bil sicer pozabil.
Lep pozdrav vsem, ki se trudite in delate pri Ameriški Domovini. Vaš naročnik
Otmar Tasner *
Shelton, Ont. — Spoštovani! Zahvaljeni za obvestilo, da mi poteče naročnina. Takoj jo obnavljam za eno leto in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad.
Z Ameriško1 Domovino sem zadovoljen, vsi v družini jo radi beremo. Mnogo lepega čtiva nam posreduje, le škoda, da neredno prihaja, kar pa ni Vaša krivda, ker vem, da jo Vi redno odpošiljate.
Lepo pozdravljam vse dopisovalce, uredništvo, upravo in u-službence Ameriške Domovine. S spoštovanjem!
Ivan Žele
*
Barberton, O. — Cenjeno u-redništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino Ameriške Domovine. Obenem Vam želim dobrega zdravja in počutja, da bi še veliko let lahko izdajali ta naš priljubljeni list.
Prilagam dva dolarja za tiskovni sklad in vse skupaj prav lepo pozdravljam!
Mrs. Jennie Hete *
Garfield Hts., O. — Spoštovana uprava! Priloženo Vam pošiljam ček za obnovo enoletne naročnine in dva dolarja za tiskovni sklad.
Z listom sem zelo zadovoljna in ga vedno rada prebiram.
Želim Vam veliko uspeha še naprej in Vas lepo pozdravljam!
Mrs. Antonia Valencie
mo. Marijinega varstva in njene ,veda, če bi se sploh zanimali, pomoči smo tako potrebni. Za-1 Ko obiščem znane družine i
Vesfl iz Slovenije
Brez plač so ostali
Sredi julija niso mogli izplačati osebnih dohodkov trboveljskim rudarjem, ker ni bilo dovolj denarja v blagajnah. Brez plač so ostali tudi v trboveljski strojni tovarni.
Kupci dolgujejo zasavskim rudnikom nad 70 milijonov dinarjev. Teh rudniki ne morejo izterjati, da bi mogli plačati svoje rudarje redno.
*
Turnišče dobilo vodovod
Prebivalcem tega ravninskega! —Najdaljša reka Francije je kraja seje izpolnila želja: dobi-jEoire, najbolj znana po svetu li so nov vodovod, ki ima 170 Pa Seina.
priključkov. Vaščani so pri delih zanj marljivo sodelovali. Istega dne so izročili prometu tudi asfalti rano cesto Dolga ves-LKamovci.
*
Uspehi v Velenju
V	prvem polletju so velenjski rudarji nakopali 1,889,000 ton lignita, to je 182,000 ton več kot lani v istem času. Dobro so gospodarili tudi v stranskih objektih rudnika. Tako so iz elektro-filterskega pepela izdelali do konca junija 13,5 milijona opečnih enot. Obrat za proizvodnjo plastike je mesečno izdelal več kot 20 ton trakov iz plastičnih mas.
*
Napredek v žireh
Tovarna obutve “Alpina” v Žireh je odprla obrat za izdelovanje zgornjih delov obutve. U-redili so ga v nekdanjem poslopju konfekcijskega podjetja “Kroj”.
V	novem obratu, v katerega so vložili poldrugi milijon, dinarjev, bodo lahko vpeljali sodoben tehnološki postopek s tekočim trakom in povečali proizvodnjo od 1500 na 2000 parov zgornjih delov dnevno.
Stare prostore “Alpine” bo prevzela škofjeloška tovarna klobukov “šešir”, ki bo v njih začela proizvodnjo modnih pokrival.
* *
Bariča Rous, nova slovenska laiška misijonarka
Dne 10. sept. tl. je z rimskega letališča odletela v Lusako, gl. mesto Zambije, nova slovenska laiška misijonarka Bariča Rous, doma iz Beltinec v Slov. krajini. Beltinci so najbolj rodovitna slovenska župnija duhovniških in misijonskih poklicev. Bariča je opravila srednjo medicinsko šolo in vrsto tečajev, razen tega pa ima nad 10 let bolničarske prakse, in sicer na infekcijskih oddelkih doma in v Angliji, kjer se je učila angleščine in se seznanjala . z angleškimi zdravstvenimi metodami. — V Zambiji bo delala med gobavci v Li-tete, 70 km od Lusake, in to ne v cerkveni, marveč v državni službi. V tej naselbini delujejo še holandske zdravnice in bolničarke in s. Emica iz Zagreba.
Obnavljanje cerkve na šmarni gori
Na roženvensko nedeljo, 3. oktobra tl., bo na šmarni gori posebna cerkvena slovesnost, ki jo bo vodil škof dr. Lenič. Šmarno-gorska cerkev je posvečena Kraljici sv. rožnega venca. Katoliški svet se letos spominja 400-letni-ce zmage kristjanov nad Turki pri Lepantu, katero so pripisovali molitvi sv. rožnega venca. V spomin na ta dogodek je papež Pij V. postavil praznik Naše ljube Gospe od zmage, njegov naslednik Gregor XIII. pa je 1. 1573 vpeljal praznik Kraljice rožnega venca na 1. nedeljo v' oktobru. Rojaki v domovini tačas obnavljajo Šmarno goro, da bo spet zableščala v prvotni lepoti tega bisera Ljubljanske ravnine. S tem v zvezi so tudi častilci roženvenške Kraljice na Šmarni gori organizirali omenjeno jubilejno slovesnost na
1.	roženvensko nedeljo na gori.
