Št. 203«
Trs«, v četrtek 24- juliga 1913.
IZHAJA VSAK DAN
Jifi s*	in prazaiidh ob 5., ob ponedeljkih 3» C. ?]utr«j.
?b*3isstičae Stav. se prodajajo po 3 nvč. atot.) v mnogih ■*3»karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Rezani, Nabreiini. St. Luciii, Tolminu. Ajdor-Damberera. itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.)
** MILIMETRE v iirokosti 1 MM*. UiiNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •sc&rinice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p® 9». mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsa*, vrata K 2. Mali oglasi po 4 utot. beseda, naj-p* 40«tot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. ^auMO^ti". — Plačuje se izkijnčno le upravi „Edinosti".
Pia?ijivo fn toZIJivo v Trstu.
'11 — — - ■ ----—-----
Tečaj
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega drafttva „Edinost" za Prim#rsko.
0
,f<M»it mmif
za celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece « K ; na roćbe brez doposlane naročnine, <e nprara r.e ozirf.
m n»d*ljaa» U4»n> ,,EI>I*03T1" iiu*: -'<•» ••U leta Krta 5-20, za 9mi Uta Kros a 90. ▼d dopisi naj s. pošiljajo na uredništvo lista. Nefraafc*-
▼aaa pisma t« n. (prejemajo In rokopisi •• bo vrstijo. Naročnin o, oglase in reklamacije jo pošiljati na npravo listja
UREDNIŠTVO: ulloa Giorglo Galatti 20 (Narodni do*> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠT K F IN GODINA.. Las>-tk kMSorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino«? vpisana zadrug« z omejenim porofttvom r Trstu, uica
Oiorgio Oalatti Stev. 30. P.it.o-Hranllnl(nI ratun Siev. »41-652. TCLEF0M II. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Mirovna pogajanja.
V Bukareštu, ne v Nišu.
BUKAREŠT 23. (Kor.) Uradno se poroča: Srbija in Grška sta že srneća iu-munski predlog, da naj se prelininarijl in mirovna pogodba podpiše v Bakarešiu. Grška hoče zahtevati, da se tu^s premirje podpiše v Bukureštu. — Bolgarska vlada je na zadnjo rumunsko nt »o odgovorila, da sprejme formulirane glavne tcčke v nsdJ, da postranska vprašanja ne bodo delala težav.
Kr?lj Ferd nand je odposlal krnija Karlu že tretjo brzojavko, v kateri podpira prošnjo za mir. Kralj Karel je pooblasti! ministrskega predsednika Majore; cu-a, naj odgovori kralju Ferdinandu v istem smislu, kakor v drugem brzojavu.
Pogajanja glede mirovnih pretf nln^rjev ia premirja se bodo morala priče u *to časno, kajti pogajanja zahtevajo/ po£i?a orožje.
Rumunska vlada je naročila ^oJšifu generalnega štaba, polkovniku Crtetescoiu, ki se nahaja sedaj v Belgiji, naj tanroj odpotuje v Niš.
BUKAREŠT 23. (Izv.) Vse vojskujoče se države so pritrdile, da naj se vrše po gjjanja za preliminarni mir v Bukarešiu Časopisje označuje to dejstvo ket krono rumunskih uspehov. Na pogajanja odpošl|e vsaka država svojega ministrskega predsednika.
SOFIJA 23. (Izv.) Iz Orhanje se poroča, da je došlo tjakaj več rumunskih državnikov, med njimi tudi minister Bratlaou. Bolgarski politični krogi radi tega sklepajo, d& so se pričela med rumunskim in bclgarskitn glavnim stanom direktna pogajanja glede ustavljenja tumunskih operacij,
BELGRAD 23. (Izv.) Pri mirovnih pogajanjih bosta zastoja Srbilo bivši p3?.ia-nik v Sofiji dr. Spalajkovič fn general Miš ć Zatrjuje se, da fco Srbija zahtevala, da naj bolgarsKO vojno sodišče s.Togo kaznuie vse one čattnike in pod^astotKe, k\ so zakrivili grozodejstva nad srbskimi vojaki. Dalje bo Srbija tudi zahtevala odškodnino za vso Škodo, ki so jo povzrcčUl bolgarski vojaki v Knjaževcu ia v srbskih maced.onskih kraj ih.
BERLIN 23, (kv.) „Vossische Zeiturg« poreča iz Aten, da bodo grški mirovni delegati predlagali siedtče mirovne pogoje G.-šfee: 1.) G ška zahteva zsse mejo, ki se srične ob Sirumici in sega do Nevrokcpa in Kantijs. 2) Odškodnino za upostošene grške kraje, 3.) Razorožerje bolgarske armade v gotovem rohu. 4) Rak 3 do 4 dni, da sprejme Bolgarska te pogoje. Dalje bodo grški delegat! izjavili, da bodo za vsako novo biiko ia žrtev zvišali svoje zahtev«.
LONDON 23. (Izv) Rumunski kralj Karel je poslal srbskemu, grškemu ir črno gorskemu kr^I u enako se glaseče brzojavke. ? katefi jim z ozirom na položaj v S.f'ji In na splošso zeljo E.rope, k! noče dovoliti nadaljnegaoškodovanja Bolgarske, priporoča, naj ukažejo ustavijenje nad^linih sovražnost? še preje, predno se prično pogajanja o premirju in preliminarnem miru.
Dr. Dane v pobegnil iz Sofije
PARIZ 23. (Izv.) Tukajšnji Ilsii poročajo da je moral dr. Danev na skrivnem pobegnili iz S:fije, ker ni bi; več varen življenja.
Ferdinandovo pismo kralju Karlu in kraljev odgovor.
BUKAREŠT 23. (Ker.) Pismo bolgarskega kra'a Ferdn^nda nabral a Karla se glasi:
PODLISTEK.
Izobčenka«
Kriminalni roman. Iz. angleščine prevel Ivan Dolenec.
—	Da, Jaz sera tisti. Pozoal sera ga v njegovih boljših dneh. Prišel sem semkaj, da ga pokopljera ; to je vse, kar raorera storiti zanj.
—	To je bila v resnici zelo žalostna zgodba. Ubogi stati človek si je domišljal, da pozna mojo Ženo, kakor se mu je zgodilo tudi napram drugim damam, in tako sva bila midva tkoraj zadnji osebi, ki |ih je videl pred svojo smrtjo.
—	Ne bo vas nadlegoval svojimi fantazijami. Včeraj sem ga pokopal In —
Mr. Bruce je naenkrat umolknil, ko s j se vrata odprla It je vstopila Dora, in ves prestrašen je strmel vanjo.
—	Kdo — kdo je to? — je komaj zgcvoril.
Iskreča in živa moja želja, da se čira- Avstrijska zdravniška komisija, ki je odlla
Vnnfa srprfanli rr>i..*n5 nrlr^ii	»111 t,	»„_________xn ' J _
prej konča sedanji mučni pcloža5, me sili, da se le enkrat obračam v s vejem in imenu svoje vlade na Vaše Veličanstvo s prošnjo za mir. Iz tega našega postopanja se nikakor ne sme sklepati, da bi Bolgarska v siiičaju, če bi Vaše Veličanstvo ugodilo tej prešnji, porabila to priliko za to. da bi na-Ijevala vojno s Srbijo in Grško. Nasprotno: moja vlada je trdno odločena, skleniti z obema tema državama mir. To je tudi že dokazala in sicer s tem, da je odposlala dva mirovna delegata v N.;5, ki imata zelo dalekosežno polnomoč. Moja vlada je pripravljena, ukreniti takoj vse potrebne ko rake za ustavljenje sovražnosti in demobilizacijo, če storita to tudi Srbija in Q;Ška. Podala je že vse garancije in je tudi vedno pripravljena dati vse garaccije, da dokaže odkritosrčnost svojih namenov in svoje izjave. Prosim terej Vaše Veličanstvo, da
v Belgrad, je poklala sedaj poročilo, da so srbske varnostne odredbe na višku moderne znanosti In da |e srbska vlada storila vse, da se prepreči razširjenje bolezni. Dosedaj cd civilistov še nihče ni zbolel na tej bolezni.
Obupne češke deželne finance.
PRAGA 23. (Izv.) Danes se je vršila L jca ?e|a čeških deželnih cdborafkov. Fi nančni referent Pinkas Je poročal o obupnih deželnih financah. Po poročilu rtferenta so deželni odborniki iz kurije veleposestva izjavili, da odlože s/oje odborniške mandate skupno z deželnim maršalom princem Lob-kovicem, če se finance kmalu ne urede. Odborniki so zato naprosili princa Lobko-vica, naj odide v IschI in Izposluje od cesarja Izdatno pomoč vlade. Kakor je soditi, vzamete to Izjavo^ i zad'ovofjstvora na 'zaa-1 *topa. sedaJ ZJPet na površje'načrt grofa c;e in ustavite nadaljno prediranfe svojih! S urgk ;af da naj se sistira deželna ustava čet. Jaz in meja vlada bova videla v tem!ifl nadomesti deželni odbor z v'ađno komi-VaŠem fcoraku ugodno oredzname jje za!s,l°- Pfinc Lobkovic |e Še tekom današnjega
skorajšnje, prisrčne odnošaje med obema narodoma, ki so posvečeni po mnogih spominih in skupnih interesih, a so v tem tre-
notku nekoliko skaljeni
dne odpotoval v IschI.
