V LMlJflDI, V SODOIO, dne 17. oktooro 1925. Posamezna Številka stane 1 "50 Din LClO LIH. Naročnina sa državo SHS: . . . Din 30 ... .120 ... .24» oa mesec . ■a pol leta M celo leto za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno V JugoslavlJl . v inozemstvu. Din 60 . 80 Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrste mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50 veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjutraj prilogo ,, Ilustrirani Slovenec " Poštnina ul« v gotovini Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleton 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Začetek parlamentarnega Belgrad, dne 15. okt. 1925. >V Belgradu vlada popolno politično zatišje« smo čitali več ko 2 meseca v vseh listih. Malo čudno je bilo to zatišje po sklenjenem sporazumu, po velikem delu, o katerem se je toliko govorilo in pisalo. To zatišje se ni kazalo samo v popolnem zastoju političnih dogodkov, temveč v popolnem zastoju vladnih poslov, v popolni stagnaciji. Gg. ministri so potovali in potovali, saj vlade ni bilo, rešitev važnih poslov se je — odlagala. Neka negotovost, neko pričakovanje izrednih dogodkov — je bil znak dobe zadnjih dveh mesecev. Še le v pondeljek 12. t. m. se je spet začelo parlamentarno delo in sicer je napravil začetek finančni odbor. —Finančni odbor bi moral biti sklican vsaj enkrat vsak mesec, da more vršiti kontrolo nad izvršitvijo državnega proračuna in da more odobriti uporabo vseh »viškova prihoda«, katero odobritev daje v smislu finanč. zakona finančni odbor. Na dnevnem redu je bilo mnogo točk; kot prva točka je bila odobritev raznih kreditov za dalmatinska pristanišča iz 7% drž. posojila. Pohvalno se mora omen ti, da se sedanji minister železnic Radojevič briga za vprašanja, za katera se njegov prednik ni brigal. Simpatično je javnost sprejela njegove izjave o gradbi novih železniških prog, odobrava se skrb za zboljšanje pomorskega prometa, za katerega se do sedaj ni mnogo storilo. Minister Radojevič pa je dregnil v sršenovo gnezdo s tem, da je začel odpravljati korupcijo v svojem resoru; s 'em si je nakopal sovraštvo i v radikalnem klubu; kot posledica tega na-sprotstva se lansirajo vesti o njegovem odstopu. Da bi izsilili njegov odstop, je začel proti njemu kampanjo prejšnji minister železnic radikalec A. Stanič, ki je te dni v iPo-Iitiki« pobijal njegovo delo v >ministrstvu in mu očital nekatere slučaje zlouporabe. V sPo-litiki« odgovarja danes minister Radojevič, pobija navedbe in očitke A. Staniča ter citira na koncu svojega članka sodbo Glavne kontrole o A. Staniču kot ministru železnic, ki se glasi: Ministrovo delo ni samo na škodo državne blagajne, ki i drugače trpi na vseh straneh »nego tudi na škodo prometne službe i morale prometnega osobja«. Težka obsodba ministra-radikala od najmerodajnejše strani, obsodba, za katero bi javnost ne zvedela, ako bi se ne začele te intrige med voditelji radikalne stranice. Ta borba nudi jako čudno sliko o — enotnosti radikalne stranke kot najmočnejše stranke v parlamentu. Nato je prišla v razpravo carinska tarifa. Da bi uveril javnost, da se povišanje večine postavk za 50—300% ni izvršilo iz fiskalnih radogov, je minister financ opravičeval povišanja s potrebo zaščite domače industrije, z jzirom na sklepanje trgovskih pogodb z raznimi držayami; naglašal je posebno, da so razlogi — Narodne odbrane, vojaških krofov, bili merodajni za povišanje. Ali se treba po tej izjavi čuditi, da vsi za dobrobit ljudstva in države vneti zastopniki ljudstva na-itopajo proti pretiranemu militarizmu? Iz-eolila se je sekcija, ki naj prouči celo carin-iko tarifo. Kljub temu, da ima Radičeva stranka polna usta ljubezni do kmeta, kljub temu, da Radič ob vsaki priliki poudarja, da se mora cela naša politika voditi z ozirom na interese kmeta, se Radičeva stranka v vladi ni prav nič pobrigala za to, da bi se kredit določen za po toči poškodovane občine, povišal. Finančni minister je decidirano izjavil, da ne more več dati ko 3 milijone dinarjev in je tudi pri tem ostalo. Slovenija baje dobi 400.000 Din kot podporo za vse po toči oškodovane občine. Na koncu seje sta zastopnika Jugosl. kluba protestirala proti preveliki obremenitvi Slovenije in proti znanim okrožnicam delegata dr. Šavnika. Finančni minister je uvidel nezakonitost neizplačevanja občinskih in okrajnih doklad in izjavil, da bo dal naročilo, da se morajo obč. in okr. doklade izplačevati; za omiljenje davčnih bremen pa je nepristopen, češ da je Slovenija bogata, da ima mnogo industrije, katera dobiva vojaške dobave itd. »Narodni Dnevnik« naj pove svojim bralcem, kako se vse bori proti pretiranemu obdavčenju Slovenije od 1. 1020 naprej, naj pove, kdo je do 1. 1925 molčal, naj pove, kdo je glasoval za vse proračune in dvanajstine, (poslanci SLS niso glasovali za noben proračun in dvanajstine, ampak vedno proti) kdo za zadnje dvanajstine meseca julija t. L, naj pove kdo je tako »dobro« informiral finanč. ministra, naj ugotovi, kateri stranki pripada ogromna večina finanč. uradništva v Sloveniji, naj ugotovi, zakaj se poslanci Radičeve stranke ne udeležujejo sej fin. odbora in potem bo lahko — navedel krivce krivične uavčne obremenitve. Slovensko časopisje sicer soglasno obsoja neznosne razmere in zahteva odpomoči, a zastopnik SDS v fin. odboru poslanec dr. Pivko je molčal; Radičev klub, v katerem sedita i poslanca Slovenca Pucelj in Kelemina ter še dva »zastopnika« Slovenije — pa sabotira delo finanč. odbora. V drugi seji finančnega odbora so je pokazalo razmerje radikalov do radičevcev v pravi luči. Radičevci niso smatrali za potrebno, da pošljejo k seji svoje zastopnike, podsekretar v ministrstvu financ se nahaja na trgatvi na Hrvatskem, tako so njihovi ministri bili navezani popolnoma na milost radikalov. Radikali so svoj položaj dobro izkoristili, pustili so ne samo radičevske ministre na cedilu, temveč so jim celo še oteškočali njihovo akcijo, kar se je posebno jasno videlo pri razpravi o Hrv.-slav. gospodarskem društvu v Zagrebu Jako sumljiva je bila rezerviranost finančnega ministra Stojadinoviča, ki ni podpiral svojih kolegov ministrov, temveč s tihim zadovoljstvom motril nastop svojih klubskih tovarišev napram radičevskim ministrom Ni-kiču, Krajaču in P. Radiču. Pri tej seji se je pa tudi pokazalo, da se gg. radičevski ministri niso še skoro nič uživeli v svoje posle, četudi že ministrujejo več ko dva meseca. Zahteva ministra za šume in rude. da se mu dovolijo naknadni krediti iz i viškova prihoda« je odgrnila zaveso ki je doslej zakrivala gospodarstvo v tem važnem resoru. Sedaj nam je jasno, zakaj so se letos znižale akordne postavke, zakaj se reducira delavstvo, zakaj se je na konferenci v Sarajevu predlagalo znižanje prejemkov rudarjev, kateri jim gredo po pogodbi od 1. novembra 1923. Slišali smo, da je ministrstvo že lani meseca novembra zahtevalo povišanje kreditov za 142 milijonov dinarjev, a ker se je tej veliki vsoti upiral finančni minister, je pustil minister dr. Žerjav vse — pri starem in pustil, da so se reducirali delavci in zmanjševali njih prejemki. Minister Nikič je sedaj zahteval 35 milijonov dinarjev za 8 mesecev, kateri kredit se mu je dovolil; večina je namenjena za mezde in ostale prejemke delavcev, povišani so pa tudi znatno potni in selitveni stroški, iz česar se sklepa, da so se v zadnjem času izvršila mnoga premeščanja in penzijoniranja v tem re-sorn. Nepoučenost ministra Ni kiča ilustrira dejstvo, da je predlagal i naknadne kredite za mesece december—marec, za katere še nimamo niti proračuna, odnosno dvanajstim in za pokritje ponujal zvišane dohodke ministrstva — v zimskih mesecih. Pri razpravi o predlogu dr. Gosaria. da se ukine nesocialni delavski davek, ki povzroča težke nove izdatke za delavce, ni smatral poslanec dr Pivko za potrebno, se potegniti za ubogo delavstvo, akoravno sta on in dr. Žerjav prišla v Narodno skupščino samo s pomočjo delavskih (prej socialnodemokratskih in komunističnih) glasov. Kaka sloga vlada med obema vladnima strankama, je pokazala debata o Hrv.-slav. gospodarskem društvu v Zagrebu. Več ko desetkrat sta govorila ministra dr. Krajač in P. Radič, a zavezniki-radikali so bili gluhi za njih argumente, izsilili so naravnost izvolitev posebnega odbora, ki naj — prouči vso zadevo. Popolnoma osamljena ministra — niti en član finančnega odbora ju ni podpiral — sta nudila žalostno sliko žalostnega, neiskrenega j-sporazuma«. Kako antipatijo ima srbsko ljudstvo napram pravoslavni duhovščini je pokazala debata ob priliki predloga ministra ver. da se povišajo dnevnice članom visokega duhovnega sodišča (pet visokim cerkvenim funkcionarjem), ako se seje vrše izven njih bivališča. Vzrok leži menda v tem, da pobira pravoslavna duhovščina za vse verske obrede, tudi za podelitev zakramentov, previsoke takse. Radikalni poslanec Andr. Protič je namreč zahteval, da minister ver predpiše takse za vse verske obrede pravoslavne cerkve; ta uredba je po izjavi ministra že sestavljena. Minister ver jc nadalje izjavil, da je uvidel, da jo določba glede 200 domov v uredbi o draginjskih dokladah duhovščine krivična Ier predlaga spremembo te določbe. V prihodnji seji fin. odbora se bo o tem predlogu razpravljalo. Seje plenuma fin. odbora so za nekaj dni odložene, da moreta obe sekciji izvršiti svoj posel. Zanimiva je bila generalna debata o carinski tarifi v sekciji. Edino zastopnik Jug. kluba je obširno kritikoval celo tarifo, kon-štatiral, da so zgolj fiskalni interesi dovedli do te tarife ter zahteval znižanje postavk za kmetske potrebščine (semena, umetna gnojila, stroje in orodje, galico, druga kemična sredstva za pokončavanje rastlinskih škodljivcev) ter ukinjenje izvozne carine v interesu povečanja in pocenitve produkcije, v interesu konkurenčne zmožnosti našega kmetijstva. Njegova izvajanja je v polnem obsegu odobraval srbski kmet radikal Andr. Protič, dočim so drugi govorniki obravnavali le lokalna vprašanja. Zastopnik ministrstva trgovine »znank načelnik Savič je branil carinsko tarifo v imenu Narodne odbrane, kakor bi bil poslan k seji kot zagovornik — militarizma. Lepo je označil zahteve kmetijstva načelnik kmetijskega ministrstva Stojkovič, ki je opozoril na krizo v kmetijstvu s pojavom Rusije kot izvoznico žita na svetovnem trgu in odločno izjavil, da je brez vrednosti vsako orožje, ako ni junaških src, katera ustvarja le zadovoljnost ljudstva, ter opomnil, da treba v prvi vrsti misliti na — sedanjost. V prihodnjih dneh se bo v specialni debati predelala cela carinska tarifa. VI. Pušenjak. CARINSKI ZAKON SPREJET. - OSTER DVOBOJ MED POSL PUŠUNJAKOM LN NAČELNIKOM SAVICEM. - SEKCIJA SPREJELA PREDLOGE POSL. PUŠENJAK A V KORIST KMETIJSTVA. Belgrad, 16. okt. (Izv.) Parlamentarna sekcija fin. odbora je na svoji