župnik Franc Lončar, biseromasnik
Dne 29. avg. tl. na Jernejevo nedeljo letos, je slavil g. Franc Lončar, župnik v Dragi pri Kočevju, biserno mašo. Slovesnosti se je udeležil tudi škof dr. Le-nič, ki je v svojem govoru opisal jubilantovo življenje; podčrtal je, da že 51 let župnikuje v Dragi, čeprav Ljubljančan po rodu, se je tako vživel v svojo župnijo, da si ni nikoli želel prestavitve. Na začetku slovesnosti je škof blagoslovil prenovljene orgle; med mašo pa je birmal nekaj otrok, nekaterim pa je podelil prvo sv. obhajilo.

Karel mauser:
I VELIKA RIDA
Kakor da je Račnik- s svojimi besedami odprl vrata, za kate-r®ii so bile v kope stisnjene vse bridke misli, ki jih je Barbara °bračala po srcu samo takrat, k° je bila sama.
Nekje za košato jelšo je visoko žvižgal kos, končal pa s takim ščebetom, kakor da kuntra nad Račnikom.
Čeprav je Barbara žinjala, da Cele njive ne bosta podrla, pa sta jo vendarle. Stari ni odnehal, Barbara pa tudi ni hotela reoi, da bi jo nekaj pustila za zvečer. Je bil Račnik videti pre-Veo nasajen.
Strina je kuntrala nad obema, k° sta prišla na dvor. Nantej se le koj zapodil proti Barbari, tako da ga je morala vzeti v naboje. Moj cika je kobalila po kolšču, kamor ji je strina razpo-^egnila veliko odejo. Otrok je bil v izbi tako siten.
Koj, ko je Moj cika zagledala Barbaro, je dvignila ročice. Spu-stila je Nanteja na tla, ki pa se 1® tako našobil, da ga je morala V2eti nazaj na roke. Z Mojciko na eni roki in z Nantej em na hrugi je prišla v izbo.
“Uh, kako si trepasta,” je rekla strina. “Resen, prav pojedla bosta ta dva mišela.” In je porinila Nanteja na klop, Moj-. ciko pa je sama vzela v naročje. “Da boš vsaj pojedla v miru..
tudi nisi iz železa.”
Kačnik je pogledal strino in ■Sarbaro, rekel pa ni nobene. Ga K še kar kuhalo. Kako ti tre Pasto bara: “Kam?” — Saj je Vendar ženska in tako trepasta kb da bi ne vedela, kako so stare P°ti, tudi če so zaraščene, hitro
oplete.
i Utaknilo se mu je. Žinjal je, bo dečva hitro pograbila za b®sedo in da bosta žobarila o Kanteju in o tistih prvih teža-Vah, ki bodo prišle. Pa nič.
Toda hud ni mogel biti. Koj, je Barbara vstala, je Mojcika 2e stegnila ročice. Vzela jo je v Paročje in otroče je stisnilo dro-110 glavo v njeno ramo. Udnesla ga je v naizbo.
Ko je zaprla vrata, se je strina ^stremela vanj: “Nekam nasa-Kn si videti.”
‘Sem žinjal, da bi rekel z njo esedo zavoljo Nanteja, pa se je Paredila trepasto, da mi je koj 2aPrla pot.”
Strina se je prav počasi dvig-PKa s klopi in mu rekla prav P0(i nos: “Ti si trepast. Libeč, 6 tega ne veš, da se mladi dečli P.e brska po srcu. Če v skrito mbezen bodeš, samo kri teče. inč!” — Obrnila se je in odšla 12 sobe.
Stari je zabodeno strmolel v Vrata in se grival, da je strini sPloh kaj rekel. Toda prepozno bilo. Ni čakal, da bi se Bar-ara vrnila iz naizbe. Stopil je P° grablje in, ko je šel čez dvor Palmo veže, je mimogrede rekel Sk°z duri:
Ko bo Mojcika zaspala, naj PUde Barbara za menoj. Vseh PecK sam ne bom mogel razmetati.”
* * ❖
Kmalu po sv. Urhu so pričeli PU Račniku žeti rž. Bila je resen ePa in Račniku se je kar samo SPiej alo, ko je vezal snop j e. Si-Cer je pričel s slabo voljo. Zabije Oštirnika. Ponudil mu je eklo, če bodo z delom v zadre-kl' Račnik se je začudil. Saj sta '/ Pozdravila, če sta se srenčala,
.jCli kakšno besedo sta rekla o
del
m
tnu
Bolivija ustavila levičarsko prodiranje
Novi predsednik Banzer preganja gverilo.
Ob trenutni konsolidaciji des- letrgovci, ki pričakujejo hitro
u in vremenu, več pa ne. No 2daj mu ponuja pomoč, ko jo vsa ta leta ni.
Račnik se je našobil in mirno ekel; “Boglonaj, sosed. Barbara
Pri
In
rras odleže za dva.,:
je resen. Račnik je kar
/*aPrej z očmi visel na njej. Žela 6 v prvi vrsti in prsti so ji tako
sPret
bilo
no ujemali klasje, da jo je veselje gledati. Povreslo je aredila tako trdno, da se pod onikovo roko ni niti eno od-trgalo.