DUNAJ 23. (Izv.) Danes se je vršila večuvna seja ministrskega sveta, ki se je predvsem bavila s češko krizo. Grof Sturgkh
Kražj Karel je odgovoril: »Odgovarjajoč iln n0^211!1 minister Heinold odideta v IschI. na Vašo brzojavko, Vas zagotavljam, da i	cesarlu ° korakih glede sanacije
sera prežet z enakimi željami kskor VI, da;češWh	financ,
se namreč čimprej konča sedanji položaj, kil	Čuvaj v avdijenci.
Je povzročil skalitev prijateljskih odnolajev; 1SCHL 23. (Kor.) Danes ob 11 do-
rr« P r! nnpinr! nr-rn	n Ua 1 r.l-t/ln I ^	Jt >	- -	v	'
vama lahko 2boijšajo. Vaše Veličanstvo je \ delitev baronsstva' Ishko prepiič no, da se moja prijateljska j	t * _ ,
čustva tudi vsled zadnjih dogodkov niso i	Kolera na Ogrskem,
zmanjšala. Srečen sem, da čujem iz ust Va-| BUDIMPEŠTA 23. (Kor.) Iz teraešvar-šega Veličanstva, da je Vaša vlada sklenila, i skega komitaia notranje ministrstvo danes ni da konča vojno stanje s Srbijo ia Grško in! dobilo nobenih poročil o novih pojavih koda je že odposlala svoje mirovne delegate, j lere. Pač pa je došlo poročilo o pojavu ko-
Mere v Komornu. — Oblasti so odredile z največjo naglico vse potrebne varnostne od-
COnjA ££S. <l_7.uJuu ) Vs?su .si^ogucsit-j
vilnih turSkih čet, ki so se pojaviie pred'	c*»piozija v smodnisnici.
Drinopoljem, so bili Bolgari prisiljeni, da so j DUNAJ 23. (Kor.) V munfdhki tovarni se umaknili iz mesta. D.ie 22 julija zjutraj j v Wo!!ersdoifj je danes ob 10 45 dopoldne
eksplodiralo, pri čemer fe bilo 20 delavcev in
Drinopolje v turških rokah.
so doš!e turške čete v mesto ia izvršile na prebivalitsu nepopisna grozodejstva. Prebivalstva se je polastita strašna panika in je večinoma pobegnilo v gore. Lozengrad je zideia hta usoda; tudi tu so Turki masa-sriraH p-ebivalstvo.
CARIGRAD 23 (Kor.) Sultan je daroval za drinopoljske reveže 2500 funtov.
CARIGRAD 23. (Kor.) Sultan je odpo-s?al generaUssimu Izzet paši brzojavko, ka-eri izraža svoje zadovoljstvo nad zavzetjem Drisopolja in Lozengrada in pošilja armadi iskrene pozdrave.
Ruska mobilizacija v Kavkazu.
LONDON 23 (Izv.) Rusija \e pričela v Kavkazu ob rusko-turški meji koncentrirati tri armadae zbore.
Srbi zasedli Bjelogradčik.
BELGRAD 23. (Uradno.) Po hudem boju pri Sv. Nikolaju so Si bi pognali bolgarske čete, ki so oplenile Knjaževac, v beg, nakar so srbske čete zavzele mesto Bjelogradčik na Bolgarskem, kjer jih Je srbsko prebivalstvo navdušeno sprejelo. Srbi so dcb'li v mestu velik plen.
Kolera v Belgradu.
ZEMUN 23. (Izv.) Vlada Je z vojaškim kordonom zastražila mejo, da tafeo prepreči promet čez Donavo in odstrani nevarnost,; deutschverbandferja — Člana glavne da se zanese kolera iz Belgrada v Avstrijo.; ške skupine v avstrijskem parlamentu,
delavk težko ran|enih. Delavka Lehner je že umrla za poškodbami. Poslopje je bilo zelo poškodovano.
Kje so Izdajice na Interesih Austrije?
V G!ei?dorfa na Štajerskem so imeli te dni politično zborovanje. Ustanavljali so svoje politično društvo .Deutscher Volksve-rein*. Torej svojo lokalno politično organizacijo. Dogodek Je torej to, ki se tiče notranje organizacije na nemških tleh, in bi se zdelo, da ta dogodek ne zaslužuje zanimanja kvennemškega sveta.
Ali na tem zborovanju je prišlo tudi do enuncijacij, ki so širšega pcmena In ki segajo ne le preko okvirja lokalnega pomena, ampak tudi preko okvirja avstrijskega nemštva. U dveh razlogov zahtevajo te enuncijac je naše zanimanje. V prvo in v glavnem radi raerituma, vsebine teh izjav, a v drugi radi osebe, ki jih je zagrešila. Da — zagrešila I Ker greh je bil to na škodo in v p^n;žanje naše države 1
Iz poročit v nemških štajerskih listih posneraljemo, da sta prišla in govorila na shodu v Gieisdorfu tudi državna poslanca t dr. H:fmann Welienhcf in Einspinner, oba
nem-tlste
parlamentarne skupine, ki iraponuje in daje Sliirgkh Hachenburgerjevi vladi direktive za izzvcijinja sedanjega sirogo nemškega in Slovanom sovražnega režima, M posebn - na pol|u pravosodstva in železnlčarstva slavi prave orgije slavcfobstva.
In mež — poslanec dr. Hcfmann v. Wellerhjf —, član parlamentarne organizacije, ki je v tako tesnem sorodstvu z rameni sedanje avstrijske vlade, si je v svrjh Izvajanjih dovolil tudi pasažo, v sate; i je najprej v črn'h barvah slikal In pretfrrval nevarnosti tnjđlističnih prizadevanj Jugoslovanov za alpsko nemštvo ln potem iz srca obžaloval, da avstrijski parlament ni hotel ; čestitat nemškemu cescrlu Vlljelrau povodom 251etnice njegovega vhdinja.
No, to dvojno umejemo se stališča z a-nlh nemških hochziele. Zato bi Šii molče preko teg?. Molčali pa ne moremo k motivaciji, s katero (e poslanec Hcfnanu obrazložil svojo srčno obžalovanje na vedeiju avstrijskega parlamenta napram Jubileju cesarja Wilhelma, ker to že ni bilo več le škilenje v oboževano in občudovano Nemčijo, kaj tacega pomenja nečuveno drznost tudi pri ljudeh, ki se sicer odkrito ba-hajo, da gledaj frank und frei tja čez mejo.
j Poslanec dr. Hofmann v. Wellenhtf, |e reke', da je afront avstrijskega parlameiti ' proti nemškemu cesarju tem žalostneif, ker je morala Nemčija zahtevati velike kredite za oboroževanje, le v namen, da more kriti in ščititi Avstrijo ! (Weil es feststrhe, dass die gressen Riistungskredite, die DeuMchland aufordern muss'e, durch die Deckung Oesterreichs notw_«ndig wurden.)
j V kolikor mi razumemo nemško be-isedo, se pravi to, da se Nemčija ne meče j v mi Ijonske in milijonske stroške z^ oboroževanje radi sebe, ampak v varstvo in ; obrambo Avstrije ! A prevedeno na skromno ! slovenščino je smisel besede ta, d a naša monarhija živi le še od pomoči
i I n milosti N t; m M I a I \ V prvo je rečeni neraSRi pos anec iz.e-
i kel najdrznejo objektivno neresnico. Sa} se {je ves svet čudil ravno fenomenu, da je ! Nemčija v vsem času balkanske krize osta-Ijaia ledeno hladna napram balkanskim aspf-i racijam avstrijske diplomacije 1 V zadkih | časih pa smo celo doživeli, da je avstrijsko j offcijozno časopisje polno nevolje polemizi-! ralo proti vrsti najvaženeiih listov v rsjhu in |e očitalo nemški javnosti pomanjkar|e vsacega smisla in umevanja za aspirr.cije Avstrije na Balkanu. Edtn teh listom v Nemčiji je ceio konstatlral prekarakteristično dejstvo, da so se konzularni zastopniki Nemčije na Balkanu naravnost izogibali vsa-cerau javnemu kontaktu z avstrijskimi kolegi, in to iz razloga, da ne bi kompromitirali- nemške stvari in oškodovali nemških interesov pred balkanskimi narodi.
S tem postopanjem svojih organov je Nemčija naravnost ostentativno odklanjala vsako solidarnost z avstrijskimi aspiracijarai. Naravno iia umevno je, da nemška diplomacija v ■ svojih oficijelnih enundjacijsh ni govoiila I tako odkrito in da {e tu pa tam zatrjevala ) tudi svojo „nitbeiungenTžue", svejo ne-! omajno zavezništvo z Avstrijo. Miri pa gne : vidimo pri naši drugi zaveznici, so3edin|i i Italiji, kako zna nje diplomatsko zastopstvo j paziti na forme zavezniške korektnosti, n e ■da bi pri tem ni najmanje trpela [ p r otia vstrijska propaganda v •Italiji In — na Balkanu, po-
—	MoJa žena.
—	Mislila sem, da si šel v salon, Pavel — Je rekla Dora. — Oprosti, da sem te motila.
