rai*
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE
to i«1 Štev. 292 - Cena 4,- lire Po*tnfna plačana v gotovini
hal,	  Spcdizione	in	abhon.	postale
FRONTE £ A SLOVENSKO PRIMORJE
:vu»
o sfl
,’idno J
rib
va.1*
a a
kol
j “V i.lA aje ča & izvsi* in
TRST, četrtek, 16. maja 1946
Uredništvo In uprava, Plazza Goldoni it. 1 - L Tel, it. 93806 93807, 93808. Rokopisi »e ne vra/ajo
Za pravico
ftimorci smo si vzeli pravi-ilviienja sami. Nismo ho-
itiii	^°t	so nam namc-
... °^a ,za življenje smo bili
iZ mi umirati. S kam-
„jj’ *	puško,	nato z
J alJe*iJn topovi smo si pra-
“ «no	Hvlienia priborili za
J	ker so ncnp. to pra-
ker so stregli po
jji. ‘^jenjih, ker so hoteli
"J Podrto smrt.
j. ,a. no*& borba »o življenje
. skupna borba za Hvlje-
rii\v1seQa človeštva. Naša kri
je ^ frelrta le za nas, bila
loLr ^ skupno s krvjo svo-
IIomu'	narodov za vse
so i°’ za lepto bodočnost,
ie« -• ^rez sovraštva, za tra-m mn.
}°*osn\Se fo smo uPrav^en0 »ii!?ne® zato nikogar ne pro-
n^ilosti-
|e„j	•* tisočkrat preizku-
nj L ^ }n tisofkrai ponila-.ijst Jo; i: °Pan* oseminštiridesetti-rtJ **ot j naidra!.jih, čakamo tovafa	borci,	kot zma-
fiifJj1 nacifašizmom, na %ttfn ^ .«a.5ift domov — da njo. y°*rde pravico do Hvlje-To '
hevq^0VSe> ^iar telimo in za-
IJudje^fa temu so ljudje -— ie)Sv # Podstavljajo naro-tnij in herimi smo skupaj umi-ije 0 ftotno zmagali — Zju-fiJa rn jrih bo nekoč govo-ielih	*n	^	P° njih
„5« »»eja ,ila> ki gredo preko . sd Saj0 de9?> ko hladno predla-r* Pripadli zopet tja, PTav°	* obsojeni na smrt.
Hoja v v *efl dneh, ko se do-*on;e> Se to — fco so *vpra-*°*fi *° na?* državni pripad-bj J^°Vno Preložili, čeprav *i/i	ob naših neovrglji-
hkaj0 nicah nikoli obstajati, | t\n^.luSosloifanski narodi in r°	«a obsodbo enega
%C*a.krvnikov-Dra?e
tre4o*7>i/ prav v dneh, ko
r.ti*
la si & ZVU
■i l» totrt11
ua
K
na**
l*l
raf-(
irai*1
edlo?
i ifi
ali'
lov*
■i ^
itvi
,ru^
o f -i *•	y	ariv/if	/v(J
hi tisr hladno preko tru-W Qcev in tisočev naših fi^^n SCstra, ko gredo ta-
mimo naših pol ga organizirajo vse SlL °dbore in pokrete, a-So»lo)ln v}ada pošilja note ju-pr°ce» n® .	«<&*	W bii
^ trJ>r°^ Mihajloviču goto-?®wj ”*• Odbori delajo ?n°^ ’n »aJ v feft "Sosinf *°P°zarja» ameriška ,,jns	°	vlad0, da živi
i^f ^eriki dvajset letal-
toiniu Cre 80 baie rcaiZi prir
^a.	Draže Mihajlo-
K v /* tore j v polnem te-rHi t .^ihanskem tempu za-1 ,a Pravičnosti».
ePn°j da bi v tem obtožnico ju-f r®-fi v-	narodov proti
ton L^tojloviču. lločemo f>kg y,.1c.ati	v spomin —
^Priznf drugih naših žrtev i° *ad ani za skupno zma-I Hei.^tifaiizmom — viso-°eV’ hit	^vezniških letal-
k*o	smo rešili mi za
. T^e krvi.
Mno n* , hladno računanje, ^ilb-Vrtmerjanje številk s
w Je dHj’ To ie vse kai ve!-^o. e‘ naše borbe za pra-
»0K_
aJS^l.na vse to, kakor da "i *u,;	S svojim prcdlo-
ip*stra?navai° kot pravice m ^ižo jne krivice, ki nam jih Stia eh Kalija, ki nas je
tsmrt le pred 9e'
Mti^mtimi leti. Hočejo
k’ ^setr eg? same0a (love-in stotisoče pa *«WlUmreti.
tn ahnH,r<na Tonija!
*vta pravičnosti ne v* li ^CBniti 1n spoštovati.
®j !rtVo° Popravljeni storiti in bo ,ra<* vse za pravico. j,,*1®*, n,?,0 Pripravljeni tudi. ®«ieo dno hočemo čuvati
ki sekajo naše J>oipr°Pa^ dvoie, ki obsojajo ™*ta, našo V v^oa ? krivične, ker po-'Xklt'>*rnn*<ega Predstavljajo vojn’
r /
»e
.> r£':ai*mo ob tem no-prekaljeni, C kontr%ravlieni storiti krivi- zmago pravice
spomina bcrc?v
V'* Jo31noi 'tl.TanJl'* ~ Na 9trc’ V1113® 1941 Be°Sradu Je bilo «« »voh^'IStroIJcnlh 22 žcna. v3 «0 ao K° *Vo3*K" 'judMva. in ^*'aIe mater«. 1„ *e-
^	a>« žrtve®16’11 ŽrttV P0'
**%"' Poaig*,11 *° vsl udeloSenci ,'vk0 ^leWndrt "“tr*nJemu mini-^ Ura* ^nkovldu brao-hvalcinost » Ml-
%,k' ^e,r:jo in ki pravi'da
K1® »tv. PrOtl	'ntervenc'j* V
Svi« ^In* ,hajlovl6u »Urunje-0. Padlih borcev za do-
Vprašanje jugoslovansko-italijanske meje poverjeno namestnikom zunanjih ministrov
Pariz, 15. - AFP — Včerajšnje plenarno zasedanje zunanjih ministrov se je pričelo ob 16 uri in se je končalo ob 18.45. Objavljeno ni bilo nobeno uradno .poročilo.
Po Byrnesovem predlogu naj se zasedanje sveta odlc/ii do 15. junija in skliče mirovna konferenca za 1. ali 15 julija, je bilo na predlog Molotova sklenjeno, da bodo ministri razpravljali o tem predlogu v sre. do. 3yrnes‘je izjavil, da je njegftv predlog za odlog mišljen po razpravljanju o nemškem vprašanju, ki naj se prične že na danaSnjem zasedanju. Kitajska je zahtevala od sveta, da sodeluje pri razpravljanju o Nemčiji. Štirje ministri o tej zadevi niso ničesar sklenili.
Bidault je predlagal, naj se ponovno prične diskusija o reparacijah, konferenca pa je sklenila, da se to delo poveri namestnikom.
Nato so ministri obravnavali kolonialno vprašanje. Bevin je predlagal, naj se preučevanje tega vpra. sanja poveri namestnikom, naj se zasli’i abesinski predstavnik, ker je Afcesinija izrazila Scljo po priključitvi Massape, ki bi ji dala izhod na morje, in naj končno svet Štirih zunanjih ministrov ne zavzame dokončnega stališč-a, preden ne bo zaslišal konferenco 21 za. stopnikov.
Molotov je nato opozoril na stališče, ki ga je zavzel, ko se je pridružil francoskemu predlogu, po katerem bi naj bile kolonije izročene v varuštvo Italiji. Molotov je
opozoril, da bodo obveznosti, ki jih je prevzela Velika Britanija dc Se-nusijskih Arabcev, popolnoma spoštovali, ker se mora italijansko varuštvo vsekakor izvajati pod kontrolo ZN. Bcvin je izjavil, da ga ta razlaga ni prepričala.
Nato je posegel vmes Byrnea. Opozoril je, da stremi njegova vlada za tem, da bi se ozemija pod varu^vom dejansko pripravljala na neodvisnost in da je on sam predlagal rok desetih let, po preteku katerih bi italijanske kolonije postale svobodne driave. Obžaloval je. da Francija ni sprejela tega sta. liS!a in da j? na prejšnjih sejnh odklonila določiti rok 10 ali celo 15 let za najdaljše trajanje varu^tva. Bidault je odgovoril, da Listina ZN ne odreja debo, po kateri bi dežele
pod varuštvom nujno postale sa-mosto^ie. Nato je svet sklenil, da bo vprašanje kolonij poveril namestnikom.
Isti sklep je 9prejel »vet, ko je prešel na vprašanje razmejitve med Italijo in Jugoslavijo. Ta diskusija je bila mnogo krajša.
Namestniki bodo imeli tako mesec dni Č3sa, da bodo pripravljali načrte za mirovne pogodbe, ki bodo izroleni štirim zunanjim ministrom v preučevanje.
Svet zunanjih ministrov se bo sestal v sredo ob 11 uri po francoskem času na tajno sejo, na kateri bo razpravljal o nemškem vpraša, nju. Mcžno je tudi, da bodo ministri v sredo obravnavali poročilo odbora strokovnjakov o italijanskih reparacijah.
Pismo Otona Zupančiča Statinu tn Molotovu
Dejstva govore samo za nas ln za našo pravico
Ljubljana, 15. Tanjug. — Nafvačji živeči slovenski pomik Oton Zupančič je poslal ob govoru Molotovp no( sestanku zunanjih ministrov v Parizu v izraz hvaleinosH generalisimu Stalinu in Molotovu sledeče pismo:
*Kako preprosta je resnica. Kako jasna in kratka je beseda o resnici. Brez olepševanja, brez okraskov, brez hinavstva in sofizmov je odkrila vsemu svetu trdna dejstva in ta dejstva govore *o-ma za nas in za naio pravico.
Beseda o Trstu in JK, o Italiji in Jugoslaviji — samo ta beseda in pred sabo vidimo preteklost in sedanjost in bodočnost te deielt in usodo velikega dela Evrope, ki je z njo tako temo oovezan. Ta bsseda, bogata u bistvu, odkrila in moška, je prilla iz Moskve, napihnil jo je gencralisimus 8'a lin, izrekel jo je zunanji minister SZ Molotov.
