sipi - %%% m , --	,	;	88MK
_JH	. v
V V I J V V I i i
LETO LIH, št. 9 PTUJ, 2. MAREC 2000 CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Ko bom velik, bom...
Mnogi izmed nas poznajo ta stavek in velikokrat smo ga uporabili,
ko smo izrazili, kateri poklic bi radi opravljali. Osmošolci in nekateri
srednješolci prav v teh dnevih v sebi ali skupaj s starši in pedagoškimi
delavci premlevajo ta stavek, iščejo pozitivne in negativne strani po-
klicev in največkrat se ob koncu izraženih želja prikradeta vprašanji:
Ali imam pogoje za vpis? Bom ob koncu šolanja dobil ustrezno zapos-
litev?
Vpisi v srednje šole so do 6. marca in do takrat se bodo morali
osmošolci odločiti. Vsaj toliko, da bodo oddali ustrezno prijavnico. Do
21. marca bodo lahko še prenesli svojo prijavnico na katerokoli drugo
srednjo šolo. Po tem datumu pa bodo možnosti za spremembe le po 23.
juliju in še to samo za tiste srednje šole, ki bodo še imele kakšno prosto
mesto.
Vsi vemo, da se poklicno najlažje usmerijo tisti ljudje, ki že od
zgodnjih otroških let kažejo veselje ali nagnjenje do tega ali onega
dela. Nekaterim so dobra naložba tudi talenti, ki so jih ob osnovnošols-
ki izobrazbi še krepili: da dobro rišejo, igrajo na kak instrument, radi
plešejo ... Najtežje je tistim, kijih zanima vse in nič posebej. Takšnih
je največ in najtežje jim je svetovati.
Verjetno mnoge od vas zanima, kako je trenutno z zaposlivtijo po
posameznih poklicih in kaj se obeta v prihodnosti. Na uradu za delo v
Ptuju so nam povedali, da so težje zaposljive prodajalke - ženske
(medtem ko moški dobijo zaposlitev), upravni in ekomonski tehnik,
avtomehanik, vsi iz kmetijskih programov. Najtežje najdejo redno za-
poslitev tiste osebe, ki so delavci brez poklica, torej imajo končano le
osnovno šolo. Zato bi si vsi skupaj morali prizadevati, da bi si mladi
pridobili srednješolsko izobrazbo in da bi jih naučili, kako se učiti, saj
se bodo lahko, če bo potrebno, pozneje priučili za kakšen drug poklic.
V	našem okolju manjka delavcev iz klasičnih programov kovinarske
šole; strugarjev, kleparjev,..., pa energetikov, elektronikov in delavcev
z znanjem iz računalništva.
V	prihodnosti naj bi izginevali klasični poklici in kmetijski delavci.
Predvsem pa bodo iskani pedagoški delavci in delavci na storitvenem
področju, torej tisti poklici, ki delajo z ljudmi.
Izobrazba te more pripraviti tudi za uspešno poznejše življenje - da
te nauči razmišljati, reševati probleme, ločevati pametno od neumnega,
logično razmišljati, izluščiti dejstva in posameznosti v celoto, naučiti
pravilno presojati in razločevati, naučiti učenja. Otroke bi morali
pripraviti na to, da se bodo v prihodnosti morali tudi po končani
izobrazbi še izobraževati in biti prilagodljivi ter iznajdljivi, saj bo od
tega odvisna tudi zaposlitev.
Učenci zaključnih razredov se boste morali torej odločiti, kateri po-
klic boste opravljali. In če se vam iz takšnih ali drugačnih vzrokov
zgodi, da se v želeni program ne boste mogli vpisati, ne izgubite zau-
panja vase in veselja do nadaljnjega izobraževanja, saj se vam lahko
čez leta ponudi ponovna priložnost. Starši in pedagogi pa bodite ob tej
težki odločitvi otrokom v oporo in ne v nadlogo. Spoštujte otrokove
odločitve in pri tem pozabite na svoje sanje, kaj bi lahko vaš otrok
mogoče bil...	k	s
Pa srečno roko pri izbiri Jo^OJutau ^oodjijo^
poklica vam želim!	\\
V klubu Obzorje so prejšnji teden pod vodstvom nekdanje vzgojiteljice ptujskega vrtca Sonje Veličkovič
u potekale ustvarjalne počitniške delavnice. 18 otrok v starosti od 5 do 12 let je izdelovalo kaširane
I maske, pisano cvetje iz krep papirja, pustne aranžmaje in druge izdelke, s katerimi bodo v času
I pustnega dogajanja na Ptuju okrasili okna, balkone in pročelja hiš.	Foto: Majda Goznik
PTUJ / DRŽAVNA UPRAVA SE PRIBLIŽUJE OBČANOM
Kjer je sedež obiine, naj bo tudi krajevni urad
Z načelnikom upravne enote Ptuj Metodom Grahom smo se po-
govarjali o približevanju državne uprave občanom, čeprav je
zanjo v zadnjem času predvsem značilna centralizacija in ra-
cionalizacija, ki bi krajevne urade ukinjala. Vse dejavnosti se v
glavnem centralizirajo v mestih, "peš dela" ni več, izdelava
večine dokumentov je vezana na računalniško opremo.
"O približevanju državne upra-
ve občanom na Ptujskem smo se z
župani pogovarjali že pred nekaj
leti. Pred dvema letoma je bil
sklenjen dogovor, da bo upravna
enota organizirala sprejemno-in-
formacijske pisarne, kar pomeni,
da se bodo nekateri krajevni uradi
okrepili oziroma dobili več nalog.
Če namreč želimo zmanjšati vrste
na upravni enoti v mestu, mora-
mo del nalog prenesti na teren, na
podeželje, to pa je povezano s teh-
ničnimi pogoji in finančni
sredstvi. Odprtje informacijskih
pisarn bosta omogočili nova
računalniška oprema in nepos-
redna povezava med pisarnama in
bazo podatkov pri ministrstvu za
notranje zadeve.
Trenutno krajevni uradi op-
ravljajo zgolj matične zadeve, pri-
javo in odjavo prebivališča, izdaja-
jo potrdila o skupnem gospo-
dinjstvu, izstavljajo smrtovnice.
Sedaj pa, ko ustanavljamo spre-
jemno-informacijski pisarni, eno
v občini Destrnik, drugo v občini
Videm, bodo v njih lahko ob že
povedanem tudi registrirali avto-
mobile, dobili vozniško dovoljen-
je, vložili vlogo za osebno izkazni-
co in tudi potni list.
Dve informacijski pisarni odpi-
ramo zaradi tega, ker je bil pogoj
vlade Republike Slovenije, da lah-
ko gremo v ta projekt, če ne bomo
povečevali števila delavcev in če
bodo občine sofinancirale nakup
računalniške opreme. Pred dvema
letoma so s projektom
približevanja državne uprave
soglašale vse občine na Ptujskem,
denar pa sta sedaj zagotovili le
dve, Destrnik in Videm. Po
našem prepričanju bi morala biti
taka pisarna vsaj še v občini
Majšperk," je povedal načelnik
UE Ptuj mag. Metod Grah.
Na območju upravne enote Ptuj
trenutno dela 19 krajevnih ura-
dov, kar je največ v državi. To šte-
vilo bo kmalu nižje, saj bodo v
občinah, kjer sta dva krajevna
urada, te združili v enega, ki bo
deloval na sedežu občine. Edina
izjema je občina Gorišnica, ki ima
tudi edina organizirano izpostavo
občinske uprave v Cirkulanah.
"Z novo organizacijo dajemo
občanom več možnosti za urejanje
dokumentov. Na sedežu občine
bo imel sedaj občan najmanj tri-
krat tedensko možnost, da uredi
potrebne zadeve. Prej pa, če je za-
mudil dan ali dva, ko je bil urad
odprt, je moral počakati teden dni
ali pa iti na Ptuj.
Krajevni urad Stoperce bomo
združili s krajevnim uradom v
Majšperku, KU Cirkovce s KU v
Kidričevem, KU Polenšak s KU v
Dornavi in KU Leskovec z infor-
macijsko-sprejemno pisarno v
Vidmu."
Po podatkih za lansko leto je en
matičar na matičnem uradu v Ptu-
ju opravil 3750 zadev, v štirih
manjših podeželskih krajevnih
urdih pa vsi skupaj 2615 ali 70
odstotkov nalog enega delavca v
Ptuju. Ob upoštevanju, da sta delo
v celem letu opravljala dejansko
dva delavca, pomeni to le 35-
odstotno obremenitev na enega.
Dejstvo pa je, da krajevni uradi
delajo le še zaradi političnega
kompromisa, ki je posledica 'pri-
tiska' novih oblastnikov (županov
novih občin) na vlado in mi-
nistrstvo za notranje zadeve, ker
je zakon o upravi iz leta 1994
izpustil vsa določila o krajevnih
uradih, z imenovanjem v izposta-
ve pa so jih v bistvu ohranili pri
življenju.
Novi sprejemno-informacijski
pisarni na Ptujskem naj bi odprli
s pomočjo ministra za notranje
zdeve.
MG
Metod Grah, načelnik upravne
enote Ptuj: "V Sloveniji za zdaj
deluje le ena sprejemno-infor-
macijska pisarna, in sicer v
občini Medvode."
Foto: Črtomir Goznik
2
Četrtek, 2. marec 2000 - TEDNIK
*
LENARSKO / NADALJEVANJE RAZPRAV O AVTOCESTI
Prevladajo naj strokovne rešitve
V LENARTU SE STRINJAJO S POPRAVLJENO JUŽNO RAZLIČICO, ČE BODO DOBIU RAZ-
BREMENILNO CESTO • V CERKVENJAKU SE BOJIJO UNIČENJA KULTURNE DEDIŠČINE
Na Lenarškem se nadaljujejo ra/.prave in razgovori o bodoči
trasi avtoceste po Slovenskih goricah. Največ odprtih
vprašanj je še vedno glede trase na območju Močne in Lenar-
ta. Lenarčani se zavzemajo za optimalne strokovne rešitve.
Vzporedno z razpravami o trasi avtoceste mimo Lenarta se na-
daljuje iskanje najboljših rešitev za njeno nadaljevanje proti
Cerkvenjaku po dolini Brengove.
Na zadnji seji sveta krajevne
skupnosti in mestnega odbora v
Lenartu so razpravljali o gradnji
avtoceste med Lenartom in Coge-
tinci. Govorili so predvsem o tra-
si na območju Močne in Lenarta
in se vnovič zavzeli za optimalne
strokovne rešitve.
Načrtovalcem so predlagali, da
naj upoštevajo interese in stališča
lokalnega prebivalstva in da naj
bo bodoča avtocesta od mesta pri-
merno oddaljena. V igri sta ostali
različica Setarova in 1 N; slednja
naj bi bila najoptimalnejša, saj
ima v primerjavi s Setarovo več
pozitivnih elementov. Predstav-
niki mesta in KS so ob tem spom-
nili, da so se doslej zavzemali za
ustrezno oddaljenost avtoceste od
mesta, kar je predstavljala raz-
ličica Setarova. Kljub temu so
pripravljeni sprejeti tudi ponuje-
no različico IN, o kateri so se
predstavniki mesta in krajevne
skupnosti Lenart pred kratkim
skupaj z vodstvom lenarške
občine pogovarjali z ministrom
za okolje in prostor dr. Pavletom
Gantarjem. Gre za tako imenova-
no popravljeno južno različico
avtoceste mimo Lenarta, ob kate-
ri bi mesto dobilo še razbremenil-
no cesto in druge objekte za
boljše bivalne in delovne pogoje
domačinov, je dejal predsednik
lenarškega mestnega odbora Ja-
nez Erjavec.
Tudi na območju Močne naj se
upoštevajo pripombe domačinov
v zvezi z obdelavo severne raz-
ličice avtoceste, za katero so se že
pred časom zavzeli tudi člani
občinskega sveta. Predsednik le-
narške KS Karel Vogrinčič je po-
vedal, da projektanti vztrajajo pri
svojem in da njihovih pripomb
očitno ne upoštevajo, saj predla-
gajo prvotno traso, ki je lani dvig-
nila veliko prahu in povzročila
pravo ogorčenje med prizadetimi
krajani Močne. Ob tem Močani
še vedno pričakujejo podporo
občinskih oblasti v Lenartu.
Predstavniki sveta KS in MO so
govorili še o načrtih za ureditev
osrednjega mestnega trga v Len-
artu in ocenili, da so projekti do-
bri. Pri dokončnem oblikovanju
predloga za ureditev mestnega
trga v Lenartu pa se morajo
upoštevati tudi stališča in pri-
pombe župnijskega urada. Pred-
lagali so še, da bi postala Jurovska
cesta v Lenartu enosmerna.
BO KULTURNA DE-
DIŠČINA UNIČENA?
Pred časom je v zvezi z izborom
trase in morebitnimi negativnimi
posledicami na kulturno
dediščino Slovenskogoriški for-
um iz Cerkvenjaka podprl napo-
re, da bi poskušali ohraniti nekaj
stoletnih domačij. Povod za
takšno stališče, ki so ga posredo-
vali tudi upravi za kulturno
dediščino ministrstva za kulturo,
je bilo pismo Plojevih iz Brengo-
ve, ki so opozorili na posledice
gradnje avtoceste.
V odgovoru je strokovna služba
uprave za kulturno dediščino za-
pisala, da so usklajevanja glede
poteka trase avtoceste na podod-
seku Spodnja Senarska - Cogetin-
ci izredno težavna predvsem zara-
di zahteve investitorja po
zmanjšanju stroškov glede varst-
venih interesov ministrstva za
okolje in prostor oziroma uprave
za varstvo narave in za kulturno
dediščino pri ministrstvu za kul-
turo ter prizadetih lokalnih skup-
nosti. Že leta 1998 je bil sprejet
sklep, da bo projektant na podod-
seku Spodnja Senarska - Brengo-
va in Brengova - Cogetinci zno-
traj usklajenega koridorja izdelal
idejne rešitve, ki bodo upoštevale
obstoječo poselitev, objekte in
območja kulturne dediščine,
zmanjšanje negativnih vplivov v
vidnem zaznavanju ter hkrati po-
menile racionalizacijo z vidika
gradbenih stroškov.
Obravnavali so tudi ekspertna
mnenja o možnostih prestavitve
objekta, kakršen je kompleks
domačije Brengova 20, iz katere-
ga je razvidno, da naša in medna-
rodna zakonodaja podpirata od-
stranitev kulturnega spomenika
praviloma le, ko je to potrebno
zaradi varstva. Oktobra lani so
poskušali poiskati kompromisno
rešitev poteka trase med Spodnjo
Senarsko in Cogetinci in takrat je
državni sekretar za varstvo kul-
turne dediščine vnovič opozoril
na posledice kratkovidnega pris-
topa brez upoštevanja kulturnih
vrednot in odnosa do njih. Po
preverbah ministrstva za promet
in zveze bi trasa avtoceste poteka-
la med zavarovanima etno-
loškima spomenikoma v Brengo-
vi 20 in 18 ter posegla v varovana
območja. Trasa bi zaradi dolin-
skega poteka neposredno ob na-
selju vplivala tudi na druge ob-
jekte kulturne dediščine, in sicer
na domačije v Brengovi 6,7,13 in
17 ter znamenja ob hišah v Bren-
govi 15 in 17.
Stališče uprave za kulturno
dediščino je, da graditev državne
infrastrukture ne sme biti vzrok
za uničenje dediščine, ki je
edinstveno, nenadomestljivo in
neobnovljivo bogastvo. "S priza-
devanji, katerih namen je ohran-
jati neokrnjenost in izvirnost
dediščine in značilno krajinsko
podobo prostora, v katerem se na-
haja, bomo vsekakor nadaljevali,"
so poudarili in to je po mnenju
Slovenskogoriškega foruma do-
ber znak.
Marjan Toš
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA/
TEDENSKI KOMENTAR
V znamenju leka
Pretekli teden je pustil borzne igralce z mešani-
mi občutki. Porasti pomembnih delnic, kot je bil v
tem primeru predvsem Lek, so sicer vlili na trg ne-
kaj optimizma, a se je hitro izkazalo, da je veselje
preuranjeno. Za Lekovo rast nekako ni bilo prave-
ga razloga, čeprav so govorice o Krki, ki naj bi ga
postavila v središče svojega prevzemnega zani-
manja, potihnila šele v petek. Govorice so se zbu-
dile predvsem ob nakupu delnic Leka s strani
prvega moža Krkine uprave ki pa je vendarle na-
redil le dober posel. Kljub razjasnitvi razlogov za
rast delnice podjetja Lek, pa se je ta obdržala na
svojih prejšnjih nivojih. V enem tednu so pov-
praševala dvignili trgovalni nivo na 34.000 tolar-
jev, tedenska rast delnice pa je nanesla kar za 7,7
odstotka.
Lek je bila tudi ključna delnica pri dvigu sloven-
skega borznega indeksa. Ta se je na zadnji trgo-
valni dan preteklega tedna ustavil pri 1800 indeks-
nih točkah, kar je pomenilo manj kot polodsotno
rast v enem tednu. Več kot 6-odstotno rast je za-
beležila tudi delnica Dolenjske banke. V petek je
preko trga vrednostnih papirjev zamenjalo lastni-
ka več kot 81.000 delnic novomeške banke, del
prodanih delnic pa lahko prištejemo državni
NKBM, ki zmanjšuje svoj delež v Dolenjski banki.
Glavni apetiti za pridobitev banke iz Novega mes-
ta so še vedno na strani Nove Ljubljanske banke,
ki si želi priključiti banko pod svoje okrilje. Visoke-
ga skoka na trgu je bila deležna tudi Kolinska. No-
vice o dobrih poslovnih rezultatih so potisnile
vrednost delnice na 2.164 tolarjev, lastniki podjet-
ja pa so v enem tednu pridobili kar debele 4 od-
stotke.
Ravno nasprotno prognozo o gibanju letošnjega
dobička pa je objavil največji slovenski špediter
Intereuropa. Za razliko od Petrola, ki meni, da je
za njegovo pozitivno poslovanje cena bencina
prenizka, pa lntereuropi višja cena predvsem di-
zelskega goriva povzroča vse višje stroške, ki bi
lahko oklestili letošnji dobiček na področju trans-
porta na minimalno raven. Reakcija na trgu je bila
po objavi novice neizprosna, saj je tečaj delnice
zdrsnil za več kot 2 odstotka. Zanimanje za delni-
co se je okrepilo šele pri vrednosti okoli 2.400 to-
larjev. Podobna zgodba je bila tudi pri delnici Pe-
trola. Nizek dobiček, ki ga je družba dosegla v letu
1999, in negativno tekoče poslovanje zaradi pre-
nizke cene bencina sta krepko udarila po delnici.
Njena vrednost se je znižala že pod 22.000 tolar-
jev, konec tedna pa je delnica vendarle obstala
nad to vrednostjo. Negativni zaključek je doživela
tudi Radenska. Delnica se je dolgo časa oklepala
nivoja okoli 2.000 tolarjev, pretekli teden pa ji to ni
več uspevalo. Njena vrednost se je znižala pod to
psihološko mejo in končala pri 1.975 tolarjih oziro-
ma dober odstotek nižje kot teden poprej. Malce
presenetljivo je izgubil tudi Mercator. Kljub temu
da se prevzemne aktivnosti podjetja nadaljujejo,
se je njegova delnica znižala do vrednosti 15.200
tolarjev, padec pa je po vsej verjetnosti povzročilo
vnovčevanje dobičkov vlagateljev, ki so delnice
kupili po nižjih cenah.
V rdečih številkah je teden pričakal tudi trg poob-
laščenih investicjiskih družb. Indeks PIX, ki meri
njegovo splošno gibanje, je izgubit na svoji vred-
nosti 1,7 odstotka. Kljub temu da so pooblaščene
investicijske družbe poslovale uspešno, od kate-
rih se bosta z lepimi dividendami izkazala
predvsem Triglav steber I in Pomurska investicij-
ska družba I, se zanimanje za njihove delnice ni
povečalo. Ravno nasprotno, že malo večja ponud-
ba delnic bi lahko povzročila kar precejšenjo zme-
do in padec tečajev pooblaščenih investicijskih
družb. Očitno investitorji še vedno čakajo na bolj
konkretne informacije o rezultatih dražbe, na kate-
ri so pooblaščene investicijske družbe za neizko-
riščene certifikate kupovale realno premoženje
podjetij. Te informacije bi lahko v prihodnosti bist-
veno vplivale na trgovanje s PID-i, rast njihovih
vrednosti pa ne bi smelo biti nikakršno prese-
nečenje.
Trgovanje na borzi je bilo pretekli teden pod vpli-
vom rasti farmacevtskega podjetja Lek. Investitor-
je je opogumljalo hitro in odločno zviševanja
tečaja, kar se je posledično pokazalo tudi pri sko-
ku indeksa preko 1.800 točk. Edina slaba stran
rasti je, da ni generirana na osnovi pritoka novega
kapitala, temveč investitorji financirajo svoje naku-
pe s prodajami drugih delnic.
Matjaž Bernik, llirika BPH, d. d.
CERKVENJAK / Z. 11. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Taksa le za nekatere
Prvič v tem letu so se sredi preteklega tedna na seji občinske-
ga sveta zbrali tudi svetniki v Cerkvenjaku. Po pregledu skle-
pov z zadnje seje in pobudah ter vprašanjih so večji del sredi-
ne seje namenili pregledu poročila nadzornega odbora o pos-
lovanju občine v lanskem letu ter sprejemu odloka o zakl-
jučnem računu proračuna. Svetniki pa so tokrat razpravljali
še o taksi za obremenjevanje vode, kajti na občino se je v
zadnjem času obrnilo kaj nekaj občanov, ki menijo, da omen-
jeno takso plačujejo samo nekateri v občini.
Svetniki občine Cerkvenjak so
po pregledu poročila nadzornega
odbora o pravilnostih in nepra-
vilnostih poslovanja občine in
porabi proračunskih sredstev so-
glasno potrdili odlok o zakl-
jučnem računu proračuna za lan-
sko leto. Iz bilance poslovanja je
razvidno, da je bilo lani ustvarje-
nih dobrih 54 milijonov tolarjev
proračunskega presežka, ki ga bo
občina Cerkvenjak namenila
kritju nerealiziranih pogodbenih
obveznosti in investicijam, kate-
rih izvajanje je bilo premaknjeno
v letošnje leto, ter investicijam po
programu za leto 2000. Svetniki
so razpravljali tudi o vrednosti
točke za odmero nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča ter
na koncu kljub nesoglasjem spre-
jeli sklep, ki določa, da je vred-
nost točke 0,40. Sprejeli so še
sklep o ceni stroškov uporabe jav-
nih zemljišč - znesek tekočega
metra je tisoč tolarjev -, potrdili
odlok o nagradah in priznanjih
občine Cerkvenjak ter dali sogla-
sje k poslovniku o delu komisije
za nagrade in priznanja. Brez pri-
pomb je bil sprejet tudi pravilnik
o dodelitvi občinskih posojil.
Cerkvenjaški svetniki pa so na
svoji zadnji seji razpravljali tudi
o taksi za obremenjevanje vode,
saj se je na občino v zadnjem času
obrnilo več občanov, ki menijo,
da to takso plačujejo samo neka-
teri. Nadzorni odbor občine v
svojem poročilu ugotavlja, da to
takso plačujejo le uporabniki
vode, priključeni na ptujski vo-
dovod. V občini se s tovrstnim
ravnanjem ne strinjajo, zato je bil
na svetu sprejet še sklep, ki pravi,
da mora mariborski Nigrad pri-
dobiti podatke o vseh zavezancih,
tako da bodo obremenjeni vsi
občani enako. Za dodatno poja-
snilo smo zaprosili tudi Slavka
Bunderla iz mariborskega Nigra-
da, ki je povedal, da so bile infor-
macije o občanih Cerkvenjaka
pridobljene delno s strani občine
in delno s strani ptujskega vodo-
voda. Plačevanje takse je obvezu-
joče za vse, tudi uporabnike vode
iz lastnih vodnjakov. Taksa za
obremenjevanje vode trenutno
znaša 74 tolarjev na kubični me-
ter oziroma 3600 tolarjev na pre-
bivalca letno. Kot je še dodal
Bunderla, se po tej poti zbrana
sredstva kasneje vračajo v občine
in se namenjajo gradnji kanaliza-
cije. Na Nigradu pa so dodali, da
bodo že kmalu pridobili podatke
tudi o tistih občanih Cerkvenja-
ka, ki doslej te takse še niso
plačevali.
ak
LENART / POMISLEKI OB NASTANKU LTO
Za obrtnike pomembni
samo rezultati
Na lenarškem območju je bila konec lanskega leta podpisana
pogodba o nastanku lokalne turistične organizacije Sloven-
ske gorice za potrebe, predvsem pa vzpodbujanje razvoja tu-
rizma v vseh štirih lenarških občinah. Organizacija kot
družba z omejeno odgovornostjo naj bi po prvotnih informaci-
jah pričela že delati v začetku leta v prostorih turističnoinfor-
macijskega centra v hotelu Črni les v Zamarkovi, vendar se to
ni zgodilo. Sedaj se zatika tudi pri članstvu iz vrst lenarške
Območne obrtne zbornice, katere 43 odstotkov članov naj bi
po besedah predsednika zbornice Jožeta Petroviča moralo ob-
vezno plačevati članarino nastajajoči LTO Slovenske gorice.
Obrtniki so, kot zatrjuje Jože
Petrovič, novostim nasprotovali
že ob sprejemanju zakona o po-
speševanju turizma, ki danes za-
konsko opredeljuje nastanek
LTO. Motilo jih je predvsem ob-
vezno članstvo obrtnikov, s tem
pa tudi plačevanje članarine orga-
nizaciji, na katere delo obrtniki
po Petrovičevem mnenju ne bodo
imeli nobenega vpliva. Leta 1998
sprejeti zakon o pospeševanju tu-
rizma pravi, da LTO lahko usta-
novi občina oziroma več občin na
zaokroženem območju, kot se je
to zgodilo na Lenarškem. V zako-
nu je zapisano da so člani LTO
pravne osebe in podjetniki, kate-
rih dejavnost je neposredno pove-
zana s turizmom, dajalci sob in
tisti kmetje, ki opravljajo gostin-
sko dejavnost. Nadalje pa zakon o
pospeševanju turizma precizira:
"Članstvo je obvezno za osebe, ki
imajo v občini svoj sedež, poslov-
no enoto ali drugo obliko regi-
strirane dejavnosti in opravljajo s
turizmom neposredno povezano
dejavnost." In tako so snovalci
novega lenarškega turističnega
združenja vključili tudi 43 od-
stotkov obrtnikov, ki kot dodaja
Petrovič, ne vedo, koliko bodo
morali odšteti za članarino orga-
nizaciji, za katero ne vedo niti
tega, kaj jim bo ponujala. Nadeja-
jo pa se, da bo obrt poslej
uvrščena v celoviti razvoj turiz-
ma, s čimer naj bi vsi pridobili.
"Obrtniki pričakujemo rezultate,"
je še odločen Petrovič. Prepričani
so, da ti bodo, če bodo na vodilno
mesto LTO postavili strokovnja-
ka s turističnega področja , ki bo
delo opravljal z dušo in telesom.
"Ko bodo vidni rezultati, nam ne
bo težko plačevati članarine," še
dodaja predsednik lenarške
Območne obrtne zbornice.
Svetovalec lenarškega župana
Avgust Zavrnik nam je povedal,
da so se z obrtniki že sestali ter da
ti želijo biti sedaj soustanovitelji
LTO Slovenske gorice. Ali bo to
mogoče, nam Zavrnik ni vedel
povedati, dejal pa je, da bo regi-
stracija trajala predvidoma še tri
mesece. LTO Slov. gorice naj bi
zaživela v začetku maja, ko bo
znano tudi ime človeka, ki jo bo
vodil. Glede članarin nam Avgust
Zavrnik ni posredoval natančnih
podatkov, ker teh tudi na občini
trenutno še nimajo. Po neurad-
nih informacijah pa bodo morali
lenarški obrtniki za LTO prispe-
vati med 20 in 50 tisočaki, največ
seveda tisti, ki si od nove organi-
zacije za pospeševanje turizma na
Lenarškem največ obetajo.
AK
HAJDINA / ZUPANI O TRASI
AVTOCESTE FRAM - HAJDINA
Haidiniani za varianto
Kidritevo, Starše za
obkanalsko
Župani občin Hajdina, Videm, Starš in Kidričevo ter pred-
stavnica občine Rače - Fram so se na pobudo hajdinskega
župana Radoslava Simoniča sestali v začetku prejšnjega ted-
na in izmenjali stališču o poteku trase avtoceste Fram - Haj-
dina (Tržeč). Pogovora sta se udeležila tudi Angel Polajnko,
državni podsekretar v ministrstvu za promet in zveze, ter Mi-
lan Bartol iz Biroja za projektiranje in inženiring, d.o.o., Ma-
ribor, s Hajdine pa še podžupan Martin Turk in predsednik
komisije za določitev trase avtoceste Janko Mere.
Ob tej priložnosti so predstavniki občin Dravskega polja predstavili
težave, s katerimi se srečujejo pri tem velikem posegu v prostor. Haj-
dinčani so jih seznanili tudi z elaboratom, ki so ga izdelali v zvezi z
načrtovano gradnjo in prednostmi variante Kidričevo v okviru hitre
cestg Hajdina - Ormož, ki je za občino Hajdina tudi najbolj sprejemlji-
va. Zupan občine Starše pa je predstavil prednosti obkanalske varian-
te, ki je za to občino najbolj sprejemljiva.
Sredi marca bodo o poteku trase avtoceste Fram - Hajdina na Hajdi-
ni sklicali širši sestanek, nanj pa povabili tudi predstavnike vseh resor-
nih ministrstev; ob županu se ga bodo udeležili tudi člani sveta občine
Hajdina. To pa je tudi tema, ki še kako zanima predstavnike vaških
odborov v občini Hajdina.	(MG)
TEDNIK je naslednik Ptujskega
| tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o.,
I Ptuj.
| Direktor: Franc Lačen.
| Uredništvo. Jože Šmigoc
| (odgovorni urednik), Jože Bračič,
j Majda Goznik, Viki Klemenčič Iva-
ti nuša. Martin Ozmec (novinarji),
| Slavko Ribarič (vodja tehnične re-
| dakcije) in Jože Mohorič (grafično-
| tehnični urednik).
Propaganda. Oliver Težak, -a 041-
| 669-509.
Naslov. RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
t Raičeva 6, 2250 Ptuj;
S (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
| faks (062) 749-34-35.
| Celoletna naročnina
6.760 tolarjev, za tujino 13.520 to-
larjev.
Žiro račun:
52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na do-
dano vrednost, Uradni list 23. 12.
1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
www. radio-tednik. si.
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
tednik@amis.net
TEDNIK - Četrtek, 2. marec 2000
3
s mmmi- *	• ,
§ - T »1 ' J*J«/. J F« 1 < * ii ijTZ
I s	"i
K ff^	A.	* "j« 1 Mjg^ J I i L jiB
STAVKO ZAČASNO PREKINILI
V petkovih pogajanjih stavkovnega odbora z vodstvom Gradbene-
ga podjetja Ptuj je bilo dogovorjeno, da bodo delavci začasno
stavko prekinili do srede, prvega marca, ko naj bi jim tudi v resnici
izplačali že večkrat obljubljene zapadle obveznosti, stroške prevoza,
malic in nadur za lansko leto. V petek so prejeli plačo za januar 2000
brez prevoznih stroškov in malice. Stavko bodo nadaljevali, če v sre-
do obljubljenih izplačil ne bo. Z vodstvom podjetja so se tudi dogo-
vorili, da v času pogajanj oziroma dokler se razmere ne uredijo, ne
bo ugotavljalo začasnih presežkov delavcev. Gradbišče ptujske
gimnazije ostaja njihovo osrednje delovišče. O vseh drugih stavkov-
nih zahtevah pogajanja še potekajo.
JUTRI ZBOR OBČANOV V GRAiiNI
dvorani doma krajanov v Grajeni bo jutri zvečer ob 18. uri zbor
If krajanov, na katerem bodo predstavili prostorsko in tehnično
analizo lokacij za regijski center za ravnanje in odlaganje nenevarnih
odpadkov Spodnjega Podravja, s poudarkom na lokaciji v Krčevini
pri Vurberku.
NOV DIRIGENT PIHALNEGA ORKESTRA PTUJ
Včeraj je ptujski pihalni orkester tudi uradno dobil novega dirigen-
ta. Po več desetletjih se je namreč od dirigentske palice poslovil
prof. Anton Horvat, nadomestil ga je Štefan Petek, ravnatelj glasbene
šole Karola Pahorja iz Ptuja. Od včeraj ponovno potekajo redne
vaje, ki so nekaj časa potekale neorganizirano. To naj bi bil razlog
ob govoricah, da je mestna občina Ptuj začasno prekinila financiran-
je te dejavnosti, čeprav o tem ni imela pisnega dokumenta. Upravni
odbor orkestra namreč ni sprejel nobenih sklepov o prenehanju de-
javnosti. Takšno ravnanje mestne občine oziroma oddelka za
družbene dejavnosti mestne občine je pri članih dodatno spodbudilo
nejevoljo, saj se še ni poleglo ogorčenje zaradi lanskoletnega
ravnanja. Člani Pihalnega orkestra Ptuj so prepričani, da je občina s
svojimi dejanji glavni krivec za večino njihovih problemov.
KMETIJA LETA MESTNE OBČINE
V februarski številki Ptujčana je bil objavljen razpis za kmetijo leta
v mestni občini Ptuj. Prijave bodo sprejemali 60 dni po objavi
razpisa. Pobudo za izbiro kmetije leta je dai odbor za gospodarstvo
pri svetu mestne občine. V poštev pridejo ekonomsko trdne, evropske
primerljive, ekološko usmerjene, urejene in z okoljem skladne kmeti-
je.
TANJA STARIČ NA ŽENSKEM VEČERU
Na marčevskem ptujskem ženskem večeru bo gostja znana TV no-
vinarka in voditeljica Tanja Starič, tudi predsednica ženske vlade
Slovenije, ki so si jo zamislili v prilogi Ona. Srečanje z njo bo v hotelu
Mitra 16. marca ob 19. uri.
NA PTUJSKI TV
w	-
Četrtek: V filmskem kotičku si bomo lahko ogledali film pod naslo-
vom Nihče ni popoln.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Na programu je glasbena
oddaja "Naj viža stoletja", ki je projekt VTV Velenje in Združenja
lokalnih televizij Slovenije. Manjkal ne bo nihče, ki kaj pomeni v slo-
venski narodnozabavni glasbi. Za zlato, srebrno in bronasto skrinjo
se je potegovalo 36 finalistov.
Pripravila: MG
jPfSiI ! Ipnp tfTl pli|
1 W "m, M, ®Ti * I 1 Wm"~ I i I t * J
GO^mRi SE ...
:>I>A itija Ptuj ta hip dvakratno
vlado v senci. Župan je vsako leto v
senci organizatorja pustnega rom-
fmqpoma, slednjega pa je letos v
seftco postavil sam presvetli princ.
... DA pa si organizator v senci
privošči malo flirta. Tako so ga prvi
dan videli s kraljico mozirskih
maškar, drugi dan pa že z vinsko
princeso. Le kaj se še bo dogajalo pod
larfami?
... DA bo mestna občina na'svojem
ozemlju izbirala kmetijo leta. Dobro
obveščeni vedo povedati, da ima po-
tencialna zmagovalka 2 in pol ara
velik vrt in je največji tržni pridelo-
valec hrane v mestu.
... DA zunanje občine rade sledijo
zgledu mestne gospode in ji tudi kon-
kurirajo v domislicah. Tako bodo v
haloški občini izbirali največji nebo-
tičnik. Sicer nimajo nobenega, toda
to v tem primeru ni bistveno.
S& v mestni občini odkrili
■ najitSljšega kuharja in servatorja
kave. To je Šef skupne občinske upra-
ve, toda opisana dela opravlja samo
ob sobotah.
... DA so mestni svetniki v moni-
ritski kleti najprej dobili hrano in
pijačo, nato so se šli odločat o vrnitvi
cerkvene zemlje. Seveda niso bili ne
lačni ne žejni, pač pa ZA.
... DA je bil cestni minister v vi-
demski občini inkognito. V Zavrču
in Ptuju se je javno pogovarjal o ces-
tah, tam pa verjetno o peš in kole-
sarskih stezah.
... DA se bo morala protižupanska
koalicija v dotični občini po vzoru
povezovanja v političnih vrhovih
imenovati malo mešana Slovenija.
... DA je sedaj čas, ko se o neum-
nostih sicer ne govori, ampak se
neumnosti počnejo.
VIDI SE...
... DA predsedniku združenja ev-
ropskih karnevalskih mest godi
ptujski zrak. Na dobrem zraku se
namreč poveča tudi apetit.
PTUJ / S 14. SEJE SVETA MESTNE OBČINE PTUJ
Proraiun, turizem in sporazum s Cerkvijo
14. seja sveta MO Ptuj je bila ena najdaljših v tem mandatu:
pričeli so jo oh 12. uri s predstavitvijo idejnega projekta
ohnove minoritske cerkve in končali nekaj pred 22. uro. Pod
streho so spravili tri pomembne dokumente: proračun /a leto
2000, predlog o ustanovitvi lokalne turistične organizacije in
sporazum v denacionalizacijskem postopku med občino Ptuj,
minoritskim samostanom sv. Petra in Pavla ter rimskokato-
liškim župnijstvom v Ptuju, ki zajema tudi vse podrobnosti
okrog vrnitve zemljišča, na katerem stoji stara pošta.
S sprejemom tega sporazuma bo
omogočeno še zadnje dejanje pro-
jekta ptujske trojke, to je rekon-
strukcija minoritske cerkve. S
sporazumom je prišlo do kompen-
zacije vložkov na eni in drugi stra-
ni pri tem projektu; ptujska
občina je svojega ocenila na nekaj
več kot 93 milijonov tolarjev, prav
tolikšen je priznan tudi Cerkvi.
Sporazum je bil sprejet z amand-
majem svetniške skupine LDS, da
se postopek pri rušitvi pošte
prične takoj, ko bo knjižnica Iva-
na Potrča izpraznila najete prosto-
re v minoritskem samostanu in ko
bo priskrbljena ustrezna doku-
mentacija. Za rušitev stare pošte
bo mestna občina Ptuj prispevala
50 odstotkov stroškov rušitve. Si-
cer pa je projekt ocenjen na okrog
650 milijonov tolarjev, pri njem
pa bo ob minoritih in mestni
občini moralo sodelovati tudi mi-
nistrstvo za kulturo.
DENAR ZA
OPREMO CID
IN KNJIŽNICE
Proračun mestne občine Ptuj za
leto 2000 je bil sprejet z nekateri-
mi dopolnili. Po številu jih je bilo
več kot ob prejšnjih proračunih.
To je vznejevolilo svetnika Demo-
kratov Slovenije Ignaca Vrhov-
ška, da je pri tej točki dnevnega
reda sejo zapustil. Svojo odločitev
je utemeljil s tem, da je bilo razp-
rav o proračunu dovolj, da bi se
svetniki lahko v pripravo vključili
kvalitetno. Sam je konkretno so-
deloval v desetih razpravah o pro-
računu 2000.
Župan Miroslav Luci je kot
predlagatelj proračuna predlagal
dopolnitev odloka z novim 15.
členom, ki se nanaša na posebnos-
ti financiranja javnih zavodov na
področju kulture v letu 2000, zato
bo dejanski obseg sredstev, ki jih
bo mestna občina Ptuj letos name-
nila za financiranje Pokrajinskega
muzeja, določila vlada skladno z
zakonom o izvrševanju letošnjega
državnega proračuna. Dopolnili
za sekundarno in meteorno kana-
lizacijo na Srnčevem bregu - prva
etapa, da se ta izvede v predvideni
investicijski	vrednosti
(22,588.062,00 SIT) sta dali svet-
niška skupina LDS in odbor za
okolje, prostor ter gospodarsko
infrastrukturo. Župan ga je spre-
menil tako, da bo šlo na Srnčev
breg 15 milijonov tolarjev. Za
opremo Centra interesnih de-
javnosti se bo iz letošnjega pro-
računa namenilo 10 milijonov to-
larjev, toliko bo prispevala tudi
država, da se bo center končno
lahko le usposobil; investicija
namreč poteka že od leta 1995.
Dopolnilo je vložila svetniška
skupina LDS.
Dopolnilo odbora za okolje in
prostor, da bi se za investicijsko
vzdrževanje na Rogozniški cesti
namenilo deset milijonov tolar-
jev, ni bilo sprejeto, prav tako ne
dopolnilo odbora za splošne zade-
ve, da bi se za milijon tolarjev
povečala postavka za Ptujčana,
ker so zdajšnja sredstva planirana
v premajhni višini in glasilo zato
ne bo moglo izhajati več v dose-
danjem obsegu.
Projekt brezplačne pravne po-
moči socialno ogroženim občan-
om mestne občine Ptuj, za katere-
ga se že slabo leto zavzema Anka
Ostrman (ZLSD), se bo izvajal v
okviru Centra za socialno delo
Ptuj, financiral pa iz postavke
javnih del. V začetku je za te na-
mene predvidenih 900 tisoč tolar-
jev. Postavka za fekalno kanaliza-
cijo na Ormoški cesti v Ptuju naj
bi se povečala za 18 milijonov to-
larjev; dopolnilo, ki ni bilo spreje-
to, je vložila Marija Strelec
(SKD).