—	Celo isti glas — je mrmral mr. Bruce, ki je bil do skrajnosti razburjen.
—	Mr. Bruce, draga moja — Je rekel stotnik Challis, ko ga jej j? predstavljal. — Mr. Bruce, dovolite ml, da v'am predstavim svojo soprogo.
Mr. Bruce se je dozdevno nekoliko umiril in je podal, še vedno s popolnoma zmedenim izrazim v svojem licu, Dori roko.
—	Kakor se mi zdi, ste izpoziiali mojo soprogo — Je rekel Pavel. — AH ste jo morda vide* prej?
—	Mislim, da ne — Je pripomnila Dora.
—	Meni se tudi zdi, da ne, gospa — je rekel mr. Bruce, koma) se Še premagujoč. — Kvečjemu, ko bi bila vi odkrila skrivnost večne mladosti. Zblaznel bi skoraj, tako čudna se mi zdi vsa stva"; dvajset let Je že namreč, kar sem zadnjikrat videl damo, ki sem mislil, da sem jo zagledal, ko sta stopila predme.
—	Mislim, da to pač temeljito izpre-! mlnja stvar — je rekel stotnik Challis | smeje — Dvajset let pač ne preide mimo l!ca, da ne bi pustilo sledov.
Kolikortollko pa je mr. Bruceja pojava mrs. Challisova vendarle neprijetno dirnila, kajti, nikakor se ni mogel več vtopiti v pogovor. Vstal je kmalu nato, zahvalil stotnika ChalUsa na naslovu mr. Catareta in takoj □ato odšel.
—	Ubogi človek! — je dejal sam pri sebi, ko so se mu misli VinUe k Pavlu Challisu. Elza ne bo potrebovala nikakega maščevalca. Ne morem se motiti — njeno lice Je, poteza za potezo. Ia tudi glas je ist). Kar pomiriti se ne morem. Ubogi Challisl Bruce se ni več vrnil in Pavel ChalHs Je odpotoval s svojo soprogo. Čutil se je vsled pisma svo(e matere in zagotovila Elzinega strica, da se je že potolažila zaradi njega, zelo olajšan in Je z največjo radost|o gledal v bodočnost.
Bil Je še vedno popolnoma omamljen po deliriju svojega ljubezenskega sna In je mlslU, da ga njegova lepa soproga ljubi prav tako, kakor on njo.
B'lo pa ni ljubezen, kar je ona čut Ia zanj; bila pa mu je v resnici neizrečeno hvaležna, in ko Je pred oltarjem obljubila, da ga bo spoštovala in ga ubogala, je mislila to popolnoma resno. Ljubiti pa ga nI mogla več. Morda sčasoma, toda sede j |e bila ljubezen Še mrtva v njenem srcu.
Še pred nedolgim časom je pač ljubila z vso divjo strastjo svoje polujužne naravi In ta ljubezen še n! popo'noma Izginila fz njenega srca. dasiravno je vedJi, ^a tistega, ki ga le 1,'uHfa, ne bo videla s vej živ tfai več. Zapustil jo le, tedi ona ga (e ljubila še vedno ia je v svoji ženski slabosti našla tisoč opravičeb zaradi njegovega ravnanja.
— Kaj bi mi storil Pavel, ko bi Izvedel to? — se je povpraševala sama sebe, ko Je premišljala o teh stvareh. — Ali ti me ubil, da bi ne goljufala več nobenega moškega? Videti je, da bi mogel storiti to. Ab, Pavel, zaradi tebe samega upe m, da ne pride nikdar dan, ko bi postala tvofa soproga v tvojih očeh druga, nego je sedaf.
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST" št. 203
V Trstu, dne 24 julija 1913.
s e b n o pa v snujoči se Albaniji! In spričo tacih očitnih dejstev, U pričajo, da Nemčija misli edino na-se in na svoje interese, se fe poslanec dr. Hjfmana v. Welienhof drznil do trditve, da Nemčija troši težke milijone za svole oboroževanje edino le radi — Avstrije! Gospod poslanec je torej izrekel najdrznejo objektivno neresnico. Pa tudi, ako bi bilo zrnce resaice v njegovih trditvah, bi bii njegov nastop še vedno nezaslišan z avstrijskega stališča, posebno^ pa od strani člana parlamentarne skupine, ki hoče biti edini zanesljiv steber interesov in ugledi dtžave. Ker to, kar je rekel, involvira žaljenje, poniževanje države v razmerje brezpogojne odvisnosti od tuje države.
Poraenja očitanje, da je naša država že tako obnemogla, da ne more več živeti sama ob sebi in da se vzdržuje le še od miiosti drugih! Nastop posl. Hofmanna po-menja zanikanje vsake avstrijske samozavesti in vsacega spoštovanja pred samim seboj. Kdor more kaj tacega, v njem ni več ni iskrene ljubezni ni vere v to lastno dr-žavo.
Avstrijska diplomacija Je itak že dovolj kompromitarala Ime in ugled države pred svetom s tem, da povsod na jugu monarhije išče in lovi — veleizdajfc, s čemer pa le ovajp, da je nje pe t stika v ravskrižju s čustvovanjem lastnih narodov! S.-d*i pa prihajajo še najintemneji konfidenti avstrijskih oficijelnih krogov ia kriče v svet, kako da ne stojimo več na lastnih nogsh, da torej ni več energije ia moči v nas za uveijavljenje lastne volje in brambo svojih interesov! Invalidi da smo, ki morejo hoditi le še cb nemški palici!
Bog obvaruj našo državo pred njenimi — stebri! O, avstrijska slepota! Bldsto, da bi v krvnem sorodstva lastnih slovenskih plemen z narodi na Balkana videli most do src balkanskih narodov, zasledujejo v čutstvovanju lastnih slovanskih narodov kriterije zločina veleizdaje.
Resnica pa je, da med politiki Dalmacije ni nikakih izdajte na interesih mo narhije, pač pa govere take izdajalske govore — v Gleisdorfa na Štajerskem!
Arnoutom - dal Avstrijcem - ne!
praviti vse zamujeno v Istri in Dalmac ji ter šele potem mlatiti na Arcavte. Zdi se, da so gotovi ljudje zaljubljeni" v Arnavte in da postajajo slepi za vse, k3r se godi okrog njih, vsled česar je tudi naš uspeh povsod pod ničlo. Mi pa zahtevamo: dajte kruha najprej a v s t r i | s ki m p o danikom, da|te na|prej vzgoje našim zapuščenim otrokom,' usmilite se najprej sirot, katerih očetje stoje nabrauiku domovine, in potem skrbite za balkanske Arnavte alipasijih redite na s vo |e stoške!
Novi tržaški deželni zbor.
Včeraj opoldne je imel novoizvoljeni deželni zbor tržaški svojo prvo sejo. Vtado je zastopal dvorni svetnik L a s c i a c, ki le prečita! cesarski patent, s katerim se sklicuje deželni zbor v svrho verifikacij volitev. Povabil je najstarejšega člana zbornice Bu-dlnlcha, naj prevzame predsedstvo, a najmlajša člana Savorgnana in Budina kakor zapisnikarja.
Posl. Budinich se je s toplo besedo zahvalil za pover{eno mu čast, spomnil se s trikratnim eviva Njegovega Veličanstva ter pozdravil zbornico, hvaleč mestne vo-ll ce, da so z izvolitvijo dali izraza italijan-sivu Trsta, ki da |e pravi paladij »de:ia costra civilta".
Temu nepotrebnemu poudarjanju italijanstva so
ton, F e r I u g a Josip ia B a i t z K a- Ne, tako ne sme ve! dalje. V včeraj-rei, ki zaslužijo vsak po 15 K za noč. šoji „Edinosti" smo Izpregovorlli o razve-Potem sta energična agitatorja, ki sem ju ljavljenju prepovedi plavalne že poslal po kak majhen znesek k slav- j namerava prirediti zloglasna nemu odbora in sta to Vodopiju Peter, naših slovenskih Barkovljah vkljub temu, da in Gbermeck Mihael.	i se niti najmanje še nI ublažilo tazburjeajr,
tekme, ki Jo „Ginnastica*
Če ima slučajno odbor kaked/cmeki vlada o znesku, storim po njegovem preudarku, j povskega
Prosim slavni odbor, če bo moja" prošn|a uslišana, da izroči lzročitelju tega pisma pismo v zaprtem ovitku, naslovljenem Angelo Pirich zidarski mojster, RjcoI 927, da morem bolje razdeliti, kdor zasluži.
Ime sprejemnika „takega« ali „odgovora* |e Anton Gherdoi.
V	nadi, da bo moja prošnja uslišana, beležim
najvdanejšl
Angelo Pirich,
avt. zid. moj. liberalno-nacijonalai kandidat."
Tako torej prečastlti gospod kandidat laškoliberalne kamore.
V	času volilnega boja smo večkrat poudarjali, na kako nesramen način si Je laškoliberalna kamera skušala zagotoviti večino pri volitvah in to pismo Je najsijaj-nejši dokaz, kako so varali, sleparlli, goljufali in podkupovali. Torej nič man| nego 1200 K je hotel imeti samo kandidat Pirich za „certe piccolezze", za malenkosti. Kaj so šele zahtevali in plačali drugi, če le sam Pirich potreboval za dva dni, t. J. 7. in 8.
slovenski poslanci, a dr. W i 1 f a n mu zaklical: ,C! vili a bilingue italo-tedesca !a
Predsednik Budinich Je vsled tega protesta napravil poklon tudi okoličanskim vo-j lilcem na tem, da so poslali v zbornico!
in pristranskemu! un»a __ dne g junjja je bila že volitev takoi oporekali! nič'man| nego 1200 K za „piccolezze"?!