Z radostjo je iiapolnila slovenske pisatelje, ki so jo sprejeli s čustvi globok; hvaležnosti, kot poslanico in jamstvo nečesa dragocenega, tako dragocenega, da brez tega nikoli nočejo biti, — brez zveze e največjo driavot na svetu, brez razumevanja i» pozornosti njenih dveh največjih moi.
Čutimo toplo, močno tovariško roko, čutimo odremo, verno slovansko kri, čutimo utrip srca bratstva in enotnosti, naS pogum raste in v tej tciki uri nam je toplo’ pri srcu.
Oton Zupančič.*
Razgovori o vprašanjih Nemčije
Pariz, 15. - AFP — Zasebna seja zunanjih ministrov, ki se je pričela davi ob 19.10 uri na Quai D'Orsayu, ae je končala ob 13.10 uri. Prihodnja plenarna seja se bo začela ob 16 uri.
Dopoldanska seja, ki ji je predsedoval Bevin, je bila posvečana nemškim vprašanjem. Na seji je Bidault podal izjavo o francoskem stališču glede Porurja, Porenja ^in Posarja.
Francoski zunanji minister Je poudaril, da je bila Francija v 150. letih trikrat žrtev invazije. Glede Porurja je Bidault izjavil, da bi samo mednarodna kontrola, zasedba po mednarodnih oboroženih- silah ter politična odccpitev Porurja od nemške osrednje vlade, mogle -preprečiti nadaljnje n6m5ko ograža-nje. Bidault je poudaril, da morajo Porurje izkoriščati za obnovo nemškega gospodarstva, toda v korist cele Evrope.
Glede Porenja Je Bidault ponovno zahteval, n-aj bi bilo to področje demilitarizirano in zasedeno po zavezniških silah in francoskih četah v obmejnem področju. Minister je tudi zahteval, naj bi se politična odcepitev izvršila bodisi ? ustanovitvijo posebne drfavc ali pa s priključitvijo Porenja drugim pokrajinam.
Končno je Bidault glede Posarja zahteval naj bi rudnike vrnili Franciji, Posarje pa stavili pod francosko vojaško ln poldtično kontrolo.
Glede Bid^ulteve izjave je Bevin dejal, da bi po angleškem stališču morali nemško vprašanje obravna vati kot celoto. Dasiravno priznava upravičenost Francije, je Bevin vprašal druge zaveznike za mnenje
0 usodi Nemčije. Angleški minister je izjavil, da pušča Anglija odprta vrata vsem predlogom o rešitvi nemškega vtprašanja, da bi pa želela vedeti, ali naj bi bila zamisel osrednje vlade, ki je bila sklenjena v Potsdamu, ojačena, ali pa naj bi sprejeli zamisel nemške federacije?
Na to je spregovoril Molotov, ki ni podal nobenega komentarja o Btdaultovl izjavi, pač pa izrazil !e-
1 jo, da bi SovJetsKp zvezo obvestili, kaj se dogaja v Porurju in posebno o upravi tega področja. Sovjst-skl minister je tudi dejal, {la bi morali francoski predlog priobčiti.
Ameriški zunanji minister Byr-nes Je nato predlagal, naj bi se u-stanovila komisija, ki bi se pečala z nemškimi vprašanji. Byrnes je poudaril, da bi bilo za zaveznike zelo važno, da bi dosegli načelen sporazum o mirovni pogodbi z
Nemčijo, dasiravno le-ta ie nima doslej vlade. Byrnes je dejal, da je vprašanje važno ne samo glede na dalekosežno zavezniško politiko, pač pa tudi zaradi vprašanja uprave zasedenega področja, ki bi morala biti povsod enaka. V ta namen je Bymcs predlagal, naj bi pomožna komisija, ki bi se bavila posebno z nemškimi vpraaanfl, imela nalogo preučiti sledeč? tcČke:
1.) Ali naj bo lzvrJ^ha internacionalizacija Porurja In Porenja in ako bo ta sporazum dosežen na tej osnovi, ali bodo gospodarska sredstva teh področij vključena v nemško gospodarsko strukturo.
2.) Ali bodo stredstva, ki bobo ostala Nemčiji zadostovala vsej deželi in ali bodo zadostovala za iz-
voz, ki naj bi kril potreben uvoz za vso Nemčijo.
3.) Ali bo mogoče doseči spora-zum-v treh mesecih o vzpostavitvi nemške uprave kot gospodarske enote.
4.) Ali ne bi mogle m:je zasedbenih con predstavljati umetne ovire za izmeno dobrin v Nemčiji.
5.) Ali bi mogel biti dost^n načelen sporazum o nemških zapad. nih mejah in ali bi mogel biti pozneje vključen v mirovno pogodbo.
Bymes je nadalje poudaril, da ne spadajo ta vprašanja v delokrog zavezniškega sveta v Berlinu.
Byrnss predlaga, naj se Italija odpove svojim kolonijam
Pariz, 15. AFP. — Ameriška delegacija je že 25. aprila, ob pričetku sedanjega zasedanja zunanjih ministrov predvidevala skorajšnjo revizijo italijanskega premirja. Tako spremenjeno premirje bo dalo Italiji možnost, da bo lahko še pred sklenitvijo mirovne pogodbe vodila trgovska pogajanja s tujimi silami in sklepala z njimi trgovnke sporazume, kar ji je sedaj prepovedano.
Poleg tega je Bymes pripravil drug načrt, ki je predvideval naj bo v italijansko mirovno pogodbo vnešena samo klavzula, po kateri s? Italija odpove svojim kolonijam. Usoda teh ozemlj bi bila določena kasneje. Na ta način bi bilo mogoče rešiti vprašanje reparacij, ita-lijansko-avstrijske in Italijansko francoske meje in usodo mornarice. Ostal bi potem samo že najtežji problem — Trst.
Temu načrtu ugovarjajo Italijani sami. Sporočili so Byrne3u, da niso pripravljeni podpisati «in blanco» usode svrjih kolonij. Dokončni Byrnesov načrt tega ne u-pošteva.
PNOO za Slov. Primorje ln Tret
ter Izvržnl odbor SIAP
III. kongresu mladine Jugoslavije
V imenu ljudstva Slovenskega Primorja in Trsta, .ki le vedno nestrpno baka na prikljuiitev k FLRJ, za katero je v narodno osvobodilni borbi Žrtvovalo svojo naj-boljto mladino, vam poSilja podpisani odbor . tovariške pozdrave. Nikdar v zgodovini ni mladina Jugoslavije doprinesla tako ogromnih Irtev in samozatajevanja za svobodo svoje domovine, kakor ravno v narodno osvobodilni borbi. Zato verujemo v to mladino, da bo znala tudi zvesto tuvati vse pridobitve te borbe, ki nam edine dajejo jamstvo za močno Jugoslavijo in s tem pravično rešitev vprašanja Slovenskega Primorja tn Trsta.
PNOO za Slov. Primorje in Trst » • •
IzvrSni odbor Slovar.slco-italijanske antifašistične unije za Julijsko krajino in Trst v iriKitu celokupnega slovanskega in ogromne večine italijans’\cga prebivalstva prisrčno pozdravlja pred. ttavmke jun alk c mladine Jugoslavije, zbrane na III. kongresu, v prepričanju, da se bo mlldina Jugoslavije, na katzro mi 1 rsi s ponosom zremo, Se nadalje nepopustljivo borila za to, da se uresniči naSa upravičena zahteva in želja po priključitvi Trsta in Julijske krajine Ljudski federativni republiki Jugos'a* vi ji, za kar so tudi najboljši mladinci Julijske krajine in Trsta dali svoja Življenja.
Naj Siii junaška, mladina Jugoslavije!
Naj Žiri Ljudska federativna republika Jugoslavija!
Naj ihi martal 'Tito!
IzvrSni odbor SIAU
Maršal Tito obiskal svojo rojstno vas
Problemi Julijske krajine in Trsta
Problemi Julijske krajine, njenega gospodarskega kakor tudi političnega središča — mesta in pristanišča Trsta — zanimajo v tem trenutku vse javno mnenje t> zvezi z obravnavanjem tega • vpraSanja na konferenci Sveta zunanjih ministrov v Parizu, Stvar je v tem, da gre za ozemlja, ki so Življenjske wZ»o*tt in po’ pravici pripadajo Jugoslaviji, ki je dala ogromne Srtve v borbi s germanskim tn italijanskim fašizmom. Od praiične reStfue povojnih problemov pa v precejSnl meri zaiisi trajen tn trden mir. V tem so zainteresirane vse svobodoljubne demokratične deirle.
julijska krajina se razprostira severno od Jadranskega morja In se dotika v dveh tretjinah tvojih kopn»nih meja Slovenije. K njej spada Slovensko Primorje * mestima Trstom in Gorico in južna Istra s pristaniščem Pulj »n otokoma Cres in LoSinj. V tvoji zgodovini in do prve svetovna vojne so bila ta ozemlja sestavni del Slovenije in Hrvat-tke, ki sta btU tednf v sklnpu Avstroogrske. T likvidacijo hahs burskega Imperija so bila ta °-
zemlja odtrgana od ostalih slovanskih ozemelj, ki so tc.daj prl-l’a v sestav Jugoslavije, ki se je ustanovila. V nagrado za udeležbo Italije v vojni na strani drlav antante so izročili ta ozemlja italijanskemu imperializmu. Tedaj je Julijska krajina prvič prišla pod Italijo in dobi’a tvoj naziv 4Venezia Giuliat.
Etnografsko je bila zadnjih IS stoletij Julijska krajina naseljena po Slovencih in Hrvatih, in celo kruta neizprosna kolonizatorska politika italijanskega imperializma ni bila v stanu spremeniti slovanski značaj naselij Julijske krajine.
Celo po avstrijskem ljudskem štetju iz leta 1910., ki Je tendenciozno in Javno zmanjšuje S(ein’č-nost s’ovanskega prebivalstva, prebiva v Julijski krajini od 80J) «i*oa prebivalcev, 56.1.000 Slovanov, Italijanov pa SS1.000.
Po ljudskem Štetju, ki ga je leta 1945. Izvršil Jadranski Institut, Je prevladujoči slomnskl karakter prebhnlstva v Julijski krajini ln Istri drhll **•<!<« pntr**i’o. V skladu s podatki t-ga *tn»i'n je bilo v Istri leta 13}«. v»*ga
Zagreb, 15. Tanjug. — Včeraj je maršal Tito obiskal svojo rojstno ves Kumrovec ter masto Klanjec, kjer jo prebil svojo mladost.