Miran Šalamun (SDS) je uspel
z dvema dopolniloma v okviru
proračuna za leto 2000, in sicer
bodo 500 tisoč tolarjev namenili
za izdelavo projektne dokumenta-
cije za pločnik v Novi vasi pri Ptu-
ju na odseku od VVZ do cerkve
sv. Leopolda. Enak znesek bodo
uporabili za čiščenje jarkov za od-
vodnjavanje meteornih voda v
Podvincih.
Emil Mesarič (LDS) je vložil
dopolnilo k postavki sekundarna
fekalna kanalizacija ob Hauptma-
ničevi ulici, da bi se ta povišala za
pet milijonov tolarjev. Sprejeto je
bilo dopolnilo župana in znesek 3
milijone tolarjev. Svetniška sku-
pina LDS, ki jo vodi Lidija Ma-
jnik, pa je predlagala tudi dopol-
nilo glede sredstev za nakup opre-
me za mali grad, ki naj bi se
povečala za 85 milijonov tolarjev;
župan je predlagal povečanje za 55
milijonov, kar so svetniki tudi
podprli.
Povečanje sredstev za nakup sta-
novanjskih prostorov za socialne
potrebe, dopolnilo je vložila svet-
niška skupina ZLSD, v znesku
pet milijonov tolarjev ni bilo spre-
jeto, tako da je postavka v višini
25 milijonov tolarjev ostala nes-
premenjena.
Za vse investicije bo iz proraču-
na za leto 2000 namenjenih skoraj
milijarda sto milijonov tolarjev.
Prihodki letošnjega proračuna
znašajo skupaj dve milijardi 986
milijonov 233 tisoč 319 tolarjev in
prav toliki so tudi odhodki.
LTO ZA MO PTUJ
Lokalna turistična organizacija
bo za zdaj ustanovljena za obmo-
čje mestne občine Ptuj. Druge ob-
čine, trenutno jih je šest, ki še raz-
pravljajo o ustanovitvi lokalne tu-
ristične organizacije, se bodo pri-
ključile naknadno s pogodbo. Iz-
vajanje nalog lokalne turistične
organizacije bo prevzel GIZ Poe-
tovio vivat. Dopolnilo svetniške
skupine Zeleni Ptuja, da obvez-
nim članom združenja s svojega
območja ne bi predpisovali obvez-
ne članarine, ki jo sicer omogoča
zakon o pospeševanju turizma,
ker naj bi se ti s finančnimi sred-
stvi vključevali projektno glede na
pričakovane finančne učinke
posameznih projektov v okviru
programa lokalne turistične orga-
nizacije, pa ni bilo sprejeto.
Ena daljših točk dnevnega reda
14. seje je bila tudi točka pobude
in vprašanja. To se ptujskim svet-
nikom in svetnicam redno dogaja.
Tudi k tej točki dnevnega reda je
imel svetnik DS Ignac Vrhovšek
zelo konstruktivno pripombno:
predlagal je, da naj probleme
rešujejo tam, kjer nastajajo, pa
bodo rešeni, tako pa se prenašajo s
seje na sejo. Dejstvo je tudi, da z
njimi po nepotrebnem dodatno
zaposlujejo delavce občinske up-
rave, ki imajo konkretnejše delo
kot iskanje odgovorov na svet-
niška vprašanja.
Svetniška skupina LDS je v svo-
ji pobudi predlagala, da naj svet
mestne občine predlaga vladi Re-
publike Slovenije, da zaradi zago-
tavljanja skladnega regionalnega
razvoja prične postopek za usta-
novitev nove statistične regije
Spodnje Podravje, ki bi zajemala
območji upravnih enot Ptuj in
Ormož. Njeno oblikovanje je
namreč edini način, da bodo
občine Spodnjega Podravja v pri-
hodnosti lahko samostojno
določale regionalno strukturno
politiko oziroma pomembno vpli-
vale na razvoj gospodarstva in
drugih razvojnih področij na svo-
jem območju. Nova regija bi zago-
tovila tudi ustrezni položaj Ptuja
na njenem območju in v državi.
Anko Ostrman (ZLSD) ie zno-
va zanimalo, zakaj še ni prišlo do
razprave o organiziranosti javne
zdravstvene službe v mestni
občini Ptuj in kje so razlogi za to.
Odgovor župana Lucija je bil med
drugim, da se bodo o tem v polni
sestavi pogovarjali 7. marca v
Ljubljani na ministrstvu za
zdravstvo, kjer bodo sodelovali
zasebni zdravniki, predstavniki
zdravniške zbornice, Zdravstve-
nega doma Ptuj, mestne občine
Ptuj in Zavoda za zdravstveno za-
varovanje Slovenije.
Emila Mesariča (LDS) je zani-
malo, zakaj tako dolgo trajajo pos-
topki za odstranjevanje zapušče-
nih vozil, medtem pa na teh avto-
mobilih prihaja do najrazličnejših
poškodb, nekateri jih namerno
zažigajo in podobno. Miroslava
Letonjo (SNS) je zanimalo, kdo
bo zaščitil vlagatelje KTV Ptuj.
Janez Rožmarin (SKD) je predla-
gal postavitev lesene brvi prek
Studenčnice pri Artenjakovi vili;
Marija Strelec, predsednica od-
bora za okolje, prostor ter gospo-
darsko infrastukturo, pa, da naj
mestni svet opozori upravno eno-
to Ptuj, da pri izdaji gradbenih
dovoljenj za objekte upošteva tudi
predpisane normative o
potrebnem številu parkirnih mest
ob novih objektih, pri tem naj se
upošteva namembnost. Janez
Rožmarin pa je dal tudi pobudo,
da naj bi članom svetov mestnih
in primestnih četrti podobno kot
svetnikom in članom delovnih te-
les izplačevali nadomestilo (sejni-
no) za porabljeni čas in delo.
MG
4
Četrtek, 2. marec 2000 - TEDNIK
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / V KNJIŽNICI IVANA POTRČA
Nagrada za ekslibris z mladinskega oddelka
Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča je konec minulega
leta pridobil prvi, originalni ekslibris. Avtorica, ilustratorka
Urša Stropnik, je bila zanj nagrajena z diplomo.
faraona Amenofisa III. (1411-
Ekslibris je slovenjen latinski iz-
raz "ex libris" in pomeni iz knjig
oziroma iz moje knjižnice. Slovar
tujk pravi, da je ekslibris knjižna
nalepnica, lastniško znamenje za
knjige (navadno umetniško izde-
lano), nalepljeno na notranji stra-
ni sprednje platnice.
Za natančnejšo oznako ekslibri-
sa še vedno velja oznaka, ki jo je
na začetku prejšnjega stoletja za-
pisal Walter Zu Westen: Kot
ekslibris večinoma razumemo lis-
te manjšega formata, ki so pravilo-
ma nalepljeni na notranji strani
knjižnih platnic, da s tem na es-
tetski način označijo lastništvo
knjige, vsekakor z boljšim
okusom kot s samim podpisom. V
ta namen so listi označeni z imen-
om in monogramom in danes na-
jvečkrat okrašeni z lepim umet-
niškim motivom.
Motivi ekslibrisov so svobodni,
neomejeni, a v navadi je, da motiv
sovpada z lastnikom knjige.
Likovna tehnika izdelave eksli-
brisov je običajno grafična (lino-
rez, lesorez, bakrorez ...), lahko pa
je tudi perorisba, v novejšem času
so prisotne tudi računalniške po-
dobe. Najplemenitejši so nepos-
redni odtisi v knjigo, brez vmes-
nih tiskarskih posredovanj. Tudi
izraz mala grafika je zelo pogost
med ljubitelji ekslibrisov.
Za ekslibrise velja, da so nastali
s prvimi knjigami. Najstarejša
ekslibrisa sta znaka egipčanskega
III.
1375 pr.n.št.) in asirskega kralja
Asurbanipala (669-637 pr.n.št.).
Evropski ekslibris je doživel
razcvet konec 15.stoletja z Diirer-
jem . Prvi Slovenec, ki je imel
ekslibris, je bil dunajski škof Slat-
konja. Ekslibris kranjske ple-
miške družine Apfaltrern iz leta
1540 pa velja za enega najstarejših
znanih na slovenskih tleh (najden
na lesenih platnicah medicinske
knjige, shranjen v semeniški
knjižnici v Ljubljani).
V drugi polovici 19.stoletja se je
zanimanje za ekslibrise tudi pri
nas povečalo, še večjo tehtnost in
žlahtnost pa so pridobili z ustano-
vitvijo društva Exlibris Sloveniae
leta 1967, ki združuje umetnike in
knjigoljube.
Knjižnica Ivana Tavčarja iz
Škofje Loke in Društvo exlibris
Sloveniae sta minulo leto že dru-
gič pripravila razpis za izdelavo
ekslibrisov za knjižnice,
knjižničarje in bibliotekarje, ki se
ga je udeležil tudi mladinski od-
delek Knjižnice Ivana Potrča.
Zanj je posebno ljubeznivo izdela-
la štiri odlične ekslibrise mlada
ilustratorka Urška Stropnik iz Ve-
lenja, ki je ptujske mladinske
knjižničarje navdušila z ilustraci-
jami (Rok Poles: O treh netopir-
jih,Velenje: Pozoj, 1997; Milan
Dekleva: Kako so nastale ZDA,
Velenje: Pozoj, 1998). Avtorica, ki
je diplomirala na Pedagoški aka-
demiji v Mariboru, je na natečaj
poslala štiri originalne računal-
niške črno-bele grafike, ki jih od-
likujejo vse zahteve kvalitetne
male grafike. Takšnega mnenja je
bila tudi žirija, ki je med sto sede-
minštiridesetimi ekslibrisi (izde-
lalo jih je 71 avtorjev) z diplomo
(skupaj je bilo podeljenih
dvanajst diplom) nagradila tudi
Urško Stropnik, ki ji ptujski
knjižničarji iz srca čestitamo in se
zahvaljujemo za sodelovanje.
Llljana Klemeneii
Še drugi predlagani ekslibrisi
Nagrajeni ekslibris Urše Stropnik
S L. BISTRICA /
PESTRO
RAZSTAVNO
DOGAJANJE
Množica
razstavišč in
galerij vabi
Poleg galerije Grad in likovnih
salonov v bistriškem gradu, kjer
se vse leto vrstijo likovne in dru-
ge razstave, premorejo ne samo
v mestu Slovenska Bistrica,
temveč tudi izven občinskega
središča vrsto razstavišč in gale-
rij, kjer lahko likovniki razsta-
vljajo svoja dela.
V	sklopu bistriškega gradu je v
obnovljenih prostorih v pritličju
na ogled razstava sodobne kera-
mike britanskih avtorjev iz zbirke
Ifigenije Simonovič. V lanskem
novembru je odprla vrata galerija
Val; njena lastnica je Ljubica
Zgonec-Zorko. Tu je že nekaj časa
na ogled prodajna razstava kera-
mičarke Viole Grgasovič ter pro-
dajna razstava likovnih del Ane
Cajnko in Azada Karima. V nek-
danji bistriški kinodvorani, kjer
so danes prostori DPD Svoboda,
je v galerijskih prostorih že nekaj
časa na ogled razstava novinarske
fotografije Danila Utenkarja.
V	Dežnem pri Makolah je gale-
rija Dvoršak, kjer lastnik Ivan
Dvoršak razstavlja plastike iz var-
jenega železa. Tudi v Čajnici pri
babici v Slovenski Bistrici se vse
leto vrstijo zanimive likovne
razstave; trenutno so na ogled De-
koracije novinarja in pisatelja Bo-
jana Tomažiča iz Maribora.
Razstave so tudi v obeh prostorih
KBM - na Partizanski in na Tito-
vi cesti. V prvi razstavlja Vojko
Kumer, v drugi Branko Počkar.
Vasilije Četkovič razstavlja svoja
likovna dela v restavraciji GIT
Murko v Slovenski Bistrici. Slike
pa likovniki razstavljajo tudi v
gostišču Kalan na Ogljenščku na
Zgornji Polskavi, kjer trenutno
gostuje Drago Kopše; ta razstavlja
tudi v gostilni Pri Janezu na
Zgornji Ložnici.
vr
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Imenitna ljudska pravljica O Pustu
Nedavno je založba Slo-
venska knjiga oplemenitila
domači knjižni trg z novo
knjižno zbirko, ki, po prvi knji-
gi sodeč, obeta zares
vrhunske slikanice za mlade
bralce. Zbirka ima enostaven
naslov - Slovenske ljudske, ki
pušča odprta vrata zgodbam
in pesmim iz bogate ljudske
zakladnice. Prva slikanica iz
zbirke je pravljica O Pustu in
zakletem gradu, ki doslej še ni
bila objavljena, a jo je nekje v
začetku prejšnjega stoletja
pripovedoval pravljičar Anton
Dremelj-Resnik (19.2.1910 -
9.9.1960, Petrušna vas na Do-
lenjskem). Gias odličnega pri-
povedovalca je segel do slo-
venskega folklorista Milka
Matičetova, ki je Dremljevo
pripoved zapisal in posnel.
Kar štiri desetletja so minila,
da je ta žlahtna pripoved
zaživela v knjižni obliki, ki sta
jo mojstrsko ustvarila Anja
Štefan in Marjan Manček.
Kot pravi Štefanova, je pravlji-
co pretila v knjižni jezik z velikim
spoštovanjem do izvirnika, kar
se odraža v tempu pripovedo-
vanja, ponavljanjih, odličnih dia-
logih, humornosti in iskrivosti.
Avtorici priredbe je uspelo tisto,
kar mnogim prirediteljem ne gre
in ne gre„ namreč: stara, ljudska
pravljica je postala odlično, mo-
derno branje. Seveda k
odličnosti pričujoče knjige sodi-
jo vrhunske ilustracije priljublje-
nega Marjana Mančka, kakor
tudi celotna podoba slikanice,
kjer zbirko prijetno označuje iz-
virna piščal iz gline v obliki kon-
jička.
In kaj se je Pustu zgodilo v
zakletem gradu?
Pust je bil vojščak v rimskem
cesarstvu, kjer je za starostno
popotnico dobil star vojaški
plašč in hlebec kruha. Polovico
plašča je podaril nagemu
beraču in ta se mu je zahvalil s
čudodelno torbico. Drugemu,
lačnemu beraču, je Pust odsto-
pil pol hlebca in v dar je dobil
čarobne karte. Zaradi sejma je
bila gostilna prepolna in oštir je
Pusta napotil prenočevat v
bližnji grad. Le-tega je grajska
gospoda ravno zapuščala, saj
ne bi ostali živi, če bi ostali v
gradu. A Pustu ni bilo mar
nočnega grajskega prekletstva:
v kleti mu je vince dalo korajžo
in ni se ustrašil samega Lucifer-
ja z vražjo kompanijo. Še več :
Pust je strašljivo golazen ugnal
s pomočjo čudodelne torbice in
kart ter jih za večno pregnal z
gradu. Od takrat obstaja pusto-
vanje. Pričakovali bi, da se tako
pravljica zaključi, a pravljica se
nadaljuje s končnim razpletom,
ki pa vam ga ne izdam!
Slovenska ljudska pravljica O
Pustu in zakletem gradu je slika-
nica, ki bi morala najti pot do
vsakega mladega bralca, enako
pa jo priporočam tudi odraslim.
Le malo je namreč tako dobrih,
izvirnih besedil v odlični knjižni
izvedbi.
PRAVLJIČNA URA
DANES ODPADE!
Strokovno izpopolnjevanje
knjižničarjev je prekrižalo načrt
za današnjo (2. marca)
pravljično uro. Hvala za razume-
vanje in veselo pustovanje vsem
mladim obiskovalcem knjižnice.
Uljanm Klemeniii
FILMSKI KOTIČEK
Pobegla nevesta
(The Runaway Bride)
Nekateri se bojijo teme, drugi pajkov, tretji višine.
In potem so celo taki, ki se bojijo izreči 'usodni da'.
Že res, tudi taki ljudje so vredni sočustvovanja,
toda ali je njihov nenavadni strah dovolj dober
razlog, da po njem posnamejo film?
Julia Roberts je tista, ki se boji poroke, pa vendar
že četrtič poskuša dahniti svoj da. Njenemu
početju pride na sled sarkastičen kolumnist
(Richard Gere), ki je prepričan, da bo ženina dala
na čevelj tudi tokrat. Njegove slutnje so resnične
toda ali bo naslednja Julijina žrtev prav zvedavi
novinar?
Pred nekaj leti je bila Julija prostitutka, Gere pa
njena stranka njun odnos je bil zapleten, odbija-
joče-privlačen in predvsem, zanimiv. Po dolgih le-
tih sta se slavna igralca spet našla, le da tokrat
nastopata v filmu, ki bo pritegnil le peščico sko-
rajšnjih mladoporočencev, še ne čisto prepričanih
v svojo odločitev, ostali del občinstva pa bo ostal
hladen. Vsebina je namreč brez vsakega pravega
zapleta, za kar je vzrok prej bebast kot smešen hu-
mor. Le kdo bi si hotel ogledati takšen film?
Seveda, nevesta, ki je kaj podobnega že doživela.
In presenečenje: Julija je tudi v zasebnem življenju
pustila svojega nič hudega slutečega ženina tik
pred poroko. Tako pri igralki sami kot v filmu za
razlog ne izvemo; po dveh urah ždenja pred plat-
nom pa se nam le posveti, da temu ni bila kriva
poročna noč z enooko kačo na čelu, ki jo je Julija
že zdavnaj spoznala. Dejstvo je le, da smo si ogle-
dali film brez repa in glave, katerega povod za nas-
tanek je verjetno bil dogodek v življenju glavne
igralke.
Se Pobeglo nevesto splača ogledati? Odgovor
poiščite sami, toda nikar ne pozabite na zalogo
sladkarij in pijače, da si boste film zapomnili vsaj
po kulinaričnih užitkih, če že po drugih ne. Na-
vsezadnje bi bilo neprijetno tako za kino kot
občinstvo, če bi se nekaj gledalcev zgledovalo po
nevesti in bi sredi predstave pobegnili.
Nataša Žuran
TEDNIK - Četrtek, 2. marec 2000
		5
M .'< II * 11 l;7:M V < • 1 - I ■•/: M 4 7-J11M
GLEDALIŠČE PTUJ / KOMEDIJA LJUBLJANSKE DRAME
Zbrana dela Williama Shakespeara
Ljubljanska Drama že dolga desetletja v svoji hiši zaposluje
najvidnejše igralske ustvarjalce. V svojem programu se osre-
dotočajo predvsem na svetovne in domače klasike ter na naj-
modernejšo dramatiko.
Tako je v pretekli sezoni na
malem odru nastala komedija
več avtorjev Zbrana dela Willia-
ma Shakespeara (okrajšano). V
njej štirje mladi komedijanti
preigravajo teme iz znanih del
najslavnejšega dramatika vseh
časov, W. Shakespeara. Prepoz-
nali boste prizore iz Romea in
Julije, Hamleta, Tita Androni-
ka, Machbetha. Opozoriti velja
na prevajalca, mojstra besede
Milana Jesiha (njegov Triko
uspešno igra ptujsko gledališče),
poleg tega pa še na znane obraze
z malih zaslonov, igralce Bojana
Emeršiča, Gregorja Bakoviča,
Mašo Derganc in Marka Man-
di'a. Igro je režiral igralec Boris
Cavazza.
Vsi, ki ste v šoli "prešpricali"
elizabetinsko dramatiko, se bos-
te lahko nocoj ob 19.30 uri po-
šteno nasmejali štirim komedi-
jantom in nadoknadili manjka-
joče splošno znanje - ali pa ga
utrdili na simpatičen, sproščen
in uživaški način. Vabljeni.
GP
Komedijantki par Emeršič - Bakovič
VIDEM / DRAMSKA SKUPINA KD F. PREŠERNA PRIPRAVILA
PREMIERO
Čarobne Čarofrmce
Gledališka skupina Kulturnega društva Videm je pripravila v
tej sezoni že drugo premiero. Igro Mirka Zupančiča Čarobni-
ce so predstavili v soboto, 19. februarja, ob 18. uri v dvorani v
Vidmu, ponovili pa kar naslednji dan.
V gledališki list, ki so ga izdali
ob tej priložnosti, so zapisali:
"Igra se je godila, se godi, pa se
ne bo več dolgo godila ... Nadut-
ost mož je presegla vse meje.
Žene se jim uprejo. Možje raz-
mislijo, se pogovorijo, sklenejo
in odločijo, da si po tihem pri-
peljejo druge žene, boljše, bolj
uslužne in poslušne. Vse bi bilo
urejeno, če se zgodba ne bi za-
pletla zaradi ljubezni dveh, ki
nista želela biti v tem krogu."
Igra se zaplete in se razplete.
Kako? To pa si je potrebno og-
ledati.
Predstavo Carobnice so obli-
kovali igralci: Jože Gajser,
Srečko Bedrač, Andrej Forst-
nerič, Dejan Krajnc, Miran
Drevenšek, Tomaž Galun,
Matej Črnila, Anton Sedlašek,
Biserka Selak, Ančka Selak,
Milena Gabrovec, Vesna Vo-
glar, Manja Vinko, Metka
Letič, Sandra Skuk, Mateja
Purg. Kostumografija je bila ko-
lektivno delo. Sceno sta po na-
vodilih režiserke oblikovala Bo-
ris Novak in Mirko Cernila.
Slednji je poskrbel tudi za luč in
glasbeno spremljavo, ki je bila
delno tudi v živo pod vodstvom
Mateje Purg. Masko in frizure
je naredila Majda Strafela, Ta-
mara Črnila pa je bila nepo-
grešljiva šepetalka.
Režiserka Marija Černila je
po končani premieri dejala:
"Vesela sem, da nam je uspelo
Zupančičev tekst tako lepo spra-
viti v življenje. Vsem, ki so mi
pomagali oblikovati predstavo
in jo uspešno postaviti na oder,
iskreno čestitam. Našim gledal-
cem smo bili všeč, razumeli so
naše sporočilo, to pa je naj-
važnejše. Zahvaljujem se jim za
obisk na naših predstavah."
S Carobnicami bodo videmski
gledališčniki gostovali tudi po
nekaterih okoliških odrih. Eno
predstavo so rezervirali pri Te-
lekomu Slovenije za marec, 1.
aprila pa bodo igro zaigrali v
domači dvorani v okviru
območnega srečanja odraslih
gledaliških skupin. Takrat jih
bo s svojo prisotnostjo počastil
avtor Carobnic Mirko Zu-
pančič. "Morda pa nas bo prese-
netil z obiskom tudi kak novi-
nar lokalnih medijev. Veseli ga
bomo!" so hudomušno sklenili
videmski gledališčniki-^
Anton Sedlašek - neumorni
gledališki igralec in kulturnik
PTUJ / AKTIVNE POČITNICE DRUŠTVA SOŽITJE
Za otroke vrsta presenečenj
Društvo Sožitje je pripravilo v času zimskih počitnic počitniško varstvo. Duševno prizadetim
otrokom so popestrili počitnice in jim pripravili vrsto presenečenj. V teh dneh so si privoščili
tiste aktivnosti, za katere jim v času pouka zmanjkuje časa.
V šoli dr. Ljudevita Pivka so
si sami pripravili zajtrk. Prvi
dan so se podali po učni poti v
Sturmovcih, potem so si ogleda-
li akvarij v Mariboru, zelo so
uživali ob kopanju v Termah
Ptuj. Letošnja počitniška
doživetja so zaključili z zimski-
mi radostmi na Arehu.
Kot nam je povedala Marina
Krajnc, članica izvršnega odbo-
ra Sožitja, je letos to prvi poskus
Preživljanja aktivnih počitnic.
Za prijetno počutje sta poskrbe-
li defektologinji Mihaela Drozg
^ Brigita Nojič, nepogrešljiv pa
'e bil tudi šofer kombija Tonček
Ivančič.
MS
Otroci iz društva Sožitje so se vsako jutro z veliko radoved-
nostjo podali novim doživetjem naproti
PTUJ / 26. SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV
Kakovostni vrh se širi
V prijetnem ambientu (letos neogrevanega) Narodnega doma
na Ptuju je v dveh delih, 11. in 12. februarja, potekalo letošnje
območno srečanje odraslih pevskih zborov. Nastopili so vsi
zbori s tega območja razen dveh. Nastopilo je 17 zborov z de-
vetimi zborovodji in tremi zborovodkami. Zaradi omejenega
prostora naj združim zapisa z obeh koncertov v enega. Morda
bosta pregled in razberljivost nastopov celo boljša.
Oba koncerta je uvedel poz-
drav ptujskega podžupana Ervi-
na Hojkerja. Strokovno pa je
revijo letos že tretjič spremljal
znani slovenski skladatelj Aldo
Kumar.
Letos so se na reviji predstavi-
li: ŽePZ KUD Vitomarci, zbo-
rovodka Vida Toš. Maloštevi-
len zbor je med drugim zapel
prvo Kogojevo skladbo Jaz pa
poj dem v tihe gaje. Drugi,prav
tako 15-članski zbor je bil ŽePZ
Vrtca, zborovodja Jože Barin-
Turica. Zbor je zapel skladbo
piranskega violinista G. Tarti-
nija v neznani priredbi. Od
moških se nam je predstavil ob-
novljen MoPZ Grajena, zboro-
vodja Branko Purg. Zbor je za-
pel znane pesmi, ki jih pojo
moški zbori. MoPZ Alojz Stra-
fela Markovci, zborovodja
Srečko Zavec. Zbor je pomla-
jen in je pridobil na zvoku. Jože
Dernikovič se je predstavil s
kar štirimi zbori: MePZ DU
DPD Svoboda Ptuj, MePZ
KPD F. Kozel Cirkulane,
MoPz Komunala Ptuj in
MoPZ PGD Hajdoše. Izkušen
zborovodja je z vsemi štirimi
zbori postavil intonančno za-
nesljive in zvokovno ubrane ter
umirjene interpretacije skladb
iz zakladnice slov. romantične
literature ter znane obdelave
slov. ljudskih. MoPZ DPD
Svoboda Majšperk, zborovodja
Stanko Vedlin, bi z dobro pos-
tavljenim zvokom zbora lahko
pogumneje posegel po manj peti
literaturi. MePZ PD Leskovec,
zborovodja Srečko Zavec.
Maloštevilen zbor je predstavil
kar zahtevno Brucknerjevo
skladbo Christus factus est.
MePZ KD F. Prešeren Videm
pri Ptuju, zborovodja Jože Ba-
rin-Turica, je predstavil Spyro-
vo priredbo Chopinove Etude v
E-duru in redkeje izvajajo Po-
skočnico H. Svetela. MoPZ Ta-
lum Kidričevo, zborovodja La-
dislav Pulko. Zbor je predstavil
noviteto J. Trošta Tisoč let na
besedilo E. Kocbeka in zboro-
vodjevo obdelavo črnske Go
down Moses. ŽePZ DPD Svo-
boda Ptuj, zborovodja Mitja
Gobec, je zapel edino sakralno
skladbo L.M. Škerjanca Ave
Maria in prvič izvedeno Gobče-
vo Tijan tan. MePz sv. Viktori-
na Ptuj, zborovodja Sonja
Winkler. Pomlajen in najštevil-
čnejši zbor na reviji se je pred-
stavil z dobro sestavljenim pro-
gramom. Prepričljivo je izvedel
skladbo Q.Gasparinija Adora-
mus te in nabožno Rojeno je
dete C. Wagnerja. Nastop je
zaključil s Simonitijevo prired-
bo ljudske Dolga nočka. Ko-
morni moški zbor Ptuj, zboro-
vodja Franc Lačen, je izbral tri
slogovno različne, a po značaju
vedre skladbe. Po Lassovi podo-
knici Matona mia cara je zapel
še priredbo romske Čae šukarije
in belokranjsko Došal bo došal
V. Mihelčiča. Zbor odlikuje
svež zborovski zvok. MePz R.
Sever Gorišnica, zborovodka
Slavica Cvitanič. Pohvaliti je
treba dobro sestavljen program:
Gallusov motet, obsežno Mo-
kranjčevo X. rukovet in
Vremšakovo priredbo Pojdam u
rute. Zbor zveni polno in into-
nančno prepoznavno. MePZ sv.
Marko Markovci, zborovodja
Daniel Tement. Zbor je pred-
stavil v nekoliko nenavadnem
zaporedju Viloto A. Kumra,
zahtevno, a kvalitetno izvedbo
Gerbičevo Po zimi! ter nabožno
Schwabovo K pokoju se že dan
nagiba. Pretežno mlad zbor je
glasovno lepo uravnotežen,
odlična solistka pa zboru odpira
nove možnosti izvedbe tovrstne
literature.
V zapisu sem nekaterim zbo-
rom odmeril več prostora ravno
zaradi tehtnih ali redkeje izvaja-
nih skladb, ker sodim, da so ti
zbori pripomogli k vsebinske-
mu premiku letošnje pevske re-
vije. Zato naj še za enkrat našte-
jem skladatelje, katerih kvalitet-
ne skladbe so zbori predstavili
na reviji: Gallus, Gasparini,
Mokranjac, Gerbič, L.M. Šker-
janc, C. Wagner in J.Trošt.
Po desetletnem spremljanju
revij na Ptuju lahko zapišem, da
se je poustvarjalni vrh zborov-
ske piramide letos (končno)
razširil na štiri do pet zborov,
kar je pozornosti vreden premik
navzgor, je pa v popolnem na-
sprotju z materialnimi pogoji, v
katerih zbori in zborovodje de-
lujejo. Za primerjavo naj nave-
dem, da je nagrajevanje zboro-
vodij v nekaterih drugih
občinah (Celje, Koper, Maribor,
Ormož) dvakrat višje, kot jih
namenja ptujska občina vodjem
svojih ljubiteljskih skupin. To
pa seveda lahko tudi pomeni, da
bodo v bodoče ptujski občinski
možje sklepali napačno, češ ho-
norarje vodjem skupin še
znižajmo, saj bodo njihgvi dose-
žki tako še boljši. Občina Ptuj se
je z zgodbo o svojem lastnem
otroku (pihalnem orkestru) do-
kaj jasno opredelila do ljubitelj-
ske kulture v svoji občini!
MIG
VITOMARCI / PREMIERA BURKE STROGO ZAUPNO
Vohunski pripetljaji po vitomarško
Vitomarški gledališčniki so konec prejšnjega tedna na
domačih odrskih deskah premierno uprizorili burko italijan-
skega dramatika Marca Camolettija Strogo zaupno ter se
tako vnovič izkazali kot izvrstni komedijanti.
Letos se je z režijo prvič spo-
padel Milan Černel, tudi sam
igralec. Pri režiji mu je pomaga-
la Valerija Ilešič, režiserka
otroške gladališke predstave
Mojca Pokrajculja. Vitomarška
gledališka skupina je letos pom-
lajena, tako da ji je burka Strogo
zaupno, kjer ne manjka takšnih
in drugačnih "akcij" vohunov,
kar pisana na kožo.
Zgodba Strogo zaupno, raz-
deljena v tri dejanja, se vrti oko-
li pudrnice, v kateri se skriva
oprema za orožje. Zanjo se pote-
gujejo ruski in ameriški agenti,
vsi zbrani v istem hotelu in celo
sosednjih sobah. Pudrnico naj
bi prinesla v hotel francoska
agentka, vendar pa ta, da je za-
deva še bolj komična, zamudi.
Njeno sobo zasede francoska
pevka in vsi so prepričani, da je
prav ona skrivnostna oseba xyz
... Tako se zgodba prične zaple-
tati.
Ruski agentki, skriti za kostu-
me divjih nun, ki pevke ne iz-
pustita izpred oči, sta odigrali
Jana Ilešič in Andreja Čuček.
Že videne komične situacije z
nunami, ki dvigajo krila in po-
segajo po cigaretah ter alkoholu,
so med občinstvo vnesle veliko
smeha, še bolj pa sta Vito-
marčane razvnela Milan Černel
in Milan Žvarc v vlogah ame-
riških agentov, oblečenih v žen-
ske. Vloga receptorke se je
izvrstno podala Mariji Kocu-
van (gledalci smo pogrešali le
njenega portirja Simona, s kate-
rim naj bi se preračunljivka tudi
v prostem času kratkočasila),
dogajanje na vitomarškem odru
pa je temperamentno vlogo po-
pestrila še agentka, sicer v vlogi
priložnostne sobarice, Irena
Toš. Svoj pravi obraz francoske
vohunke z dragoceno pudrnico
je v prvih dveh dejanjih dobro
zakrivala Nataša Kocuvan in
prepričljivo odigrala malce na-
duto pevko, medtem ko bo mo-
rala mlada Petra Kocuvan, igra
pevkino managerko, v pri-
hodnje odvreči nepotrebno tre-
mo. Vsekakor pa je najmlajša
Kocuvanova pred domačim
občinstvom pokazala svoj igral-
ski talent.
Čeprav Strogo zaupno ponuja
lahkotne, že večkrat videne
komične pripetljaje vohunov, si
je vohunsko zgodbo na vito-
marški način vseeno dobro ogle-
dati, tudi zato ker so mladi vito-
marški igralci z njo vnovič do-
kazali, da amatersko gledališče
pri Sv. Andražu še zlepa ne bo
zamrlo. Še več, da jih bo na odru
čedalje več, ki vedo, da ljudi v
teater še vedno najbolj pritegne-
jo komedije. Vitomarčani so
svoj Strogo zaupno na domačem
odru ponovili še to soboto, vse
do maja pa bodo z burko gosto-
vali tudi po drugih amaterskih
gledališčih.
ak
Vitomarški gledališčniki, znani kot izvrstni komedijanti
6
Četrtek, 2. marec 2000 - TEDNIK
OrOO.HTAM
TINJE / DESETLETNICA FOLKLORNE SKUPINE
Ohranimo staro izroiilo za mlajše rodove
Ko govorimo o Tinju, mislimo na majhno strnjeno vas, ki leži
na južnem pobočju Pohorja na višini 667 metrov, s cerkvijo in
staro šolo, kjer so številni rodovi Pohorcev več kot sto let na-
birali učenost; v novejšem času pa na lično novo stavbo šole z
novimi rodovi šolarjev, ki se pripravljajo za vstop v svet odras-
lih. V kraju sta še dve gostilni, trgovina, skozi vas pa pelje ces-
ta dalje proti vrhu Pohorja, k Trem Kraljem in še naprej. Po-
dobo vasi zaokrožuje še večnamenska stavba, namenjena vsem
- šolarjem in krajanom, društvom ter krajevni skupnosti, h
kateri sodi še okoli deset večjih in manjših zaselkov, raztrese-
nih vse do vrha Pohorja.
Na videz majhen kraj, kjer pa
ima ljubiteljska kultura že dolgo
tradicijo. Letos praznujejo vsi
bolj ali manj okrogle obletnice:
trideset let prepevajo ljudske
pevke, dvajset let moški pevski
zbor, pet let nonet, deset let pa
plešejo člani folklorne skupine.
Vsi ti delujejo pod okriljem
KUD Otona Zupančiča. Če bi še
bolj brskali v preteklost teh kra-
jev, se nam odkrijejo pravljične
podobe iz pohorskih bajk
domačina prof. Jožeta
Tomažiča, pa tudi raznih gra-
dišč je na tem območju nekaj;
najznamenitejše je Ančnikovo v
Jurišni vasi.
Zelja po folklorni skupini, ki
naj na tem delu Pohorja ohranja
stare ljudske pesmi, plese, šege
ter navade, je v ljudeh tlela dalj
časa. Ob pomoči Staneta Gra-
dišnika, tedanjega tajnika ZKO
Slovenska Bistrica, ter Branka
Fuksa, poznavalca ljudskih ple-
sov in običajev z območja Po-
horja, so pripravili prvo
srečanje plesalcev. Tako se je
oktobra 1989. leta zbralo okoli
dvajset plesnih parov in začeli
so vaditi v stari tinjski šoli.
Kmalu po nastanku skupine so
se pričeli pogovarjati o
oblačilih. Šli so na teren, pris-
luhnili starejšim ljudem in ti so
jim svetovali, kako naj se
oblečejo in iz kakšnega materia-
la naj bodo obleke. Preiskali so
marsikatero podstrešje ter tam
našli stare, že pozabljene lanene
rjuhe in bale domačega platna,
iz katerih so si naredili prve de-
lovne noše.
Prvi javni nastop skupine je
bil poleti 1990. leta ob odprtju
asfaltne ceste Tinje - Trije Kral-
ji. Že leto dni kasneje so se pred-
stavili na občinski reviji folklor-
nih skupin na Črešnjevcu. Tudi
njihova skupina kot mnoge po-
dobne je doživljala vzpone in
padce. Tako so nekateri plesalci
skupino zapustili, drugi pa so se
vanjo vključili in sedanja skupi-
na šestih parov pleše skupaj od
1995. leta. Težko bi rekli, koliko
je bilo vseh nastopov v minulih
letih, brez dvoma pa so med nji-
mi tudi takšni, ki jih bodo še
dolgo pomnili. Tako so se v mi-
nulih desetih letih kar dvakrat
udeležili regijske revije folklor-
nih skupin, v lepem spominu
jim bo ostal večer, ki so ga
preživeli z ekipo RTV Ljublja-
na, ko so v mrazu in snegu pred
svečnico snemali "svečensko pe-
sem" in vse, kar je povezano s
tem praznikom. Kar je pri vsem
najlepše, na tinjski šoli že imajo
folklorni podmladek.
Program folklorne skupine
obsega plese domačega okolja
ter šege in navade "od mrzle
zime do jeseni", radi pa
pokažejo tudi veliko šaljivih
iger, s katerimi so si svojčas ne
samo na Pohorju, temveč pov-
sod na podeželju ob raznih pri-
ložnostih stari in mladi krajšali
zimske večere.
Pred tremi leti so pričeli raz-
mišljati o novih oblekah. Za
pomoč so zaprosili etnologinjo
dr. Marijo Makarovič ter Bran-
ka Fuksa. Na terenu so pričeli
raziskovati noše iz prve polovi-
ce 20. stoletja. V počastitev
letošnjega kulturnega praznika
in desetletnice delovanja skupi-
ne so jih predstavili širšemu
občinstvu.
Ker je deset let le zaokroženo
obdobje, so štirinajstim članom
skupine za pet let delovanja po-
delili bronasto Maroltovo
značko in devetim srebrne za
deset let delovanja.
Ni odveč omeniti, da je bila ob
desetletnici delovanja folklorne
skupine večnamenska dvorana
na Tinju polna do zadnjega
kotička. Ob domačinih so se
prireditve poleg Branka Fuksa,
znanega mojstra folklore iz
Poljčan, udeležili še strokovni
delavci s tega področja: prof.
Mirko Ramovš, Meta Benčina
in Nežka Lubej. Jubilej folklor-
ne skupine so s pesmijo počasti-
li tudi pevci moškega pevskega
zbora Tinje, s plesi pa so kot
gostje nastopili člani folklorne
skupine PD Anice Černejeve iz
Makol. Mirno pa lahko trdimo,
da brez prizadevne Slavice Gra-
cej, učiteljice na tinjski šoli,
skupina še zdaleč ne bi dosegala
takšnih uspehov kot jih.
Vida Topolovec
Člani folklorne skupine
KUD Otona Župančiča
Tinje ob 10-letnici: Irena
in Robi Ahej, Anica in
Alojz Capi, Miran in Slavi-
ca Gracej, Branko in An-
dreja Gracej, Milena in
Ivan Gracej ter Stanka in
Jernej Sega. Na harmoniko
jih spremljata Mitja
Brdnik ter Marjan Pišotek,
na klarinet pa Franc
Blažič.
Ob desetletnici delovanja so se člani FS s Tinja pokazali občinstvu v novih, prazničnih
pohorskih nošah, ki izvirajo iz začetka dvajsetega stoletja.	Foto: VT
PTUJ / POUK TUJEGA JEZIKA NEKOLIKO DRUGAČE
Po angleško z Angležem
Matt Singer je profesor angleščine na ptujski gimnaziji. Pri-
haja iz Liverpoola in bo tukaj ostal vse do poletnih počitnic.
Od kod in kam, zakaj Slovenija, zakaj Ptuj, kakšni so Angleži,
kakšni smo Slovenci... Ta in še mnoga druga vprašanja so me
pripeljala do njega.
•	Kakšen se vam zdi Ptuj v
primerjavi z Liverpoolom?
-	Ptuj je proti Liverpoolu zelo
majhno in mirno mesto, saj so
tam tri univerze in veliko štu-
dentov. Liverpool je zelo
živahno mesto, tega pa se za
Ptuj ne bi moglo reči.
•	Kako ste sploh prišli sem?
Kdo vas je poslal?
-	Delal sem pri nacionalnem
časopisu English Council, kjer
sem zagledal oglas, da se išče
učitelj angleščine v Sloveniji,
Romuniji, Rusiji in na Madžar-
skem. Moral sem poslati svoj
življenjepis in povedati prvo in
drugo izbiro - to sta bili Slove-
nija in Madžarska, nato so me
tri dni intervjuvali v Londonu.
Ker sem se jim zdel zanimiv in
dovolj dober za to službo, so me
sprejeli. Na začetku sem vedel le
to, da bom poučeval nekje v Slo-
veniji, kasneje pa so mi poveda-
li, da bo to ptujska gimnazija.
•	Ste že kdaj prej slišali za
Slovenijo?