včerajšnji in današnji seji nadaljevala razpravo o carinskem zakonu, ki je bil v celoti z malimi spremembami sprejet. Na seji je prišlo do precej ostrega razgovora radi nastopa znanega sovražnika slovenske industrije načelnika v ministrstvu za trgovino Savica. Ta je nastopil proti članom sekcije na tak način, da so vsi prisotni člani protestirali, da kot podrejeni uradnik izvaja na člane pritisk pri razpravljanj u o tako važnem zakonu, kakoršen je carinski zakon. Načelnik Savič je v svojem govoru dejal, da je narodna obramba najvažnejši faktor in je posebno nasprotoval temu, da bi se kmetijstvo zavarovalo. Rekel je, da kmetijstvo ne potrebuje nobenega posebnega varstva, ker je imelo pet debelih let in zato sedaj lahko malo potrpi. Proti tem Savičevim izvajanjem je ostro nastopil posl. Pušenjak in v daljšem govoru zahteval zaščito poljedelstva, da se povzdigne in poveča njegova produkcija. Zahteval je tudi pojasnila radi kaldr-mine (tlakarine). ki se nekaterim občinam ne izplačuje. Zastopnik generalnega direktorja carin pomočnik dr. Šmit je odgovoril, da se kaldrmina nekaterim občinam n. pr. Mariboru in Gornji Radgoni ni izplačala, ker te občine niso izpolnile zakonitih pogojev. Posl. Pušenjnk je nadalje nastopil proti temu, da se daje 25% od poslovne pristojbine carinskim uradnikom, ker bi po tem primeru tudi lahko drugi uradniki, ki pobirajo to ali mo za državo, lahko zahtevali enake odstotke. Danes je sekcija nadaljevala razgovor o uvoznih tarifaii za poljedelske proizvode in so bili vsi členi sprejeti do 34. člena. V začetku je bil precej dolg načelen razgovor o varstvu zemeljske produkcije. Zastopnik mi.iistrstva za kmetijstvo načelni!; Stojkovič je izjavil, da se uvozne carine, predvidene v tarifi, pridrže Isto stališče je zastopal tudi podtajnik v fiiv ministrstvu Neudorfer. Sklenjeno je bilo, da ostanejo \se postavke take, kakoršne so bile vlarifi. Posl. Pušenjak se je v daljšem govoru zavzel za zaščitne tarife. Predlagal pa je, da naj se zniža postavka /a uvoz riža, ker ri-ža ne pridelujemo, a je važno hranilo. Predlog je sekcija sprejela. Znižana je carina za uvoz luščenega riža od 10 na 7 Din, za neolu-ščen pa od 4 na 3 Din. Načelnik Savič je govoril tudi proti znižanju te tarifne postavke, a je sekcija njegov predlog odbila. Posl. Pušenjak je tudi zahteval, da se glede na spomenico kmetijskih društev in zadrug zmanjšajo ali sploh ukinejo carine na uvoz posameznih semen, posebno deteljnega semena. Sekcija je ta predlog sprejela ter pripomnila, da morajo dobiti delegati za pogajanja s tujimi državami za trgovinske pogodbe take instrukcije, da dosežejo svoboden uvoz deteljnega semena. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. LUKINIČEVA AFERA. Belgrad, 16. okt. (Izv.) Na popoldanski seji ministrskega sveta so razpravljali o sestanku skupščine in njenem delovanju. Sklenjeno je, da bo imeia narodna skupščina 19. t. m. sejo, na kateri bodo razpravljali o zahtevi parlamentarne ankete v zadevi Lukiničeve afere, da se ji podaljša rok za pregled materiala o dr. Lukinčevi obtožnici. Nato bo zasedanje s posebnim ukazom zaključeno. Razentega so liT-" S. LJUBA JOVANOVIČ KANDIDAT ZA SKUPŠČINSKEGA PREDSEDNIKA. govorili o izvolitvi predsedništva narodne skupščine, ki sc kakor znano izvoli takoj na prvi seji novega zasedanja 20. oktobra. Nekateri radikalci širijo vesti, da bo za predsednika narodne skupščine kandidiran Ljuba Jovanovič, dočim dobe radičevci mesto drugega podpredsednika v predsedništvu narodne skupščine. as lonjan SimUIIJ NiKoii rmm ODŠEL POTRT IN REDKOBESEDEN. - TREBA BO ŠE ČAKATI. Eslgrad, 16. okt. (Izv.) Stjepan Radič ie prišel danes v Belgrad, da pri Pašiču izprosi zase mesto ministra. Dočim je še v zadnjih svojih izjavah govoril z največjo sigurnostjo o tem, da postane takej po Pašičevi vrnitvi podpredsednik vlade, se sedaj že zadovoljuje z ministrstvom brez portfelja. V ta namen je tudi danes obiska! Pašiča. Zdi se pa, da za enkrat pri Pašiču še ni našel dovolj milosti, kajti po odhodu od njega je bil zelo potrt in, kar je za Radiča še bolj značilno, tudi zelo redkobeseden. Na vprašanje časnikarjev, kaj je na njegovem imenovanju za podpredsednika vlade, je samo odgovoril, da bo o tem sklepal ministrski svet. Nato pa se je v največji naglici odpeljal s svojim nečakom. Bolj značilne so besede Pašičeve. Ko so njega vprašali radi iste zadeve, je rekel, da se o tem šc ni ničesar sklepalo in da se bodo šele posvetovali. Sploh je opaziti, da je po Pašiševi vrnitvi prenehalo hvalisanje Radičevo, ki jc sicer v kilometer-skih izjavah dajul nauke vsem in vsakomur in se sploh predstavljal kot prvi mož io veljak v državi. Nastopal je tako, kakor da bi žc bil stvarno naslednik in zastopnik Nikole Pašiča, Že po prvem sestanku s Pašičem je pa pestal zelo pohleven in mora tak ostati, ker Pašič nima rad ljudi, ki se skušajo žc sedai preriniti do njega, da bi ob ugodnem trenutku zasedli njegovo mesto. Osebna vprašanja rešuje Pašič sam in tako bo tudi o osebi Stjepana Radiča odločil on. Ker pa Pašič počasi misli, bo moral Radič čakati, in jc sploh pričakovati zavlačevanja v reševanju vseli osebnih vprašanj, ki so v zvezi s spremembo sedanjega položaja, federalistični klub. Bolgrad, 16. okt. (Izv.) Hrvaški poslanci, ki ne odobravajo sedanje Radičeve politike, so osnovali poseben federalistični klub in o tem obvestili danes predsedniško skupščine. I Predsednik ie dr. Trumbič. podpredsednik dr. Lorkovič, tajnik Buč. Klub Stoje 11 poslancev iz HZ i>> ''»dičevskih disidentov. Pred zasedanjem narodne skupščine. NOBENEGA PRAVEGA ZANIMANJA. - V BELGRADU LE MALO POSLANCEV. Belgrad, 16. okt. (Izv.) Za jutrišnjo sejo kakor tudi za jesensko zasedanje narodne skupščine ui v političnih krogih nobenega zanimanja. To se da sklepati posebno iz tega, da je v Belgradu le malo poslancev. Večina je še vedno izven Belgrada med svojimi volivci. Za jutri je napovedan prihod Ljube Da-vidoviča, ki je bil na agitacijskem potovanju po Srbski Krajini in je imel po poročilih bel-grajskih časopisov povsod velike uspehe. I/ inferenca v Locarnu. »LGCARNSKA POGODBA« SNOČI PODPISANA. — SLOVESNO PRAZNOVANJE TEGA ČINA. — POPOLN SPORAZUM. — PAINLEVE ČASTITA. — KONFERENCA KONČANA. Locarno, 16. okt. (Izv.) Na včerajšnji dopoldanski seji je nemška delegacija končno-veljavno sprejela pogodbo za varstvo zapadnih mej. Takoj nato sta bila poklicana na sejo dr. Beneš in Skrzynski, nakar se je pričela razprava o varnosti vzhodnih mej. Pariz, 16. okt. (Izv.) Generalni tajnik francoske delegacije Massiglie se je včeraj pripeljal v Pariz in je izročil besedilo varnostne pogodbe Painleve-ju, Ministrski predsednik Painleve je rekel pri prejemu poročila: »Ta pogodba je zgodovinskega pomena.« Nato je Bi iandu brzojavno častital na uspehu. Locarno, 16. okt. (Izv.) Danes so nadaljevali pogajanja za varnost vzhodnih mej. Po konferenci je izjavil Briand: Še nismo gotovi! Poljaki zahtevajo jamstvo Francije. Locarno, 16. okt. (Izv.j Vprašanje varnostne pogodbe za Češko in Poljsko je načelno rešeno. Obe pogodbi se glas;ta enako. Na seji v petek ali na kasneje v soboto bosta obe pogodbi predloženi konferenci na odobritev. Locarn«, 16. okt. (Izv.) Danes je gotovo, da bo zadnja seja v soboto. V soboto priredi občina Locarno na čast delegatom svečan 7a-jutrek. Skoraj vsi delegati so že naročili prostore na železnici za odhod. Pogodbe bodo podpisali približno v 14 dneh v Londonu. Rim, 16. okt. (Izv.) Poročevalec lista »Po-polo di Roma« poroča, da se bo sk'enila posebna varnostna pogodba tudi med Čehoslo-vaško in Italijo za varncst italijanskih mej. Za pogodbo naj bi jamčila Francija. Locarno, 16 okt. (Izv.) Na zajutreku, ki so ga priredili časnikarji na čast delegatom, je govoril v imenu delegatov Chamberiai. ki je izjavil: »Konferenca v Locarnu je prvi politični sestanek po vojni, na katerem so se sešli zastopniki različnih evropskih držav kot enakopravni člani. Konferenca bi bila brezuspešna, če bi ne bil obveljal la princip. Tu pa je šlo za delo sporazuma, in sporazumeli smo se. Tudi največji optimisti niso verjeli, da se bo naše delo tako dobro končalo.« Locarno, 16. okt. (Izv.) Mussolini je danes obiskal kanclerja dr. Lutherja, s katerim se ie razgovarjal nad 1 uro. Kancler dr. Luther >. popoldne vrnil obisk Mussoliniju. Locarno, 16. okt. (Izv.) Mussolini je obiskal v spremstvu delegata Grandija Chamberlaina in Brianda. Berlin 16. okt. (Izv.) Posebni poročevalec Wolffovega urada pcro"a iz Locarna; Zak'jučna seja konference se je začela ob pol 7 zvečer. Trajala je eno uro. Ob pol 8 je močno ploskanje, ki se je ču!o na cesto, naznanilo sklep slovesnega akta. Množica, ki se je zbrala pod poslopjem, je navdušeno vzklikala. Spuščali »o rakete. Čez nekaj minut so se odprla okna in prikazali so se v skupinah Briand, dr. Luther, Chamberlain in drugi delegati '.nožica jih je burno pozdravljala. Belgijec Rollin je sporočil množici, da se je pravkar podpisala pogodba, ki se bo imenovala locarnska pogodba. Odkar izhaja »SI. Narod-: se je vedno p/ijaz.no spominjal duhovščine in škofov. Delal je to, ko je pisal navdušene članke o Franc Jožefu, in dela — »kar se je Janezek naučil« — tudi v naši mladi državi. Posebno navdušeno se je spravil nad katoliške »svečenike« v sobotni številki, (to je včeraj, ker »SI. Narod« za en dan prehiteva čas in zgodovino). Naši duhovščini očita nelojalnost do države in se čudi »zakaj baš gotovi predsta-vitelji katoliške cerkve niso zadovoljni s položajem, ki ga ima ta cerkev enako kakor vse druge cerkve v naši državi.« Pov pne se do trditve, da zahtevajo ti kn gi »naravnost absolutno in neomajaii' gospodarstvo nad drugimi in seveda tudi nad državo samo.« Tako zabava »SI. nr.rod« svoje bravce. Nič ga ne skrbi, da nr.tolcuje in obrekuje, da postavlja trditve brez kakih dokazov. Ali je kdaj katoliška duhovščina nehala učiti Kristusov nauk, da je oblast »od zgoraj«, »da ni oblasti od drugod kakor od Boga«, »da dajte cesarju (svetni oblasti), kar je cesarjevega«? Svobodomiselstvo namerava pač vreči duhovščino iz šol; toda tudi potem bo on.i učila isti nespremenljivi nauk o lojalnosti do postavne oblasti. Pa pride tak-le liberalec in piše iz Bog ve kakih namenov o nelojalnosti katoliške duhovščine do države. Na vsak način pa hoče nahujskati srbski narod v tej državi proti katoliškim državljanom. Zato si izmišljujejo laži po znanem načelu: »Krepko obrekuj, nekaj vselej ostane«. Poudarjamo da ni v naših listih nobenega članka, ki bi hujskal proti Srbom kot naredu, ki bi kakor- koli bil proti državi. Ustavili so »Domoljuba-', a vsu sodišča do najvišjega so morala priznati, da ni pisal proti državi ničesar nekorektnega. Kdaj je SLS, ki pravi o njej člankar, da »zastopa naziranje teh krogov« storila kako nelojalnost napram državi? Prid te na dan s konkrelnimi slučaji, sicer ostane na vas očitek denuncijanstva. Seveda mi ne priznavamo Heglovepa načela, da je država Bog. Zato ne odobravamo, kadar svetna oblast dela krivico. Ali naj rečemo, da je prav, če duhovnik ne debi, kar mu je država obljubila in mu je dolžna plačati iz raznih naslovov? Ali naj *e Cerkev odpove pravicam, ki jih ima do šole? Ali naj mirno gledamo raz-kristjanjevanje, tihi kulturni boj, ki se bije pn nas? Tega nikdar ne bo doživela država. Pravic, ki gredo Cerkvi, nikdar ne nehamo reklamirati. Vemo pa, dn je to državi samo v korist in da je Cerkev s svojim naukom in delom najtrdnejši temelj svetni oblast . Naj omenimo da je »Narodov« člankar tudi pobožen. Pazi namreč kot pridna stnra ženica celo na molitev duhovnikovo in k.ikor kaka raz1 ričana »tercijalka« gleda celo v srce »svečenika«. Ali ni lepo brati v vernem »Narodu«: »in inorda tudi posamezni 3večenik le prisiljeno sicer, šepeče molitev za dobrobit državo, v srcu pa želi njen razkroj, njen razpad?