Vreme je bilo kakor nalašč za žetev. Vroče, toda vetra je bilo vendarle toliko, da je vsaj za silo sušil znoj žanjicam. Le hrbti so boleli. Račnik je videl, da se je Barbara nekaj barti zravnala in z roko segla čez pas.
Koj za Barbaro je žela Petrova Ana iz čač: taberharica, kar je pomnila. Imela je fačo in moža pijanca. Vesela je bila, da jo je Račnik naprosil.
“Kar usedla si se pri Račniku, Barbara,” je poskusila pričeti žobar. Rada je prenašala novice, ker je bila skoraj vsak dan pri drugi hiši in starejše ženske so je bile povsod vesele, ker je vedela za novice iz treh vasi.
“Kakor vsaka dekla,” je rekla kratko Barbara.
“Si dekla, pa nisi,” je Petrova zavila oči. “Kakor gospodinja si. Saj vidim starega, kako s pogledom kar naprej počiva na tebi. Nemara še srečo ujameš pri tej hiši. Če boš znala.”
Še nisem bila nikoli nesrečna,” je usekala Barbara nazaj. Da bi je ne bilo sram, bi najraje kar pri priči odšla na drug konec njive.
“Ne žinjam tako,” je bodla naprej Petrova. “Mladi je vdovec, otroka ima. Mater bo potreboval in hiša gospodinjo.”
“Tisto bo Nantej sam uredil, Ana. Brez mene in brez tebe.” — Imela je že na jeziku, da bi ji rekla, da jo je Račnik najel za žetev in ne za žobar, pa se je premislila.
“Tisto bo respn,” je rekla strupeno Petrova. “Mladi vdovci so za devet fantov. Smrečnikova vdova se kar pripravlja. Včasih sta si bila na roko. In saj veš, prva ljubezen je vedno taka, da nazaj vleče. Se še kaj lahko zgodi, da boš pri Agati za deklo.”
Po Barbari je vse trepetalo, toda pokazati ni hotela.
“Je kazno, da ti je Agata že vse naprej povedala. Morda te celo za deklo vzame.” — Barbara je komaj še odtegnila prst, da se ni užela. Prav do kosti bi se.
“Tisto ne,” je Petrova siknila. ‘Vseeno ti pa ne bo, če bo Nantej Agato vzel.” Potlej se je zasmejala, da je Barbaro zabolelo.
Barbara je bila vesela, ko je zagledala strino, ki je s kurtov-cem pripeljala mavžno za ža-njice. Posebno pa se je zveselila otrok. Nantej je sedel v kur-tovcu in z obema rokama držal Mojciko.
Zapičila je srp v tla in odšla čez njivo. Mojcika je že stegala roke. Koj jo je vzela v naročje. Otrok je od veselja poskakoval.
Petrova je zijala vanjo, da je spregledala Račnika, ki je stopil proti njej.
“Barbaro gledaš, a?”
Ustrašila se je, da je zavre-ščala.
“Sem slišal, da si pri Smreč-niku, ko si bila v taberhu, na moč udarjala čeznjo. Če boš šla tja tudi za pšenico, pa Agati povej, da Barbari še do kolen ni. Če bo pa Nantej Barbaro' vzel, kakor si pri Smrečniku žobarila, bo pa Nantej lahko srečen. Bolj kot Barbara.”
Pokimal je in mirno, kakor da nič ni bilo, odšel proti Barbari. Petrova se je lovila za sapo. Kar ni prišla do nje. Le kdo je staremu povedal?
Vedela je, da jo za žetev pšenice ne bo več najel. Saj jo je za rž nemara tudi samo zavoljo tega, da ji je lahko povedal, kar je žinjal.
Po mavžni je za Barbaro žela stara Boltovka. Petrova je šla zad. Barbari je bilo prav. Vedela pa ni, zakaj se je umaknila. Nekaj barti je Barbara pogledala nazaj, toda Petrova je strmela samo v klasje.
Le stari Račnik, ki je vezal snopje, se je muzal. Barbara bi mu bila hvaležna, ko bi vedela. Pa ni.
(Dalje prihodnjič)
ničarskega Banzerjevega režima v Boliviji, politični opazovalci ugotavljajo, da je Banzer s svojo zmago v Boliviji zaustavil levičarski plaz zadnjih dveh let, ki je grozil preplaviti vso latinsko Ameriko.
Pod poraženim predsednikom Torresom je Bolivija eksperimentirala s tkm. tretjim svetom, neke vrste levičarskim nacionalizmom, ki ga ni bilo mogoče vskladiti z nobenim sedanjim političnim tokom v latinski Ameriki. Torres se je posluževal mešanice marksističnih, trockističnih in starih liberalnih političnih , načel, dopustil je u-stanovitev tkm. ljudske skupščine delavcev, kmetov in študentov ter zatrjeval, da vodi “bolivijsko politiko za Bolivijance”.
Skupno s Čilom in Perujem se je Bolivija pod Torresom borila proti tkz. tujemu, predvsem ameriškemu gospodstvu nad latinsko Ameriko. Torres je napravil prve prijateljske korake napram kubanskemu komunistu Castru, ki ostaja izoliran od o-stalega latinskoameriškega kontinenta že skoro 10 let.