'e!
In kako je lepo povedal v tem pismu l gospod kandidat, za kaj vse potrebule ta denar: „da dam nekaterim ljudem, ki prihajajo, ki ne razumejo, za kaj kake malenkosti, dajoč jim
mcem na icm, ua au puoiati t	gre, k&ks maienKosti, u3
osebe, ki so Izkušene v borbah za opravičene J naiog da gotovo glasaj ejo44. aspiracije okolice.	_	\ Tuje popolnoma jasno po
Na vseh koncih in krajih naše dtžave se porajajo krize radi nesrečne albanske politike in avstrijski podaniki prosijo zastonj lastno vlado pomoči. Ljudstvo je skrajno nezadovoljno In zapufiča domačo grudo ter se seli daleč tja v Ameriko v škodo avstrijske države. In mi Sio?enci tarnamo in Jadi-kujemo, ker postopa naša vlada z nami tako mačehovsko ter nam ne da niti potrebnih ljudskih šol, kamo ii srednjih, trgovskih in obrtnih. Ubogi slovenski narod si mora vzdrževati v Trstu za dvatisoč slovenskih otrok sam svoje šole, kar gotovo ni častao za vlado, ker je to |asen dokaz, da oca ne vrši svoje naloge tako, kot bi jo po postavi morala vršiti.
Toda, kaj hočemo? M! smo že v državi in glavno je, da so zadovoljni Nemci, ki imajo pač vsega dovolj, česar si poželiio in privoščijo tudi spojim zaveznikom Italijanom vse, ker so tudi ti naši politični nasprotniki. Vendar, da pojde naša viada na Dunaju tako daleč, da bi z našimi denarji vzdrževala Arnavte, ne da bi pozneje zadovoljila lastne podanike, to je vnebovpijoča krivica, za katero treba zahtevati jasnega odgovora. Albanije do danes še ni, ne ve se še, kdo bo njen gospodar in kaka bo njena politika. Eno Je gotovo, da je Italija že skoro popolnoma izpodrinila ves vpliv Avstrije in, da bo imela naša država malo ali nič koristi od te žaiostne in nekulturne Albanije. Nedeljska „Freie Presse* pa prinaša novico „Aloanski gojenci v Avstriji* in pravi dosiovno:
»Pri izbruhu balkanske vojne se je poslalo v Avstrijo več revnih sinov mnogih albanskih rodbin, ki so bili nastanjeni po ministrstvu za zunanje stvari v Edelgutu pri Zvvatlu, v Horou, Krerasu in Modllngu in to na stroške avstrijske vlade. V Edelgutu so bili sprejeti nekateri gojenci v poljedelsko Šolo in v Moilingu v znani kraetsko-vzgojevalni zavod prof. dr. Lonzo. Večji del gojencev v Modllngu stanuje v imenovanem zavodu, med temi dva učenca na Franclsco-Josehnumu. Opaziti se mora, da so se ti učenci — vsi mohamedanske vere — pod vodstvom znanega pedagoga dr. Longo že po par mesecih naučili nemščine. Vsi albanski gojenci prežive počitnice — istotako na stroške vlade — vAu pri Golsem, kjer sta bili najeti za nje dve vili."
Kdo mora ostati hladen ob vest?, v kateri so zrcali dvojna mera naše dunajske vlade, ki zahteva od nas avstrijskih podanikov vsakovrstnih žrtev, telesnih in gmotnih, a zato ne dobimo niti tega, kar nam gre po naši avstrijski postav?, ko pa redimo na lastne državne stroške Arnavte, ki pos anejo mogoče Črez nekaj časa naši največji sovražniki, tako, da si bomo takrat očitali, da smo si vzgojili gada na lastnih prsih. Kdaj; se streznijo gotovi krogi in izpoznajo, da je i treba najprej v lastni dtžavi napraviti red j in zadovoljiti ljudstva, hrepeneča po izobrazbi In napredku, da je treba v naSl Avstriji po-
Nato je pozval poslance na složao ved a noj da je kamora&ki kandidat vstrajno delo v prid lepega mesta in nJega j p]rjcii plačeval volilca in sicer one vabljive okolice.	■ nezavedne volilce, „ki niso vedeli
Ko se je imela vršiti po listkih volitev* a gre", da gotovo oddajo svoje dveh odsekov za verificiranje mandatov,) £iagove njemu, kamoraškemu kandi-je posl. Puecher izjavil, da 3e socijalisti, ^atu porabil pa je za to podkupo-ki niso bili o tem povprašani, ne udeleže j vanje torej zadnja dva dneva pred volitve in tudi ne sprejmejo nobenega man-? prvotno volitvijo dne 8. junija nič dsta v tej komisiji.	manj nego lOOO K, če Je plačal one tri,
Skruiinatorja sta bila dr. Wilf an In; so Jmel, opraviti z oklici po 15 K na no\ Ara, in izid volitev Je skoro soglasno po-j torej skupaj 180 K. Morebiti izračuna potem trdil predlagani komisiji za mesto in okolico.; država0 pravdniiUo, ko!iko Je prišlo na Med drugimi sta izvoljena od slovenssej v8afcega podkupljenca.
a dr. Wl!-j Tako 50 torej delali, tako so slepariji, \ tako so podkupovali, s tsk-ra zločinskim
strani dr. S1 a v i k za mestno, fan za okoliško kDmisijo.
_____tak način so vzdržali ono menda
®-|tak©"»Hno „italianita dl Trieste" t S pomočjo tasih podlih sredstev je torej kamorašsa
Nato Je predsednik pozval izvoljeni^ ravnanjem" so si priborili svoje „sijajne komisiji, naj se konstituirata, ter je naznanil,! zmage na da objavi poziv, da je do vštetega 30. * — ' & --
vložiti eventuelne proteste.	______ _____________ f ____t
Predsednik je zaključil sejo še pred 1 j Večina prišla v tržaški deželni zbor oziroma popoldne.	j občinski svet in od take večine naj potem
* * ♦	[ pričakuje tržaško ljudstvo dobrega in korist
Včeral se |e zbra! naS novi dežeini ne8a jj^™^ ubogo n2|sečie avstrl|sko
k svoji prvi seji, da je izvoli! verifikacij$kV
odsek v svrho verificiranja volitev. Da neJ ^ u |( dj - omazani s takimi grdobi|araf(
* kakršnimi 'se le mazala in omazaia Pri
v njihovem delu, »mu * "^"i0"'1 9WVIUMi letnftniih volitvah lista priobčil! velezanlmivo nismn! letosnjin vc i.tvan
bivšega volilski okraju, kaže, s
laško-liberalna stranka.
našega Usta J^lJ^SSS, MSSS Za "TritV'sramota 'za" Avsirijo," da je laško-liberalnega kandidata za lU y njej mogQČe k»aJ takega,
razred v II. ozoličansktm volilnem ;v Angela Pirich a, ki prejasnol kakimi nesramnimi sredstvi je hotela j laško liberalna kamora pri letošnjih občinskih,] oziroma deželnozborskih volitvah „corriger; la fortune" — »popravljati srečo".
Pismo se glasi v slovenskem prevodu:
„Trst, 6. junija 1913. Slavno vodstvo Uberalno-nacijonalaega volilnega odbora
v Trstu.
Domače vesti.
f Dr, Karel Glaser. Minulega petka, dne 18 t. m., je preminul v deželni bolnišnici v Gradcu vpokojeni profesor g. dr. Karel Glaser. Pokojnik je bil učenjak na glasu v slovanskem, a kakor poznavalec sanskrita tudi v neslovanskem svetu. Bil je vešč mnogim evropskim jezikom, Iz katerih je tudi
Podpisan, s« dovoden, prodno J^^Jj^^J^ ££ £
dveafo "	^ iTokSKt A*^J*^
skem okraju v II. volil, razredu in sicer v Rocolu—Vrdeli itd.
Podpisani sem v tej zadevi že govoril
z g. odvetnikom dr. Cesarjem Piccolijem, ki mi je k?t znana in praktična oseba rekel: če bi blo treba, naj se obrnem nanj, da mi on pojde na roko. Jaz sem odgovoril, da zadostuje zadnje dni, da se ne potrosi preveč denarja.
Sedaj so prišli rečeni (dnevi) in Jaz sam' Iz svojega ne morem storili (vsega) —: storil sera, dokler sem mogel.
Da*es era šel vprašat in iskat s pri-dejanim h uora, ker pa nisem imel več časa, da bi ^a izgubljal, ker imam mnogo opravkuv, sem potem v teh zadevah poslal v svjjem imenu: (v teh dveh dneh moramo zelo paziti, da pridobimo tako-' imenovanih „mrzlih" vobicev*.