« Jedro vsega članka pa je na kneu (Konec dolgoveznih »Narodovih« člankov namreč še kdo pogleda, če ui p klicno prisiljen vsega brati). »Da je takšna politi! s (SLS) pogubna, so, kakor se zdi. jeli u videvati tudi pcsame~n, duhovniki, ki so d rlej tvorili jedro stranke, ter se boriti proti tak- šnemu vodstvu strankine politike, ki se lovi samo za našemu narodu docela tujimi gesli, pri tem pa brezvestno zapostavlja državne in ž njimi v oziki zvezi stoječe narodne interese.« Ce neroda nastavlja limaniee, sam nanje sede, če pride kozel v zelnik, je nazadnje tepen. — Tako bo tudi z nado na razdor v vrstah katoliške duhovščine. Res škoda lima-nic in tinte. Kakega posameznega eksemplar-ja pa seveda nasprotnikom ne moremo odrekati. Par duhovnikov je bilo vedno, ki so delali svobodomiselcem veselje. Saj poznate zgodbo v dvanajsterih in obešencu med njimi. Položaj uradna?. Glas ii vrst državnih name^ence*. Na letošnji skupščini belgrajskega Glavnega Saveza državnih uradnikov in nameščencev, ki se je vršila, kakor znano, dne 19. in 20. aprila t. 1. v Ljubljani, so se razp. avljala vsa pereča vprašanja, tičoča se življenskih interesov državnih uslužbencev. Državni nastavljenci so v gmotnem oziru prišli /ialibog ž'- tako daleč, da so začeli zdva-jati nad svojo rešitvijo. Zato so se te skupščine udeležila strokovna društva vse naše kraljevino po svojih delegatih, da bi tako s tem večjim poudarkom in solidarno dokumentirala upravičenost svojih zahtev ter nujno in ueodložljivo njihovo izpolnitev. \ prvi vrsti se je razpravljalo vprašanje gledo izplačila razlik, ki jih država dolguje uradnislvu ua plačah za dobo od 1. oktobra 1923 do 1. aprila 1924. Na te razlike je marsikdo iz uradniških vrst napravil dolg, sigurno računajoč na to, da ga bo lahko kril, ko se diference izplačajo. Tega dolga ni napravil mf ida lahkomišljeno in potratil denar v zabavo temveč zato, da je nabavil vsaj najnujnejše potrebščine za se in svoje obitelj, ki jih iz redne svoje plače, katera vpričo obstoječe draginje komaj še zadostuje za stanarino in mizerno prehrano, nikakor ni moge! kriti. Upniki sedaj pritiskajo, računajo visoke obresti, tožijo in s tem povzročajo ogromne stroške. Dolg vedno rast» dolžnih razlik od str? ni državo pa po preteku dveh trpkih let le ni in ni. Razpravljalo se je tudi o prenizki stanarini, ki jo je država odmerila uradništvu. Ta stanarina znn?a v najboljšem slučaju v letni izmeri komaj toliko, kolikor mora uradnik piačati hišnemu >spodarju četrtletno. Veliko je bilo govora in zahtev o noveliranju uradniškega zakona in o izmeri zloglasne razvrstit-vene nnredbe, ki je uradništvu po veliki večini prizadjala krivice in zdatno gmotno škodo. Znano je, kako različno tolmači in presoja Drž. Snvet, naša najvišja sodna instanca, tozadevne pritožbe. Marsikomu da prav, ki nima prav in še več je onih, katerini se pritožba enostavno odbije. Drugih manjvažnih vprašanj, ki so se tudi obravnavala, tu ne omenjamo. Zbrano uradništvo se jo takrat dogovorilo, da izplačilo razlik glede na to, da takrat finnmni minister baje ni bil v stanu zadostiti vsem državnim obveznostim, počaka do julija, ko bo izdan nov r.akon o dvanajstinah. Če bi tudi v teh dvanajstinah ne bil odmerjen kredit 7.a izplač lo razlik, pa naj belgrajski Glavni Savez skliče v Belgrad uradniški kongres, ki naj dožene, kake korake je ped^ eti, d-a uredništvo, ki neznosnega položaja pri najboljši volji ne more več prenašati, pride slednjič do svojih pravic in do svojega novca, da ž njim potolaži svoje upnike. Kongres je Glavni savez sicer določil za C.8.—30. avgusta 1925, pa ga je takoj nnlo tudi odpovedal, češ ni umestno, cia skli'-erno uradniški kongres za napovedane dni, ker politična konstelarija ni jasna in ker bodo takrat skorrj vsi miniMii izven Belgrada ua odmo- ru. Glavni savez je moral dobro vedeti, »daj odhajajo gospodje ministri na dopuste, zakaj ni zato pravočasno sklical kon rresa vsaj kakih 14 dni prej?! Preložil ga je na jesen, na nedoločen čas. Jeseu je tu, ministri vsi v Belgradu, skupščina se v par dneh otvori, a sklicatelji v Belgradu navzlic temu še vedno molče. Politična konstelacija je žalibog v naši državi v obče redkokdaj povoljna, glede uradniških zadev poseltej pa sploh nikoli. Navzlic temu pa se kongres mora vršiti in to v najkrajšem času, ker je to volja iu sklep pred-atavileljev vseh vrst državnih nameščencev. Med uradniškimi vrstami v Sloveniji in po drugih prečan. ,ih pokrajinah se širijo vesti, da so nas gospodje belgrajski kolegi zopet enkrat potegnili in da riba pri glavi smrdi. Najbližja bodočnost bo pokazala, v koliko ?o ta domnevanja utemeljena. Naj bi se slednjič ludi naši narodni zastopniki v skupščini že vendar enkrat zavzeli za izpolnitev upravičenih zahtev državnega uslužbenstva! SV ■ Dr. Žerjav v vicali. »Jutarnji list« poruja, da je prejel jako zanimivo poročilo iz Beograda, ki odkriva vso na,meno dr. Žerjava v trenutku, ko se jo peljal skoz Ljubljano ministrski predsednik Pašič. Iz brzojavke, ki jo je >Jutarnji lists prejel iz Belgrada, je razvidno, kako se dr. Žerjav ponuja radikalom. Brzojavka se glasi: Danes se je pripeljal v Belgrad vodja samostojnih de mokratov dr. Žerjav. Njegov pi 'hod tolmačijo tako, da se hočejo samostojni demokratje iz Slovenije fuzio-nirati z rrdi^ralno stranko. Poučeni radikalski i krogi trdijo, da bi bila fuzija mogoča, toda če pride do fuzije, slovenski samostojni demokratje ne bi dobili zastopstva v vladi, ampak bi morali dalie časa ostati v radikalni stranki (kot rekruti, op. ur.), da dokažejo iskrenost svojih namenov. Šele v daljni bodočnosti bi bilo mogoče govoriti o morebitnem odelovanju te skupine v vladi. Siccr pa so proti dr. Žerjavu mnogi radikali zelo slabo razpoloženi zaradi nasprotstev med radikali v Sloveniji in Zerjavovo skupino. Dr. 2er!av ho ostal v Belgradu ves čas do sestanka narodm skupščine O vseh teh vprašanjih pa se Pašič ue bo posvetoval ramo s prvaki svoje stranke, ampak tudi z radikali iz Slovenije.« — Tej brzojavki pristavlja »Jutarnji list«: To ni prva ponudba g. Žerjava radikalom. Če se g. Žerjavu mudi zopet v vlado — in njemu m njegovim pristašem se ii mudi, kakor to dokazujejo ponovne po- 1 nv.dbe radikalom in pisava dr. Pivka v.mariborskem »Taboru«, kjer "e začel koketirati 7; radičevci —, pa radikalom prav nič ne mudi, še manj pa HSS. Radikali v zgoraj omenjeni brzojavki sami tolažijo dr. Žerjava r. d.iljno bodočnostjo. Daljna bodočnost pa niti g. Žerjavu niti njegovim pristašem ni posebno r mpatična. Daljna bodočnost je rok za pokoro, je rok, ki ga morajo grešniki prebiti v vicah. Pašič prod Žerjavom ne beži. Tako tolažbo daje » Tatro« gospodom samostojnim demokrate on zlasti polrl.m s- ojim somišljenikom po deželi, da Hi jih prepričalo, kako zelo se g. Pašič trudi za p: ijateljstvo g. dr. Žerjava. Mi bi povedali lc toliko, da g. Pašič pred g. Žerjavom res ne beži, ampak da g. Žerjav teka za g. Pašičem kakor majhni otroci za mamico. Dr. Žerjav pa ni tekel za g. Pašičem po tisti žici, ki pelje iz Trsta v Ljubljano, ampak k g. Pašiču ga je pripeljala neka druga žica, ki vodi v Ljubljani od glavnega kolodvora ali pa od vlade aH cd koderkoli v stanovanje g. dr. Žerjav«.. s-Krivci«, ki jili baje sedaj zasledujejo zaradi trga, ker so dr. ?er,ava pravočasno obvestili o prihodu g. -'ašiča v Ljubljano, teh torej ne bo težko najti, ireba bo potlpali zgolj na ljublj. žice in ne na ono, ki pelje v Trst. 9 iit- T--r-':'.,'.-« Berlinsko pismo. V znamenju jeseni. — Kapitulacija avto-taksijev. — Berlin se razširja. — Koncertna in gledališka sezona. — Strozzijeva v državni operi. — Kaplan Fahsel. — »\Vcrt-heim« dela. — Moioh in njegove žrtve. 2e je listje dreves po nasadih in vrtovih docela porumenilo, tu in tam vidimo že gola drevesa. Vsi znaki v naravi kažejo, da je jesen tu. Pa tudi, če ne bi bilo teh oznanje-valcev, bi človek, ki pozna življenje v večjem mestu, takoj vedel, da je jesen ... Na cestah živahno vrvenje, kakor sicer ob nobenem letnem času. Dame v elegantnih toaletah. v kožuhovini, ki stane gotovo premoženje, če je pristna, premoženje tudi za nemške razmere, ne samo za naše. Sicer pa so kožuhi popolnoma upravičeni, ker je v Rerlinu občuten mraz. Po nekaterih stanovanjih o morali že v septembru kuriti, ker je bilo ozračje vsled neprestanega deževnega vremena tako hladno. Cestna slika se je precej izpremenila napram poletju, ko je elegantni in premožni svet odšel v kopališča in letovišča. »Avto-tak^e«, ki so imele do lanskega leta 175 odsotni tarifni povišek, so našli ob nastopu poletja hudega in neizprosnega konkurenta v malih avtomobilih, ki so imeli za polovico cenejšo tarifo. Da je bila ta razlika tudi na zunaj bolj vidna, so bili mali avtomobili živo-rdeče pobarvani. Kakor se večkrat v življe- nju zgodi, da manjši ukloni večjega, tako so tudi tu morali večji avtomobili kapitulirati pred manjšimi. Tako imamo sedaj v Berlinu vse polno avtotaksijev z niz1 i mi tarifi. Vsi taki, ki so kapitulirali, se razlikujejo od svojih trdovratnih tovarišev v tem. da im.