Poštnina platana 0 ortrotel
Ona Din 1—
Ste«. 296
17 Ciabtlanl, tetetcK 30. dcumtua 1911
fcto tl.
Prvi ukrepi proti Judom, opozicijskemu tisku, levičarjem In vodilnim politikom
V Romuniji je zavladala železna roka
Bukarešta, 30. dec. m. Nova romunska vlada Je imela sinoči svojo prvo sejo, na kateri je sprejela več važnih sklepov, in sicer v smislu programa narodne krščanske stranke. Najvažnejši sklepi so tile:
V bodoče romunske oblasti ne bodo dajale Teč dovoljenj judom za točenje alkoholnih pijač, ravnotako judje tudi ne bodo dobivali dovoljenj, da bi odpirali nove gostilne in hotele. Vlada bo podvzela najstrožje ukrepe za pocenitev življenjskih potrebščin. Prav tako v smislu programa narodne krščanske stranke je vlada sklenila, da se takoj definitivno ustavijo trije veliki opozicijski romunski dnevniki, in to: »Dimincaca«, >Adeve-ruk in »Lupta«, ki so jih imeli v rokah judje. Ti tikrepi bodo zadeli okoli 100.000 judov. Razen tega vlada že izdeluje zakon, s katerim bo odvzela in nacionalizirala razna podjetja, ki so sedaj v judovskih rokah.
Še ponoči je nova vlada odstavila vse okrožne prefekte in imenovala nove. Prihodnje dni bo izdan tudi nov tiskovni zakon, ki bo zelo poostren. Začasno nameravajo konfinirati vse vidnejše opozicijske politike, da ne bi organizirali nemirov. Vlada bo razpustila novoizvoljeno zbornico, češ da so volitve neveljavne, ker ni glavni volivni odbor objavil izidev v zakonitem roku. Nove volitve naj bi bile že februarja.
Predsednik vlade iziavFa:
Predsednik vlade Goga je sinoči izjavil časnikarjem, da bo ves delovni program svoje vlade objavil v govoru, ki ga bo imel v radiu na novega leta dan zvečer. Dejal je. da je treba nastop njegove vlade smatrati kot začetek docela novega duha v romunski politiki. Smisel te politike je izražen v besedi nacionalizem. Romunski narod mora priti do vseh svojih pravic pod vodstvom nacionalistične vlade, ki bo njegovemu življenju dala nov okvir. Goga je izrazil prepričanje, da bo nastop nove vlade prinesi pomirjenje in da bo zrahljal politično napetost, ki so jo ustvarile zadnje volitve. Dejstvo, da sodelujejo v njegovi vladi nekateri odlični zastopniki narodne kmečke stranke, pomeni, da bo vlada posvečala posebno pozornost kmečkemu stanu. Z ozirom na razne napačne razlage o nastopu in namenu njegove vlade, je Goga izjavil, da je prišel do ob.usti po ustavi in da bo vladal po ustavi, toda nad političnimi nasprotji in stremljenji. Za svoje delo zahteva sodelovanje vseh romunskih državljanov, tudi manjšin, ki se jim v novi Romuniji ne bo treba bati ničesar, če bodo zvesto izpolnjevale svoje državljanske dolžnosti.
Iz vsega tega sledi zaključek, da je Romunija krenila z nastopom Gogove vlade na docela novo
politično pot do avtoritarne, desničarsko nacionalistične ureditve države in vsega javnega življenja. Da je to res, pričajo razlage, s katerimi je inozemstvo sprejelo ta politični preobrat. Časopisje v državah z avtoritarno ali fašistovsko vlado spremembo političnega reda v Romuniji navdušeno pozdravlja, levičarski in judovski tisk pa jo vsepovsod napada in širi alarmantne vesti o fa-šistovskem državnem udaru in uvedbi diktature v Romuniji.
Uradno peroč So v vladnih sklepih:
Proč z
Bukarešta, 30. dec A A Havas: Na 6nočnji seji je romunska vlada sprejela v načelu te sklepe:
1 nacionalizira in očisti se romunski tisk, ki bo odslej državna ustanova. S tem v zvezi bo tudi urejeno vprašanje poklicnih časnikarjev;
2. s trga in 6 podjetij se mora odstraniti judovski kapital, ali pa kapital tistih, ki zastopajo Jude;
3. iz vseh upravnih uradov se morajo odstraniti V6i Judi;
4. vsem zasebnim podjetjem bo naročeno, da naj sprejmejo v službo samo nacionalne ljudi.
Judi
Pariz brez vode, brez luči, brez prometa
Francoska vlada v boju s stavko
Pariz, 30. decembra, m. Stavka uslužbencev v vseb mestnih podjetjih: plinarnah, elektrarnah, vodovodih, bolnišnicah, poštah, avtobusih, tramvajih, podzemski železnici, je docela omrtvila in onemogočila vse zunanie življenje v Parizu ter začela ogražati mir, red in varnost prebivalstva. Zaradi tega je vlada kljub nasprotovanju komunistov sklenila proti stavkujočim nastopiti z vso odločnostjo. Na sinočnih sejah vlade so dali vojnemu ministru nalogo, da ukaže vojaštvu pripravljenost in da pošlje vojaške tehnične oddelke v najvažnejša podjetja, zlasti vodovod. Vrb tega so alarmirali mobilno gardo, policijo in pariško garnizijo, da bi takoj nastopile odločno, če bi se začeli kaki nemiri.