Sedaj sem sporazumno z g. odvetnikom dr. Cesarjem Piccolijem uporabil priliko, da n. pr. („ad p. e*, ne pa „ad p. l.*) dam nekaterim ljudem, ki prihajajo, ki ne razumejo, za kaj gre, kake malenkoeti, dajoč jim nalog, da gotovo glasujejo (dando ghe — ne pa „cAe* — ordini a oerti voti": (ker je italijanščina gospoda laško-liberal-nega kandidata tako klasična, da je mestoma skoraj popolnoma neumljlva, je ravno ta najvažnejši siatek težko prevesti. V prevodu bi se ta stavek tudi lahko glasil; »dajoč Jim naloge za gotove glasove", ali pa tudi: »dajoč jim naloge za nekateie glasove-.) Poleg tega moram plačati račun trem ljudem, ki že štiri noči delajo z oklici. To so Gherdoi Ac-
menik pa si jt postavil se svojo „Zgodovino t slovenskega slovstva", za katero Je nabiral ; gradivo z marljivostjo, lastno le redkim ljudem. Ni vse oporečno, kar Je napisal, delo
ne zaslužuje sicer prlznan|a dovršenosti, ali njegova vrednost je vendar neprecenljiva/; ^onom v ker bo prava zakladnica bodočim razisko 1 valcem na polju naše literarne zgido vlne.
med Barkovljani zaradi onega lo-napada kamoraških divjakov na barkovljansfco šolsko deco, ko se je vračala ; s svojega šolskega Uleta. Od t;J priliki naj ; pripomnimo, da so otroke spremljali poleg že imenovanega župnika mons. KJudra in učitelja g. Starca Še dve učiteljici, vaditelj ia eden upokojeni učitelj. Zleta se Je udeležilo tudi z otroci več mater. Vseh skupaj Je bilo okrog 150.
Umljivo Je, da |e ono divjanje karao-raške tolpe do skrajnosti razburilo vse bar-kovljaasko prebivalstvo in da se le to razburjenje le še povečalo, ko se je izvedelo v Barkovljah, da hoče „Ginnastlca«, ki je na najslabšem glasu kot propagatorica najstfu-penejšega sovraštva proti nam Slovencem, prirediti v slovenskimi Barkovljah svojo plavalno tekmo. Nekoliko se |e poleglo to razburjenje, ko se Je izvedelo, da Je c. kr. oblast prepovedma prireditev, toda sedanje razveljavljen]« je zopet prllilo olja v ogenj. In to še ni vse !
Z Opčtn nam pišejo: Kakor smo izvedeli, se namerava prirediti jutri, v petek, v parku pri obelisku veselicu v korist — „Legi Nazionale \ Ali ni to največja predrznost, na naših slovenskih Opčinah prire|ati veselico v korist največje sovražnice slovenskega naroda ob Adrlji, .Legi", oni »Leg i", ki nam hoče n a n a j n e s r a m n e j š i n a č i n pograbiti naše najmilejše, kar imamo, našo deco!
Ne, tako pač ne sme več dalje! Dovolj nam je tega izzivanja na naših lastnih domačih tleh ! Ne, takih izzivanj ne bomo trpeli in jih ne homo. Ce se rai Slovenci v mestu. kjerŠte|emo tisoče In tisoče, nitigenitinesmemo, da ne bi dvigali proti nam palic in nas obrneta / ali z vsem, kar {im pri-h a i a v roke, češ, ker je Trst ita-1 i j a n s k i; potem pač vprašajmo c. kr. namestništvenega svetovalca, kaj imajo v naši slovenski okolici opraviti laška društva s tako izzivalnimi tendencami, kakor jihima„Gicnastlca*,zlasti pa še „Lega Nazionale" 1 Barkov-lje in Opčine so naša slovenska tla in na teh slovenskih tleh se ne damo izzivati po nikomur, najmanj pa po „Legi-' in po nGinnastichi
Opozarjamo ponovno c. kr. oblasti na skrajno ogorčenje in razburjenje slovenskega okoličanskega prebivalstva vsled te t:eiasli-Šane predrznosti italijanskih izzivalnih društev in zahtevamo z vjo odločnostjo, da store c. kr. oblasti svojo dolžnostinobvaru|ejo naše slovensko ljud3tvo morebitnih, gotovo le iz skrajne ogorčenosti nad takim izzivanjem izhajajočih zlihposledicz zavrnitvijo teh izzivalnih društev v tiste meje, ka-raorspadajo „Girnastica* Ia „LegaNazionale* nimati ničesar opraviti na naših slovenskih okoličansklh tleh, in zato tudi zahtevamo, da c. kr. oblasti poskrbe s prepovedjo takih iziivalnlh piiredite?, da ne pride morda naše .vlcer mirno in potrpežljivo ljudstvo v sveji skrajoi razburjenosti vsled takih predrznih izzivanj v gotovo nezažeijeni položaj, da bi samo branilo svoja slovenska tla in samo sebe takih divjakov, fcakoršci vedno spremljajo „Legiae* in „Ginnastich ne" prireditve in kakorŠni so se v vsem svojem divjašt7u pokazali dae 24. ma|nika t. I. na Mlramarski cest! proti ubogim slovenkim barkovljanskira otročičem !
Poneverjenja v mestni ubožnici. N3 podlag! preiskave, ki |o vodi prtiskovalni sodnik dr. LucSch, sta bila aretirana bivši mestni ubožnic', pred kratkim su-jsoendirani ia takoj nato iz službe odpuščeni {Karel Lonschar in prtfekt vzgojevališča.
Je
priklopljeno mestni ubožiicl, F;aa
ki
Pokojni dr. Glaser pa ni bil samo suho- i ^ e v paren učenjak, ampak tudi zelo idealen človek,; Aretacija prtfekta Zeya Je nekaj popoi-kl se |e navduševal zlasti tudi za glasbeno nom2 novega. Kakor je torej videti stvar umetnost. Svojedobno — ko je služboval poin3|enl napreduje v čišćenju kanoraškega
na gimnaziju v Trstu — je stal v vrstah izvršu|očilh pevcev kakor pevec, predsednik in pevovodja nekdanjega »Slovanskega pevskega društva*.
Kakcr človek je bil tihe in mirne naravi — prava zlata duša. Najsljajneja njegova dika pa je bila n|egova ljubezen do slovenskega naroda, njegova briga za vsak njegov napredek.
Doživel Je mnogo grenkih izkustev in razočeranj in odrd$i v pokoj je stal ob grobu mnogih svojih nad : kakor učenjak, kakor glavar družine in kakor rodoljub. In sedaj je sam legel v grob .... Naj uživa večni mir in slovenski narod naj mu ohrani blag spomin I
Odvetniški izpit je položil ra tukajšnji viii deželni sodnfji edvetn ški kandidat v pisarni dra Wiifana, gospod dr. j a n k o Šavnik. Naše najlskreneje čestitke.
Z Bleda nam poročajo, da je vhod ca blejski grad javnosti zopet odprt; tam se nahaja tudi restavracij, cd koder Je najlepši razg'ed po vsej divni Gorenjski.
Avgijevega hleva, toda kakor se nam zdi, bo le treba kake energičnejše reke, d^ prime za gnojne vile, sicer bo gnoja vedno več, ne pa manj.
Na naslov ravnateljstva c. kr. državne železnice. Od Sv. Ane'nam pišejo: Na postaji „Sv. Ana" se domneva človeku, da je kje ob farlanski meji. S'ovenskih napisov — n! ii jih noče biti, dasiravno se poslužujejo te postaje Izključao ljudje slov. narodnosti in je postaja na slovenskih tleh. Pa stoj I Da, je en .slovenski" napis! In ravno s tem napisom je očitno dokazano, kako se namenoma zapostavlja in sramoti naš jezik! — Tabla Ima dve strani. Ni prvi strani je čitati: „Eatrata — E agang — Izhod"; na drugI pa: „Usdta — Ausgang — V i h o d" !
Gospoda pri ravnateljstvu c. kr. državne železnice — siti smo tega zasramovanja! Ć j ste se že hoteli oddolžiti pripoznanju narodnosti 100 odstotnega dela občinstva, ki se pos-užuje postaje BSv. Ana" In pripozna-nju, da Je postaja „S/. Ana" na slovenskih
V Trstu, dne 24 julija 1913.
EDINOST" št. 203
Stran 111.
tleh, z enim edinim napisom in to še le na tretjem mestu, na} se vsa] ta napis glasi pravilno: sedanja spakedranka bije proti pravemu razumu ter sramoti jezik in žali. Zahtevamo takojšnjo odstranitev omenjenega pačenja ia zahtevamo upoštevanje našega jesika pri vseh napisih I
— Gospod domači poslanec, priporočamo Vam to zadevo.
Prihodnjič s posta|e „Sv. Ana" še marsikaj, ker vedeti morate, da smo siti marsičesa !