Toda ta slika se je sprevrgla 21. avgusta popoldne, ko se je večina bolivijske vojske odločila za Banzerja proti Tprresu. Po 16 urah krvavih bojev v La Pazu, v katerih je najmanj 120 ljudi izgubilo življenje, se je v predsedniški palači nam estil Banzer, Torres, ki je še malo prej proglašal, da bo “umrl za ljudstvo”, pa se je zatekel v zaščito perujskega veleposlaništva. Pozneje je varno odletel v Limo in od tam pozval svoje pristaše, naj se reorganizirajo in mirno pričakujejo “novega boja s fašizmom”.
Opazovalci ne dvomijo, da bo iz Lime začel Torres organizirati zaroto proti Banzer ju, kakor je bil ta organiziral iz Bu enos Airesa, kamor se je letoš-npega januarja zatekel po neuspelem uporu proti Torresu, svojo sedanjo zaroto proti njemu.
Težko si je misliti, da bo mogel 43-letrii bivši šef bolivijske vojaške akademije Banzer mirno izpeljati svoje načrte, se pravi “obnoviti državo na trdni podlagi”, kakor je sam izjavil.
Banzer je v svojih izjavah razumljivo previden, kako namerava izpeljati svoje načrte. V svojem prvem govoru po prevzemu oblasti je izjavil, da nje-
režim zavrača tako skrajno vojska.
vrnitev na tkm. svobodno trgovino, razočarani. Prav tako bodo razočarani politiki, ki so upali na skorajšnjo uvedbo demokracije v Boliviji. Banzer je namreč izjavil, da ga “volitve ne zanimajo”, ker da je treba “deželo najprej postaviti na prave noge”.
Banzerjeva vlada šteje 14 članov ter je večino ministrstev razdelil med skrajno desničarsko bolivijsko Socialistično falango in Narodno revolucionarno gibanje. V tem so združeni levičarski liberali, konservativci in druge politične skupine. Vodja gibanja, bivši bolivijski predsednik Paz Estenssoro se je vrnil iz izgnanstva in je postal trenutno Banzer jev svetovalec.
Banzerjeva zunanja politika je bolj določena. Dejal je, da bo Bolivija ohranila diplomatske odnose z vsemi državami, s katerimi jih že ima, vključno z ZSSR in njenimi sateliti. Vsako zbližanje s Kubo pa je Banzer prepovedal, ko je dejal, da “Bolivijci ne bodo mogli nikdar odpustiti Castrovemu režimu invazijo svoje dežele z gverilci pod poveljstvom tujca Che Guevare”. Zato bo bolivijska vojska sedaj totalno iztrebila ostanke komunistične gverile v državi.
Banzer jev pogled na. čile, odnosno na Allendejev komunistični režim, je prav tako hladen. Izjavil je, da bodo odnosi med Bolivijo in Čilom ostali prijateljski samo, če bo Čile dal Boliviji “svoboden dostop do Pacifika”. Doslej sta imela Čile m Bolivija, in to šele od leta 1962 naprej, samo konzularne odnose.
Večina Bolivijcev se strinja z upanjem, ki so ga izrazili delegate Mednarod. Rdečega križa v La Pazu, da bo po sedanji revoluciji “Bolivija morda mogla uživati daljšo dobo miru”.
Banzer je tudi izjavil, da bo neusmiljen s komunistično opozicijo proti njegovemu režimu in je dokazal, da njegove besede niso bile prazne, ko je proti pro-Toresovim študentom na lapa-ški univerzi poslal lovska letala Mustang in nad 500 težko oboroženih vojakov, da so jih raz pršili.
Banzer je trenutno gospodar položaja. Toda opazovalci se sprašujejo, ali mu bo uspelo obnoviti državo ali ne, kajti v zadnjih 25 letih je Bolivija imela 16 predsednikov ter je tudi vsakega od njih začasno podpirala
Odgovora na to ne more dati
gov
levico kakor skrajno desnico. O značil je mnoge Torresove poli- nihče, tudi Banzer ne. tične poteze za “demagoške”, toda nekatere, je dejal, da jih ni mogoče spremeniti. Med te spada podržavljenje bivšega ameriškega koncerna Bolivian Gulf Oil Company, ki ga je uzakonil že pred Torresom general Ovan-do, Torres pa je podržavljenje dokončno izpeljal.
Izgleda, da bodo bolivijski ve-
Začetek marinov
Marinški zbor ZDA je bil u-stanovljen leta 1798 in prvo poročilo o številčnem stanju zbora je od 11. avgusta tega leta. Podpisano je od poročnika Dyre J. Wynkoopa ter navaja enega novinca.
Kako, da ne?
PATERSON, N.J. — Po bla goslovitvi slovenske kapele v Washingtonu sem takoj odpotoval domov, kot je to storila večina romarjev. Zdaj mi je žal. V ljubljanski ‘“Družini” berem topel članek o washingtonskih slovesnostih izpod peresa njenega glavnega urednika kanonika dr. Ivana Merlaka, iz katerega iz vem, kako so “zvečer v družbi ameriških prijateljev delali oceno doživetega dne”, škoda, da me ni bilo zraven! Mogoče bi sklep bil malo drugačen.
Takole namreč piše:	“Nekdo
je melanholično pripomnil: “Morda je današnji dan zadnji veliki zbor ameriških Slovencev; dvomim, da bi se jih kdaj še toliko zbralo. Današnji dan je tudi slovo.”
