Številka 209 TRST, v četrtek 30. julija 1908 Tečaj XXX!!! IZHAJA VSAKI DAN t* d i sta nedeljah in praznikih ob 5.f eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Ftumiine Stev. se prodajajo po 8 nvč. (6 stot.) v mnogih \o bakar d ah v Trstu in okolici, Gorici, Kranj u, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Doniberg-u itd. Zastarele S ter. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase poSst mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aada^jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč 1 «_ NAROČNINA ZNAŠA ia vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na aa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varovalna sa a^ualjake lzdaaj* „KUMOSTl" stan«: —. ■ letno K 5-aO, pol lst* 3 SO 1 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko vana pisma te ne sprejemajo in rokopisi ae ne vraCaJo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: ulici Giorgio Galattl 18 (Narodni dera) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnitnl ra*un SL 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Kralj Edvard v Išlu. DUNAJ 29. „Polit. Korresp.* piše, da pride angleški kralj v Išl dne 12. avgusta in da ostane tamkaj en can. Kralia bo spremni al državni podtajnik sir Charles Hardinge. Na sestanku !>odo navzoči tudi miuister za jnanje stvari baron Aehrentbal te*" obojestranska poslanika grof Mensdorff in sir \\ illlam Goscben. se ga popolnoma odpusti iz službe in degradira ter da povrne denar, ki ga je ukral. Ukradena svota znaša okolu deset milijonov turških lir. SOFIJA 29. Kakor javljajo iz Carigrada, so sedtfj izpuščeni na svobodo le politični jetniki v Carigradu, Drinopolju in Monastirju. Iz Soluna in Skoplja še manjkajo poročila. To vprašanje smatrajo bolgarski politični krogi za posebno važno, ker presega število političnih jetnikov 80.000, CARIGAD 29, Turški iisti so priobčili Grozne poplave v Galiciji. , ministerskega sveta, s katerim se po- KhAlvOv 29. ^kcdo, ki so 30 napravile, oblaš5a mini;tra za notranje stvari, da izvede poplave v Galiciji, cenijo nad 40 mi!, kron. [ p5irjamentarne volitve in pomiloščenje za po- Vedno prihajajo nove ?C3ti o človeških žrtvah.: zločine. V Javiscvu ata utonila gimnazijalci dijak CARIGRAD 29. Turški listi poročajo, Kuzek m neki kmet ko sta hotela reiiti druge da ^ bilo včeraj izpu§eenih na svobodo 166 Ijndi. politični ujetnikov med temi mnogo Armencev. Sestanek med Tittcnijem in Aehrenthalom. EiM 29. „Mes^agero" pravi, da odide minister za u nanje stvari Tittoni dne 5. avg. Konstitucijonelna Turčija. 1. s svojo soprogo na Moravsko, kjer bo gost Potem, ko smo povedali, kako je bilo v kneza Frasso. Tittonija bo spremlja! tudi nje- Carigradu in v drugih mestih evropske Tur- gov privatni tajnik. &je povodom trodnevnega slavja radi povr- Sestarusk v Revaiu. nitve konstitucijonelnega življenja v Turčiji; PARIZ 2?9. Ruski minister za unanje Potem, ko smo se do sitega nadiviH prizmom stvari Izvolski je pooblastil posebnega Doro- bratskoga pomirenja onih „komitejev ki eevalca „Matina'% naj mc-d drugim priobči o 8° <*o včeraj bili strah m trepet Makedo- pomenu sestanka v Retalu nastopno izjavo: D'Je i Potein: ko smo dožlveh tuQ1 Rusija in Francija nastopal povsod roko ob svobodo tiska in združevanja m potem, ko roki. Pogodba sklenjena lansko leto z Anglijo smo 6e uveriU, da se turški parlament sestane velja daues kakor sporazum, ki ima mirne ▼ gretje zasedanje' (ker ]e to samo namene. Naša prijateljstvo z Nemčijo, sloneče nadaljevanje starega parlamentarizma od leta na potrebi in tradiciji, je prenaravno prija- ]876) nekako Pr°t! kon™ tega leta — : bodi leljstvo med obema dobrima sosedoma, kakor nam dovoljeno, da anahzujemo neke pojave da bi zamoglo vzbuiati sum in vznemirjenje iz prošlosti in da jih prispodobimo se seda Toda tad vsa naša prijateljstva je naša z*eza gostjo, pak da potem izvedemo neke za-z Francijo, ki ]e velike koristi 2a svetovni mir. kljucke za bedočnoet. Francoski minister ža unanje stvari Pi ! Dn° 30- decembra 1875 je izrekel v chon je istemu poročevalcu izjavil, da ostane »menu Ecrope minister Andrassj te le be-uodlega po!it.ke Francije zveza z Ru^iio in sede : .Velevlasti so uverjene, da obstoji nadaljno razmerje med obema državama. čvrsta solidarnost med interesi Evrope m Francoska eskadra odpstevala i. s Turč,je e-n\ 1K mlT\ p™bu,eDlh aar°-p j F do v na drugi etrarn. Velevlasti nemerujejo s eva a- t pomočjo reform storiti konec pogubni j Nemške baharije in forme, a Mladoturki so istodobno zahtevali, da se absolutizem odpravi. Midhat-psša je sestavil ustavo, a v decembru 1876 jo je Abdul Hamid proglasil, veleč, „da se s konstitucijo utrja v državi vladavina svobode, pravice, jednakosti — proaveta triumfira." Velevlasti so mej tem sestavile ultimatum glede reform. Veliki turški svet pa je odgovarjal, da se reforme protiviio konstituciji. To ja bilo v januvarju 1877. V r^bru*: rju je reform? or Midhat pa! * nemilost, ker je iskreno svetoval sultanu, naj drži svojo dano besedo glede liberalnega režima. Midhat paša bil velik grešnik: pomagal je sultanu do prestola in govoril mu je iskreno in pogumno. Ab Jul Hamid je poalal svoje ljudi, da ubijejo drznega pašo, in da bo sultan uverjen o 6rarti pase, poslali so sultanu v Carigrad Midhatovo glavo. Na omotu je bilo zapisano: „Umetniški predmeti in japonska slonova kost". Parlament pa je odbil reforme, ki jih je predložila Evropa. Poslanci so bili toliko „neodvisni", da so dobili pridevek „E v e t -E f f e n d i m", kar pomenja : „Da — go-spod To je : to so bili ljudje, ki so smeli reči sultanu samo : da! Zanimivo bo, ako prinesemo tu tudi to-le sličico izza turških volitev. Neki vladni predstavitelj je razposlal svojim podrejenim uradnikom to le okrožnico: rPrebivalci Mesampa ! Poznano vam je, da je izšel cesarski ferman, po katerem mora vsaka dežela poslati v Carigrad po enega svojega predstavitoija. Zato imate tudi vi takoj izvoliti gos p. Jurja Margariti iz Mesampa in mu podeliti svoje pooblastilo. Takoj jutri pošljite mi pooblastilo in gospoda Margarit?. da ju ' vsprejmem. Zapomnite si, da ne dovoljujem izgovorov ; ako bi se ne pokorili, napraviti hočem izvašega selato isto, kar sem storil iz druži h!14 To je bilo ja>no g07orjeno. Vprašanje je pa: se-li tudi danes ponavlja zgodovina ?! faktično stanje REVAL 29. (Petr. brz. ag.) Francoska;^avj borbi. i • ebkadra je odplula iz tukajšnjega pristanišča Evropska diplomacija današrjih dni go-j Stvari, o polunoči. Na ruških ladijah so svirali mar-' vori skoro istotako kakor je govorila dipio-. Pretenzije Nemcev v Avstriji so seljezo. Francoske ladije so oddale 21 po- macjja 70 let prešlega stoletja. j mere velike in predrzne temboli, ker zdravnib strelov, ruske ladije so odzdravile, j A.ndrassy je nadaljeval tako-le : j nasprotuje številno razmerje narodnosti v dr- Danes zjutraj je odplula carska jahta s car-j .jzvedenja reform ni smeti prepustiti | žavi. Nemci so v odločni manjšini, vendar volji paš, ampak 53 mora ustanoviti kaka j reklamirajo za se toliko mero predpravic in kontrola, ki jo bo vodila komisija kršča-; privilegijev, da ne bi bile te pretenzije niti brez jim ;em in rarsko rodbino. Cesar Viljem SVVINEMUENDE 29. Jahta „Kolienzol-! nov in muselmanov." lern" s cesarjem Viljemom je danes ob 8 uri i O kontroli govorita tudi danes Anglija in pol zjutraj dospela v tukaišn;e prista- in Rusija. nišče. — A Turčija ? Odgovarjala je tudi tedaj Kuga, kakor odgovarja danes : z zavlačevanjem od- CARIGRAD 29. V Adaliji so konstati- govora, ki je, ali