-	Pravzaprav sem, ker sem štu-
diral, lahko bi se temu reklo, ev-
ropsko kulturo na različnih uni-
verzah po Evropi. Večina ljudi
pa še dandanes Slovenijo za-
menjuje s Slovaško.
•	Kje vse ste že bili?
-	Naštevanje bi lahko vzelo cel
dan. Lahko bi rekel, da že pov-
sod: v Nemčiji, na Nizozem-
skem, v Indiji, Novi Zelandiji,
Avstraliji...
•	In kje vam je bilo najbolj
všeč?
-	Vsak kraj ima svoje poseb-
nosti, ponuja nekaj drugačnega.
Mislim pa, da mi je najbolj všeč
Avstralija, tam imam tudi voz-
niško dovoljenje, ker je tako
sproščena, vreme pa je vedno to-
plo in stabilno za razliko od
angleškega.
•	Katere tuje jezike govori-
te?
-V vsakem kraju, kjer sem
preživel več kot dva tedna, sem
se naučil nekaj tistega jezika.
•	Kaj imate najraje na Ptu-
ju?
-	Najbolj všeč so mi ljudje, ker
so prijazni, radi se pogovarjajo,
so zelo prijateljski in mi radi po-
magajo.
•	Kako preživljate prosti
čas?
-	Malo se sprehajam naokrog,
hodim v hribe, se vozim s kole-
som, igram mali nogomet. Pred
kratkim pa sem se tudi prvič
smučal. Tu pa tam tudi potujem
v Ljubljano in Piran.
•	Ali se hodite ob petkih in
sobotah zvečer kam zabavat?
-No ja... Tu na Ptuju je zabava
zelo omejena. Hodim večinoma
tja, kamor hodijo dijaki.
•	Se vam zdi slovenski jezik
težji od angleškega?
-	Da. Najtežavnejši so glasovi
č, ž, š. Je pa slovenščina, zdaj ko
jo malo bolje razumem, zelo lep
jezik.
•	Kakšna se vam zdi sloven-
ska hrana v primerjavi z ang-
leško?
-	Težko bi lahko kaj rekel, ker
še nisem jedel dosti tradicional-
ne hrane. Večinoma si kuham
sam. Največkrat je to kar pasta.
Najraje pa imam indijsko hra-
no, ker je malo začinjena.
•	S katerim prevoznim
sredstvom najraje potujete?
-	Z vlakom. Na njem lahko
dosti vidiš, spoznaš zanimive
ljudi.
•	Kako bi lahko primerjali
angleški in slovenski humor?
-	Angleški humor je do neke
mere ironičen. Treba ga je razu-
meti.
•	Katero knjigo vzamete
najraje v roke?
-	Najraje berem kakšne filo-
zofske knjige in pa resnične
življenjske zgodbe.
•	Kaj pa glasba?
-	Ko sem bil mlajši, bi takoj
odgovoril, da je punk najboljša
glasba. Sedaj je to malo drugače.
Še vedno rad prisluhnem kakšni
ne preveč divji punk skupini.
Drugače pa poslušam vse zvrsti
glasbe.
•	Kateri film ste si naj-
večkrat ogledali in se ga še nis-
te naveličali?
-	To sta Trainspotting in pa
Pulp Fiction.
•	Kaj bi sporočili mladim?
-	Življenje je težko, še posebno
pa je težko biti mlad. Zato je po-
trebno biti ciničen, ampak ved-
no moraš imeti vsaj kanček
smisla za humor. Ne jemati živl-
jenja preresno.
•	Ali se še mislite kdaj vrniti
v Slovenijo?
-	Najverjetneje si bom kot tu-
rist prišel še kdaj ogledat Ptuj in
tudi katero drugo slovensko
mesto.
Ozren Blanuša
Matt Singer, profesor
angleščine na ptujski
gimnaziji
PTUJ / MLADI GLASBENIKI NASTOPILI V KARNEVALSKEM
ŠOTORU
Brez zamere
Pet let igrajo in ustvarjajo skupaj, zapisali so se pop-rock
glasbi in si nadeli zanimivo in prijetno ime Brez zamere. Prav
gotovo jim zato, ker so mladi in imajo radi glasbo, ne bo nihče
zameril, v glasbene vode pa jih je pripeljala ljubezen do glas-
benega ustvarjanja in želja zabavati ljudi. Po petih letih že
imajo svojo promocijsko zgoščenko, do poletja pa bo zunaj
njihov prvi, težko pričakovani glasbeni projekt z zanimivim
naslovom Po začetku.
Začeli so bolj za šalo kot zares,
igrali so in si tako krajšali prosti
čas, potem so tako rekoč iz nič
začeli resno ustvarjati. Vzornike
so iskali v skupinah U2 in Sim-
ple Minds, v svoj repertoar so
"vzeli" nekatere bolj znane sve-
tovne uspešnice in tem kasneje
dodali še nekaj svojih skladb.
Rado Stropnik, ki je pri skupini
že od začetka, je povedal, da so
vsi člani skupine samouki, ra-
zen enega, ki je študent glasbe
na mariborski pedagoški fakul-
teti, ostali pa so prav tako štu-
dentje, vendar različnih smeri.
Združili so začetne glasbene
izkušnje, potem pa skoraj pet let
trdo in pridno delali. Mladi
Ptujčani se danes že lahko po-
hvalijo z nekaj svojimi skladba-
mi; vse so sicer posnete v ang-
leškem jeziku, promocijski CD
pa jim je kot odskočna deska za
bodočnost, pravi Rado. Te
skladbe počasi že izboljšujejo v
studiu in pripravljajo slovenske
tekste, tem bodo dodali še nekaj
novih in do poletja bo prvi, pra-
vi glasbeni projekt skupine Brez
zamere že zunaj. Pri snemanju
jim kot producent pomaga Mit-
ja Krapša iz studia Ena na Ptu-
ju, ki je skupaj s članom benda
Petrom Zorcem v vlogi produ-
centa. Za sabo že imajo nekaj
nastopov po klubih, na priredit-
vah, kot sta Veter v laseh in
Zvok šok, nazadnje pa še igranje
na slovesnosti ob izbiri Špotni-
ka leta na Ptuju, doslej največji
izziv pa je nastop v karneval-
skem šotoru v Ptuju v ponedel-
jek, 28. februarja, ko so nastopili
v družbi popularnega Gibonni-
ja. Upajo, da jim bodo poslej
vrata odprta še marsikje drugje.
In kdo so pravzaprav Brez za-
mere?
Peter Zoreč se predstavlja v
vlogi vokalista in kitarista,
Rado Stropnik je bobnar, Miha
Zelenik ima v rokah bas kitaro,
Marko Korošec, novi član ben-
da, pa igra ritem kitaro in je,
tako pravijo fantje, glasbeni vse-
ved. Vadijo in kujejo načrte v
prostorih Narodnega doma, saj
so jim šli pri območni izpostavi
sklada za ljubiteljske kulturne
dejavnosti zelo na roko, še pose-
bej pa Nevenka Gerl, ki jim je
znala prisluhniti. Sicer pa so si
ciljno poslušalstvo mladi ptuj-
ski bendovci poiskali pri mla-
dih - svojih vrstnikih v Ptuju in
okolici.
T. Mohorko
Ptujski skupini Brez zamere smo 28. februarja lahko prisluhnili
tudi v karnevalskem šotoru.	Foto: Langerholc
TEDNIK - Četrtek, 2. marec 2000
..........7
OD TOD IN TAM
PTUJ / PODODBOR ZDRUŽENJA SENIORJEV MANAGERJEV
Upokojeni direktorji
za razvoj Ptuja in okolice
V Mestni hiši v Ptuju je bil 25. februarja ustanovni sestanek
pododbora združenja seniorjev za območje Ptuja in okolice,
povezal bo upokojene direktorje oziroma managerje s Ptuj-
skega, ki naj bi se preko Bistre vključili v oblikovanje neka-
terih regijskih in drugih razvojnih programov. S svojo mo-
drostjo in izkušnjami lahko upokojeni direktorji tudi v tret-
jem življenjskem obdobju veliko naredijo za razvoj Ptuja in
okolice.
Kot je povedal direktor Bistre
dr. Štefan Celan, v okviru katere
naj bi se pododbor kluba senior-
jev managerjev vključeval v raz-
vojne projekte, bodo njihove
izkušnje, dragoceno znanje in mo-
drost predvsem pomembne pri
uresničevanju zakona o tehno-
loškem tolarju, pri uresničevanju
indirektnih spodbud gospodarst-
vu, ki jih bo to lahko deležno tudi
v okviru civilnih pobudah, ter pri
oblikovanju strokovne ekipe, ki se
bo usposobila za uvajanje sistema
kakovosti in v zadnjem času še
sistema odličnosti, da se bo gospo-
darstvo s Ptujskega v največji
možni meri vključilo v ta sistem.
Upokojeni direktorji lahko veliko
naredijo tudi kot mentorji in re-
cenzenti v okviru projekta uvajan-
ja mladih v znanost in na po-
dročju regijskega povezovanja
oziroma uresničevanja zakona o
skladnejšem regionalnem razvoju,
kjer se trenutno Ptuju z okolico
oziroma Spodnjemu Podravju
zelo slabo piše, glede na to da je
zakon uveljavil statistično regijo
do uveljavitve pokrajin. Ptuj po
tej razdelitvi sodi pod mariborsko
regijo, ki pa z razvojnimi pri-
ložnostmi Ptuja na področju na-
ravne in kulturne dediščine v po-
vezavi storitveno-gospodarskim
sektorjem nima nič skupnega. Pri
uveljavljanju regionalizma od
spodaj navzgor lahko upokojeni
direktorji kot lobisti naredijo zelo
veliko, upoštevaje, da uspešnega
regionalnega razvoja ni brez mest-
nih središč. Po trenutno veljav-
nem zakonu o skladnejšem regio-
nalnem razvoju pa obstajajo tudi
statistične regije brez mestnih sre-
dišč in s 70 tisoč prebivalci, Ptuj
pa vse to ima, a ni samostojna sta-
tistična regija, vključen je v regijo
z 240 tisoč prebivalci. Znanstve-
noraziskovalno središče Bistra pa
je že našlo mesto v registru
bodočih regionalnih razvojnih
agencij.
Ustanovitev	pododbora
združenja upokojenih direktorjev
s Ptujskega pozdravljajo tudi v
Območni gospodarski zbornici
Maribor, ki mu bo tudi nudila
streho. Kot je povedal njen pred-
stavnik Vinko Lapuh, so
združenja seniorjev managerjev
pomembna tudi zaradi samega
združenja njenih članov. Inicia-
tivni odbor za ustanovitev kluba
bivših direktorjev bo vodil mag.
Janez Pičerko.
MG
LENART / NEGOVANJE ZGODOVINSKEGA SPOMINA
Stekli postopki za preime-
novanje Sokolskega doma
V Lenartu v Slovenskih goricah se skrbno pripravljajo na
poimenovanje Sokolskega doma po olimpioniku Leonu
Štuklju. Pobudo o tem so soglasno podprli na zadnji seji le-
narškega občinskega sveta, ko so se tudi strinjali z namero,
da bi v trajen spomin Sokolskemu društvu in njegovemu sta-
rosti dr. Milanu Gorišku odkrili spominsko ploščo.
S tem se bo občina Lenart dos-
tojno oddolžila zgodovinskemu
spominu na številne narodno za-
vedne in napredne ljudi, ki so po-
membno sooblikovali lenarško
polpreteklo zgodovino. V zadnjih
letih so nasploh veliko postorili za
ohranjanje kulturne in zgodovin-
ske identitete središča Slovenskih
goric in sosednjih krajev in zlasti
z Maistrovimi prireditvami pris-
pevali svoj delež k vsesplošnim
naporom za krepitev domovinske
zavesti. Prav v okviru Maistrovih
prireditev se je načrtno predstavl-
janje zaslužnih lenarških mož in
organizacij tudi začelo in nato do-
bilo z udeležbo priznanih stro-
kovnjakov širino, ki se je nihče ne
sramuje.
V teh dneh so v lenarški občin-
ski upravi imeli razgovore o pos-
topkih, ki jih bo treba opraviti v
zvezi s poimenovanjem Sokolske-
ga doma po Leonu Stuklju. Vzpo-
redno s tem bodo potekale pripra-
ve na odkritje spominske plošče
dr. Milanu Gorišku in Sokolske-
mu društvu. Predvidevajo, da
bodo vsi postopki končani do
konca tega leta, obe dejanji pa naj
bi svečano opravili za slovenski
kulturni praznik, februarja pri-
hodnje leto. Ne naključno, saj je
Sokolsko društvo razvijalo tudi
razvejano kulturno-prosvetno
dejavnost, imelo je knjižnico, pri-
rejalo literarne večere in še bi
lahko naštevali. V njem je leta
1927 nekaj časa sodeloval tudi
olimpionik Leon Stukelj, ki je bil
sodnik pri lenarškem okrajnem
sodišču. Duša Sokolskega društva
pa je bil dr. Milan Gorišek.
Označujejo ga tudi kot gonilno
silo vsega naprednega narodnega
gibanja v Lenartu in okoliških
krajih. Rodil se je leta 1878 v Cel-
ju kot sin zdravnika. Svojo mla-
dost je preživel v Rušah, kamor se
je bil njegov oče preselil. Pravo je
študiral na vseučilišču v Pragi.
Tja so zmeraj pogosteje zahajali
napredni slovenski študentje na
svoje študije in tu je Gorišek leta
1902 doktoriral. Iz Prage je prine-
sel naprednejše poglede na narod-
nostno vprašanje, zavzemal se je
za dosledno radikalno smer. So-
dobniki hvalijo njegovo odkritost,
ljubeznivost in šaljivost, ljudstvo
pa mu je zamerilo, da je izsiljeval
terjatve, tudi za rubež se je pogos-
to prenaglo odločil .Za ženo si je
vzel hčerko slovenskega deželne-
ga poslanca Franja Robiča. Tudi
njegova žena je bila narodno za-
vedna in napredna.
V Lenart je prišel dr. Milan
Gorišek leta 1904 za koncipienta k
zavednemu slovenskemu odvetni-
ku Janku Leščniku. Že leta 1910
se je osamosvojil in odprl svojo
odvetniško pisarno. V njej so bili
vsi sodelavci aktivni pri narod-
nem gibanju. Se zlasti velja to za
solicitatorja in zvestega Goriško-
vega sodelavca, na katerega Len-
art celo preveč pozablja, Davorina
Poliča. Priložnosti, da se od-
dolžijo tudi njemu, bo zagotovo še
dovolj.
Marjan Toš
DESTRNIK / OŽIVLJANJE STARIH OBIČAJEV
Bal napolnil kulturni dom
Kulturno in turistično društvo v občini Destrnik sta minuli
petek v kulturnem domu priredila prvi destrniški bal. Na
odru je bilo dovolj prostora za prikaz nekaterih veselih starih
kmečkih običajev, težko pa bi podobno trdili za dvorano, ki
so jo Destrničani tokrat zapolnili do zadnjega kotička.
Veseljačenje na kmetih po
opravljenem ličkanju in "cujzan-
ju" perja je bilo še do nedavnega
tudi po destrniških vaseh pril-
jubljena oblika druženja, a je se-
da/ že skoraj v celoti zamrlo. Da
pa priljubljeni bali, kot takšnim
zabavam pravijo Destrničani,
vseeno ne bi prehitro prešli v poz-
abo, so se letos odločili prirediti
prvi bal na odru destrniškega kul-
turnega doma. Starejši se bodo za-
gotovo spomnili, kako zabavno je
bilo včasih na vasi ob jesenskih in
zimskih večerih. Ob pesmi, kar-
tah in plesu je bilo na pretek hra-
ne in pijače in tako je bilo na mi-
nuli konec tedna na Destrniku.
Za prijetnejše vzdušje v dvorani
so poskrbeli humorist Lojze Mat-
jašič in Marija Lozinšek v vlogi
gospodarja in gospodinje,
Destrniški oktet, Veseli Ur-
bančani, tamkajšnji folkloristi,
destrniški koranti in orači ter se-
veda neutrudni člani kulturnega
in turističnega društva in ob kon-
cu še Stajer band.
Organizatorka 1. destrniškega
bala Jelka Pšajd pravi, da bo ba-
lov še več. Zanj so se, kot dodaja,
odločili preprosto zato, ker želijo
stare običaje na vasi ohranjati tudi
naprej. Odziv je bil večji od
pričakovanj, mogoče tudi, ker
niso pobirali vstopnine, pač pa le
prostovoljne prispevke za nova
oblačila folkloristov.
Nič manj zabavno kot na odru
in v dvorani je bilo v petek tudi v
zakulisju vsega dogajanja, kjer so
se pripravljali nastopajoči. Prese-
netljivo veliko mladih je bilo med
njimi in podobno je bilo v dvora-
ni, kjer smo srečali tudi
destrniškega župana Franca
Pukšiča in tamkajšnje svetnike.
Destrničani so svojim petkovim
balom nedvomno dokazali, da se
uvrščajo med turistične občine, v
katerih ljudem ni težko poprijeti
za delo, pa čeprav je treba na oder
postaviti že pozabljene običaje.
AK
Organizatorka destrniškega bala Jelka Pšajd z orači
LENART / 20-LETNICA DRUŠTVA INVALIDOV
Skrb za sočloveka v stiski
Lenarško društvo invalidov, ki združuje 407 članov iz občin
Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana v Slovenskih gori-
cah, praznuje letos 20-letnico uspešnega delovanja. Ob tej
priložnosti je izšla skrbno pripravljena publikacija z naslov-
om Teh naših 20 let, ki jo je uredil Tone Štefanec.
V njej je pregledno opisana bo-
gata zgodovina društva, predstavl-
jeni so številni člani in njihove
življenjske zgodbe. Publikacija je
obogatena s preglednicami o gi-
banju članstva in z dokumentar-
nim fotografskim gradivom ter je
bogat prispevek v zakladnico lo-
kalne zgodovine osrednjih Slo-
venskih goric. Izdajo so izdatno
podprli številni sponzorji in po-
krovitelji, med njimi Zavod Hras-
tovec-Trate in tudi vse štiri
občine, ki so nastale iz nekdanje
lenarške.
Društvo invalidov je bilo v Len-
artu ustanovljeno 14. marca 1981.
Predsednica iniciativnega odbora
je bila Milica Vidovič, ki je bila
nato izvoljena za blagajničarko in
to funkcijo opravlja še danes. Na
ustanovnem občnem zboru je bil
izvoljen za predsednika dr. Jožef
Kramberger, znani lenarški
zdravnik, ki pa je žal zaradi bolez-
ni leta 1982 umrl. Za tajnico
društva je bila izvoljena Anica
Pečovnik, sicer medicinska sestra
v lenarškem Zdravstvenem domu
in odlična poznavalka zgodovine
zdravstva na širšem lenarškem
področju po letu 1945. V publika-
ciji je podrobneje opisala dogajan-
ja in razgibano zgodovino
zdravstva na območju Lenarta v
letih po drugi svetovni vojni.
Njen prispevek ima veliko doku-
mentarno in zgodovinsko vred-
nost, saj je tako rekoč prvi in edini
doslej, ki celovito obravnava po-
dročje zdravstva. Njeno pisanje je
neprecenljive vrednosti za
proučevalce in raziskovalce le-
narške polpretekle zgodovine.
Hvalevredno delo Anice Pečov-
nik je že naletelo na ugoden od-
mev in je dalo veliko težo jubilej-
ni publikaciji ob 20-letnici
društva invalidov. Po smrti prve-
ga predsednika društva dr. Jožefa
Krambergerja je prevzela naloge
predsednice Jelka Firbas, ki to
funkcijo vestno in požrtvovalno
opravlja še danes. Podpredsednik
društva je Vinko Lukavečki, taj-
nica Anica Kajzersperger, blagaj-
ničarka Milica Vidovič, članice
izvršnega odbora pa so še Anica
Maras, Marija Kramberger in
Irena Zorjan. Društvo je deležno
precejšnje podpore in pomoči
vseh štirih občin in zato ni nakl-
jučje, da so priložnostne pozdrav-
ne zapise županov Benedikta Mi-
lana Gumzarja, Cerkven j aka
Jožeta Kranerja, Lenarta Ivana
Vogrina in Svete Ane Bogomirja
Ruhitla objavili v uvodnem delu
publikacije Teh naših 20 let.
Za grafično podobo, oblikovanje
in tisk knjižice je poskrbelo pod-
jetje Strakl od Svete Trojice, v
uredniškem odboru pa so bili po-
leg urednika Toneta Stefaneca še
Jelka Firbas, Vinko Lukavečki
in Anica Maras. Besedila je jezi-
kovno pregledala Marija Šauperl,
publikacija pa je izšla v visoki na-
kladi 500 izvodov. Javnosti jo
bodo podrobneje predstavili na
osrednji slovesnosti ob 20-letnici
Društva invalidov 11. marca v le-
narškem domu kulture.
Marjan Toš
OD TOD IN TAM
PTUJ O Kurentom pustna
zabava Kluba ptujskih
študentov
V soboto, 4. marca, ob 20. uri bo v dvo-
rani Vital v Kidričevem velika pustna
zabava KPS. DJ Stanč, nagrade za sku-
pinske maske, kurenti, pustne norčije
itd. so samo nekateri utrinki tega velike-
ga dogodka. Cena vstopnice za člane
KPS znaša 700 SIT (kupite jo izključno
na placu KPŠ), za nečlane 1000 SIT
(Grom, Big Bang). V ceno je že všteta
pustna večerja": krof in kisla ali zelen-
javna juha. Na mesto dogajanja se lahko
s Ptuja pripeljete z brezplačnim avtobu-
som.
LENART O
V soboto pustni sprevod
Na pustovanje se pripravljajo tudi v
Lenartu, kjer bo osrednja letošnja pust-
na prireditev to soboto, 4. marca. Orga-
nizatorji: Turistično društvo Rupert,
Zveza kulturnih organizacij Lenart in
Območna izpostava Sklada Republike
Slovenije za ljubiteljske kulturne dejav-
nosti Lenart prirejajo letos že 9. pusto-
vanje s sprevodom. Ta bo na pot krenil
ob 10.30 izpred Centra za socialno delo v
Lenartu, pot pa zaključil na ploščadi
pred gasilskim domom, kjer bo tudi po-
delitev nagrad najboljšim skupinam in
posameznikom. Za še prijetnejše pusto-
vanje bodo poskrbeli ansambel Štajerski
odmev in članice aktiva kmečkih žena iz
Lenarta.
ak
TRNOVSKA VAS O Svetniki
ponovno o proraiunu
Svetniki občine Trnovska vas bodo o
letošnjem proračunu ponovno razpravl-
jali na 10. redni seji v začetku tega mese-
ca, ko naj bi bil proračun v višini dobrih
135 milijonov tolarjev sprejet. Svetniki
so imeli pri prvi razpravi o proračunu
največ pomislekov in pripomb glede
sredstev, namenjenih plačam zaposle-
nih, društvom in kmetijstvu.
ak
BENEDIKT O Posodabljanje
lokalnih eest in javnih poti
Predvidena modernizacija lokalnih
cest in javnih poti v občini Benedikt naj
bi po prvotnih ocenah stala okoli 30 mi-
lijonov tolarjev. Občina bo večji del
sredstev - kar 70 odstotkov, to je 21 mili-
jonov tolarjev - skušala pridobiti iz
državnega razvojnega programa
CRPOV. V občini Benedikt nameravajo
letos posodobiti 3300 metrov cest: lokal-
no cesto Benedikt - Trstenik - Spodnja
Sčavnica, lokalno cesto Zgornji Porčič -
Ženjak - Benediški Vrh -Froleh ter jav-
no pot Ihova -Gomile.
ak
BENEDIKT 0
Obiinski grb izdelal
Ptujian Boštjan Vauda
Komisija za pripravo grba in zastave
občine Benedikt je na osnovi lani objavl-
jenega razpisa izbrala osnutek občinske-
ga grba, ki ga je izdelal Ptujčan Boštjan
Vauda. Vauda je kot avtor najboljšega iz-
delka dobitnik posebne občinske denar-
ne nagrade, komisija pa ga je zadolžila
tudi za oblikovanje zastave. Načrtovani
benediški grb je po Vaudovi zasnovi v
treh barvah: zeleni, rumeni in beli. Os-
rednji motiv predstavlja črka B in krone
treh kraljev, ki simbolično predstavljajo
značilnost občine - cerkev svetih Treh
kraljev. Prevladujoča zelena barva po
Vaudovem mnenju simbolizira zeleno
slovenskogoriško krajino.
ak
GORNJA RADGONA •
S seje obiinskega sveta
Svetniki in svetnice občine Gornja
Radgona so na 11. seji sredi prejšnjega
tedna obravnavali in sprejeli več odlo-
kov. Soglasno so potrdili odlok o zazi-
dalnem načrtu Gornja Radgona - Trate,
odlok o zazidalnem načrtu Gornja Rad-
gona - sejem in odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o ureditvenem nač-
rtu Apače. Sprejeli so tudi odlok o ure-
ditvi cestnega prometa v občini in pra-
vilnik o dodeljevanju sredstev za pospe-
ševanje kmetijstva, potrdili pa tudi pra-
vilnik o subvencioniranju obrestne mere
za pospeševanje in razvoj kmetijstva.
Več časa je svet tokrat namenil razpra-
vi o odloku o ustanovitvi Zavoda za turi-
zem Gornja Radgona in določitvi člana-
rine za lokalno turistično agencijo. Od-
lok o ustanovitvi je bil sprejet, medtem
ko bodo o članarini ponovno razpravljali
na eni prihodnjih sej.
Svetniki in svetnice so imeli tokrat
tudi več zanimivejših pripomb. Gornje-
radgonski občinski svet naj bi tako že
kmalu razpravljal o okoljevarstvenih
problemih in slabih socialnih razmerah
v občini.
ak
LENART O
Predavanje za podjetnike
Danes ob 16. uri bo v hotelu Črni les
predavanje na temo Kako do profita v
podjetju in celovite optimizacije podjet-
niških procesov. Predaval bo prof. dr.
Hans Ferk, podjetniški svetovalec iz
Miinchna, tudi izredni profesor na mari-
borski ekonomsko-poslovni fakulteti.
ak
8
Četrtek, 2. marec 2000 - TEDNIK
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / DOBER ZAČETEK JUBILEJNEGA KURENTOVANJA
Kurentu podobni liki navdušili
V soboto so se v Ptuju pričele uvodne prireditve jubilejnega
40. kurer»>vanja z otvoritvenim ceremonialom in princem
karnevala Gašperjem I. s spremstvom. Udeležila sta se jih tudi
predsednik evropskega združenja karnevalskih mest Ilenry
van der kroon in minister za malo gospodarstvo in turizem
Janko Razgoršek. Ob županu Luciju sta se oba zahvalila dol-
goletnim članom organizacijskega odbora kurentovanja, ki si-
cer niso orali ledine, so pa nadaljevali delo prvih organizator-
jev ptujske pustne prireditve, ki je gotovo ena največjih v Slo-
veniji, poznajo pa jo tudi člani evropskega združenja karne-
valskih mest v več kot 40 državah sveta in 360 mestih. Ptuj pa
si je letos prvič pridobil tudi organizacijo mednarodnega fes-
tivala FECC kurentu podobnih likov Evrope.
Organizacijski odbor letošnje-
ga kuretovanja je s plaketami
nagradil dolgoletne člane orga-
nizacijskega odbora kurento-
vanja, ki še danes sodelujejo v
posameznih projektih: Zvonko
Kneževič, Majdo Goznik, An-
tona Brgleza, Franca Kodriča,
Franca Kolariča, Matevža
Cestnika, Janija Gonza, Simo-
na Pešca, Albina Piska, Franca
Muzka, Viktorja Makovca in
Mihaela Gobca. Ptujski župan
Miroslav Luci je še posebej poh-
valil veliko energijo in entuzia-
zem, ki so jo vlagali v organiza-
cijo prireditve, pri tem pa poka-
zali tudi veliko spretnosti, da so
se prireditve tudi finančno
uspešno iztekle. Minister za tu-
rizem Janko Razgoršek je v ime-
nu vlade Republike Slovenije in
kot pokrovitelj letošnjega 40.
kuretovanja povedal, da mu je v
veliko čast, da se je lahko srečal
z dolgoletnimi člani organiza-
cijskega odbora prireditve, ki
jim gre zahvala, da se je priredi-
tev tudi v najtežjih časih ohrani-
la, saj v preteklosti ni bilo
takšnega razumevanja za ohran-
janje etnografske dediščine, kot
je danes, vsaj v vladi ne. Z lepi-
mi besedami v soboto ni skopa-
ril tudi ne Henry van der
Kroon. Zahvalil se je dolgolet-
nim prirediteljem, povedal, da
je Ptuj zanj najlepše mesto, po
nastopu čez 400 kurentov in
drugih likov na sobotnem
tretjem srečanju pustnih likov
in mask Slovenije pa še dodal,
da je videl že veliko pustnih li-
kov, ampak kurent je zanj naj-
lepši.
V sobotni prvi povorki je so-
delovalo čez 800 pustnih mask
in likov Slovenije. V soboto se je
predsednik evropskega združe-
nja karnevalskih mest srečal z
člani FECC za Slovenijo, ki ga
vodi Branko Brumen.
V nedeljo so v Mestni hiši v
Ptuju najprej odprli veliko med-
narodno filatelistično razstavo,
ki po besedah Aleša Gačnika
kaže, da je kultura mask in mas-
kiranja ena najstarejših kultur-
nih ostalin, ki je najbolj skupna
vsem civilizacijam. Henry van
der Kroon pa je izrazil upanje,
da bo tudi Slovenija v kratkem
izdala priložnostno znamko, na
kateri bo tudi znak FECC. Pri-
čakuje pa tudi, da bo predsednik
države Milan Kučan že v krat-
kem sprejel predsednika FECC
za Slovenijo in ptujskega župa-
na, kot je to prejšnji teden storil
hrvaški predsednik Stipe Mesič,
ko je ob njem sprejel tudi
hrvaškega predsednika FECC.
Mednarodni festival kurentu
podobnih likov Evrope je v Ptuj
v nedeljo privabil buše iz
Madžarske, survare iz Makedo-
nije, krampuse iz Avstrije, surva-
kare iz Bolgarije in skupini
zvončarjev iz Hrvaške. Bil je to
enkratni dogodek, na enem
mestu se je skupaj s kurenti
zbralo okrog petsto kožuharjev
iz različnih krajev. Dober spre-
jem te odločitve narekuje orga-
nizatorjem, da v tej smeri nadal-
jujejo in na drugo srečanje ku-
rentu podobnih likov Evrope
privabijo še druge skupine.
Začetek letošnjega kurento-
vanja je več kot spodbuden, zato
so pričakovanja organizatorjev
velika tudi pred nedeljsko prire-
ditvijo, ki si jo bomo kot os-
rednjo ptujsko karnevalsko pri-
reditev s 1500 do 2000 ude-
leženci lahko ogledali brezp-
lačno. Dodatno vabilo k sodelo-
vanju je tudi bogat nagradni
fond, ki za nedeljsko prireditev
znaša 500 tisoč tolarjev; nagrade
v vrednosti 190 tisoč tolarjev
bodo organizatorji razdelili tudi
na velikem sobotnem pustnem
balu v karnevalski dvorani med
najbolj domiselne skupinske in
posamezne maske. Najboljše
šolske skupine bodo že po tradi-
ciji nagradili z avtobusnimi pre-
vozi, nagrade v vrednosti 150
tisoč tolarjev pa bodo razdelili
med tiste, ki se bodo najbolj
potrudili pri okrasitvi stano-
vanjskih hiš in lokalov. Pustna
povorka se bo v nedeljo pričela
ob 14. uri.
V kakovostnem pogledu
uvodnim prireditvam letošnjega
kurentovanja ni kaj očitati.
Mesto pa je ponovno odpoveda-
lo v spremljajoči ponudbi. Lepo
vreme ni na piano privabilo no-
benega ptujskega gostinca, mar-
sikdo je zato v soboto in nedeljo
hitreje, kot bi sicer, zapustil
mesto dogajanja. Princ karneva-
la in njegovi "ministri" pa imajo
še premalo izkušenj, da bi lahko
odločilno posegli in presekali
dosedanjo prakso. Že ob spreje-
mu časti pa si je princ karnevala
Gašper I. zaželel, da bi v roke
sprejel ključ, ki bi odpiral vrata
velike ptujske prireditvene dvo-
rane, v kateri bi se celo leto ne-
kaj dogajalo.
MG
V soboto in nedeljo je skupaj na ptujskih ulicah in
trgih nastopilo čez 700 kurentov. Predsednik ev-
ropskega združenja karnevalskih mest Henry van
der Kroon je zanje dejal, da so najlepše maske na
svetu.
Iz Hrvaške so prišli "zvončari" ter skupaj z drugimi
kurentu podobnimi liki obogatili nedeljski nastop na
ptujskih ulicah in trgih
"Zvončari" so lahko tudi precej bolj pisani.
Bolgarski kožuharji se imenujejo survakari.	Fotografije: Črtomir Goznik
TEDNIK - Četrtek, 2. marec 2000
		9
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PIŠE: SANDI KELNERIČ / PATAGONIJA 98 (IV.)
Pa gor, pa dol...
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Zjutraj naju je presenetil
sončni vzhod in še bolj kraj, kjer
sva spala, le kakšnih dvajset mi-
nut pod sedlom. V daljavi nas-
proti naju so korakale tri posta-
ve. Sklepal sem: Monika, Kle-
men in Alfredo. Tako je tudi
bilo. Srečali smo se na sedlu
Paso Superior.
Lačna sva začela pripravljati
hrano in nisva natanko vedela,
kaj bi potem, ko pojeva. Monika
in Klemen sta se odločila, da
bosta poskušala splezati smer,
ki sva jo imela midva v načrtu,
in sta kar odrinila naprej. Šele
sedaj sem začutil mogočno ste-
no in njegovo veličanstvo, ki je
dalo vedeti, da ni od muh, in če
se mu hočeš približati, moraš
imeti srce na pravem mestu, pa
tudi nekaj v glavi. Občutek, ki
sem ga takrat imel, se ne da opi-
sati, besede ne bi predstavljale
pravega pomena.
Nadaljevala sva pot po ledeni-
ku. Neprestano sem gledal steno
in opazoval raztrgan ledenik
pred in pod sabo. Tako sva se
približevala steni in žlebu, ki
vodi do drugega sedla Breča de
los Italianos ali po domače Itali-
janskega sedla. Zgodba, ki ni
zgodba, je le resnica: prvi, ki so
stopili na ta sveti kraj, so bili
italijanski alpinisti in za vzpon
so potrebovali dva meseca.
Midva pa to misliva opraviti v
enem popoldnevu!
Stopila sva v prvi rastežaj.
Toplo vreme, razmere, ki niso
najprimernejše za takšno
plezanje, so nama povzročale
kar velike težave, od padanja
ledu do slapov in slapičev ter
kamenčkov. Nekako sva se po
sedmih urah le zrinila skozi ku-
loar, izmučena in čisto pre-
močena prestopila iz vzhodne
strani na zahodno, ki je bila še
vedno obsijana od sonca in top-
la. Rešitev, kajti v dveh urah se
je na toplem kamenju posušila
vsa obleka in oprema. Malo
višje nad nama sta to počela tudi
Monika in Klemen, ki sta imela
podobne težave. In seveda sva
med tem opravljala še eno opra-
vilo, večerjo, kajti sestradana
sva bila kot stepska volka. Bližal
se je večer, čas za počitek.
Sončni zahod je spet hotel, da
izvlečem fotoaparat in naredim
zapis. V upanju, da se prebudiva
v lepem vremenu, zaspiva vsak
na svojem "orlovskem gnezdu".
Jutranja svetloba me prebudi
in Boštjanu kar vržem kamen -
to je namesto zvonjenja budilke,
vsekakor prijetnejše. Malo
pojužinava, in ko sonce osveti
steno, odrineva proti njej. Kle-
men že pleza prvi raztežaj.
Privlečem se pod steno, stena se
prikaže v svoji luči in šele sedaj
vidim in otipam mogočnost hri-
ba. Kmalu sva pripravljena tudi
midva. Grem in Boštjan izreče
besedo: varujem. Počasi, a pre-
vidno začnem plezati čez granit-
no razpoko. Polička, naredim
varovališče in zakričim Boštja-
nu, naj prileze. Za nahrbtnik
sva predvidela, da ga potegneva
za sabo. A nahrbtnik se po nekaj
metrih nekam zatakne. Začnem
preklinjati. Hvala bogu, da
nahrbtnik ni živa stvar, ker v
nasprotnem verjetno ne bi pre-
nesel mojih žaljivk; bil je vse,
samo nahrbtnik ne. Ne preosta-
ne drugega, kot da se spustim in
ga osvobodim. In to tudi nare-
dim. A najin nahrbtnik res rad
dela probleme, in to še s težo.
Boštjan ga mora kar dobro vleči,
da ga potegne na poličko.
Končno se tudi sam že drugič
privlečem in spet nadaljujeva.
Nekoliko lažje, a stena s svojimi
navpičnicami in gladkimi
ploščami izkazuje svoj ponos in
nama jemlje čas, ki je tu najpo-
membnejši dejavnik.
Kljub vztrajno težavam na-
predujeva vse do ključnega dela.
To je razpoka, čez sedemdeset
metrov dolga. Težavno mesto, v
njej je še led in tako težavnost še
večja. Vendar gremo! Tu nasto-
pi še ena težava: manjka nama
še kakšen kos opreme, ki bi jo
bilo tu dobro imeti, a je nimava.
Uporabiva metodo Janezka in
tovariša Tita. To je: "Kar se Ja-
nezek nauči, to Janezek zna plus
'sna i se!'." Rezultat je viden čez
kakšne dve uri, ko za sabo
vlečeva nahrbtnik in opazujeva,
kaj se dogaja z okolico. Ja, poleg
vseh patagonskih zanimivosti
spoznavava še to: ko sonček za
goro gre, se plezati po skali ne
sme. Bolje povedano: rahlo
mokre ploče so postale stekleno
prevlečene z milimetrskim le-
dom in to je pomenilo, da se
morava ustaviti kar na tem mes-
tu, čeprav ni niti malo primer-
no, kaj šele udobno. Nekako se
namestiva kar vsak na svojem
mestu ter čakava jutra in si želi-
va lepo vreme.
Dokaj dolga noč, a na srečo
brez večjega vetra in s tem tudi
ne prehudega mraza. Dočakava
ropotanje, ki prihaja od zgoraj.
Mimo mene pade vrv, nato se
pripelje po vrvi Klemen in
vprašam: "Z vrha?" "Sploh ne,
obtičala sva malo višje na
udobnejši polici, a naprej nisva
mogla zaradi poledenelih skal
kot vidva." "In zakaj dol?"
"Oblaki, pripravlja se nevihta."
Tudi midva se pobereva za
njima. Čez slabo uro sva že bila
v snežnem metežu. Potem malo
nižje je deževalo, a še sreča, da
ne premočno. Vendar prava pot
in sestop sta naju še čakala. Za-
radi otoplitve sva dobesedno
plavala proti baznemu taboru,
saj se nama je vdiralo do pasu.
Sestop na trdo podlago je bil
pravo olajšanje in še dež naju ni
več motil.
Premočena in utrujena prispe-
va do svojega šotorčka in sledila
je udobna in mirna noč - seveda
po požrtiji, ki je prišla še kako
prav.
Če si crknjen, ti spanje pride
prav, a ta dan je bil namenjen
reševanju nekaterih problemov,
ki bi jim lahko rekli: kuhalnik.
Zapleti z različnimi tipi kartuš
so nama dali vetra in tako sva
popoldne odšla v E1 Chalten is-
kat rešitev. Tavala sva po mes-
tecu in iskala drugi tip gorilni-
ka, za katerega se dobijo plinske
kartuše. Uspeh: 00/00 procen-
tov. Ko sva se vračala, sva prem-
levala: brez tople hrane mi žive-
ti ni... A glej, čudo božje, soseda
v bazi, Belgijca, sta imela dva
gorilnika in tako je bila polovica
težav rešena. No, naslednji dan
sem ponovno odskakljal v mes-
tece po kartuše in tako je najina
kuhinja spet dobila popoln re-
nome, to pa seveda pomeni pet
zvezdic (***** A klasa).
Nadaljevanje prihodnjič
S soncem obsijani spomini
Tako udobno in prijetno po enaintridesetih urah
MARIBOR / ODPRTJE RAZSTAVE INFOCUKA
Med nagrajenti tudi Črtomir Goznik
V Knjižnici Nova vas v Mariboru, kjer je sedež mladinskega
informacijskega centra Infočuka, so 15. februaija podelili
nagrade natečaja za najboljše fotografije na temo Mladi
danes.
V roku se je natečaja udeležilo
18 mladih fotografov, ki so po
besedah selektorja mednarodne-
ga mojstra fotografije in profe-
sorja likovne umetnosti Boga
Čerina ustvarili kvalitetne foto-
grafije v klasični tehniki.
Odločitev za klasično tehniko je
še posebej pohvalil, ker je po
njegovem digitalna fotografija
"kuga", ki krade avtorstvo in
ideje. Udeleženci natečaja so
izpolnili	organizator jeva
pričakovanja in v svojih fotogra-
fijah ujeli življenjski utrip mla-
dih. Za prve tri nagrajene foto-
grafske kolekcije pa je dejal, da
so že same po sebi izstopale. S
kolekcijo osmih fotografij z
lanskega Zvok šoka v Moškan-
jcih se je natečaja udeležil tudi
Črtomir Goznik iz Ptuja in zan-
jo prejel tretjo nagrado.