Na obisku ga je spremljal ministrski predsednik hrvatske vlade dr. Bakarič in drugi člani njegovega spremstva.
Maršal Tito se Je peljal v odprtem avtomobilu. Na vsej poti od Zagreba do Klanj:ca mu Je ljudstvo vseh naselij priredilo navdušen »prejem. Na svojem potovanju skozii Hrvatsko Zagorje se je maršal Tito najprej ustavil. v Trako-ščanu, starinskem gradu hrvatskih plemenitašev Draškovičev. Poslednji potomec te družine grof Ivan Draškovič Je zbežal v Nemčijo pred narodno osvobodilno vojsko.
Maršal Tito si je z velikim zani-manjen ogledal umetniška dela, nbirk? ste rega o roj. ja in sam grad. Ministrski predsednik Bakarič je obvostll maršala Tita, da bo ta grad kakor tudi drugi gradovi bivših plemenitašev spremenjeni v zdravilišča.
Maršal Tito se je po pregledu gradu nekaj čaaa razgovarjal s skupino kmetov, ki so prišli po pluge, katero jim je razdelil okrožni ljudski odbor. Na pripombo kmetov, da je letos mnogo bolje kot lani, je maršal Tito dejal: »Prihodnje leto bo še bolje. Vi ste mogoče brali, da smo sprejeli odlok o državnem nakupu viškov žita, ki
skupaj i,17.403 prebivalcev, od tega S.H-166 Slovencev in Hrvatov in 97.7S8 Italijanov.
Niti z načrtnim terorjem, ni‘i z drugimi nasilji (izseljevanje Slovencev ln Hrvatov, nasilno preimenovanje t’ovanSkih imen in priimkov v italijanske, naseljevanje Julijske krajine z italijanskim kolonizatorskim elementom, zatiranje slovenskih in hrvaških Sol, jez'ka itd.) niso bili v stanu ugonobiti slovanskega značija Julijske krajine.
Pravičnost vrnitve Julijske krajine Jugoslaviji in zdftiUtve tega dela hrvaškega in slovenskega naroda z ostalim hrvaikim in slovenskim narodom v okvirn Jugoslavije stvarno priznajo tudi izvedenci francoske, angleške ln amerilcanske delegacije,, ki se je napotila v Julijsko krajino. V svojem predlogu o vprašanju Hali jansko - jugoslovanske meje to IzntsH, naj bi te skoraj dve tretjini vtvga ozemlja Julijske krajine dali Jugoslaviji. Prav tako so proti vsakemu zdravamu smislu in pravičnosti prcd!oZ’li ti izvedenci, (z malimi razlikami v vsakem Izmed teh treh projektov), da se od Julijske krajine odreZe ln preda Italiji vse obalno področje od severne pa prav do ju Sne točk-. Po tem prea'ogu bi bil Trst, nlainio m‘*to i-i prlsta-r'fče .Tuniške krajne, ki je organsko in gospodarsko n'raz-
je zelo ugoden za proizvajalce. Znižali bomo cene industrijskim izdelkom, tako da jih bomo izravnali s cenami poljedelskih proizvodov.
Kmet je dal znatno podporo obnovi dežele. To Je naravno, ker je moral ravno kmet priskočiti na pomoč drugim pokrajinam, ki so bile hudo opustošene v vojni in katerim je grozila lakota, kakor je to bilo v Hercegovini, Crnl Gori in Dalmaciji, kjer je bilo skoraj vse porušeno. Tam je prebivalstvo živelo brez hiš in kruha. Sedaj živi v jamah ln zasilnih bivališčih. Mi moramo misliti na to ljudstvo. Danes imamo ljudsko oblast, ki skrbi za vse enako. Naša oblast ne temelji na bajonetih. Res je, da imamo’ tudi mi bajonete, toda tl bajoneti se ne uporabljajo proti ljudstvo, kakor se je dogajalo v bivši Jugoslaviji, pač pa so ti bajoneti tu za obrambo ljudstva.
«Po strašnem razdejanju*, je rekel maršal Tito dalje, ki ga je doživelo naše ljudstvo, je danes naš dinar ena izmed najtrdnejših valut v Evropi. V kratkem bomo dobili del našega zlata iz Inozemstva. Seveda ni zlato važno, važno je vaše delo.'Rezultati tega dela so razvidni iz proizvodnje v tovarnah, ki 'ie v veliki meri krije ljudske potrebe. Vem, da ima ljudstvo zelo malo denarja. Pričeli bomo z javnimi deli In bomo dali širokim ljudskim množicam možnost zaslužka.
druino zvezan z Julijsko krajino, od nje odrezan.
Po izjavi Sovjetske delegacije na konferenci Štirih v Parvm, bi bilo mogoče odrezati obalno področje Julijske krajine od ostale Julijski krajine samo v tem primeru, ako bi kdor'koli imel namen kaznovati Jugoslavijo in njeno slovenslco-hrvašlco prebivalstvo.
Z gospodarskega stališča pomeni odcepitev Trsta od Julijske krajine odsekati glavo od telesa. Trst ne more iiveti, niti te gospodarsko razvijati brez Julijske krajine, Vrh trga je Jugoslavija zainteresirana na pristanišču Trsta kot edinem pristanišču, ki odpira vrata na Jadran vsej severni Jugoslaviji. V vprašanju pripadnosti Trsta Julijski krajini in skupaj z njo vsej Jugoslaviji so ivdi močno zainteresirane vso bližnje d’Sele, ki imajo potrebo po tem pristanišču: Češkoslovaška, Madžarska, Avstrija, Rumu-nlja, Poljska in druge. Medtem ko je Trst za Jugoslavijo edinstveno dobro urejeno pristanišče na Jadranu, Italiji tak‘h pristanišč prav nič n? primanlkuje.
Značilno Je, da to italijanski državniki v preteklosti priznali slovanski značaj Trsta in odvračali italijansko vlado od aspiracij na to pristanišče.
Tako m primer je v d e vel tnj-sfem veku italijanski ministrski
Naša država je zelo bogata. Ona
hrani v sebi brezmejno bogastvo, izkoriščanje tega boja3tva je pa še v prvih početkih. Nameravamo razvili izkoriščanje tega naravnega bogastva do največja mere*.
V Kumrovcu je maršala Tita pozdravila velika množica kmetov. Pri vhodu v vas je maršal Tito stopil Iz avtomobila. Najprej je pregledal šolo, ki jo je obiskoval v svoji mladosti. Nato se je podal v hišo svojih staršev, v kateri prebiva s:daj. njegov bratranec, ki je kmet. Po kratkem počitku se je Tito v spremstvu kmstov podal skozi vas, zanimajoč se za njihovo življenje in delo.
Iz Kumrovca se je maršal Tito odpeljal v Klanjec kjer mu je velika množica ljudstva izr:kla dobrodošlico. Maršal Tito je nekaj časa ostal v zgradbi okrožnega ljud. skega odbora, pred katero je mladina pleeala narodne plese ter pela partizanske pesmi. Maršal Tito je nato obiskal osnovno in srednjo šolo, kjer ga je šolska mladina navdušeno pozdravljala.
Pred svojim odhodom iz Klan J-ca je maršal Tito obiskal trgovsko šolo, ki jo v glavnem obiskujejo otroci padlih borcev iz Like.
Ob 16. uri se je maršal Tito s svojim spremstvom odpeljal v Zagreb, še prej pa se ja poslovil od ljudotva, ki je posipalo njegov avto s cvetjem.
predsednik Alfonso Lamarmora v italijanskem senatu leta 18Si. izjavil! tVsi interesi Trsta, zlasti trgovski, so zvezani s severom. Samo mesto je obdano t slovanskim prebivalstvom, ki si ne Ze’i imeti z Italijani nobenih * ti kov razen č:sto trgovskih. Ako bi Trst na kakrSen koli način postal italijanski, bi to postalo vzročnih velikih nergodnostl in neskončnih nevarnosti.*
Drugi Italijanski ministrski predsednik in državnik Cavour je leta 1800. napisal: *Točno ve,m, da so tia primorskem ozemlju srediSča po svojem nacionalnem sestavu in po svojem prizadevanju italijanska. No, podeželske naselbine na sploSvo tvorijo kmetje Slovani. Ako bi mi najavili namero, da odvzamemo centralni Evropi njen izhod na morje, bi ti nakopali s tem sovral-nike pri Hrvatih, Srbih in Madžarih.»
Trst, ki Je bil v teku dolgih stoletij gotpoddrtko zvezan z južnimi Slovani in jugovzhodno Evropo, se je v vsej svoji zgoda-.ini upiral italijanski agresiji. Se leta 18)8. Je Trst nastopil proti zdru-titii n Italijo.
Za Sasa druge sitoi&vne vojne j* italijansko fn slomansko prebivalstvo Trsta skupaj z vsem prebivalstvom JvUjske krojite, nastopilo * oroijem v roki jnoti italijanskim fašittom in za «tru-
Vztrajali bomo trdno na tem, kar je naša dežela t polni meri zaslužila, da »e ji ponovno vrne]o vsi njeni kraji, katere so s krivičnim m’rom po pretekli vojni dali deželam, ki so povzroCšle to vojno; ostali bomo odločno pri svojih zahtevah, katere smo postavili. Smatramo, da po toMhšnih žrtvah in trpljenja, prestanih v tej vojni na stiani zaveznikov, nima nihče več pravice, zahtevati od nas novih žrtev.
TITO
Zaupanje v pravičnost
Tiskovna konferenca delegacije M za Julijska krajno in Trsi v Faiizn
Pariz, 15. Tanjug. — Na tiskovni konferenci v Parizu je delegacija narodno-osvobodilnih odborov JK in Trsta, ki jo sestavljajo Italijani, Slovenci in Hrvati, izrazila razočaranje prebivalstva teh pokrajin zaradi razgovorov zunanjih ministrov v Parizu glede razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. France Bevk, dr. Pogassi in Mllanovič so izrazili zaupanje v pravičnost velesil in nade v prihodnost ter opozarjali na borbo prebival-
stva JK za svobodo in na trpljenje, ki ga je pretrpelo prebivalstvo JK za fašistične uprave.