Zaradi teh vladnih odredb so voditelji usluž-benskih organizacij po kratkem ponočnem posvetovanju z vlado sklenili, da stavka preneha in da gre vse uslužbenstvo danes zjutraj na delo. Vendar ne vedo, ali bodo uslužbenci to tudi res storili, ker komunisti hujskajo na nadaljevanje stavko in na nemire.
Po seji vlade, ki je trajala nad tri in pol ure, je bilo objavljeno, da bo zagotovljena normalna javna služba vse dotlej, dokler stavka ne pojenja. Vlada bo zasegla potrebna prometna sredstva, vpisati pa se bo moralo tudi vse delavstvo, Id je po-
trebno, da se Pariz preskrbi z elektriko in plinom. Vlada je tudi sklenila, da bodo vojaška prevozna sredstva vozila potreben živež. Sedanje postopanje vlade spominja na postopek Brianda v letu 1919. ki je med tedanjo stavko ukazal, da naj vse stavkujoče delavce podjetja odpuste.
Poleg mobilizacije osebja prometnih ustanov misli vlada tudi zaseči vsa prevozna sredstva. Govorilo se je, da mislijo tudi železničarji začeti s stavko.
Več komunističnih voditeljev, ki so bili na kongresu v Arlesu, se je snoci z letali vrnilo v
Odkritja iz francoskih zarot
Francoski komunisti so pripravljali prevrat
Pariz, 30. dec. o. V zvezi s preiskavo v tako zvani kapucanski zaroti prihaja do zanimivih odkritij, ki kažejo, da so zaroto proti državi kovali dejansko komunisti, ki pa jim vlada ljudske fronte noče storiti ničesar. V tem oziru so zlasti zanimive izpovedi inženerja Delonclea, ki je obtožen, da je vodil desničarsko zaroto.
Nacionalistični napad pri Teruefu napreduje
Samt Jean de Luz, 30. dec. AA. (Havas) Po poročilih iz nacionalističnih virov, je bila bitka pri TerueHu včeraj posebno srdita. Oddelki generala Arande 60 neprestano napadali zunanja obzidja mesta. Več vrhov, za katere so se vršili ogočen' boji, je do danes popoldne ostalo v nacionalističnih rokah. S 6vojih postojank pri Los Morone6u so nacionalisti večkrat napadli dolino La Vega in se približali vasi San Blasu. Cefe generala Franca so morale na bajonete zavzeti strelske jarke republikancev drugega za drugim. Glavna akcija^ 6e je razvijala na desnem boku republikanskih čet severno od Teruella. Posebno živahna je bila akcija nacionalističnih čet in njihovih letal. Od zore pa do popoldne so eskadrilje bombnikov
v spremstvu mnogih lovskih letal neprestano obsipale republikanske čete pri Teruellu ki so zbrane v predmestjih, z bombami velikega kalibra. General Aranda še ni izvršil glavnega manevra te bitke, ker pošilja za zdaj samo močne prednje straže, da zavzamejo najvažnejše postojanke. Branilci 6e drže v vseh postojankah v mestu.
Čete generala Arande še prodirajo. Čete niso 6amo že podprle branilcev, ampak so tudi že prizadejale mnogo žrtev sovražniku. Republikanske čete se obupno branijo in pri umikanju puščajo na ozemlju vse polno trupel svojih vojakov.
Barcelona, 29. dec. AA. Havas: Minister Pri-eto je izjavil, da se je semenišče v Teruellu predalo republkanskim četam.
Umikajoči se Kitajci rušijo mesta
Šanghaj, 30. dec. o. Vesti, ki prihajajo iz Nankinga poročajo, da j« mesto Tsingtau pred padcem. Kitajske čele uničujejo v Tsingtau vse, kar je japonskega. Včeraj so razstrelili telefonsko in 'telegrafsko centralo in radio postajo, tako da je sedaj Tsingtau popolnoma odrezan od ostalega 6veta. Veliko število tujcev in Kitajcev je zapustilo mesto in odšlo z angleškimi ladjami v Šanghaj. Kitajske čete še naprej divjajo v mestu. Najnovejša poročila pravijo, da so razstrelili vse japonske rudnike v Sečuanu, Pošanu, Nantingu, Čankiju in Fangzeju, ki leže ob kiaučovski železnici. Kitajci so uničili tudj 9 japonskih mlinov za bombaž in so s tem povzročili nad 200 mili j. jenov škode. Danes zjutraj pa so spustili v zrak vse japonske pivovar-
ne, japonska posestva ter japonsko pristanišče v Tsingtau.
Šanghaj, 30 dec. o. S šantungske fronte poročajo, da so kitajske čete, katere so se umaknile in zapustile mesto Tsinan, razdejale vse službene japonske zgradbe. Ravno tako eo uničili japonsko bolnišnico in šole. Zasebne japonske hiše niso bile zažgane, pač pa vse izpraznjene. Tujci, ki so ostali v mestu, so sedaj pod varstvom japonskih čet. V mestu je sedaj vzpostavljen red in mir. Kitajske Čete, ki so se umaknile iz Tsinana, se zbirajo ob železnici Taišan-Taijan, po priliki 40 km južno od Tsinana. Maršal Čank Gaišek je poslal na pomoč Kitajcem 4 divizije v Taišanz z namenom, da ustavijo japonsko prodiranje.