Infočukov fotografski natečaj
je na dobri poti, da postane tra-
dicionalen. Letošnjega, prvega,
je spremljala tudi okrogla miza
na temo Mladi danes.
MG
Ena od fotografij nagrajene koiekcije, ki je nastala na lanskem Zvok šoku v
Moškanjcih.	Foto: Črtomir Goznik
10
Četrtek, 2. marec 2000 - TEDNIK
OD TOD fljf TAM
ORMOŽ / UČNA POMOČ UČENCEM NA DOMU, DA ALI NE
H komu po pomot ob učnih težavah
Po treh letih je bil v Ormožu ukinjen program javnih del Učna
pomoč učencem na domu, v katerega je bilo vsako leto zajetih
od 45 do 50 otrok in je dajal zaposlitev preko javnih del dese-
tim iskalcem zaposlitve, ki so program izvajali. V triletnem ob-
dobju so tako poskrbeli za 93 družin in 195 otrok. Gre za
utečen preventivni socialni program, ki ga poznajo tudi v dru-
gih občinah. Tako kot v Ormožu so tudi drugod nosilci progra-
ma centri za socialno delo. Za učno, pogosto pa tudi socialno
najšibkejše otroke so se v Ormožu s tem priprla vrata, ki vodijo
do znanja.
Direktorica Centra za socialno
delo Ormož Marjeta Stampar
nam je povedala, da v okviru pro-
gramov varstva družine, otrok in
mladostnikov izvajajo več aktiv-
nosti, pobudniki katerih so raz-
lične ustanove, šole, vrtci,
zdravstveni dom, pa tudi krajevne
skupnosti in posamezniki. Eden
tovrstnih programov pomoči
družini na domu je tudi program
Pomoč učencem z učnimi težava-
mi, ki so ga tri leta izvajali v okvi-
ru javnih del. Poudarek je bil na
sodelovanju med Centrom za soci-
alno delo, šolo, starši in otrokom.
Otroku namreč niso samo poma-
gali pri izboljšanju učnega uspe-
ha, temveč pogosto socialno rev-
nejšim družinam tudi pri urejanju
bivališča in pridobivanju socialno
bolj prilagojenih življenjskih na-
vad.
USPOSABLJANJE
IZVAJALCEV
PROGRAMA UČNE
POMOČI
Učno pomoč so izvajali brezpo-
selni s srednje-, višje- ali viso-
košolsko izobrazbo, ki še niso do-
bili stalne zaposlitve. Tisti z naj-
višjo izobrazbo so bili diplomira-
ni pravniki, ekonomisti, učitelji,
profesorji, socialni delavci in dru-
gi. Veliko je bilo tudi študentov,
ki so se v času prekinitve študija
zaposlili preko javnih del. Mnogi
so na ta način pridobivali drago-
cene izkušnje za svoj bodoči peda-
goški poklic. Vsak izmed njih pa
je predhodno opravil 80-urni pro-
gram usposabljanja, katerega
glavni namen je osebnostna rast
udeležencev programa in usposo-
bitev ter priprava na neposredno
delo z družinami in otroki. Izva-
jalci programa usposabljanja so
bili dipl. psiholog Boris Šunko,
dipl. soc. dela Sonja Šunko, spec.
klin. psih. Maria Strojin, psihia-
ter dr. Matej Kravos, soc. delavka
Tanja Lipnik in direktorica Cen-
tra za socialno delo Marjeta Štam-
par. Na Centru za socialno delo so
program pripravili štirikrat, vsa-
kič se ga je udeležilo od 15 do 20
iskalcev zaposlitve, v javna dela pa
se jih je nato vsako leto vključilo
10. Okoli 20% je bilo tistih z višje-
ali visokošolsko izobrazbo, ki pa v
programih niso dolgo ostajali, ker
so dobili redno zaposlitev.
Izvajalci pomoči so bili pri
družinah v povprečju trikrat te-
densko. V pomoč so bili predvsem
staršem, ki svojemu otroku doma
pri učenju niso znali pomagati.
Pri problemih, na katere so nale-
teli pri izvajanju programa, so jim
bili v pomoč tudi strokovni delav-
ci Centra za socialno delo. Na
mesečnih sestankih so analizirali
potek dela, posamezne primere ter
se dogovorili o načinu reševanja
problemov, ki so se pojavili in jih
izvajalci sami niso znali rešiti.
IZVAJANJE
PROGRAMA
Vsako leto je bilo vključenih v
program od 45 do 50 otrok z
učnimi težavami oz. 20 do 25
družin. Učna pomoč je bila po-
membna za družino v celoti, otro-
ci pa so poleg tega, da se jim je iz-
boljšal učni uspeh, pridobili tudi
drugačne vzorce vedenja. Prekini-
tev programa s 1. januarjem pred-
stavlja za družino, predvsem pa za
otroka šok in praznino. 42 učen-
cev, ki so v program že bili
vključeni, je tako ostalo v letu
2000 brez pomoči. Šola in starši te
vrzeli ne bodo mogli zapolniti, pa
četudi bi želeli. Otrokom bo ver-
jetno padel tudi učni uspeh. Tisti,
ki so program izvajali preko jav-
nih del in so dobili za svoje delo
plačilo, pa so tudi ostali brez za-
poslitve. Naj povemo, da je za iz-
vajanje programov javnih del, ki
jih potrdi, občina dolžna prispe-
vati samo 20% finančnih sredstev,
80% namreč prispeva zavod za za-
poslovanje. Za deset izvajalcev
programa bi torej morala občina
Ormož prispevati v letu 2000 oko-
li 2.800.000 tolarjev, nam je pove-
dala direktorica Centra za social-
no delo Marjeta Štampar, ki ne ra-
zume prekinitve programa in je v
odprtemu pismu članom občin-
skega sveta v januarju zapisala:
"Ali smo res pozabili na otrokove
pravice in rek, da so otroci naše
največje bogastvo?"
MNENJE
STROKOVNIH
DELAVCEV
OSNOVNIH ŠOL
Na Cetru za socialno delo so za-
prosili za mnenje o izvajanju ter
rezultatih programa pedagoške
delavce osnovnih šol občine
Ormož, katerih učenci so
vključeni v program.
Diplomirani psiholog Marjan
Skvorc z OŠ Velika Nedelja, ki je
v program vključena drugo leto, je
zapisal, da so zadovoljni s tako
obliko dela, saj učenci pridobivajo
učne in delovne navade in utrjuje-
jo znanje v domačem okolju.
Kristina Podgorelec, svetoval-
na delavka OS Ivanjkovci, ki je v
projekt vključena že od začetka, je
zapisala, da učenci s tovrstno
pomočjo dosegajo boljši uspeh,
učijo se samostojnosti, starši pa se
navajajo na neprestano spremljan-
je otroka pri njegovem delu za
šolo. Poudarila pa je pomen sode-
lovanja učiteljic z izvajalci progra-
ma, ki bi ga moralo biti še več.
Tri učiteljice OŠ Tomaž pri
Ormožu Jožica Rep, Pepca
Kupčič in Marta Meško so
mnenja, da je bila učna pomoč
učencem na domu uspešna pri so-
cialno zanemarjenih otrocih, saj
so pridobili delovne navade in
vztrajnost pri delu ter nato dose-
gali v šoli boljše rezultate. Manj
uspešno pa je bilo delo z učenci, ki
so imeli predvsem učne težave.
Svetovalna delavka OŠ Središče
ob Dravi Jasna Munda meni, da
je tovrstna oblika pomoči učen-
cem in posredno celotni družini
dobrodošla predvsem tam, kjer
starši ne zmorejo pravilno poma-
gati otroku pri učenju. Opozorila
je tudi na pomen pravilne izbire
in usposobitve izvajalcev učne
pomoči. Tudi šest razrednikov,
katerih učenci so bili vključeni v
pomoč na domu, meni, da je
tovrstna pomoč dobrodošla. Tudi
oni so opozorili na pomen kon-
taktov med učitelji in izvajalci
pomoči ter predlagali, naj izvajal-
ci v bodoče v delo bolj vključujejo
starše. Tudi večina učencev, ki so
vključeni v program učne pomoči
na domu, je zadovoljnih, je pove-
dala pedagoginja Jasna Munda.
OBISK PRI
DRUŽINAH
Ker smo želeli izvedeti iz prve
roke, kako so učno pomoč doživl-
jali otroci, smo obiskali dve
družini: Podgorelčeve iz Her-
mancev in Šefove iz Zerovincev.
Milanček iz Hermancev, ki obi-
skuje 2. razred osnovne šole v
Ivanjkovcih, nam je povedal, da
mu sedaj, ko k njemu več ne pri-
hajajo inštruktorji, poskuša po-
magati oče. Kljub temu težje
opravlja domače naloge in si želi,
da bi tudi v bodoče inštruktorji
prihajali k njemu domov. Ko smo
ga povprašali, zakaj si tega želi, je
tiho odvrnil: "Da ne bi imel toliko
napak," kajti kljub očetovi pomoči
mu sedaj v šoli, še posebaj pri pi-
sanju, ne gre najbolj gladko.
Pogovarjali smo se tudi z Vik-
torjem Šefom iz Zerovincev. Nje-
mu se zdi ukinitev učne pomoči
krivična, glede na to da v drugih
občinah tovrstna pomoč še vedno
obstaja. Zanima ga, čigava
odločitev je to bila in kako to, da
ni denarja za takšne programe.
Svojim otrokom bi rade volje po-
magal pri učenju, pa na žalost
današnje učne snovi ne obvlada
več. Pomoč se je otrokom poznala
tudi pri učnem uspehu. Menjali
so tri inštruktorice in z vsemi so
bili zadovoljni. Predvsem pa je bil
oče štirih otrok zadovoljen, ker se
je pomoč otrokom poznala pri
učnem uspehu.
KAKO NAPREJ
V prejšnjem tednu nam je
ormoški župan povedal, da se za-
vedajo problema in bodo zato
sklicali strokovno srečanje pred-
stavnikov institucij, ki se ukvarja-
jo s pedagoškim delom. Skupaj se
bodo dogovorili, kako bodo v
bodoče nadaljevali pomoč
družinam katerih otroci imajo
učne težave.
Nedvomno pa drži, da je bila
škoda narejena. Pedagoški delavci
so nam povedali, da so se pri ne-
katerih otrocih že pojavili proble-
mi. Razmišljanje o morebitnih
novih oblikah nudenja pomoči
otrokom in družinam bi sodilo v
konec leta 1999, tako da bi lahko z
letom 2000 startali s predru-
gačenimi programi, če bi se izka-
zalo, da je to potrebno. Četudi bi
občinski svetniki sedaj program
podprli in bi se preko javnih del
projekt učenja lahko nadaljeval,
kar bi bila vsekakor najcenejša
oblika, bodo lahko inštruktorji
obiskali učence šele v aprilu. O
preventivnosti programa tako ni
mogoče več govoriti, kajti potreb-
no bo reševati, kar se bo rešiti
dalo.
Slovenci imamo tako lep prego-
vor: Po toči zvoniti je prepozno.
Kljub temo je prav, da se pove:
ponovno so zaradi NEpotrebnih
NEsoglasij in očitne NEkomuni-
kacije med odraslimi kratko po-
tegnili otroci, tokrat na žalost tisti
z največjimi težavami.
NE je namreč beseda, ki jo člo-
vek nepremišljeno in prehitro
izreče v jezi in s katero lahko zelo
hitro reši svoj problem. S tem pa
ga na žalost preloži na ramena
drugega. Veriga je toliko močna,
kot je močan njen najšibkejši
člen.
Majda fridl
Tudi štirje otroci družine Šef iz Žerovincev so z veseljem
pričakovali tisti dan v tednu, ko jih je obiskal "inštruktor" - na-
zadnje je bila to Majda, ki je pri učenju pomagala kar vsem šti-
rim.	Foto: Majda Fridl
Milančku je bilo najbolj všeč, ko sta k njemu prihajali teta Nata-
lija in teta Minka, ki sta se z njim tudi igrali. Njegova mama Marta
Podgorelec mu pri učenju ne zna pomagati.
ORMOŽ / POSTAJE PRVE POMOČI
RDEČEGA KRIŽA
Da je pomot obianom bližje
Območno združenje Rdečega križa Ormož deluje tako kot dru-
ga združenja Rdečega križa Slovenije na različnih področjih:
krvodajalstvo, podmladek Rdečega križa, prva pomoč in aktiv-
nosti za delovanje ob primeru naravnih in drugih nesreč ter
vojne, zdravstvena vzgoja, poizvedovalna dejavnost, širjenje
znanj o Rdečem križu, promocija zdravja in področje socialne
dejavnosti.
Socialna dejavnost je namenjena vsem ljudem v socialni stiski ali dru-
gih težavah. Del te dejavnosti pripravljajo postaje Rdečega križa, v okvi-
ru katerih Rdeči križ izvaja konkretno pomoč in sočasno delujejo kot
informacijski centri o uporabnikih in darovalcih pomoči. V ormoški
občini je aktivnih pet postaj, na katerih delajo zdravstveni delavci -
prostovoljci, ki zraven razgovorov in svetovanja merijo krvni tlak in
sladkor v krvi. Ob tem razdelijo veliko zdravstveno vzgojnega gradiva
iz založništva Rdečega križa Slovenije, ormoško združenje RK pa je v ta
namen natisnilo svoje kontrolne kartončke za beleženje vrednosti
krvnega tlaka in sladkorja v krvi in ga ima posameznik vedno pri sebi.
Če občane zanima, kolikšna sta njihov krvni dak ali vrednost sladkor-
ja v krvi, če bi se radi o čem pogovorili, zaprosili za pomoč ali jo ponu-
dili, se lahko obrnejo v Ormožu na Marto Peršak vsak petek od 8. do
10. ure v prostorih Društva upokojencev, v Veliki Nedelji na Iganca
Balažica vsak prvi torek v mesecu od 14. do 15. urevv Zadružnem domu
Velika Nedelja, v Središču ob Dravi na Tatjano Županič vsako prvo
sredo v mesecu od 9. do 10. ure v Sokolani, v Podgorcih lahko poiščejo
Majdo Horvat kar doma in v Ivanjkovcih Marijo Caf, prav tako doma.
Seveda vam bodo vsi priskočili na pomoč tudi izven svojih "uradnih
ur"". Vabljeni!
Maja Botolin Vaupotii
ORMOŽ / PRIZNANJA OB DNEVU
CIVILNE ZAŠČITE
Pomagali so v nesreči
V sredo, 1. marca ob dnevu civilne zaščite, so tokrat prvič v
Ormožu podelili priznanja najzaslužnejšim na področju varst-
va pred naravnimi in drugimi nesrečami. Plaketo in zahvalne
listine so izročili nagrajencem na popoldanski slovesnosti v
dvorani ormoškega gradu. Zbranim so uvodoma zapeli člani
Ormoškega okteta.
Najvišje priznanje, plaketo, je prejel Peter Gašparič za dolgoletno
delo in posebne zasluge na področju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Ormoški župan Vili Trofenik je podelil tudi šest zahvalnih
listin. Za uspešno delo pri razvijanju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami jo je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjkovci, za iz-
vajanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah pa
Prostovoljno gasilsko društvo Podgorci. Slavko Tkalec je prejel za-
hvalno listino za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, Darko Horvat, Ivan Sinček in Ivan
Kuharič pa za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in
drugih nesrečah.
Majda Fridl
ORMOŽ
Lutkovni abonma
V Ormožu uspešno poteka letošnja novost - lutkovni
abonma, namenjen najmlajšim, otrokom do 3. razreda
osnovne šole. Organiziral gaje ormoški vzgojno-varstveni
zavod v okv iru svoje dodatne ponudbe.
Tri predstave lutkovnega gledališča Zveze glasbene mladine z
Jesenic (Pavliha in razbojnik Matjon, Korenčkova sonata in
Zajčkova hišica) so bile dobro obiskane. Sledili bosta še dve, prva
18. marca ob 9. uri v domu kulture Ormož in ob 10.30 v kulturni
dvorani v Veliki Nedelji. Druga, zadnja v abonmaju lutkovne gle-
dališke sezone 1999/2000, pa bo 15. aprila ob isti uri.
Kljub temu da so otroci in starši na vseh predstavah do konca
napolnili dvorani, organizatorji obljubljajo, da ne bodo pustili
pred vrati nobenega lutk željnega otroka, ki bi si rad ogledal pred-
stavo, pa nima abonmaja.
Majda Fridl
TEDNIK - Četrtek, 2. marec 2000
		11
PO NAS t H KRAJIH
jURSINCI / USPESNO LETO KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK
Ljudje z velikim srtem
Veselje, dobra volja in polna mera dobrosrčnosti z mislijo na
starejše občane zadnja leta spremlja tiste Juršinčane, ki dela-
jo v krajevni organizaciji Rdečega križa. Niso samo dobri
Krvodajalci, temveč jih venomer spremljata človekoljubnost in
solidarnost v želji, pomagati tistim, ki so revni, osamljeni in
bolni v njihovem okolju. Še sreča, bi lahko dejali, da imamo
med nami ljudi, ki znajo odpreti svoje srce in se zavedajo pos-
lanstva humane organizacije. In juršinska organizacija RKje
že ena takih, saj je v štirih letih naredila mnogo in v svoje
vrste privabila že 82 članov.
O dobrem in pohvale vrednem
delu Juršinčanov smo se lahko
prepričali celo lansko leto, sredi
februarja pa je bilo o tem mnogo
več slišati na letnem srečanju.
Zbranih je bilo mnogo takih, ki
so že vrsto let zapisani krvoda-
jalstvu, takih, ki radi pomagajo
soljudem, in tudi najmlajših, ki
so združeni v podmladek RK na
OŠ Juršinci. Zadovoljstva ob
dobrih rezultatih in uspešnem
delu organizacije ni skrivala
Ana Čeh, predsednica KO RD
Juršinci, ki ima veliko zaslug,
da je krajevna organizacija po-
novno zaživela, da so se ji pri-
družili dobri ljudje, ki zmorejo
pomagati ob vsaki priložnosti.
Med drugim je Čehova v svojem
nagovoru pohvalila člane RK, o
delu v lanskem letu pa poveda-
la:
"Spomladi in jeseni smo
uspešno izpeljali dve krvodajal-
ski akciji in še toliko bolj me ve-
seli, da smo h krvodajalstvu
uspeli privabiti nekaj mladih.
Vsako prvo nedeljo v mesecu so
naši občani precej številno pri-
hajali na merjenje krvnega tla-
ka; to dejavnost še zmeraj na-
daljujemo v prostorih OŠ. Veli-
ko truda in časa smo ob tesni
pomoči Območne organizacije
RK Ptuj vložili v akcijo Nikoli
sami. Kar 100 paketov z živili in
potrebščinami smo razdelili
našim občanom v 173 gospo-
dinjstvih, 11 družin smo obda-
rili z oblačili in najmlajše razve-
selili z igračami. Pri tem so nam
pomagali domači gasilci in
juršinski osnovnošolci; letos
bomo akcijo zagotovo še pono-
vili. Ni pa bila to akcija, s katero
bi se obogateli, temveč smo z
njo obogatili dan marsikatere-
mu občanu in mu pomagali po
svojih najboljših močeh.
Ob mednarodnem letu sta-
rejših smo obiskali 13 naših naj-
starejših občanov, ki so rojeni v
letih med 1906 in 1913, zelo ve-
sela pa nas je bila naša najsta-
rejša občanka Marija Jurkovič.
Zadovoljna sem, da je končno
zaživel tudi podmladek RK na
juršinski šoli, ki ga vodi Cirila
Kračun in kjer so nam pomagali
pri prodaji voščilnic, koledar-
jev, zbirali so igrače za vrstnike.
Pomembno je, da so tudi dru-
gim na šoli znali povedati, kaj
pomeni Rdeči križ. In verja-
mem, da si bodo letošnje zimske
počitnice posebej zapomnile tri
naše učenke, ki smo jim ob
pomoči 00 RK Ptuj omogočili
brezplačno letovanje na Debe-
lem Rtiču. Če bomo tako nadal-
jevali, potem bomo prav gotovo
še uspešnejši in zadovoljnejši, s
skromnostjo in dobrim name-
nom pa bomo nekomu v občini
vendarle pomagali."
IZ OBČINSKEGA
MOŠNJIČKA
ZA RDEČI KRIŽ
Juršinski župan Alojz Kaučič
je na veliko pohvalil delo RK v
občini; dejal je, da so občina hu-
manih občanov, ki znajo poma-
gati in prisluhniti starejšim lju-
dem. "Za nas je organizacija
Rdečega križa ponos in v občin-
skem svetu bomo morali dodeli-
ti več proračunskih sredstev tej
organizaciji. Obljubim, da
bomo v prihodnje dosti bolj
odprli občinski mošnjiček in
prav je tako," je še dejal A.
Kaučič.
Tudi ravnateljica juršinske
šole Francka Petrovič je izrazi-
la zadovoljstvo nad uspešnim
ter dobrim delo KO Rdečega
križa, ob tem pa ponudila vna-
prejšnjo pomoč šole pri ohran-
janju človekoljubnosti in soli-
darnosti, ki jo ta slovenskogo-
riška občina še kako potrebuje.
Priložnosti za pohvalno vo-
denje organizacije Rdečega
križa je bilo še dosti, Vida Milu-
nič, sekretarka območne orga-
nizacije RK Ptuj, pa je najzves-
tejšim krvodajalcem nazadnje
izrekla vse čestitke in jim v znak
humanega dela podelila priz-
nanja ter značke za večkrat da-
rovano kri.
Tatjana Mohorko
Prejemniki priznanj in pohval za nekajletno pripadnost krvodajalstvu v občini Juršinci;
desno spredaj Ana Ččeh, predsednica KO Rdečega križa v Juršincih.	Foto: TM
Ivanu Poplalniku v spomin
Bil je lep sončen Marijin
praznik, ko se je množica ljudi
iz župnije sv. Marjete niže Ptu-
ja prišla poslovit od Ivana Po-
platnika iz Gorišnice.
Ivan je bil rojen 3. avgusta
1921 v Gorišnici v številni Po-
platnikovi družini s šestimi si-
novi, kjer sta delo in molitev
imela spoštljivo mesto. Za tako
številno družino je bilo treba
trdo delati, zato so se otroci že
od otroštva učili delati. Njegov
oče je bil znan soboslikar, zato
se je sin Ivan odločil hoditi po
očetovih stopinjah. Že v zibelko
mu je bil položen talent za
umetniški poklic ne samo so-
boslikarja, za katerega se je
izučil, znan je bil tudi kot res-
tavrator starih in zavrženih
umetnin. V knjigi prof. Jožeta
Zadravca Zorenje na gredicah
moje dežele pisatelj pravi o nje-
govem bogatem delu tako:
"Sklanjal se je nad križanim; ta,
ki je bil na njegovi pleskarski
operacijski mizi, je bil poljski
Kristus. Bil je podoben
zavrženemu lesu, razpokan in
izpran od neurja. 'Iz njega bom
naredil pravega Boga, ki bo pri-
jeten očem in ponos krajanom v
znamenje vere.'"
To je eden izmed vsaj šeststo
križev, ki jim je Ivan povrnil
podobo. S svojo skupino delav-
cev je izvedel obnovitvena dela
na mnogih cerkvah - 40 jih je
naštel - in kdo ve koliko vaških
kapel je obnovil. Vsakega
končanega dela se je veselil. Od
vsepovsod so mu ljudje pri-
našali kipce, vrnil jim je podo-
bo, da danes krasijo mnoge do-
move. Ob svojem delu ni oboga-
tel, samo za barve si je odslužil.
Bil je preveč skromen, srečen je
bil, da je v sebi čutil tiho zado-
voljstvo in srečo ob opravljenem
delu.
In takšno je Ivan srečal svojo
življenjsko sopotnico Marijo
Petek iz Moškanjcev. V srečnem
zakonu so se rodili Marjan, Ani-
ca, Viktor in Marjeta. Na skup-
ni poti sta 1997. smela dočakati
skupnih 50 zlatih let. Prehodila
sta jih v ljubezni, globokem
spoštovanju med seboj in s svo-
jimi otroki. Bil je tudi vzoren
ključar župnije sv. Marjete niže
Ptuja od 1984 leta pa do svoje
težke bolezni.
Ivan, velikokrat ste stali ob po-
lomljenem križanem Jazusu in
mu vrnili podobo. Ob uri svoje-
ga trpljenja niste bili sami. Bili
ste obdani z vsemi svojimi, ki so
z ljubečo roko božali vaš
izmučeni obraz, vam vračali
vašo ljubezen, dobroto, vero in
upanje na večno življenje in sni-
denje. Ne boste pozabljeni, ker
kdor ljubi, ničesar ne pozabi.
Ivan, vi ste odšli, med nami pa
ostajajo vaši križi in kapele na
razpotjih naših poti. Ob njih se
vas bomo vedno spominjali v
zahvalo Bogu, da smo vas imeli.
Marija Kline
Prof. Zlatko Žerak (1934-2000)
V sredo, 16. februarja, se je
po Ptuju bliskovito razširila
vest, da je v prometni nezgodi
umrl profesor Zlatko Žerak.
Segla je tudi do nas, njegovih
nekdanjih gimnazijskih kole-
gov. In naše misli so se vrnile
nazaj v leto 1964, ko se je Zlat-
ko, po končanem študiju na bio-
tehniški fakulteti, zaposlil na te-
danji gimnaziji Ptuj. Najprej je
do leta 1973 poučeval kemijo,
nato pa vse do upokojitve leta
1997 biologijo.
Odgovorno	poslanstvo
učitelja je predano uresničeval
vse življenje. Ob poučevanju je
ves čas sodeloval pri oblikovan-
ju učnih načrtov. S svojimi
predlogi in ocenami poskusnega
uvajanja biologije in drugih na-
ravoslovnih predmetov na te-
danji pedagoški gimnaziji je v
letih 1976-1980 veliko prispeval
k načrtnemu uvajanju vaj pri
teh predmetih. Skrbel je in do-
polnjeval zbirke za biologijo,
kemijo in predvsem zelo bogato
geološko zbirko. Vsa leta je bil
mentor svojim mlajšim kole-
gom-naravoslovcem. Ni jih uva-
jal le v strokovno delo, temveč
jim je poskušal pomagati v delu
z mladimi, ki so v srednji šoli
Pogosto v najbolj občutljivem
obdobju odraščanja. Med dijaki
razširjal revijo Proteus, jih
vzpodbujal k raziskovalnemu
delu in jih vkljčeval v Gibanje
znanosti mladini. Generacije
ptujskih gimnazijcev se ga bodo
spominjale ne samo po njego-
vem znanju, ampak po njego-
vem odnosu do narave in skrbi
za varovanje okolja, ki sta bili
osnovni vodili v njegovem živl-
jenju in delu z mladimi v času,
ko drugim ta osveščenost še ni
bila vrednota.
Živel je skromno življenje, ki
ga niso zaznamovali veliki zu-
nanji dogodki, vsa njegova de-
janja pa so pričala o bogatem
notranjem življenju, v katerem
je bilo veliko prostora za sno-
vanje in uresničevanje novih
idej in predvsem za mlade ljudi.
Zunanja priznanja za njegovo
delo mu niso bila mar. Vendar
je bil leta 1992 med prvimi pro-
fesorji v Sloveniji, ki je dobil
naziv svetovalca. In mi smo bili
ponosni nanj. Vedno smo se raz-
veselili srečanja z njim. Najprej
na naši stari gimnaziji v nam
tako ljubi zbornici. Nato na
širokih, temačnih hodnikih
centra. Včasih smo se samo poz-
dravili, pogosteje pa je stekel
pogovor o kaki zanimivi temi,
vprašanju, problemu, ki ga je
odkril v strokovni reviji ali na
straneh Sobotne priloge. Vse ga
je zanimalo, ne le njegova stro-
ka, ampak sočasna vprašanja iz
kulture in javnega življenja.
Nikdar vsiljiv in pridigarski je
vendar vedno povedal svoje
mnenje. Na to se je skrbno pri-
pravil, že doma sestavil kratko,
jasno sporočilo in ga nato pre-
bral na pedagoških konferen-
cah. Kolegi smo mu pozorno
prisluhnili, vedeli smo, da so to
njegove misli in stališča in da
jih izreka dobronamerno, z željo
po izboljšanju.
Tudi ko se je pred tremi leti
upokojil, smo se še srečevali.
Včasih kje na ulici, včasih na
kulturnih prireditvah, tu in tam
pa je prihajal tudi v šolo ali pa
nam iz kakega kraja, kjer si je
ravno mudil, sporočil pozdrave,
kako lepo misel. In vedeli smo -
Zlatko misli na nas.
Partljič je ob smrti svojega do-
brega prijatelja napisal, da pos-
taja svet ob odhodu takega člo-
veka temnejši. Tudi mi bi ob
Zlatkovi smrti lahko potožili z
njim. Pa ne bomo. Saj je bil
svet z njim tudi svetlejši in
boljši. In v ljudeh vedno živi
hrepenenje po dobrem in le-
pem. In dokler bomo živeli mi:
Zlatkovi svojci, kolegi in prija-
telji, generacije ptujskih gimna-
zijcev, ki jih je z ljubeznijo učil
in vzgajal, bo z nami živel tudi
Zlatko - naš mirni, tihi, zvesti,
ljubeznivi sopotnik.
Kolektiv
ptujske gimnazije
V slovo Jožetu Krajntu
Na ptujskem pokopališču je
bilo v sredo, 16. februarja, slo-
vo od Jožeta Krajnca s
Potrčeve 35 v Ptuju. Njegova
osebna želja je sicer bila, da
naj bi bilo poslednje slovo le v
ožjem družinskem krogu, a
prišli so tudi drugi, ki so ga
poznali in spoštovali. Večina
njegovih sovrstnikov in sodel-
avcev pa je že pred njim odšla
v večnost. Doživel je častitlji-
vo starost, umrl je le šest dni
pred dopolnitvijo 93 let.
Jože Krajnc izhaja iz kmečke
družine v Dolanah pri Sv. Bar-
bari, današnjih Cirkulanah.
Njegovo življenje in delo je te-
sno povezano z zgodovino Cir-
kulan in sploh vinorodnih Ha-
loz ter celotnega ptujskega
območja. Naj ga na kratko pred-
stavimo.
Komaj sedem let mu je bilo,
ko je izbruhnila prva svetovna
vojna in oče je moral na bojne
poljane po Evropi. Njegove
otroške roke so morale krepko
pomagati pri delu na kmetiji,
pogosto prijeti tudi za konjske
vajeti. V spominu so mu ostale
brezobzirne vojaške rekvizicije,
ko so jim zasegli večino žitaric,
zato je bil domači kruh večkrat
iz zmletega fižola. A so vse
pretrpeli in preživeli, tudi oče,
ki je po končani vojni nadaljeval
še boje za severno slovensko
mejo pod vodstvom generala
Maistra. Po končani osnovni
šoli se je včlanil v bralno
društvo "Naprej", v njem prido-
bival znanje, prepeval v zboru
in ustanovil tamburaški odsek.
Nato se je vpisal v Vinarsko in
sadjarsko šolo v Mariboru in jo
uspešno končal. Potem je moral
poldrugo leto prebiti v vojaški
suknji. Želja po znanju ga je po-
peljala na Zadružno šolo v
Ljubljano, za tem pa je prevzel
blagajniške in knjigovodske
posle hranilnice in posojilnice
pri Sveti Barbari (Cirkulane).
Leta 1934 so bile z državno
uredbo ukinjene takratne male
občine in ustanovljene večje, ki
so se v glavnem pokrivale z
območjem šolskega okoliša in
fare. Takrat so Jožeta imenovali
za tajnika občine Sveta Barbara.
Se učinkoviteje se je tedaj lahko
vključil v prizadevanja za na-
predek svojega kraja. Plod tega
je bil tudi, da so takrat med
prvimi krajevnimi središči na
našem podeželju dobili telefon.
Bil je soustanovitelj sokolske
čete, ki je nadaljevala tudi pos-
lanstvo prejšnjega bralnega
društva in širila kulturo.
Nemški okupator s svojim ges-
tapom je maja 1941 tudi njega
aretiral in zaprl na bližnjem gra-
du Bori. Vendar so ga potrebo-
vali, ga izpustili in pod prisilo je
moral v službo nazaj na občino.
Tam je delal, kolikor je največ
mogel, v korist ljudi, pomagal
trpečim in preganjanim, zato je
tudi po osvoboditvi lahko delo-
val naprej v dobro ljudi in nje-
govih Haloz. Bil je soorganiza-
tor Nabavno-prodajne zadruge
v Cirkulanah in tudi njen
računovodja. Veliko svojega
dela in sposobnosti pa je vložil
tudi kot predsednik elektrifika-
cijskega odbora v Cirkulanah,
kjer je živel s svojo ženo Dano,
hčerko Marijo in sinom
Jožetom. Potem je Jože moral
slediti premestitvam po
službeni potrebi v Ormož, nato
v podjetje Vino-sadje Maribor
in Mestno hranilnico Ptuj. Svo-
jo plodno delovno dobo pa je
končal leta 1968 pri Kmetij-
skem kombinatu Ptuj. Ves čas je
bil povezan s svojim rojstnim
krajem in ljudmi, ki so od tam
izhajali, da so si skupno priza-
devali za pospešen razvoj kra-
jevnega območja.
Tretje življenjsko obdobje je
preživel v Ptuju, kjer je svoje or-
ganizacijske in strokovne spo-
sobnosti prav tako razdajal za
ljudi. Posebno delaven je bil v
Društvu upokojencev Ptuj in bil
nekaj časa tudi predsednik tega
društva, potem pa še tajnik
občinske Žveze društev upoko-
jencev Ptuj. Strokovno je sode-
loval tudi v okviru Ribiške
družine Ptuj ter v drugih
društvih in na raznih področjih
dela. Bil je dober in skrben mož
in oče, prijazen dedek, pošten-
jak in človek v polnem pomenu
besede. Mlajšim ostaja trajni
vzor, kako je treba živeti in de-
lati, kako previhariti vse viharje
20. stoletja in ne glede na oko-
liščine delovati za dobro ljudi v
svojem rojstnem kraju in bival-
nem okolju.
Franc Fideršek
12
Četrtek, 2. marec 2000 - TEDNIK
omroo IN TAM
PTUJ / OBISKALI SMO POLICIJSKO POSTAJO
Kdo so vodje policijskih okolišev
Po reorganizaciji policije na lokalni ravni, ko je bilo ukinjenih
nekaj oddelkov, deluje na območju Policijske postaje Ptuj
enajst policijskih okolišev: osem jih je pri Policijski postaji
Ptuj, trije pa na policijskem oddelku v Podlehniku. Pred dve-
ma letoma smo sicer v Tedniku že predstavili vse vodje policij-
skih okolišev; ker pa je v tem času prišlo do nekaterih kadrov-
skih sprememb, jih ponovno predstavljajmo.
VODJE OKOLIŠEV
- NOSILCI
PREVENTIVE
Kot je povedal pomočnik ko-
mandirja na Policijski postaji v
Ptuju Slavko Kolar, so vodje po-
licijskih okolišev osnovni nosilci
situacijske preventive; so torej
predvsem preventivci, saj je nji-
hova osnovna naloga, da opozarja-
jo na ve nevarnosti, napake in
možne nepravilnosti. O glavnih
značilnostih njihovega dela pa je
povedal:
"Vodje policijskih okolišev ne
nastopajo represivno, ampak
predvsem preventivno, zato je po-
membno, da so prisotni na terenu,
da so čim več z ijudmi, da jih čim
bolj poznajo, saj je to pri njiho-
vem delu zelo pomembno. Ljudje
so bili do njih sprva nezaupljivi, v
glavnem pa so se nanje že navadili
in jim tudi vse bolj zaupajo.
Včasih so naši vodje tudi v vlogi
socialnih delavcev, saj jim občani
pogosto potožijo tudi, kakšne so
njihove družinske težave, kakšni
so osebni problemi ipd. In to je
pozitivno, kajti naš namen je,
doseči partnerski odnos oziroma
kar največjo stopnjo sodelovanja,
saj je naš skupni cilj varnost -
predvsem varnost. Te pa ne more
zagotoviti osamljen vodja policij-
skega okoliša, ampak le tesno po-
vezana in dobro sodelujoča lokal-
na skupnost. Zato pozivam
občane, naj jim ne obračajo
hrbtov, ampak naj se obrnejo nan-
je, kadarkoli bodo potrebovali nji-
hovo pomoč.
Nova ureditev lokalne skupnosti
zagotavlja tudi novo kvaliteto
medsebojnih odnosov. Delo vodje
policijskih okolišev se najbolj iz-
razito kaže v njihovih prizade-
vanjih za večjo varnost šolarjev,
zato je sodelovanje z osnovnimi
šolami na terenu v glavnem zelo
dobro. Na preventivnem področju
pa tesno sodelujejo tudi z
bančnimi in poštnimi uslužbenci
ter lastniki trgovskih in drugih
poslovnih objektov. Potrebno je
namreč zagotoviti tudi zaščito
premoženja in objektov, za kar
poleg najrazličnejših alarmnih
sistemov običajno skrbijo profe-
sionalne službe varnosti. Skratka
na lokalni skupnosti so vodje po-
licijskih okolišev praktično var-
nostne deklice za vse."
Vsem, ki ne veste, kdo skrbi za
preventivo in varnost občanov na
vašem območju, kje in kako se
lahko nanje obračate, na kratko
predstavljamo vse vodje policij-
skih okolišev na območju Policij-
ske postaje Ptuj ter glavne značil-
nosti njihovega dela.
DESTRNIK-
TRNOVSKA VAS:
SREČKO HERAK
Za območje Destrnika in Trnov-
ske vasi je vodja policijskega oko-
liša Srečko Herak. Policijsko pi-
sarno ima v Vintarovcih št. 50, v
zgradbi, kjer sta tudi pošta in
občina. Uradne ure v pisarni so ob
ponedeljkih in petkih med 9. in
12. uro; telefon 062 753-002.
PTUJ - CENTER:
SILVO PERNAT
Silvo Pernat skrbi za območje
središča mesta Ptuja. Svoje poli-
cijske pisarne nima, dosegljiv pa
je vsak dan v prostorih Policijske
postaje Ptuj, telefon 771-791. So-
deluje z osnovno šolo Olge Meglič
in šolo Ljudevita Pivka ter Šol-
skim centrom Ptuj. Zadnje čase se
skupaj z drugimi policisti in kri-
minalistično službo posebej uba-
da z raziskavo anonimnih klicev o
postavitvi eksplozivnih sredstev v
Šolskem centru, saj bi temu radi
naredili konec.
ROGOZNICA-
GRAJENA:
JANEZ ROJKO
Janez Rojko, ki je vodja policij-
skega okoliša v primesmi četrti
Grajena in v Rogoznici, je v pros-
torih podružnične šole na Grajeni
vsak prvi četrtek v mesecu eno
uro na voljo vsem učencem, nji-
hovim staršem in drugim
občanom. V sodelovanju z vodst-
vom šole Ljudski vrt tesno sode-
luje z vodjem policijskega okoliša
Stanislavom Jelenom, saj sta so-
ustvarjalca projekta Skupaj je var-
no. Projekt izvajajo že četrto šol-
sko leto in je med učenci, učitelji
in občani naletel na velik in pozi-
tiven odziv.
LJUDSKI VRT-
PANORAMA:
STANISLAV JELEN
V primestni četrti Panorama in
Ljudski je vodja policijskega oko-
liša Stanislav Jelen. Tudi on nima
svoje policijske pisarne, zato je
vsak prvi četrtek v mesecu med
10. in 11. uro v prostorih OS
Ljudski vrt na voljo vsem, ki po-
trebujejo njegovo pomoč ali mor-
da le informacijo. Učenci, njihovi
starši in drugi občani se nanj radi
obračajo.
DORNAVA-
JURŠINCI:
BRANKO ŠENKIŠ
Na dokaj obsežnem območju
Dornave in Juršincev je vodja po-
licijskega okoliša Branko Senkiš.
Zal nima svoje policijske pisarne,
sicer pa je občanom in vsem, ki
potrebujejo njegovo pomoč, na
voljo vsak dan, dosegljiv pa je
prek telefona na Policijski postaji
v Ptuju, kamor ga lahko po potre-
bi sami pokličete.
KIDRIČEVO:
JANEZ VIDOVIČ
Za območje Kidričevega in oko-
liških krajev je vodja policijskega
okoliša Janez Vidovič. Njegova
policijska pisarna je v isti zgradbi
kot občinska uprava, v Ulici Bori-
sa Kraigherja 25. Občanom je na
voljo ob ponedeljkih, sredah in
petkih med 8. in 11. uro ali po te-
lefonu 796-102.
MARKOVCI -
MČ JEZERO:
MILAN MARINIČ
Milan Marinič je vodja policij-
skega okoliša Markovci Milan
Marinič. Žal nima svoje policijske
pisarne, lahko pa ga pokličete na
policijsko postajo Ptuj. Uspešno
sodeluje z OŠ Mladika in Markov-
ci in je aktiven član sveta za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu v občini Markovci.