Sprejem na čast Višinskemu
Pariz, 15. - AFP — Francoska pravniška zveza bo priredila danes sprejem na čast Andreju VlSir,-skemu, pomočniku zunanjega ministra ZSSR in glavnemu sovjetskemu topilcu v Nflmbcrgu. Višinski bo imel ob tej priliki predavanje o načelih sovjetskega prava.
Zahtevamo pravično rešitev
Protestne brzojavke tržaškega prebivalstva svetu zunanjih ministrov
Predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za določitev meje med Jugoslavijo in Italijo so izzvali veliko ogorčenje vsega prebivalstva Julijske krajine, kakor tudi večine italijanskega in v.«ega slovenskega prebivalstva Trsta in predmestij.
P.-ebivalci vseh motnih okrajev, sredine mesta, Sv. Alojzija, Kolo-nje, Vrdele, Skorklje, Sv. Justa, Sv. Vida, Sv. Ivana, Sv. M. Magdalene, Skednja, Pcdlonjcrja, Lo-njerja, Kati n are In drugih, kakor tudi delavci in nameščenci tržaških podjelij, tovarn in ustanov pošiljajo številne brzojavke vodji jugoslovanske delegacije v Parizu tov. Kardelju ter »e zahvaljujejo’za odločen nastop v vpraSanju Trsta !n Julijske krajine.
Hkrati poKIljajo tudi številne bn-zojavke Svetu zunanjih ministrov, v lcaferih poudarjajo, da predstavlja ameriška, angleška in francoska razmejitvena črta — in prvi dve še posebno — pravo žalitev za tukajšnje prebivalstvo, ki »e je od vsega začetka borilo na strani zaveznikov.
Z omenjenimi brzojavkami tu-kajfnje prebivalstvo najostreje protestira proti vsem poizkusom, da bi se ustvaril nekak koridor po jugoslovanskem ozemlju, ker bi se s tem ustvarilo novo ognjišče za beri oče vojne.
Delavci tovarne OMSA pravijo: «Ne bomo dopustili, da se po jugoslovanskem ozemlju napravi koridor, ki naj bi služil kot ognjišče nemirov v naSi pokrajini. Vsaka druga rešitev, ki ne upošteva priključitve k Jugoslaviji, za katero se je Izrekla večina tukajšnjega prebivalstva, pomeni očitno kršitev r.ačel Atlantske llstine».
Delavci tovarne mila «Adria» pravijo: «Mi delavci vidimo v rešitvi, ki jo predlagajo Angleži, A-merikanci in Francozi, poizkus u-stvariti ognjišče za nove nemire in vojno. Ce ne bodo naših zahtev u-poštevali, ne bomo mogli nljjakor biti prijateljsko razpoloženi na-pram tistim, ki so nam obljubljali pravico. Primorska je slovenska in hrvaška zemlja la se mora zato priključiti k Jugoslaviji*.
»Predlogi delegatov treh držav, posebno pa Amerike ln Anglije*, tako pravijo prebivalci Sv. Alijzlja, »žalijo tržaško antifašistično prebivalstvo, ki je vedno podpiralo zavezniško stvar ter je tudi zgrabilo za orožje ln. umiralo v borbi proti nacifaiizmu.*
Prebivalci lz središča mesta so poslali Svetu zunanjih ministrov dolgo brzojavko, v kateri pravijo med drugim: «Madzavezni6ka ko-misija se je prepričala o volji ljudstva po združitvi a FLR Jugoslavijo. Pri obiskih po tovarnah in po vsej deželi je komisija lahko ugotovila razpoloženje delovnih množic. Predvsem pa Je lahko 'ugotovile, da je treba priznati, da Je
Zitev z demokratično Jugoslavijo.
Ekonomski razvoj Trsta poslednja desetletja v vs j ostrosti podčrtuje nujnost, da se obdrZi v okviru Julijske krajine in vrne Jugoslaviji.
Ni naključje za tS let trajajočo pripadnost Trsta Italiji, da ni Trst dosegel takega razmaha kot leta 191S. Odcepitev Trsta od Julijsko krajine bi nujno privedlo do tega, da popolnoma shira, ker ima prebivalstvo Julijske kraii-ne in prav tako 8'ovenija in dru-gi leraji Jugoslavije največjo potrebo po proizvodnji trZiSIHh podjetij.
Skoraj vsi tovori, ki so do vojne prispeli v Trst, so te odpremah dalje po jugoslovanskih po-teh. Ves njegov promet z deželami jugovzhodne in srednje Evrope je Iti p!*!•• tako preko Ju--lijsle« krajine.
Ali ni torej jasno, da bi # *ta-/tSča gospodarskih iskušenj odcepitev Trsta od ostalega ozemlja JuVjtke krajine nasprotovala vsakemu gospodarskemu razr>oju tega res pomembnega ozemlja t> JC\-ropi in da bi pomenila hud udttreo gospodarstvu ne sario Jugoslavije, ampak tudi tamega Trsta t
Pri tem bi bilo Mpranilno, da n (mano pred očmi tudi drugih
s‘rani tena vjirašajifa prrrl vsem problema mednarodne varnosti. V mejaši Italija Je Trst igral t■ta-
Julijska krajina z etničnega, zemljepisnega in gospodarskega stal -šča nedeljiv blck, ki spada k jugoslovanskemu zaledju, čigar prebivalstvo Je jasno pokazalo, da hoAe k Jugoslaviji. Komisija se je lahko prepričala "tudi o povezanosti tukajšnjih delavcev ln kmetov.
Predlog ameriških, angleških in francoskih delegatov, posebno pa ša ameriških in angleških, pomeni najhujšo žalitev za tukajšnje prebivalstvo, ki se Je borilo ob strani zaveznikov la žrtvovalo najboljše sinove. Ne moremo sl zamisliti slabšega ravnanja z zaveznikom, ki je v letih, 1941, 1942, 1943, 1944 ln 1945 s svojimi najboljšimi sinovi zadrževal številne divizije, ki bi Jih sovražnik sicer lahko uporabil na drugih frontah, daleč proč od tega ozemlja in ki so povzročale večje skrbi, zaradi večje bližine, tistim, ki hočejo danes to tako zlahka pozabiti. Vsaka Tešitev, ki ne upošteva priključitve k Jugoslaviji, predstavlja odkrito žalitev ln provokacijo prebivalstva Julijske krajine, predstavlja nepopravljivo krivico Jugosjaviji, ki je v mnoge tež. jih trenutkih, kot so današnji, krvavela za pravično stvar.
Prebivalstvo ponovno izjavlja, dn hoče samo to, do česar ima pravico: pripadati k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Reparadjske dobave MaciZar^lce Jugoslavija
BudimpeSta, 15. — Doplsnk Tanjuga poroča, da je bil podpisen sporazum o reparacijsklh dobavah Mnd^nrske Jugoslaviji. V skladu s pogoji premirja, mora plačati Madžarska Jugoslaviji reparacije v znesku 70 milijonov dolarjev do januarja 1951.
Drugo kolo tekem za ttavlsov pokal
Pariz, 15. AFP. — Drugo kolo tekem za Davisov pokal določa slc-dera src-čanja: Franclja — Švica Kitajska — Belgija, Švedska — Irska, CeškcslovaSka — Jugoslavije. Te igre morajo biti odigrane d" 28. moja.
Boji v Mandiurij;
Nanking, 15. - VZN — Danes poročajo, d* bijejo hude boje okrog Szeplngkaija, jugozahodno od Changcuna, prestolnice Mandžurije, kjer so kitajske nacionalistične preskrbovalne proge v nevarnosti kljub temu, da imajo one trenutno boljši položaj.
Komunistične sile nameravajo prekiniti železniško progo v okoli, d Szepinkaija. Ta proga predstavlja Iiivljrnjsko važno zvezo za nacionaliste.
NICA. Policija je usUvUa na meji jeep, ki ga je vodil Sofcr poljske armade, in odkrila pod sedeži 300 zlatnikov.
go odskočme deske ga agresijo 4-talijanskega imperializma na Balkan. V okviru Jugoslavije pa bi Trst nasprotno pomenil ključ za razmafi gospodarskega blagostanja ne samo Jugoslavije, ampak tiuli deiela jugovzhodne in oen-tralne Evrope.
Končno ne igra nepomembne vloge vprašanje o stremljenjih prebivalstiM Julijske krajine -In Trsta. V teleu osvobodilne borbe se je prebivalstva Ju'iJske krajine in Trsta složno z jugoslovanskimi partizani borilo proti i tekli Janškemu fašizmu in za zedinjenje s svojimi brati v okviru demokratske Jugoslavije.
Po napadu Italije na Jugoslavijo v aprilu leta 1941 je i*bru>t-nil v Julijski krajini splošni u. por. Vznikli so odbori Osvobodilne fronte , ki so organizira’l o-svobodilno borbo. Prebivalstva Julijske krajine iti Trsta je v t eku vse iH>jne vodilo jvtnaško borbo pod geslom: *8mrt italijanskemu fašizmu in združitev z demokratično Jugoslavijo*.
S:daj vsi nepristranski motril-c\, ki jw» obiskali Trst in druge kraje v JviŠijtki krajini, enoglasno potrjujejo ieljo celokupnega prebivalstva, vlfevM pri tem tudi italijansko, naj N ta Julijska krajina	vrnila Jugo-
slaviji.
(Po «Tavest}lh»>
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
16. maja1
NASE LJUDSTVO OB PARIŠKI KONFERENCI
Novega življenja ne ustvarjamo zaman!
Vse* kar nam je ItalijA uničila in odvzela postavljamo danes znova - tudi v coni A kljub oviram - da si ustvarimo boljše življenjske pogoje, kar je mogoče le v Jugoslaviji
Prebivalstvo Koprskega okraja el organizira svoje kulturno in go. spodarsko življenje ne glede na mirovna pogajanja v Parizu in ne o-ziraje se na vse mogoče predlagane J rte, ki bi kTvavo sekale Istro, kajti vse njeno ljudstvo je trdno prepričano, da bo končno le zmagala pravica — in zdrava pamet.
Zanimanje za zadružništvo se je v koprskem okraju zelo razvilo. Po prvem hipu nezaupanja, zaradi hridkih izkušenj iz fašistične doba, J* ljudstvo popolnoma razumelo pomen in važnost 'zadružništva-Lahko bi rekli, da sedaj v koprskem okraju gospodarske zadruge rastejo skupno z obnovitvenimi kot gobe po dežju in dobro delujejo, čeprav Je Italija poskušala storiti vse, da bi zadružništvo za vselej uničila, ker nas Je hotela popolnoma podvreči vplivu svojega kapitala.