Zenska volivna pravica - na Madžarskem
Budimpešta, 30. decembra. Včeraj je izšel načrt zakona o spremembi volilnega reda. Načrt zakona določa obvezno tajno glasovanje v vseh volilnih enotah. Volilci bodo glasovali za liste in posamezne kandidate. Po listah bodo glasovali v mestih, za posamezne kandidate pa v županijah. Število poslancev se zviša z 245 na 260. Od celotnega števila poslancev jih bo 135 izvoljenih izven list posamezno (v županijah), ostali pa po listah. Posamezni kandidati bodo izvoljeni z relativno večino, ki pa mora doseči 40 od dejanskega števila oddanih glasov.
Volilno pravico bodo imeli vsi moški, ki &o izpolnili 26. leto, ki so madžarski državljani najmanj 10 let in stanujejo v isti občini že 6 let. Pogoj za volilno pravico bo tudi 6 razredov osnovne šole ali pa, da znaj® volilci vsaj brati in pisati in
da razen tega vzdržujejo družino. Žensk« bodo imele volilno pravico od 30. leta dalje z istimi pogoji glede narodnosti in domovinske pravice, če so končale 6 razredov osnovne šole, če se same vzdržujejo, ali pa so žene ali vdove volilcev. Tudi te bodo imele volilno pravico, če znajo vsaj brati in pisati, in so zraven tega matere štirih živih otrok.
Izvoljen more biti kandidat, ki je dosegel starost 30 let.
Zakonski načrt določa stroge odredbe proti zlorabam v volilnem boju in proti glasovanju.
Velike demonstracije proti Franciji so bile včeraj v Dumasku, kjer je vojaštvo razganjale več tisočglavo množico.
Deloncle je izjavil, da ima dokaze o tem, kako so komunisti pripravljali prevrat. To so om in njegovi somišljeniki hoteli preprečiti. Komunisti so hoteli izvesti prevrat od 8. do 18. novembra. Brž ko je to izvedel, je stopil v stik z Ernestom Mercierom, predsednikom zveze električnih podjetij. Ta ga je takoj predstavil nekemu bivšemu ministru, ki je o tem takoj obvestil nato neko visoko vojno osebnost.
Nato je Deloncle omenil, da je v zvezi z generalom Duseigneurom nato o tem obvestil večino vojaških načelnikov in poveljnikov. Deloncle je nato imenoval vrsto višjih častnikov, ki jim je dostavil svoje podatke o prevratu.
Govoreč o komunističnih pripravah je Deloncle rekel, da imajo komunistični napadalni oddelki 65.000 članov. Komunisti so hoteli začeti svoj prevrat na ta način, da bi najprej ubili Leona Bluma, nato notranjega ministra Dormoya in ministra Lebasa, nato pa bi takoj razglasili, da so te tri voditelje socialistične stranke ubili fašisti. Komunisti bi takoj nato vzeli nase dolžnost, da zavarujejo republiko pred fašizmom in bi takoj zasedli vsa vladna poslopja v sedmem okraju.
Vse te podatke je dostavil Mercieru, visokim vojaškim osebnostim in nekatrim bivšim ministrom. Sam torej niti ni hotel prikrivati svoje protirevolucionarne delavnosti. Svoje poročilo je zaključil z besedami: Nimam ničesar več dodati. Moja dolžnost je bila samo v tem, da sem bil član omenjene organizacije, ki pa ie imela samo obramben značaj.
Številne nesreče
Ljubljana. 30 decembra.
Božično darilo, pištola na zamašek, je povzročilo hudo nesrečo. V Gradcu pri Liliji so se otroci igrali 6 to sicer ne nevarno igračo in streljali, da je bilo veselje. 6-letni Franček, sin delavca Tišlerja, je opazoval to početje, pri tem pa mu je nekdo 6 strelom pognal zamašek prav v desno oko. Zamašek je udaril 6 tako silo ob oko, da mu ga je hudo. pokvaril in da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — V Tržiču je dovolj snega in zato smuča šolska mladina, da je veselje. 14-Ietni Tišler Janko je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo, ki 6i jo zdravi 6edaj v ljubljanski bolnišnici. — Prste desne noge je zmečkal kos železa, ki je pade! 40-letnem železniškemu delavcu
Hrenu Antonu na nogo. Delal je na ljubljanskem kolodvoru in prekladal železo. Pri tem pa mu je zdrknil železen drog iz roke in povzročil nesrečo.
24-Ietni šofer Balon Avgust je včeraj v Višnji gori pregledoval motor avtomobila. Ob odprtem motorju 6e mu je vnela nafta in puh plamena ga je močno obžgal po obrazu, tako da se je zatekel v ljubljansko bolnišnico. — V Grahovem si je včeraj zlomil desno roko graničar Avakumovič Mihajlo. Spodrsnilo mu je na ledu in med tem ko se je lovil, je padel tako nerodno na desno roko, da si jo je zlomil v nadlaktnici.
Do 26 stopinj poti ničlo mraza imajo po nekaterih severnih predelih Poljske. Nekaj pristanišč oh Baltiškem morju je led zaprl. Prav tako i je ustavljen promet ua Visli zaradi ledenih plošč.