O razmerah pri tuk. redarstvene m ravnateljstvu smo prejeli: Kje smo ia kam plovemo ?! — bi bli primeren naslov temu dopi3iču. Čudne stvari se gode. V prošlem tednu n. pr. so se vršili na načem policijskem ravnateljstvu izpiti za poduradnike (nadzornike). Na tem izpitu je padlo več starih redarjev, ki imajo že do 20 let službe in opravljajo že več let tudi službo kakor vodje postaj. Ni pa propadel mladi redar Asquini. Poiožil Je izpit z dobrim uspehom, kar pa se (e moralo zgoditi na Jako čudežen 33čin, kajti ta mladi mož ne zna v prvo nič drugega nego italijanski, a v drugo ni še nikoli pokazal posebne sposobnosti za službo. Pa ne, da smatrajo za dovoljno kvalifikacijo dejstvo, da povodom prihoda NDO iz LJubljane v ulici Ghega zmerjal Slovence s Ščavi?! Najraje bi vse Slovence vtopil v žlici vode. Ia takov človek brez jezikovnega znanja in brez potrebne objektivnosti naj uspešno vedi postajo?! Se nekaj ! Huda sila mora že biti, da kdo pri naš) policiji dobi kako podporo. Ta mladi mož pa je dobil pred nekaj dnevi kar 150 K. Za kake zasluge? Potem pa na| drugi redarji z veseljem opravljajo svojo težko in s toliko odgovornostjo spojeno službo.
V odbor „Dramatičnega društva" so biii na snočnjem izrednem občnem zboru izvoljeni: za predsednika Fran Šemrov; za odbornike: Ivan Dolaatc, Ciril Krajger, Vladimir pl. Kapus, Josip Kugier, Antoa Muha, Kristijan Pertot, Fran Ponlkvar, Anton Turk; za namestnike: Ivan Gorjup, Herman Furlan, 3a|ner Hiača, dr. Egon Stare; za nadzornika dr. Edvard Siavik.
Tretji šentjakobski semenj bo v nedeljo 3. avgusta na vrstu gostilne Jadran pri Sv. Jakobu.
Poseben vlak za obiskovalce Adria razstave na Dunaju O i 2. na 3. avgusta 3913 vozi na progi Trst c. kr. d. ž.-Dunaj, zapadni kolodvor, čez Gorico državni kolodvor, Jesenice, Celovec, Silithal, Amstetten poseben vlak za obiskovalce Jadranske razstave, s 25% vozninskim znižanjem za vožnjo na Dunaj in nazaj na razdalje preko 100 km. Vozainsko ziižan|e se dovoli za II. in lil. razred cd vseh postaj proge, kjer vozi posebni vlak in cd postaj stranskih prog, ki so razvidne iz zadevnih lepakov, na ta oačio, da se plača za vožnjo na Dunaj polovični vozni listek osebnega vlaka. Z voznimi listki se sme voziti na tjavožnji s postaj, k|er se vstavlja posebni vlak, le s tem posebnim vlakom; glede drugih prog in na povratku pa z voznorednimi osebnimi vlaki, pri čemsr Je dovoljena uporaba brzo-vlaka proti plačilu v tarifi določenega doplačila za brzovlake.
Posebni podatki so razvidni iz zadevnih lepakov in se zvedo v vseh postajah na progah, ki prihajajo v poštev.
Izgubil je nekdo dne 20. t. m. zvečer Ustnico z železniško legitimacijo in sliko ter denarjem dae 20. t. m. na poti „scala santa". Najditelj je uljudno naprošen, da blagovoli oddati pri direkciji c. kr. policije v Trstu.
Godbeno društvo „Lira" v Sv. Križu pri Trstu, bo imelo svoj letni občni zbor dne 25. t. m. ob 8 z/ečer v prostorih g. Iv. Košute št. 6.
Tržaška mala kronika.
Trst, 23. julija.
Ono samomorilko, ki so Jo v nedeljo našli mrtvo v gozdu nad Rojanom, |o je
neka njeni priiatelj!ca Izpoznala kot 221etno IrrančiŠko Meisetz iz Ljubljane.
S šrapnetsko patrono, ki jo Je našel, ne ve se, kje, se je igral 20!etni Anton Be-nedetto, ki je uslužben pri hidravličnih žr-javih v prosti iuki. Patrona Je eksplodirala ln le odnesla Benedettu prve členke vseh petifi prstov na levi roki.
Nogo si je zlomil S'uga zavarovalnice ,,R unione Adriatlca", 501etni Ivan Piccoll, je danes dopoldne gledal pri stavbi nove za-varovalnične palače na Novem trgu, kako bo urejena varnostna celica. Nagnil se Je preveč naprej in |e padel 7 metrov globoko, pri čemer si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Loterijske številke, ližrebane dne 23. [ulja:
Gradec	55 70 78 16 14
Brno	28 29 46 13 90
laomost	11 42 27 31 46
Društvan** vesta,

Tržaška sokolska župa.
V nedeljo, dne 27. t. m. točno ob osmih zjutraj v telovadnici Sokola v Trstu
seja župnega odbora. Pridite polnoštevilno.
Starosta. * *
Takoj po odborovi seji se vrši seja župnega izobraževalnega odseka, h kateremu naj pošlje vsako društvo vsaj po enega zastopnika.
Pevsko društvo „Trst* priredi v nedeljo, 27. t. m. ob 6 zvečer v dvorani „Kon-sumnega društva" v Rojanu svoj I. pevski večer. Ker Je vstop dovoljen le proti izkazu vabila, naznanja se, da so v društvenih prostorih interesentom vabila na razpolago.
M^r, del.
Shod NDO v AjdovSčini. Shod v Ajdovščini v nedeljo, dne 20 t. m. je bil nad vse pričakovanje impozanten in sijajen. Shoda, ki se je vršil na vrtu gostilničarja g. Vodoplvca — g. Bratina nam je namreč zadnje dni odpovedal dvorano, o čemer bomo še govorili — ia ki ga je predsedaik podružaice tov. Ergauer otvoril točno ob 5, se je udeležilo gotovo okoli 1000 delavcev ia delavk, pa tudi ajdovska iateligenca je bila to pot častao zastopana. Govorili so: predsednik osrednjega izvrševainega odbora tov. dr. S o s i č, strokovni tajnik Mrak in predsednica ženske skupine tovarlšica Antonija Deklevova.
Navdušenje Je bilo velikansko. Zlasti tov. Deklevova je bila predmet burnih ova-cij. Organizirane delavke so jej poklonile prekrasen šopek cvetlic, ki ga je| Je izjočila tov. Pavla Samec s primernim nagovorom. Na shodu je bita soglasno sprejeta resolucija, v kateri so izražene zahteve delavcev do tovarne. Najvažnejša Je zahteva po 10% izboljšanju mezde tako pri dnini, kakor pri akordnem delu. O shodu bomo obširnejše poročali v nedeljski številki „Edinosti".
V ponedeljek dopoldne je odbor podružnice z zastopnikoma centrale, tov. Mrakom ln tov. Deklevovo interveniral pri ravnateljstvu tovarne ter ravnatelju naznanil zahteve delavcev in delavk. VložJa se bo tudi pismena spomenica na upravni svet na Dunaju In tekom štirinajstih dni se bo moralo potem odloČiti, se H zahtevam delavcev in delavk ugodi ali ne.
Odborniki vseh skupin lesnega delavstva : mizarske, tesarske, parketnih stavcev in lesnih težakov, kakor tudi odborniki „Zveze Jugoslovanskih lesnih delavcev, s^ vabljeni na sestanek, ki bo danes ob 7 zvečer v društveni dvorani NDO.
Veselica NDO pri Sv. Jakobu. NDO p.'iredi v nedeljo, 27. t. m. vitno veselico v „Delavskem konsumnem društvu" (Narodni dom) pri S7. Jakobu. Na sporedu je godbat ples itd.
Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina 40 vinarjev.
Deželna organizacija NDO sklicuje za soboto, dne 26. t. m. ob 7 zvečer važno konferenco v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška Št. 2. — Dnevni red raznovrsten.
Vesti iz Goriftke*
Deželnozborske volitve na Goriškem.
Danes, v četrtek, volijo kmetske občine; ca slovenski strani se veli 7 poslancev, na furlanski 3. Kandidatov Je na slovenski st ani 19; skupen klerikalni kandidat Je samo dr. Stepančič na Krasu. Kažejo se ožje volit ve. — Na furlanski strani upa na zmago
Poslano*)
Prvo pomoč v slučaju bljuvanja nudi — dokler ne pride zdravnik— „Kufeke" i. s. brez dodatka mleka. Ker vsebuje „Kufeke" veliko množino rastlinskega beljaka, odvzema tako bolezenskim kalem zarejališče in zmanjšuje s tem črevesno vnetje. Nato se bljuvanje takoj ustavi, vsled česar bolnik lahko kaj zaužije in s tem pomnoži odpornost proti bolezni. Vsaka skrbna mati bi morala imeti vedno pri rokah „Kufeke",
Urad za prod jo srečk c. kr. Prve
državne razredne loterije se nahaja v Trsta, v.gehedere 6, g €tn*lio Schvarz
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja
uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
SOLIDNO: hi: ELEGANTNO
IV PO IMUNIM CINAH ^g
RAFAELE ITAUA
T - VIA MALCANTON - TMV| ■HMHHMBnHm
Mnenje g. dr. H. Kremerja Dunaj.
Gosp. J. SBRRAVALLO
Trst.
Čast ml Je odgovoriti na vaše vprašanje, da sem dosegel najboljše vspehe z vašim ŽELEZNA! 1M KINA - VINOM SERRAVALLO pri slabokrvnosti, anoreztjl in pri posledicah malarije.
DUNA], dne 6. septembra 1911.
Dr. H. KREMER.