Ljudstvo otvarja podružnice s kulturnimi prireditvami. Otvoritev zadruge Je vedno ljudski praznik.
Svobodno smo zadihali v Istri. Sproščeno in intenzivno se razvijamo sedaj na kulturnem in gospodarskem polju, da bi nadomestili, kar smo zamudili v 25 letfh suženjstva, da si ustvarimo življenje res vredno človeka.
V Kopru Je bila ustanovljena, o-krajna gospodarska zadruga 7. 11. 1945. V mestu samem so poleg centrale Se 3 poslovalnice za jestvine, tekstilne produkte, sadje, kmetijsko orodje ln, gnojila ter mlekarna.
Rezultati dela
12 novih zadrug - 12 pečatov nad preteklostjo
Na pobudo odseka za zadružništvo, ki Je prebivalstvo seznanil z osnovami pravega zadružništva, in po zaslugi centrale same, imajo že sledeče vasi poslovalnice: Rižana, Strunjan, Lazaret, Sv. Jernej, Bel-vedur, Šmarje, Sv. Anton; v najkrajšem času pa bodo poslovalnice ta v Ospu, Sočergi, Pomjanu, Borštu, Pučah in Sičjolah, tako da bodo čimprej delovale zadruge prav po vsem okraju. Centralna zadruga v Kopru Je vzela v najem pred kratkim «Consorzio agrark>» z mlinom in vsem inventarjem, ker ta ni mogel več odgovarjati in biti kos svoji nalogi.
Produkcija v mlinu ]e narasla
Produkcija v mlinu samem se Je takoj znatno povečala, ker v zadrugi delajo vestno in udarniško. Centrala vrši priprave za konzerviranj« paradižnikov v lastni re-žijl.
Izkupiček prodanega presega izdatke
Okrajna zadruga J« do sedaj nabavila 33 vagonov superfosfata, 6 vagonov apnenega dušika, 3 vagone modre galice, 6 vagonov žvepla, 8 vagonov semenskega krompirja, 2 -vagona semenskega fižola, 3 vagon« otrobov in panele, 1 vagon semenskega ovsa. Prodala je do sedaj skupno okrog 50 vagonov cvetače, graha, špinače, čreSenJ, solate ln novega krompirja.
Uspešna samenjava dobrin
Poslovalnice nabirajo pridelke, vsak večer pa jih kamioni odpeljejo. TukajSnJ« pridelke izvažajo v zamenjavo za raznovrstna gnojila, kmečko orodje In semena, ki jih Je zadruga že prej dobila in razdelila med kmete. Zadrugi gre zasluga, da Je istrski kmet dobil pravočasno gnojila, galico in semena.
Obnovitev ljudskega doma y Ankarana
V nedeljo 12. maja so v Ankaranu - Valdoltri slovesno otvorili ljudski dom. Prišlo Je mnogo ljudstva iz vseh sosednih krajev in iz Kopra samega. Kmetje in koloni imajo sedaj svoj dom, kjer se bodo v prostih urah zbirali in izobraževali. Ob tej priliki se je pokazalo, kako'globoke koronin« J« pognalf ileja bratstva. Ranjenci, invalidi 1« osvobodilne vojne, Hrvati, Dalmatinci, Črnogorci, Slovenci, ki so tu v bolnici, so se bratsko rszgovarja-II in veselili skupno z italijanskimi ln slovenskimi koloni in kmeti iz okolice.
Novi ljudski dom se nahaja ob morju, v krasni legi.
K U
Ravno zaradi tega so tudi cene pridelkom dobre. Ce pa bi kmetje sami prodajali, bi jih izkoriščali razni mešetarji, cene bi padle in težko bi si nabavili gnojila in semena.
Poslovalnice vršijo tudi razdelitev hrane od PRERAD-a, cene so v poslovalnicah iste kakor v centrali.
Gospodarske zadruge so za ko-
prski okraj ogromne va&nosrti. Kmetje, posebno v obalskem pasu, pridelajo mnogo južnega sadja in vina za izvoz. Dobro se spominjajo ie onih časov, ko so metali v morje gnile paradižnike ift grah, ker jih niso mogli prodati na trgu zaradi prevelike konkurence iz Italije; bili so tudi v rokah raznih izkoriščevalcev in mešetarjev.
Vsaka nova zadruga -praznik ljudstva
Ljudstvo se zaveda velikega poslanstva zadrug
Zadruga skrbi da kmet dobro proda svoje pridelke in dobavi mu vse potrebno po normalnih cenah. Kmet čuti, <}a je zadruga res njegova. Sami člani si izvolijo vodstvo, vsi sodelujejo. Zato je otvoritev zadruge v vasi pravi praznik delovnega ljudstva, ki hoče postati tudi gospodarsko neodvisno. Pred dobrim tednom so otvorili posloval, nico na Rižani. Zbrala se Je množica iz vseh sosednjih vasi, od Ospa do Hrastovelj in Kubeda, prišlo je več godb in pevskih zborov, ki so posamezno ali skupno izvajali s petjem ali godbo pester spored narodnih prsmi. Premotrili so politični položaj, poslali so toplo resolucijo tov. Kardelju v Parizu, poslušali recitacije malih pionirjev.
Lazaret - Bertoki leži skoraj ob morju, med izlivom reke Rižane in Koprom. Vas je popolnoma slovenska, le nekaj drutin je italijanskih. Polje Je tu bogato, lega krasna. Vsaka gruda zemlje je skrbno obdelana. Grah, krompir, paradižniki, trte, češnje, breskve, fige, H. to, koruza, povrtnina, zelenjave vseh vrst, vse božje dobrote rastejo na tem koščku naše zemlje.
Kjer končajo njive in vinogradi, teče široka cesta, ob cesti morje, koprski zaliv.
Od ranega jutra do poznega večera Je kmet na polju. Ker ni dežja, nosi sedaj vodo od daleč, da se vse ne posuši.
V nedeljo je bil tu praznik, £e od daleč si lahko opazil pri zvoniku,
na visokih drogovih slovenske in rdeče zastave. Otvorili so poslovalnico zadruge. V Lazaretu je bilo ustanovljeno že leta 1909 »Konzumno društvo*, leta 1926 so ga fašisti zaprli" in v prostorih pa ustanovili «Dopolavoro».
Tov. Mihec je orisal pomen zadruge, posebno v sedanjem težkem povojnem času. Nastopili so posebej in skupno pevski zbori .iz Bertokov, Lazareta, iz vseh treh Škofij in iz Elerjev, pod spretnim vodstvom tov. Loredana; godbe iz Škofij in Bertokov pa so pod vodstvom tov. Cunje Karla med odmori igrale razne koračnice in kompozicije, ki jih je komponiral domačin iz Celarjev, ki je padel kot partizan. Prav lepo so zaigrale Majcenov venec »Slovenski cvet*.
Zadruga Je ustanovljena. Istrski kmet pridno obdeluje zemljo; trte letos prav dobro obljubljajo. Žvepla je, dovolj modre galice tudi, treba je še dežja in vina bo kot vode. Izginejo naj še vse umetne črte in v popolni svobodi bo dovolj kruha za vse.
Tako danes otvarjamo nove zadruge s petjem, s kulturnimi prireditvami. Želimo si napredke, kulturnega razvoja in gospodarske neodvisnosti, v napredni državi — v svoji ljudski Jugoslaviji.
In ni je sile, ki bi nas ustavila na tej poti!
«Delamo še z večjim poletom*
Na zasedanju okrajne ljudske skupščine v Idriji je biia iz poročil o delu jasno razvidna volja ljudstva, da stori vse za prikljnčitev k Jugoslaviji
Po »tirih mesecih smo se v Idriji ponovno sestali na okrajni ljudski skupščini, da pregledamo uspehe štirimesečnega težkega dela in sestavimo načrt za prihodnje delo. Lahko trdimo, da so doseženi uspehi povsem zadovoljivi. Razen malenkostnih priipomb, ljudski odposlanci niso kritizirali izvršnega odbora, kajti izpolnil je svojo dolžnost. Okrajno ljudsko skupščino smo imeli ravno v času, ko v Parizu obravnavajo vprašanje Julijske krajine, ko se z raznimi črtami hoče rezati etnično kompaktno ozemlje. Nikdar nismo kaj takega pričakovali. V času osvobodilnega boja smo napeli vse svoje sile, da bi čim več doprinesli k zmagi nad nacifašizmom. Obljubljali so nam toda danes n« upoštevajo niti naših žrtev, niti dejstva, da se je vse slo. vansko ljudstvo Julijske krajine skupno z naprednimi italijanskimi* množicami borilo za priključitev cele pokrajine s Trstom k Jugoslaviji. Globoko se zavedamo svojih dolgosti in cilja, zato nadaljujemo z začetim delom še z večjim poletom, krepimo ljudsko oblast, da bo kahko kos vsem nalogam, katere Ji nalaga ljudstvo. Nočemo več nazaj, nočemo še enkrat suženjstva.
Poročilo o izvršenem delu
Po otvoritvi ln kratkem političnem pregledu, ki ga je imela tajnica *Ok INOO, je predsednik Ok INOO tov. Medved podal poročilo o Javnem delovanju. Uvodoma Je poudaril vse to, kar mislimo. S tega poročila Je Jasno razvidno, kaj ie-limo, da Je pri nas še vedno naj-vatnejJa naloga: borba za priznanje naših pravic. Z naiim vsestran. skim udarniškim delom bomo utrdili ljudsko oblast, obnovili naše gospodarstvo in prispeli k cilju, ki smo si ga zastavili.
Naš štirimesečni obračun dela predstavlja 47% pribitka na dohodkih, 38% znižanja na predvidenih stroških, 47.000 udarniških delovnih ur za obnovo in obdelavo polja, 3.500 udarniških delovnih dni naših rudarjev 72% trgovine v zadrui-nih rokah ln 80 krajevnih zborov volivcev. Ze same te številke povedo, da smo kljub velikim težavam pri gospodarski obnovi dosegli prav lepe uspehe. Naše delovne množice je zajel duh prostovoljnega dela, naše zadruge, tako gospodarske k*, kor obnovitvene, so kljub pomanjkanju materiala in kreditov, izvršile ogromno delo. Tako so v kmetijskem sektorju organizirali 6 kmetijskih in 1 čebelarski tečaj ter
8 predavanj o perečih vprašanjih kmetijstva.