^jo na oknu naslikano velik rdeč »75 75«, v znak, da so znižali tarifo za navedeni odstotek. Avtomobilni promet je od lansk^ n leta silno narastel. Sploh še nisem videl akega prometa v Berlinu od inflacijske dobe. Čudno je, da ni več nesreč, kr-jii avtomobili vozijo tu z brzino, ki bi bila pri nas celo na odprti cesti riskantna. Tudi glede novih stavb moramo zaznamovati velik napredek. V prvi vrsti moramo omeniti velikopotezno akcijo za zgradbo raznih stanovanjskih hiš in kolonij. Take so osnovali posebno v predmestjih in v okolici Berlina razni uradi, magistrat poštna in železniška uprava itd. Hiše, ki so bile pred dvema mescema komaj pod streho, danes že gotove in po veČini tudi že nastanjene. Tudi razne druge poslovne stavbe so dovršene, tako palača, v kateri bo novi »Capitol-kino« ob zoološkem vrtu. Načrte je napravil arhitekt Poelzig, profesor tehniške visoke šole. Vendar pa po mnenju raznih oseb ne spada to moderno poslopje v okolico krasne spominske cerkve za cesarja Viljema I., ki je zgrajena v lepem romanskem slogu, kakor tudi nasprotne stavbe iz starejše dobe. Koncertna sezija je pričela. Filhnrmo-nični orkester pod taktirko Furtvvflnglerja pri- redi par koncertov, ostsle bodo dirigirali manj mani dirigenti. Izmed *olo-koncertov omenim posebno Vašo Pfihodo, ki je pred kratkim z velikim uspehom konvertiral v Zagrebu in tudi že lansko leto v Berlinu. Njegov koncert se vrši koncem oktobra in obeta biti umetni?! i užitek. Tudi gledališka sezija jo v polnem teku. Na državn: operi je tudi letos angažirana Vio-ietta de Sirozzjeva kot primadona. Pela je 11. oktobra »Aido«. ki je bila prenešena tudi potom radiofona. Ce je poslušal kdo izmed ljubljanskih srečnih posestnikov radiofona onega dne Berlin je čul našo rojakinjo iz berlinske opere. — Charlottenburška opera, vzrok dolgih prepirov, procesov in deficitov, je končno prešla v mestno last. Sevoda tudi ne brez boja. V ostalem pa imamo zaznamovati povralek k re nejši umetnosti. V nekatera gledališča, v katerih se je naselil med in po vojni kino, se je vrnila vsaj opereta in tudi iz Newyorka in Pama importirane »revije«, v resnici le razkošno in mamljivo opremljene žive slike ob spromljevanju godbe z več ali manj nedvoumnim tekstom, so menda lani prekoračilo višek in pojemajo. V znanstvenem in kulturnem življenju pa vzbuja zopet veliko pozornost kaplan Fahse!, ki jo že v preteklem letu s svojimi predavanji o francoskih filozofih protiverske smeri ogreval razne duhove. I*«tos prične svoj cikei s predavanjem o Platonu. Polemika ln debata nasprotnega časop: ja obeta biti dokaj zanimiva, ker je rr.vno glede takih vprašanj jako različno mnenje. Kljub visokim cenam, ki imajo prej značaj porasta kot psdca, so trgovine natlačeno polne. Bil sem pred par dnevi v »Kaufhaus des Westens« in pri »Weitheim«-u, dve največji tvrdki, ki imata na razpolago vse, kar si človek more po-želeti. Takega prometa, tako natlačeno polnih poslovnih prostorov še nisem videl. Pri liftih so čakale cele procesije. Gotovo pa upliva na veselje do nakupovanja tudi hipnoza mase. Vprašam le naše dame, ki kaj rade gledajo izložbe modnlb trgovin. Predstavljajmo si pa sedaj štirinadstropno zgradbo, ki je takorekoč ena sama i z-ložba, od spodaj do zgoraj napolnjena s tem, kar človeške oči požele, vse bajno razsvetljeno in opremljeno. Nehote inm človek požele nje do nakupovanja in trpi Tantalove muke. če mu je žep — prazen. In če gremo zvečer po promenadi, P« Kurftlrstendammu s svojimi bajnimi zabavišči, vidimo šele. koliko morajo zaslužiti pač nekateri ljudje, da si lahko privoščijo take dragih zabav. To je znak velemesta iu tudi Berlin ni nemško mesto v pravem pomenr besede, nmpnk internacionalno velemesto, mo loh, ki žre svoje žrtve. Žrtve pa niso san-«' oni, ki utonejo med morjem kamenja, amp" tudi oni, ki iščejo svoj počitek in oddih p barih in nezdravih lokalih. Zato pa je r? timljiva propaganda športa in utrjenja nd dine. Narodu, ki Ima zdravo in požrtvoval mladino, se ni treba bati. Če je Nemčija ti med temi, bo pokazala bodočnost. x Izpraznjena mosta pri glavni kontroli. Predsednik glavne kontrole je obvestil finančnega delegata, da glavna kontrola nujno želi, da bi se za mesta, razpisana v Služben.h novinah od 5. oktobra t. 1. br. 227, v večjem številu potegovali tudi Slovenci; prošnje da bi se sprejemale tudi še d o konca tega meseca, čeravno je konkurzni termin že s 15. oktobrom potekel. Brez dvoma bi bilo samo v vsestranskem interesu, ko bi ta poziv g. predsednika našel čim večji odmev slasti pri našem pravniškem naraščaju, ki bi imel pri glavni kontroli hvaležno in z različnimi ugodnostmi (neodvisnost, posebne doklade, nagrade) zvezano torišče za svoje delovanje. Gg. reflektantje, ki žele nadaljnjih pojasnil, naj se obrnejo na finančnega delegata. Razsodišče rudarskega zavarovanja v Ljubljani. Minister pravde je v sporazumu z ministrom za šume in rudnike imenoval pri razsodišču rudarskega zavarovanja v Ljubljani za predsednika viš. sod. svetnika Frana Rek a rja in za njegovega namestnika viš. sod. svetnika Petra K e r š i č a v Ljubljani. Nov. inženjor. Inženjerski diplomski izpit s prav dobrim uspehom je položil te dni na gospodarski-šumarski fakulteti v Zagrebu g. Ciril Dimnik iz Dev. Mar. v Polju. Jugoslov. Matica opozarja vse delegate na pokrajinski zbor, ki se vrši jutri ob pol 11 dopoldne v Ptuju. Vozne olajšave Matica do te-ja trenutka še ni prejela navzlic obljubi železniškega ministrstva. Prosi delegate, da se odpravijo na pot, eventuelne ugodnosti zvedo aa zborovanju. Iz Litije. Veliki lepaki oznanjajo litijski [avnosti, da priredi demokratska stranka v nedeljo 18. oktobra pri Mešku protestni shod proti davkom. Na ta protestni shod pride »pre. ,iavat< g. Cimerman iz Ljubljane ter so vabljeni prav vsi brez razlike strank, da protestirajo proti ogromni davčni preobremenitvi, preden da »omagamo«. Tako lepak. Gospodom, ki so aranžirali ta protestni shod. radi verjamemo njih resnično voljo. Toda kaj pomaga, če vsi litijski demokratje protestirajo, če pa njih slovenski poslanci v Belgradu, kadar se gre za to pereče vprašanje, dosledno molče? Kdo pa je vedno glasoval v parlamentu za davčno obremenitev, kot naša demokratska poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko, katera nosita pravzaprav vso odgovornost za davčno preobremenitev! Dalje pa tudi zelo čudno izgleda, da pride na ta protestni shod kot predavatelj g. Cimerman, ki je uslužben kot davčni uradnik, oziroma celo kot računski pregledovalec pri finančni delegaciji v Ljubljani. On sme kvečjemu zborovalcein reči, da morajo davke plačati, ne pa zraven protestirati. Lepim vašim besedam, gospodje demokrati, pri najboljši volji ne moremo verovati, dokler nam vaši poslanci v Belgradu ne dokažejo, da so res s srcem proti tej strašni davčni praksi v Sloveniji. Svetujemo vam pa, da na vašem shodu prav kategorično zahtevate, da mora dr. Žerjav, katerega ste volili za poslanca v parlamentu, glasovati proti dvanaj-stinam in za davčno razbremenitev iste. Le ko bo to storil, bomo verjeli v istinost, da ste proti pretirani davčni obremenitvi Slovenije. Litijska gasilska vaja v Zagorju—Izlake. V nedeljo je priredila litijska gasilska župa svojo župno vajo v Zagorju—Medija Izlake z vsem orodjem in gasilci teh društev. Vaja ie bila jako dobro organizirana. Točno ob 3 pop. se je v Izlakah slišal strel, ki je naznanjal velik požar. Takoj je priliiielo gas. društvo Izlake na kraj fingiranega pnžara, na pomoč so poklicali gas. društvo Zagorje, katero je s svojo bencinsko brizgalno v najlepšem redu in čudovito naglico pridirjalo. Načrt vaje j S3SB šolstvo v Italiji. (Nauk jugoslovenskira reformatorjem.] Liberalna Italija, nastala po zavzetju Rima, je bila centra1istlčna in proticerkvena do kosti. Centralistično idejo jc udejslvila v vsej svoji upravi, in ta uprava je bila znana kot ena najslabših in najnespos:bnejših v Evropi, Svojo proticerkveno politiko pa je — poleg centralizma — uveljavila predvsem v svojih šolah, iz katerih je Izključila veronauk. Ta centralizirana, »enotna«, razkristjanjena italijanska šola, ki lebdi kot največji ideal pred očmi tudi našim centralistom, je bila — kakor celokupna italijanska javna uprava — ena najslabših, naj-površnejših v Evropi. V dokaz treba le spomniti na ogromno število analfabetov v Italiji in "a plitko, nesolidno izobrazbo pretežne večine italijanske inteligence. Kar je bilo resničnega, temeljitega znanja, je imelo svoj vir v zasebni iniciativi, predvsem pa v versko-kulturnih zavodih in ustanovah, v katerih so se od nekdaj hranili in gojili zakladi klasične in krščanske kulture. Spričo teh razmer so italijanski katoličani, v kolikor so ostali veri in cerkvi zvesti — in 'eh je bil velik del — sveje otroke, svoje sinove raje pošiljali v zasebne, verske šole nego v uržavne. Sedanji fjišislnvskj režim je sircr v šole zopet uvedel veronauk, tod» pod nezadostnimi pogoji; razen lega je pa po svrjih reformah Šolstvo Se bolj cent-aliziral, Se bolj usuž-niii državi in šolo do splošni sodbi Se poslab- je imel za nalogo naskok na goreča poslopja (cerkev sv. Jurija in sosednja poslopja). Vkljub temu, da stoji to poslopje na griču Št. Jur (250 m), je bila voda iz tal na griček (cevna dolžina 350 m) v 4 minutah napeljana in brizgala čez cerkveni zvonik. Tudi pri tej vaji se je pokazalo, kako potrebne so skupne vaje. Gasilci so časlno izvršili svojo dolžnost, zlasti pa dobro izvežbano moštvo Zagorje pod vodstvom g. Hočevarja. Vajo je vodil župni načelnik g. Fran Lajovic s pomočjo župnih funkcionarjev z veliko spretnostjo in v splošno zadovoljstvo. Ob tej priliki se je pokazala velika zmožnost nove bencinske brizgalne. S to vajo je litijska župa za letošnje leto zaključila župne vaje, katere je prirejala na vseh važnih krajih. Iz politične službe. Postavljeni so za arhivske uradnike v 3. skupini III. kategorije: pri okrajnem glavarstvu v Logatcu orožniški narednik Fran Š k e r j a n c, pri okrajnem glavarstvu v Kočevju orožniški narednik Avgust C e r m e 1 j, pri okrajnem glavarstvu v Laškem orožniški narednik Ivan Z v a b , pri ol irajnem glavarstvu v Brežicah Stanko B a v-d e k, pristav hranilnice v Kočevju. Imenovanja pri železniški in obmejni policiji. Za komisarja železniške in obmejne policije sta imenovana: Jovan Meštrovič za Jesenice, Slavko J. B r a v n i č a r za Rakek; komisar Svetozar Brkanovič v Mariboru je imenovan za glavarja v visoškem okraju; pomočnik komisarja I. M. Dragi-č e v i č je z Rakeka prestavljen v Vel. Kikin-do, pomočnik komisarja Rudolf T o n č i č pa s Krke na Rakek; pomočnik komisarja Dimit. Trifunovič izstopi iz drž. službe. Osebne vesti s poŠte. Prevedeni (prevedene) so pri ljubljanski podružnici poštne hranilnice: Alojzij Potočnik za blagajnika v 1. skup. II. kat.; Mirko Krč m ar za pošt-nohranilničnega uradnika v 3. skup. II. kat.; Anica U r š i č, računovodstvena pripravnica, za računovodkinjo v 3. skup. III. kat., in Frančiška C e r n e , računovodkinja, za računovodkinjo v 3. skup. III. kat Premeščeni so: Agata Januš iz Radomelj v Domžale; Vinko Rž en iz Moravč v Kamnik; Josip Krivec iz Dravograda v Slov. Bistrico; Ivan P1 a u s t e i n e r iz Maribora v Zagreb; Marija De beljak iz Ribnice v Videm-Dobre-polje; Nalija L i n g e 1 j iz Ruš v Maribor; Štefanija Ž u 1 j a n iz Ljubljane v Dravograd; Viktor Zagorski od urada Maribor 2 k uradu Maribor 1; Angela F a z z i n i iz Ljub-na v Rečico na Paki; Marija Teka ve c od urada Ljubljana 1 k uradu Ljubljana 3; Anton K r o