negativen, ali pozitiven, a rali dva slučaja kuge. i reforme, kakor eo bile one določene v MUrz- Žrts-e taifusa ! etegu. doživljajo — fiasco. flo /v , , 1 xu . TT! 3e pobila ustaja v Hercegovini m SANGA.J 29. (Nem. kab družba). V; y B0igar8ju, a v Solunu sta bila ubita kon-Hong-kongu je izgubilo Jivljenje mnogo ;2ula Francije in Nemčije. Ko se je položaj več liudi nego se je v z^etku mislilo. Sodi; kom Kciral s0 6e javiU _ Mladoturki. V se, da je poginilo 2000 ljudi. Od 300 oseb, ki so se nahajale na potunoleoi parniku r/In-king", se ni nobena rešila. Gibanje v Turčiji. CARI&BAD 29. Tukaj so že izležene Stambulu je vladal Abd-ul Aziz. £0 so softe (dijaki) došli pred YJdiz-Kiosk, da demonstrirajo, je sultan odgnal svojega velikega vezirja. Veliki vezir je tudi tedaj poplačal vspeh revolucije. Tedsj je bil pozvan v Yidiz veliki turški! reformator, oče ustave, oddaleč opravičene v slučaju, da bi Nemci tvorili večino prebivalstva v državi. Niti v tem slučaju, kajti v dobi demokratizacije, katere logična posledica je enakost in enakopravnost vseh narodov in individuvov, ne more številna premoč]tvoriti nikakega naslova za politično in nacijoualno nadvladje. Nu, Nemci ei vendar ne upajo tako daleč v drznosti, da bi negirali dejstvo, da so on: le manjšina v državi. To ne. Ali vendar ne odnehajo od svojih pretenzij, Ki kulminiraj o v trditvi, da so oni predestirani za nadvladje v tej državi radi svoje kulturne stopinje in pa radi svoje — gospodarske sile. Na te poslednja se še posebno klicujejo, osobito Nemci na Češkem. Oni su btje jedini, ki goje racijonalno poljedelstvo, oni imajo vso veleindustrijo iu trgovino v svojih rokah, oni so, -ki se svojim umom in svojo brezprimerno olilne liste. Prestolnica izvoli 18 poslancev, j Midkat-paša. Danes pa Ferid-pašo naaleduje Mladoturki so že odposlali v pokrajine svcie Said-paša, ki vsaj nasproten ni reformam, volilne agitatorje. Ali gibanje iz 1875 jo bilo usodno. Dne pridnostjo oplojajo vse gospodarsko življenje, CARIGEAD 29. Muzealni ravnatelj Haudi 30. marca 1876 je bil Abdul-Aziz strmoglav a posledica temu je — tako pravijo — da bej otvori narodno subskripcijo za gradnjo ljen, 31. avgusta istega leta je bil strmoglav- 1 -1*XT novega psrlaiEertarnega poslopja. ljen tudi njegov nasleinik Murad. Istega dne BEKOLIN 29. Iz Carigrada javljajo, da je zasledel prestol sultan Abdul Hamid. je moral sultau na zahtevo Mladoturkov od- i V Bolgarski je bila ustava udušena z pustiti svojega tajnika. Mladoturki hočejo, da groznim klanjem. Evropa je zahtevala re- PODLISTEK. Štiri dni Crtica iz rusko-turške vojne. Ruski 3-sisal V. M. GARŠIE? ogromno večino davkov plačujejo Nemci. To dejstvo dokazujejo neprestanimi brošurami in samovoljno in umetno sestavljenimi statistikami. S takim pretiravanjem glede svoje gospodarske potence in vsled tega tudi važnosti za državo fanatizujejo nemško javnost, da ne pozoa nobene mere v svojih naciicnalnih pre-tenzijab. Eanatizuiejo io tem laglje, ker je že dispozicija za to velika, v drugič pa in še posebno zato, ker javnost nima potrebnega materijala, da bi mogla tiste številka o ogromnem nemškem davku kontrolirati na njih resničnosti. Številke imponujejo in vzbujajo megalomanstvo v Nemcih : da daleč prečenju • jejo sebe, svojo gospodarsko moč in svojo vrednost. Toda ravno te dni smo ćuli klasičnih enuncijacij, ki pričajo, kako ravno v tistih nemških krogih, ki res d e 1 a i o, ki so res odlični faktorji v indu striji in trgovini, ki poznajo vse pogoje vspesnemu gospodarskemu razvoju, ki torej najbolje poznajo gospodarsko pozicijo Nemcev nasproti drugim plemenom — kako ravno v teh nemških krogih, pravimo, drugače trezneje, ker na podlagi realnih dejstev, presojajo svoj poležaj in gospodarsko moč — drugih. Dogodek, na kateri mjslimo. jo namreč ta le: Sekcija za sploSne stanovske interese gremija dunajskega trgovstva je imela nedavno svojo sejo. In v tej seji se je zgodilo, da je reprezentant Franki prijavil, da vsled odijoznega postopanja Nemc9v proti češkim predstavam na Dunaju, trpi dunajska trgovina na češkem tržišču izdatno škodo; zato nai bi se gremij bavil s to stvarjo v interesu dunajskih trgovcev. Že to pripoznanje samo na sebi je pu-jmembno. A še pomembneja in poučneja jo j bila razprava o tem predlogu. Govorniki so obžalovali 0110 po=>t3* ! panje in so ob enem izjavljali, da trgovit'o ! ni imelo nič opraviti z ono akcijo nemških šovenov ter da tudi ni dalo nikakega povoda za kako tako akcijo. Jeden reprezentantov jo predlagal, naj trgovst/o dunajsko izrazi na kak način, dane soglaša s taki mi šovinističnimi enuncijacijami ter da odklanja vsako vmešavanje v politične dogodke. Ta predlog je bil sicer odklonjen, ali z motivacijo, ki le popolnoma pritrja namenom predlagateljev. Motivacija se je namreč glasila, da trgovstva ni smatrati odgovornim za t** slučaj in za to tudi ni povoda, da bi gremij nastopil proti njim, ki so uprizorili ono gornjo proti Cehom. Reči se mora torej, da so oni, ki najbolje poznajo položaj nemške trgovine in industrije, ki torej najbolje poznajo gosp. potenco avstrijskih Nemcev, obsodili njih, ki — krilijo in pišejo prazne in od realnosti »»vrženo baha-rije. Gornje izjave kažejo, da gospodarska sila Nemcev bi morala usahniti, ako bi izgubila stike in s tem oplojevanje po gospodarski potenci drugih narodov. Tako govore oni, ki — računajo. A zaključek iz vsega tega je za nas zanimiv in važen : Nemci v Avstriji nimajo ni po sro-jem številu, ni po principu modernega življenja, niti ne po svoji gospodarski potenci prav nobene pravice do privilegijev v državi!!! __ Hrvatska. Nova madjarska šola v Brodu. „Narodna Obrana" poroča, da je ma* djarsko društvo „Julian" kupilo v Brodu hišo, v kateri namerava nastaniti madjarsko šolo. — Poraz Nemcev v Rumi Ramo v Slavoniji so doslej imeli Nemci v rokah. Sedaj so občino dobili v roke S.4bi in je izvoljen županom Jovan Rogulić, pristaš „Srbobranove* stranke. Ta izvolitev je torej tudi mala nezgoda za Raucha, ker je znakom a ■ Pred mano leži človek, od mene ubit. = Zakai sem ga ubil ? Mrtev leži tu. s krvjo oblit. Zakaj ga je ' usoda prignala čem ? Kdo je ? Mogoče da ; ima tudi on — ravnotako kakor jaz — i staro majko. Dolgo t>o sedela ob večerih j pred svojo borno kočo in gledala tja na ; daljni sever, da-li ne prihaja njen sin, njeco _____ veselje, njena pomoč in njen iiranitelj... In jaz ? Jaz takistcL*. Jaz bi celo me-Ali pride kdo po-me ? Ne, lezi in umri...: njal z njim. Kako srečen je: ne sliši nič, ne lu kako lepo je življenje!... Tisti dan (ko čuti ne bolečit« svojih rao, ne pekoče brid-je psička zadela nesreča) sem bil srečen, kosti, ne žeje... Bajonet mu je prodrl narav-Hodil sem okoli kakor pijan; saj sem imel nost v srce... Tu — na uniformi je velika, \ tudi vzroke za to... Vi spomini, ne mučite črna luknja, kroginkrog kri. To sem jaz i me ! Pojdite od meče ! Minula nesreča, se- naredil. danje trpljenje... naj bi vendar sedanje muke Nisem hotel. Ničem želel nikomur bu- j same ostale, naj bi me spomini ne trpinčili... dega, ko sem šel na boj. Misel, da bom! O bridkost, bridkosti Ti si hujfia kakor meral tudi jaz pobijati ljudi, mi niti na mar vse rane. ni prišla. Predstavljal sem si zgolj, kako bom Toda vroče postaja. Solnce pripeka, jaz nastavljal svoje prsi sovražnim kroglam. Odprem oč\ vidim isto grmovje, isto nebo, In Sel sem in sem jih nastavljal kroglam in le pri dnevui luči. Io tukaj je tudi moj sosed, bajonetom. Da^ Torek je, mrlič. Kakšen orjak ! Spoznam! No, in kako je zdaj ? Bedak I Bedak! ga, isti je... ' Toda ta neare£ni