V našem okraju delujeta sedaj 2 niiji gimnaziji in 1 nižja tehnična šola. Osnovnih šol Je 51. Obiskuje jih 2.589 učencev. V 34 prosvetnih
Za predsednikom sta poročala še 18 knjižnic pa. razpolaga skupno s 5.988 knjigami.
Uspehi v kmetijstvu In gradnji
Za predsednikom sta poročali še referenta za kmetijstvo, ter za gradnje in obnovo. Iz prvega poročili Je razvidno, da znaša skupna površina pomladi posejanih njiv 2.420 ha in da se v živinoreji zaznamuje številčni porast od 20 do 25%. Tudi zadružništvo lepo napreduje. Na Cerkljanskem s« je nabavno prodajna zadruga preorganizirala v splošno kmetijsko zadrugo. To je izvršila v Idriji tudi okrajna zadruga. V prihodnosti bomo posvetili vso skrb vzreji mlade plemenske Sivine. V načrtu je tudi zgraditev <5 sadnih sušilnic.
Iz drugega poročila pa je bilo razvidno, da so v okraju do sedaj razdelili 3.214 kub. m gradbenega lesa. Za letošnja obnovitvena dela bo na razpolago dovolj stavbenega
lesa. Skupina 60 stalnih cestarjev je s pomočjo delavcev skrbela za 220 km dolgo cestno omrežje. Razen tega Je odsek razdelil na račun vojne škode 16.793 cementnih strešnikov. Dne 30. marca t. 1. je odsek zaključil bilanco s saldom 1,086.661 lir. Vse težišče obnovitvenih del se Je preneslo na tehnične baze in obnovitvene zadruge, kar se je pokazalo gospodarsko zdravo in uspešno. Po izdelanem načrtu bo prostovoljno delo postalo pri obnovi temelj.
Po poročilih je okrajna ljudska skupščina izglasovala in odobrila nekaj predlogov o bodečem delu.
Ljudski odposlanci so živahno posegli v diskusijo in stavili konkretne predloge. Po tem smo enodušno izglasovali s zaupnico Ok INOO-ju za dosedanje uspešno delo. Ob zaključku smo odposlali pozdravne resolucije zvezni vladi FLRJ, tov. Kardelju in tov. Borl3u Kidriču.
Nase delo je pokazalo, da je naš cilj jasno začrtan, da smo za njegovo uresničenje pripravljeni pode-setoriti napore — ne samo to — pripravljeni smo irtvovati kar koli.
To obljubljamo!
Prtiči obisk 0. Simonija v Krajni vasi
Odpeljali so učitelja
I_T
R
3. Številka "Razgledov"
Btevilka je vsebinsko boljia od preji njih. Napredek leži ravno v tem. Jole Pahor-jev članek o narodni in politični zavesti in značaju Primorske v zadnjem stoletju je vsekakor dobro izbrana tema v okviru tega za nas trenutno najbolj igočega vpraianja. Lepo je prikazal izrazito slovensko o-beltlje Trsta ,in pokrajine na podlagi oitatov *t» prejlnjega stoletja, predvsem pa Je nazorno prikazal rdečo ni t politične zamisli o ed.-užfni Sloveniji, ki se ie dobro stoletje vleče skozi politična dogajanja Stovenskega Primorja. Bibkejie obdelana je v članku gospodarska in socialna stran te teme, vendar to očitno tudi ni bit pilčev namen, ker v tem članku res ni neobhodno potrebno.
Lokarjeva prosa *Bodni dan na vaM», je precej močna po svoji
preprostosti. Snov je značilen primer zločinskega italijanskega gospostva na naii ztmljt in kot lak literarno precej močno obdelana ima obtoiba proti krvnikom, ki IH »e sedaj radi skrili pod ovčje koiuhe. Vendar bi ravno z literarne plati od te revije lahko pričakovali mnogo več. Od pe»mi bi bila morda omembe vredna le najpreprostejia, ki je prav zato razmeroma tudi najmočnejla: Sinkovčeva »Ljubezenska*.
V itevilki se nadaljujejo tudi članki Marije KrHčeve o socialno politinem delu v ooni A in tNa-čene pripombe o vprašanju Trsta* od polkovnika Stefana Mitroviča. Članek na onih mestih, ki obravnavajo stalilče italijanskih komunistov do trlalkega vpraianja, je doslej najtehtnejši doprinos, ki smo ga brali v na-
V Krajni vasi si Je ljudstvo samo izbralo in plačevalo učitelja, ker ni hotelo pošiljati svojih otrok v Skopo, kjer poučuj« neka nepriljubljena učiteljica. Ker ni bilo v Krajni vasi nikoli šole, ima ljudstvo po vseh predpisih pravico samo vzdrževati učitelja in. vzgajati svoje o. troke po svoji volji. Tega jim pač ne more nihče odrekati, ker zakon dopušča zasebne šole.
G. Simoni Je Se tretjega t. m, prišel v Krajno vas in hotel od-peljati učitelja Gorazda Vesela, «ki da nima osebne izkaznice*. Ljudstvo pa tega ni dopustilo.
Zato Je ponovil svoj pohod v soboto 11. t. m. v spremstvu sežanskega guvernerja, dalj« po Izpovedih ljudstva, kar pa g. Simoni zanika — prof. Žitka in civilnih policistov ter dal aretirati učitelja »ker nima osebne Izkaznice*, čeprav Je šel ta večkrat v Sežano ponjo, ki pa mu Je niso izstavili. Vaščani so proti temu ravnanju ogorčeno protestirali in policija s« Je napram njim selo grdo vedla. Neki
lem tisk u o tem vpralanju.
France Bevkova tPot v svobodo*, ki se zopet nadaljuje v tej itevilki, prinaia nove, zares značilne momente in doUvetja iz o-nih dni, ki s svojim resnično močnim literarnim opisom gotovo znatno poglabljajo razumevanje za dogajanja v teh usodnih dneh.
Članek Franoeta Bezlaja o da-nainji čeiki knjiievnosti je zelo informativen in aoni»niv. To pa je tudi vse. Članek nima zahtev, da bi »e s knjiievno kritičnega statilča poglobil v snov. PopoU nejii od prej omenjenih sta kratki pesmici tZabubil se poet* in tNai mejnik». Posrečeni utrinki pesniiko podane refleksivne lirike.
Bledi bogat in zanimiv obzornik knjižnega in gledališkega *it>-ljen Ja pri nas. Revija te nato za-lju&uje s kratkim seznamom novih zanimivih del o vpratanju naii h meja.
Napredek te revije je zazna* movttti doslej « tem, da »i je prir
policist je naperil svojo brzostrelke proti krajevni prosvetni referentki, ki je proti temu postopanju ugovarjala. Tudi napram drugim ženam so se surovo obnašali.
Vse to je zelo razburilo prebivalstvo sežanskega okraja, ki ne more razumeti, da se v času popolne demokracije dogajajo stvari. ki na žalost le preveč spominjajo na preteklost in ga globoko žalijo. To pa še tem bolj, ker Je bil učitelj v vasi zelo priljubljen in ni ničesar zakrivil. Vprašanje osebnih izkaznic oz. ali jo kdo ima ali ne, Je stvar policije. Da pa bi se .za to zanimala šolska oblast, celo njen najvišji predstavnik v coni, da sam izvrši tudi aretacijo — pa se ljudstvu zdi preveč zanimanja za »šolska vprašanja* na nepravem mestu.	—	vs.
Slovensko narodno gledališče za Trst In Primorje
V Cerknem dne 16. >t. m. «Raztrgance», dne 17. t. m. »Vdovo Rošlinko*, v Sv. Luciji ob Soči dne 18. t. m. »Raztrgance*, dne 19. t. m. »Vdovo Rošlinko*, v Ajdovščini dne 21. t. m. »Raztr-gance*, dne 22. t. m. »Vdovo Roš. linko*, v Vipavi dne 23. t. m. »Raztrgance*, in v Sežani dne 24. t. m. «Raztrgance».
Cene povsod: sedeži 40 lir, stojišča 20 lir.
Ranjeni borci v Valdoltri Kontovelčaniiam
Ranjeni borci in borke J A, fci »e zdravimo v zdravilišču Valdoltra in Ankaran pri Kopru, se zahvaljujemo S.I.A.Z.Z. na Konto-velu pri Trstu, da so se nas spomnila in obdarovale s sadjem.
Ob vsaki takt priliki s^počuti-mo počaičene in prijetna je zavest, da nam je narod hvaleien in da prestani napori niso biti zaman.
Zivala SJ.A.Z.Z. iz Kontovelal Hvaležni borci.
Ara na »avtonomijo \
Ozopovski šovinistični šakali skrunijo partizanske grobove.
Fašisti, ki so se zdaj zapet svobodno razbohotili po Benečiji, se ne ustavljajo niti pred grobovi padlih borcev za svobodo. Celo do tega je že prišlo, da so jeli razmetavati kosti iz partizanskih grobov. Zato so požrtvovalni tovariši iz Borjane odkopali trupli politkomisarja 17. brigade Federla Slavka in politkomisarja 30. divizije Mahniča Rudija - Brkinca ter ju prenesli do meje videmske pokrajine. Tu so jih čakali tovariši iz Livka, sprejeli krsti, ju ovili z jugoslovanskimi zastavami in v veličastnem sprevodu prenesli na pokopališče. Ob udeležbi ganjenih vaščanov so mladin-cin nato okrasili krste s cvetjem.
Nihče ni tako izpostavljen terorju neofašistov kot Beneški Slovenci pod šovinističnimi oblastmi videmske province.
Zg danes, medtem ko še ni končana pariška konferenca, na kateri predstavniki nekaterih zavezniških sil še vedno predlagajo razne krivične črte smrti, ki bi razrezale naše živo narodno telo, nam šovinistične hijene v videmski provinci dajejo zgovorne primere o avtonomiji in pravicah, ki bi jih uživali pod ponovnim rimskim su^nist-vom. Niti pred grobovi junaških borcev za skupno zavezniško stvar se ne ustavijo.
Naj prisluhnejo tudi temu širom sveta! Naj vedo, kaj se godi pri nas!
Naj stokrat premislijo in presodijo, kar smo že davno »poznali. To spoznanje je bila naša kri.
To »poznanje so danes vsi novi neofašistični zločini, ki jih počenjajo vojnohujskaški elementi nad našim ljudstvom — ob navzočnosti ZVU.