Naše telefonske številke:
40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05
Pariz. Orožniški oddelki so odšli v Malakov, da zapode delavce iz ga*až mestnih avtobusov. Toda župan tega predmestja, ki je komunist, je zahteval od delavstva, da naj se upre policiji in orožništvu. Orožništvo pa ni hotelo uporabiti sile.
Policija je morala s silo razbiti vrata nekega pariškega pokopališča, da bi tako lahko pokopali mrtvece, ki so jih pripeljali v avtomobilih.
Zmerni listi obsojajo stavko, ker je spravila v nevarnost toliko meščanov. »Temps« piše, da bodo meščani lahko oklicali, če se bo to še nadaljevalo, da je >domovina v nevarnosti«.
Oblastva so izdaia varnostne ukrepe glede oskrbe s plinom, elektriko in stisnjenim zrakom. Tako Parižani vsaj za zdaj ne bodo preveč občutili stavke. Varnostna služba in reševalna služba sta zagotovljeni. Tudi bolniki ne bodo čutili posledic . stavke. Vsega stavka nad 400.000 uslužbencev.
Vesti 30. decembra
Nov svetovni rekord z vodnim letalom je v
nepretrganem poletu na daljavo dosegel glaso-viti italijanski vojaški letalec Mario Stoppani, ki se je dvignil v Cadixu na južni španski Gibali m po '100 km dolgem letu pristal na letališču pri C a ra vel asn v Braziliji. S tem je za 1300 km prekosil rekord Francoza Codosa, ki ga je postavil pred dobrim mesecem Tako so Italijani pobrali 1‘rancozom edini pomembnejši letalski uspeh, ki so ga imeli.
. G Švici in Zvezi narodov veliko pišejo angle* ski listi zaradi nedavnega govora bivšega predsednika Motta, ki je dejal, da pomeni Zveza narodov in švicarsko članstvo v njej nevarnost za švicarsko nevtralnost v kaki morebitni vojni. Angleži vidijo v tem nastopu dokaz, da je Zveza narodov, taka kakršna je, zares bila.
150 letnico avstralske ustave bodo prazno-vali februarja. Ob tej priliki bodo ob avstralski obali priredili veliko parado angleškega in ameriškega bojnega brodovja.
Veliko tihotapstvo hitlerjevskega propagand* nega materiala so odkrile avstrijske oblasti po obmejnih krajih na Gornjem Avstrijskem.
O sedanjem položaju med Baski je govori! francoskim časnikarjem predsednik bivše vlade Aguire m zelo grajal nacionalistično oblast.
Sedem mrtvih in 16 ranjenih je bilo ob prometni nesreči blizu mehiškega mesta Veraeruza. kjer se je nabit avtobus prevrnil s ceste:
Gradnjo novih bojnih ladij v še večjem Ste* vilu je predlagal ameriški predsednik Roosevelt poslanski zbornici, ker načrt mornariškega ministrstva po njegovem ne zadostuje m varstvo ameriških morij.
Novi abesinski podkralj je izdal dva slovesna razglasa, v katerih naznanja, da je v ime-, nu novega cesarja prevzel oblast in obljublja I vsem abesinskim narodom in slojem, ^raviemi upravo.
j 16 ljudi je okla! neki Filipinec v kalifornijskem mestu Oaklandu. Možu se je nenadno zme-| šalo, planil je v neko trgovino ter se spravil nad \ osebje in kupce, štirje od ranjenih so takoj umrli, šest pa so jih morali odpeljati v bolniš-I nieo in ni verjetno, da bi okrevali
Angleško vlado bodo malo preoKiiovali. ker bo, kakor napovedujejo, postal letalski minister znani lord Winston Churchill, ki se zavzema za odločno smer v angleški zunanji in vojaški mimiki.
Načelnik nemškega general, štaba Fritsch
se je na [Hiti iz Egipta domov ustavil v Rimu, kjer bo ostal nekaj dni.
Grški prestolonaslednik Pavel se bo poroči) po pravoslavno in po protestantovsko, ker je njegova nevesta protestantovske vere.
Pogajanja za novo trgovsko pogodbo med Avstrijo in ČSR se bodo začela konec januarja v Pragi.
.,r.Yes	,	ie	ustavljen v nemških prista-
niščih ob Baltiškem morju zaradi ledu.
Egiptovska vlada bo najbrž morala odstopiti, ker kralj Faruk ne odneha od svojih zahtev.
34 novih trgovskih dogovorov je sklenila r rancija leta 1937. Poleg tega je podaljšala veliko starih pogodb.
Jugoslovanski parnik »Srdž« se je blizu Ant-werj3na zaletel v neznano ladjo in se zelo poškodoval. Dva mornarja sta pri tem utonila.
Spor med egiptovsko vlado in kraljem skušajo poravnat' s pogajanji. Vse stranke so pripravljene omejiti svoje zahteve če bo to storil tudi kralj.
Irska - samostojna država
Dublin, 30. dec. Včeraj je začela veljati nova irska ustava o svobodni državi Irski z de Valero kot predsednikom vlade. Letna plača predsednika bo znašala 15.000 funtov šterlingov.
De Valera in ministri eo se odpeljali z avtomobilom, ki ga je spremljal oddelek konjenice, v katedralo in tam prisostvovali slavnostni službi božji.