f 1 i č iz Celja v Grobelno. Iz finančne službe. Postavljeni so za komisarje finančne kontrole pri okrajnih upravah finančne kontrole komisarji le kontrole: v Velikem Bečkereku Andrej V e b 1 e , doslej v Kočevju; v Logatcu Spasoje Spasoje-vič, doslej v Velikem Gradištu; v Kočevju Peter M i o k o v i č, doslej v Debru; v Mari-jolani Josip V o 1 a v š e k, doslej v Maren-bergu; v Srpski Crnji Anton Muškatelc, doslej v Novem mestu. — V obmožju oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani so postavljeni: za podinspektorje finančne kontrole v 3. skupini II. kategorije komisarji finančne kontrole v 4. skupini II. kategorije :Ivan Č r e t n i k, Andrej V e b 1 e, Martin Potočnik, Fran B u r g e r , Dušan V1 a d e t i č , Anton Muc, Matija R i h t a -r i č, Spasoje Spasojevif, Josip V o 1 a v-š e k, Josip L u ž a r in Josip Erjavec; za komisarje finančne kontrole v 3. skup;ni III. kategorije pregledniki finančne kontrole: Anton Puc, Ivan Florjančič, Ivan Ške-l e 1 j, Karel Kos, Fran K u k a r, Ivan P a -p e ž, Fran D o b a j, Jakob K a i s e r, Josip j šal. Posledica je čimdalje večji razmah zasebnih šol. Navedimo samo par zgledov! V Milanu je ; sedaj 26 katoliških vzgojnih zavodov s katoliško univerzo na čelu. Lani je bilo na tamkajšnjih državnih osnovnih šolah 55 000 otrok :n letos so računali na preko 60.000; namesto tega je pa padlo število na 53.000 ctrok in na nekaterih šolah so morali odgoditi otvoritev, ker se ni vpisalo zadostno število učencev. — V Turinu je 38 verskih vzgojnih zavodov, a v Rimu še znatno več. V tem pa ie niso vštete verske Sole nižje vrste, otreški vrtci itd.. Podobno veliko je Število zasebnih verskih vzgojnih zavodov po ostalih Italijanskih mestih. Vsi ti zavodi so prenapolnjeni, dočim se državne šole praznijo. To dejstvo ;e začelo italijanske protiverske kroge zelo vznemirjati; njihovo časopisje kliče državo, naj si ne da odvzeti žezla nad Solo. Z enim takim alarmom proti zasebni šoli, ki ga je priobčila »Voce Republicana«, se peča »Osservatore Romano« z dne 14. t. m. Vatikansko glasilo se predvsem čudi, da dvigajo alarm proti zasebni šoli ravno tisti krogi, ki so s svojo protiklerikalno politiko, s svojo neizprosno, sektantsko lajizacijo Sole, s svcjlm trdovratnim prizadevanjem, da bodi »državna šola« toliko kot »brezbožna lola« — vse lo sredi katoliškega naroda — naravnost ustvariti potrebo zasebnih šol. Potem pa pravi: Vzgoja ljudstva je vsikdar in povsod temelj vsega socialnega reda in država ima dolžnost in interes, da se ta vzgoja ne zanemarja, da nc nazaduje, da nc degenerira. Č« se ji v Krbin, Fran Cotman, Fran Toš, Fran Rehberger, Ivan T o r k a r , Fran Ga. b e r š č i k, Alojzij C r e p i n k o in Ivan Bizjak. — Službena mesta se jim odrede naknadno. I« agrarne službe. Referent pri agrarnem okrožnem uradu v Mariboru Kajo Boško-v i č je premeščen v Vršeč. Osebne vesti iz šolske službe. Premeščeni so: k prosvetnemu oddelku mariborske oblasti za oblastnega nadzornika Ivan V r -ščaj, vadniški učitelj v Mariboru; na vadni-co v Mariboru za učitelja Anton Kutin, učitelj na II. deški šoli v Mariboru; v Konjice za stalnega šolskega upravitelja deške osnovno šole Hinko S c h e 11, oblastni šolski nadzornik v Mariboru. V stanje pokoja sta postavljena po členih 139 in 234 uradniškega zakona Jakob J a k a c , profesor in začasni upravitelj učltelj;šča v Kastvu; Mate Šepic, profesor učiteljišča v Kastvu. Izstop iz jugoslovanske državljanske zveze. Iz jugoslovanske državljanske zveze smeio izstopiti: Karel Brandis, posestnik v Lani d'Adige, rojen v Mariboru in tja pristojen, skupno z ženo Marijo, zaradi sprejema italijanskega državljanstva; Matija Ziegler, trgovec v Gradcu, rojen v Murskih Pelrovcah, pristojen v Krčevino, skupno z ženo Marijo in tremi nedoletnimi otroki, zaradi sprejema avstrijskega državljanstva; Viktor Iloisel v Leibnitzu, rojen v Mariboru in tja pristojen, skupno z ženo Ivano in tremi nedoletnimi otroki, zaradi sprejema avstrijskega državljanstva; Anton Cegnar, zidar v Marian-skih horah, rojen v Stari Loki in tja pristojen, skupno z ženo Marijano in tremi maloltenimi otroki, zaradi sprejema češkoslovaškega državljanstva; Herbert Lederer, uradnik v Gradcu, rojen v Pliborku in pristojen v Konjice, zaradi sprejema avstrijskega državljanstva; Fran Križan ič, učitelj na Dunaju, rojen pri Sv. Miklavžu in pristojen v Brebrov-nik, okraj ptujski, zaradi sprejema avstrijskega državljanstva; Gudruna Kron, učiteljica v Mariboru, rojena v Šmarjah pri Jelšah, pristojna v Maribor, zaradi sprejema avstrijskega državljanstva; Frančiška K r a j n c, zaseb-nica v Salzburgu, rojena v Ponikvi, okraj celjski, in tja pristojna, zaradi sprejema avstrijskega državljanstva. Nove izkopine v Splitu. V Splitu so na mestu stare škofije poleg mavzoleja odkrili geometrijski mozaik. Po izjavi msgr. Bulica je to del poda Dioklecijanovih soban. Epidemija škrlatinke se je začela po Dalmaciji čezdalje bolj širiti. V eni sami vasi je pomrlo že čez 80 otrok. Sodijo, da je bolezen zanešena iz Hercegovine, kjer že dolgo razsaja. Novega kovanega denarja po 2 dinarja je bilo v Senti (Dalmacija) stavljeno v promet 50.000 kosov. Ljudje pa so te »tolarje« tako hitro poskrili, da je že težko kje kakega dobili. V Belgradu na oglu Obiličevega Venca 33 in Knez Mihajlove 10, pod Ruskim carjem, se je otvorila velemestno urejena delikatesna restavracija s tujo in domačo prvovrstno pijačo ter s prvovrstnimi domačimi in tujimi delikatesami. To je prvi slučaj, da se je v Belgradu odprl te vrste lokal z vsemi higienskimi pogoji v prid zdravju belgrajskih meščanov. Organizator je g. Trifim M. M a r k o v i č, bivši ravnatelj hotela »Srpske K rune«. S . ^rff— €811© i U1 kdor v živa- j KOLINiKO KAVO! ' N)KO KAVO? } Ne pozabite: danes v soboto vsi na K 0 M C E R T v salonu restavracije na glsv, k:lod»oru. Igra prvovrstni salonski orkester » železničar sk« godbe«. — Začetek ob 8 zvečer. — Vstop prost, j®- Odprto vsak dan do 1 ponoči "-^E Gospodarstvo Ljubljansko gerentstvio pozna dvojno mero pri ocenjevanju zemljišč. Kadar sedanji gerenti nt kupujejo zemljišča za mestno občino od privatnikov in društev na periferiji mesta, ocenijo kvadratni meter zemljišča po 30 do 32 Din. Drugačno pa je njihovo merilo, kadar zemljišče mestne občine prodajajo, takrat namreč je vreden kvadratni meter zemljišča v središču mesta samo po 18 dinarjev. Včeraj smo priobčili rešitev velikega župana glede pritožbe dr. Stanovnika in tovarišev proti sklepu mestnega gerentstva radi nakupa zemljišča od Jugoslov. sokolskega saveza, dr. Kisovca in Učiteljskega konvikta. V tej rešitvi poudarja g. veliki župan, da mestna občina potrebuje navedena zemljišča za stavbišča pri vedno bclj preteči stanovanjski bedi, dvomi le o pravilnosti višine cene pri nakupu teh zemljišč, zato odreja sodno cenitev. Očividno pa sedanjemu gerentskemu svetu ni veliko ha tem, da odpomore vedno bolj preteči stanovanjski bedi, ker v isti sapi, ko nakupuje od privatnikov po horendnih cenah zemljišča, predaja lastna mestna stavbišča po izredno nizkih cenah v sredini mesta, kjer je gradbena akcija v najlepšem razmahu. Komaj je dospela na mestni magistrat v roke sedanjim gerentom odločba velikega župana z dne 23. septembra t. 1., s katero jim daie nezaupnico in odreja, da se mora izvršiti sodna cenitev glede nakupljenih zemljišč, pa ža sklenejo brihtne gerentske glave, da mestna občina proda svojo parcelo št. 23'31 k. o. kar-lovsko predmestje med Privozcm, Prulami in Ljubljanico, g. Henriku Franzelu v izmeri 1767 kvadratnih metrov po ceni !8 Din za kvadratni meter. Dobro torej znajo gospodariti gg. mestni gerentje. Od svojih polil;čnih prijateljev kupujejo za mestno občino zemljišča na periferiji mesta po 32 Din za kvadratni meter, v sredini mesta pa prodajajo mestno zemljišče po 18 Din za kvadratni meter — ker seje magi-stratnega gerentstva niso javne in se njegovi sklepi ne razglašajo javno potom časopisja, ljubljanski davkoplačevalci in voiivci seveda ne zvedo vedno pravočasno za vse namene gg. gerentov. Pazljivosti naših bivših občinskih svetovalcev se imamo zahvaliti, da so to demokratsko nakano pravočasno zasačili in tudi proti temu sklepu demokratskih gerentov pravočasno vložili pritožbo na velikega župana. Pritožbo so vložili 13. t. m. šolski ravnatelj v p. g. Janko Nep. Jeglič in tovariši in se glasi: Podpisani Janko N. Jeglič, posestnik in šolski ravnatelj v pok. in tovariši vlagamo proti sklepu obč. gerentstva z dne 29. 9. 1925, opr. št. 18.512 25, glede prodaje parcel vi. št. 23/31, katastra!, občine Kariovsko predmestje med Privezom, Prulami in Ljubljanico g. Henriku Franzelu v velikosti 1767 m- a Din 18.— Pritožbo na velikega župana za ljubljansko oblast in utemeljujemo to pritožbo s sledečimi razlogi: Gerentski svet mostnega magistrata je bil postavljen le v svrho začasne uprave in vodstva tekočih poslov ter v izvršitev pravo- močnih sklepov bivšega občinskega sveta. Delo in sklepanje magistralnega gerentstva je tedaj tem prizadevanju — in najsitudj bi bila vzgoja specifična in direktna funkcija države — pridružijo še druge sile, da olajšajo dosego cilja v čim najpopolnejši meri, se morajo te sile sprejeti, pospeševati, varovati kot dragocena pomoč za kulturni napredek dežele, ne pa da se sumničijo in preganjajo. Država naj le ljubi in neguje svoje šole — piše »O. R.