OD TRIGLAVA DO JADIRAINIA
SvetoivanSani
ki pogrešajo svojce, ki so kakor koli padli v osvobodilni borbi, naj se javijo čimprej pri prosvetnem društvu »Slavko Škamperle v prostorih AFZ.
čela prizadevati, da »drži* ni od, da tudi v Šibkejših člankih ne pade izpod gotove kakovostne ravni, katero »i je revija začrtala-Njena teiava obstaja gotovo predvsem v tem, da so naii kulturni delavci osredotočili u teh odločilnih dneh skoraj vse svoje moči na posredno ali neposredno politično delo. Da je s tem oSko-doi«n beletristiCni doprinos, ve urednik revije tov. France Bevk
Dekani
MLADINSKO TEKMOVANJE
Medtem ko mladina Jugoslavije tekmuje pri obnovi, da bi tako prišla na III. kongres z najlepšimi rezultati, se primorska mladina zaveda svoje velike naloge v boju za priljučitev k Jugoslaviji. Primorska mladina hoče s tem čim več prispevati v splošno korist. Ob prvomajskih proslavah je mladina nastopila s flzkulturnimi vajami in se udeležila vseh manifestacij. Za stavkujoče delavce v Trstu je nabrala 6.000 lir, 5.70 kg slanine in 170 kg raznega drugega živeža. Za družino v Tnanlfsstacili padlega borca pa je nabrala 1.800 lir. Mladinci in mladinke niso zaostali za drugimi niti v tednu za invalide. Zbrali so 7 kg bele moke, 100 jajc, pol kg masla in 1.730 lir. Z vsem tem so spekli pecivo in ga odnesli invalidom v bolnico. S takim delom se tudi mladina Dekanov pridružuje mladincem Jugo. slavije v predkongresnem tekmovanju.
Mladina iz Dekanov
Kobarid
SE VEDNO PREISKAVE
V noči na 1. maj so Člani civilne policije izvršili preiskavo v stanovanju okrajnega živinozdravnika Mrcina Borisa. Eden izmed policistov je v italijanščini vpil, da bo streljal ako ne odpre stanovanjskih vrat. Ko jim je živinozdrav-nik odprl, je stopilo v hišo 8 civilnih policistov z naperjenimi puškami v spremstvu enega ameriškega vojaka. Preiskali so vse prostore, ne da bi pokazali kakršen koli na. log. Po izjavi enega izmed njih so iskali radijsko postajo, ki je baje prav tpdaj končala s svojo emisijo. Za vsako žico v hiši so hoteli imeti posebej pojrsnilo. Vprašali so tudi čemu toliko -ic v hiši. Zivino-zdravnik Je odgovoril, da so te žice ostale od bivše nemške telefonske centrale. Policisti so šli celo v klet, kjer so razkopavali betonska tla. Preiskali so tudi okoliš poslopja.
Spodnja Idrija
POSTAVILI SMO SI OPEKARNO
Zaradi strahovitega razdejanja naših vasi v okraju Idrija-Cerkno, ki Je bil takoj po končni vojaški zmagi nad nacifašizmom v zadnji vojni zelo hudo prizadet, se je naš okrajni INOO, odsek za obrt in industrijo, pričel resno zanimati za primeren teren in Čimprejšnjo izgradnjo opekarne za zidno opeko, katera naj bi predvsem zadostila potrebam našega okraja, a pozneje tudi izvozu.
Na podlagi analize se je končno našim strokovnjakom posrečilo u-gotoviti, da je v Spodnjo Idrijo ob glavni cesti najboljša ilovica za izdelavo zidne opeke. Za začetek smo najeli tri Izkušene delavce, ki so takoj pričeli pripravljati zemljo. Dne 15. marca t. 1. se je pričela gradnja opekarne same, ki se Je končala 15. aprila t. 1.
Da Je bila omogočena tako hitra izgraditev opekarne, gre predvsem zasluga organizirani mladini ln članicam A. F. Z. iz Spodnje Idrije ln Kanomlje, sindikalnim organizacijam iz Idrije, ki so pripravljale potrebni material, nadalje vsem voznikom iz Spodnje Idrije in Kanomlje, ki so pravočasno pripeljali vea potrebni material na svoje mtesto. Tehnično vodstvo Je s posebno vnemo delovalo, da se J« ta opekarna v tako kratkem času postavila. NI se ustrašilo, čeprav
najbolje iz lastnih IzkuSenj. Vendar je začelo v novih prilikah na Primorskem tudi novo delovanje na tem področju. Mladina se je v znatni meri ie v partizanih naučila pisane slovenske besede, vse bolj naraiča kader mladih Primorcev, ki je zopet veič književne slovenščine. Gotovo bodo tudi Iz teh kmalu vsrastle mlade moGi, ki bodo kos kakovostnim zahtevam revije.
je Slo delo praznih rok. Da se pospeši izdelava, so v ta namen najeli iz Furlanije 8 izvežbanih delavcev, ki delajo tudi po 15 ur dnevno.
Za prve dni meseca maja, ko bodo prvič zakurili peč nove opekarne, bo pripravljenih 70.000 kosov zidne opeke. Mi-sečno bodo lahko pripravili 200.000 kosov zidne opeke. Iz tega se da sklepati, da če je le malo dobre volje in požrtvovalnosti, se premagajo vse, še tako težke ovire.
Z izgradnjo opekarne bo omogočen vsemu od zadnje vojne prizadetemu prebivalstvu, cenejši nakup opeke, zaradi česar bo pospešena obnova naših stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Z načrtnim obratovanjem nove opekarne bomo pomagali k napredku industrije našega okraja.	<
Kanal
SESTANEK PARTIZANOV
Na pobudo Okrajnega iniciativnega odbora ZP^ so se v zadnjih dneh vršili po vseh vaseh širši sestanki bivših partizanov in aktivistov. Nastala je namreč potreba, da se vsi demobilizirani borci, stari psrtizani in aktivisti združijo v čvrsto enoto, ki bo vodila borbo proti ostankom fašizma, kateri še danes skušajo kratiti pridobitve osvobodilnega boja. Povsod so bivši partizani in aktivisti sprejeli organizacijo z največjim veseljem. V vaseh Kanal, Deskle, Plave, Lozice, Ročinj, Kostanjevica, Markiči, Zapotok in Užnik so že izvolili odbore ZPP. V ostalih vaseh so volitve v teku.
L’buSnje
NOVI PODVIGI HUJSKAČEV
Vaščani iz Libušenj so po osvoboditvi zaživeli mirno življenje. To je trajalo vse dotlej, dokler se niso vrnili domači skrivači in bivši izdajalci. Danes ti hujskači netijo sovraštvo ln odkrito nastopajo proti ljudstvu. Ob obletnici kapitulacije nacifašistov st* dva hujskača zakurila kresove in na griču pri cerkvi razobesila zastavo, pod katero sta se borila na strani Nemcev. Po dejanjih jim je podoben tudi neki drugi, ki je že takoj po razpadu Italije začel svetovati ljudstvu, naj se ne upira okupatorju. 7,e tedaj Je obrekoval partizane. Tudi danes ne miruje. Med drugim Je hotel odvrniti ljudstvo, ki je hotelo udeležiti kulturne prireditve dne 28. aprila t. 1. Kljub vsej njegovi nesramni propagandi je prireditev z uprizoritvijo igre »Miklova Zal«.* Imela najlfpšl u-spoh. Prireditve se Je udeležilo mnogo ljudi, med katerimi tudi prebivalci bližnjih vasi ln vasi iz Benečije.
Igro »Sirote*. Sobotna predstava je namenjena predvsem otrokom, na nedeljsko predstavo pa je vabljeno vse ljudstvo. Dobiček gre v sklad za, postavitev spomenika padlim borcem v Trebčah in za u-stanovitev pionirske knjižnice.
Zabavni ve<er v Gropadi
Mladina iz Gropade priredi v nedeljo dne 19. t. m. ob 16. uri zabavni večer. Vabljeni vsi!
TRST
Potem bodo spoznali tudi01 ne bomo odstopili nikoli kar terja naša kri, naša P14 1 življenja. Nikoli in nikdar.
Udeležencem
v Renčali
Zastopnike prosvetnih ^ in druge udeležence ko««^ Slovenske prosvetne zve«
Čah pozivamo, naj	^
seboj pismeno pooblastilo , ga društva oziroma ustano«! jo zastopajo.	•	^
Udeležence iz Trsta, trt* * okrožja ln koprskega okraj*^ vežčamo, da potujemo *	.
ker ZVU za poseben aVt° J dala dovoljenja. Za odd J _ najprimernejši vlak v so t m. Iz Trsta gl. P- <* ^ prihodom v Gorico ob Renčah bo poskrbljeno £ . člšče. Ostali bodo potoval* _ sta v nedeljo 19. t. m. ob ■ ^ traj. Od vlaka, ki pride v co ob 6.33, bo vozil k®* j Renč. Prav tako se bomo 11 s kamioni iz Renč do v Gorici na popoldanski 16.40 ali 18.09.
Kulturni krožek „ŠkaB*l
Danes ob 20.30 uri <» j
Let
I
Šliortfl*
Prireditev pionirjev v Trebčah
Dne 18. t. m. ob 17. urf ln v nedeljo dno 20. t m. ob isti uri pri- j t. 1. ob 21. uri v gos+ilnl «ex dru-redijo pionirji iz Trebč Ingoličevo | štvo*.
Nova pesmarica
IzSla je pesmarica Si pesmi za inoSke in mfSane zbore v isti velikosti kot sta bdi Mohorjevi pesmarici. Tisk Je prav Jasen in lep, papir dober. Cena pa tako nitka, da si Jo lahko nabavi ne le vsako druStvo, pač pa vsak peveo. Pesmarica stane samo 15 lir, tedaj manj kakor je vreden papir. Tudi vsebina pesmi je prav posrečena. Poleg ie nekaterih znanih pesmi bodo naHm zborom zlasti dobrodoS'e narodne: *Ko to fantje proti va»( IH*, *Oj, de-
kle, kaj s’tak žalostno», *8ljaj, sijaj sonveoe», *Meglioa», »Za-gorskat, tOj, te mlinar*, *M’je pa krajčeč posvava*, *Juhe, poj-damo u Škufce*, Med umetnimi {mamo: Vodopivčevi »06 večerni uri*, *Bratje v kolo*; Vogričevo cLahko noč*, Medvedovo cLju.be-zen In pomlad*, nadalje *Tri-glav*, tPogled v nedolino oko*, *Jadransko morje*, Itd.