VIDEM-
PODLEHNIK:
MIRAN BRUMEC
Za območje občine Videm je
vodja policijskega okoliša Miran
Brumec iz policijskega oddelka
Podlehnik, ki ima lepo urejeno
policijsko pisarno v prostorih
občine Videm. Za občane in druge
stranke uraduje vsako sredo med
9. in 11. uro, lahko pa ga pokličete
tudi po telefonu 765-0908. Na po-
dročju preventivnega^ delovanja
uspešno sodeluje z OŠ Videm in
Leskovec, pa tudi z drugimi
občani. Nanj se najpogosteje
obračajo za pojasnila določil no-
vega zakona o cestnem prometu,
pogosto pa tudi zaradi reševanja
vprašanj sosedskih odnosov in
meja.
PODLEHNIK:
DAMJAN BRAČIČ
Damjan Bračič je vodja policij-
skega okoliša za območje Podleh-
nika in okolice. Občanom je na
voljo na sedežu policijskega od-
delka v Podlehniku ali po telefo-
nu 768-103. Uspešno sodeluje z
OŠ Sela in Podlehnik, kjer so pred
kratkim uspešno predstavili vse-
bino akcije Petarde, lepše je brez
vas! Sicer pa dobro sodeluje
predvsem z občani ob zeleni meji,
saj z njihovo pomočjo uspešno od-
krivajo ilegalne prehode državne
meje s sosednjo Hrvaško.
MAJŠPERK:
FRANC ŠALAMUN
Za dokaj obsežno območje
Majšperka in pripadajočega dela
Haloz je vodja policijskega oko-
liša Franc Šalamun s PP Podleh-
nik. Svoje delo opravlja v pretežni
meri na terenu, med ljudmi, sicer
pa ima policijsko pisarno v gradu
Majšperk, Breg 6, kjer so uradne
ure vsako sredo med 9. in 11. uro.
Dosegljiv je po telefonu 794-402,
sicer pa skupaj z vodstvom šole
skrbi za prometno preventivo
šolarjev na OŠ Majšperk in na po-
družničnih šolah v Stopercah,
Žetalah in na Ptujski Gori.
Občani se zadnje čase vse pogoste-
je obračajo nanj z različnimi
vprašanji, največ jih s področja ci-
vilnega prava.
BREG - HAJDINA:
MARTIN ŽUNKO
Za varnost občanov na območju
Brega in Hajdine skrbi vodja poli-
cijskega okoliša Martin Zunko.
Posebej prizadevno skrbi za var-
nost šolarjev na osnovnih šolah
Breg in Hajdina, kjer imajo vsako
leto več preventivnih predavanj.
Njegovo poklicno delo pa je tesno
povezano tudi s ptujskimi Terma-
mi, predstavniki bančne enote in
lastniki gostinskih lokalov. Ker
nima svoje policijske pisarne, je
dosegljiv na Policijski postaji Ptuj
(tel. 771-791).
M. Ozmec
PRAVNI NASVETI / PISE: MIRKO KOSTANJEVEC
Izvensodna poravnava
Spore v nekaterih civilnih zadevah in nekate-
re kazenske zadeve je namesto s sodbo mogoče
rešiti s sodno ali pa izvensodno poravnavo.
•	Prednost poravnave pred sodbo
S civilno ali kazensko sodbo dostikrat vsaj ena
stranka, v glavnem tista, ki je pravdo izgubila oz.
bila kazensko obsojena, ni zadovoljna. Zato se
med njimi neprijateljstvo nadaljuje, prihaja, če je
za to prilika, do novih sporov, nagajanj itd. ter po-
novnih civilnih tožb in kazenskih ovadb.
S prostovoljno sklenjeno poravnavo pa sta zado-
voljni obe stranki in utemeljeno je pričakovanje,
da bodo tudi v bodoče med njima dobri odnosi. V
praksi se namreč potrjuje ljudski rek: "Tudi slaba
poravnava je boljša kot dobra sodba."
V tem članku želim prikazati nekaj najvažnejših
določb in drugih predpisov o izvensodnih porav-
navah, ki jih vsebujejo bivši in sedanji zakoni in
drugi akti.
•	Poravnalni sveti v bivši državi
O poravnalnih svetih, ki so v Sloveniji delovali
do sprejetja Zakona o samoupravnih sodiščih
(skrajšano ZSS - Ur.list SRS št. 10/77,23/81,4/82)
ne bom pisal v tem članku, temveč le o določbah,
ki jih vsebuje omenjeni zakon o poravnalnih sve-
tih.
•	Kaj je bila glavna naloga poravnalnega sveta
Glavna naloga poravnalnega sveta, ki so ga lahko
ustanovili občani v krajevnih skupnostih ali de-
lavci v organizacijah združenega dela, v drugih sa-
moupravnih organizacijah oziroma skupnostih, je
bila posredovati in sodelovati pri sklepanju por-
avnave, ki sta jo sklenili stranki. Lahko pa je tudi
odločil v tistih civilnih sporih, ki so bili navedeni
v ZSS.
•	Kdaj so stranke lahko sklenile poravnavo
pred poravnalnim svetom
To so lahko storile:
1. če je šlo za tale kazniva dejanja, ki se preganja-
jo na zasebno tožbo:
a)	zoper čast in dobro ime (razžalitev, obreko-
vanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje)
b)	povzročitev lahke telesne poškodbe
2. če je šlo za civilni spor majhne vrednosti
Stranke, ki so imele voljo, da se poravnajo, so iz-
brale poravnalni svet predvsem zato, ker je bil
postopek pred njim hiter in brezplačen.
•	Prenehanje določb v poravnalnih svetih
Brez vprašanja uporabnikov poravnalnih svetov
in širše konzultacije pravnih strokovnjakov so z
uveljavitvijo Zakona o delovnih in socialnih
sodiščih (Ur.list RS št. 19/94) prenehale veljati
tudi določbe ZSS, ki so se nanašale na poravnalne
svete. Kakršni razlogi so bili mirodajni, da ni
prišlo do sprememb in dopolnitev določb v porav-
nalnih svetih, temveč do njihove ukinitve, širši
javnosti ni bilo obrazloženo.
•	Ali bi bil potreben nov zakon o poravnalnih
svetih
Mnogim občanom so ukinjeni poravnalni sveti
ostali v lepem spominu in si jih želijo nazaj v glav-
nem iz razloga, ker so postopki pred sodišči, tudi
če gre za manjše zadeve, kot so npr. mejni spori,
služnosti, majhne odškodnine, ali če gre za kazen-
ske zadeve, ki se preganjajo na zasebno tožbo, dol-
gotrajni in dragi. O ponovni uvedbi poravnalnih
svetov razmišljajo tudi na pravosodnem ministrst-
vu, kar je razbrati iz razgovora ministra za pravo-
sodje Tomaža Marušiča z novinarko Darko Zvo-
nar Predan (glej "Večer", sobota, 10.X.1998).
Pristojnosti bodočih poravnalnih svetov naj bi
se določile glede na izkušnje pri poslovanju bivših
poravnalnih svetov in glede na pristojnosti, ki jih
imajo z izvensodnimi poravnavami v drugih
državah. Na vsak način pa bi bilo potrebno
določiti, da bi pred poravnalnim svetom sklenjena
poravnava bila enako izvršljiva kot poravnava,
sklenjena pred rednim sodiščem.
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK - Četrtek, 2. marec 2000
		13
ŠPORT
JUDO NOVICE
Štiri državne medalje in nastop v Italiji
Varovanci trenerja Marka Pet-
ka iz Gorišnice so bili v soboto, 5.
februarja, zopet zelo aktivni, saj so
se udeležili kar dveh tekmovanj.
Starejši dečki in deklice so se ude-
ležili državnega prvenstva osnov-
nih šol v Celju, del ekipe mlajših
dečkov in deklic pa je nastopil na
močnem mednarodnem turnirju v
Italiji.
Tekmovalci judo kluba
Gorišnica so tekmovali za tri
osnovne šole. Naslov najboljše v
državi in zlato medaljo je za OŠ
Cirkulane osvojila Janja Karo,
bronasto pa Simona Milošič. Za
OŠ Gorišnica je državno bronasto
medaljo osvojil Simon Petek.
Prav tako je bronasto medaljo
osvojil Renato Trupkovič za OŠ
Dornava.
V	italijanskem mestu Buia Pale-
stra pa je nastopilo sedem tekmo-
valk in tekmovalcev iz Gorišnice.
V svojih kategorijah so osvojili
prva mesta in zlate medalje Jan
Belšak, Darjan Podgoršek in Ta-
mara Petek, srebrna je bila Ta-
mara Gerečnik, tretje mesto pa je
osvojil Leon Jauševec. V nepos-
rednem boju za medalje je bil
Miha Vajda in osvojil peto mesto.
Osvojene uvrstitve so bile dovolj,
da je bila mlada ekipa iz Gorišnice
v konkurenci devetindvajsetih
klubov z več sto tekmovalci iz
Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Italije
in Slovenije na odličnem petem
mestu, bili pa so tudi najboljši od
štirih slovenskih klubov, ki so se
prvenstva udeležili.
Franc Nasko
• Tudi Dani Rus
(Drava) najboljši v
državi
V	Celju so se odlično odrezali
tudi judoisti Drave. V kategoriji
do 50 kg je slavil Dani Rus, član
JK Drave. V kategoriji do 81 kg je
Aljaž Franj kovic zmagoval do
polfinala, to tekmo pa po izjemni
borbi tesno izgubil. V borbi za 3.
mesto je zanesljivo premagal Pet-
ka iz Gorišnice.
Pri kadetinjah je v kategoriji do
70 kg osvojila bronasto kolajno
Jasmina Vojsk, pa tudi Barbara
Murko v kategoriji nad 70 kg.
Vidne uvrstitve s številnimi
zmagami so dosegli še Nejc Mur-
ko in Marjetka Hvaleč s 5. mes-
tom ter Ervin Vinko in Mitja
Horvat s 7. mestom. Najboljše
čakajo sedaj mednarodne tekme,
kjer bodo poskušali doseči norme
za uvrstitev na kadetsko evropsko
prvenstvo, ki bo letos prvič, in to
v Romuniji.
Valerija Tekmec
•	Aleš Horvat
(Juršinci) državni
prvak
V Ljubečni pri Celju je potekalo
posamično državno prvenstvo v
judu za kadete in kadetinje, na ka-
terem so v konkurenci več kot 100
tekmovalcev in tekmovalk iz 21
klubov Slovenije uspešno nastopi-
li judoisti JK Juršinci. V kategori-
ji do 60 kilogramov je prvo mesto
in s tem naslov državnega prvaka
osvojil Aleš Horvat, druga mesta
in srebrne medalje so osvojili An-
drej Kuharič v kategoriji do 55
kilogramov, Martina Fras v kate-
goriji nad 70 kilogramov in Dam-
jan Fras do 90 kilogramov. Tretji
mesti - bronasti medalji sta osvo-
jila Andreja Plohi do 63 kilogra-
mov in David Slodnjak do 73 ki-
logramov.
ek
•	Dobre uvrstitve
Juršinčanov
Mlajši tekmovalci judo kluba
Juršinci, letniki 1989 in mlajši, so
na Jesenicah nastopili na prvem
pozivnem turnirju, kjer je sodelo-
valo 130 tekmovalcev iz 12 klu-
bov. Prvo mesto je dosegel Bojan
Kujavec v kategoriji do 26 kilo-
gramov, drugo mesto Aleš Kuja-
vec v isti kategoriji in Denis
Jurčec do 22 kilogramov, tretji je
bil Urban Muršec do 30 kilogra-
mov.
ek
• Juršinčani na
mednarodnem
turnirju
V judo klubu Juršinci že nekaj
let marljivo delajo in se udeležuje-
jo raznih tekmovanj, kjer po ne-
napisanem pravilu vedno doegajo
dobre rezultate, tako da se delo
trenerja Jožeta Marina vsekakor
pozna. Veliko zaslug za uspehe
ima tudi vodstvo kluba. Ta konec
tedna so se judoisti iz Juršincev
udeležili mednarodnega turnirja v
Lendavi, kjer je nastopilo 391 tek-
movalcev iz petih držav. Tudi to-
krat so se Juršinčani vrnili z me-
daljami. Pri starejših dečkih je
prvo mesto osvojil Denis Hrga
/do 60 kg/, tretja sta bila Andrej
Kuharič /do 55kg/ in Roman
Matjašič /nad 66 kg/. Pri mlajših
dečkih je tretje mesto osvojil Jurij
Horvat /do 38 kg/, kakor tudi
Martina Fras pri starejših dekli-
cah /nad 57 kg/. Pri mladinkah je
drugo mesto pripadlo Marti Sam-
perl /do52 kg/, pri članicah pa An-
dreji Plohiydo 63 kg/, medtem ko
je Marta Samperl osvojila prvo
mesto /do 52 kg/. Peta mesta pa so
zasedli: Dejan Hrnčič /do 55 kg/,
David Matjašič /do 55 kg/, Mat-
jaž Korenjak /nad 60 kg/ in An-
dreja Plohi /do 63 kg/.
ek
KOŠARKA / MEDOBČINSKA REKREACIJSKA LIGA
Veterani, Majšperk, Starše
in Oraii za na/viš/a mesta
Z zadnjim, 10. krogom se je končal redni del
lige. Veterani so v zadnjem tednu morali odi-
grati redno in zaostale tekme, skupno tri. V
vseh treh so zmagali in si zagotovili prvo mes-
to v skupini A. Kidričevo je pramagalo Dorna-
vo, čeprav je ta pred koncem tekme še vodila.
Ekipa Zavrča je končala redni del brez zmage.
Nem ot i vi rane Starše, ki so osvojile prvo mes-
to v skupini B že krog pred koncem, so izgubi-
le z ekipo Taluma, ki je prikazala eno boljših
iger v tekmovanju. Orači so visoko premagali
bike, vendar so zaradi medsebojne razlike s
Staršami drugi, Cirkovce pa so premagale
Ptujsko Goro.
Za prva štiri mesta bodo v razigravanju pari Vetera-
ni - Orači in Starše - Majšperk igrali po dve tekmi,
šteje seštevek obeh, zmagovalca nato igrata finale,
poraženca za tretje mesto. Tudi nižje uvrščeni ne
bodo počivali, ampak bo sistem igranja podoben (3:4
in 4:3) za mesta od 5. do 8. ter 5:6 in 6:5 za mesta od
9. do 12.
Rezultati zadnjega kroga: ŠD Kidričevo - Dorna-
va Center 63:59 (36:34), SD Breg - Veterani 68:73
(27:43), Veterani - ŠD Majšperk 70:64 (33:27), Puta-
ri Zavrč - ŠD Majšperk 74:89 (24:35), Starše - Talum
70:85 (32:36), KPS Breg Bulls - Orači 53:90 (23:46),
SD Ptujska Gora - ŠD Cirkovce 39:69 (20:29).
SKUPINA A
1.	VETERAN!	10	8	2	+127	18
2.	ŠD MAJŠPERK	10	8	2	+61	18
3.	ŠD KIDRIČEVO	10	7	3	+109	17
4.	ŠD BREG	10	4	6	-33	14
5.	DORNAVA CENTER	10	3	7	-19	13
6.	PUTARI ZAVRČ	10	0	10	-245	10
SKUPINA B
1.	STARŠE	10 8 2 '+90 18
2.	ORAČI	10 8 2 +139 18
3.	ŠD CIRKOVCE (-1) 10 6 4 +96 15
4.	TALUM	10 4 6 -73 14
5.	KPŠ BREG BULLS 10 3 7 -99 13
6.	ŠD PTUJSKA GORA 10 1 9 -153 11
Kvaliteta lige se kaže tudi z učinkovitostjo strelcev,
saj so bili v dosedanjih 10. krogih zelo razpoloženi.
Povprečje prvih petih strelcev je izredno visoko, v
rednem delu pa je lovorike najboljšega strelca osvojil
Peter Trifkovič iz ekipe Starš.
Lestvica najboljših strelcev: 1. Peter Trifkovič
(Starše) 316 košev, 2. Jože Kolarič (Cirkovce) 302
koša, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 251 košev, 3. Izudin
Kanlič (Veterani) 239 košev, 5. Branko Novak
(Majšperk) 174 košev.
Radko Hojak
v
Športne novite
KEGLJANJE •
Nova zmaga Drave
Prvenstvo so po štirinajstih
dnevih odmora prejšnji teden
nadaljevali tudi kegljači ptujske
Drave, ki uspešno nastopajo v 1.
ligi OKZ Maribor. Tokrat so na
Ptuju gostili ekipo lendavske
Nafte in jo premagali s 6:2
/4982:4807/. Z novo zmago so
Ptujčani na tretjem mestu na
prvenstveni razpredelnici. Posa-
mični izidi: Ivančič 861, Arnuš
807, Vranješ 894, Haladeja 783,
Ilič 820 in Plajnšek 817 podrtih
kegljev.
Danilo Klajnšek
ROKOMET •
Prvo mesto
osnovnošolcem
Ormoža
V Ormožu je potekalo po-
dročno prvenstvo v rokometu za
učence 7. in 8. razredov osnov-
nih šol. Prvo mesto je prepričlji-
vo pripadlo učencem iz OŠ
Ormož, najučinkovitejši strelec
pa je bil Pintarič iz ekipe OŠ Ve-
lika Nedelja z 18 doseženimi za-
detki. Rezultati: OŠ Ormož - OŠ
Videm 28:10, OŠ Gorišnica - OŠ
Velika Nedelja 20:19; za 3. mes-
to: OŠ Videm - OŠ Velika Ne-
delja 8:10; za 1. mesto: OŠ
Ormož - OŠ Gorišnica 27:11.
Vrstni red: 1. OŠ Ormož, 2. OŠ
Gorišnica, 3. Velika Nedelja, 4.
OŠ Videm.
Danilo Klajnšek
SAH / KONČAN TURNIR "KURENT 2000"
Prvo mesto za
Adriana Mihaljiiima
V petek, 18. februarja, seje na Ptuju končal mednarodni
šahovski turnir Kurent 2000, na katerem je nastopilo deset
šahistov iz Slovenije, Jugoslavije, Ukrajine in Hrvaške. Prvo
mesto je pripadlo Adrianu Mihaljčišinu, velemojstru šahov-
skega kluba Ptuj in selektorju slovenske ženske reprezentan-
ce, drugi je bil mariborski velemojster Georg Mohr, tretji pa
Jugoslovan Boško Abramovič.
Turnir si je v prostorih šahov-
skega kluba Ptuj ogledalo veliko
število ljubiteljev te igre, ki so po-
zorno spremljali poteze za šahov-
nico. Veliko so pričakovali od
domačega mednarodnega mojstra
Danila Polajžerja, ki je v začetku
leta v ukrajinskem Lvovu osvojil
prvi bal za velemojstra. Že po tra-
diciji pa mu na "domačih" tleh ni
šlo. Zraven tega je bil še v vlogi di-
rektorja turnirja, napadla pa ga je
tudi gripa. Vse to je negativno
vplivalo nanj.
Zadnji krog je bil zelo zanimiv.
Ker v zadnjih treh krogih ni bilo
več hrvaškega šahista Topaloviča,
se je vedelo, da bo Mihaljčišin
zbral 6,5 točk, vprašanje pa je bilo,
ali bo Georg Mohr uspel premaga-
ti člana ŠK Ptuj Domna Krum-
pačnika. To mu ni uspelo in prvo
mesto je bilo oddano. Zadnji krog
pa je bil zanimiv tudi zaradi dvo-
boja mladih šahistov Igorja Pod-
križnika iz Ptuja in Toni j a Kosa
iz Krškega. Zmaga enega ali dru-
gega je pomenila osvojitev bala za
mednarodnega	mojstra.
Uspešnejši je bil Kos, ki mu na
začetrku turnirja ni šlo vse po
načrtih.
V celoti gledano je šahovski tur-
nir na Ptuju uspel, s tem pa se
samo nadaljuje tradicija šahov-
skih tekmovanj v najstarejšem
slovenskem mestu.
Rezultati zadnjega kroga: Pod-
križnik - Kos 0:1, Mohr - Krum-
pačnik remi, Topalovič - Mi-
halljčišin 0:1, Polajžer - Kozakov
remi, Abramovič - Zeljadinov 1:0.
Končni vrstni red: Mihaljčišin
6,5, Mohr 6, Abramovič in Kos
5,5, Kozakov 5, Podkrižnik 4,5,
Polajžer, Krumpačnik in Zeljadi-
nov 4, Topalovič 0 točk.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Prvi trije na turnirju: (od leve) Abramovič, Mihaljčišin in Mohr
MALI NOGOMET
2. SLMN - VZHOD
Rezultati 17. kroga: DSV Draža vas - Sloven-
ske gorice 5:7, Marco Polo - Križevci 2:1, Do-
bovec - Oplotnica ITT 6:2, Valšped Podova -
Mak Cola 1:7, Pušenci- Vitomarci Petlja 4:3;
prosta ekipa Mizarstva Širovnik.
1.	MIZARSTVO ŠIR0VNIK 15 12 2 1 109:43 38
2.	MAK COLA	15 10 1 4 114:75 31
3.	D0B0VEC	16 8 4 4 83:66 28
4.	DSV DRAŽA VAS 16 8 1 7 86:77 25
5.	KRIŽEVCI	15 7 2 6 55:56 23
6.	SLOVENSKE GORICE 15 7 1 7 80:79 22
7.	MARCO POLO	16 6 2 8 70:89 20
8.	VITOMARCI PETLJA 15 5 1 9 74:92 16
9.	PUŠENCI	16 4 4 8 63:107 16
10.	VALŠPED D0B0VA 16 3 3 10 57:85 12
11.	OPLOTNICA IH 15 2 2 11 65:93 8
ek
MNZ PTUJ - SKUPINA A
Rezultati 8. kroga: Breg -	Sestrže 1:8, Zlato-
ličje - Podlehnik 7:1, MDNS Ptuj - ŠD Juršinci
5:4, Draženci - Lovrenc 4:2.
1.	MDNS PTUJ 7 7	0 0 28:13 21
2.	LOVRENC 8 5	2 2 35:16 14
3.	ŠD JURŠINCI 7 4	1 2 31:20 13
4.	DRAŽENCI 7 4	12 18:14 13
5.	PODLEHNIK KMG 7 3	0 4 18:24 9
6.	RICKS CAFE 7 3	0 4 26:29 9
7.	ZLAT0LIČJE 7 2	2 3 17:14 8
8.	SESTRŽE 7 1	0 6 19:42 3
9.	BREG 7 0	2 5 8:28 2
MNZ PTUJ - SKUPINA B
Rezultati 8. kroga: Remos - Kozminci Šega
10:1, Dolane - Lipa Vitomarci 8:2, Avtoelektrika
Bračič - Peugeot Toplak 5:0, Hajdoše - Tele-
kom MB 3:1, Macho Juršinci - Vitomarci 3:5.
Rezultati 9. kroga: Telekom MB - Avtoelektri-
ka Bračič 0:10, Peugeot Toplak - Macho
Juršinci 5:1, Vitomarci - Remos 3:8.
1.AVT0ELEKTR.	BRAČIČ 9 7 2 0 54:19 23
2.	VITOMARCI	9	6	2	1	41:24	20
3.	REMOS	9	6	1	2	43:19	19
4.	PEUGEOT TOPLAK	9	6	0	3	40:23	18
5.	LIPA VITOMARCI	8	3	3	2	42:35	12
6.	DOLANE	8	4	0	4	36:34	12
7.	KOZMINCI ŠEGA	8	3	0	5	14:33	9
8.	MACHO JURŠINCI 9 2 0 7 25:39 6
9.	HAJDOŠE	8 2 0 6 19:39 6
10.	TELEKOM MB	9 0 0 9 13:51 0
ek
ONL ORMOŽ- I. LICA
Rezultati 8. kroga: Interles Ormož - Club Ro-
tation 2:4, Zopa Atex Križevci - Tomaž RTV
Kupčič 0:4, Gostišče pri Tonetu - SKD Ormož
1:2.
1.	ZOPA ATEX KRIŽEVCI 8 5 0 3 30:21 15
2.	TOMAŽ RTV KUPČIČ 8 5 0 3 35:29 15
3.	PUŠENCI	7 4 1 2 35:17 13
4.	H0LERMU0S	7 4 1 2 28:10 13
5.	MLADOST MIKLAVŽ I. 8 4 0 4 34:27 12
6.	SKD ORMOŽ	8 3 2 3 25:25 11
7.	CLUB R0TATI0N 8 3 1 4 28:38 10
8.	SM0KIFIŠTRAVEC 8 3 1 4 20:32 10
9.	GOSTIŠČE PRI TONETU 8 3 0 5 18:36 9
10.	INTERLES ORMOŽ 8 2 0 6 27:38 6
ONL ORMOŽ - 2. LICA
Rezultati 9. kroga: TSO Ormož - Cvetkovci
3:3, Pušenci veterani - Ivanjkovci 2:1, Vičanci
junior - Trgovina Rina 3:5, Litmerk -	Borec 3:3,
Kog - Mladost Miklavž II. 3:2.
1.	IVAJNK0VCI 9 7 0 2	31:13 21
2.	PUŠENCI VETERANI 9 6 2 1	33:14 20
3.	TSO ORMOŽ 9 5 3 1	25:16 18
4.	VIČANCI JUNIOR 9 5 1 3	40:30 16
5.	TRGOVINA RINA 9 5 1 3	33:25 16
6.	CVETKOVCI 9 4 2 3	37:21 14
7.	KOG 9 3 0 6	25:51 9
8.	LITMERK 9 1 3 5	22:37 6
9.	MLADOST MIKLAVŽ II. 9 2 0 7	18:40 6
10.	BOREC	9 0 2 7 24:37 2
ek
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
Rezultati VI. kroga: Pobrežje - Lancova vas
9:1, Majski Vrh - Šturmovci 4:2, Zg. Pristava -
Majolka 3:8, Leskovec - Tržeč 2:4.
1.	MAJSKI VRH	6 5 0 1 26:13 15
2.	MAJOLKA	5 4 0 1 25:14 12
3.	LESKOVEC	6 3 0 3 23:16 9
4.	ŠTURMOVCI	5 3 0 2 16:13 9
5.	LANCOVA VAS	5 3 0 2 27:26 9
6.	POBREŽJE	5 2 0 3 19:13 6
7.	TRŽEČ	5 2 0 3 22:26 6
8.	ZG. PRI STAVA	6 2 0 4 22.29 6
9.	VIDEM	5 0 0 5 10:20 0
Darko Lah
14
m
14	Četrtek, 2. marec 2000 - TEDNIK

Kuharski nasveti
Kroti
Krofi so postali tako rekoč glavna pustna sladica. Njihova pri-
prava zahteva kar nekaj znanja in spretnosti, ki jih večini go-
spodinj ne manjka.
Po sestavinah so krofi kar
obilna sladica, in ker jih še
cvremo, jim to obilnost še
povečuje. Pripravljamo jih iz
težkega kvašenega testa; tukaj
mislimo predvsem na dosti jajc,
čeprav bi jih lahko pripravili iz
veliko manj jajc oziroma ru-
menjakov, le da ne bi bili tako
rumeni.
K temu, da dobimo lepe in
okusne krofe, prispeva vsaka
njegova sestavina. Tako za kro-
fe uporabimo najpogosteje
gladko moko, in če je ta zbita,
jo presejemo, da dobi nekoliko
več zraka. Količina kvasa je
predvsem odvisna od sestavin
za krofe: več je v testu maščobe
in rumenjakov, večja je
količina kvasa, saj je testo težje
in potrebuje dodatno rahljanje
in vzhajanje. Ščepec soli, ki ga
običajno dodamo na kilogram
moke, uravnava delovanje gli-
vic kvasovk in prispeva k oku-
su. Sladkor v testu pomaga, da
testo vzhaja ter daje testu boljši
okus. Maščoba, ki je lahko v
obliki masla, margarine ali kva-
litetnega olja, je naravno
rahljalno sredstvo, prispeva k
boljšemu okusu, vendar je ne
smemo nikoli priliti h kvasu,
saj objame kvasovke in pre-
prečuje vzhajanje krofov oziro-
ma testa za krofe. Testo za krofe
odišavimo z rumom, ki pre-
prečuje, da bi se krofi med
cvrenjem napili maščobe, daje
testu boljši okus in delno po-
maga pri vzhajanju surovega
testa in testa med peko. Za
boljši okus testu dodamo še na-
ribano limonino in oranžno lu-
pino ter vanilijev sladkor.
Doma kvas vedno pristavimo
v mlačno mleko, ki mu dodamo
žličko sladkorja in žličko moke,
da hitreje vzhaja. Kvas pa bi
lahko tudi nadrobili k moki in
vsem drugim sestavinam in bi
nam testo za krofe prav tako
uspelo, le da je čas vzhajanja ne-
koliko daljši. Pomembno pri
priravi testa za krofe je tudi, da
imajo vse druge sestavine sob-
no temperaturo oziroma da jajc
ne vzamemo iz hladilnika ta-
krat, ko jih že potrebujemo.
Zraven sestavin na uspeh kro-
fov vplivata tudi priprava testa
in vzhajanje.
Najenostavneje testo za krofe
pripravimo tako, da pristavimo
v mlačno mleko 8 dekagramov
kvasa in za hitrejše vzhajanje
dodamo žličko moke in žličko
sladkorja. Med tem časom pre-
sejamo 1 kilogram mehke moke
ali pol kilograma mehke moke
in pol kilograma ostre moke, k
moki dodamo 5 žlic sladkorja, 1
vanilijev sladkor, ščepec soli,
naribano limonino in oranžno
lupino in 6 rumenjakov. K
moki prilijemo vzhajan kvaseč
ter prilivamo po potrebi
mlačno mleko. Mleka potrebu-
jemo vsega skupaj približno po
litra. Ko smo že dobili grobo
testo, prilijemo 7 dekagramov
staljenega masla ali margarine
in 2 do 3 žlici ruma. Testo ste-
pemo z roko ali kuhalnico ne
previsoko, da vanj ne vtepemo
preveč zraka, saj bi kasneje nas-
tali večji zračni mehurčki. Ste-
pamo tako dolgo, da je na
površini elastično, ni vidnih
majhnih grudic in se odlušči od
posode in rok. Testo nato po-
krijemo s kuhinjsko krpo in ga
pustimo vzhajati. Dovolj vzha-
jano je, ko ga je enkrat več, kot
ga je bilo prvotno. Testa ne pus-
timo vzhajati preveč, saj je ka-
sneje zaradi tega krof gubast.
Od vzhajanega testa s
pomočjo roke odščipamo
majhne kupčke; če bi jih dali
na tehtnico naj tehtajo 7, 8 ali 9
dekagramov. Testo nato dobro
skroglamo, ga položimo na po-
mokan prtič, prekrijemo in še
enkrat vzhajamo. Če krofe kro-
glamo na delovni površini, sko-
raj ni možnosti, da bi v sredini
ostali votli. V primerni kožici
segrejemo maščobo za cvrenje,
ki naj bo segreta maksimalno
na 170 stopinj celzija. Dovolj
vzhajane krofe položimo v
vročo maščobo z bolj vzhajano
stranjo navzdol, jih pokrijemo
in jih tako cvremo 2 do 3 minu-
te, nato posodo odkrijemo, kro-
fe obrnemo in odkrite cvremo
prav tako 2 do 3 minute. Čas
cvrenja je odvisen od velikosti
krofov. Pečeni so takrat, kadar
se na leseno nabodalce ne prime
testo, če ga zabodemo v krof.
Ocvrte krofe polagamo na ce-
dilko ali pladenj s papirnatimi
prtički, ki popivnajo čim več
maščobe. Ob strani, kjer nasta-
ne lep venček, v delno ohlajene
krofe nabrizgamo marelično ali
drugo marmelado ter jih po
vrhu po želji posipamo s slad-
korjem v prahu.
Če vaši krofi nimajo venčka,
so premalo vzhajani, lahko da
je bilo testo pretrdo ali je bilo v
receptu preveč maščobe. Če pa
so krofi po cvrenju zgubani ali
upadli, so preveč vzhajani,
lahko, da ste imeli premehko
testo ali so premalo pečeni ozi-
roma je bila maščoba za cvrenje
prehladna.
Danes vse pogosteje krofe pre-
lijejo s čokoladno glazuro ali
beljakovini prelivom, lahko pa
bi jih tudi nadevali z vanilijevo
kremo, jabolčno čežano in rozi-
nami.
Nada Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAC*. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / kako obvarujemo duševno
zdravje . - 266. NAD
Zakon, dfiiziiicv iti
duševno zdravje
128. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 55. nad.
Analiza odporov -
1. nad.
Pa si poglejmo še naslednje
postopke v procesu analize.
2. Razčiščevanje. Potem ko
smo člane skupine soočili z
odporom, se pojavlja skupek
sledečih vprašanj: zakaj se
skupina nečemu izogiba, kate-
rim stvarem se želi izogniti in
kako ji to uspeva.
Prvi dve vprašanji lahko
združimo v enotno vprašanje
po motivu odpora, vprašanje
"kako" pa se nanaša na vrsto
ali način odpora, torej na me-
todo. Oboje je treba izolirati
in osvetliti in ta postopek
imenujemo razčiščevanje.
Razčiščevanje motiva.
Vprašanje: "Zakaj težita bol-
nik ali skupina vstran?"se da
prevesti v vprašanje: "Katere-
mu bolečemu afektu ali čust-
vu se želita izogniti?" Ker je
na to vprašanje lažje odgovo-
riti kot na vprašanje, katere
nagonske silnice ali travmat-
ski spomini so odgovorni za ta
boleči afekt ali čustvo,
razčiščujemo pri analizi odpo-
rov vedno po tem vrstnem
redu (torej: katero čustvo je
krivo odporov in Šele potem,
kateri stvari čustvo pripada).
Razčiščevanje pomeni torej,
da bolnika ali skupino
soočimo z bolečimi čustvi,
pred katerimi bežita.
Motiv ali čustvo, s katerim
se bolnik ali skupina borita in
je krivo za odpor, lahko včasih
razberemo iz telesnih reakcij.
Tako nam zardevanje, sti-
skanje kolen, prekrivanje spo-
lovila z rokami ipd. razkriva
čustvo sramu. Potenje,
mišična napetost, suha usta so
večkrat izraz strahu, vzdiho-
vanje in težave pri požiranju
pa kažejo morda na depresiv-
na čustva.
Če mislimo, da vemo za pra-
vo naravo motivov odpora,
potem člane skupine z njo
soočimo. To naredimo z bese-
dami: "Videti ste zelo pre-
strašeni", "Videti ste žalostni",
"Zdi se mi, da ste jezni","Zdi
se mi, da se borite z jokom" ali
pa "Zdi se mi, da se borite z
razočaranjem". Pri tem vedno
rečemo: "Kaže, da ste .." ali
"Zdi se mi, ...", ne pa: "Vi ste
...". S tem damo bolniku ali
skupini možnost, da ubeži
pred soočanjem z bolečim af-
ektom, če tega še v tem trenut-
ku niso zmožni, lahko pa se
glede motiva tudi motimo.
Naslednjič to temo nadalju-
jemo.
mag. Bojan Sinko
Krvodajalci
15. FEBRUAR - Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ptuj, Bojan Vi-
dovič, Barislovci 11/a, Franc Majerič, Sagadinova 13, Ptuj,
Sonja Piečko, Brezula 58, Marija Vodušek, Župečja vas 6/a,
Franc Šumenjak, Prerad 37., Janez Škerjanec, Tiboici 19/b,
Srečko Narat, Trnovec 21, Stanko Zagoršek, Bukovci 72,
Jože Horvat, Vintarovci 26, Ivan Vindiš, Janežovski Vrh
21/c, Dragica Mohorko, Jurovci 14. Mira Steiner, Sela 25,
Sergej Rimele, Štrafelova 34, Ptuj, Milan Simonič, Sobetin-
ci 9, Stanko Božičko, Dolena 36/a, Alojz Cajnko, Za-
grebška 12, Ptuj, Jožica Kušar, Nova vas 99, Elizabeta
Roškar, Strmec 13, Martin Cvetko, Gradiščak 8, Marjan
Arnuš, Kicar 108/a, Samo Kočevar, Dravska 3, Središče ob
Dravi, Franc Šegula, Polenšak 17, Stanko Polič, Vints /ci
76, Ivan Lesjak, Nova vas 17, Anton Feguš, Sedlašei 5. a.
Stanislav Ribič, Dolena 18/b, Martin Brec, Volkmerje
Ptuj, Vinko Nimac, Kvedrova 3, Ptuj.
17. FEBRUAR - Vladimir Krničar, Obrež 115, Danica Malek,
Krčevina pri Vurbergu, Marjan Drevenšek, Ormoška 2, Ptuj,
Marjeta Vedlin, Majšperk 52, Milan Marinič, Kicar 111 /a. Ire-
na Pauko, Rimska ploščad 21, Ptuj, Feliks Hvaleč, Gabrnik
48, Marija Čurin, Cesta v Njiverce 3, Kidričevo, Marjan Ko--
kot, Majšperk 32, Marinka Petek, Mezgovci ob Pesnici 3,
Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ivan Šegula, Juršinci
48, Boris Kurbus, Prepoije 42, Zvonko Španinger, Šolska 4,
Miklavž na Dravskem polju, Borut Šegula, Juršinci 48,
Franček Veber, Ptujska 2/a, Ormož.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / * v vrtu % v vrtu * v vrtu * v vrtu * v vrtu
Zima se pripravijo na slovo
Izteka se poslednji zimski mesec, hladno poznozimsko vreme pa še kar
vztraja in zadržuje prezgodnje brstenje sadnega drevja in okrasnih drev-
nin. V tleh še ni bilo odjuge, tako da so za zgodnje setve vrtnin na prosto
še prehladna, sicer pa s setvami v marcu, ko bodo to vremenske in talne
razmere omogočale, pri pridelavi vrtnin ne bo nič zamujenega.
V SADNEM VRTU rezi in vzgoji marelic po-
svečamo posebno skrb. Marelice so sadna
vrsta, ki so za vzgojo, nego in talne razmere
občutlivejše in zahtevnejše od drugih
koščičarjev. Nepravočasna in napačna rez,
napačna vzgoja in oblika, neustrezna podla-
ga, pomanjkljivosti pri gnojenju, neprilagoje-
nost rastišča so vse lahko vzroki za umiranje
najprej dela, nato pa celega drevesa. Kap in
odmiranje dreves marelic se običajno pojavi
junija v času najbujnejše vegetacije, ko se
začno formirati plodiči. Nenadnemu odmiran-
ju marelic ni pomoči, mogoče pa je pojav bist-
veno omejiti. Manj je pojava kapi, če je žlahtna
sorta marelice cepljena na slivovo podlago,
pogostejše pa, če je cepljena na marelični se-
janec. Močne rezi ne prenaša, prav tako je
občutljiva na prezgodnjo rez, dokler je drevo
še v fazi zimskega mirovanja. Celjenje ran,
nastalih pri rezi, in obraščanje vej je boljše, če
režemo v vegetaciji, zato ta opravila raje
odložimo v čas po brstenju. Zimska rez
povzroča ne glede na starost drevesa močno
smolenje na reznih mestih, to pa spremljajo
okužbe z neozdravljivimi kužnimi boleznimi.
Da na mladem drevesu marelice ne zrastejo
predolge debele in navpične mladike, ki so
večji del nerodne bohotivke, jih med vegetaci-
jo usmerjamo v stransko rast, s čimer se
upočasni pretok rastlinskih sokov in poveča
tvorba cvetnih brstov, odvečne pa v zelenem
stanju izrezujemo. Marelica razvija cvetne
brste in plodove na rodnih šibah, majskih kiti-
cah in rozetah; to so vse vrste rodnega lesa, ki
jih je ob rezi dobro ločiti in strogo upoštevati
ob vzgoji mladega drevesa. Z rezjo med vege-
tacijo drevo slabimo v bujni rasti, kar je pri ma-
relici še toliko pomembnejše, ker rast prevla-
duje nad rodnostjo. Rane, nastale z rezjo, pre-
mažemo s cepilno smolo.
V OKRASNEM VRTU se v tem predpomla-
danskem obdobju iz dneva v dan ponuja več
opravil pri negi, pletvi in vzgoji trajnega okra-
snega rastlinja. Ko zemlja več ne zmrzuje, sa-
dimo na prosto tiste vrste okrasnih drevnin in
grmovnic, ki niso občutljive na spomladanske
slane. Starejšim okrasnim grmovnicam in
drevninam oblikujemo, vzgajamo in redčimo
grme in drevesne krošnje, seveda le tistim, ki
bodo cvetele šele poleti ali v jeseni, zgodnje
cvetočim pa to opravimo po cvetenju. V tem
obdobju je tudi najprimernejši čas, da
odrežemo posušena stebla okrasnih trajnic, ki
tvorijo zelnata stebla; ta obrežemo tesno ob
tleh, saj bodo iz koreninskega panja poganjali
novi poganjki. Z rezjo občutljivejših trajnic, sa-
jenjem in setvijo eno- in dvoletnic pa počaka-
mo na obdobje s toplejšim vremenom, saj se
ob rezi nastale rane lažje celijo, semena lažje
kalijo, sadike pa se lažje vkoreninijo.
V	toplih sončnih dneh, ko so zunanje tem-
perature najmanj 5 stopinj celzija, prostore,
kjer hranimo lončnice in drugo rastlinje v zi-
movniku, zračimo, da se rastline prično
sčasoma prilagajati na zunanje vremenske
razmere, ko jih bomo končno ponovno prese-
lili na prosto.