Molčali smo. Morda smo bili preutrujeni od velikih vtisov, da bi znali odgovoriti. Kasneje mi je prišel na misel odgovor:	ob
razglasitvi Baraga za blaženega. Nisem pa prepričan, da bi mi a-meriški prijatelji pritrdili.”
Kako, da ne? Takrat nas mora biti še enkrat toliko!
1.	Brezjanska kapela je samo slovenska zadeva, dočim je Baraga tudi amerikanska last, zato bodo prišli v Marquette tudi rojaki, ki se čutijo bolj Ameri-kance kot Slovence.
2.	Washington leži na skrajnem ameriškem vzhodu, Marquette pa je v sredini, vsem laže dostopen.
3.	Washingtonska kapela je bila postavljena predvsem z darovi ameriških rojakov, zato jih na blagoslovitev iz Kanade ni prišlo veliko, za Barago se pa tam prav tako zanimajo kot mi tukaj, izato je pričakovati na slovesnosti njegove razglasitve za blaženega zelo veliko romarjev tudi iz Kanade.
4.	Od samega začetka akcije za slovensko kapelo je bilo slišati glasove proti njej, češ da mrtve stene slovenstva ne bodo ohranjale. Upam,.,da proti Baragi sličnih pomislekov ne bo.
5.	Ta in oni se je na tihem bal, da bi slovesnost blagoslovitve slovenske kapele utegnila dobiti tudi kak političen prizvok, ki ga pa ni bilo. Pri Baragovi slovesnosti bo tak strah še manj utemeljen.
6.	Tudi iz Slovenije, slovenskega zamejstva in od drugod po svetu, kjer žive Slovenci, je pričakovati vse močpejša zastopstva, kot so prišla v Washington. V Washingtonu imamo samo kopijo brezjanske Marije Pomagaj, v Marquettu pa počivajo telesni ostanki tistega, o katerem upamo, da bo naš prvi slovenski blaženi.
Dani so torej vsi pogoji, da je slovesnost razglasitve Baraga za blaženega lahko še vse bolj mogočna, kot je bila washingtonska. Odvisno je od tistih, ki Baragovo zadevo vodijo, če bodo znali slovensko javnost tako razgibati, kot jo je odbor za slovensko kapelo.
Samo angleški Baragov bulletin ne bo vžgal dovolj. Tajnik
glavnega odbora za slovensko oba v državno komisijsko trgo-kapelo Frank A. Turek je sko-(vino in tam skleneta pismeno raj skozi štiri leta vsaj mesečno kupno-prodajno pogodbo. Pla-tako v Ameriški Domovini kot1 čati je seveda treba 7^ komisij-Amerikanskem Slovencu ne!ske provizije.
le objavljal darove, marveč vsa-Ukrat dodal tudi nekaj vzpod-mdnih misli, da je zanimanje o-hranjal in dvigal. Tudi drugi so precej pisali o kapeli.
Oba verska lista Ave Marija in Božja beseda imata skoraj v vsaki številki kaj o Baragi, pa to ni dovolj. Treba je seči bolj na široko. Bilo bi vendar tako lepo, da bi zdaj, ko imamo še v lepem spominu washingtonske slovesnosti, vsi začeli delati na to, da bi čez nekaj let doživeli ;še veličastnejši slovenski zbor v Marquettu!
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
Uradnih predpisov se drži vedno manj kupcev in prodajalcev. Zato misli režim spremeniti predpise za kupčije. Posredovati jih bodo smele tudi bencinske postaje in trgovine z nadomestnimi deli.
Eno hibo imajo take kupčije: lastniki ne morejo nikjer kupiti rezervnih delov, so navezani na črno borzo. Tudi to temno plat bi režim rad spravil s sveta, pa ne ve, kako.
Malta zadovoljna z novim sporazumom z Anglijo
LA VALETTA, Malta. — Ko je otok Malta postal 1. 1964 samostojna republika, je nova država takoj zabredla v finančne težave. Doklpr je otok bil v rokah angleške uprave, je uprava krila vse primanjkljaje, kar jih niso krili domači proračunski dohodki. Po 1. 1964 je London omejil svoj prispevek Malti na $12,000,000 letno, kar pa ni zadostovalo. Zato sta se Malta in London stalno prerekala radi prispevka.
Pri prerekanju je ostalo/dokler ni novi režim ministrskega predsednika . Mintoffa prevzel posle. Je takoj začel nove razgovore z angleško vlado in zahteval kar $70 milijonov letne podpore. Da podkrepi svoje stališče, se je obrnil za podporo na Moskvo, od tam pa ni bilo pravega odgovora. Zato je šla malteška vlada v Libijo in tam dobila lep “premostitveni kredit” z obljubo, da bo še kaj na razpolago, če bo sila.
Med tem pogajanja z Moskvo niso bila ustavljena, samo potekala niso tako, ko so v La Va-letti želeli. Zato je vlada zopet začela razgovore z Londonom in zahtevala nekaj manj, londonska vlada pa je trdovratno vztrajala na svojem stališču. Da bi bil sporazum omogočen, se je vmešala NATO in dosegla, da se je Malta zadovoljila z zneskom $22.8 milijonov. Del zneska bo prišel iz Anglije, del bo dala NATO, Malta bo pa sklopu NATO, kar si večina prebivalstva.