« dalje. Toda kdor hoče, da šola napreduje ln prospeva, je ne sme urejati po svoji lastni volji, marveč mora njenega duha, njeno ureditev, njen pouk kolikor najbolj mogoče približati veri, čuvstvovanju, moralnim in kulturnim težnjam ljudstva; še več, šola mora biti najzvestejši tolmač ljudskega mišljenja in čustvovanja. To je katoliška zasebna šola vedno bila, odtod njen uspeh. Tu imamo nauk, ki jc kakor urezan tudi za naSe razmere in za naš 5:lski boj. Tudi pri nas imamo centralizem, ki stremi za lajizacijo Sole in za njenim popolnim usužn enjem režimski politiki, brez ozira na ljudsko voljo in ljudsko čustvovanje. Tudi pri nas ob teh razmerah javna šola propada in starši oddajajo svoje otroke raje v zasebne šole. Tudi naši kulturno-bojni krogi se vsled tega vznemirjajo in kličejo alarm proti zasebnim Šolam. Tudi njim velja nauk: Pustite svobodno tekmo na polju kulture tistim, ki so za to tekmovanje v vsakem oziru usposobljeni in poklicani; v svejih šolah pa upoštevajte in spoštujte voljo in želje ljudstva, ki polni šole s svojimi otroci in ki te šole s svojimi lastnimi žulji tudi vzdržuje častna promocija Vladimirja R/lažuraniča. Dne 15. t. m. se je na zagrebški univerzi na najslovesnejši način izvršila promocija predsednika Jugosl. akademije Vladimirja Mažuraniča častnim doktorjem prava. Promociji so prisostvovali veliki župan Trešec-Branjski, župan Heinzel, nadškofa dr. Bauer in Rodič ter več drugih škofov, zastopniki kulturnih, prosvetnih, dobrodelnih, gospodarskih ustanov in društev, konzuli in akademska mladina. Rektor dr. Drago Perovič je imel na 80 letnega slavljenca nagovor, v katerem je našteval njegove velike zasluge za hrvatsko znanost in književnost. Dr. Mažuranič se je v kratkem govoru zahvalil in izrekel nado, da bodo njegovo delo nadaljevali mladi. Oledafišce v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer. Sobota 17 okt.: »Pegica mojega srca:. — Red B. Nedei i 18. okt.: »Zimska pravljica«-. — Izven. Pondeljek 19. okt.: »Periferija«. — Red K Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota 17 okt.: »Hoffptannove pripovedk'' Red C. Nedelja .18. okt.: »Cavalleria rnstioanat, ?Glumn- čic. -- Izven. — Znižane cene. Ponedeliek 19. nV».: — Zaprto. popolnoma omejeno ln se njegov delokrog ne more razširiti po samolastni odredbi. Zlasti gerentski svet ni upravičen k dejanjem, katerih sklepanje je izključno pridržano občinskemu svetu in za katero je v smislu veljavnega občinskega reda predpisana celo za občanski svet kvalificirana večina. Brezdvomno spada prodaja občinskih zemljišč, kakor je navedena parcela k stvarem občinskega gospodarstva, ki ne spadajo k navadni upravi upravi premoženja, vsled česar je sklepanje o teh zadevah v smislu občinskega reda pridržano izključno občinskemu svetu. Jasno je pa tudi, da gerentstvo, ki rešuje tekoče posle, ne sme sklepati o prodaji zemljišč, kar bi zmanjševalo občinsko nepremakljivo premoženje. Gerentskega sveta pri prodaji zemljišča ni vcdil princip smotrenega občinskega gospodarstva in korist mestne občine, temveč se skriva za to prodajo drug namen. Zlasti nas v tem potrjuje dejstvo, da prodaja zemljišče na mestu, ki se bo prej ali pozneje rabilo za kako mestno stavbo, in ko je malo tednov preje sklenil kupiti zunaj na periferiji mesta drugo za stavbo neprimerno zemljišče. Na periferiji mesta hoče gerentski svet plačati zemljišče po Din 32.— za m2, a v istem času prodaja skoraj v sredini mesta svoje zemljišče po Din 18.— za m2. Kaj naj rečemo k takemu gospodarstvu z občinskim premoženjem! Smatramo, da je izpodbijani sklep mestnega gerenlstva škodljiv za mestno občino in da je bil napravljen le v ta namen, da se ustreže nekemu prosilcu, četudi na škodo cele mestne občine. Naša pritožba napram gornjemu sklepu mestnega gerentstva je tedaj utemeljena in upravičena, zato predlagamo, da se tej pritožbi v smilsu § 86. občinskega reda prizna odložilna moč in da se mestnemu gerentstvu naroči, da tega izpodbijanega sklepa ne izvede, dokler ta pritožba ne bo rešena od strani velikega župana in bodočega zakonitega avtonomnega ljubljanskega občinskega sveta. Predlagamo, da se pritožba nemudoma predloži velikemu županu v Ljubljani, katerega prosimo, da tej naši pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter to zadevo preodkaže v rešitev bodočemu avtonomnemu ljubljanskemu občinskemu svetu. Tako pritožba. Radovedni smo, kaj bo g. veliki župan odgovoril na to pritožbo. Če je bil glede nakupa zemljišč od Jugosl. sokolskega saveza, dr. Ki-sovca in Učit. konvikta mnenja, da so ti nakupi za stavbišča »radi vedno bolj preteče stanovanjske bede potrebni«, če bo istotako mnenja, da je tudi prodaja mestnega zemljišča iz istega razloga, namreč »radi vedno bolj preteče stanovanjske bede« potrebna? Razun tega g. veliki župan nikakor ne bo mogel prezreti, da gg. gerenti kupujejo za občino zunaj mesta zemljišča pa 32 Din za m2, v sredini mesta pa prodajajo m2 po 18 Din. — Demokratski računi so se sedaj zmešali, gg. gerenti so zašli v slepo ulico in ne znajo izhoda. Izhod bodo našli ljubljanski volivci pri prihodnjih občinskih volitvah, ki nl?o več daleč. iz Ljubljane. Ljubljanska :>Krekova mladina« priredi Ob priliki petletnice koroškega plebiscita jutri ob pol osmih zvečer v »Ljudskem domu« igro »Na smrt obsojeni«. Igra je zelo primerna za obletnico koroškega plebiscita. Pred-prodaja vstopnic je danes od 6—9 zvečer v Jug. strokovni zvezi, Stari trg 2, L nadstropje in jutri cel dan istotam, od pol sedmih pa v Ljudskem domu. Konec ob pol 11. K obilni udeležbi vabi odbor. Umrla je včeraj nenadoma gospa Uršula Tome. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne lz Ravnikarjeve ulice 15. Pomočniška preizkušnja »Pokrajinske zadruge kleparskih, inštalaterskih in kotlarskih mojstrov« v Ljubljani se vrši dne 20. oktobra ob 5 popoldne v zadružni pisarni, in ne, kakor smo potomotoma poročali, 29. oktobra. Popravek. Notico »Z ljubljanske higijenske razstave« v včerajšnji številki popravljamo v toliko, da g. župnik, ki je organiziral obisk Seljanov, ni Franc Tomazin, ampak Ivan To-mažič. Požar. Včeraj ob dveh zjutraj je začelo goreti v trgovini »Electro-Comp.« na Sv. Petra cesti. K sreči je ogenj opazil vratar hotela Tratnik, ki je obvestil stražnika, ta pa požarno brambo. Gasilci so bili takoj na licu mesta in ogenj udušili, Vendar ima lastnik okoli 4000 Din škode. Tatvine. Kakor smo včeraj poročali, je policija zasačila nevarnega sovražnika koles; a v Ljubljani jih mora biti še veliko, kajti predvčerajšnjim je bilo Antonu Keršiču iz Sp. Šiške izmaknjeno kolo znamke >Ika« iz veže glavne pošte, vredno 1500 Din, Janku Pintar, tudi iz Šiške, pa 700 Din vredno kolo. — Drug tat pa ima piko na obleke, kajti odnesel je Josipu Medvedu, sodarju v vinski trgovini »Vinea« na Rudniku iz delavnice lepo zelenkasto moško obleko v vrednosti 3000 Din. — Ker pa je sv. Martin blizu, si je neki »godovnik« iz dvorišča gostilne Robežnik na Viču priskrbel ne eno, ampak kar dve gosi. Dober tek! Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 8. do £4. oktobra so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 3 škrlatin-ke in 3 davice. Tedenski zdravstveni izkaz. Od 8. do 14. oktobra je bilo v Ljubljani rojenih 20, od tega 13 moškega in 7 ženskega spola; mrtvorojen-ca sta bila 2. Umrlo je v tem času 12 oseb, od tega 3 tujci. Vzrok smrti je bila v 1 slučaju davica, v 1 jetika na sopilih, v 1 druga oblika jetike, v 1 rak, v 1 bolezen na srcu, v 1 pljučnica, v 1 novotvorbe na žensk, spol., v 4 prirojena slabost, v 2 nezgoda, v ostalih slučajih druge bolezni. Zaloga izdelkov konzervne tovarne »Globus« na Vrhniki se nahaja sedaj, ko se je paviljon na Voduikovem trgu odstranil, nasproti čez cesto v trgovini z delikatesami in zalogo sira Antonije Pibernik, Vodnikov trg št. 5. — Tam se dobe vsako sredo in soboto prvovrstne domače krvavice, jetrnice in peče-nice; vedno sveže hrenovke in drugi mesni izdelki; vse vrste mesnih in sadnih konzerv, marmelade in konservirano sočivje, vse vrste sira, surovo čajno maslo, rum, konjak, likerji, vino v steklenicah, divjačina in zaklana perutnina. 6919 Iz štajerske. Kozje. Mrtvega so našli v Bučki gorci 90 let starega Franca Geršaka, doma iz Sedlarjevega. Divji prešiči so v okolici Jurkloštra napravili zelo veliko škode na koruzi, krompirju in drugih pridelkih. Lov nanje je bi! brezuspešen. IZ MARIBORA. Sneg na Pohorju. Ko so na nagloma prišli mrzli dnevi, se je Pohorje po nekaterih mestih odelo z malim snegom. Vendar so snežene lise še redke in še te tam, kamor naši sprehodi ne segajo. Novo došli vojaki - tehniki so ga vkljub temu te dni obiskali. Koncert v Nar. gledališču. Opozarjamo mariborsko občinstvo na današnji koncert, ki ga priredi Narodno gledališče kot poslovilni večer obema Mitrovičema. Kdor pozna težave gledališke uprave, zlasti opere, bo znal ceniti tudi tiste, ki so nam dali opero in ki sedaj odhajajo od nas. Slomšek - Krekovo proslavo in sicer 125-letnico Slomškovega in 60 letnico Krekovega rojstva proslavi Prosvetna zveza v Mariboru 22. novembra 1925 v Narodnem gledališču z zelo izbranim sporedom. Društva bodo pravočasno dobila podrobnejši spored. Prosvetno-tehnični tečaj priredi Prosvetna zveza v Mariboru v času od 20. do 23. novembra 1925 za vsa učlanjena društva, Dne 23. novembra 1925 pa bo XV. redni občni zbor Pro- svetne zveze. Prosimo, da se vsa učlanjena društva nanj pripravijo. X. številka »Našega doma« je izšla. Go-sposvetski zvon doni iz nje, Ziljski Slovenci govorijo in največje slovensko jezero — Vrb-sko vabi. Posvečena je torej Koroški, kar jo bo napravilo še posebnio priljubljeno. Uprava in uredništvo se nahajata v Mariboru, Aleks. c. št. 6. IZ PTUJA. Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. v Ptuju. Ptujsko občinstvo se zbira ob pol desetih dopoldne pred Dijaškim domom, od koder odkoraka z godbo na čelu na kolodvor, kjer se bo vršil pozdrav gostov. Tudi naši somišljeniki naj se udeleže tega sprejema.I Osebna vest. G. dr. Balduin Saria, kustos Narodnega muzeja v Belgradu, je imenovan za privatnega docenta za arheologijo na belgrajski univerzi. G. dr. Saria je rodom iz Ptuja. IZ TRBOVELJ. Radarskim upokojencem, članek v Jutru z dne 13, t. m,, ki pravi, da se bodo doklade staroupokojencem podvojile in, da je sosvet Pokojninskega sklada za rudarje sklepal, da bi sc doklade izplačale, ni točen. — Na merodaj-nem mestu smo zvedeli, da ni nameravano izplačevanje podvojenih doklad, ker je to po zakonu nedopustno in za tak izdatek tudi ni primernega kritja, — Obstoja pa sklep, da se bo onim upokojencem, ki za svoje preživljanje nimajo nobenih drugih dohodkov kot provizijo, in doklade iz Pokojninskega sklada, dovolila mesečna podpora, izplačljiva vsake tri mesece. Višina teh podpor se ne more v naprej določiti, ker se ne ve, koliko bodo znašali mesečni dohodki sklada, katerih polovica morebitnega prebitka bi se določila za podpore. Da ne bo neutemeljenih nad, omenjamo, da je prebitek za juli in avgust nizek, ze september pa še ni znan. — Izključeni od te podpore so pa oni s zaslužkom, imovino- prevžit-kom itd. — Tako torej in nič drugače stvar stoji za staroupokojence. Seveda bi bili ti reveži nad vse srečni in veseli, ako bi se jim sedaj na zimo izplačala večja denarna svota, a izgleda ni za to. Žalibog. Obrtniki in trgovci! V uradnem listu št. 93 z dne 5. oktobra 1925 je razglas o razpisu nadomestnih volitev v pridobninske komisije v Sloveniji razen Preknmrja. V to svrho so razgrnjeni volivni imeniki v času od 16. elo 31. oktobra 1925 v uradnih prostorih davčnih oblastov I. stopnje in so na vpogled davčnim zavezancem. Celotni imeniki za I. in II. razred bodo razgrnjeni le pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru ia pri davčni administraciji v Ljubljani, pri davčnih oblasteh po posameznih srezih pa le delni volivni imeniki za I. in II. razred onih davčnih zavezancev, ki izvršujejo samostojna podjetja v njih področju. Za III. in IV. razred so pa celotni imeniki razgrnjeni pri vsakem davčnem obla-stvu I. stopnje v posameznih okrajih. Rok za vlaganje reklamacij je od 16. do 31. oktobra 1925, na kar opozarjamo danes vse davčne obvezance, ki imajo obrtni list in plačujejo občno pridobnino. Vsak naj se prepriča, če je vpisan, ker le vpisani imajo voliv-110 pravico. Volitve bodo v nedeljo 15. novembra 1925 od 8 do 13. Reklamacije se vlagajo pri okrajnih davčnih uradih in so kolka proste. Reklamirati more le vsak upravičenec zase. Oomsfice pl«ašeošlje proti dobri nagradi listnico na županstvo Litija. Našla se je verižica z obeskom, obenem se je pa izgubil uhan okrog Novega sveta. Naslov: Gledališka ulica 10-1 V. Nosite samo VoSka-čevije in nogavice. — Prodajalna Krekov trd 10 Jutri se vprizori v dramskem gledališču Shakespearova »Zimska pravljica«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah največji uspeh. — V operi pa se bosta peli enodejanki »Cavalleria rusticanac in »Glumači« pri znižanih cenah. — Repertoar prihodnjega tedna bo objavljen v nedeljski številki. Glasba. I. numkalno predavanje pod vodstvom prof. Jeraja se vrši jutri ob 11 dopoldne v dvorani Fil-harmon.ne družbe. To predavanje nosi naslov: -Glasba Rusov« ter so vse točke iz ruske glasbene literature. Uvodno besedo govori skladatelj Emil Adamič. Nato zaigrata Winklerjevo sonato za vi-jolo in klavir gg. Jeraj in Štritof. Operni pevec Dimitrij Orlov zapoje oh klavirskem spremljevanju svoje soproge po eno romanco Cajkovskega, Mu-orgskega in Grečaninova. Sklepno točko tvorijo interer-antne Miniature za klavir, flavto in vijolino, delo krvnega Rusa Cesarja Cuia. Klavir igra ga Orlr.