Vladno glasilo pravi, da spada odslej vsaka zveza z Anglijo v preteklost in da je Irska odslej gospodar 6voje usode.
»Irish Jndependent«, ki ni naklonjen Valeri, meni. da so v novi Ubtavi določila, ki bodo morda omejila svobodo besede in svobodo združevanja.
Dublin, 30. dec. AA. Reuter: Ob uvedbi nove ustave je de Valera govoril po radiu in izjavil, da pomeni nova ustava uresničenje vseh zamisli za popolno neodvisnost. Poudarjal' je, da naj Irci uvedejo svojo ustavo povsod tam, kjer žive Irci.
Dohodki uprave državn!h monoporov
Belgrail, 30. dec. m. Uprava državnih monopolov je objavila zaključni račun dohodkov od mo-no|X>lskih pridelkov za leto 1936-37. Iz tega obračuna je razvidno, da je uprava drž. monopolov imela od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937 od prodaje tobačnih izdelkov 1 miliiardo 341 milij. din dohodkov; od prodaje soli 278 milij. din, od taks na petrolej 134 milij. din, od taks na vžigalice 73 milij. din, od prodaje cigaretnega papirja 64 milij. din in od drugih izdelkov skupaj 29 milij. din. Skupni dohodki Uprave državnih monopolov so torej znašali 1 milijardo 919 milij. dinarjev. Od tega zneska se je porabilo za režijo 306 milij. din, tako da je Uprava drž monopolov imela 1.613,000.000 din {istega dobička.
Proračun notranjega ministrstva
pred finančnim odborom sprelet
Na včerajšnji popoldanski seji finančnega odbora je prišel na vrsto tudi že proračun za notranje ministrstvo, o katerem ie podal obširno poročilo notranji minister dr. Anton Korošec. Med drugim je izvajal:
Proračunski predlog za izdatke notranjega ministrstva za proračunsko leto 1938-39 določa 601,157.169 dinarjev. Predloženi proračunski predlog izkazuje glede na sedanji proračun zvišanie izdatkov za 62.879.566 din. Od tega zneska odpade samo na osebne izdatke 48 192.328 din. Do povečanja izdatkov je prišlo zaradi tega. ker je 30 milijonov din določenih več za osebne in družinske doklade uslužbencev. Ti izdatki so bili povečani vsem državnim uslužbencem z uredbo ministrskega 6vefa z dne 6. okt. 1937. Razen tega spadajo v navedeno zvišanie osebnih izdatkov tudi plače za 102 nova uradnika in 231 novih policijskih stražnikov.
Ker se je število ostalih uslužbencev zmanjšalo za 8, povečanje uslužbenstva znaša samo 32» oseb ter bo resor notranie uprave po tem proračunskem predlogu imel 9287 civilnih uslužbencev. Potrebe nalagajo, da bo notr. ministrstvo tudi prihodnje leto moralo sprejeti eotovo število uradniških pri-pravnikov-diplomiranih juristov, ki morajo po zakon« o notranji upravi končati juridično fakulteto.
Na zahtevo orožniškega poveljstva je v proračunskem predlogu povečano število orožnikov za 1010 Številčno stanje moštva ori orožništvu znaša po sedamem proračunu 17.490 mož. S povečanjem 1010 mož bomo imeli skupaj 18.500 orožnikov.
Povečanie materialnih izdatkov znaša 14 milijonov 687.238 din. in sicer tako-le: pri notranjem ministrstvu je vnesen znesek 1 milij. din za nabavo motornih vozil pri policiiskih upravah v Splitu, Sarajevu in na Cetinju. Zaradi pobi jan! a škodljivega delovania še ostalih številnih emigrantov v tujini je neobhodno potrebno imeti v teh državah ljudi, ki bodo zasledovali delo emigrantov. Za
vzdrževanje tega osebja je določen znesek 1,200.000 din. Nazadnje je določenih še 90.020 din za obleke uslužbenstva in za invalidske podpore osebam, ki so 6e ponesrečile v službi javne varnosti. Povečanje znaša v ten oddelku 2,628.155 din. 2. Pri banskih upravah je za materialne izdatke določenih 417.363 din več in to za kurjavo, razsvetljavo in pisarniške potrebe. 3. Za materialne potrebe orož-ništva je določenih 9,199.206 din več. V to povečanje spada celokupna oprema za 1010 novih orožnikov in povečanje kreditov za garnizijske, sanitetne in inženirsko-tehnične potrebe, za razsvetljavo in kurjavo. 4. Pri upravi mesta Belgrada je določen znesek 1 milijon dinarjev za nabavo motornih vozil. 5. Za materialne potrebe državne mestne policijske oblasti; za policijske uprave, za mestna policijska predstojništva in policijske komisariate je določenih 1,598.344 din več. Ta znesek je določen za nabavo celokupne opreme za 231 novih policijskih stražnikov, ki bodo sprejeti v službo za prevzem gotovih mestnih policijskih pred-stojništev od občin. 6. Zadnje poglavje v tem odloku določa izdatke za splošno državno statistiko. Za materialne izdatke je določenih 199.006 din več, in to v glavnem za tiskanje, znanstveno obdelavo, izdajanje statističnih knjig in publikacij kakor tudi za predhodne priprave za popis prebivalstva, ki bo leta 1940. Ker 60 se v tem pogledu zmanjšali osebni izdatki, dejansko povečanje izdatkov za splošno statistiko znaša 16.909 din. Upravna delavnost v resoru notranjega ministrstva se izvaja po ministrski notranji osrednji oblasti, po devetih banovinskih upravah, 345 okrajnih glavarstvih, 25 okrajnih izpostavah, po upravi mesta Belgrada, 9 policijskih upravah, 32 predstojništvih mestnih policij, 25 policijskih komisariatih in po orožništvu.