V	ZELENJAVNEM VRTU ob izteku zime,
brž ko to omogočajo talne razmere, sadimo
pomladanski česen. O hranilni in zdravilni
vrednosti česna na tem mestu ne kaže mnogo
razmišljati, ker je vsakemu gospodinjstvu nje-
govo mesto v kuhinji dobro znano. Za
uspešno pridelovanje česna je potrebno
upoštevati vsaj tri njegove osnovne zahteve:
zdravo in kakovostno seme, dobro pripravlje-
no zemljo ter dosledno ravnanje po vrtnem
koledarju vrstnega reda rasti vrtnin. Česen
vedno sadimo na tisti del vrta, ki je osončen
ves dan. V senci namreč zelo slabo raste, gla-
vice ostanejo drobne in imajo manj strokov.
Tla, namenjena za česen, naj bodo globoka,
zračna, dobro odcedna in topla, čeprav že do-
bro raste v hladnih tleh 3 do 5 stopinj celzija.
Od začetka rasti potrebuje dosti vlage, ko pa
začne tvoriti stroke in dozorevati, pa suho in
toplo zemljo. Tla, namenjena česnu, naj bodo
bogata s humusom, gnojena s kompostovko,
nikakor pa ne s hlevskim gnojem, ker je ta
lahko vzrok za večji napad česnove muhe. Za
saditev so primerni samo zdravi stroki iz zu-
nanjega oboda, ki so enakomerno oblikovani.
Zemlja ne sme biti zapleveljena, pred tem pa
na tej gredi najmanj 4 do 6 let ni bil gojen
česen. Stročke sadimo v medvrstne razdalje
15 do 20 cm, v vrsti 5 do 8 cm narazen in 5 do
8 cm globoko. Pred česnovo muho nasad za-
varujemo s prekrivanjem grede z vlaknasto fo-
lijo. Daje nasad napadel ta nevarni škodljivec,
spoznamo po tem, da se že povsem mladi listi
česna prično zvijati in rumeneti, na korenin-
skem vratu pa je zlahka prepoznati žerke,
kako objedajo mlado rastlino.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - Četrtek, 2. marec 2000
		15
ZANIMIVOSTIL PISMA BRALCEV
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Priprav* površin za setev sladkorne pese
m	m	m
Vremenske razmere lansko jesen so nam omogočile pravočasno
opraviti jesensko oranje. Tla so dobro premrznila, postala so
bolj rahla, kar nam omogoča hitrejšo in uspešnejšo pripravo tal
za setev.
Zgodaj spomladi je brazdo po-
trebno čimprej poravnati; tako bo
vznik enakomeren, pa tudi vsi
drugi ukrepi oskrbe bodo lažji. Če
jeseni površin, namenjenih za se-
tev sladkorne pese, niste uspeli
preorati, spomladi ne orjite pre-
globoko. Pri pregloboki spomla-
danski brazdi so izgube vlage iz
tal zaradi izhlapevanja prevelike,
kar se negativno odraža predvsem
v primeru spomladanske ali polet-
ne suše.
Pri spomladanski obdelavi tal je
potrebno izbrati primeren čas.
Tla, predvsem težka, ne smejo biti
prevlažna. Globina oranja spom-
ladi, ki se ga pri pridelavi sladkor-
ne pese moramo izogibati, naj bo
20-25 cm. Brazdo je priporočljivo
čimprej poravnati, če je potrebno,
še prej poapnimo (največ 1000 kg
CaO/ha). Ravnanje najbolje opra-
vimo z vlačo ali planirno desko.
PRIPRAVA
SETVENEGA
SLOJA
Za dobro pripravljen setveni
sloj, setev, ohranjanje vlage in
vznik je pogoj, da je njiva pred-
hodno grobo poravnana.
Primerno pripravljeno setvišče
se sestoji iz treh slojev:
-	gornji krovni sloj debeline 2-3
cm, ki je mrvičast in omogoča
dostop toplote in zraka
-	srednji sloj oz. posteljica, debe-
lina 0,8 cm, kamor se polaga seme
-	spodnji sloj pod semenom je
sklenjen (ne sme biti zbit) s po-
trebno kapilarnostjo za vlago in
zračen, da omogoča enakomeren
vznik in hiter razvoj mlade rastli-
ne.
Za pripravo setvišča je še pose-
bej pomembno, da zemlje ne sili-
mo, ampak jo s čim manj traktor-
skih prehodov obdelujemo, ko je
godna.
Najboljša mehanizacija za pri-
pravo je predsetvenik, s katerim
lahko natančno naravnamo globi-
no. To je zelo pomembno pri ka-
litvi, ko je seme zelo občutljivo na
sušo. Krožnih in klinastih bran
praviloma ne uporabljamo, ker
zemljo rahljajo in izsušujejo pre-
globoko, posledica pa je slabši in
neenakomeren vznik.
GNOJENJE
Sladkorna pesa dobro uspeva in
daje velik pridelek samo, če ima
na voljo zadostno količino hranil.
Zato moramo poznati osnovno
založenost tal s hranili, kar nam
omogoča analiza tal, ki jo moramo
upoštevati iz gospodarskih in ok-
oljevarstvenih razlogov.
Največjo pozornost pri gnojenju
namenjamo dušiku in kaliju. Ob
tem je nujno, da so pesi na voljo
tudi druga hranila v potrebni
količini in primerni obliki. Po-
sevki na kislih deh slabo vznika-
jo, zaostajajo v rasti in dajejo
mnogo nižje pridelke. Čezmerno
gnojenje z dušikom zniža pride-
lek, vsebnost sladkorja in izkoris-
tek v predelavi pese, poveča pa
maso listja in glav. Do te napake v
tehnologiji prihaja predvsem na
parcelah, na katerih se v kolobar-
ju gnoji z večjimi količinami or-
ganskih gnojil (kot sta kokošji
gnoj in gnojevka). V tem primeru
moramo ustrezno zmanjšati od-
merke dušika, ki ga nameravamo
dati z mineralnimi gnojili.
Če jeseni niste opravili osnov-
nega gnojenja, vam pripo-
ročamo:
-	če nimate analize tal in v kolo-
barju redno uporabljate organske
gnojila, potrosite 500 - 800 kg
NPK/ha, odvisno od količine or-
ganskega gnojila, ki ste ga dodali
(glej tabelo). Upoštevati je treba,
da se dušik iz organskih gnojil v
prvem letu ne izkoristi v celoti,
fosfor in kalij pa imata približno
enako gnojilno delovanje kot fos-
for in kalij iz mineralnih gnojil.
Pred setvijo potrosite še 100 kg
KAN/ha, dognojite z 100 - 200 kg
KAN/ha;
-	če organskih gnojil ne upo-
rabljate, potrosite vsaj 1000 kg
NPK/ha, pred setvijo še 100 - 200
kg KAN/ha, dognojite z 200 - 250
kg KAN/ha.
Hranila iz jeseni oz. zgodaj
spomladi danega NPK gnojila so
za rastline takoj dostopna, hkrati
pa zmanjšamo količino kemijskih
soli v setvenem sloju, ki v preveli-
kih količinah negativno delujejo
na vznikajoče rastlinice (korenin-
ski ožig).
Na trgu je veliko različnih NPK
kombinacij, pri izbiri le-teh se
morate čimbolj približati potre-
bam sladkorne pese. Osnova pri
gnojenju je razlika med
založenostjo tal s hranili (analiza)
in dejstvom, da 50 t korenov
odvzeme 280 kg K20, 90 kg
P205, 220 kg N in 100 kg CaO na
hektar. Pri računanju skupne bi-
lance potrebnega dušika moramo
upoštevati rezervo v tleh, organ-
sko gnojenje, pa tudi kalcificiran-
je s karbonatnim muljem. Učinek
kalcificiranja s karbonatnim mul-
jem (10 t/ha) je enak kot uporaba
40 kg čistega dušika na hektar.
V naših pridelovalnih razmerah
gnojimo sladkorno peso z največ
150 kg čistega dušika na hektar.
Zaradi obilice padavin in
povečini plitvih tal je pri nas po-
trebno odmerek dušika deliti na
dva obroka. Za uspešno pridelavo
sladkorne pese je zelo pomemben
hiter mladostni razvoj, brez stre-
sov in zastojev. Ker so zgodaj
spomladi tla še hladna, običajno
še ni na voljo dovolj talnega
dušika, zato je startno količino
dušika potrebno zagotoviti z gno-
jenjem neposredno pred setvijo.
Pri setvi v zastirko (mulč setev) je
startna količina dušika še posebej
pomembna, da pravočasno aktivi-
ramo mineralizacijo organskih os-
tankov. Ker z dušikom ne smemo
gnojiti na zalogo in ker sladkorna
pesa potrebuje največ dušika v
času intenzivne rasti in razvoja
(junij, julij), je potrebno dognoje-
vanje. Polovico potrebne količine
dušika potrosimo pred setvijo, os-
talo pa vnesemo v tla z dognoje-
vanjem. Čas dognojevanja lahko
prilagajamo vremenu in stanju
posevka; običajno pa dognojuje-
mo, ko ima pesa 4 - 6 listov, pravi-
loma z enostavnimi dušikovimi
gnojili.
Glej tabelo!
V posevkih sladkorne pese se
pogosto srečujemo s pomanjkan-
jem bora, kar povzroča bolezen
srčno trohnobo korenov, posledi-
ca katere je manjši pridelek ter
slabša kakovost korenov. Doda-
janje bora je nujno, če je pesa po-
sejana na izčrpanih tleh z nizko
vsebnostjo organske snovi, če smo
tla apnili oziroma na tleh, kjer je
vsebnost bora nižja od 0,7 ppm ter
v primeru spomladanske suše. Na
lahkih, nevtralnih oz. bazičnih
tleh se pogosto pojavlja tudi po-
manjkanje mangana. Da odpravi-
mo ali vsaj ublažimo posledice po-
manjkanja, svetujemo foliarno
dodajanja mangana.
SEME, SETEV IN
SKLOP
Seme mora imeti dobro kalivost,
primerno energijo klitja in visok
odstotek enokaličnih semen. Pre-
težni del semena za setev pridela-
mo v Sloveniji, manjši del pa uvo-
zimo. Osnova za izbor sort so sort-
ni poskusi, usmeritev pa po tipih
(lastnosti) na podlagi kvalitete,
pridelka in odpornosti proti bo-
lezni. Slabša odpornost pogojuje
tudi rano spravilo, ker posevke
težje zaščitimo.
Tipi:
-	Z - intenzivne sorte s poudar-
kom na kvaliteti, zahtevajo popol-
no tehnologijo, na bolezni so sla-
bo odporne, zato primernejše za
rano do srednje rano spravilo,
-	NZ - prilagodljive sorte, slabše
do srednje odporne na bolezni,
zato za srednje rano spravilo,
-	CT - na bolezni (cerkosporo)
odpornejše sorte, primerne za pri-
delavo na območjih, kjer je
močnejši napad bolezni, oziroma
pridelava v ožjem kolobarju; čas
spravila srednje ran do pozen,
-	RT - sorte, odpornejše na bra-
datost korena oz. rizomanijo, čas
spravila srednje ran do pozen. Na
tleh okuženih z virusom rizoma-
nije, le z RT sorto dosegamo eko-
nomične pridelke.
V letošnjem izboru sort so: žita -
Z, kristal - Z/NZ, tipop - NZ,
astro - CT, desna - CT, puma -
CT/RT, canaria - CT/RT dorotea -
CT/RT.
Ugodna temperatura tal za kali-
tev je 8-12 stopinj celzija, najnižja
pa 4 stopinje celzija. Optimalni
čas setve je od zadnje dekade mar-
ca pa do sredine aprila, odvisno
od vremenskih razmer. Prerana
setev v hladnem vremenu
zadržuje kalitev in povzroča slabši
vznik ter omogoča večji napad gli-
vičnih bolezni ter škodljivcev
kljub fungicidom in insektici-
dom, ki so v plasteh nanešeni na
seme. Za setev bo na voljo 30% se-
mena z insektidicom gaucho, ki
učinkoviteje in ekološko manj
sporno deluje na bolhača in listne
uši.
Pogoj za dobro setev je brehibna
sejalnica, kakor tudi kontrola
same setve. Sejemo na medvrstno
razdaljo 45 cm, globina setve 2-3
cm, hitrost setve 4-5 km/h.
Glede na razdaljo semena v vrsti
ločimo dva načina setve:
-	setev na korekcijo sklopa: raz-
dalja semena v vrsti je 10 - 12 cm.
Pri tem načinu je treba pozneje
posevek redčiti, hkrati pa tako
dosežemo primeren sklop, to je
85.000 rastlin na hektar;
-	setev na končno razdaljo: to je
setev na razdaljo 17-19 cm. Pri-
merna je le za kakovostne njive z
dobro pripravljenim setviščem in
v optimalnem času setve. Pri tem
načinu obstaja nevarnost za sklop
85.000 rastlin na hektar, kar pa
dosežemo nekje pri 70% poljskem
vzniku.
Potrebna količina semena na ha
v semenskih enotah SE (1 SE =
100.000 semen); 1 ha pese ima
22.222 dolžinskih metrov
Razdalja v vrsti	SE/ha
10	cm	2,20
11	cm	2,02
12	cm	1,85
17	cm	1,31
18	cm	1,24
19	cm	1,17
Pri robljenju parcel je poraba se-
mena večja od navedene še za 5 -
10%.
Strokovni nasveti o negi in
zaščiti posevkov sladkorne pese
bodo objavljeni v drugi polovici
marca.
Silva Kuharič, univ.dipl.ing,
Jože Štuhec,
univ. dipl. ing.,
Tovarna sladkorja, d d. - RE za
sladkorno peso
Gnojilna vrednost organskih gnojil (101 oz. 10 m3 vsebuje v kg):_
N	_____
vrsta skupaj večletni	v letu	P2O5	K2O
izkoristek	uporabe
goveji hI. gnoj, dober 50 30-40	20	25	60
prašičji hI. gnoj, kmečki 55 30-45	25	30	50
goveja gnojevka, nerazredčena 50 40	25	20	70
prašičja gnojevka, nerazredčena
(samo močna krmila) 70 55	40	50	30
prašičja gnojevka, nerazredčena
(kmečka reja) 60 45	35	40	50
goveja gnojnica 20 20	20	-	60
prašičja gnojnica 40 40	40	1	40
konjski hlevski gnoj 65 35-50	30	30	60
kurjeki, suhi 220 120-160	100	250	150
kompostirani kurjeki 200 150-170	100	500	230
(M. Leskošek: GNOJENJE, ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1993)
ZANIMIVOSTI / ZANIMIVOSTI / ZANIMIVOSTI
Pisali smo in še pišemo
S prihodom avstrijskega caija Franca Jožefa
na prestol 1. 1848 je prišlo na Slovenskem do
pomembnih sprememb. Tako je bila 1. 1849
uvedena nova upravna ureditev, občinam so te-
daj nadrejena okrajna glavarstva, a jih 1. 1853-
54 nadomestijo sodni okraji. Leta 1857 je pote-
kalo prvo štetje slovenskega prebivalstva. Bilo
nas je 1.100.000. Deset let kasneje pride do us-
tanovitve dvojne monarhije Avstro-Ogrske. Po-
membna prelomnica za slovenski narod se je
zgodila 1. 1882, ko dobimo pravico do uporabe
slovenskega jezika na sodiščih in s tem tudi na
vseh deželnih uradih. To pa je pomenilo tudi,
da so se naši predniki morali ravnati po
določenih vzorcih in pravilih, ki jih je nareko-
vala takratna oblast. Uradne vloge pisati v slo-
venskem jeziku - da, toda spoštljivo, pravilno
in kolkovano z ustreznimi kolki. V nadaljevan-
ju vam ponujamo v branje vzorce tedanjih vlog,
prošenj in civilnih pravd.
PREJELI SMO
Sežigalnica Kidričevo
Objekt termične obdelave odpadkov z deponijo pe-
pela pomeni z vidika varstva okolja grob in nevaren
poseg v življenjsko okolje. Umeščanje objekta ter-
mične obdelave odpadkov, še posebno pa deponije pe-
pela po termični obdelavi na prostoru Dravskega pol-
ja izziva veliko potencionalno nevarnost nadaljnjega
rušenja ekološke stabilnosti tega prostora. Spodnje
Dravsko polje s svojimi okoljskimi problemi iz prete-
klosti in sedanjosti ne more prenesti dodatnega obre-
menjevanja, čeprav nekateri tega ne priznajo, se tega
ne zavedajo ali se nočejo. Postavlja se vprašanje, kako
bo naše v vseh pogledih degradirano okolje preneslo
nadaljnje breme, ki ga predstavlja 280.000 ton sežga-
nih odpadkov z vsemi spremljajočimi aktivnostmi.
Sama deponija pepela predstavlja grozečo nevarnost
za ta del Dravskega polja in tudi širšega okolja
predvsem s stališča hidrografskih značilnosti. Drav-
ska ravan s svojo podtalnico še vedno predstavlja in
bo tudi v bodoče rezervoar pitne vode. Podtalne vode
Dravskega polja so že v tem trenutku preobremenjene
in presegajo dovoljene količine nevarnih snovi, ki so
škodljive zdravju. Vzroke lahko poiščemo v pretek-
lem industrijskem razvoju in kmetijski dejavnosti.
Nadaljnje obremenjevanje pomeni nadaljevanje
uničevanja naravnega ravnotežja v lokalnem in
širšem prostoru.
Dilemo o upravičenosti lociranja objekta in deponi-
)e v ta prostor predstavlja tudi velika usmerjenost pre-
bivalstva v kmetijsko proizvodnjo. Umestitev takega
objekta pomeni za kmetijsko dejavnost dolgoročne
negativne posledice, ki se bodo pokazale predvsem v
smislu kvalitete kmetijskih proizvodov in
zmanjšanju konkurenčnosti le-teh na tržišču.
Kljub mnogim znanim in še več neznanim dejstev
se postavlja vrsta vprašanj, na katera ni natančnih in
jasnih odgovorov. Najbrž v našem okolju nismo upra-
vičeni do čistega zraka, vodnih virov in tal, kar je
osnovna pravica vsakega posameznika in vsake skup-
nosti. Nihče nam ni dal jasnega odgovora, kakšni so
nagibi in vzroki za ta projekt v našem okolju, saj
takšen projekt dolgoročno ne predstavlja pravega go-
spodarskega razvoja. Projekt bo v okolje prinesel tako
okoljske, prostorske, ekonomske kot tudi socialne
posledice in probleme. Prav tako ne moremo pristati
na dejstvo, da bo naše okolje popolnoma razvrednote-
no z izgubo vrednosti zemljišč in tako postalo odbija-
joče kot življenjski prostor. Kidričevo tudi ne more in
ne sme postati nekakšen generator razvoja tistih vrst
industrijskih panog, ki za okolje in življenje ljudi
predstavljajo nevarnost.
Reševanje problematike odpadkov na način, ki je
predviden v našem okolju ne more biti projekt
peščice posameznikov in nekaterih državnih struk-
tur, ki vidijo samo ekonomski interes in zelo enostav-
no rešitev problema odpadkov, brez upoštevanja ne-
gativnih učinkov ter posledic. Tudi v našem okolju
bomo morali ubrati drugačno pot preprečitve predla-
ganega projekta, ki v prihodnosti ne prinaša nič do-
brega.
Slavko Feguš
NA POLO BELEGA PAPIRJA L. 1882
I.
Gostilniška obrt - prošnja za podelitev koncesije
Cesarsko kr. okrajnemu glavarstvu
Podpisani H. S., rojen leta 18.. v M., okraj R ter ravno tje pristojen, sedaj oženjen posestnik v B. št. udano prosim,
da bi mi blagovolilo c. kr. okrajno glavarstvo podeliti dovoljenje, da smem izvrševati v svoji hiši B. št.... gostilniško obrt.
Svojo prošnjo opiram na sledeče razloge: v okraju B., ki šteje 53 številk, kakor tudi v obeh sosednjih krajih H. in T.
ni dosedaj še nobene tako velike gostilne s hlevi. V tako velikem okolišu bi bila takšna gostilna že z ozirom na domačine
potreba.
Vrhu tega pa leži B. ob državni cesti blizu mostu preko reke D. - torej na zelo prometnem kraju.
B. je tudi glavno izhodišče za planince, ki žele pohiteti na bližnje hribe, ter točka kjer si lahko odpočije vprežna živina
po daljši poti. Sploh pa sije B. z okolico tekom zadnjih let začel pridobivati vedno več priljubljenosti kot mirno in pri-
jetno letovišče. Leto za letom prihaja semkaj več tujcev, ki ob vsaki priliki prosijo in naravnost zahtevajo, da naj končno
že vendar eden domačinov odpre gostilno, kjer bo mogoče dobiti navadna okrepčila in se bo lahko vprežna živina napo-
jila ter spočila.
Ustanovitev gostilne v B. je torej v interesu tujskega prometa in naravnost krajevna potreba.
Kar se tiče prostorov, je pač moja hiša za gostilno najbolj pripravna in sposobna. Obdana je krog in krog z lepim
senčnatim vrtom, ki bi bil poleti gostom na razpolago. Sobe so zelo visoke in zračne, vrhu tega pa bi opremil tri gostil-
niške sobe z dobrim zračenjem
Ker je moje dosedanje življenje v vsakem oziru neomadeževano in nisem bil še nikdar kaznovan, upam, da mi bo c.
kr. okrajno glavarstvo na podlagi navedenih razlogov izdalo dovoljenje, da smem v svoji hiši B. št.... izvrševati gostil-
niško obrt z vsemi pravicami, ki so označene v 16. členu obrtnega zakona, drž. zak. št. 26.
Prilagam tudi kolek K3 -za izgotovitev zaprošene koncesije.
B. dne...
H. S.
Komentar: ta prošnja se je morala kolkovati s kolkom K 3 (3 krone). Za Ljubljano pa se je ista prošnja kol-
kovala s kolkom K 6 in ne K 3. Obrtna oblast v Ljubljani je bil mestni magistrat in ne glavarstvo. Kadar je
okrajno glavarstvo zavrnilo prošnjo, je bila možna pritožba na visoko c. kr. deželno vlado. Vse priloge k
prošnji so se kolkovale s 30 vinarji.
Piše: Jože Škerget
TEDNIK - Četrtek, 2. marec 2000
		17

LANCOVA VAS / PRIPRAVE NA PETDNEVNE PUSTNE
PRIREDITVE
Pisani trakovi
in rože za šotor
Te dni je v Lancovi vasi že vse
nared za jutrišnji (petkov)
pričetek petdnevnega pusto-
vanja pod velikim šotorom.
Organizatorja Fašenka 2000
v Lancovi vasi sta tudi letos
folklorno društvo Lancova
vas in tamkajšnja krajevna
skupnost, od petka do torka
pa se pod šotorom obeta obilo
pustne zabave.
V	priprave na četrto veliko
"fašenkovanje" so se vključili
domala vsi domačini, starejše
domačinke - lancovovaške
ljudske pevke - pa so po večerih
ne samo prepevale, temveč plet-
le venčke, rože in trakove iz pa-
pirja. Takšna je pač tradicija, da
bo za fašenk vse nared, sicer pa
bodo z okraski poskušali kar
najbolj olepšati prireditveni
šotor.
V	lancovovaškem šotoru bodo
nastopili najrazličnejši glasbeni
izvajalci: v petek Ptujskih 5, v
soboto Gamsi, v nedeljo bo
koncert Andreja Šifrerja in
zvečer zabava z ansamblom Pe-
tovio, v ponedeljek bo nastopil
Werner in ansambel Mister
Top, na pustni torek, ko se
petdnevno rajanje zaključuje, pa
bodo nastopile Mlade frajle.
V	Lancovi vasi bodo poleg za-
bave poskrbeli še za prikaz etno-
grafskega izročila svojega kraja
in okolice, saj bodo vsak večer
nastopile domače etnografske in
folklorne skupine. Organizator-
ji so tudi letos poskrbeli, da za
vstop v prireditveni prostor ne
bo treba plačati vstopnine, bodo
pa vsak večer izbrali in nagradi-
li najlepše maske.
Izkupiček od letošnjega pusto-
vanja bodo v Lancovi vasi znova
namenili za gradnjo vaškega
doma, saj naj bi z gradnjo pričeli
še v letošnjem letu. Sicer pa pra-
vijo, da dober glas že tako seže
v Lancovo vas.
Tatjana Mohorko
V Lancovi vasi so domačinke izdelovale živopisane okraske iz papirja, ki se bodo prav lepo podali
prireditvenemu prostoru pod šotorom.	Foto: TM
MARKOVCI / V NEDELJO PUSTNA PRIREDITEV
Deveti Fašenk v Markovcih
Tudi Markovci so eden izmed krajev, kjer vztrajajo s svojo
pustno dediščino in se držijo starih pustnih likov iz izročila.
"Nikakor vam ne moremo po-
nuditi tako imenovanega Zame-
tka, pustnega časopisa, ki strelja
naravnost, kot so ga poimenova-
li avtorji ptujskega kurentovan-
ja, je pa res, da tudi pri nas velja-
ta fašenk in obdobje pred njim
za poseben čas v letu. Ponujamo
vam le kratek članek, s katerim
želimo povedati, kako se na pri-
reditev - Fašenk v Markovcih -
pripravljamo domačini," so za-
pisali člani etnografskega
društva Korant iz Markovcev..
Letos bo Fašenk potekal že de-
vetič, bo pa v nedeljo, 5. marca.
Prireditev se bo pričela že v do-
poldanskem času, ko bo ob 10.
uri prikaz priprav na fašenk na
kmečkem dvorišču v Zabovcih.
Domačini bodo predstavili
avtohtone pustne like in
običaje, ki so značilni za te kra-
je. Ob 13. uri pa se bo pričela os-
rednja fašenska prireditev, po-
vorka, ki se bo počasi premikala
skozi Zabovce in se zaključila
na glavnem prireditvenem pros-
toru v Markovcih.
Na markovskem fašenku bodo
sodelovale predvsem tradicio-
nalne pustne maske, vključili se
bodo tudi učenci osnovne šole
Markovci. Za tamkajšnjo povor-
ko velja, da poteka počasi, saj so
vanjo na poseben način
vključeni domačini, ki radi
pokažejo svojo gostoljubnost
vsem nastopajočim: med samim
dogajanjem jim ponujajo obilo
domačih pustnih jedi in seveda
dobro domačo kapljico. Tako
lahko vsak obiskovalec začuti
doživljanje fašenka v pravem,
avtohtonem okolju.
S temi mislimi člani etno-
grafskega društva Korant iz
Markovcev vabijo na svoj
FAŠENK.
Natalija Plohi
18
Četrtek, 2. marec 2000 - TEDNIK
OD TOD IN TAM
GORIŠNICA / RAZPRAVA O PRIHODNOSTI KMETIJSTVA
Reprezentančni partner vladi
Poslanec državnega zbora Alojz Vesenjak in komisija za kme-
tijstvo občine Gorišnica sta pripravila v petek (18. februarja) v
gorišniški dvorani razpravo o prihodnosti slovenskega kme-
tijstva. Kot gosta sta na njej sodelovala Ervin Kuhar, podsekre-
tar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter
magister Franc But, državni sekretar in eden od pogajalcev z
Evropsko unijo na pomembnem kmetijskem področju. Cilj raz-
prave je bil udeležence seznaniti z aktualnimi dogodki v kme-
tijstvu v času njegovega pospešenega prilagajanja Evropski uniji.
Ervin Kuhar je govoril o
zadnjih pripravah na začetek dela
kmetijsko-gozdarske zbornice, ki
prinaša v slovensko kmetijstvo ve-
like in pomembne spremembe.
Kmetijsko-gozdarska zbornica bo
prinesla pomembne novosti v or-
ganiziranje slovenskega kmetijst-
va, ki bo učinkoviteje sodelovalo
pri vladnih in parlamentarnih
odločitvah s tega področja. Vsa za-
konodaja s področja kmetijstva in
tista, ki bo kakorkoli zadevala to
področje, bo morala dobiti sogla-
sje kmetijsko-gozdarske zbornice.
Ta bo velika in pomembna orga-
nizacija in bo delovala po princi-
pih že uveljavljene gospodarske in
obrtne zbornice. Po številu čla-
nov, teh bo okoli 178 tisoč, pa bo
zbornica najmočnejša nevladna
organizacija in bo imela kot repre-
zentačni partner vladi odločilen
vpliv na dogajanje v slovenski
državi. Kot je znano, bodo obvez-
ni člani kmetijsko-gozdarske
zbornice vsi lastniki kmetijskih
zemljišč ali gozdov, katerih ka-
tastrski dohodek presega 20 tisoč
tolarjev, kar pomeni približno
hektar in pol zemlje. Obvezna čla-
narina bo znašala 3 odstotke ka-
tastrskega * dohodka, najmanjši
znesek članarine pa bo 2 tisoč to-
larjev. Poleg kmetovalcev bodo
člani kmetijsko-gozdarske zborni-
ce podjetniki s področja kmetijst-
va, kmetijska podjetja, kmetijske
zadruge in številne druge organi-
zacije. Zbornica bo prevzela
dobršen del strokovno svetoval-
nih nalog sedanjega ministrstva
za kmetijstvo. Tako bo vanjo
prešla večina strokovnih služb in
velik del zaposlenih. Skupno šte-
vilo zaposlenih v kmetij sko-goz-
darski zbornici bo okoli 800, no-
vih zaposlitev pa načrtujejo okoli
15. Ta čas zelo pomembna naloga
so priprave na volitve in v vseh 13
območnih zbornicah poteka pri-
prava kandidatnih list. Prvi del
volitev v najvišje organe zbornice
bo letos aprila, drugi del pa jeseni,
ko bo vse potrebno že lahko pri-
pravilo vodstvo zbornice.
Pričakujejo, da bo zbornica začela
delati konec letošnjega maja.
Udeleženci razprave v Gorišnici
so imeli poleg vprašanj tudi nekaj
pripomb. Tako smo slišali mnen-
je, da bo zbornica prinesla kme-
tijstvu več škode kot koristi. Trdi-
tev je bila podkrepljena z dejst-
vom, da se bo zbornična oblast in
tako tudi odločanje skoncentrira-
lo v Ljubljani, najbolj kmetijska
območja, kot sta Pomurje in ptuj-
sko območje, pa bodo imela na
odločitve enak vpliv kot drugi,
nekmetijski deli Slovenije. Naj-
višji organ zbornice bo sestavljen
iz po šestih predstavnikov
območnih zbornic, te pa so raz-
lično velike. Tako bo interese 26
tisoč pomurskih kmetov ali 19
tisoč članov zbornice z območja
Ptuja predstavljalo enako število
predstavnikov kot 2 tisoč članov z
območja Dolenjske, kjer so pred-
videne majhne območne zborni-
ce. Razpravljalec je menil, da bi
moralo biti število mandatov raz-
deljeno tako, kot je v Sloveniji
razdeljen kmetijski prostor.
Slišati je bilo še nekaj drugih pri-
pomb, vendar te v zadnji fazi pri-
prav na začetek dela kmetijsko-
gozdarske zbornice nimajo
možnosti vpliva na spremembe
kmetijskega zborničnega sistema,
morda pa jih bo mogoče upošteva-
ti v prihodnjih spremembah zbor-
ničnega zakona in v pripravi sta-
tuta zbornice.
SLOVENSKO
KMETIJSTVO IN
EVROPSKA UNIJA
Drugi del razprave v Gorišnici je
bil namenjen usodi slovenskega
kmetijstva v Evropski uniji in
ukrepom države oziroma kmetij-
skega ministrstva v času prilaga-
janja. Državni sekretar Franc But
je poudaril, da prinaša vstop Slo-
venije v Evropsko unijo za kme-
tijstvo veliko priložnost in obe-
nem vrsto nevarnosti. Priložnost
je v tem, da se Evropa kljub pre-
sežkom hrane zaveda, da sta kme-
tijstvo ter razvoj in ohranitev
podeželja strateški dejavnosti, ki
uživata vsestransko podporo, to
pa je priložnost tudi za Slovenijo
in njeno kmetijstvo. Franc But je
napovedal za junij letošnjega leta
začetek napornih pogajanj o slo-
venskem kmetijstvu v Evropski
uniji, pogajanja bodo trajala vse
letošnje in verjetno del prihodnje-
ga leta. Po najbolj optimističnih
napovedih bi lahko postala Slove-
nija članica unije čez slaba tri leta,
v tem času pa mora storiti bistve-
ne premike prav na kmetijskem
področju. Državni sekretar Franc
But je mnenja, da tudi nečlanstvo
Slovenije v Evropski uniji ne bi
pomenilo nikakršnih prednosti v
smislu ohranjanja sedanjega stan-
ja, saj smo kot država član velike
svetovne tržnice in ta kroji usodo
kmetijstva in nam narekuje kme-
tijsko politiko. Izvozno in uvozno
smo v 75 odstotkih odvisni od Ev-
ropske unije in zato moramo
spoštovati njena pravila; mnogo
lažje bomo to počeli kot člani nje-
ne velike družine in skupne tržno
cenovne politike.
Franc But je nevedel ukrepe le-
tošnje kmetijske politike v Slove-
niji, ki bo temeljila na neposred-
nih in kompenzacijskih plačilih
kmetovalcem. Tako bodo znašala
neposredna plačila za krušna žita
54 tisoč tolarjev po hektarju, za
koruzo 30 tisoč tolarjev, sladkor-
no peso 42 tisočakov na hektar,
hmelj 111.500, oljarice 54 tisoč to-
larjev in tako naprej. Povedal je
tudi, da je vlada sprejela ukrep za
preprečitev liberalnega izvoza svi-
njine in govedine in je tako
zaščitila domačo prirejo. Kom-
penzacijska plačila kot nadomes-
tilo za izpad dohodka zaradi
nižanja cen se pripravljajo v gove-
doreji, drobnici, v vinogradništvu
in sadjarstvu, trenutno pa še ni
znana usoda kompenzacijskih
plačil za travinje, saj za to manjka-
ta v proračunu 2 milijardi tolar-
jev. Omenil je tudi prestavitev
roka za sprostitev tržne cene mle-
ka. Ker do prvega marca za to še
ne bodo izpolnjeni vsi pogoji, bo
sprostitev cen začela veljati junija
letošnjega leta. Napovedal je tudi
majsko evropsko inšpekcijo, ki bo
obiskala slovenske izvozne mle-
karne ter preverila njihovo iz-
polnjevanje pogojev. In ne na-
zadnje: v Sloveniji moramo spre-
jeti sedemletni program podpore
kmetijstvu, kot to počne Evropska
unija. S programom se bo država
zavezala za svojo podporo kme-
tijstvu, ta pa je pogoj, da bo slo-
vensko kmetijstvo deležno tudi
evropske podpore.
J. Bračič
PTUJ / SPODBUDA SKRBNIM
GOSPODARJEM GOZDA
Sofinondranje nego-
valnih del v gozdu
Med vlaganji v gozdove, ki se financirajo in sofinancirajo iz
sredstev proračuna Republike Slovenije, je tudi sofinanciranje
negovalnih del v zasebnih gozdovih. Ta dela in ukrepi zajemajo
obžetev, nego mladja in gošče ter prvo in drugo redčenje. Z nji-
mi v mlajših razvojnih fazah gozda vplivamo na boljšo kvaliteto
bodočih za sečnjo zrelih gozdov in s tem tudi na večji dohodek,
ki ga bodo imeli lastniki teh gozdov zaradi večjega deleža vred-
nejšega lesa.
Sofinanciranje ne pomeni
plačila za opravljeno delo, temveč
je spodbuda skrbnemu gospodar-
ju gozda. Delež sofinanciranja
opravljenih negovalnih del v goz-
dovih je odvisen od vrste dela in
njegove zahtevnosti. Če gre za
gozdove, v katerih so z gozdnogo-
spodarskim načrtom poudarjene
ekološke in socialne funkcije, je
delež sofinanciranja višji kot v le-
snoproizvodnih gozdovih. Last-
nikom gozdov, ki imajo stalno
prebivališče na območjih, ki se
štejejo za demografsko ogrožena
območja v Republiki Sloveniji, se
delež sofinanciranja poveča za 30
odstotkov, vendar lahko doseže
največ 100 odstotkov vrednosti
opravljenega dela. Sofinancirajo
se dela, ki so vključena v program
vlaganj v gozdove, ki ga za tekoče
leto pripravi Zavod za gozdove
Slovenije na osnovi gozdnogospo-
darskih in gojitvenih načrtov. Po-
dročni revirni gozdar se z lastni-
kom gozda dogovori o potrebnih
negovalnih delih v njegovem goz-
du in mu pri izvedbi teh del nudi
vso potrebno strokovno pomoč.
Seznani ga predpisanimi normati-
vi, deležem sofinanciranja in
predvideno višino tako pridoblje-
nih denarnih sredstev. Lastniku
gozda izda ustrezno odločbo o iz-
vedbi potrebnih negovalnih del,
ki je osnova za obračun sofinanci-
ranja. Ko so dela narejena, revirni
gozdar opravi prevzem in obračun
teh del. Denarna sredstva za
opravljena sofinancirana dela se
lastniku gozda nakažejo na njegov
žiro račun ali po pošti, če so nje-
govi skupni letni prihodki manjši
od 120 000 SIT in so izplačana v
roku 45 dni po obračunu. Za dela,
ki jih opravijo lastniki gozdov
sami ali z medsebojno sosedsko
pomočjo med kmečkimi gospo-
darstvi, se ne plača davek na doda-
no vrednost.
Za podrobne informacije se
lahko lastniki gozdov obrnejo
osebno na področnega revirnega
gozdarja ali na krajevno enoto Za-
voda za gozdove Slovenije na Ptu-
ju na telefonski številki 745-279
in 780-0-170, sporoča Andrej
Kovačič, univerzitetni dipl. inž.
gozdarstva, s krajevne enote Za-
voda za gozdove Slovenije na Ptu-
ju.
JB
VELIKA NEDELJA/ SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Za 40 milijonov investitij
Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti 11. februarja so svetniki sprejeli letni program dej-
avnosti ter finančni načrt za leto 2000. S sredstvi samoprispevka in prihodki od najemnine
za grobove bodo v KS zbrali okoli 20 milijonov lastnih prihodkov, letošnje investicije pa
bodo vredne okoli 40 milijonov SIT. K sredstvom krajevne skupnosti bo svoj delež prispeva-
la tudi občina.
V letu 2000 bodo obnovili zadružni dom, rekon-
struirali cesto na Lunovcu, obnovili poti na poko-
pališče, zgradili pločnik v Mihovcih, preplastili
cesto Velika Nedelja-Hajndl, v okviru občinskega
programa obnovili igrišča ter poglobili jarek na
cesti Sodinci-Sodinski Vrh. V okviru občinskega
programa pa bodo na področju Velike Nedelje ure-
dili pločnik v Mihovcih, čistilno napravo, javno
razsvetljavo, kanalizacijo, gradila pa se bo tudi hi-
tra cesta. Okoli 10 milijonov tolarjev pa bo stalo
redno vzdrževanje cest, okolice zadružnega doma,
parkirišča ter pokopališča z mrliško vežico.
Dogovorili so se tudi, da bo najemnina za grobo-
ve in stroške vzdrževanja pokopališča v letu 2000
minimalno zvišana zaradi pokrivanja stroškov in-
vesticij in investicijskega vzdrževanja, ter da bodo
ponovno uvedli krajevni praznik. Izbrali so 18. ju-
nij. Strinjali so se z odlokom o prenosu izvajanja
pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja
pokopališč v KS ter odlokom o prenosu izvajanja
rednega vzdrževanja javnih poti, ki ju bo na eni od
naslednjih obravnaval občinski svet.
Potrdili so tudi nov delovni čas tajnika KS Veli-
ka Nedelja, ki bo imel v bodoče uradne ure v pone-
deljek od 7. do 11. ure, v sredo od 15. do 17. ure in
v petek od 7. do 11. ure.
Majda Fridl
sedem (ne)pomembnih dni SEDEM (NE) POMEMBNI H DNI
Vedno nova presenečenja
Sloveniji ne zmanjka "prese-
nečenj". Zadnje dni ni bilo prese-
nečenje samo tatvina službene-
ga osebnega avtomobila slo-
venskega vladnega podpred-
sednika Marjana Podobnika,
ampak predvsem tudi Podobni-
kova izjava, da več znamenj
kaže na vpletenost posamezni-
kov iz uradnih organov v krajo
njegovega avtomobila. Prese-
nečenje je tudi to, da o celotni
zadevi še vedno ni celovitega
uradnega (policijskega ali vlad-
nega) sporočila in da je javnost
pretežno prepuščena najraz-
ličnejšim "ugibanjem" in "dobro
obveščenim virom" posameznih
slovenskih medijev, pri čemer
pa vse skupaj meji na manipuli-
ranje s (pol)resnicami...
Prvovrsto presenečenje je bil
tudi podpis sporazuma med
SLS in SKD o združitvi v eno
stranko in zaveza predsednika
Slovenske ljudske stranke (SLS)
Marjana Podobnika, da bo
stranka z dnem združitve izsto-
pila iz koalicije z Drnovškovo
LDS. Ravno vprašanje sodelo-
vanja Podobnika in njegovih mi-
nistrov v vladi je bilo doslej naj-
večji sporni (in omejevalni) ka-
men pri združevanju SLS in
SKD, Marjan Podobnik pa je po
podpisu sporazuma povedal, da
je popustil pred ultimativno
zahtevo Peterletove SKD, ker se
mu zdi združitev največja priori-
teta med vsemi prioritetami.