Fela (on nosi egiptovsko uniformo) — on je še bolj nedolžen. Predno so jih, kakor slacike v sodu, spravili na parobrod in pripeljali v Carigrad, ni bil slišal nikdar ničesar ne o Rusiji ne o Bolgariji. Ukazali so mu iti — in šel je. Ako bi ne bil šel, bi ga bili tepli ali pa bi ce!o kak paša ustrelil nesrečneža z revolverjem. Sel je potem na dolgem, težavnem maršu iz Carigrada v Ruščuk. Mi smo napadli, on se je branil. Ko pa je videl, da smo mi — strašni ljudje, ki se njegove patentirane angleške puške ne bojimo — venomer lezli naprej, je obupal. V trenutku, ko je hotel zbežati, mu je skočil naproti človek, katerega bi bil lahko pobil z enim samim udarcem svoje črne pesti, in mu je za3&dil bajonet v srce. Kaj pa je zakrivil ? In kaj sem zakrivi jaz. čeprav sem ga umoril ? Kaj sem zakrivil ? Zakaj me trpinči j žeja ? Žeja! Kdo pa pozna pomen te besede ? Celo takrat, ko smo marširali skoz j Romunsko in pri grozoviti vročini 40 sto- j pinj delali po petdeset kilometrov dolge marše, j nisem čutil tega, kar čutim zdaj. Ab, ko bi i vendar prišel kdo t i Moj Bog 1 On bo vendar najbrže imel v tej veliki steklenici vodo! Ali treba naj prvo dospeti k njemu. Iu koliko bo stalo to truda! Vseeno, vlekel se bom tja. Ležem. Noge se vlečejo za menoj, onemogle roke komaj premikajo trdo truplo. Do mrliča je približno dva sežnja, a za-me je to več — ne več, a hujše ko deset kilometrov. Vendar moram poizkusiti. Grlo peče, žari kakor ogenj. Ti tudi brez vode kmalu umrješ ! Vseeno, mogoče je... In tako ležem torej. Noge se zapletajo na tleh in sleherni gibljej vzbuja neznosne bolečine. Vpijem, rjovem in stokam, vendar ležem naprej. Slednjič, tu je. Tu je tudi steklenica... voda je v njej — in koliko! Kakor se zdi, več ko pol steklenice... O, vode imam za dolgo časa... do smrti! Ti me rešiš, moja žrtev ! Pričel sem, opiraje se na komolce, odvezavati steklenico; naenkrat sem izgubil ravnotežje in pal sem z obrazom na prei mrtvega Turka. Močan duh trohnobe je že pnhtel od njega. (Dalje.) Stran II ►EDINOST« Stv. 209 V Trst.-, dne 30 julija 190* hrvatsko - srbske koa- i so členi tega eicer ^li agilnega društva, — j i je ravno minole nedelje sijajno dokazalo, i jakosti opozicije liciie __ ~ , i/,iirnrr han? koliko življeaske sile iaia v sebi —dovela do Grof Kulmer ban? ,zaključka, da društvo zaustavi svoje Kako javljajo iz Zagreba, so vesti, aa 'delovanje. Bratski si hočejo seči v roke bo grof Ku!mcr imenovanom banom in da je > . dr,kuQieritirati< da je njih medsebojno raz-bi! ra-ii tega že pri dr. Wekerl«, s*mo prazne j ^^ n a j p r j s r č n e j e in da so drugje j razlog, ki so doveli d) tega zaključke. Na ta prijateljski sestanek so vablieni Ifudi vsi prijatelji ia podporniki našega j „Kola". • Iz Budimpešte poročajo: Mestni glavar, C. k. poštomu in brzojavnemu ravnatelj- Sendry se je povrn i s svojega potovanja po j sivu na znanje. Neki tržaški Slovenec je od-severnili ž>;panijab. kjer je nabral inaogo gra-! pntlal pismo z castoprim jasno pijanim nadiha o tem, kako so same oblastni e podpi- &lovom: Gospou Josip Schaller Trebinje, ra!e izseljevanje v inozemstvo. pošta Vrba ob V rbskem jezeru, Kcrošio. Drobne poiitifne vesti. Začnimo takoj z — „začetkom' navada kombinacije. Ogrska. Vprašanja o izsejevanju na Ogrskem. Vatikan in „v e t o". Iz Rima po- roč&jo : Uradna nota Vatikana priobčuje, da v roka oducšiljttelja. To pismo je romalo v Trebno na Dolenjskem in potem vTrebinje v Hercegovini in se je s'ednjič povrnilo je papež, potem ko je zaslišal mnenje kardinalov, pravico „veta" pojedinih držav na konklavih proglasil za neopravičeno, in da bodo m'ral! novi kardinali priseči na to novo odredbo. Nova tajna svetnika. Z Dunaja poročajo, da bosta mini.tra Prašek in Fiealer teh dni imenovana za tajna &vetmka. To sta eaiLa ministra, ki še ni3ta tajna Bvet-mka. — Dnevne vesti, duhovnikov prot Sovraštvo italijanskih Slovanom. Pišejo nam: Slu "a no sem naletel v zadnji nedelj ki št. „L" Auiico" na dijalog „F r a P e p i eToni" čegar izrek Vam tu prilagam. Stvar sama na sebi nima nikake pomembnosti. ampak s političuega stališča je vredno, da se tuii „Edinost" pop^ča žnjo. I. se zrcali v tem dijalogu podlo s m rt no sovraštvo italijanske duhovščine do našega naroda, ker nas pita prav pošteno s „sužnji" ali kakor se nj:b „gentii sangue la-tiso" blagoizvol'a izražati te: s „Sciavi" ! Kristusovi nasledniki, ki bi jim morala biti edina naloga ta, da vzgajajo ljudstvo v krščanski ljubezni in deiajo za mir med narodi, si upajo sramotiti naše ljudstvo na tak način. Ča-^ njim. njihovim višim predstojnikom in njihovi 2000 letni ku.turi ! Raje nai vzgajajo hudstvo naukih, ker posledice njihove krvjo vsakdanja kronika. II. Odseva iz tega dijaloga ves program, ki s j ga hočejo držati italijanski duhovniki po Krist )vih vzgoje piše s Predvsem konstatujemo, Ha so se pod tem naslovcm že opetovano odpošiljale različne pošilianre in da so vsikdar prišle naslorljencu v reke. Sedaj pa je menda drugače. Če je že več nego Čudno, da na naših poštah ne vedo več, kje leži pošta Vrba ob glasovitom evropsko znanem Vrbskem jezeru, pa moramo naravnost strmeti, da ne pozna.o niti toliko slovenskih geografičnih imen, da bi vedeli, kje je kronovina Koroška! Kuverta je poštni oblasti na razpolago. C. kr. namestništvo. Gosn. namestnik princ Hohenlohe je včeraj nastopil večteden-ski dopust. Ker je sedr.j na dopustu tudi podpredsednik cam'rstništva grof dr. Schaff-got-ch. bo v odsotnosti za namestnika vod i namestništvene posle g. n^mestniški svetnik Alojzij Fabiani. Kakor je že sploh slovenska navada je pomenjalo tudi ta točno — eno uro pozneje. Priznavam s-icer rad, da je bila v nedeljo vzrok za-ka&nieoju tudi procesija sv. Jakoba, kajti cerkev je blizo in zvonjenje bi bilo motilo predstavo. Ali dejstvo je, da je mnoso njih odhajalo že med tretjim oziroma četrtim dejanjem. ker se je predstava zavlekla do 11. ure in pol. — Zato bi bilo za prihodnje nujno želeti več resnične točnosti. Ce pa je edo prišel prekasno, nai kliče zh to odgovorno t — 6amega sebe! Na nedeljski predstavi je gostoval gosp. Ivo Potrato, člen tržaškega slov. gledališča. Nastrpil je v t?eh različnih vlogah. Že ob prvem nastopu v vlogt debelega kramarja si je pridobil simpatije občinstva, ki se je diviio njegovemu spretnemu kret&n.u in zdtavexu humorju. Istotako je vgaial v vlogi odvetnika „Burgarja". V njegovi igi se je kaj lepo izražuia muka in žalost, ko sodi svojega lastnega brata ter mu da potem priliko, da zbtži iz z ipora. žila kake spremembe v njepa fuijonoir.i i in v običa ih? — Nič?sar. gospod. Stavlja! je v natančen red stvari, kakor ie imel . ado. In tudi v ponedeljek, ko je bil pri meni nu kosilu, k er je prišel pjgov^r tudi na glavo mlade ženske, ki so jo našli pri pomolu Sv. Karla. (Tedaj niso listi, iz vzamšj „Eiho^ti* o tem še ničesar poročali), je Folran odgovoril : Dogaja se toiiko stvari. Meni 6e ne zdi nič čud;.o." Potem se j? nekoliko zamislila, in rekla : Sedaj je stanovanje zaprto. Fiiiran mi je obljubil, da hoče iz hišice napraviti „Caffe restaurant". Na njegov svet sem prei d*emi leti in p?l kup;!a hiš co. On je tedaj že tamkaj stanoval. Za hišico sera dala 18.400 K. Neko stvar sem še pozabila. Pred štirimi dnevi me je prosil na pos-do 40 ki - n, ki sem mu jih dala. Rekpl rai je, da mi jih vin3 najkasneje v soboto d > polulne. (In • soboto z utrai se je izvršil zločin !) — Ali ste mu večkrat davala denarja? — Živela sva v tesneiem pri atelistvu. F<">3ran ini jo dal listino, ki jo je sam polpbai, in v kateri Režiser g. Bizjak, ki se