Novo: trgovino
^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
jestvin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim; ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru.
Benjamin Žerjal,Trst
ulica Cecilia, vogal ulice Rug-- gero Manna St. 3. -
Umetno - (ototroiKnl
Trst -- kopelj Grljan-Miramar
Salonski parnifc JOLOSCA" (za 400 oseb).
Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica
Odhodi od pomola Sv. Karla v Trstu.
V teinu: Ob 9 7. tj., ii*/l in fi '/, pop. Povratek iz Grijana: Ob 12 V4 51 a in 9 1 4 pop. Ob nedeljah in praznikih: (od pomola Sv. Karla) ob 9 1 U zj., 2\, 4i „ 6 1 4 in &*) pop. le Orljana: Ob 10, 12 1 4 zjutr, 31,2, 5 i a, 7 V,*) in 10 pop. *) = Event. vožnja.
CENE: Vožnja tja in nazaj . . K 1*—, „ „ * s kopeljo vred * 1*30. m n n » za otroke „ 1*—,
Samo ena vožnja....... —"t>0,
, „ „ za otroke • . . „ —'30, Za naročnike znižane cene.
Trst, ulica nIa||A Trst, ulica Rivo št. 42 UlkljC Rivo 42
(pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje)

Isrrluje veako foti grnflCno đ<*l kakor tuđi razglede, p»sr>etke, oo-traejost lokalov, porcelantke pl. ttv za vsakovrstne spomenike ttd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsake fotografije
Kadi udobnosti gesp. naročnikov sprejema naroćbe ln Jih lzvrSuje na domu, eventaelno tudi run«J mesta
13
m

STENICE
in MODI
se uničijo na mah
ICC
CILLIfl
„RADICALOM
CENA 10 STOT1NK. -
Via delle Poste št. 6. Via Campanile št. 19.
1 fto^^ Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci.^ Trst |
in nazaj. — Prevoz v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki.
nedeljska Izletna uožnja ^ffi^tSj11^^
cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek iz Benetak v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. ia opolnoči. — Povratek
opolnoči z Lloydovim parnikom.
= IZ TRSTA U dflKIN-RIM-NEflPELJ —
ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv.
Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne.
Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj.
Dntiba »t prtdranja ltprsmsibe t smislu prometnega opra* llnlka
R. Gasperini, Trst
špediter
Prevozno podjetje
Telefon Štev. 1974.
Via Economo 8L 10.
vi
Sprejema razcarinjanje isakegakoli blaga Iz mitnic, dostavlja na dom.
PO&ILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"
Tovaru cementa 9Portlmndu v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
m
^ 9s2n: gospodinjam
toplo priporočamo
CIKORIJO
edino pristni, po kakove«^ o*4o&agi]ivi slovenski izdelek.
v korist družbi sv. Cirili in Metoda I
biran IV.
.EDINOST" št. 203.
V Trstu, dne 2i. julija 1913.
furlanska ljudska stranka, H je postavila xa NI zastonj nosil Carlin nesrečnemu de-kandidate barona L o c a t e 11 i j a iz Krmina, j kletcu slaščice v bolnišnico. Očitno v na-odvetnika dr. F lego v Gorici In Oliva
men, da ni govorilo resnice. Sporočil sem vam bil tudi, da je oče dekleta takoj naslednjega dne ovadil stvar policiji, ali zdi se, da je ovadbo nosil v žepu ravno — Carlin!! Končno pa ga je vendar dosegla roka pravice.
Druge slovenskem hrvatske dežele.
Odkritje Božidar« FiegeriCevega nagrobnika in spe minske plo če. V ne-
Pontona, občinskega ta{nika v St. Vidu. Ta stranka (e imela tudi doslej kmečke mandate v svojih rokah. Močno pa se čuti v tej skupini tudi laška liberalna stranka, ki je postavila tudi svoje kandidate, med njimi je neiioglbni deželni svetnik dr. P e 11 a r i d. Boj v kmečkih občinah na sploh, na obeh straneh, bo hud; gre pa tudi za 10 mandatov. Na laški strani se obeta tudi hud
boj v mestih in trgih. Laški klerikalci__________________
upajo na uspeh, upajo pa tudi laški libe-1 delio, dne 27. avgusta t. S. se bo vršilo pri ralci, ki so Imeli doslej vse štiri mandate Iz!Sv. Bclfinku blizu Središča slovesno od-trgov in mest. Če zmagajo v tej skupini kritle nagrobnega spomenika in spominske laški liberalci, potem ostane na laški strani j plošče pokojnemu ljudskemu pesniku Boži-pri starem ra7mer]u: 6 mandatov v rokah j darju Flegeriču. Slovesnost se prične s ceik-laških klerifca'c. v, 9 v rokah laških Uberel- j venlm opravilom in konča z ljudsko veselico cev. V tej frkuolni se izvojuje hud boj, komu|ca Flegeričevem dorr.u. Natančni spored in pripade drž l.i g!avar, ali laškim libe-|razne podrobnosti se objavijo pravočasno, rafcem aii kier.^aicem. Ti slednji upajo na uspeh celo ^ skupini veleposestva, kler se zdruzijo s plemeniti škimi veleposestniki. Ker bi radi spravili v deželni zbor tri take, ki bi bili všeč njim In vladi. Pa bo težko kaj, ker so laški liberalci v veleposestniški kuriji doksf mcčnl.
G o r i c £ veli v skupini mest In trgov s Furlanijo. Slovenskih volllcev je v tej skupini v Gorici precejšnje število, tudi po nekaterih trgih in mestih v Furianiji Jih je nekaj. Kakor čujvmo, Slovenci v tej skupini ne postavijo s ojih kandidatov. Če letcs še ne, pa prihod !
CM veselica v Ajdovščini prepovedana. Iz Ajdovščine nam poročajo, da je veselica v korist družbi sv. CM, ki bi se bila morala vršiii v nedeljo, dne 27. t m., prepovedana. Okrajno glavarstvo jo je pre-
Vsedijaška podporniška akcija. Pr<?a (ustanovna) seja „osrednjega vsedijaŠk^ga podporniškega odbora* se vrši v petek 25. t. m. in evtntuelno še v soboto 26. t. m. ob 915 predpoldne v mali dvorani „Mest-inega doma" v Ljubljani."
Anton Koder, predsednik 3. V. P. O. na Dunalu.
DAROVI.
Belvederju 10 K.
so
—	CM podružnici na darovali „mladi Skcikljanci
—	Znani ljubite?! žkedenjske pedruznice g. Sttfan Gerk {e ob priliki nedeljskega
a
i
koncerta v gostilni pri
(RoŠotu" Vrlemu
nabral s a nabiratelju
podružnico 11 K 34 v. iskrena hvala!
— Za podružnico CMD v Rojanu:
ig
g
povedalo, ker so se v ajdovski okolici po- Kar(), s-a¥ec y 5poa3in na pck. brata Ro- S javile koze. Veselica se bo vršila pozneje. |befta K 2 g Fr Mike|{5 preostanek za in-j g
..........."	" ~ 'serai 84 v. Lepa hvala 1

□ □ □ □
□ □ □ □ □ □ □
t MALI OOLASI se računajo po 4 vin.	••****•**
• besedo. Mastno tiskane besede enkrat	t........
več. Najmanj** pristojbina 40 vin.	♦
Plača se takoj Inseratnemu oddelku.	;........
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□on
!
na predaj nad 100 hlebcev v ul. | Industria 10. Mlekarna. 1594'
Hudodelstvo proti nravnosti v „Furlanskem konviktu v Gorici. Laški klerikalci so segU že pred časom po mladini ter jo vabili v svoje zavode. Liberalci so to čutili in ustanovili „Furlanski konvinkt". Med drugimi je bil v njem za prtfskta Marlojo Degrassi, sedčj občinski tajnik v Terzu, za blagajnika je bil Adivano Gaides, deželni uradnik, v Gorici jako znana oseba, ki Je igral eno prvih ulog v laški družbi. Bil je predsednik društva „Apollo", tajnik gledališkega diuštva ItsL Veiikansko senzacijo jej vzbudila v Gorici aretacija Gaidcsa; tej are-{Dob6r SIP
taciji le bila sledila druga, prijeli so Degras-:-
sija. Pri razpravi Je bil Gaides oproščen ob-* tožbe, ker se ni dalo dognsti kaj bi bii on zagreši! v Sesšjanu v noči 28. junija lani, Degra .siju pa se Je dokazalo kaznivo po-čenjanje z dečki in Degrassi Je obsojen na 5 mesecev težke ječe. Težka obsodba za vzgojevatelje mlsdine v laški liberalni stranki. Gaides Je bil takoj puščen na svobodo.