\, flavto g. Novicky, vijolino g. Jeraj. Sporedi se .h-/:.:- .v> v Matični knjigarni. Vsak spored stane >. — Mladini najtopleje priporočamo ob'.' 7 i kalnih predavanj. Naznanila. : . V nedeljo 18. oktobra uprizori Udru-žen;f- invalidov, podružnica v Ljubljani, ve- .. J .-: -tlit Gromi in sicer ob pol 8 zvečer. Po icii '.. sla zabava z bogatim sporedom. Sodeluje prvovrsten orkester. Ker je donos prireditve namenjen podpornemu skladu za prireditev božtčnl-cn revnim članom in članicam, prosimo obilne udeležbe. — Odbor. Družabni večer »Zveze železniških uradnikov SHS« v Ormožu. Pišejo nam: Da ne bo kakega ne-sporazumljenja! Med včerajšnjimi »Naznanili« v »Slovencu« je bilo objavljeno tudi vabilo na družabni večer »Zveze železniških uradnikov SHS«, ki se vrši jutri, v nedeljo 18. oktobra v Ormožu. To društvo, čegar predsednik je g. Gregorka, je v rokah znanih samostojnih demokratov. Zato udeležbe ne moremo priporočati. Selška podružnica SPD vabi svoje člane na občni zbor dne 25. oktobra ob pol 4 popoldne v Selcih pri g. Tavčar. Mejtai itd med Reko in Suiakom, Gospodarstvo. Kriza našega poljedelstva. Ljubljana, 16. oktobra 1925. Vedno bolj p"gosteje se pojavljajo glasovi o bližajoči se in tudi že nastopajoči krizi našega poljedelstva. »Slovenec« je že v poletnih mesecih letos napovedoval to krizo, ki je pri nas v Sloveniji že starejšega datuma, d očim prihaja do izraza v drugih pokrajinah države šele sedaj. Kriza uiCoga poljedelstva postaja vedno bolj akutna. V glavnem je krizo povzročil dvig valuto. Zaradi dviganja tečaja dinarja so pri nas cene živini in lesu, ki sta dva najvažnejša predmeta, katera naš kmet pro-ducira v obilju za prodajo ogromno padle. Dočim je položaj na lesnem trgu oskil v glavnem neizpremenjen, so sicer cene živini zadnja dva meseca nekoliko narasle, vendar pa v izredno malenkostni meri. Za rad. padca cen teh dveh najvažnejših produktov našega kmeta, se je kupna moč našega podeželskega prebivalstva znatno zmanjšala. Upoštevati je treba, da je zaradi nizkih cen teh produktov ;n pa radi n izipre-menjenik režijskih stroškov kakor neznosnih davčnih bremen začel naš kmet pravzaprav »delati z izgubo«, ako bi bil izraz točen. Na drugi strani pa je industrija znala v veliki meri zadrževati padec cen svojih produktov, katere bi morala prilagoditi padcu valute, da bi zmogla konkurenco z inozemstvom. Dokaz tega je naša carinska politika, ki je usmerjena v popolnoira zgrešeno smer. Ce trdijo naši vodilni finančniki, da je sedanji carinski tarif samo prehodnega značaja, se gotovo ne zavedajo nevarnosti, ki preti od tega. Pravijo, da so postavke samo zato tako visoke, ker služijo kot baza za trgovinske pogodbe. Medtem se je nivo cen v notranjem prometu že tako dvignil, da se je prilagodil novim carinam, in gotovo je, dn se bodo znali interesenti upreti znižanjem' postavk, kar bodo s svojimi silami gotovo v veliki meri dosegli. Pa tudi argument, da je naša carina vzgojna, ne drži; vzge jna carina ima namreč cilj pomagati obstoječ'm podjetjem do povečanja. Ce pa pričakujemo od novega carinskega tarifa, da bo pri uas deloval tako, da se bo ustanovila cela vrsta novih podjetij za proizvajanje predmetov, ki jih dosedaj nismo v državi producirali, bo treba šr dolgo časa čakati na ustanovitev teh industrij, ker jo tvorba kapitala pri nas prepočasna, inozemski kapital pa še ne prihaja v tolikih množinah, da bi kaj takega finansiral. Tako prihajamo do anomalij, ki upravičeno vzbujajo proteste konzumentov. Dobiček od novega carinskega tarifa gre v prvi vrsti v državne blagajne, ostanek pa pobere industrija. Za primer naj navedem samo 1 slučaj: Suknja, ki stane v inozemstvu 600 dinarjev, se plučuje pri nas nad 1000 Din. Teh 400 Din je pripisovati visoki carini. Podobnih je še nešlevilo. Kupna moč našega podeželskega prebivalstva se je radi v začetku navedenih razlogov občutno zmanjšala Sedaj pa moramo beležiti še nizke cene pšenice, kar zlasti zadeva Vojvodino, Slavonijo in Srb.jo. S tem se je začela zmanjševati tudi kupna moč prebivalstva v teli pokrajinah. Da to ne more ostati brc? posledic za industrijo, je jasno. Na ta način stopa vedno bolj v ospredje problem »škarij«, kakor so Rusi točno označili nesorazmerje med cenami poljedelskih ln industrijskih proizvodov. Medtem ko so se cene poljedelskih produktov zvišale v primeri s predvojnim časom na ca 15 k r a t n o predvojno višino, so sedaj cene industrijskih izdelkov na 19 k r a t n i predvojni višini (poljedelski produkti leta 1913 = 100, jeseni 1925. 1500; industrijski produkti 1913 = 100, ejesei 1925. 190.) Iz tega je razvidno, da so se cene industrijskim produktom dvignile višje kakor cene poljedelskim produktom. Da pridemo tu zopet do predvojnega razmerja, je samo ena pot. Na povišanje cen poljedelskih produktov ni misliti, ker smo popolnoma odvisni od svetovnih tržišč. Preostaja torej samo znižanje cen industrijskih produktov. Da tu naša vlada s svojo carinsko politiko dela ravno nasprotno, sem že povedal. Tako dela vlada proti interesom kmečkega prebivalstva. V dobi, ko se kriza v poljedelstvu začenja širiti po vseh pokrajinah države, se še vedno oglašajo zastopniki industrije s svojimi zahtevami. Interesenti industrije pa so si skoro vedno znali priboriti za svoje zahteve razumevanje. • D. P. • • • Izkaz o stanju Narodne banke z dne 8. oktobra 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 30. septembra 1925.) Aktiva: kovinska podloga 500.9 (— 9.5), posojila: na menice 1027.4, na vrednostne papirje 155.1, skupaj 1182.5 (+ 32.1), račun za odkup kronskih novčanic 1.186.3, račun začasne zamenjave 367.2 (+ 0.1), državni dolg 2.966.3, vrednost založenih državnih domen 2.138.3, saldo raznih računov 1124.3 (— 39.9), skupaj 9.466.0; pasiva: glavnica ln rezervni fond 34.5, bankovci v obtoku 6190.4 (+ 93.3), račun začasne zamenjave 367.2 (+ 0.1), državne terjatve 32.6 (— 6.6), obveznosti: po žiru 497.5, po raznih računih 130.8, skupaj 628.3 (— 102.7), vrednost založenih državnih domen 2.138.3, ažija 74.6, skupaj 9.1456.0, obrestna mera je ostala neizpremenjena. Z ljubljansko borze. V petek dne 16. t. m. dopoldne so t novoimenovani senzali ljubljanske borze za blago in vrednote položil', zaobliubo na oddelku ministrstva trgovine in ind" slrije v Ljubljani. Novi senzali so: gg. iiadko Dereani (za trgovino z lesom in deželnimi pridelki), Antun Lušin (za trgovino z lesom), Franc Palma (za trgovino z efekti, lesom in živino) in Aloj/.ij Slanovec (za trgovino z deželnimi pridelki in koloni-jaluini blagom). — Ravnotako sta tega dne senzala gg. Pavel Cvenkel in Aleksander Knez prisegla. — Kakor čujenio, začnejo poslovati novi senzah že v pondeljek dno 18. t. m. Nova delniška družba. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo ustanovitev delniškt družbe pod imenom »Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani-: za odkup in obratovanjo »Kolinski tovarni na kavove na-hražky« iastne tvornice za kavne nadomestke v Ljubljani. Delniška glavnica družbe znaša 2,000.000 Din. »Svetla« d. d. za žarnice, elektrotehniko in avtoniaterijal ima občni zbor 28. okt. 1925-(bilanca 1924). Konkurza. Razglašen je konkurz o imovini Franca Podplatnika, trgovca in posestnika v Ormožu (prvi zbor upnikov 28. okt.; oglas, narok do 25. nov., ugotov. narok 12. dec,); ravnotako je razglašen konkurz o imovini Jakoba Novaka, trgovca in posestnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju (termini 22. okt., 25. nov., 9. dec.) Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Lesnoindustrijska zadruga v Črni pri Prevaljah, r. z. z o. z.; Električna zadruga na Ježici r. z. z o. z.; Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, r. z. z n. z.; Osrednja zadruga »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, r. z. z o. z.; Revizijska zveza v Ljubljani, r. z. z o. z.; Vzajemna pomoč, posojilna in gospodarska zpdruga v Ljubljani, r. z. z o. z.; Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani, r. z. z o. z.; Mlekarska zadruga za Medvode—Svetje, r. z. z o. z.; »Katoliški dom« v Možici, r. z. z o. /„; Agrarna zajednica v Šmartnem pri Litiji, r. z. z o. z. Delavska koaiumna zadruga >Napred« v Zagrebu v konkurzu. Iz Zagreba poročajo, da je razglašen o imovini te zadruge konkurz. Pasiva znašajo 2,700.000 dinarjev. Filmska podjotja v Hrvatski. Iz Zagreba javljajo, da je 12 zavodov za posojevanje filmov pristopilo Zvezi trgovcev v Hrvatski in Slavoniji, kjer bodo tvorili posebno sekcijo. — V celi državi je takih zavodov 16, pri katerih je investirano kapitala v višini 12 milijonov dinarjev. Cenijo, da je v celi državi okoli 120 kinematografov. Zvišanje carine na uvoz žita v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se je 16. t. m. zvišala uvozna carina za žito v Avstriji od 25 na 70 zlatih dinarjev. Za Jugoslavijo pomeni to prednost pred Og. dco, ker Jugoslavija dobavlja žito in muko po Donavi, Ogrska pa v vagonih. Poljpko-ruska trgovinska pogodba. Sovjetski poslanik v Varšavi Vojkov je pred svojim odhodom v Moskvo med drugim izjavil varšavskim časnikarjem, da je trgovska pogodba med Poljsko in Sovjeti nujno potrebna in jo bodo zato tudi sklenili, toda to vprašanje sedaj ni aktuelno. Glavna ovira za sklepanje te pogodbe je, da gospodarske razmere v obeh državah Če niso uravnotežene. Pred končno stabilizacijo valutnih in Industrijskih pogojev tako v Rusiji, k a ~t na Poljskem, se formalna trgovska pogodba m> more podpisati. Znižanje diskonta pri nemški ZlaHdi-skontni V nkl. Tz Berlina por 'jjrf. da je nemška Zlatodiskonlna banka sklenila znižati svojo diskortno obrestno m -o za eks-portne kredite od 7 na 6 odstotkov. Borz*. Dne 10. oktobra 1025. Denar. Zagreb. Berlin 18.36—13.4« (13.366—13.466), Italija 2.23—22627 (2.2055-2.2295), London 271.03 —273 (271.39—279 39), Ne\* ork 50-56 60 ( 56.93° —56.538), Pariz 250 -254 (233.60-2157.00), Praga 166.10-168.10 (165.70—167.70), Dunaj 7 80-7.99 (7.89 (7.99), Cur:h 10.825—10.905 (10.82-10.90). Curih. Belerad 9.225 (9.22), Pešta 72 6 (7°.6), Berlin 123.45 (123.30), Italija 20.80 (20.40), London 25.1075 (25.1075), Newyork 518.75 (518.75), Pariz 23.15 (23.35), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73.15 (73.05), Rukarešt 2 50 (2.50), Varšava 85, Am?'er-dr.m 208.40 (208.375), Bruselj 23.60 (23.60), Carigrad 2.925. Dunaj. Belgrad 12.535, Kodanj 177.55, London 34,305, Milan 28.28, Nowyork 708.55, Pariz 31.53, Varšava 116.55. — Valute: angleški funt 34.25, francoski frank 31.15, lira 28.20, dinar 12.57, češkoslovaška krona 20.98. Prag*. Zagreb 60.25, London 163.40, Newyork 33.75. Vrednostni papirji. Ljubljana 7 odst. inv. posojilo 77—80, vojna odškodnina 3-13—350, zastavni listi 20—23, kom. žari olžnice 20-23, Celjska 201-202, zaklj. 