Večina finančnega odbora je proračun notranjega ministrstva navdušeno sprejela. Nato se je začela razprava o njem, ki je trajala do poznega večera in se nadaljevala danes zjutraj.
VESELO SIIVESTROVANIE V VSEH PROSTORIH
ELITNEGA KINA MATICA
Pred Dolnoijo 1937
Jean Harlow in Robert Tayior
v velefilmski šlager-komediji
ONA JE MOJA
Najnovejši žurnal, barvasti film »Vesele noči« i. t. d.
Po polno?! 1938
Čez 15 točk velikomestnega varijetejskega programa! Smeh, pesem, dovtip, soloplesi, balet, glasba itd.
Sodelujejo gq: lubejeva, Peček, Bratina, Golovin, Dr. Švara, članice opernega baleta itd. Bogato založen bufet! Odprto do 4 zjutraj
Tel. 21.24
Rezervirajte vstopnice! Začetek ob 21.30 uri
Tel. 21-24
Poslovni razpored okrajnega sodišča
Vsi oddelki sodišča so z delom preobremen eni. Premalo sodnikov in premalo pisarn skesa osebja
Ljubljana, 30. decembra.
V časih pred vojno je poslovalo ljubljansko okrajno sodišče, ki je po teritorialnem obsegu in po številu prebivalstva eno največjih, mirno in prav ležerno. Vse je bilo s sodniki in z dobro zasedenimi pisarniškimi močmi hitro ekspeditivno. Nekateri oddelki niso bili tako podvojeni, kakor sedaj. Bila sta dva civilna oddelka, bil je en kazenski in en izvršilni oddelek. Sedaj, ko je delo lahko rečemo potrojeno, je stalež sodnikov nekoliko večji, toda stalež uradnikov je skoraj isti. Letos n. pr. ima zemljiška knjiga že doslej nad 7000 spisov. Izvršilna oddelka pa zaznamujeta Se večje število spisov kakor lani. Tako ima izvršilni oddelek V. že sedaj 6000 številk raznih izvršilnih zadev, nekatere izvršilne zadeve prihajajo dnevno v velikem številu, zlasti kadar izvršilne oddelke bombardira OUZD, ko rubi delodajalce, tako obrtnike, trgovce in podjetnike za neplačane prispevke bolniškega zavarovanja. Dostikrat se primeri, da dobita izvršilna oddelka do 200 predlogov na dan. Drugi izvršilni oddelek V. a. zaznamuje že do danes 6700 spisov. Prav tako je ta oddelek močno obremenjen. Dva sodnika sta dodeljena tema oddelkoma, da rešujeta izvršilne predloge in vodita eksekucije kot sodnika. Letos je bilo ze mnogo dražb raznih posestev.
Še hujše je na civilnih oddelkih, ki so štirje, in ki jih vodijo štirje sodniki. Nujno bi bilo potrebno, da bi se stalež sodnikov kakor tudi stalež uradnikov povečal, kajti sedaj vsi to ogromno delo z največjo požrtvovalnostjo rešujejo in vodijo. Pri .štirih civilnih oddelkih je bilo letos že <>000 raznih civilnih pravd za zneske do 12.000 din. Prav mnogo je bilo tako imenovanih opominjevalnih tožb, ki jih vsi štirje oddelki zaznamujejo nad štiri tisoč
Taj je sedaj položaj na okrajnem sodišču, kjer bi bilo nujno potrebno uvesti še nova mesta in povečati število pisarniških moči.
Okrajno sodišče v Ljubljani je sedaj objavilo razpored poslov za leto 1938. Izvedene so nekatere spremembe glede sodnikov. V glavnem navajamo tale razpored:
Vodstvo sodišča in sodne uprave je poverjeno starešini g. Jakobu Jermanu, njega nam. je g. Ferdinand Merala. Pisarno vodi ga. kanci. L. Jerše, ki je obenem pomočnica predstojniku pisarne g. Lavriču. Prvi odd. I. (nesporno sodišče za mesto in priključene občine, pridrževalno postopanje za Slovenijo, izvzemši okolice Ljubljane ter posle komisije za odobravanje prenosa nepremičnin) vodi starešina g. Jakob Jerman, nam. sodnik je g. Ferd. Merala. Pisarno vodi viš. pis. ofic. Anton Matičič, odnosno uradniški pripravnik Martin Špunt.
Drugi odd., civilnopravni II, je močno’ obremenjen z raznimi pravdami. Letos jih je žo imel 1300 velikih pravd in 900 opominjevalnih tožb. Temu oddelku so povrnjene pravde s črkami A, 15, C, D, izvzemši pravde proti drž. zakladu, in pravde s črkami F, O, II, I po imenih toženih strank, dalje tožbe zaradi odškodnine iz avtomobilskega obrata in mejni spori. To oddelek bo sedaj z novim letom vodil sodnik g. Janko Miiller, ki je doslej vodil VII. kazenski odd. Njegov nam. je sodnik Leopold Šmalc. Pisarno vodi ofic. g. Franc Polanc.