Pesmarioo si lahko naročite pri Prosvefni zvfzi v Trstu, ul. Car-ducoi 6. in sicer samo do SO. t. m., ker poznejše prijava ne bodo mo-^ g1» priti « poltMfc-«-
Kolektivna razstava sttkarja A. Černigoja
V galeriji S. Giusto se bo v soboto dne 18. t. m. otvorila razstava slikarja Černigoja, ki bo trajala do 1. Junija t. 1. Slikar Černigoj nam bo prikazal svoje celokupno delo, ki sega leta nazaj In bo razvojno pokazal smeri, katere sodobno zastopa. Razstavljenih bo okrog 35 del, vepinoma oljnatih slik, motivov iz tržaškega okolja, luke, Barkovelj, Sv. Križa, Milj, Boljunca, pokrajine iz Knežaka m Pivki ter tihožitja-in portreti. Zanimiva razstava slikarja Černigoja bo dokaz vztrajnega in intenzivnega dela našega trliaškega slikarja.
Enotni sindikati
Sindikat občinskih delavcev in nameščencev. Članstvu, te skupine so na razpolago za delo usnjeni škornji 1.300-1.350 par. Zglasite se v ulici Zonta 2.
Sindikat tekstilne in oblačilne stroke.'Jutri ob 19. uri bo v ulici Imbriani 5 sestanek direktivnega sveta..
Sindikat paznikov. Vse paznike, k! so nameščeni pri Vigile, Coop. Triestina Vigilanza diurna e not-tuma, Stabilimento Triestino di sorveglianza e chiusura, Unita Fortlor, Istituto di vigilanza diurna. e notturna, vabimo na skupščino, ki bo v soboto 18. t, m. ob 20. uri v ulici Imbriani 5. Razpravlja. 11 bomo o mezdnem sporazumu.
Sindikat hotelirskih, kavarniikih tn drugih nameščencev. Vse delavce te skupine obveščamo, da proti predložitvi sindikalne izkaznice lahko dvignejo v skladišču, v ulici Fonderia 3, zelenjavo po znižanih cenah. Obveščamo člane, da so na razpolago tudi delovne obleke. Zaradi Informacij se obrnite na sindikat v ulici Imbriani 5, soba 16.
Ir.let na Trs tel]
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 19. t. m. izlet na Trstelj. Odhod ob 6. uri 40 minut zjutraj z glavne postaja 7. vlakom do Nabrežine. Povratek ob 18.30 uri iz Rubij z vlakom v Trst Hrana iz nahrbtnika. Vabljeni vsi planinci.
Prosv. druStvo „F. Pre5erenM
Prosvetno društvo »France Prešeren*, Kolonkovec, vabi vse svoje čiaiie in simpatizerje na občni sestanek, ki bo v soboto 18. maja
16,30, kakor je bilo pomo^ . ljeno včeraj) • bo v veliki ^ Ljudskega doma člarski , Ker sta doslej odpadla Ze stanka, bo današnji zelo pozivamo vse člane, da. se P ^ leMjo polnoštevilno. Preda tovariš Regent.
Kulturni krožek «
Danes ob 20. uri bo '®>e' Bratina Mario zanimivo nje.	j
Kulturni krožek »M« ^
Jutri 16. t. m. bo ob 20.	^
fesor Smidichen predaval « za obstoj*. Vstop je prost- .f
V soboto 17. t. m. ob l8-učitelj Lenarduzzi pričel S 1 angleščine za začetnike.	,
Prosvetno društvo nSk°r #
Vse one, ki imajo še listke let v Izolo, obveščamo, da ^ dvignejo denar pri tajništ^^ do 20. ure. Zadnji dan za potekel v petek 17. t. m.
Prehrana	a
Predbeleiba za mleko & Potrošniki tržaško občine n ^ v pokrajini se morajo od l6, t. m. predbeležiti za mleko
ni j.
Razdeljevanje sladkorja-Ijevanje sladkorja, ki se Je i 6. t. m., bo zaključeno i7' p'
S tem popravljamo, kar s1®0 dne 5. t. m.
K U
U K*
XIII. kolo tekem za pokal
.PINO COVERLIZZA-
Preteklo nedeljo so v okviru turnirja za pokal »Pino Coverlizza* odigrali sledeče tekme:
Rinaldi - Montebello: f:*. Rednost in ponos mora krasiti svake-ga igrača, ki hoče povezati svoje športne sposobnosti z uspehom svoje skupine. Ravno nasprotno je dokazal igrač Ruatia od Rlnaldija, da mu vse to ni nič mar, saj Je prostovoljno odšel z igrišča po ize-načbl Montebella. Razen škode, ki Jo Je s tem povzročil svojemu moštvu, Je tudi pokvaril igro, ki Je s svojo borbenostjo n»vduiila številno občinstvo. Dveh moštev, ki nista sicer na zadovoljivi tehnični višini, pač pa sta zelo tovariSki in vodita borbo kot da bi Mo za finaln« tekme, ni mogoče videti vsak dan. Na oni strani j« enajstorica Montebella skušala obvarovati prvo mesto v klasifikaciji, na drugi strani pa Je Rinaldi igral svojo zadnjo karto, da izboljša svoj položaj. Igrači o-beh skupin so se žilavo borili prav do konca. Enajsterici sta se pokazali enakovredni. Bolj šibka je bila skupina Rlnaldija. Igrač Maluta II je vodil, Maluta I, Saull, Gratton in Rustla so dobro igrali pasamlč-no, Borgnola, De Gasperi, Novara in Vellkonija pa so skrbeli *a povezavo igre. Bolj kompaktna je bila skupina Montebelle, v kateri so *• poleg najboljšega Igralca Fabia iz. kazali tudi Cortesi, Fsrrrante, Far-d ln Trebic. Dober sodnik Stenottl.
Po kronološkem redu so gol« zabili igralec Cortesi ob 7 za Monte bello, Maluta II ob 32, in D« Gasperi ob 36' prvega polčasa za Rinaldi I Ur OartMl ob 2T dnipolda«.!
Sest minut pred koncem so izločili iz igre igralca Velikonja in Brandolisio. Pet kotnih strelov Je bilo v korist, štiri pa proti Rinal-diju. Možtvi:	Rinaldi:	Borgnolo,
Gratton in Saull, Novari, Rustia in Jakor, Velikonja, Maluta I, Umek, Maluta II in De Gasperi; Monte-bello: Farci, Trebic in Brce, Žiberna, Brandolisio in Ferrante, Cana-le, Fabio, Cortesi, Carini In Pozzo (Nadaljevanje v jutrišnji StevilkiJ. ★
Kolesarstvo
L dirka o krog Sežane
V nedeljo 19. t m. bo kulturni krožek »Škamperle* organiziral I. kolesarsko te-kmq, katere se lahko udeleSe vsi člani kulturnih krožkov mesta In pokrajine. Ta kolesarska tekma bo v okviru velikega majskega seianskega tabora, ki ga Je organiziral Centro dl Cultura Popolara Iz Trsta. Vpisovanje se vrti vsak večer pri tajništvu kulturnega krotka »Škamperle* pri Sv. Ivanu v Trstu ter se zaključi v soboto 18. t. m. ob 21. uri. Člani kulturnih krožkov na deieli se bodo lahko vpisovali do ene ure pred Startom, ki bo dno 19. t. m. ob 10.30. Proga kolesarske tekme Je sledeča: Sežana - Bazovica - Opčine - Sežana, skupno 23 km.
S
b<
vi
Pi
T
8]
j<
n
v
I
1
t
s
t
1
i
i
GORICA
Kulturni krožek
iz
r.astopi dne 19. t. m. ob v fr’ v dvorani Ljudskega dom*^] rici z bogatim sporedom-jejo mandolinisti, zbor 10 solisti. Vabljeno vse gorišk0 ^ stvo! Vstop je prost. Pobi1® samo prostovoljne pri3P«v*te'
Planinci .
V nedeljo dne 19. t. m- v KucelJ (m 1239), na skupni izlet, ki ga prire® planinsko društvo v GoricU
Razdeljevanje mila
Industrijska in poljedelal1® nica v Gorici je stavila f skim združenjem in obrtni* ^ ne A na razpolago majfro0 no imdla za pranje v kor‘s . £ strijskih podjetij in obrtov, ^ <f najbolj potrebujejo. Prošnje ^ kazilo sprejemajo imenoval / žen ja, ki bodo izdala *° bon.
Zahvala	^
Okrožni odbor »Dijaške _^ za Goriško izreka tov. ^ J Antonu iz Steverjana zahvalo za lepi dar šlronl*“.I11 ? potrebnim dijakom v 8or .^ ^ jaškem domu. Daroval je jf krompirja, 42 kg fižola in ® šenj.
*
Družina tov. Metelli 83 ^^<0 . je vsem ljudskim organiz8^ f tovarišem ter tovarišicam. * ^ udeležili pogreba obeh sino In Rudolfa.
Dobra srca Jf
Ob obisku nekdanjega P*v gjf Pertot Milana Je pevski ^ »Slovanska straža* nabra za vojne sirote.	^	p*
Namesto cvetja na £rob.?wj« ^ na ln Rudija Metlika jjjsV* Trampuž 300 L «Za našega ^ &
i aiit^uo UL,U ■*-* "*JW’ *	^	''j
Zveza Prim. partizano’'’
 nskl okraj daruje 500 j*r»t.ilw
za tiskovni sklad P-
hvala!
Opozorilo f
Dne H. t. m. nosi rUt' motoma Itevilko 300 * t90, dne IB. t. m. P° s0 ^ sto 191. Pravilna itevilki njega lista je torej
    tjB*" J
Odg. urednik DUŠAN “
------------------rrTJsl
SPALNICE, nove in	^4
da ja po nizki ceni mizaT’ della Tesa 37, Trst.
MALI
Dr. fiflEIA,
Izdeluje proteze v jeklu, gt^i čuku ln plastiki. Najve^. !<y clja. Sprejema od 10- ®	.
13. do 19.	(Govori	p
TRST, via Torr*
l>xwal via Carduc«
PRIREDITEV
h Gropade priredi v nedeljo dne 1*
ob 16 uri JAVNI PLF.S n« prostem«
vablj&^L