201, Lj. kreditna 220—240, Merkantitna 101—104, Praštediona 962-972, Kreditni zavod 175—185. Strojno 125—126, zaklj 126, Trbovlje 338-348, Vevče 120 METALLUM baterije za svetilke den.. Nihag 40 bi., Stavbna 140—150, šešir 130 —141. Zagreb. vojna odškodnina 341—313, za oktober 313—845, za november 346—348. Hrv. eskomptna 129-130, Kreditna 133—134, Hipobanka 72.5 —73.5, Jugobanka 110—112, Praštediona 950—960, Lj. kreditna 225 den., Slavenska 40 30. Srpska 144—145, Elcsplontacija 50-52, Sečerana 500—510, Nihag -10 bi., Gutmrnn 3°0— <00. Slavex 135—140, Slavonija 51—52, Trbovlje 315—350, Vevče 120 den. Dunaj. Donavsko-savjko-jadranska 64 7, Ziv-no 78, Alpine 30, Greinif. 13.8, Trbovlje 4-1, Hrv. eskomptna 16.3. Levkara 17, Hipobunka 8.9, Mun-dus 101, Slavonija 6.2. Blago. Ljubljana. L 03: Vran:i morite, po noti, fco meja 1 vag. 320—320, Mklj 320; late 25-50, 30-50, monte, fco meja 5-10 m.; bukovo oglje, Ia, fco meja 88 bi ; bukova drva, suha, fco nakladalna postaja 2 vag. 19—19, zaklj. 19. — Z i t o in poljski pridelki: Pšenic*, domača, fco Ljubljana 265 den.; koruza nova, sušena, par. sremska post. 160 bi.; koruza nova, oktober, noven-ber, december 100 odst. kase pri sklepu, par. slavonska postaja 122.50 bi.; koruza nova v storžih, par. slavonska postaja 75 bi.; kor-ra defektna, par. Zagreb 170 hI.; oves hrvatski, par. Ljubljana 1 vag., 190-190, zaklj. 190; otrobi pšenični, drobni, b-n, glasom vzore?., par Ljubljana 165 bi ; fižol ribni-čan, netto fco Ljubljana 300 den.; fižol mandolon, netto fco Ljubljana 280- 300; fižol prepeli-čnr, netto fco Ljubljana 515 den. T» Kerevsko 'Mline. Te dni vabi znani po-. llfik kočevskega okraja koncipijent dr. Sajevee žu-! panstva ob Bistrici in Rinži v Kočevje na posvet, kako ustanoviti Pripravljal--! odbor za ustanovitev vodne zadruge, ki naj bi skrbela za regulacijo Bistrice, ' 1 Rirr.-- ir. vodovia. ki stalno vsako leto preplavlja Dol- 1 jo vas in Kočevsko dolino. Zadeva bi bila kaj lepa in priporočljiva, ko bi no bilo ozadja, ki osvetli vso akcijo g. dr Ssjevea v oni luči, ki moža Cesto obseva. Akcijo za odpravo povodnji v označenih občinah jo po vojni takoj začel poslanec g. škulj. Posrečilo se mu ;« zainteresirati ministrstvo za poljedelstvo za velekoristno akcijo in je dovolilo tudi leta 1924 kredit, da so začela pripravljalna dela po g. inž. Pitamicu. Pregledali so se ponori kot tudi prejšn/. del? ki jih je izvršil g. inž. Putik. Zima je prekinila započeto delo, tudi j k.edit je bil izrabljen. Na iniciativo poslanca Šku-Jja so se letos dela zopet začela in sicer ogled pa inž. Pitamicu in inž. Hočevarju. Slednji je tudi vso akcijo prevzel sam, ker je g. Pitamic prestavljen v drug rkraj. Ker kredita ni bilo, je zopet g. Škulj iztisni! potrebno vs.ito iz ministrstva za kmetijstvo. Določilo so je: Ko <••> v glavnem nive-lira in napravi glavni obris, so počne z ustanovitvijo vedne zadruge, kar je g poslanec Škulj poudarjal pri hidrolehničnem oddelku v Ljubi ianl žo leta 1923 in 1924. Prejšnji len je g inž. Hočevar znova zbiral podatko — nakar je izdal dr. Sajevee povabilo za ustanovitev vodne zadruge! Nar en je docela prozoren. Sc Idj, ko je akcija postala zrela, da se izvrši, !;.ir so' določila preddela in ko je vse delo v prav n tiru, sedaj pa pride bivši kandidat dr. Sajevee, da so politično okoristi z uspehi druzega. Cerklje ob Krki. Davčni vijak bo Še h u j š i. Finančni minister je rekel, da z davZnfm pritiskom ne 1» nič odnehal v Sloveniji, kkt je >bogatac. In res ne bo! Baš te dni razpcšiiajo dav čni urad: položnice, ki se dostavljajo strankam proti potrdilu prejema. Davčni uradi so sestavili potrebne po'-i za podpise, ki jih jim mora postni urad po izvršeni dostavitvi položnic, vrniti. Ko bo Otroka kapitana Srsnia, (Potovanje okoli sveta.) toi mi Francoski spisal. Jules Verne. — Poslovenil A. B. Zalibog ni nihče slišal Paganelovega proslavljanja, Realty Sureties Ine« v Newyorku mr. K o r k 1 e dal sezidati nebotičnik, ki presega po velikosti vse dosedanje hiše. Hiša je določena za misijonske namene. Ima 4500 sob in stane 14,000.000 dolarjev. Slika nam predstavlja očeta in sina. Namestniki. 1. Ivan Klešnik, delavec, tovarna za klej v Ljubljani; 2. Ivan Flere. delavec, tovarna barv, Dol pri Ljubljani; 8. Franc Mejač, ključavničar, tovarna Pollak, Ljubljana; 4. Ivan Oblak, delavec, milarna na Viču. Prisednika vzklicnega sodišča. 1. Jožef Kordin, železostrugar, tovarna za klej, Ljubljana; 2. Franc Kukovica, papirniški delavec, D. M. v Polju Za 4. skupina: Višji trgovski in netrgovski obrati: Prisednika: 1. Henrik Zirkelbach, faktor, Kopitarjeva 6, LJubljana; 2. Josip Weber, uradnik. Sv. Petra cesta 72, Ljubljana. Namestnika: 1. Josip Klovar, faktor, Kopitarjeva ulica 6, LJubljana; 2. Vinko Kožuh, knjigovodja, Kopitarjeva 6, Ljubljana Prisednika vzklicnega sodišča: 1. Josip Pečan, uradnik, Sv. Petra cesta 72, Ljubljana; 2. Josip Kramaršič, faktor, Kopitarjeva ul. 6 Ljubljana * * • Pomočniški zbor gremija trgovcev r Ljubljani je v sporazumu z »Zvezo društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani« postavil za volitve v obrtno sodišče naslednje kandidate-name-ščence: Za 3. skupino: Trgovski obrati: Prisedniki obrtnega sodišča: 1. Filip Turk, poslovodja tvrdke AnL Krisper v Ljubljani. — 2 Ivan Učak, poslovodja tvrdke P. Magdič, Ljubljana. — 3. Albin Omejc, trgovski pomočnik tvrdke Medič-Zankl, Ljubljana. — 4. Vlado Pelan, knjigovodja Oblačilnice, Ljubljana. — 5. Ivan Orel, uradnik tvrdke Šarabon, Ljubljana. — 6. Edvard Pirnat, trgovski pomočnik tvrdke Feliks Urbane, Ljubljana Namestniki obrtnega sodišča: 1. Franc Brumen, poslovodja tvrdke Hedžet in Koritnik, Ljubljana. — 2. Josip Štrukelj, uradnik tvrdke M. Hribernik, Ljubljana. — 3. Anton Butara, trgovski pomočnik tvrdke Schneider in Ve-rovšek, Ljubljana. — 4. Anton Kos, uradnik Go spodarske zveze, Ljubljana. Prisedniki vzklicnega sodišča: 1. Jurij Schaffer, trgovski pomočnik tvrdk« A. m E Skaberne, Ljubljana. — 2. Josip Krek, knjigovodja tvrdke Nickelsbacher in Smerkol v Ljubljani. Voliti morejo samo tisti nameščenci, ki so vpisani v volivni imenik in ki so prejeli glasovnice. Voli se osebno z glasovnico, v katero je treba vpisati imena zgoraj navedenih kandidatov Paziti je treba na to, kateri grupi kdo pripada. Opozarjali bi, da je postavila kandidate tudi strokovna komisija, ki pa nima z nameščenskimi organizacijami, ki so edine upravičene postaviti kandidate, nikakega stika. R WOOD pri Lud. Baraga, LiuMjana Sefenburgova ul. 6/1. Telefon šte-v. OSO. UNDERWOOD uii1 oo Vsaka drobna vrstica Din 1'SO ali vsaka beseda 50 par. Naj manjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! PRODAJALKA želi vstopiti v trgovino z meš. blagom. Nastop takoj. . Pisma upravi »Slovenca« pod »Marljiva 12.« 7001 Mizarskega VAJENCA krepkega, sprejmem. - Ign. Repše, Poljanska c. 21, Lj. Iščem za takoj samostojnega in veščega I SPREJMEM vajsnko za trgovino z meš. blagom v Ljubljani. Oskrbo mora imeti pri starših. - Naslov v upravi lista pod št. 7006. popolnoma perfektna srbohrvaščine, hitra strojepiska, s prakso, se takoj sprejme. - Ponudbe z natančno navedbo prakse in zahtevo plače na Poštni predal 113 v Ljubljani. 6980 Učenec zdrav in krepak, se sprejme za sedlarsko obrt. Hrana in stanovanje pri mojstru. , Naslov na Mihael ŠIPIC, sedlarstvo, Kranj. 6977 STAVBENIKA ki bi imel veselje posvet ti se zavarovalni stroki, sprejme v stalio službo zavarovaln ca. Inžinerji imajo prednost. Ponudbe na upravo lista pod „ZavarOv alnica" 6971. m ■ —..........1 ' * Iščem službe skladiščnika, sluge aH kaj uličnega. Na željo kavcijo po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« v Ljublj. in podrui. v Celju it. 6974. Likarica dobra, sc sprejme za OVRATNIKE in trde srajce proti dobri plači. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Likarica« itev. 7008. ki se razume tudi na dragulje. Plača na uro 15 Din. Trajna služba. Ponudbe na: MARTIN BARTOŠ tovar. zlatnine, SUBOTICA, Bogovičeva ulica 20. 6981 DRUŽABNIKA javnega ali tihega s kapitalom Din 200.0C0 do 200.ooo sprejme dobro vpeljana trgovina v Ljubljani na zelo prometni točki, s prvovrstnimi zvezami. Ponudbe pod: »Siguren zaslužek« na upravo »Slovenca«. Higienski zavod v Ljubljani, Zaloška cesta, ima naprodaj 80 morskih prašičkov. - Več v pisarni. 7003 STEKLENE STENE za pisarno, z neprozornim steklom, ugodno naprodaj pri A. LAMPRET, Ljubljana Krekov trg it. 10. v blagu Din 850.—, afrik modreci Din 250.— in vse tapetniške izdelke sol'.dno in najceneje dobavlja 0 vcc za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, nai bo uverien. da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame Zato ie neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kai kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika m zahteva podrobnih pojasnil in proračun Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruie češče večje škode. Gosposvetska cesta štev. 6, (v hiši mesarja Siam.ča). Kemična tvornlsa z vsem inventarjem in navodili (recepti) se ugodno proda. Strok, znanje nepotrebno, ugod. tudi za vpo-kojence. — Ponudbe pod »Tvortica 300« na upravo. Kože vsakovrstne, vam ustroji najboljše in najceneje na boks, ševro itd., izgotovljene v enem mesecu — vsako množino KAROL SAJOVIC, usnjar v Motniku. FiliriiM in Mla 40 — 60 P-S. oboje v dobrem stanju se išče za parno žago. Ponudbe in popise na upravo lista pod ..Ugodno" 6