Tretji oddelek rešuje civilnopravne stvari s črkami K do O In mejne spore. Imel jo 1170 tožb in 1070 opominjevalnih tožb. Sodnik lega odd. je dr. Stojan Bajič, ki je doslej vodil izvršilni odd. V. Njegov nam. je sodnik Jože Tomc, ki je bil pred mesecev premeščen iz Kamnika v Ljubljano. Pisarno vodi višji ofic. Albin Istenič.
Četrti oddelek rešuje civilnopravdne stvari s črkami tožencev P do Š ter mejne spore, la oddelek je imel že letos 1250 velikih tožb in nad 1050 opominjevalnih. Oddelek vodi sodnik Leopold Šmalc, njegov namestnik pa je sodnik Janko Miiller Pisarno vodi oficial Josip Skrem.
Četrti a. oddelek, ki je imel letos 1500 pravd in 900 opominjevalnih tožb, bo vodil sodnik Jože Tomc, njegov namestnik pa je sodnik dr. Stojan Bajič. Pisarno vodi zvaničnik Janko špun l emu oddelku so poverjene pravde s črkami C in D samo proti državnemu zakladu in pravde s črkami E, J, T do Ž in mejni spori.
Pred vojno je ljubljansko okrajno sodišče zaznamovalo letno prav malenkostno število ekssekucij. Bilo jih je kvečjemu do 1200. Po vojni se je sprva število izvršilnih predlogov vrtelo okoli 2000 do 3000. Toda po letih končane dobre konjunkture je število eksekucij rapidno naraščalo in še vedno narašča.
Izvršilni oddelek V rešuje zadeve s črkami A do L in zemljiškoknjižne zadeve. Ta oddelek je dosle j vodil sodnik dr. Stojan Ba jič. Z novim letom prevzame njegove posle sodnik Ljudevit Batista, ki je doslej vodil civilni oddelek 11. Njegov namestnik je g. dr. Jakob Svet. Pisarniške posle oddelka vodi kanclist g. Anton Jager, dal je uradniška pripravnica gdč. Antonija^ Bo-štele in dnev. zvaničnica gdč. Alojzija 1 eentk.
Izvršilni oddelek Va, ki je letos že zaznamoval na 6700 poslov, vodi sodnik dr. Jakob Svet, njegov namestnik je sodnik Ljudevit Batista Pisarno vodi viš. oficial Furlan Niko, dalje oficial Pohar Erna in uradniška pripravnica Ana BabšJkova.
Kazenski oddelek VI., ki prav tako zaznamuje veliko število kazenskih zadev, bo vodil sodnik dr. Valentin Benedik. Njemu so poverjene kazenske zadeve za mesto in okolico na levem bregu Ljubljanice in Save, razen Medvod, st. Vida, Ježice, Ljubljane VII in Zgornje šiške. Pisarno vodi viš. oficial Janko Butinar, uiaxlniška pripravnica Marjana Erbežnikova, zvaničnik Slavko Potokar in zvaničnik Janko Jurjevcu:.
Kazenski oddelek VII rešuje zadeve za mesto in okolico na desnem bregu Ljubljanice in ave ter Ljubljane VII, Zgornje šiške, Most, Ježice, Št. Vida in Medvod. Ta oddelek bo z novim letoin vodil sodnik Milan Tominec, njegov namestnik pa je dr. Benedik Valenton. I lsarna je ista kakor pri oddelku VI.
Vesti iz Belgrada
Bela Crkvn, 30. dec. m. Pred tukajšnjim okr. sodiščem je bila včeraj izrečena obsodba v z.nani aferi v duševni bolnišnici v Kovinu. Skoraj vsi obtoženci so bili oproščeni. Od Slovencev je obsojen le bivši skladiščnik Anton Obester na tri mesece strogega zapora.
Belgrad, 29. dec. AA. V okviru prekooceanske oddaje dne 1. januarja, ki bo od 1 do 2.15 zjutraj po kratkovalovni oddajni postaji v Belgradu in s sodelovanjem dveh berlinskih kratkovalovnih oddajnih postaj, bodo v programu, namenjenem za naše izseljence, sodelovali znani jugoslovanski javni delavec g. Dušan Nikolajevič, ki bo predaval o pomenu narodne dinastije Karadjordjevičev za narodno zedinjenje; v glasbenem delu bo sodeloval g. Žarko Cvejič, član belgrajske opere, nato Se gdčua Zorka Katinska, ki bo pela narodne pesmi in g. Juro Dolenc, ki bo na mali harmoniki igral slovenske narodne napeve, y
KINO
UNION
Jutri 30. decembra 1937 premiera velezabavnega iilma
(Spiel aui der Tenne)
Telefon 22-21
NA SKEDNJU
Sodelujejo igralci, poznani iz filma »Žene vladajo«. Film prekaša po svoji zabavnosti vse, kar je bilo do sedaj sličnega pokazano. — Igra osreči kar štiri pare, ki na zakon prav nič niso mislili.