Podružnica druStva jugoslovanskih TTT "	. , .. .	•=
železniških uradnikov v Gorici se je USt3' l 000SST3 Obrniti He v žganjarno al. Geppa 16.
novila v nedeljo. „Pri Jelenu* je bilo impe-j__1589
zantno zborovanje; katero le obiskalo obilo	l	~ TZ T ' 7T"
železniških uradnikov in več mestnih inte-j Spr^mCSI! petXh ^oSSČI. "Vr^oZ iigentov, prijateljev društva. Zastopani Sta Puc, tapetuiški in preprogarski mojster, Tiat, ui. Moin
bili tudi podružnici ca Jesenicah in Zidanem-! Grande 38.	_i">86
mostu, češka Uga in društvo čeških želez-1	~ ~
nlških uradnikov sta posiali zastopnika, PomOCMIK3
uradnika PyLfa. Za predsedaifra podružnice : Ujca Guar ia 26. SlauV.	_ 1588
v Gorici je bi! iivo jen g. Lovro Testen, ——--—--—---
cficijat državne železnice v Goiic!. V cdboru i ^603 ffiOblir^flcl SObci 56 °dda 8 1 so nadaije: Josip P/pan, revident, Fran Gre-i s"odnem domu -gorčič in Janko Vranjek, asistenta, Fran j" Dovgan pristav, Fran Papst, Gabrijelčič, Po-i točnik, Kumar, Defranceschi. Ustanovitev tel podružnice je za Gorrco velevažnega pomena.	!
SPARKLET
za takojšnjo prirejanje vieh mralih Šumečih pijač, kakor aodovke, limonade, Šumečih belih in rdečih vin, kakor tudi umetnih mineralnih vod z dodatkom mineralnih ploščic
trgovina in industrija železa deln. društvo Greinitz
TRST
/SV;-/' J" ' 3.1' -V'1- V--
«m •
*V : % n\A k \ N
sik* ^

n	i__„I	Artistični fotografični zavod
Preselitev trgovine! T ■ . R . T
----. Naznanjam slavnemu občinstvu in ce-| tZIO UC flUla " Sloi
Na prodaj tt jrt^SluS njenim odjemalcem v mestu in na de- „lica Barriera vecchiaSU27(oa»pro^
-------!Želi da sem preselil svojo trgovino lekarne Pieciola). — fotogramje avetlac
Ctnlifla že rabljene, 50 komadov, pr.dnjo »e ! .__' . . „,j„„ n-t,,^. v ,.|ipn in motnem papirju, plastično in naravnn u-
O lUlluD sfeupio ali posamezno, nlieft Acq le 12 jesivin iz uucc rciiuiuu v «»v«!vršene p0V6Čanjrt V8at9 sljk0 na 0jj8( akvarei
„Trattoria ai due coguati".__ 1599jMedia Štv. 8 m se priporočam uljudno &|j pa3^0|( specijaliteta: Dopisnica z artlstlA-
niml nmi rr> • in IrnmaHnv 1 k	ie (><;«-
Vlagateljico
Da tiskarne.
učenko, 14 let staro, sprejme tiskarna „Edinost"1. — Ponudbe j vanjeni
za nadaljni obi^k. - Z odličnim sposto- nimi pozami 10 komadov 3 K. Zavotl je o-
15S3
I. POČKAJ. i prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira
se ob kalcoršnem bodi vre^snu.
in vajenca eprejme taknj trgo-govina m^nufakturneg-i blaga
.Edinosti".
avgustom v Naslov pove inseratni oddelek
1582
v Gorici.
se, pod novim vodstvom, na nove uiejeni hotel „Pri zlatem Jelenn-Cene zmerne.	1252
Odda
se pri majhni družini zračna soba z lepim razgledom. Ulica Kisoita 9, III. 1585
Prašičke
ima na prodaj Josip Škerlj, Stv. 16.
Tomaj 15,0
St. 2012.-13.
Telovadno druStvo »Sokol" v Št. Andrežu, priredi v nedeljo, 27. t. m. lastni telovadni nastop na lepem prostoru dcbio* znane gostilne g. Lutmana. Nastop obeta biti lep, priprave se vržs že več časa. Čari nastopijo s prostimi vajami določenimi za vseslovenski Sokolski zlet v Ljubljani, orodjem in s skupinami. Prvič rastopijo z vsemi petimi sestavami prostih vaj v goriški okolici članice, ki bodo iz?a!aie tudi skupine, j Po dokončanem sporedu se vrši prosta zabava In ples.	uči
Ker se |e društvo dobro pripravilo in j	v sežanskem okraju,
namenilo Čisti dobiček v svrho nakupa te-; 1. Mesto nadučitelja na dvorazredni lovadnega orodja In društvene knjlžntce, za- ljudski šoli na Repentabru. »luži, da slavno občinstvo kolikor mogoče v 2. Mesto učite ja-voditelja na jedno-vellkem Številu poseti to prireditev. Vsem razrednih šolah na Barki, v Branici, v Lipi, naj vefji gre slo: v nedelfo, 27. t. m., vsi v na Škofljem in v Stomažu. St. Andrežl Nazdar!	j 3. Mesto učiteljice na večrazredni šoli
__v Divači, Kostanjevici, Nabrežini in na Re-
. - m ,	pentabru.
Vostl IZ Istre.	Službeni prejemki so določeni v dežel-
nem zakonu od dne 14. januarja 1906. 1.
Velika zaloga dvokolea
In ilvslnlti strojev, gramofonov, •rkMtroaev pri BsU|el-U, Otrloa, Stolna slioa it. 2 In 4.
■ shanlčna talavnloa. — Prodaja na •broka. Cntlkl frank«. Voilka zaloga vaakovratnih atrajav ra&IJanlb po oonl
RAZPIS.
učiteljskih mest v definitivno nameščenje
t
r Trsta* ulica Carmdor? 54 18
o jo ^ai vodi e. H1NKO - OSlC, te dobi redno sveže piv o, prre rrste vino - teran, ieiorka m mrzi* jedu« oo vsakem č*ia*
Na razpolago veC sob za prenočišče
j>o o*xlnb	- Pripoioča s-s e« obii*n obuk,
Anton Turk,
zgnnjarnfi ie v kateri ge biiž ni „Na-
edina slovenBia zaloga likerjev, dobe vsakovrstri likerji, ee nabaja v rodnega doma" v Trstu, ul. Cario Ghega 10, voga ul Ceciiia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Hazpcšilja tudi na deželo.
Fotografa
ulica 7.
Antona Jercča naeicv : IrsiT u'. •leile Po6»3 10 ; Goties, Gosv"«' i
2333
A. RIE6EB.
^i^jzij Boik
Trst ul. Belvedcre 3, Tel 342R.VIII
Tr$ot/ina dčiiKdss,
kolonij&lnega blaga in jestvin vseh vrst. — Biago vedno s*eže in prve vrste. — RazpoŠil|a se tudi po pošli ^ In dostavlja na dom.
tdV
Vročina ne pokvari In ne Najbolj h gijenično odvzame dobregi okusa !	zavijanje
99Uikforia" čajno maslo
Najfinejša kakovost. — Vsak poedini komad od */4 in 1/b kg v posebni škatlji.	1 kg kron 3-20.
Iščemo zastopnike! Prva Brodska i'arna Mljekaro. *	Brod o/Savi i
Iz Pule 23. julija. Tajinstvena afera s hčerko agenta Dardija Je razkrita 11 In to — ponavljam — ediro po zaslugi „Eiinosti". Da niste vi spravili te afere v jasnost, bi bila gotovo zaspala. V zadnjem pismu sem i že rekel, da pada sum na neko gotovo osebo — in sem izrekel »voje pričakovanje, da se bo postopalo proti njef brez vsacega ozira na n|e poklic. Ia to se Je zgodilo sinoči. Sodnija Je dala aretirati — policij-; skega agenta Carlin a. To Je tistl Carlin, ki Je bil faktotum in svetovalec vo-; ditelja puljske policije, tisti Carlin, ki Je bil tu vsemožen, ki Je hodil po puljskih ulicah! kakor petelin in pred katerim se Je tresla] vsa Pula. In sedaj Je v zaporu, okrivljen j najgcusnejega zločina.
dež. zak. in uk. št. 10. Za mesta navedena] pod zap. št. 1 in 2 zavrača se na določbo! § 4S, 2 odst. drž. šol. zak. od dne 2. maja' 1883 drž. zak. št. 53.
Pravilno opremljene prošnje morajo se predložiti službenim potom podpisanemu! okrajnemu šolskemu svetu v dobi 4 (Štirih)' tednov po oglasu razpisa v uradnem časo-( pisu „Osservatore Triestino14.
Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo.
C. Kr. okr. Šolski soet ;
Sežana, dne 17. julija 1913.
Predsednik: Lasič, m. p.
Trstf Via Barriera v. 33. vra t 13. Damaka krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem <n francosken kroju, vlesne obleke, obleke za poroke, bJuze zi 1 gledališče itd Cene zmerne.
Anten Mahe,trgove
Prii>orcča al. občinstvu
svojo trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga
Trst, ulica deir istria št. 4
s podružnico na Greti v hiši gosp. liombača in Frluge št. 275. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežbi) na dom. Prodaja na drobno in na debelo.
Odlikov. mlini LOSONCZ & HAT V AN
akc. družbe Bors. Misk. & Oebrez. Istvan
II
Največja mlinska obrt Avstro-Ogrske. - Izdeluje vsak dan 70 vagonov. - Akcij, glavnica In reserve IO mil. K.
IE
MHni rekonstruirani in spopolnjeni po nalmodsr. tehniki, izdelujejo najboljše vrst moke. ^^^m Glavna zaloga za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo
F. LEHTIC, TRST, ULICA FELICE OENEZIAN $TV. 5. - TELEFON 26-42