sploh mnogo ie potrdil, da vsi predmeti v njegovem sta- trudi za povzdigo čitalnice, je dobro izvajal vlogo Nandeta ter nam podal tip, kakor ga gotovo zahteva avktcr sam. Gospića Ana Miiller (Polonica) je to glavno vlogo — da-si je bil to nje prvi nastop — rešila v splošno rad^voljnost, toliko kakor pevka z milim mćzzo-sopiauom, kolikor tudi v d ja'ogu. Gr03pica K. Požar se je tudi potrudila, da je primerno iot^.rpelirala vlogo go^pe Bi-sa-eve. Le tedaj ni prav pogodila svo e vioge, ko cojpa Bisajeva sHši na lastna ušesa, da je nje sin Nande glavar rokovnjačev. Dobro so nadalje rešili svoje vlog} g. Iz sodnokancelijske službe. Kancelist Dobčnik (dober tip čevljarja), dobri znanec Adolf Zorzi je iz Sežane premeščen v Bu zet. kaccelist Josip Konte i J pa iz Buzeta v Sežano. Kancelist Jernej S uli na ie iz Krka premeščen v Pulo, kancelist Ivan R o-d i n i s iz Pule v Krk. — Kancelist Josip Macarol je iz Buzeta premeščen na c. kr. deželno s;dišie v Trst. Rokovnjači pri sv. Jakobu. Neumorno bliska. Sicer delujoča „Čitalnica" pri sv. Jakobu je uprizorila v nedeljo igrokaz „Rokovnjači". Da-si je malo pred določeno uro deževalo iu je vplašilo marsikoga, ki je bil namenjen na predstavo, prihitelo je občinstvo vendar v velikem številu. Čiilsky, Petrinja, Metlka, Tt-zan in drugi. Scenarija je b la lična ali oder premajhen za uprizoritev igre s tolikim osebjem, ker ne-do3tatek prostora ovira svobodo v kretanju, neizogibno potrebno za dosego popolaeg.i efekta. Tu3i „nevihta" ni dosegla svojega učinka, ni bilo čuti ne groma, ne videti pa priznavamo radi, da so na težio izvedljive take novaoju pripadajo meni. Jaz imam tuk;i celo polico od „Assiourazioni Generali", n katero je njegovo pohištvo zavarovano. (Ia pokazala nama je dotično listino. Zahvalivši t>e za p^daoe informacije sva si poslovila). Fodransperg v Sežani pred 24 leti. Ccrkveui rep. — Krvoskrunstvo Povedali smo v včerajšnji številk:. da smo doznali nekoliko podatko/ iz dauie m.-nu'osti Fo lraosperg9, ki ilustrirajo te trn zl očinca. Že prvi daa, ko smo slišali o zločinu Fodrar.a pi. Fii iraiisperga, se n..m je od neke strani izreklo sumnjo, da bi isti in gel biti indeutičen z nekim Julij'm Folran n >'. Fiidranspergom, ki je b i pred oko'o l'» Irt: pisar v odvetniški pisarni dr. Osteri v Sežani. — Ta identiteta je p s: za res verjetna je ko smo doznali, da jo zločincu ime Julij in da isti ni r-iti častn-k niti inženir. Sumnja pa Ee ]e za nas spre:« eriiu v gntovo-it. ko je ed n naših poročaa.o-v izvedel na licu me^ta, da se je mej sploh sktbao hranjenimi spisi zlcčinčevih nas.;, oii-vidno preperelo. tor-j staro vizitr.ico sl.-.^tčo se na ime dr. Josipa Ostertaga odvetnika v Sežan:. Te kon^tatc.cije so nam dale po-od i. da povodom pr h. istrskih deželnozbor-J ... . ri- A- — -1-'opati I listu ' nič r:e omenja tćh volitev, ke- si ne upa s skib volitev. Da je to re3> je .kiepatiS Cellčcva spuščena na svobodo. - Jffinnlos! morilca. - pogreb žrtve iz te^a. ker drugače „Amico" v vsem Tragedija hiti h koncu. Ne«rečno žrtev prišel takem malem odru scenične umetnosti. Orkester je popolnMiia zadovoljil, isto-tako pevke točke. Po vsakom dejanju je ob- činstvo burno aplaudiralo igralcem in Čitalnici. jgrno za:ledovali ta 6iučaj in poučilo se nam __je doznati sledeče zanimivosti. Pred okolu 24 leti ss jo predstavil neki |okolo 24-Ietni mladenič, imenom Julij viUz .Foiran pi. Foiran^perg v pharni dr. Jo ipa Ostertaga, odvetnika v Sežani, (ki pa dan ne izvršu e več prakse) ter se mu ponu lil 'pisarja. Mladenič ni napravil na cd .etnika u v. i jo odpirat sin nesrečne ženske, ki je |niegovega koncipijenta slabega vii?a in, i- r Grozovita tragedija u Bojanu. svo/j črno dušo na dan. Iz navedenega dijaloga uhaja jasno : a) da n ih naj ve«'i sovražaiki so „S'ciaviu vera pri teh ljudeh no prihaja v poštev, kajti naše ljudstvo naj bo še tako pobožno, sovražijo e smrtno, ker je slovanske krvi, ker bi hotelo doječi enake pravice, ki mu gredo po božjem naravnem zikonu. b) da se popolnoma strinjajo z liberalno stranko, kajti, ko bi usoda hotela nakloniti našemu narodu malo pravice, pripravljeni so z vezati se tudi z Eajhuišimi verskimi nasmrt tnikj — magari s hudičem — t.amo da ce bi tudi mi prišli do svojih pra*ic. Da ee ne poreče, da tu kaj podtikamo, ali da vsaj pretirujemo, naj navedemo tu le par odstavkov iz omenjenega dvogovora v izvirniku. Na drugo vprašanje odgovarja „Toni' : — „A'iagio Biauio 1 Noi italiani gavemo in I tria veotizinque deputati, disnove ghe ne ga i s' ciavi. De sti ultiini no se imbara^emo; m a iori, no contenti aneora de esser saltai de nove che i jera a disuove, i tenta de por-taroe via qualche colegio a noi." Na tretje vprašanje : — ..Ecco, no xe aicora deciso gnente; ma se in qualche colegio' gavessi de es er pericolo, no paura, savaremo tutti far al nostro dover e ala piu buzarona vegnaremo pati coi liberai o, mejo, lori i vegnera kaznujoče justice. gonetka, ki jo treba tu še rešiti. Morilec, ki je imel bestijalno korajžo, pokriva č-na zemlja in morilec je v rokah morala te d.-:i prestati grozne muke. Mladenič pisarna ravno potrebovala pisarja, sprejo k Vendar je mar-ikaka za-;i9-letni starejši sin Celičeve se je prikazal ; ga je na po&kušnjo v uužbo. Pisarna ie bu skupaj z mla šim bratom Albertom, 13 let.'njim zadovoljna; FoJran je bil marlji;. uite-Oba mladeniča sta naju takoj spoznala ligenten ter se je odlikoval po svojem našem skupaj s kolegom od rPiccola") in ravnost pedantičnem redu. Kazal je poseben 1 - 1 1 SQ jQ naha;ala mati. italent za risarijo in sploh za tehniko. B;1 ie itudi mu^ikulen in je igral na citre. Gicde poda — rekla je nama njegove tehnične spretnosti bodi povedano. — ...... da je izdelal iz črnega kartona lepo izvrtano premakljivim činca. Oa še vedno taji vse; je vedno miren ženska vsa giajena. — Vem zakaj prihajata. Upam, da bosta razlagala v svojih hstih, kako krivično sem bila obdolž na te dni. Obljubila sva ji to in prišli smo takoj k stvari. Katerina Ceiič rojena Zupane se je rodila dne 30. aprila 1857 v Kamniku. Je orav VsiTjivoTabif več ljudi v svoje stanova-| srednje p o,ta ve, koščanega lica; ima male nie in sicer ravno take ljudi, o katerih je I"™ oči m temne kodraste lase. znano, da imajo pri sebi vedno veče svote > \asQ izpu^h r» prasala sva. denar a ali pa kake dragocenosti. Tako je n.J . ~ V torek ob 9 uri m pol zvecr. Are-pr. vabil neko deklico pri Vivodi, trgovc em s: tirana pa sem bila ob 2. zjutraj. slan:no. Vtvodo s me2a in Paulo Gržina .. _ - Kaj pa imate Vi pravzaprav oprav- kliubu temu, da se z vsako uro nabira čim dalje večje gradivo, ki priča prrti njemu. Iz sledečega dejstva bi Ee dalo dokazati, da gre za roparski umor. Jako čudno je, da je Fodran večkrat slanino, Vivodo s mega ^ —. . . 