—----o------
Sporazum o prepovedi biološkega orožja bo skoro predložen IN
ŽENEVA, šv. — Na razoro-žitveni konferenci, na kateri so zastopniki 25 držav, je bil dosežen sporazum o prepovedi biološkega orožja in njegove rabe. Sporazum sta pripravili in predložili Amerika in ZSSR, sopred-ložilo pa ga je še 10 drugih članic razorožitvene komisije.
Pričakujejo, da bo sporazum še ta teden sprejet od celotne razorožitvene konference in nato predložen glavni skupščini ZN, ki zaseda zdaj v New Yor-ku.
Obe veliki sili sta predložili prvo sporazumno besedilo 5. avgusta. Toda to je bilo nato predelano in dopolnjeno, tako je zdaj veliko strožje in močnejše. Pričakujejo, da ga bo glavna skupščina Združenih narodov o-dobrila z veliko večino.
ostala v želi tudi
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Ženske dobijo delo
Šivilja
Iščemo žensko za splošno šivanje v čistilnici.
Kličite 731-7060
J. D. CLEANERS 878 E. 222 St.
(190)
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje oddajo v bližini Grovewood Avenue po ugodni ceni. Kličite zvečer tel. 531-1534
-(187)
V najem
Oddamo 4 sobe med St. Clair Ave., in Superior.
Kličite 261-4506 po 6. uri pop.
(188)
Hiša naprodaj
5 spalnic, družinska soba, ognjišče, katedralski strop, velike sobe, klimatska naprava. V srednjih 40th. 481-3088.
-(188)
V najem
Oddamo 4 sobe, 2 spalnici, zgoraj, na E. 77 St., blizu St. Clair Ave. $60.00.
Kličite 531-2053
(188)
Hiša naprodaj
Euclid — bungalow, blizu Slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot. Cena $24,500. Lastnik 481-6859.
(188)
Varovanje otrok
Otroke v starosti nad 2 let sprejmemo v dnevno varstvo. Kličite po 4. uri 881-6870 ali se oglasite na 996 E. 77 St.
-(187)
Grozdje naprodaj
Piavo in belo, v košarah in škatljah na 22901 Ivan Ave. Kličite 732-8598
(187)
Izredna ponudba
Naprodaj je rezidenčna zidana hiša dr. Ukmarja, na 15107 Shore Acres Dr., ob jezeru. Uradno ocenjena na $40.000, se proda za $39.000. Za pojasnila in ogled kličite 881-9077 od 10-12 in od 6-7 zvečer, ob drugem času pa 451-8166.
(188)
F* i
mmm
'k *
FARMAR NA DELU? — Da, farmar ali gojilec ostrig v Long Island Sound se je pognal v globino, da pregleda, kako njegov nasad uspeva.
¥ ZSSR poznajo orno borzo za avtomobile
MOSKVA, ZSSR. — Policija je ugotovila, da človek more kupiti v Sovjetski zvezi tudi rabljen avtomobil kar pod roko. Baje že obstojajo prave črne borze za rabljene vozove. Da se kupec in prodajalec ogneta vsem predpisom, ostane voz še naprej vsaj uradno lastnina prodajalca, dočim dobi kupec le notarsko pooblastilo, da sme rabiti prodajalčev avto.
Pravilna pot bi bila, da gresta j
V	najem
Odda se štiri sobe z garažo, zgoraj, na 1234 E. 172 St.
Kličite 486-4858
(188)
V	najem
Oddamo dve lepi opremljeni sobi dvema samcema, po želji s hrano. Oglasite se osebno na 1128 E. 67 St.
-(189)
Sladko grozdje naprodaj
Za prešanje ali za konserve. Prinesite svoje košare in Vam mi natrgamo. Pridite na 28758 Chardon Rd.	(188)
Lastnik prodaja
5-stanovanjsko poslopje v fari sv. Vida. Za pojasnila kličite 467-8703 ali 481-8328 od 2. do
7.	ure.	(188)
Grozdje naprodaj
“Concord” — $3.50 za bušel. Morate ga sami nabrati.
Kličite zvečer 531-1876
(188)
&LEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
“Jaz”, vsklikne Danglars, “sem vedno nameraval, da dam svoji hčeri tedaj, ko se omoži, petsto tisoč frankov; saj je vendar moja jedina dedinja.”
“Torej vidite, stvar se bode že dala narediti, če nista proti temu gospa baronica in gospica Danglarsova. Na ta način bi imela stopetinsedemdeset tisoč liber rent. Bilo bi mogoče, da mi da oče mesto rente takoj ves kapital, da, da, morda bi se dalo storiti, dasi vem, da ne bo šlo lahko. V vaših izurjenih rokah bi ti trije milijoni gotovo dona-šali deset od sto.”
“Jaz ne dam nikdar več kakor tri, oziroma izjemoma tri in pol odstotka,” pravi bankir. “Moj zet bi bil seveda izjema, dal bi mu pet in dobiček bi si delila.” “Krasno, izborno, tast!” vsklikne Cavalcanti, katerega nizka narava se je kljub vsemu prizadevanju včasih pokazala izpod aristokratskega plašča, s katerim se je skušal odeti.