Vendar pa v tej njegovi izjavi ni
manjkalo grenkobe in
razočaranja nad "nepopustlji-
vostjo" SKD...
Za svojevrstno presenečenje
so poskrbeli tudi Hrvati. Njihova
nova parlamentarna in izvršna
oblast se pojavljata z vedno no-
vimi iniciativami v zvezi z odnosi
s Slovenijo, slovenska stran pa
temu (očitno nepripravljena) le s
težavo sledi.
KDO KRADE
Tatvina Podobnikovega audija
6 b dobiva s Podobnikovimi na-
migovanji o "vpletenosti uradnih
organov v krajo" vse razsežnosti
nove politične afere. Zastavlja se
kar nekaj resnih vpršanj. Kakšne
so razmere v slovenski policiji in
sploh v resorju notranjih zadev,
če podpredsednik vlade dvomi v
zadostnost običajne "uradne
preiskave" in zahteva nekakšno
"neodvisno preiskavo tega do-
godka". Ali potemtakem živimo v
državi, v kateri nihče nikomur nič
ne zaupa? Kdo vse je kriv za
takšne razmere? To je pravza-
prav najbolj pretresljivo spoz-
nanje v zvezi s krajo, če ne
upoštevamo tudi nepojmljive
"domačnosti" in neresnosti pri
varovanju najvišjih predstavni-
kov državne oblasti. Po vseh
možnih razlagah in neuradnih
informacijah (verodostojnih
uradnih pač ni bilo) bi morala biti
Podobnikova varnostnika (sku-
paj z ukradenim avtom) v Cer-
knem, kjer podpredsednik vlade
prebiva, in ne v Ljubljani. Brez
čakanja na kakšno posebno
preiskavo lahko rečemo, da je z
disciplino in resnostjo dela v
tako zahtevni policijski službi,
kot je varovalni oddelek, nekaj
hudo narobe in da zaradi tega
ne kaže vztrajati zgolj pri odgo-
vornosti in "suspendiranju" ne-
posredno odgovornih policistov
- varnostnikov. Očitno je v tem
primeru odpovedal celoten sis-
tem kontrole, saj je tudi za laike
nepojmljivo, da je vozilo, za ka-
terega je predviden celo pose-
ben način garažiranja, lahko "ne-
moteno" sredi ulice čakalo na ta-
tove. V slovenskem gospodarst-
vu bi težko kje našli delavca, ki
bi si drznil med delovnim časom
zapustiti delovno mesto ali celo
med delom samovoljno oditi v
drug kraj, kar sta storila policij-
ska uslužbenca. To pa pomeni,
da mnoga pravila in načela, ki jih
večina državljanov spoštuje kot
nekaj samoumevnega, prepros-
to kot državljansko dolžnost, za
nekatere "pooblaščence" ne vel-
jajo, čeprav bi morali biti prav
oni zgled vsestransko dobrega
obnašanja.
NAPETOST MED
ZDRUŽITELJI
Po najnovejših razlagah naj bi
k hitrejšemu povezovanju SLS in
SKD odločilno prispevali nekate-
ri "ugledni" ljudje iz cerkvenih
krogov. Slišati je celo razlage, ki
pa jih predvsem Cerkev sama
zanika, da naj bi kar cerkveni vrh
pritisnil na Podobnika in Peterle-
ta, naj trenutne interese podredi-
ta dolgoročnim potrebam in naj
ne zapravljata "zgodovinske pri-
ložnosti". Kljub doseženemu so-
glasju je v odnosih med Peterle-
tom in Podobnikom še vedno
čutiti napetost in razhajanja (ne
samo v odtenkih). Peterle rad
"popravlja" Podobnika, ko gre za
interpretacijo sporazuma, Po-
dobnik pa ne zamudi nobene
priložnosti, da ne bi povedal, da
je po svoje v korist "višjih ciljev"
popuščal pred nerazumnimi pri-
tiski SKD. Doslej je Podobnik
svoje ostajanje v vladi do konca
mandata utemeljeva s tezo, da
bi bilo politično neodgovorno,
če bi SLS le nekaj mesecev pred
volitvami z izstopom iz vlade
povzročila nepredvidljivo poli-
tično krizo in blokado nujnega
odločanja in izvajanja neodložlji-
vih državnih nalog. Zdaj mu je ta
"argument" s pomočjo Peterleta
in Janše zrušil sam Drnovšek. Z
obema se je dogovoril za njuno
podporo manjšinski vladi LDS,
ki bi jo ta formirala ob izstopu
SLS iz koalicije. Podobniku se
zdi vse skupaj zelo čudno in
(upravičeno) nenačelno.
KDO BO PRVI
Seveda se lahko vprašamo,
kako bo delovala združena
stranka ob še vedno vidnih raz-
hajanjih v pogledih na nekatera
bistvena vprašanja. Prav tako še
naprej ostaja nerazrešeno
vprašanje novega vodstva nove
stranke. Zdi se, da formula, po
kateri bi se Peterle in Podobnik
umaknila na podpredsedniško
pozicijo v korist nekoga tretjega
na predsedniškem mestu, ni več
edina možna rešitev.
Delo je najnovejše povezoval-
ne poteze SLS in SKD zaznamo-
valo s karikaturo, na kateri Janez
Janša (SDS) kraljuje kot nespor-
ni šef nad kletko, v katero sta
zaprta Peterle in Podobnik. V
uvodniku pa Delo poskuša ugo-
toviti, kdo je bolj presenečen ob
nedavnem združevalnem doga-
janju. "Ali so bolj presenečeni
krščanski demokrati, ker je ljud-
ska stranka tako rekoč čez noč
privolila v to, da bodo z dnem
združitve njeni ministri zapustili
Drnovškovo vlado, ali ljudska
stranka, ker krščanski demokrati
mirujejo in za združitev ne pos-
tavljajo več nadaljnjih pogojev?
Tako kot na mnoga vprašanja v
enoletnem šopirjenju zdaj ene
zdaj druge združujoče se strani
tudi tokrat ni mogoče podati
enoplastnega odgovora. Dejst-
vo je, da Marjan Podobnik ni
zdržal niti teden dni - potem ko
je s podpisom razvpitega zapis-
nika soglasnega sklepa privolil v
odhod ministrov SLS iz vlade -
že je napadel igralce, s katerimi
naj bi v prihodnje po lastnih za-
gotovilih igral v isti ekipi. Na
vsem lepem trdi, da bo z mi-
nistrsko posadko vred zapustil
vlado zgolj zato, da se vendar ta
združitev zgodi. In za povrh še
zato, da bo slednjič le jasno, kdo
je izvirni krivec za tako dolgo tra-
jajoči proces ..." Delo misli, da
se je Podobnik zatekel v pre-
pričanje, da je SKD postavila
SLS ultimate samo zato, da do
združitve ne bi prišlo, in iz hazar-
derskega prepričanja, da ljud-
ska stranka v odhod iz vlade
tako ali tako ne bo privolila ...
Jak Koprive
'ixu<*in - K^euitK, murtt z.uvu
1 7
I * T7% gm T * \ S, 1 H
dornava/ priprave na dornavski fašenk
Pustne norčije, smeh in zabava
Člani turistično-etnografskega društva Liikari iz Dornave se
tudi letos pripravljajo na svoje zdaj že tradicionalno pustovan-
je, ki ga imenujemo Fašenk po Dornavsko. Mladi in starejši
člani omenjenega društva so sc večkrat zbirali in pripravljali
okraske iz krep papirja. Vasi Dornava in Mezgovci so okrasili
z živopisanimi pentljami, duhi in rožami.
Tradicionalni Fašenk po dor-
navsko bo v ponedeljek, 6. mar-
ca, s pričetkom ob 14. uri pred
vaško- gasilskim domom v Mez-
govcih. Nato bo vesela pustna
druščina nadaljevala pot proti
Dornavi. Vsa leta so domačini
ob svojih domovih pripravili
obilico sladkih dobrot in pijače.
Pravjo, da bo tako tudi letos.
Vrhunec dogajanja bo v vaško-
kulturnem domu v Dornavi in
pred njo. Tam bodo z denarni-
mi nagradimi nagradili najlepše
in najbolj domiselne maske, za
pustno rajanje pa bo skrbel an-
sambel Žamet. Mlajše skupine
pa bodo nagradili s sladkimi
dobrotami. Se vedno se lahko
prijavite pri predsednici društva
Mariji Velikonja na tel. števil-
ko 062 755 158. Tako boste v
druščini tradicionalnih etno-
grafskih likov, številnih dor-
navskih ciganih, korantov in
drugih sodobnih mask.
MS
Člani TED Lukari med pripravami na pustovanje
OD TOD IN TAM
PTUJ • Zapore
na ptujskih
ulicah
V nedeljo, 5. marca, ko se bo
popoldne na ptujskih ulicah in
trgih vila osrednja karnevalska
povorka s 1500 do 200 ude-
leženci, bodo na nekaterih delih
mesta postavljene zapore, ki
bodo veljale od 13. do 17. ure.
Glavni karnevalski sprevod bo
med 14. in 16. uro. Potrčeva ces-
ta bo zaprta od Krone do bol-
nišnice, promet bo možen po
Zupančičevi ulici. Zaprta bo tudi
Slomškova ulica, ena zapora bo
v Rajčevi pod gradom; Osojni-
tovo bodo zaprli pri semaforju
pri podvozu, CMD pa pri sema-
forju v križišču z Volkmerjevo.
Obvozi bodo urejeni, pri vseh
zaporah bodo zainteresirani do-
bili vse potrebne informacije, z
nasveti pa bodo pomagali tudi
policisti. Kot je povedal
programski vodja kurentovanja
2000 prof. Milan Gabrovec, se
bodo organizatorji skupaj s poli-
cijo potrudili, da bo promet kljub
nekaterim zaporam potekal ne-
moteno.
MG
PTUJ rn ¥ soboto
habji mlin
Na pustno soboto, 4. marca,
bodo v Ptuju predstavili babji
mlin. Znano je, da se v življenju
lahko pomladite samo tako, da
se ponovno zaljubite; lahko pa
tudi tako, da pridete v soboto
pred Mestno hišo in se prepusti-
te magičnim učinKom babjega
mlina. Časa ne bo na pretek, saj
bo deloval le od 9. do 12. ure po
strogo preverjenem reciklažnem
receptu: "staro babo not, mlado
babo vun". Uspeh je bojda 99-
odstoten, "abfala'1 in stranskih
učinkov je malo, v vseh primerih
pa je sreča pri hiši nenado-
mestljiva. Organizator obljublja
tudi pomlajevalne eliksirje za
obiskovalce v obliki tinkture in
praškov.
-OM
CIRKULANE • V
soboto 7. fašenk
Turistično društvo Cirkulane je
tudi letos organizator fašenske
prireditve. Sedmič se bodo zbra-
le etnografske in pustne skupi-
ne, koranti in orači iz domačega
kraja in okolice. Fašenk bo tudi
'etos na pustno soboto, 4. mar-
ca, ob 14. uri, ko se bo pričela
Povorka od zdravstvenega
doma do osnovne šole.
Kot nam je povedal predsednik
TD Cirkulane Zvonko Bratušek,
bo na letošnjem 7. fašenku so-
delovalo 600 nastopajočih, med
njimi tudi maškare iz vrtca in OŠ.
Izmed sodelujočih bodo izbrali
tri najlepše in najizvirnejše mas-
ke, posebno nagrado pa si bo
prislužila še najbolj etnografska
maska oziroma skupina.
TM
DUPLEK •
Pustni karneval
Občina Duplek, prostovoljno
gasilsko društvo Dvorjane in
društva v tej občini pripravljajo
Pustni karneval v soboto, 4. mar-
ca. Sprevod se bo pričel ob 13.
uri pred mostom v Zg. Dupleku,
nato pa bo nadaljeval pot vse do
Dvorjan. Tam bo sodniški zbor
ocenil maske in izbral najbolj do-
miselne in šegave pustne like.
Izvolili bodo tudi admirala Dup-
leške mornarice. Zvečer bo ve-
selo pustno rajanje v domu kra-
janov v Koreni.
Vsi, ki bi radi sodelovali v
pustni povorki, se lahko prijavite
še danes na občini Duplek.
MS
ORMOŽ •
Fašenski
karneval
V torek, 7. marca, se bo v
Ormožu ob 14.uri odpravila na
tradicionalen obhod po mestu
karnevalska povorka. Iz Cvet-
lične ulice se bodo podali v sme-
ri proti Kerenčičevem trgu, Vra-
zovi in Skolibrovi ulici ter nato
proti občinski zgradbi. Skupine,
ki želijo sodelovati v povorki, se
lahko prijavijo na sedežu turis-
tičnega društva ali po telefonu
na številko 701 -137. Tri najboljše
skupine mask bodo nagrajene.
Majda Fridl
VIDEM •
Na pustni pone-
deljek 5. fašenk
Tudi v občini Videm letos prise-
gajo na že tradicionalno
fašensko prireditev - že peto.
Povorka in pustna zabava bosta
v centru Vidma v ponedeljek, 6.
marca, ob 15.30.
Organizatorji - odbor za prire-
ditve - pričakujejo, da se bo po-
vorke letos udeležilo 20 pustnih
skupin, blizu 300 nastopajočih in
še vsaj 400 maškar iz OŠ Videm
in podružnice Leskovec. Povor-
ka bo šla skozi center Vidma,
med letošnjo novost Fašenka po
vidovsko pa lahko štejemo
razstavo in degustacijo z naslo-
vom Pust - mastnih ust, ki bo v
jedilnici OŠ Videm. Ko pa bo po-
vorka zaključena, se pred vi-
dovsko občinsko zgradbo obeta
še veselo pustno rajanje do
poznih večernih ur.
TM
SREDISCE OB
DRAVI • Pustna
nedelja ter ples
v maskah
Plesa v maskah z ansamblom
Kompromis se lahko Srjanci
udeležijo v soboto, 4. marca, v
baru Slavka Črčka. Naslednji
dan, na pustno nedeljo, se bodo
ob 14. uri pričele zbirati maske
pred blagovnico Mercator, kjer
bodo uprizorili čarovniški
proces. Organizatorji obljubljajo
mednarodno udeležbo ter nag-
rade za najboljše maske.
Ocenjevanje bo pred kulturnim
domom Sokolana.
Majda Fridl
DESTRNIK •
V torek pustna
povorka
Destrniški osnovnošolci bodo
na pustni torek pripravili pustno
povorko, v kateri sodelujejo tudi
destrniški koranti. Najlepše mas-
ke bodo nagrajene. Maske se
bodo zbirale na parkirnem pros-
toru pred osnovno šolo od 8. ure
naprej.
ak
PTUJ / PRVA MONOGRAFIJA O PTUJSKEM KURENTOVANJU
0 vzponih in padtih kurentovanja
V Narodnem domu v Ptuju so
v ponedeljek zvečer javnosti
predstavili prvo ptujsko mo-
nografijo o kurentovanju
avtorja Aleša Gačnika z naslo-
vom Moč tradicije/Kurento-
vanje in karneval na Ptuju, ki
je rezultat njegovega 10-letne-
ga dela. V njej v sliki in besedi
predstavlja vzpone in padce
ptujskega kurentovanja. Knji-
ga je darilo vsem, ki so poma-
gali, da se je prireditev uspela
obdržati.
Avtorju in Ptujčanom se je v
tem svečanem trenutku, na ka-
terega se je čakalo kar štiri de-
setletja, poklonil tudi rektor
mariborske univerze prof. dr.
Ludvik Toplak, ko je dejal, da
je Ptuj zares poln bogastva v
različnih pogledih ter ima v svo-
jem okolju tudi zelo ambiciozne
in ustvarjalne ljudi. Kurento-
vanje je brez dvoma prireditev,
ki je zaslužna za utrjevanje
lastne in kulturne identitete, ob
tem pa je ljudem tega okolja us-
pelo kulturno identiteto poveza-
ti tudi z zgodovinskim
izročilom in raziskovalnimi
projekti.
Pri izdaji monografije je z veli-
kim deležem sodelovalo tudi
ptujsko gospodarstvo in s tem
pokazalo, da pripada tej tradici-
ji-
Z izvodom monografije so nje-
ni izdajatelji nagradili tudi vse
dosedanje predsednike organi-
zacijskih odborov, dolgoletne
člane in druge zaslužne za njeno
izdajo. Od vsega začetka ptujsko
kurentovanje podpira Perutni-
na, ki je bila tudi glavni pokro-
vitelj izdaje.
MG
Avtor monografije Aleš Gačnik: "Maske so med najpomem-
bnejšimi predmeti v zgodovini človeštva."
Med prvimi je monografijo o kurentih prejel Franc Kolarič,
starosta ptujskega kurentovanja, ki je bil tudi eden najpo-
membnejših zunanjih sodelavcev pri monografiji.
Foto: Črtomir Goznik
Zl/
(Jetrtek, Z. marec ZUUU - TEDNIK
ŠPORT IN DRUŠTVA
PTUJ / OCENILI AKTIVNOSTI V ZVEZI ČEBELARSKIH DRUŠTEV
Država mačehovska do čebelarstva
V Zvezi čebelarskih društev Ptuj je organiziranih 125 čebelar-
jev iz čebelarskih društev Dornava, Gorišnica, Markovci, Tur-
nišče, Majšperk in Ptuj. Ko so se minulo nedeljo, 27. februar-
ja, zbrali na letnem občnem zboru v gostilni Lužnik, je pred-
sednik zveze Ivan Vojsk minulo čebelarsko leto ocenil kot
povprečno, saj je kljub napadu varoze nateklo dovolj medu.
Žal pa je dolga in hladna zima pomorila skoraj tretjino čebel,
zato je vprašanje, kako bo letos.
Sicer pa je bil Ivan Vojsk kri-
tičen do tistih čebelarjev, ki se v
minuli sezoni niso držali sklenje-
nega dogovora o najnižji ceni
medu 800 tolarjev za kilogram, saj
so ga nekateri prodajali pod real-
no vrednostjo, tudi po 600 tolar-
jev, kar se ne bi smelo dogajati. Po
mnenju razpravljavcev pa je tudi
ta cena zadovoljiva v primerjavi z
Medexovo odkupno ceno na veli-
ko, ki ponuja za kg medu še do-
brih 100 tolarjev manj.
Nezadovoljstvo so čebelarji izra-
zili tudi zaradi mačehovskega od-
nosa države do te gospodarske pa-
noge. Čebelarstvo in čebelje izdel-
ke zaradi naravnih zdravilnih
učinkov po svetu vse bolj cenijo,
pri nas pa se s prepočasnim reagi-
ranjem, nerazumno in nerealno
administracijo in nelogičnimi za-
konskimi določili od tega celo od-
daljujemo. Čebelarji so opozorili
na premajhno skrb za zdravo živl-
jenje in se zavzeli za varstvo okol-
ja, saj prav iz njega čebele črpajo
svoje pridelke.
Veterinarka Vida Lešnik,
dr.med.vet., specialistka za čebe-
le, ki skrbi za zdravstveno varstvo
čebel v mariborski regiji in tesno
sodeluje s ptujskimi čebelarji, je
opozorila na problem čebelje va-
roze, ki je prisotna v večjem ali
manjšem obsegu na celotnem
območju Slovenije in tudi v svetu.
Zato je predsednikom vseh čebe-
larskih društev razdelila posebna
pisna navodila, kako ravnati v
boju proti temu nevarnemu čebel-
jemu zajedalcu. Povedala je, da do
sedaj hujših primerov čebelje gni-
lobe na ptujskem območju niso
zasledili, medtem ko naj bi na
ormoškem območju odkrili dve
žarišči. Posebej je opozorila, da je
do 31. marca potrebno oddati
vzorce mrtvic za laboratorijski
pregled. Tudi ona je bila kritična
do vsebine predlaganega pravilni-
ka oziroma uredbe o proizvodnji
in prodaji medu, ki je neživl-
jenjsko strog, saj so v njem zapisa-
ne nemogoče zahteve. Če bo šlo
tako naprej, potem namreč medu
v Sloveniji ne bo več. Sicer pa naj
bi o tem, kakšni naj bi bili pristo-
pi k pridelavi in trženju medu in
čebeljih pridelkov v luči novih
upravnih, davčnih in veterinar-
skih predpisov, podrobneje raz-
pravljali na 23. državnem čebelar-
skem seminarju v Celju, ki bo to
soboto, 4. marca, na Celjskem sej-
mu. Poseben poudarek temu naj
bi dala okrogla miza na to temo,
posvetili pa naj bi se tudi selekciji
čebel in borbi proti čebelji varozi.
V izredno razgibani razpravi je
Slavko Kleindienst iz Čebelarske
zveze Slovenska Bistrica opozoril
na problematiko slovenskega
čebelarstva še z drugega vidika.
Ocenujejo namreč, da čebelarji, ki
so oddaljeni od Ljubljane, nimajo
možnosti sodelovati v pomemb-
nih zadevah ter pri odločitvah, ki
se dogajajo v Zvezi čebelarskih
društev Slovenije. Zato zahtevajo,
da se v statutu Zveze opredeli sta-
tus in vloga čebelarskih društev
ter področnih zvez. Zahtevajo
tudi ureditev statusa čebelarja, saj
naj bi mu pripadal status kmeta.
Proizvodnja medu in drugih
čebeljih izdelkov namreč ni v
ničemer manj vredna, kot recimo
proizvodnja mleka in mlečnih iz-
delkov ali mesa in mesnih izdel-
kov. Tudi zaradi tega bodo pred-
lagali spremembo statuta in pravil
Čebelarske zveze Slovenije.
Na nedeljskem občnem zboru so
opravili tudi volitve, na podlagi
katerih bodo v upravni odbor
Zveze čebelarskih društev Slove-
nije predlagali Martina Čuša, ki
si je prvi s ptujskega območja po
trimesečnem šolanju pridobil na-
ziv mojster čebelarstva.
Ko so razpravljali in sklepali o
programu čebelarskih aktivnosti
v letošnjem letu, so na prvo mesto
postavili skrb za čisto okolje, izo-
braževanje članstva in preventiv-
ne akcije proti čebeljim boleznim.
Kot vsa leta doslej bodo čebelarji
tudi letos sodelovali na razstavi
Dobrote slovenskih kmetij v Ptu-
ju, še več razstavljalcev obljublja-
jo. Vse napore bodo vložili tudi za
pridobitev lastnih prostorov, saj
jih sedaj pravzaprav nimajo. Vso
dragoceno dokumentacijo in ar-
hiv ZČD namreč hrani prizadevni
tajnik zveze Srečko Rupnik v klet-
nih prostorih svojega stanovanja.
Veseli so bili novice, da je na OS v
Gorišnici začel delovati čebelarski
krožek, preden pa so se prepustili
ogledu priložnostne majhne čebe-
larske razstave, ki so jo pripravili
v jedilnici gostilne Lužnik, pa
smo slišali še prijetno pobudo, da
naj bi tudi v ZČD Ptuj organizira-
li čebelarski Ambrožev ples. Sveti
Ambrož je namreč od nekdaj vel-
jal za zaščitnika čebelarstva in
Ambroževi plesi v nekaterih pre-
delih Slovenije že so. Sicer pa so si
ob koncu vsi skupaj zaželeli, naj
medi leto 2000!
M. Ozmec
Minulo čebelarsko sezono in aktivnosti čebelarjev je analiziral
predsednik ZČD Ptuj Ivan Vojsk
Precej zanimanja je pritegnila mini čebelarska razstava
Martin Čuš si je prvi s Ptujske-
ga pridobil naziv "čebelarski
mojster". Foto: M. Ozmec
NOGOMET / PRIPRAVE NA NOVO
SEZONO
Drava Montavar -
Feroterm Pohorje 3:2/0:0/
STRELCI: 1:0 Šišič /50/, 2:0 Nakov /56/, 3:0 U. Krajnc /73/, 3:1
Grizold/82/, 3:2 Prednik/86. iz 11 m/.
DRAVA MONTAVAR: Golob, Pekez, Fridauer, M. Emeršič,
Lenart, Klinger, Korez, Zemljič, Toplak, Šišič, Nakov, U. Krajnc,
D. Krajnc, Strgar, B. Emeršič. Trener: Jože Hadler.
Nogometaši ptujske Drave so se vrnili z enotedenskih priprav v
Vrsarju. Tam so imeli enaindvajset treningov in odigrali tri pri-
pravljalna srečanja. Dvakrat so z 1:0 izgubili s hrvaškim drugoli-
gašem iz Karlovca, tretje srečanje pa igrali s slovenskim tretjeli-
gašem Zarico iz Kranja. V soboto so se vrnili, že v nedeljo pa odi-
grali prijateljsko srečanje s prvoligašem iz Ruš.
V prvem polčasu je bila igra enakovredna, pravih priložnosti
praktično ni bilo in zato se je ta del igre končal brez zadetkov. V
drugem delu srečanja pa smo lahko videli navdahnjeno igro ptuj-
skih nogometašev, ki so popolnoma nadigrali prvoligaša. Po lepo iz-
delanih akcijah so dosegli tri zadetke. Z malo več sreče bi lahko do-
segli še kakšen zadetek in gostom prizadejali visok poraz. Proti kon-
cu srečanja pa je Ptujčanom zmanjkalo moči, kar so izkoristili gost-
je in dosegli dva zadetka. Zmaga Ptujčanov je povsem zaslužena.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
Občinska liga Gorišnita
S srečanji končnice tekmovanja se je v športni dvorani v Gorišnici
končala občinska liga v malem nogometu. V končnico so se uvrstile
prve štiri ekipe iz rednega dela tekmovanja. Tudi borbe za naslov
prvaka so pritegnile veliko pozornost.
Prvak zimske občinske lige je postala ekipa Žiher, ki je v tretjem
krogu končnice premagala ekipo NK Gorišnica - Bistro Milena in
zmagala s točko prednosti. Tekmovanje so organizirali že drugič in
se je prijelo tako med nogometaši, ki imajo pozimi tako tudi rekrea-
cijo, kakor med gledalci, ki so dobro polnili športno dvorano v
Gorišnici. In ravno ta je veliko pripomogla k razvoju športa.
Rezultati končnice tekmovanja: 1. krog: NK Gorišnica Bistro
Milena - KMN Kokot 3:2, Avtošola Prednost - Žiher 0:1; 2. krog:
KMN Kokot - Žiher 3:3, NK Gorišnica / Bistro Milena - Avtošola
Prednost 1:5; 3. krog: Avtošola Prednost - KMN Kokot 6:2, Žiher
- NK Gorišnica- Bistro Milena 2:1.
KONČNA LESTVICA
1.ŽIHER	6 3 2 1 12:15 11
2.	AVTO ŠOLA PREDNOST	6 3 1 2 16:14 10
3.	NK GORIŠNICA BISTRO MILENA 6 3 0 3 18:15 9
4.	KMN KOKOT	6 114 12:18 4
Najuspešnejši strelec lige je Filip Žnidarič, ki je v enajstih krogih
predtekmovanja dosegel 27 zadetkov. Podelili so tudi priznanje naj
bolj fer ekipi - ekipi Gamsi Zamušani, ki so v 11 tekmah predtek-
movanja prejeli le 7 rumenih kartonov.
Danilo Klajnšek
ROKOMET / 1 .B SRL MOŠKI
Ormož - Pomurka 31:25 (15:12)
ORMOŽ: Dogša, Hanželič 6, Antolič 2, Juršič, Pučko 1, Džar-
mati 4, Prapotnik 6, Grabovac 2, Ivanuša, Kirič 4, Kotar 1,
Horvat 5, Šulek.
Rokometaši Ormoža uspešno
nadaljujejo drugi del prvenstva v
prvi B moški ligi, saj so dosegli že
tretjo zaporedno zmago, tokrat
proti neposrednemu tekmecu na
lestvici. Vendar pa so se kar precej
poigrali z živci navijačev, ki se jih
je v športni dvorani na Hardeku
zbralo blizu 200. Gostje so sicer
dosegli prvi zadetek, to pa je bilo
tudi njihovo edino vodstvo, saj je
bila rezultatska in siceršnja pobu-
da na strani domačih. Igranje z
živci pa so bile številne zastreljane
priložnosti v napadu, saj so skoraj
desetkrat zadeli vratnico in veli-
kokrat zgrešili nasprotne napade.
Najbolj zanimivo pa je bilo sredi
drugega polčasa, ko so gostje zara-
di številnih (upravičenih) izkl-
jučitev igrali le z dvema igralcema
in vratarjem ter v teh dveh minu-
tah celo dosegli zadetek! Kljub
temu pa so Ormožani dosegli kar
31 zadetkov, precej zadetkov gos-
tov pa je posledica nasprotnih na-
padov po zastreljanih priložnos-
tih domačih. Z malo večjo zbra-
nostjo domačih bi gostje doživeli
malo katastrofo. Vendar pa je po
drugi strani res, da je šlo za psiho-
loško posledico derbija starih
znancev in stanja na lestvici.
Namreč, na vrhu imata Rudar in
Velika Nedelja že veliko prednost,
med tretjim in enajstim mestom
pa so samo štiri točke razlike.
Ormožani za tretjim, Sevnico, se-
daj zaostajajo le za točko, zaradi
majhne razlike pa bodo pomemb-
ne prav vse tekme. Zelo zanimivo
bo že to soboto, ko bodo
Ormožani gostovali v Sevnici in
se poskusili oddolžiti za jesenski
poraz na Hardeku.
l.k.
1. B SRL • Velika
Nedelja - Nova
Gorica 34:19/16:11/
VELIKA NEDELJA: R Mesa-
rec 4, Trofenik 2, Potočnjak,
Cvetko 2 /1/, Bezjak 5 /1/, Pla-
nine 7, Kokol, Belec, Poje 7, A.
Mesarec 3, Okreša 3, Kle-
menčič, Belšak, Gregorič 1.
Neugodni poraz iz preteklega
kroga proti ekipi Chio Besnica je
na rokometaših Velike Nedelje
pustil sledove, saj so dokaj medlo
pričeli srečanje z Novogoričani.
Gostje so uvodoma dosegli dva za-
detka, domači pa so le uspeli re-
zultat izenačiti in tudi povesti,
vendar pa jim ni uspelo priti do
višjega vodstva. V zadnjih minu-
tah prvega polčasa pa je igra
končno stekla in rokometaši Veli-
ke Nedelje so si priigrali pet za-
detkov prednosti.
Drugi polčas je bil pravo na-
sprotje prvega. Trda igra v obram-
bi, odlične obrambe Belca in nato
Klemenčiča ter tekoča igra v na-
padu so bili razlog za nenehno
večanje vodstva domačih rokome-
tašev. Gostje tega tempa niso mo-
gli spremljati in so v tem delu igre
dosegli samo osem zadetkov.
Visoka zmaga domačih je zas-
lužena, še posebej pa veseli dejst-
vo, da so v drugem polčasu prika-
zali zelo dobro igro, kar so gledal-
ci znali nagraditi s številnimi
aplavzi.
ek
1. B SRL ŽENSKE
• ŽRK Ptuj - Polje
24: 25 /13:9/
V derbi srečanju tega kroga ro-
kometašicam Ptuja ni uspelo pre-
magati vodečega moštva. Toda
domačinke so bile zelo blizu
temu, še posebej po dobri igri v
prvem polčasu, ko so ves čas vodi-
le in si priigrale prednost štirih
zadetkov.
Toda drugi polčas je bil pravo
nasprotje prvega. Ljubljančanke
so v 42. minuti igre uspele ize-
načiti in nato povesti. Toda
domačinke se niso dale in uspele
so ponovno preobrniti rezultat. V
zadnjih desetih minutah pa so ro-
kometašice ŽRK Ptuj imele izred-
no veliko nesreče. Najprej se je
poškodovala Petkova, nato pa
niso uspevale zadevati niti iz sto-
odstotnih priložnosti, prenekateri
strel pa je končal v vratniku ali
prečki. V zadnjo minuto so gostje
krenile z zadetkom prednosti in
imele napad, a so ga zapravile.
Ptujčankam se je samo štiri se-
kunde pred koncem srečanja po-
nudila priložnost za točko, vendar
je najboljša strelka tega srečanja iz
sedemmetrovke zadela gostujočo
vratarko in veselje rokometašic
Polja se je pričelo. Lahko pa bi
bilo povsem drugače, če bi tokrat
bila sreča vsaj malo na strani
domačih rokometašic.
ek
2.	SRL - VZHOD •
Pyramidia - Jezer-
sko 46:15/21:9/
PYRAMIDIA: Valenko, Pisar
3,	M Sandor 1, Kelenc 2, Pšajd
3, Kumer 8/2/, I. Ivančič ll, Žni-
darič 2, F. Sandor 2 /1/, Žuran 2,
D. Ivančič 5 /2/, Cvitanič, Firbas
7/1/. Strbal.
Rokometaši Pyramidie iz
Gorišnice so brez večjih težav
prišli do načrtovane visoke zma-
ge. Gostje so se predstavili kot
ekipa z zelo skromnim znanjem.
Domačini so bili enostavno pre-
močan nasprotnik, svojo prednost
so višali iz minute v minuto in to
tudi takrat, ko so bili na parketu
mlajši igralci. Gostje so v drugem
polčasu dosegli samo šest zadet-
kov in ta podatek praktično pove
vse.
ek
2. SRL - VZHOD •
MRK Ptuj -
SKD Maribor
39:18 (20:9)
PTUJ: Krauthaker, Zadravec
2, Djekič 9, Zajšek, Miličič 3,
Kafel 6, Bračič 9, Kac 3,
Stražišnik 1, Horvat 1, Margušič
2, Žuran 3, Lužnik in Berlič.
V športni dvorani Center so
ptujski rokometaši gostili vrstni-
ke iz Maribora in pred 100 gledal-
ci slavili visoko zmago. Gostitelji
so kaj hitro načeli mrežo gostov
imeli vseskozi iniciativo ter si že v
prvem delu zagotovili prednost. V
drugi minuti se je po grobem
prekršku poškodoval A. Zajšek in
zaradi poškodbe ni mogel igre na-
daljevati. Gostje so v tem delu
igrali prepočasi, zapravljali napa-
de z izgubljanjem žoge, kar so gos-
titelji spretno izkoristili. Po od-
moru so gostje nekaj časa držali
ravnotežje, igrali enakovredno ter
nato popustili in gostitelji so na-
daljevali serijo zadetkov. Trener
je dal priložnost vsem igralcem,
da so lahko pokazali svoje znanje,
kar so spretno izkoristili in zadet-
ke so dosegli vsi. Sodnika sta ime-
la nekaj slabih trenutkov, zlasti
pri presojanju prekrškov in težko
bi bilo, če bi rezultat bil tesen.
24
Četrtek, 2. marec 2000 - TEDNIK
PO NAŠIH KRAJIH
OD TOD IN TAM
ORMOŽ •
Deset let SKD
V petek se bo ob 19. uri v
Domu Kulture Ormož pričela
slavnostna akademija ob 10.
obletnici ustanovitve Slovens-
kih krščanskih demokratov v
občini Ormož. Slavnostni go-
vornik bo predsednik SKD Lo-
jze Peterle. V kulturnem
programu bodo sodelovali
Ormoški oktet, Kogovski in
Tomaževski kvartet in solistka
Zlatka Puklavec. Po končani
prireditvi bo pogostitev v žup-
nijski dvorani.
Majda Fridl
GORIŠNICA •
Ob dnevu
civilne zaščite
Ob 1. marcu, dnevu civilne
zaščite, bo v okviru Uprave za
obrambo Ptuj osrednja sloves-
nost jutri, v petek, 3. marca, ob
12. uri v gasilskem domu v
Gorišnici. Direktor uprave
Stanko Meglič in poveljnik re-
gijskega štaba civilne zaščite
za Podravje Drago Klobučar
pripravljata sprejem, na kate-
rem bodo s povabljenci ocenili
delo na področju organiziranja
in delovanja civilne zaščite v
preteklem letu, zastavili delo v
tem letu, zaslužnim pa podelili
priznanja. Bronasti znak CZ
bodo izročili Francu Brglezu
iz štaba CZ občine Majšperk
ter prostovoljnima gasilski-
ma društvoma Bukovci in
Dornava, srebrni znak pa bos-
ta prejela Občina Ormož ter
Vlado Kelenc iz štaba CZ
občine Gorišnica.
-OM
MAJŠPERK • O
lokalni turistični
organizaciji
Majšperški svetniki so na tor-
kovi popoldanski seji uvodni
del namenili razpravi o vsebini
odloka o lokalni turistični orga-
nizaciji, sklepali o spremembi
odloka o urejanju pokopališč
ter o pokopališki in pogrebni
dejavnosti, po hitrem postop-
ku naj bi sprejeli spremembo
odloka o ustanovitvi OŠ Ma-
jperk ter umik odloka o
občinskih upravnih taksah.
Sklepali so tudi o povišanju
cen odvoza odpadkov,
obravnavali ugovor Komunal-
nega podjetja na sklepe sveta,
sklepali o soglasju k imeno-
vanju direktorjev Centra inte-
resnih dejavnosti in Lekarne
Ptuj, imenovali pa so tudi
občinski svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu.
-OM
DESTRNIK • 11.
seja občinskega
sveta
Destrniški svetniki se bodo ta
četrtek ob 18. uri sestali na 11.
redni seji. Ob obravnavi zakl-
jučnega računa za lansko leto
naj bi potrdili tudi odlok o zakl-
jučnem računu, pregledali
poročilo inventurne komisije
za terjatve in obveznosti ter
obravnavali prispele vloge
občanov iz Janežovskega
Vrha.
ak
PTUJ •
Tudi Neodvisni
sindikati proti
Haiderju
Protestni shod, ki ga orga-
nizira Zveza svobodnih sindi-
katov Slovenije danes, 2. mar-
ca, ob 13. uri pred avstrijskim
veleposlaništvom v Ljubljani v
celoti podpirajo tudi Nedovisni
sindikati Slovenije. Kot je po-
vedal njihov predsednik
Rastko Plohi, s podporo in
pridružitvijo delegacije NSS
protestnemu shodu v Ljubljani
sočasno izražajo tudi solidar-
nost avstrijski zvezi sindikatov
in vsem demokratičnim silam v
Avstriji, ki so proti mračni poli-
tiki Haiderja in njegove stran-
ke.
-OM
SLOV. BISTRICA
• Občni zbor
društva
izgnancev
Krajevna	organizacija
Društva izgnancev Slovenije v
Slovenski Bistrici šteje okoli
170 članov. Minuli četrtek so je
več kot polovica članov zbrala
na osmem občnem zboru.
Med gosti omenimo Ivana
Živiča, člana izvršilnega odbo-
ra Društva izgnancev Slovenije
iz Ljubljane. Prisotne je sezna-
nil z dosedanjimi aktivnostmi
njihovega društva pri uvel-
javljanju zakona o žrtvah vo-
jnega nasilja ter zakona o pop-
lačilu vojne odškodnine.
VT
MARKOVCI •
Fašenski filmi
in ekstempore
V	občini Markovci so v sode-
lovanju s filmskim arhivom
Slovenije, minulo nedeljo, 27.
februarja predstavili štiri etno-
grafsko-turistične filme, ki so
bili posneti v letih 1948 do
1957, tudi na območju Marko-
vcev in okolice. Občinstvu v
nabito polni markovski ki-
nodvorani so prikazali filme
Kurentovanje, Nevesta le jemlji
slovo, Zima mora umret in
Fantastična balada. V tem
tednu, od 28. februarja do 4.
marca pa na osnovni šoli v
Markovcih poteka 2. likovna
kolonija EX tempore, Fašenk
2000, na kateri v pustnem
času ustvarja še več umetni-
kov kot lani. Zaključna razsta-
va s podelitvijo nagrad bo v
soboto popoldne.
•OM
SLOVENSKA
BISTRICA •
Koncert orkestra
Slovenske
vojske
V	četrtek, 2. marca, ob 19.30
uri bo nastopil v Slomškovem
domu orkester Slovenske
vojske. Predstavil se bo s sa-
mostojnim koncertom pod
naslovom Pomladi naproti. Or-
kestru bo dirigiral polkovnik
Franc Rizmal, ki je sočasno
tudi njegov umetniški vodja.
Slovenjebistriškemu občinstvu
se bo orkester predstavil z deli
znanih in manj znanih sklada-
teljev, med drugimi tudi z
Uverturo k operi Čarobna
piščal VVolfganga Amadeusa
Mozarta.
VT
SVETA ANA •
Območno
srečanje
lutkovnih skupin
V kulturnem domu pri Sveti
Ani bo jutri območno srečanje
lutkovnih skupin občin Lenart
in Sveta Ana. Nastopajo skupi-
na JVIZ OŠ Sv. Ana s predsta-
vo Tobija, skupina Kobaceki
JVIZ OS Lenart s predstavo
Modra Kapica in začarani volk,
skupina Detel WZ Lenart s
predstavo Kdo bo moj prijatelj,
skupina Prijatelji JVIZ OŠ Le-
nart s predstavo Kakšen čudo-
viti travnik, skupina Pika Le-
nart s predstavo Rdeča žoga
ter pripovedovalki rezijanskih
pravljic Irena Čuček in Marjet-
ka Šenekar.
ak
DESTRNIK •
Turizmu pomaga
lastna glava
Destmiška osnovna šola bo
jutri popoldan gostiteljica
območnega festivala Turizmu
pomaga lastna glava na temo
Slovenija - dežela dobrot.