0 lastnico tobakarr-.e. Ali nihče ni šel k njemu ; ^ 2 r k-:r ravno to vsiljivo vabljenje je bilo sumljivo ia cdporno. Danes bodo isti Boga zahvalili, — Čisto nič. Tako sem rekla tudi dr. Zecchiniju na policiji. Dokazala sem svoj chaateuse. Pogreb umorjene šansone tke Včeraj so ponesli na zadnji počitek uho-i go žitev grozovitega umora. Mrtvaški spre-j vod se je pomikal od mrtvašnico pri Sv. Ju-stu, S. Giacomo in monte do cerkve St. Ja- Ani. j da so sledili svojemu instinktu; 'kajti mordakje sem namreč bila od sobote do nebi njih doletela ista u.oda, kakor nesrečno, <*eije z utraj. V soboto semšla p ačat zidarje, ' ' ' ki so dtrlah na zidu okolu hišice v Rojanu. Fodran mi je bil že teden dni poprej povedal, da bo stanoval pri njem parček ljubimcem (baje neka tržaška pospica s svojim ljubimcev, ki da je njegov znauec iz Tunisa). Profil me je za to, naj ne pridem v hišo. — Od ked&j poznate FoJrana? — Naše razmerje datira od štirih ali o________________________ j 0Qegfl!pet let sem, ko je on prišel z Dunaja. I*kal Tu nas torej ti „katoliki* v resnici za-! bogato obljudenega okraja, se je nabrala po sj je tutaj službo in je stanoval pri nas. Te-- -- - avljojo. da so priprav- ! micah, kod*r si je pomikal mrtvaški sprevod, j ^ je živel moj mož, ki je umrl lani v sta- italijanskimi brezverci!bo na desettišoč ljudi prisostvovalo nje- rosti q0 let. Bila sem z njim v drugič poro- nemu pogrebu v tujem mestu, tega bi si fiena \n 8va bila skupaj vratarja na postaji uboga šaneonetka gotovo ne nadejala. Mrtvaškega sprevoda se je zlasti udeležil tržaški demi-monde z onim generoznim čutom solidarnosti, ki je običajna prikazen tega stanu. Pred višnjevim mrtvaškim vozom je a pati con noi. Ma nei coiegi puri, nei colegi koba 10 od tam na pokopališča p n bv. nei quai no ghe eeisti e^etori Vciavi.... Velikanska množica, zlasti ženski svet < sramujejo s ščavi in iz ljeni vezati he tudi z proti našemu — vernemu ljudstvu. Tu je umestno vprašanje : Kako more takov na^ovi-kriston naslednik vzgoje vati ljudstvo v krščanski ljubezni, ko je itak njegova duša polna sovraštva?!! Ali zapomnijo naj si dobro : stopalo 6 deklic v belih oblekah, ki so no južce železnice. Ponašanje Fodranovo se nam je dopad o in od tedaj je večkrat obiska! našo hiš«. (To rekši je žena povesila oči. Gotovo jej je pri- — Jaz sem bila šel na misel kak spom>n.) — Jslz sem prej kuharica in kakor vidite imam tudi dobra „Sovraštvo sejete; želi boste sovraštvo." si*e tri vence; 6 drugih belooblečenih deklic gpnčevala rodbin, kier s^m služila. (Poka-„Z mečem se bojujete — proti pravici i6 nosilo trakove vozu. Drug venec so nosili zaja je spričevala.) V soboto sem, kakor ca- in z mečem vas pravica pokonča.** . kolegi-artisti umorjenke; en venec je bii na * * -----*----— Naš narod zaničujete in ponižujeta ali vozo- Venec so darovali čuvaj mrtvašnice, pravica ga poviša. Pred vsem pa bi se morali držati nauVa, ki vsebuje vso našo vero: rLjubi svojega bližnjega, kakor samega sebe". Ak„ bi se oni držali teh naukov, bilo hi mnogo drugače, namreč boljše za njih, boljše za nas, — Pa 1 — žali Bog ! M. P. ' Prijateljski sestanek — v slovo. Pevci in pevske ruštra ..Kolo" prirede v ne del; o popoludne ob 6. uri v „Kon^umnem društvu" ▼ Bojanu prijateljski sestanek, ki naj bo v nekako slovo med seboj in od javnosti. Ni tu mesta da bi naštevali razloge in okolnosti. lastnik G&mbriuusa, natakarji šantana „alle vadno, nesla v omotu razne hrano za kokoši. Vsled tega so ljudje iznašli piavljico, da sem jaz nesla glavo umorjene v morje. Pravili so raznih stvari, med drugim tudi, da dajam v najem sohe na uro ! V nedeljo potem ko sem Gatte", njeni bivši kolegi in slednjič šanso netke. Na pokopališču je artist Commene spregovoril nekoliko besed v slovo ubogi žrtvi.; sem biia tuai pri Fodranu, Ganjenost je bila splošna. ; goTOriia s sopropom Gottinger, ki so mi pra- Celičeva spuščena na svobodo. vili o klicih, ki sta jih slišala v soboto zju-Izpraša&a od našega poročevalca. traj. Fodran je ravno raazal z podlanenim Včeraj smo izvedeli, da je oblast spustila oljem. Rekel mi je, da sta tujca nekoliko po-Celičevo na svobodo in poslali smo takoj k mazala pod, ker sta imela blatne čevlje. vitežko doprsno čelado s premaicinvim vtzir-jem (naučnikom). B:1 je v pisarni omenjenega cdv*. in ka okolu mesec dni, ko je nekega popolu-lne stopil na vrfcta pisarne orožnih'ii stra/.ro Vr. ki je koncipijenta poklical za trenotok v mi Ha hodnik, ter mu rekel: — Obžalujem, gospod doktor, ali V m moram vzeti Vašega pisarja. — Na vprašanje osupljenega koncipren: kaj je Foiransperg neki zakrivil, je st:a>.-mojster na kratko povedal, da ga zasleduj 1 ljubljansko deželno sodišče radi poskušern ga cerkvenega ropa. Stra?.mjjster je na t » t>-pil v pisarniško sobo iu aretiral Folran^-perg9» ki je ves prepaden zatrjal, da ir.o .» biti kaka pomota ter da je nedolžen. Koccipijent ga je tolažil izrekši nado. se njegova nedolžnost v kratkem dok::ž^, v katerem slučaju da bo zoppt vsprejet v hl:i?.b'>. Fodracsperga so na to obdržali v sežnn->kih zaporih nekoliko dni, ga zaslišali ter g.* na rekvizic:jo ljubljanskega deželnega sodišča odvedli v L ubijano. Kolikor smo mogli d z ah, je bil Fodran-peg osumljen, da se je p r vi utihotapil v neko cerkev na Kranjskem. Ko so ljudje, začuvši ropot prihiteli v cerkev, niso mogli tamkaj zaslediti dolgo nikogar. Kar so zapazili na enem oltarjev človeka ki je stal nepremično, kakor kip svetnika in ko so se približali, da ga ujamejo, jim je ru čudni svetnik skočil z oltarja in pri nezisi»a-ženih vratih zbežal na piano, ne da bi ga biii mogli dohiteti. Zdi s3, da :e o tej pr liki bil našemljen z ono črno čelade, da ga ni bilo moči spoznati, kajli gori omeDjena Čelada je služila sežanskemu sodišču kakor corr ;. delieti. Ne ve se iz kakega vzroka je ta čelada ostala na sežanskem sodišču v f-obi kazenskega šolnika ter je krasila Še leta m leta omaro za knjige. Mogoče, da s.* t* čelada še dandanes nahaja v kakem kotu i»a sežanskem sodišču. Kako se je izvršila kazenska preisk tv:;, nismo mogli doslej doznati. Zdi se pa, da v* bi! Fodran obsojen, ker se n: več javti ne osebno ne pismeno v večkrat navedeni odvetniški piiarni. njej svojega poročevalca, isti poročal : Evo kar nam je • Rekel je, da sta odpotovala v Tunis in da sta ma naložila, naj pošlje za njima kov Eno ali dve leti po omenjenem dogodku prišla je v 8ežano sestra Fodranova imenom Ko sem trkal na duri njenega stano- čeg, pustrši 5 goldinarjev za stroške. — Ni-101 ga, fcer je vstopila v službo kakor nataka-vanja v nI. Stella št 2. III. nadstropje, ste li vi, ki ste dobro poznala Fodrana. opa- rica v hotelu rPri treh kronah", ko :e bU V Trstu, dne 30. julija 1&08 ►EDINOST« št v. 209 ran i II ja^emnik hotela pokojni Pavel Zunič. Bila *e icredne lepote, stara okolu 16 let. Ni čudo, da se je marsikateri gost zagledal v nje: e oči. Ni sp jej pa moslo, dokler je bila v Sežani, v moralnem oziru ničesar očitati. Pač pa se je namigovalo, atf i Julija Fodransperga in ravno k ttrau: se jo bo£el vt holap.ti Fo iransperg s pomočjo tovano javljeno zaboja, kakor smo poročali včeraj in kakor Organizacija v poročamo obširneje uanes. Društvene vesti. „Čitainica" pri sv. Jakobu nsznana gg. pevkam in pevcem, da se vršijo za naprej redne pevske vaje in sicer ob torkih za ženski zbor, ob četrtkih za mešani zbor. Pevc vodja g. Mirko Polič. Ob enem se opozarja dutične gospice in gospode, ki so nri-javJj pristop k društvu, naj se zglasijo danes v rČitalniciu. — Sprejemajo ee nove pevske moči. — ___ Darovi. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija je pcdarii g .sp. Vatovec Anton o priliki, ko je postal Tržačan. 2 K, g spicu Zorica Kravos skupila je na koncertu „Kola" za GrorenjČeve reklamne razglelnice K 4*06 (Istotoliko za „Kolo"). — D^nar je naložen v „Trgovsko obrtni zadrugi". •v*. Jt^id Velika zaloga - navadne do najfineje vrs*e po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST! ulica Vincenso Bellini šiv. 13 ter vog*s.i ulice ev. Katarina. Reška tvrdka išče Nar. desav. organizacija. Velika slavnost N. D. 0. Kakor že op 2- priredi Narodna Delavska proslavo svoje obletnice in , prigcd m razvitja društvene zastave veliko ejSno^PlCDCror M A m EN A 119 (delavsko slavnost V nedeljo d n e j popolnoma veščega vsakega komptoiriskcga dela i-UL/HKi«drtKU iMJ\ UUIHrtJU. 