Toda kmalu se zopet zave. “Oprostite, gospod baron,” prosi, “vidite, da me že zgolj upanje dela čisto blaznega. Kaj bi šele zmoglo uresničenje tega upanja!”
“Toda,” pravi Danglars, hote priti na prejšnji predmet, “če vam vaš oče tudi ne da res vsega kapitala takoj, vam vendar ne more odreči vsaj jednega dela vašega premoženja.”
“In katerega?”
“Materine dediščine.”
“Ah, da, prav imate, to, kar imam po svoji materi Leonori Corsinari.”
“In kaj mislite, koliko je tega?”
“Koliko? Ah, pri moji duši, nikdar se nisem tako zelo brigal za te zadeve, moj ljubi gospod, toda biti morata vsaj dva milijona.”
Danglars začuti ono' skoro dušečo radost, ki se polasti skopuha, kateri najde izgubljen zaklad, ali utopljenec, ki začuti mesto negotove globočine pod svojimi nogami trdno zemljo.
“Torej,” vpraša Cavalcanti, poklonivši se spoštljivo, da, skoro z otroško ljubeznivostjo, “ali smem upati?”
“Gospod Andrea,” pravi Danglars, “upajte in bodite prepričani, če ne bode ovirala razvoja te zadeve kaka ovira od vaše strani, da je stvar s tem rešena ugodno.”
“Ah, gospod, vi me delate najsrečnejšim med umrljivimi.” “Toda,” vpraša bankir pomišljajo, “kako pride, da grof Monte Cristo, vaš pokrovitelj, ni prišel v tej zadevi vprašat za vas ali vas vsaj spremil k meni?” Andreo oblije lahka rudečica. “Pravkar prihajam od grofa, gospod,” pravi; “brezdvomno je to ljubezniv mož, toda nerazumljivo originalen. Pogosto mi je rekel, da niti trenotek ne dvomi o tem, da mi moj oče izplača ves kapital naenkrat, da, celo obljubil mi je, da mi to izposluje, toda brez vsakih ovinkov mi je izjavil, da v moji ženitveni zadevi ne more storiti za me čisto nič, ker tega sploh ne ljubi. Toda ker moram govoriti res-
CHICAGO, ILL,
REAL ESTATE FOR SALE
nico, moram priznati, da je bil tako dober ter je. pristavil, da mu je pri tej priliki žal, da je nasprotnik takih stvarij, ker je prepričan, da je ta zveza v vsakem oziru izborna. Sicer vam pa kljub temu, da noče storiti nobenega formalnega koraka, odgovori, kakor mi je zatrdil, če ga kaj vprašate.”
“Ah, jako je bil dober.” “Zdaj,” pravi Andrea s hvaležnim smehljajem, “sem se nehal pogovarjati s tastom in želim govoriti z bankirjem.”
“In kaj želite od tega?” vpraša Danglars smehljaje.
“V nekaj dnevih bi mi imeli plačati štiri tisoč frankov, toda grof, ki vidi, da bode bodoči mesec zahteval morda večje izdatke, kakor jih morem pokriti s svojimi malimi mladeniškimi dohodki, mi je dal to, kakor vidite, lastnoročno podpisano nakaznico za dvajset tisoč frankov. Ali lahko dvignem ta denar pri vas?”
“Ah,” vsklikne bankir in vtakne nakaznico v žep, “če ho-
praviti izlet na deželo.”
“Torej ob desetih, hotel des Princes, ali ni res?”
“Da.”
Drugo jutro ob določeni uri je imel mladi mož denar v rokah in je takoj zapustil hišo, osta-vivši dvesto frankov za Cade-roussa.
Andrea je upal, da se s tem zgodnjim izletom izogne obisku svojega nevarnega prijatelja. Iz istega vzroka se tudi zelo pozno vrne.
Toda komaj stopi v hišo, ko mu pride naproti vratar s čepico v roki.
“Milostivi gospod,” pravi, “prišel je mož ...”
“Kakšen mož?” vpraša Andrea malomarno, kakor da je pozabil na onega, katerega se je spominjal le predobro.
“Oni, kateremu dajate malo rento, Ekscelenca.”
“Ah, tako, stari sluga mojega očeta. In vi ste mu seveda dali dvesto frankov, določenih zanj?” “Da, Vaša Ekscelenca.” Andrea se je dal imenovati ekscelenco.
“Toda,” nadaljuje vratar, “ni jih hotel vzeti.”
Andrea prebledi, toda bilo je v temi, da tega ni bilo mogoče opaziti.
“Kako?” vpraša. “On jih ni hotel vzeti?”
In njegov glas lahko zatrepeta. “Ne, hotel je govoriti z Vašo Ekscelenco. Rekel sem mu, da ste odšli z doma; v pričetku
Andrea si skrbno ogleda pečat, da se prepriča, če niso kake radovedne roke preiskale pisma natančneje, toda zganjeno je bilo tako skrbno, da bi bilo to čisto nemogoče, ne da bi se zlomil pečat.
“Prav,” pravi na to. “Ubogi starec, to je krasen človek ...”
Vratarja ganejo te besede tako globoko, da ne ve, koga naj bolj občuduje: mladega gospoda ali starega slugo.
“Hitro izprezi in pridi potem k meni,” zakliče Andrea svojemu groomu.