Razstava in odrske predstavit-
ve bodo na ogled od 15. ure
naprej. Slovesna razglasitev
rezultatov bo ob 18.30 uri.
ak
PTUJ • Za kvali-
teto življenja
starejših
Program Z združenimi napori
za boljšo kvaliteto življenja sta-
rejših nadaljujejo na območju
Ptuja tudi v letošnjem letu.
Svoje dosežke in vsebino
posameznih programov so iz-
vajalci programov predstavili
javnosti v torek, 29. februarja,
ob dvanajstih na tiskovni kon-
ferenci v prostorih Centra za
socialno delo v Ptuju.
-OM
TEDNIK - Četrtek, 2. marec 2000
		25

STRELSTVO / I. DRŽAVNA LIGA
Streljali peti krog
V	petem krogu prve državne
lige za Strelski klub Ptuj ni nas-
topil glavni strelec Franc Bed-
rač, pa vendar so bili strelci Ma-
tija Potočnik, Gorazd Selišek in
Marjan Gril s solidnimi 1659
krogi šesti. Posamezno je Matija
Potočnik nastrelil 555 krogov,
Gregor Selišek 549 in Marjan
Gril 535 krogov.
SI
II. DRŽAVNA LIGA
• Juršinci spet
odlično
V	soboto, 19. februarja, je na
stelišču v Slovenski Bistrici po-
tekal 5. krog II. državne lige v
streljanju z zračno pištolo. Sla-
vila je ekipa iz Železnikov. Eki-
pa SD Juršinci je spet streljala
odlično in s 1622 krogi zasedla
4. mesto. Med posamezniki je
zmagal Mirko Moleh (Juršinci)
s 560 krogi. S tem rezultatom se
je med posamezniki prebil
skupno na prvo mesto. Odlično
sta streljala tudi Majda Raušl,
543 kr., in mladinec Simon Si-
monič, 519 kr. Strelski klub
Ptuj-Petlja je v sestavi Milan
Stražišar, Simon Fras in Simon
Gonc je s 1552 krogi zasedel de-
veto mesto, skupno pa je sedmi.
Posamezno je Milan Stražišar
nastrelil 542 krogov, Simon
Fras 508 in Simon G"nc 502.
P.D., SI
III. DRŽAVNA
LIGA •
Dvoboj Dornave
in Juršincev
SD Kidričevo je na Ptuju orga-
niziralo peti krog III. državne
lige v streljanju z zračno pištolo.
Ekipa DS Juršinci se je pomeri-
la s SD Dornava in zmagala s
1506:1490. Za Juršince so nasto-
pili: Janko Berlak, 536 kr., Zlat-
ko Kostanjevec, 526 kr., in mla-
dinec Simon Druzovič, 444 kr..
Pri Dornavi je bil najboljši Bru-
no Šincek s 521 kr., mladinec
Jernej Peteršič je nastreljal 505
kr. in Boštjan Peteršič 464 kr..
P.D., SI
• Uspešni Kidričani
Strelci Kidričvega so se 17.
februarja udeležili IV. kroga re-
gijskega tekmovanja z zračno
puško serijske izdelave ter med
devetimi ekipami dosegli IV.
mesto. Prva je bila SD Svečina,
drugi Phorski bataljon Ruše ter
tretji SD Impol Slovenska Bist-
rica. Med posamezniki je svojo
kvaliteto ponovno pokazal Go-
razd Maloič iz SD Kidričevo.
Med člani je dosegel 1. mesto z
doseženimi 368 krogi od
možnih 400, 2. je bil Peter Go-
lob s 364 krogi, ter 3. Andreja
Golob, 363 krogov.
SD Kidričevo se je izkazalo še
z enim svojim strelcem iz vrst
pionirjev. Perspektivni Uroš
Frčeč je v svoji kategoriji dose-
gel odlično 4. mesto.
20. februarja je SD Kidričevo
organiziralo V. krog II. repub-
liške lige s pištolo mednarodni
program. Premoč so v tej ligi
pokazali strelci SD Petovia avto
v postavi Simon Simonič,
Boštjan Simonič ter Kristjan
Korošec. Med posamezniki je I.
mesto dosegel Boštjan Simonič
(SD Petovia avto) s 567 krogi,
II. Simon Simonič (SD Petovia
avto) s 554 krogi ter III. mesto
Jožef Hajduk (Koala Petišovci)
s 554 krogi. Odlično IV. mesto
je dosegel Jurček Lamut (SD
Kidričevo") s 541 krogi.
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Tudi v Italiji zavidljivi uspehi
Perutninini kolesarji z navezo so minulo soboto dosegli za-
vidljive rezultate tudi v Italiji na dirki za celiko nagrado San
Geo. Rado Kogina iz ptujskega kluba v pravi formi zbira točke,
dobiva pohvale tudi od najuspešnejših profesionalnih kolesar-
jev. Ptujski kolesaiji dobro delajo in pod vodstvom novega tre-
neija R. Pintariča še napredujejo. Tako imajo Perutninini ko-
lesaiji z navezo za sabo skoraj mesec priprav v Istri, sedem pro-
fesionalnih dirk in ustrezno številko točk. Po krajšem predahu
gredo na nove dirke, predvsem v tujino, dokaj optimistično.
Dirka v Italiji je bila zelo zah-
tevna. Dolga je bila 159 km.
Prvi jo je prevozil Italijan B.
Cristiano (v treh urah 51 mi-
nut). Povprečna hitrost je bila
41,14 km/uro. Kategorija dirke
je bila elite/nad 23 let. Med šte-
vilnimi profesionalci je bil
Ptujčan Rado Rogina odličen
sedmi. Iz ptujsko-ljubljanske
naveze je bil Rajko Petek deveti
(tudi v Umagu tretji), Matej
Gnezda je bil dvanajsti, Matija
Batič pa devetnajsti.
R. Rogina je opozoril nase že v
Umagu. Kot smo poročali, je
dosegel eno četrto in eno sedmo
mesto. Na tiskovni konferenci
ga je pohvalil Martin Hvastja, ki
je v Umagu zmagal najtežjo dir-
ko. Trenutno vozi za italijansko
ekipo. O Rogini meni, da je pra-
vo presenečenje letošnje sezone.
Pohvalil je njegovo vožnjo v
hrib in v sprintu. V eni dirki je
zaradi okvare nekoliko zaostal.
Kaže, da je to že nadoknadil mi-
nulo soboto v San Geu, kjer je
bil sedmi med številnimi profe-
sionalci v domovini kolesarstva.
Na uvodnih dirkah letošnje
sezone sta dobro vrtela pedale
tudi Ptujčana Mitja Mahorič in
Gregor Gazvoda.
Roman Zavec
Rajko Petek, tretji. Vračjo se na zmagovalni oder.
ODBOJKA / 1. A DOL ŽENSKE
Hit Gorita - Marsel 3:0
Marsel Ptuj: Zenunovičeva, Mohorkova, Blažičeva, Pustos-
lemškova, Frumnova, Žgečeva, Vindiševa.
Odbojkarice ptujskega Marsela so po pričakovanju izgubile v
Novi Gorici z drugouvrščeno ekipo Hit Gorica. Domačinke so
bile vse tri igre veliko boljše in brez težav dobile to srečanje. Pri
Ptujčankah se pozna odsotnost nekaterih igralk in zato tudi igra
ni na pričakovanem nivoju. Rezultati nizov: 25:4, 25:14, 25:14.
Za Ptujčanke pa bo zelo pomembno sobotno srečanje z ekipo
TPV Novo mesto, saj enostavno morajo zmagati, če želijo še v
naslednji sezoni nastopati med prvoligašinjami, saj so jih po tem
krogu prehitele igralke Acisca Tabora iz Ljubljane. Na sobotnem
srečanju ne bo odveč pomoč iz tribun, saj bi bila velika škoda, če
bi se res zgodilo najhujše.
ek
26
Četrtek, 2. marec 2000 - TEDNIK
ZA KRATEK CAS
Info -
glasbene novice!
Pust je čas za zabavo, ki je na-
vadno podprta z dobro glas-
bo. Namaskirajte se in se pre-
pustite kakšni pustni zabavi.
Ker so prejšnji četrtek v Los An-
gelesu podeljevali najvišje glas-
bene nagrade grammyje, vam
predstavljam zmagovalne albu-
me po posameznih glasbenih
zvrsteh: pop: Brand New Day -
STING, ročk: Supernatural -
SANTANA, country: Fly - DIXIE
CHICKS, r&b: Fanmail - TLC,
filmska glasba: Tarzan - PHIL
COLLINS, album leta: Superna-
tural - SANTANA.
Novi albumi v februarju: Ballad
Collection - STEVIE VVONDER,
Xtrmntr - PRIMAL SCREAM, Af-
terglow - CROVVDED HOUSE,
BBC Sessions - THE WHO,
Blondie Live Around the VVorld -
BLONDIE, Scream 3 - SOUND-
TRACK, Love Songs - MARVIN
GAYE, Love Songs - RANDY
CRAWFORD, Telling Stories -
TRACY CHAPMAN, Bloodflo-
wers - THE CURE, The Very Best
of Andy Williams - ANDY VVILLI-
AMS, Both Sides Now "Limited
Edition" - JONI MITCHELL, The
Secret Life of the Love Song -
NICK CAVE, Machina/The Ma-
chines of God - SMASHING
PUMPKINS, Standing on the
Shoulders of Giants - OASIS ...
Ameriški band BLOODHOUND
GANG je najpopularnejši v
Nemčiji, kjer je blestel s koma-
dom The Bad Touch. Band izva-
ja novo udarno ročk himno THE
BALLAD OF CHASEY LANE
XXX, ki bazira na natančnih ki-
tarskih rifih in atraktivnih nape-
vih.
Ameriški rocker KID ROČK je
posnel že pet albumov, vendar
je bil letos nominiran za grammy
kot glasbeni novinec leta (nagra-
do je v tej kategoriji dobilaChris-
tina Aguilera). KID ROČK navad-
no izvaja ekstremne ročk pesmi,
vendar se je tokrat potrudil ob
klavirju v čudoviti ročk baladi
ONLY GOD KNOVVS WHY
to najdete na albumu
Devil VVithout a Cause.
BILLIE MYERS je zaslovela s
fantastičnim hitom Kiss the Rain.
Gospa MYERS išče ponovno
uveljavitev s skladbo IT ALL CO-
MES DOVVN TO ME *** ki se
preliva od ročk do pop in ji
manjka preprečljivejša glasbena
melodika.
Country glasba ima posebno
mesto v ZDA in v tej posebni
glasbeni veji so glasbene nagra-
de grammy dobili pevka Shania
Tvvain, pevec George Jones,
skupina Dixie Chicks, pesem
Come On Over - Shania Tvvain in
album Fly - Dixie Chicks. Trenut-
no najpopularnejša country sku-
pina LONESTAR izvaja čudežno
čudovito country pesem AMA-
ZED XXXXX ki ima fenome-
nalno ljubezensko besedilo in je
na 1. mestu ameriške lestvice
malih plošč.
Ameriška r&b in soul diva MARY
J.BLIGE je bila nazadnje na lest-
vicah z zelo zahtevno skladbo
Deep Inside. Odlična pevka je
malo spustila ritem v klasični
soul skladbi GIVE ME YOU
XXXX, ki jo je napisala znana
tekstopiska Dionne VVarren.
WILL SMITH je drugi solistični al-
bum naslovil z VVillennium in je iz
njega snel že dve veliki
uspešnici: Wild Wild VVest in W\W
2K. Tokrat WILL ponuja ne pre-
več atraktiven pop, r&b in funky
komad FREAKIN IT***, pod
katerega sta se podpisala pro-
ducenta DJ Jazzy Jeff & Fresh
Princ.
Švedsko skupino ACE OF BASE
sestavljajo Malin Berggren, Jen-
ny Berggren, Jonas Berggren in
Ulf Ekberg. Kvartet je pripravil
novo razpoznavno pop limona-
do HALLO HALLO *** ki jo
najdete na zgoščenki Singles of
the 90's.
ARTFUL DODGER je eden vodil-
nih britanskih studijskih moj-
strov plesne glasbe, ki se je na
glasbeno sceno prebil s koma-
dom Revvind. Gospod DODGER
je v novi projekt vključil tudi pev-
ko Romino Johnson v komadu
MOVIN' TOO FAST XXX*. ki
promovira novo plesno smer,
poimenovano garage undergro-
und.
David Breznik
POPULARNIH 10 / Popularnih 10
1.	Sex Bomb - TOM JOHNS & MOUSSE T.
2.	American Pie - MADONNA
3.	Cartoon Heroes - AQUA
4.	Show me the Meaning of being Lonely
-	BACKSTREET BOYS
5.	Pure Shores - ALL SAINTS
6.	My Heart Goes Boom - FRENCH AFFAIR
7.	Born to Make you Happy - BRITNEY SPEARS
8.	Maria, Maria - - SANTANA & PRODUCT G & B
9.	Thank God I found you
-	MARIAH CAREY & JOE & 98 DEGREES
10.	Don't Be Stupid - SHANIA TWAIN
Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako so-
boto v večernem sporedu radia Ptuj.
Carlos Sarrtana
Mladi dopisniki
ŽIVLJENJE V
NARAVI -
V	DOMU
ČEBELICA
V	šoli so v tem šolskem letu
organizirali življenje v naravi.
Najprej smo se pogovarjali o
tem, kako bo tam. Dogovorili
smo se, da bomo tam kulturni
in ne bomo žalili drug drugega.
Predvsem nam je učiteljica go-
vorila o kraju, kjer bomo bivali.
Dobili smo veliko literature, da
bi še sami bolje spoznali kraj.
Z velikim navdušenjem smo
pričakovali dan odhoda. Zjutraj
smo prišli s starši v šolo, se od
njih poslovili in že vstopili v
avtobus. Vožnja je trajala dlje,
kot smo mislili. Prišli smo do
doma, ki se je imenoval Čebeli-
ca. Dom nam je predstavila
učiteljica Andreja. Potem smo
se zvrstili v sobe. Sobe so bile
lepe, čiste. Vsaka je imela svoje
ime: Čebele, Ose, Sove, Lisice,
Volkovi, Polhi, Ježi in Medve-
di. Naša soba se je imenovala
Čebelice. Ko smo prišli v sobe,
smo si zložili prtljago. Morali
smo hiteti, ker so nas že vabili
na sestanek. Povedali so nam
urnik in pravila vedenja v
domu.
Vsak dan je bil napet, ker smo
bili budni od sedmih zjutraj do
22. ure zvečer. V ponedeljek
smo spoznali več novega o svet-
lobi in iskali sledi v gozdu.
Zvečer smo imeli spoznavni
večer. V torek zjutraj smo pri
pouku spoznali kamnine. Tudi
v kamnolomu smo bili. Iskali
smo kamne, ki se svetijo. Po-
poldan smo plezali po umetni
steni. Mislila sem, da je to bolj
težko, a ni. Preplezala sem
tričetrt stene. Zvečer smo šli na
pohod. Sli smo s petrolejkami.
Zelo romantično je bilo. Sreda
se je začela tečno, ker je deževa-
lo. Zaradi dežja smo spremenili
urnik. Bili smo v likovni delav-
nici, kjer smo slikali na svilo.
Učili smo se o topografskih
znakih. Zvečer smo imeli kviz -
Možgančkov ples. Bilo je
zahtevno in pošteno smo se po-
tili. Pristali smo na tretjem
mestu. Četrtek nas je razveselil
s soncem. Učili smo se o čebe-
lah in delali različne vozle. Zelo
zanimivo sem zvedela o čebe-
lah. Popoldne smo šli na šestki-
lometrski pohod. Bilo je zabav-
no. Videli smo star mlin, ame-
riške postrvi, staro žago in še
kaj. Utrujeni smo se vrnili v
dom. Zvečer smo imeli disko.
Spet smo postali živahni. Pozno
zvečer smo kar popadali v pos-
telje. Petek je bil dan odhoda,
vendar smo imeli še program.
Iskali smo znanje, tekali po te-
renu. Naslov tekmovanja je bil
Lov na lisico. Uživali smo, kar
se da.
Končno smo pospravili vse v
potovalke in se poslovili od
doma Čebelica. Pred nami je
bila še vožnja domov. Bila je
krajša. Prispeli smo v domači
kraj, kjer smo se pri šoli razve-
selili staršev. Doma smo jim
razložili, da je bilo super.
Upam, da bom še kdaj tako
uživala.
Tanja Potrč, 4. r.,
OS Trnovska vas
ZIMA
Čez noč je zapadlo veliko be-
lega snega. Ko so se otroci zju-
traj zbudili, so zagledali
bleščeči sneg. Nazajtrkovali so
se in odšli v šolo. Med poukom
so ves čas gledali skozi okna,
kako pada sneg. Učiteljica je
bila huda, ker je niso poslušali.
Vsi učenci so komaj čakali, da
bo konec pouka. Ko so prišli
domov, so se šli takoj sankat in
smučat. Nekateri se niso šli ne
smučat in ne sankat, ampak so
delali snežene može in nekateri
so se kepali. Staršem in vozni-
kom pa zima ni najbolj všeč,
ker morajo previdno voziti na
cesti. Ko bom jaz voznica, tudi
ne bom imela rada zime.
Sabrina Slodnjak, 4. c,
OS Gorišnica
KIT
Jaz sem kit. Dolg sem pri-
bližno šestnajst metrov.
Tehtam okoli pet ton. Na glavi
imam veliko luknjo. Moj rep je
velik in močan. Ob straneh
imam plavuti. Po trebuhu sem
bel, vse drugo pa je črne barve.
Moje oči so velike in stare.
Hranim se z ribami. Najraje
jih lovim v Tihem oceanu. Ker
rad kuham, si jih pripravim kar
sam. Moj najljubši šport je pla-
vanje. Plavam okrog celega sve-
ta noč in dan.
Nekega dne se je potopila lad-
ja. Nek otrok je jokal v morju.
Podal sem se proti njemu. Dal
sem ga v usta in ga odpeljal
daleč. Prvo noč je zelo jokal,
drugo noč pa nič več. Preplava-
la sva Tihi ocean in druga mor-
ja. Prispela sva v Ameriko.
Otrok je bil že lačen. Ker ni bil
velik, ga je k sebi vzel stari go-
spod. Pozneje sem ugotovil, da
je bil to sam predsednik Ameri-
ke.
Erik Emeršič, 3. b,
OS Borisa Kidriča, Kidričevo
NAŠ PES RUNO
Ko se noč spremeni v dan, ta-
krat posije zlato sonce in s svo-
jimi žarki naznanja dobro jutro.
Zbudijo se pasje utrujene oči, ki
so celo noč skrbno bedele in
čuvale imetje, ko smo se mi po-
topili v sanje. To je naš Runo,
ki je po našem opazovanju naj-
boljši pes. Pridno uboga na be-
sedo, saj je detektivski pes, zato
ima detektivske spretnosti.
Sonce obsije tudi njega, a on
čaka otroški smeh in veselje. To
smo mi. Mi vstanemo, mu
damo pasjo hrano. On nam ved-
no poda tačke. Njegove oči pro-
seče gledajo. Zeli si na sprehod,
tam v daljavo, kjer ga kliče svo-
boda.
Nina Kodrič, 5. c,
OŠ Velika Nedelja
LIST IZ
MOJEGA
DNEVNIKA
Hi, John!
Poljubila sva se nekje na Ka-
ribskih otokih. Sonce je
osvetljevalo njen prelepi obraz,
šumenje valov nama je prepeva-
lo prelepo pesmico, v spremlja-
vi so bili glasovi galebov in vse
je bilo v najlepšem roman-
tičnem redu. Vendar naenkrat
se šumenje valov spremeni v
glasno brnjenje, ki je bilo po-
dobno moji budilki. BUM!!!
Padem iz postelje in se zavem,
da sem brez dekleta in da nisem
na tropski plaži, ampak sredi
zime.
Ves zasanjan se odpravim v
šolo. V ustanovi, ki ji jaz pra-
vim ugrabiteljica mladih živl-
jenj, se seveda ni nič dogajalo.
Ko stopam po šolskem hodniku
in se smilim svojemu zasanja-
nemu mladostniškemu življen-
ju, naenkrat zagledam prelepo
dekle! Ja, ugotovil si! Bila je
moje tropsko dekle iz sanj! No,
vsaj podobno njej. Njeni dolgi
rjavi lasje so veselo plapolali,
medtem ko je ona hitro stopala.
Njene oči so se močno svetlika-
le, kot da bi v njih bile zvezde.
AV!!! Amor je izstrelil svojo
puščico oziroma bombo in bili
smo tam! Zaljubil sem se! Tega
prečudovitega čustva, ki me je
navdajalo, seveda nisem mogel
obdržati sam zase, zato vse po-
vem svojemu prijatelju, ki se
rad igra igrico, imenovano
Ženitvena posredovalnica! Kot
bi mignil, priteče z njeno števil-
ko mobitela. Ko je bilo puka
konec, se odpravim domov,
odločen, da bom svojemu sanj-
skemu dekletu poslal sporočilo.
Ko sem zbral pogum, sem to
tudi naredil in v sporočilo napi-
sal, da mi je zelo všeč. Potem
sem samo čakal, čakal in čakal!
Čez nekaj časa zazvoni moj mo-
bitel. Vse prestrašen se oglasim.
Ne boš verjel, kdo je bil na dru-
gi strani. Njen fant, ki je zahte-
val, naj se mu opravičim in naj
pustim njegovo dekle na miru.
AV!!! Moje srce je zakrvavelo.
Zdaj ležim tu, pred teboj, in ob-
jokujem svojo usodo. Čeprav
svojega sanjskega dekleta ne
morem imeti v resničnem živl-
jenju, jo imam lahko vsaj v san-
jah. Palme, kokoši, poljubi...
Hvala ti, John, da mi stojiš ob
strani in mi celiš odprte rane v
tem mojem pubertetniškem
življenju.
Tvoj pripovedovalec
Mihael Topolovec, 7. b,
OŠ Olge Meglič, Ptuj
LUJZEK
Dober den vsoki den! Kak po
običaji, pišem tudi toto pismo v
nedelo, saj mi drgačik moja Mica
ne pisti honorarno dihati in za
kokšni špricar zaslužiti. Popudne
grema z Mico na Ptuj gledat
kurentom podobne lorfe iz cele
Evrope. Zato pa zaj malo boj na
hitro.
Kak vidite, se v totem predpom-
lodnem cajti poleg ftičekof ženijo
tudi naše politične stranke. Se
posebno se spogleduvleta Podob-
nikova Slovenska ljudska stranka
(SLS) in Peterletovi Slovenski
krščanski demokradi (SKD),
poleg toga pa še Janšova SDS, tak
ke skoro več ne vemo, kaj je res.
Saj politične parlamentarne
Ženitve niso nič slabega, če bi se
nam potli kaj bojše godilo, najbolj
žalostno pri tem pa je, da se ženijo
samo voditeli totih in drugih
strank, nibeden pa ob tem ne
vproša, kaj mislijo volivci. Jaz sen
tudi simpatizer ene od strank, ne-
sen pa jeni član in o totih ženitvah
čista nič ne odločam. Moj sosid
Juža je ovi den kot član Slovenske
ljudske stranke vgasna televizor,
ko je čuja, da se jegova stranka
ženi brez jegove vednosti. Ve samo
to, kaj čuje po televiziji, radiji in v
cajtngah prešteje.
Pri vseh totih volitvah in
Ženitvah pa se lisjok Drnovšek
vsem smeje izpod svojih mostočof
in se svojo misli, če glih mu voda
Že p reci k v grlo teče. Rajši bi
seveda bij a, če bi na oblosti mir
bij a. Je pa tudi tak, da ščuke
morajo pregajati krape, drgačik
bi v politični mlaki še boj smrdelo.
In bi medvedi še boj trdo kožo
meli. Saj ste zagvišno čuli, kak je
kočevska medvedka z mladičom
napola in hujdo ranla kmeta, kije
v šumi drva podira in žaga.
Clovik je v špitoli, medvedka in
mladiček pa vstreljena in mrtva.
Pri vsem tem je zlo zanimivo, da
lidje boj pomiluvlemo živali kak
pa človeka. Jaz sen na stroni
obeh. Obodva moreta živeti in
jima moramo tokšne živlenjske
pogoje nareti. Če bi bili boj
pametni, kak smo, bi medvedico
in mladiča z injekcijsko puščico
samo uspavali, ju preselili na
drugi teren ali za droge devize
odali v držove, ki medvede naselu-
vlejo in kupuvlejo. Tak naj bi
naredli tudi z drugimi preveč
naseljenimi medvedi. Tudi s tis-
timi poltičnimi in gospodar-
stvenimi na dveh nogah. Če bi jih
gdo kupa, seveda.
Vaš medvedek LUJZEK
JUROVSKI DOL / KONJENIKI SO ZBOROVALI
Zlati iubilei KK Slovenske gorite
V znani Špindlerjevi gostilni v Jurovskem Dolu
je bil jubilejni, 50. občni zbor KK Slovenske go-
rice iz Lenarta. Na njem so sprejeli poročila o
delo in začrtali programske usmeritve za letos.
Odločno so se zavzeli za ureditev razmer v
kasaškem športu in za enotnost Kasaške zveze
Slovenije.
Sorazmerno mlad športni kolektiv, ki nadaljuje
bogato tradicijo konjeništva v osrednjih Sloven-
skih goricah, je lahko zadovoljen s tekmovalnimi
in organizacijskimi uspehi. To je bila ena naj-
boljših tekmovalnih sezon v novejši zgodovini klu-
ba, ki letos praznuje 50-letnico. Po uradnih statis-
tičnih podatkih Kasaške zveze Slovenije je bil klub
v minuli sezoni na visokem, 7. mestu v klubski
konkurenci, glede na organizirane starte pa na 10.
mestu. To je posledica poškodb, ki so pestile konje
in onemogočile večji izplen. Kljub temu so le-
narški kasači lani večkrat zmagovito pokazali kopi-
ta, še posebej Vili Lobell, ki je bil na vajetih Fredi-
ja Bedekoviča trikrat prvi in štirikrat drugi. Na ab-
solutni lestvici štiriletnih kasačev je v minuli sezo-
ni Vili Lobell osvojil visoko, 7. mesto, kar je za
klub velikanski uspeh in potrditev dobrega dela.
Se vedno se lahko ponašajo tudi z najhitrejšo trilet-
no kobilo v državi Enolo Gay, ki pa je žal lani star-
tala samo petkrat, se poškodovala in zaključila tek-
movalno kariero.
Zato pa je na sceni več novih imen kasačev iz hle-
vov Jožeta Hercoga, Ivana špindlerja, Andreja
Vastla, Ladislava Omerza in Ivana Neudauerja.
Lani se je klubu pridružil tudi Herbert Lah in pri-
pomogel k skupnemu športnemu uspehu. Poleg
treh zmag Fredija Bedekoviča moramo omeniti še
zmagovite nastope Boštjana Špindlerja z Nike Lo-
bellom, Jožeta Hercoga, ki je s kobilo Schene dose-
gel 100. zmago v bogati športni karieri, in Ivana
Špindlerja, ki je zmagal enkrat. Med mlajšimi je bil
najuspešnejši Andrej VastI ml., ki je tekmoval s Pe-
pijem. Točke sta prispevala tudi starosta med le-
narškimi vozniki Ladislav Omerzu in Jure Toš. Na
hipodrome se je vrnil Milan Leskovar, letos pa
pričakujejo še nastop konjev iz hlevov Ivana Neu-
dauerja in Antona Družovca. Veseli bodo tudi dru-
gih, ki se jim bodo pridružili. Več kot uspešna je
bila izvedba konjeniške prireditve 20. junija na le-
narškem hipodromu Polena Tam so ob izdatni
podpori občine in krajevne skupnosti uredili tek-
movalno stezo, sodniško tribuno, zgradili varoval-
no ograjo in druge objekte.
Ob zlatem jubileju posebnih prireditev ne bo, saj
so finančno omejeni. Osrednja slovesnost bo 18.
junija, ko bo v Lenartu elitni tekmovalni dan z
udeležbo najboljših domačih in uvoženih kasačev.
Na prireditev se že pripravljajo in pričakujejo
ustrezno podporo tako športne zveze kot vseh lo-
kalnih dejavnikov, tudi občine, saj je konjeništvo
eden turističnih promotorjev. Veseli so, da se je
tradicija konjeništva in kasaštva ohranila in da je
Lenart poznan tudi po dirkah kmečkih konj. To je
odsev spoštovanja tradicije in minulega dela števil-
nih generacij, ki so ohranile konja in mimo vseh
predsodkov s spoštovanjem in ljubeznijo opravlja-
le zahtevno delo rejcev in tekmovalcev. Bodoče ge-
neracije bodo to zagotovo znale ceniti.
Marjan Toš
PTUJ / EKPLOZIJA NA MARIBORSKI POJASNJENA
Kdo je podtaknil ekploziv?
kot je v torek, 29. februarja, popoldne povedal inšpektor Ivo
Usar s Policijske uprave v Mariboru, so vzroki hude eksplozi-
je, ki je štirinajst dni pred tem, v torek, 15. februarja, razde-
jala hišo na Mariborski cesti 33, v kateri sta umrli dve osebi,
ena pa je bila huje ranjena, že pojasnjeni. Kriminalisti tako
vzroke ekplozije že poznajo, a v interesu nadaljnje preiskave
vsega še ne morejo povedati, niti tega ne, kaj je povzročilo
ekplozijo. Tako lahko še zmeraj samo ugibamo, ali plin ali
nastavljeno ekplozivno sredstvo.
Še naprej obstaja utemeljen
sum, da je bila ekplozija po-
dtaknjena, o tem vse glasneje go-
vorijo tudi sosedje Erhatičevih,
po Ptuju pa se razširjajo govorice,
da naj bi bil Erhatičev sin Borut
dolžan veliko denarja, bojda okoli
200.000 DEM, ter da naj bi mu
dolžniki že grozili.
Kot smo poročali, so krimina-
listi iz Maribora in delavci centra
za kriminalistično-tehnične preis-
kave ministrstva za notranje zade-
ve pogorišče in hišo podrobneje
pregledovali še ves teden po
eksploziji. Vse so podrobneje
prebrskali in odvzeli več vzorcev
ter jih poslali v laboratorijske ana-
lize.
14 dni po tragediji smo se odp-
ravili po sledeh dogodka na Mari-
borsko cesto. Razdejana hiša sa-
meva kakor hiša strahov, vse na-
okrog zaudarja po dimu, na
vhodnih stopnicah gorijo sveče,
ki jih sosedje in znanci vedno
znova prižigajo v spomin na sedaj
že pokopana Jožeta Erhatiča in
njegovo življenjsko spremljevalko
Štefanijo Kmetec - Betko, kot so
jo klicali prijatelji.
Levo in desno vse mirno in
tiho, zato se odpravimo kakih 70
m naprej do domačije Erha-
tičevih, ki je zavita v žalost. Doma
je bila le mlajša sestra pokojnega
Jožeta Frida Erhatič, ki je bila si-
cer pri)azna in nam pokazala ne-
kaj fotografij, ki so še ostale na po-
gorišču, a še zmeraj je bila pretre-
sena in zato redkobesedna:
"Ne vem, ne spominjajte me na
to ... Hudo je počilo, naša hiša je
ostala v temi, ker je zmanjkalo
elektrike. Vsi smo bili zmedeni,
in ker sem zunaj slišala neke kri-
ke, sem odhitela na dvorišče ter
zagledala strašen prizor: veliko
dima, ognjeni zublji. Odhitela
sem tja pred Jožetovo hišo in pred
njo zagledala Boruta. V samih
spodnjicah je skakal ves opečen
ali krvav, saj ne vem. Mislim, da je
v roki držal šop papirjev ali nekaj
podobnega ... 'Kje je Barbara,' sem
ga vprašala, 'kje sta mama in ata?'
Povedal mi je, da je Barbaro
prejšnji dan odpeljal v Svečino,
ata in mama pa sta še zmeraj v
hiši. 'Kako bi ju rešili, se še da kaj
pomagati?' Potem se je vse dogaja-
lo neznansko hitro, čeprav so mi-
nevale ure. Okoli devetih sem
slišala, da so brata in Betko našli
mrtva ... V soboto smo ju pokopa-
li, naj počivata v miru."
Kje pa živi Barbara, saj v tej
hiši ne more biti?
"Pri teti v Pobrežju pri Vidmu
je. Veste, na starše je bila zelo na-
vezana, hudo jo je prizadelo, zato
je še vsa iz sebe. Vsi jo bodrimo in
ji prigovarjamo, naj gre nazaj v
šolo. Tako hitreje mine čas in čas
celi rane."
Kako pa je z Borutom, je še v
bolnišnici?
"Da, še zmeraj je v mariborski
bolnišnici, na intenzivni negi.
Pravijo, da že gre na bolje. Bojim
se zanj, kakšne bodo posledice
opeklin in ran, tega nihče ne ve.
Vsak večer me je strah, spat gremo
v strahu, saj smo vsi negotovi ...
Kaj če poči še pri nas?"
M. Ozmec
Takšna je bila sedaj že poko-
jna Štefka Kmetec v sedemde-
setih letih. (Vse tri fotografije
so našli na pogorišču.)
V ekploziji svoje hiše je izgu-
bil življenje njen lastnik Jože
Erhatič; slika je stara dobro
desetletje
Ob razvalini hiše na Mariborski gorijo svečke - v spomin in opo-
min ...	Foto: M. Ozmec
Ena od ohranjenih fotografij
28-letnega Boruta Erhatiča, ki
je krizo po hudih opeklinah in
ranah že prebolel
ČRNA KRONIKA
KOLESAR NI PREŽIVEL
V sredo, 23. februarja, ob
18.20 se je po regionalni cesti
od Ptuja proti Dornavi peljal s
kolesom 63-letni I.B. iz Dornave.
Vozil naj bi bil ob skrajnem robu
ceste, ko ga je z avtomobilom
dohitel 50-letni F.R. iz Ptuja, za-
del v kolo, zato je kolesar pade-
lin se hudo ranil. Prepeljali so
ga v ptujsko bolnišnico, vendar
so bili poškodbe tako hude, da
je kmalu po prevozu umrl. Oko-
liščine nesreče še niso povsem
pojasnjene, zaradi tega so poli-
ČRNA KRONIKA
cisti zaprosili morebitne očivi-
dce, da se jim oglasijo in poma-
gajo razjasniti okoliščine nes-
reče.
TRČILA V AVTO PRED
SEBOJ
Po regionalni cesti Ljutomer-
Ormož je v nedeljo, 19. februar-
ja, ob 9.30 vozila osebni avto
27-letna A.Ž. Zaradi prekratke
varnostne razdalje je med
vožnjo skozi naselje Zerovinci,
KS Ivanjkovci, trčila v osebni
avto, ki ga je pred njo vozil 30-
letni B.M. Voznica A.Ž. ni bila
poškodovana, hudo pa je bil
ranjen voznik B.M., njegova so-
potnica, 33-letna S.M., pa lažje.
VLOM V
STANOVANJSKO HIŠO
V	stanovanjsko hišo v Pav-
lovskem Vrhu, KS Ivanjkovci, je
v torek, 15. februarja, dopoldne
vlomil neznanec, prebrskal
omare in predale ter ukradel
vse, kar mu je ustrezalo,
predvsem gotovino v različnih
valutah. Po oceni je lastnika
oškodoval za okoli 1,7 milijona
tolarjev.
NA TOVORNJAKU
ZLOMIL PEČAT IN
CARINSKO PLOMBO
V	začetku minulega tedna se
je neznanec lotil tovornjaka, ki
je bil parkiran v Šlandrovi ulici v
Slovenski Bistrici. Zlomil je
pečat in carinsko plombo in s
tovornjaka ukradel kartonski
škatli z rezalnim orodjem in nas-
tavki za svedre. Ocenili so, da je
s tem lastnika oškodoval za
okoli 1,3 milijona tolarjev.
Z VLOMOM PO
POSTELJINO
V	drugi polovici minulega
tedna so neznanci vlomili v
prostore trgovskega podjetja v
Slovenski Bistrici. V skladišču
so se založili s posteljino, prti,
brisačami in dodali še nekaj teh-
ničnih predmetov. Po oceni so
podjetje oškodovali za okoli 2,3
milijona tolarjev.
ROPARJEMA
SPODLETELO
V	petek, 25. februarja, nekaj
pred 9. uro sta v menjalnico
Enka v Slovenski Bistrici vstopi-
la dva mlajša moška in želela
zamenjati 100 DEM in 5.000
ATS. Medtem ko se je 44-letna
nameščenka S.P. sklonila, jo je
eden od mladeničev skozi odpr-
tino v steklu udaril s palico.
Udarec najbrž ni bil posebno
učinkovit, nastal je preplah in
napadalca sta brž pobegnila.
Marke in šilinge, ki sta jih hotela
zamenjati, pa sta pustila v men-
jalnici. Policisti za njima poizve-
dujejo.
FF
Kulturni
križemkražem
SLOVENSKA BISTRICA •
V četrtek, 2. marca, ob
19.30 uri bo nastopil v
Slomškovem domu orkes-
ter Slovenske vojske.
Predstavil se bo s samosto-
jnim koncertom pod naslo-
vom Pomladi naproti. Or-
kestru bo dirigiral polkovnik
Franc Rizmal.
PTUJ • Danes ob 19.30
gostuje v gledališču ljubl-
janska Drama z Zbranimi
deli Williama Shakespearja.
PTUJ • V Gledališču Ptuj
bo ta konec tedna otroška
lutkovna matineja - Lutkov-
no gledališče Maribor nas-
topa z Zvezdico zaspanko.
Predstave bodo jutri, v pe-
tek, 3. marca, ob 9., 10.15
in 11.30 in v soboto, 4. mar-
ca ob 11. uri.
CERKVENJAK • V soboto,
4. marca, bo ob 19. uri v
dvorani v Cerkvenjaku
predstava veseloigre Stro-
go zaupno, ki so jo naštudi-
rali v kulturnem društvu Vi-
tomarci.
JURŠINCI • V nedeljo, 5.
marca, bo ob 18. uri v dvo-
rani v Juršincih predstava
veseloigre Strogo zaupano
kulturnega društva Vitomar-
ci.
PTUJ • V knjižnici Ivana
Potrča v minoritskem sa-
mostanu bo do 10. marca
na ogled razstava starih li-
kalnikov "Le likaj, likaj
srajčico", ki so jo pripravile
profesorice in dijakinje
Srednje tekstilne šole Mari-
bor.
KINO PTUJ • Do nedelje je
ob 18. in 20. uri na sporedu
James Bond v filmu Vse in
še svet, prihodnji teden pa
Začetek konca (ob 18. in
20. uri).

RODILE SO - ČESTITA-
MO: Elizabeta Veršič, Bu-
kovci 152, Markovci -
Nika; Hermina Arnuš,
Destrnik 49 - Tomaža; Ma-
rija Lampret, Zg. Sveča 12,
Majšperk - deklico; Lidija
Kelc, Pohorje 14, Cirkula-
ne - Kristino; Petra No-
vak, Sodinci 36, Ormož -
Žana; Kumrije Brojaj,
Dornavska c. 17, Ptuj -
Anito; Silva Planine, Ko-
resova 14, Ptuj - Urško;
Romana Ivanuša, Pos-
tružnikova 6, Ljutomer -
dečka; Marjana Cizerl, Ra-
kovci 2, Ormož - deklico;
Aleksandra Štih, Pršetinci
45, Sv. Tomaž - Grega;
Anita Trebše, Žahenberc
60, Rogaška Slatina - To-
mija; Marjeta Malek,
Kraigherjeva 28, Ptuj -
Tjašo; Zdenka Turk,
Volkmerjeva 5, Ptuj - Lu-
cijo; Nataša Gabrovec,
Kraigherjeva 18, Ptuj -
dečka; Romanca Mesarič,
I Zg. Leskovec 9 - Nino; Ire-
na Ploj, Miklavž 51,
Ormož - Blaža in Jana.
i POROKA - DOLANE:
I Franc Strelec in Gabriela
Pravdič, Muretinci 10.
UMRLI SO: Franc
Krajnc, Korenjak 6, *
1936-1 16. februarja 2000;
Ana Čurin, rojena Zibrat,
Vodranci 10,* 1921 -1 20.
februarja 2000; Anton
Frangež, Sestrže 75, *
1928 - 1 17. februarja 2000;
Otilija Podpadec, rojena
| Krajnc, Krempljeva ul. 10,
Ptuj, * 1923 - t 21. febru-
arja 2000; Zlatko Žerak,
Na postajo 71, Ptuj, * 1934
- t 16. februarja 2000;
| Frančišek Brumen, Bres-
nica 39, * 1915 - t 17.
februarja 2000; Terezija
Petek, rojena Grandošek,
Dornava 139, * 1916 -118.
I februarja 2000; Jakob
Šilak, Dornava 29, * 1929 -
t 20. februarja 2000; Janez
Gojkošek, Gerečja vas 30,
* 1919 - t 21. februarja
2000; Neža Šmigoc, rojena
Strelec, Bukovci 65, *
1927 -1 21. februarja 2000;
Tomaž Munda, Bratislavci
40, * 1925 - 1 22. februarja
2000; Marija Belak, rojena
I Jug, Gubno 17, * 1915 - +
17. februarja 2000; Marija
Šuen, rojena
Šel, Dolič 33,
| * 1903 - + 20. februarja
2000; Marija Mikolčevič,
rojena Kolmanič, Lešniški
Vrh 8, * 1937 -1 22. febru-
I arja 2000.