9 a v c u a t a. > ter hrvatskega, nemškega in po možnosti tudi ita- tr • ■» • t • v e- ~ „ ti__• » _ T ® j j lijan>kega jezika. — Nastop takoj. — Ponudbe na vsi cur.a:-k; listi se na dolgo in široko. Iz o^srneca razporeda posnemamo, da i - - ^------ - r - —«--------- »avij<> z roian-kjm umorom in se pri tem ga bode od 7—9. ure sprejemalo tovariše iu spomin a;o neke taj iii?t vene afere, ki se je i deputacije iz Goriške, ob 9. uri pa dospejo *aui pripetila pred leti in v kateri je Jul j členi puljske podružnice s posebnim vlakom Fijdra.i pi. Fodranspeig igral kaj čudno \z buzetiko sokolsko godbo na čelu v Trst vlogo. j Z* tem je ob 10. in pol uri dopoldne v „N. F. Piesse" piše tozadevno: V da-; „Narodnem Domu" slavnostni shod. na na.akcm okraju AViedea je tedaj stanoval rek | katerc-ia bodo mladega samostalnega knjigovodjo Inscratni oddelek Edinosti pod: KNJIG-V035JA. Veliki kinematograf Han Oinsto Piazzn Giombnttlsta Uico it Bojan, ui. IHontorsino št. 5 Ura ln k, nek p'emič, jo moral pot-v^ti dr.e 20. dec mbra 1902. Ie 9 uri in pji st.-, prišla v stanovanje dva t Vsi narodni delavci in sidelu]OČa društva pred pos'rešćeka, ki st.. prinesla lesen zaboj. Rekiai Narod/ im d^mom v Trstu, ki odkorakajo d« ie to božični dir za seAro uradnika. (blizu kavarne f,Ai volti di Roiarso" govorili posamezni zastopniki. | Prodaja se viško vino, opolo in belo pivo. Za družine nizke cene. Priporoča se : A. DOBROJEVIĆ. (Piedor Moiituzza) Svetloba, mirnost. popoluohL, eleganca, novoet. Pro- Btori nalašč zgrajeni. — Ventilacija. — Najbolji - kinematograf v Tratu. RAZPORED od 29. do 31. julija: I. Del. Dolina „Ceres" II. Del ■ išli minister:-'.« uradnik s s*010 polusestro, j O^olti ne razdelijo se gostje po raznih na- j črn0 Omiško, _ SteinfeldOVO nenadoma od-' rednih gostilnah ob^d "** ~ s t s, d« je to Gospa pa ga hotela vsprejeti zaboja in po-atreaČeiia sta jo ;justil& v hišni veži. Piihod-n e-?a dne ,e bii zaboj še tara, 1-3 to ee je moglo koiisti-tir^ti, da je bil prazen, dvčiro sta po.treščeka im-ila prejšn;i dan kaj ue.ti. Z boj ^e potem preiska a redarstvena oblast in pri tem se je videlo, da se je zaboj d^l odpreti tudi -. d znotra-. Očevidno se je v zaboju nsb?.jal Človek, ki je boki priti v stanovanje in ram izvršiti k>-k zločiu. Ker je nao. t izpodletel, je tujec po noči skrivaj zbegal iz zaboja. Zaboj eo spoznali za lastnino Tuiija p!. Fodransperga, ki je drugi dau pobegnil z Dunaja ter se podal na Cešso obiskat sv, je sorodnike. Včerajšnja „N. F. Pre3?e" dostavlja, da je Fodransperg tcčeval kakor prijatelj v hiši iotičnega uvadnika, nekega R. Dne 18. decembra 1902., torej malo diii prei afero t^jinstvenega zaljo a, ie uradt-ik R. prepovedal Fodranspergu nadal no obče-^an^e v svoji hiši. Fodransperg je pozneje poskusil napraviti obisk pri R.f ali ga niso sprejeli. Uradnik je odpotoval dne 20. decembra i;i je vsekakor zuačilno, da se je hotel Fodransperg, čim jo bil R. odsoten, vtih >tapi'.i na oni način v njegovo stanovanje, tembolj ko sta bii: doma le postajna R. ova sestra in d>:kla in je uči 1 po3tieščekuma po ve je. B ij poneseta zaboy v spalnico g(;s^.e. Polici a je prišla ttdaj na sied, da je iaboj bil lastnina Foit-anaperga, bivšega železniškega uslužbenca, Isti je b;l tedaj brez iluzbe in je plaval v slabih vodah. Na p li-ciji mu niso Udaj vevjeli, da je šlo za božično šalr. takor se ie Fodransperg opravičeval. Ven '-.r ie ost;;-a sts*ar brc z fodne posledice. Sedaj, ko je prišla njegova zločinska na raca na dan. izgleda ktvar nekam manj nedolžno, kakor te d a;. Fiomo morilca, Sicilijanske razvaline. III. Del. Prečna nezgoda ar.-sr lr. dragotinar - TRST, Corso št. 25 Iztera iragilj. lir in sreDmiiiB. Sprejme so nova dela in popravljanja po zmernih cenah. Kupuje sa in menjava zlate in srobrno predmete ter dragulje. Predmeti, ki ne ugajajo Be menjajo. Dvoboj Novost. IV. Del. z dinamitom komično. do I. ure pop. skupno z l>u zet i ko sokolsko ter z nabrtž nsko godbo v R?jan, kjer se začni cb 4. uri pip. na slavnostnem prostoru (foado Exner) velika Ijud-ka veselica. Na istej bodo proizvadjala nefcate-a društva sveje pevske toč^e. Pred slovesnim razvitjem zastave „Nar. Del. Organizacije imel bode g. : predsedn k dr. .T osip Mandić slavnostni govor. Nato zap jejo vsa sodelujoča društva se spreirljevan em združ-nili godeb M a ? c e-n o v o.* Himno Narodne Delavske Organizacije. Po skupnem pevanju Viiharjev „Slo-. venec in Hrvat" začne se prosta zabava ia ' Direktni d0V0Z Štajerskih kokoši in ptes na posebnem plesišču. ! Specijaliteta : iraške po^lar^s. Preskrbljeno bede v posemeznih paviljo-1 Cen8 dogovorne- — Pc&treŽba R3 dem.. _ JSrSJSfol^^d^Mli^ CmmpBwAtB st. 85,'000000000000008^ čki. Ta dan izide tudi 1. š-.evilka lista N. D. O. z imenom „Narodni Delavec." j Vstopnina na veselico je 40 stot. za o ebo. Da bode ta dan vsak zaveden Slovenec izvr-šil svojo d^ja s'i Trstu. Ob nedsljah matintee od 12. Ob delavnikih od 5 do 10-30 Ob praznikih od 2-30 „ 10 30 Ob sredah in solotah matinĆe za nrence od 3-"» poj>- LJUDSKE CENE : Prvi prostori........stot. 4 O. Drugi prostori......... 20. DettiEođ 10 letom plačajo polovico. — VojaitiT 11. prostom lo narodno dolžnost pričakuje iu na-, odbor Nar. Dei. Organi/ecije v Vesti iz Goriške. Za furlanske vinogradnike. Kakor javljeno, bklical je bil za minilo nedeljo ze de- j želnj glhViir dr. Pajer z dvema drugima fur-lanskima deželnima poslancema shod furlanskih vinogradnikov na posvetovanje, kako bi se dal spraviti v denar lanski furlanski vinski pridelek, d* so dobi posodo za letošnjo trgatev, ki kaže izvrstno. Sbod je bil slabo ob'skan ; med vdelež- j niki so bili tudi goriški „veleposestnik;" (!) Giorgio Bombig ter jezična doktorja Venier in Pinausig. Na predlog gradiščinskega župana Fiaettija bil }e izvoljen predsednikom shodu dr. Pujer. ; Ta je poja.-nil vimko krizo v dežrli ter, povedal, da se je deželni odbor z deželnim . i Gumijevi izdelki in podmorske cevi. Josef ReiMer's Mm Dunaj Podružnica v Trstu - Corso 29 (il Zaloga angl. raket, Krosell za Tennts, FcotUali in metanle m m ter igro Oia&oios Sf §9 Salvatore Sabbađini Trst, ulica Ponterosso 6 — Telef. 9-40 Fotografični aparati in potrebščine. Sprejrr.e se razvijanja in tiske. ------PLOŠČE ia FILA1*. Temna soba na razpolago gospodom diletantom^ Predmeti za beložarno luč. — Električna zvonila. — Električne ž^pne svetilke. ki ga iiramG v rok.ib in zanimiioati o neki! kmetijskim uradom obrnil do trgovsko obrtne i njegovi civiim pravdi, navedemo radi pie-obiiice grsd.va t jutrišnji Šieviiki. Ob eoem prinesemo še nekoliko važnih podatkov* o tej nezusliSa^i tragediji. Tržaška maSa Umri na opeklinah. zbornice in lažnih županstev v Avstriji, na-znanjaje jim, da je na Goriškem ša veliko dobrega vin*, kar naj bi blagovolili naznaniti trgovcem z vinom v svojem področja. Goriški župtn mu je izrekel za to v imenu vinogradnikov zahvalo. Temu pripominjamo mi, da so se na ta na opeklinah. Včersi zjutrajijej • resnično 0?la8ile mnoge večinoma ži-meitni bolnišnici umrl 14 letni Emil Gerdol, dovgke ti me pri deželnemu odboru, naj jim pošlje uzorce vin. Deželni odbor je potem razposlal prepise dotičnih pisem raznim ve-p: se:t akoni, ki imajo še veča množin^ kronika. Včeraj zjutraj je j V £ ki se je-, kikor smo pcrcčali, v ponedeljek zjutraj s sfo-im bratom Francom hudo opekel. Fraa Gerdo! jo namreč v ponedeljek!*"^1 ziutrar v neki hišici bhzu Lovca odpiral / ,ansk vina v k3etibi Te ofarto a0 pa tako pnoteiinične rbombe", ki jib vkrndel piro- ■ židovsko z^te stilizirane in ponujam za naj-tehniku Giorgomilla m ki so vsled nepra- f bolj§a pristQa ^ tako 8mešao nizke cene, vi dno d ti eksplodirale. s9 g0tovo v^ak dobri premisli predno iim S^ešnica. Priporočilo agenta,.