Komaj stopi v svojo sobo, Andrea hitro zažge pismo, katero je pravkar prejel.
Groom vstopi.
“Ali nimaš ti približno moje
postave?” ga vpraša.
“Čast mi je, Ekscelenca,” odvrne sluga.
“Včeraj si dobil novo livrejo?” “Da.”
F hlag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
“Ker imam dogovorjen sestanek z deklico, kateri ne maram povedati svojega pravega imena, mi posodi svojo livrejo ter mi daj svoje listine, da mi bode lahko spati v kaki gostilni, če bi bilo to potrebno.”
Groom uboga.
Pet minut pozneje zapustil Andrea hotel, ves izpremenjen v obleki svojega sluge, si vzame kabriolet ter se da peljati v krčmo “pri Rudečem Konjiču”.
Drugo jutro zapusti nepoznan to krčmo, pohiti skozi predmestje Saint-Antoine, čez boulevard v ulice Menilmontant, kjer obstane pri tretji hiši na levi strani in se ozre okoli sebe, če bi mu morda ne dal lahko kdo kakega pojasnila, kajti vratarja v hiši ni bilo.
“Koga iščete, lepi mladenič?” ga vpraša stara branjevka.
“Gospoda Pailletina, mamica,” pravi Andrea.
čete, vam dam milijon. Določite! tega ni hotel verjeti, toda konč-
uro, ob kateri naj vam prinese jutri jeden mojih blagajničnih uradnikov teh dvajset tisoč frankov in zraven še onih štiri tisoč, o katerih ste govorili, in ki itak kmalu zapadejo.”
“Če vam je prav, ob desetih dopoldne. Čim preje, tem bolje, kajti jutri nameravam na-
no se je vendar dal prepričati ter mi izročil to dobro zapečateno pismo.”
Andrea prečita pismo pri svitu najbližje svetilke.
Glasilo se je:
“Kje stanujem, veš. Z gotovostjo pričakujem, da me obiščeš jutri zjutraj ob devetih.”
ODLOČEN MOŽ — Polk. Hugo Banzer, novi predsednik Bolivije, je odločen voditi republiko po uspešnem prevratu levičarskega režima gen. Torresa v bolj umirjene vode. Načelen nasprotnik komunizma hoče temu zavreti napredovanje v andskih predelih Južne Amerike, kjer je nekdaj začel znani Guevurra svojo rdečo gverilo.
Clarence H. Seguiin
Svojo plemenito dušo je izdihnil 30. septembra 1969.
Dve leti sta minili že odkar si dragi šel od nas, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Sladka nam je misel r.a Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Žalujoči:
soproga STEPHANIE, otroci, vnuki, oče, mati, bratje -in sestra.
Cleveiland, O. 30. sept. 1971.
“Nekdanjega peka?”
“Da.”
“Zadaj na dvorišču ga najdete, na levo, vrh tretjih stopnic.”
Andrea nadaljuje svojo pot. Pred označenimi vrati je ležala srnjakova koža, na katero stopi tako silno, da se jasno vidi, kako neprijeten mu je ta obisk.
Caderousse je gledal skozi okence v vratih.
“Ah, ti si točen,” mu pravi.
In nato odpahne zapah.
Andrea nevoljno vstopi h1 vrže pred seboj v sobo svojo čepico, ki vsled tega, da ni bilo v sobi nobenega stola, pade na tla in se zavali po izbi.
“O dečko,” pravi Caderousse, ‘ne jezi se in pridi bližje. Mislil sem na te, in glej, kako krasen zajutrek naju čaka; samo jedi, ki so ti posebne ljube.”
(Dalje prihodnjič)
a

»gg
DEL PRETEKLOSTI je bil obnovljen v Nau-voo v državi Illinois, nekdanjem sVedi š ču mormoncev, kraju, od Loder so ti krenili na zahod, kot je bilo okoli leta 1840, ko je cvetelo kot največje v Illinoisu. Na levi je novo središče za sprejem obiskovalcev, na levi spodaj Bringham Young po sliki iz l. 1844, njegov obnovljeni dom (v sredi) in eden od sončnih kamnov uničenega templja v Nauvooju. Sp o dnja slika kaže Nauvoo, kot je bil v svoji cvetoči dobi.
Nr. ST. SYMPHOROSA’S CHURCH 5Vž rm. brk. bung., 3 bdrms., mod. cab. kit. & bath, cent. air cond., fully pan. bsmt, 2 c. gar. Low $30’s. Low tax. By pvt. owner.
For appt. call LU 1-3519
piu

brezplačni čeki
Če imate pri nas hranilni račun, vam mi pokažemo, kako imate lahko tudi popolnoma brezplačen čekovni račun. Če je prebitek vašega čekovnega računa zadosti velik, hranilnega računa niti ne potrebujete. Ko boste obiskali enega od naših 24 prikladnih uradov, vprašajte tudi za Master Charge. Cash-On-Call (predujem gotovine na vašo Master Charge Card). Pred-pakirane tuje valute in potovalni čeki.
Odkrijte
fc NATIONAL BANK
OF CLEVELAND
Member F.D.I.C.
i CORPORATION BANK
Society Corpaatcn assets exceed 1.2 Mton doHars

gprmmnM
Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš H povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j večje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
^ Pridi k nam in izberi poročna % naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba,
uslužna.
Na svidenje 1
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103