„Silite, §jje uzorca 2 0ferto. To je naše osebno .mate kaj zavarovati„Hvala, jaz cavarujem sam . ti- ij-i t. t,-1- j £e je kaj?" „Iiavno včeraj sem jaz nekega na- mnenie in nekateri sj tudi že obvestili de- brisa* za 21 K!... ; že!ni odbor v tem smislu. Koledsr in vreme — Danes: Abdon in Na thcdu se jo dogaalo, da ie vzrok, Sen en. — Jutri: Ignacij Lojola. — Temperatura zakaj se goriška vina sploh ne morejo razpe-v će raj ob 2. uri popolndne : -f 30" Cels. - Vreme. a,j pa je tež%0 po njjkih cenab( njih kil-včeraj: lepo. : -ROVOBt,- ker so ne napravljajo pra- Vremenski napoved sa Primorsko: .. 7 ... j ii- ji OblEčno8premenljivo. Zmerni vetrovi. Tempera- viln o nikjer v d e ž e 1 i: v enem de u tura malo »^remeujena Tendenca za nevihte. dežele imajo ta. v drugem pa dru»l pogresek. \3elez. kiner-vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroea voljo do jedi utrjuje želo- dec in ojaeuje organizem, Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada Je treba se po bolezni ojačitl. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. IV" Izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI ******MK***K***MM*mk*M*****» ariške prodaj alnlce obuvala » » « (Calzoleria parigina) C?st ul. S. /Intonio št. 4 (hiša Ternl) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepSega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste Btran IV >EDINOST« §tv» 20'J. V Trem, dne 30. julija U<\S Da to preštudira in st oje časno peroča, izvolil se je pc sebe n cd*ek, sestoječ iz veleposestnikov ' Pajer, Anton elli, B«nardelli, Brunner, Bltsig. Finetti in Zntticni. Na predlog deželnega svetnika dr. Pet-terica so bile vsprejete nastopne reEolucije ; 1. zahteva se brez odloga imenovanje več kletarskih nadzornikov za Goriško-GradiS-čaneko, nego jih je določila vlada. 2. Vlado 6e naproša, da zniža tarifo na železnicah za prevažanje vina in praznih vinskih sodov. 3. Vžitnina na pivo naj se v deželi izdatno zviša. 4. Zahteva, naj se v sled pogodbe z Ogrsko uvede tudi tam vinski zakon enak avstrijskemu. Koncem naj bo še omenjeno, da se glasilo laških klerikalcev strašno jezi, ker na shod niso bili povabljeni tudi njih državni in deželni poslanci. Tu jim pritrjamo popolnoma z epombo, da bi te bilo moralo povabiti na shod tudi slovenske poslance, ker Lahi sami getovo nič ne dc sežejo, ako niso edini in složni s Slovenci, kar naj si deželni glavar blagohotno zapiše za všeea. Z možrarji so sireljali v Batujah na Vi-pavtkem nsinolo nedeljo. 27-letni Rudolf Ve-trihjel prižigal možnarje, kar se je možrar Kdor želi vstopiti v šolo. mora dokazati: 1) da je dovršil 16. leto; če je kdo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15. letu. Mladeniči, ki so dovršili 24. leto, sprejmejo se le izjemoma v zavod ; 2) da je prosilec z dobrim vspehom dovršil ljudsko šolo ali obiskal kako meščansko ali srednjo šolo, kar mora dokazati s spričevalom zadnjega tečaja ; Ponesrečena vojaka. Iz Beljaka poročaj oi da sta Četovodja Schadl in korporal Fiebta pri nabiranju planink padla v globočino. Oba sta od 3. pogorsko-topniškega polka. Schadl je bil takoj mrtev, korporal je pa težko ranjen. Vojaka sta doma z Dunaja. Srbski prestolonaslednik Gjorgje je te dni dovršil na beligraj^kem vseučilišču pravniške nauke. Poreška klet i B I 3) da je telesno sposoban za kmetijska: ||ova železnica preko Črnegore. „Hrv.; dela, kar mor dokazatia s zdravniškim spri-! Koresp." je doznala, da spoji naša država ho-! . sansko s hercegovske železniške proge s Čr-! Čevalom ; 4) da je lepega vedenja, kar mora izpričati s župnijskim in županskim potrdilom; 5.) da so stariši ozir. varuh pripravljeni trpeti stroške /.a šnlanje. Prošnji y.a sprejem v šolo je priložiti tedaj : 1) rojstni list, 2) izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli: 8.) zdravniško potrdilo o trdnem zdravju; 4.) izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca in 5) obvezno pismo (reverz) starišev oziroma vamha zaradi vzdržavanja učenca. Prošnje svojeročno pisane in kolekovanc s kolekom 1 K je poslati vodstvu, ki jih predloži deželnemu odboru. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim vspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč nogoro do luke Bar. Filijalka na Občinah štev. 176 IVAN STANICU ?ElfDoseitnii t fetn - redaja najfinejše vrste de I 4 krajo liter v sodih nojaunj 56 i.trci Proda se zaloga oglja v dobrem kraju. Naslov pri Ins. odd. Ed._1125 Na drobno po 20 kraje, liter raz etel in mu strašno razmesaril desno roko. zadoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve Odvedli 10 ga v goriško bolnišnico. leti brez graje ter dokažejo, da bodo po iz- stopu iz prezentne službe kmetovali na svo- Bojkot proti laškim trgovcem. Laški trgovci iz Gorice so prišli v ponedeljek na sejem k Sv. Luciji, a so morali takoj oditi nazaj v Gorico. Z bičem je ubil v Korminu A. Lahović Ivana Gratona- Udaiil ga je po glavi parkrat tako močno, da je Graton krnelo nato izdihnil. Lakov ića so zaprli. Vesti iz Istre. Razpisana služba. Pri c. kr. sodišču v Buretu je razpisana služba scdnij6kega sluge. Imenovanje. G. Srečko Jurdan, ljudski učitelj v Pomeni, je imenovan učiteljem v c. kr. kaznilci v Kopru. Na občinskih volitvah v Čresu so italijanski kandidati po hudi borbi, izlasti v 3. razredu zmagali v vseh treh razredih. Hrvatska stranka, ki ee je v drugič udeležila volitev, je ostala v manjšini. Vesti iz Kranjske. Kranjsko vino na praški razstavi. Dolenjsko in vipavako belo vino iz državne kleti v Novem mestu toči v Pragi na razstavi in v svoji vinarni na „Pernštynew vinarnar Vac-lav Klein hampl. Padel Z vlaka. Člen trgovske zbornice Joeip Grobelnik je na povratku z Gorenske-ga pri dunajski cesti v Ljubljani pogledal iz kupeja. Pri tem so se vrata odprla in Grobelnik je padel z voza. Ranil se je na glavi. Čuden slučaj je, da ni prišel pod kolesa. Iz Postojne se nam poroča, da dosluženi vojaki jubilejne slavnosti ne bodo obhajali dne 9. avgusta skupno s požarno brambo, temveč samostojno in popolnoma vojaško, dne 22. in 23. avgusta. To v vednost dosluženim vojakom. Zajedno se bo praznovala 30-letnica bosanske okupacije. Spored bo sledil, Poučno potovanje učencev kmetijske šole na Grmu. Z učenci kmetijske šole na Grmu sta napravila ravnatelj Rohrman in adjunkt Zdol Šek o 28. do 30. t. m. poučni izlet v Vipavsko dolino in v Monastir pri Ogleju. Na tej | poti ogledajo izletniki gospodarske naprave' gospodinjske šole v Marijanišču v Ljubljani, zadružno mlekarno in mlekarsko šolo na Vrhniki, trtnico in silnico v St. Vidu pri Vipavi. vipavske vinograde na pešpoti od St. Vida do Slapa, državoo trtnico na Slapu, trtne nasade grofa Lantbieri-ja na posestvu nekdanje šole na S!apu, zadružno vinsko klet v Vipavi, nasade in živinorejo kmetijske šole v Gorici, trtnrce, vinograde, zelenjadne kulture in živinorejo na veleposestvu barona Rit-terja v Monastiru pri Ogleju. Novo šolsko leto na kranjski kmetijski šoli ra Grmu se prične z mesecem novembrom t. 1. Učenci so ali notranji, ki stanujejo v šoli, ali vnanji, ki stanujo v ok-. lici. Notranji učenci so deželni št pendisti in plačujoči učenci. Vsak notranji plačujoči učenec p ača za hrano {»o 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanuje brezplačno v zavodu Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih po 24 K šoln no pa v polletnih predpla-čanih zneskih po 20 K. Plačujoči učenci, kateri naj izvrše šolo s posebnim dovoljenjem deželnega odbora v enem letu p a čaj o čolnine 80 K. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Za šolo je ustanovljenih deset deželnih n.stanov po 240 na leto, katere oddaja deželni odbor. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki s«» vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so r. dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, ] do vrši vsi šalo na Grmu, gotovo na svojem i d«mu in se bodo pečali s kmetijstvom, vi- j narstvom in sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti. jem ali svojih starišev domu, smejo na pod stavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895 št. 4643, prositi proti koncu druzega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. „Slovenski Meščan v Ljubljani naznanja v včeraj izišli Številki, da preneha izhajati. Državna subvencija. Za vodovod za 11 vasi v občini Mošnje pri Radovljici je dovolilo poljedelsko ministerstvo 40°/0 državnega domska v največem znesku 64.000 k iz me-lijoranskega fonda. Dvaintridesetletna poStena oseba, 17 iet v trgovini, išče takoj primemo službo pri močni trgovini, tudi kakor potovalec. tukaj ali zuuaj. Popolooma zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika — Naslov: „A. A.'' via Arsenale 2 4. 1126 Xšr,e se g'ospoilieiia Dva voznika dva težaka in en hlevar slo-' venske narodnosti, ki govore tudi nekoliko nemški, dobijo stalno službo pri važni in dobroznani tržaški tvrdki. Naslov pri Inseratnem , Uri/olcL-ooa »V> n » ^ oddelku Edinosti pod št 486._48si zrnozna nrvaLSkega in nem- Un+nl PnS+a v Materiji z već elegantno i £kega JGZika ZR komptoir Ve-nuicl mola mebliranimi sobami, krasnim1 like tvrclke. ~ vrtom. Pri hiši travniki za šetališče. Postrežba točna. Nasproti nova hiša s 5 sobami, kuhinjo vrtom, na lepem prostoru,_714 Steno - ciatilogr a-fiste imajo prednost. Ponudbe G. & C. na Ins. odd. Edinosti. Pošten 20-letni mladenič išče službe, za slugo ali hlapca. Naslov Edinost. 1123 Icnfi m poštenega učenca za trgovino jestvin. IvlCIll Leopold Ž g u r, Trst, ulica Poste št. 5. 1124 7olnna uma istlske^a L vr5te Po 26 k; Ldiuijo villd hkt od 56 litrov naprej. —I Kraški teran po dogovoru. — Jože C e b u I e c} v Sežani. 1038 Tvrdks Ivan Simitz Prosi se Razne vesti. Nadškof Posilović — začasni meščan TrCjOVlIia jCbtvill začasni mesta Zagreba. Mestni svet zagrebški je imenoval nadškola dr. Posiloviča častnim meščanom mesta Zagreba in to povodom zlate maše, ki jo bo škof obhajal dne 15. av-j gusta t. 1. Slovenskemu društvu ..Lipa*' v je pristopil kakor ustanovni člen s 50 K naslovni škof zagrebški Pavel Gugier. Barnera li h ±i I i -jalko v ul. Giosue Carducci prodaja po znakih nizJrih cenah obleke \ in blago za moške oblete povsem nove. Specijateta j drobnih predmetov za krojače. 1349 i ■■■ ■ da se zopet oglasi deček Keruiauner j kateri se je naznanil pri fotografu j Jerkiču, ulica delle Poste 10. lilo j sprejme takoj pošte-1 nega učenca. Prednost' onim. ki imajo veselje do trgovine. Ponudbe pošiljati, pod „Primorec" glavna pošta. 111J j Kalo^t ogijii Josip Turkovich TRST, ulica delle Mur* ste v. p> Oglje sladko 25 kg K 22-Premog BrJquettcs & Cocke. Skladišče lesa. Izvrši takoj vsako naročilo — brezplačna na .m Josip Zigors 8! Časa aa t> Pl*nrlQ CO krasra gostilna, ki prinaša dober II Ulici OtJ dobiček, z mebliranim stanovanjem I cb morju. Vse v najlepšem redu. Potrebno ie znanje j j slovenskega in italijanskega jezika. Cena po dogc-Zsgrobu 1 voru. Kavarna ,.Moneenisio" Babini. 1114 j Za kupo-prodajo najeine gostiln, obrniti se je do BABINI, kavarna Moncenisio. 1115 i FILIJALKA NA PROŠEKU ST£V. 14C Izbor drog, barv. čopičev, poke s ti parfumov, fin. milo — Zalega mlnoralno vode. xoaka za pariete. na mrzlo pripravljenoga sirupa, tamarlnda, malino v ca Itd itd. Znanstveni kongres v Opatiji. Od 28. do 30. septembra> I. se „B ,r Opatgi] |2vrstn0 jStrSkO VjRO Kg* Na prodsj četrti mednarodni korgres o,morskih boleznih'. Prvi tak kongres je bil leta 1893 v Boulagne! na Francoskem, drugi (1895) v Ostendi in, tretji leta 1903 v Biarritzu. Poročevalci bodo! predavali o vplivu morskega prdrebja oa ie-J tične ljudi, petem o boleznih, ki se jih dobiva, na pomorskih potovanjih itd. Za časa kon- fjg prOdel! gresa bodo tudi tri male razstave. 1 * ■ " - Don Carlos Bourbonski je težko obolel v Milanu za želodčno boleznijo, tako, da ga bodo morali operirati. rajcar v Fontani pri Vrsaru. Ima na razpolago 15C0 nekt. Vino ima 10 stopinj. Na željo pošlje uzorce. 1022 hi;8, 5 prostorov in 600 klaftrov | zemlje. Sv. Ivan. bkorklja, 218. J ino i urar vrste Trst ul. Paste fluoee 9 liia v Sežani s 4 sobami, kuhinjo in kletjo, pripravna tudi za obrt. Več pove Ins. odd. Edinosti. 1098 PrnHoin CO obleke za moške in dečke Pla-1 I UUdjU OC čilo na mesečne ali te !enske obroke. Ulica Caserma 12, I. 8&2 A NT SKERL V prvi avtorizovani šoli za skušnjo enoletnega prostovoljstva TRST - ulica delle Poste 10 z italijanskim in nemškim učnim jezilzoni odprt je letni tečaj tekom poletja. Na stotine usposobljencev iz te šole dobili so izvrstne službe. Ravnatelj, gimnazijski prof. Riccardo Michs. mr Jrgevina z manufakturnim blagom ^ ANTON SANZSN pok. Frana - Trst Sarrlera vecchia št. I Velika izbera belih iu barvauih moških sraje, ovratnikov, za-pestuikov, ovratnic. Nov dohod pletenin za poletno sezono. mehanik, Z£.pri»sženl izvsdenoc TRST. Carlo Goldomjev trg štev. II j Zastopnik tovarne koles in lotokoles ,M Napeljava in zaloRa <>leitri*Dih zvonikov, lu<4i prodaj» ir.ofonoT, zonofoDu*, iu fonograr'ov. Zaiogi prip-:\v za toćUi pir.«-l.aetna dflavnica za popravljanje živ. ttrnjev, kvVs ut.tteki Velika zaloga priparikov po tovar, cenah, TELEFON štev. 1734. flfiencila m nslems KupavcnSe in proMc Hiš. dvorcev in via Arsenale 2-4 (Plazza Verdt) Telefon 14 73 -- i ^rar.ccsco JVSurge! J di PLOMER &. EBERLE • C- Succ. di PLOMER &. EBERLE Piazza Grand? 7 TRST Piazza Grande 7 ir Cantina famigliare istriana j^jtf JiSM. leznih žic, delanega in navadnega bakra, tnedi, orodji, ra rokodelce, poljedelce ter kuhinjskih potrebščin cinovih pložč, svinca, svinčnik Siber, cina in cinka brusnih kamnov, španske niti in trnikov za riv.ji lov Edina zaloga angl yonev znamenite tovarne .Mornar-Aparati r.» kuhanje na petrolej AETNa" in „PHO jjUj^u^ — Pristni turški mlinčki. — — — TRST - ulica Farneto št. 29 - Trst prodaja svoja vina, z brezplačno postrežbo na dom, po sledečih cenah : Črno istrsko prve vrste po . . Belo „ „ „ • . -60 — 72 Pristni viški Opolo Črno dalmatinsko po K 72 68 Vrhu tega je vedno preskrbljena z vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkah. Vaa gori naznačena vina so kemično analizovana. Gostilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. M. CIHICH ei SlaTina. uporabi novega izdelka DESTRUCTOR" Stenic ni več! »nibkovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razstavi v Kimu. .:DESTBUCTOB" deluje takoj. Pokonča jajčka vsake golazni in ne dopusti, da »e zopet zakotijo. Očisti glavo vnake nesnage. — „DESTHUCTOB'' je za vsako družinf> neobhodno potrtben. Ne pomaže, ne razjeda, ni strupen, ampak higijeničen. — Na tiaoče pisem dokazuje njegove izbornost. — -DEBTBUCTOB" zalaga Oiuseppe Nuzzi & Co. - Cervignano ===== Steklenice po K 4 20, 230 in 1-50. == - - (1a prodaj po vseh mirodilnicah. BOGOMIL PINO Preprodajalcem popust. Iščejo se povsod zastopniki. btvši ura« v Sežani ima evojo nov«. prodajalnico ur v THBTU ul. VinC8rzo Bellini st. 13 iiupru'.l iv.k»i »'. vsakovrstne verižice po pr;:vVh >ovar. cenar.. KHM**MXHX'AMXK*nn