Kdor hoče nasmejan v novo leto, bo našel razvedrilo pri tem filmu! Predstave: ob 16, 10*15 in 21*15 uri.
Vas pobojev in umorov
Strahotne slike z razprave proti morilcu očeta in matere
Maribor, 30. decembra.
Današnja razprava proti Francu Žnidariču in njegovi ženi Jožefi iz Muretincev, o kateri smo v »Slovenskem domu« že poročali, je dala mnogoštevilnim poslušalcem priliko vpogleda v nenavadne razmere, ki vladajo na Ptujskem polju. Vas Mure-tinci, ki se nahaja na Spodnjem Ptujskem polju na obrežju Drave ter šteje 350 duš — znana je po svoji hiralnici, nekdanjem gradu nemškega viteškega reda — je imela od 1. 1918 do letos nič manj kot
8 prrmerov ubojev in umorov
Vaščani so sicer povsod znani kot miroljubni ljudje in zgledni, napredni gospodarji, pa se je vseeno od časa do časa znašlo med njimi nekaj razgrajačev, ki so končali z zločinom. Večinoma pa so bile samo žrtve doma iz Muretincev, ubijalci pa iz soseščine. Nad vasjo leži pač neka zla usoda. — Leta 1918 je bil ubit v Muretincih posestniški ein Janez Strelec, ubijalec pa je bil doma v sosednjih Mezgovcih. Leta 1921 je plačal z življenjem 24 letni posestniški sin Franc Janžekovič, katerega je ubil neki fant iz Male vasi. Deset let se potem ni dogodil v Muretincih noben zločin, leta 1931 pa se je začela cela serija ubojev. Leta 1931 je bil ubit 45 letni posestnik Strelec Alojz; usmrtil ga je sosed iz iste vasi. Isto leto je padel kot žrtev uboja 20 letni posestniški sin Anton Tomažič, smrt nra je zadal ubijalec iz Stojncev. Leta 1935 so fantje iz Gajevcev in Male vasi ubili 21 letnega posestniškega sina Franca Čuša. Najbolj usodno je bilo za Muretince letošnje leto. 11. maja sta padla zakonca Jože in Marija Žnidarič pod roko lastnega sina, nedavno pa je bil ubit 23 letni posestniški sin Janez Kokolj; njegovih ubijalcev še niso našli.
Razprava je pokazala, da nosijo tudi starši Žnidariča
velik del krivde
zaradi svojega žalostnega konca. Pokojni stari Žnidarič je bil znan kot zelo jeznorit in siten človek. V svoji mladosti je s svojo ženo pognal svoje lastne starše preko praga ter 60 morali iskati zavetja drugje. Svojega sina je zelo slabo vzgojil. Fant je bil brihten, učil se je popolnoma sam raznih rokodelstev, mnogo je čital, toda zaradi slabe vzgoje in slabega zgleda je zašel na stranska pota. Morda bi se bilo njegovo življenje drugače uravnalo, če ne bi bila gnala očeta in mater pohlepnost, da sta hotela sina bogato oženiti. Mladi se je seznanil s svojo sestrično, imel je z njo nezakonskega otroka ter jo je hotel poročiti. Starši pa so mu to zabra-nili ter so mu izbrali bogato nevesto. Da pa sinu ne bi bilo treba plačevati alimentov za nezakonskega otroka, 60 uredili izročitev posestva mladim na ta način, da je mlada snaha kupila od njiju posestvo ter je bila sama njegova lastnica, njen mož
pa dejansko ni mel nobenega premoženja. Na ta način se je izognil vzdrževalnim za nezakonskega otroka.
Zasliševanje obtožencev in prič
je trajalo nad tri in pol ure. Prineclo jo na dan zanimive podrobnosti. Predvsem je omajalo obtožbo proti Jožefi Žnidarič, ker so danes priče piecej drugače govorile kakor v preiskavi. Franc Žnidarič se je zagovarjal v glavnem tako, kot v preiskavi. Vsega, kar zanj ni bilo obteževalno, se je spominjal, za vse drugo pa ni hotel vedeti. Ne ve se spominjati, s kakšnim predmetom je udaril očeta, us ve, kje ga je pobil in kje je udrihal po materi, ničesar se ni spominjal niti pozneje na orožniški postaji, samo to je vedel povedati, da se je s starimi sprl in da se je zgodila nesreča. Niti ne ve, kako is zakaj je prišel k orožnikom. Zasliševanje žene m prineslo nobenih novih momentov. Vztrajala je pri tem, da je popolnoma nedolžna. Ko je sin preganjal mater, je bežala za njo, da bi jo obvarovala ter je zakričala nad možem: »Franc, matere nek ter: »mati, bežite, bežite!« Ta klic so slišale tudi nekatere priče, kar so pred sodniki potrdile. Izmed prič sta vzbudili največ zaniman ja 12 letni deklici Kostanjevec Marija in Vajda Marija, ki‘sta podali svojo izpoved zelo odločno in rk z ločno. Ko je predsednik vprašal tnalo Marijo Kostanjevec, zakaj je pri prvem zaslišanju drugače govorila kakor sedaj, je odločno izjavila, da jo je obtoženka tako naučila. Obtežilno za obtoženko sta izpovedala brat in sestra pokojne Žnidaričeve, ki sta izjavila, da se jima je pokojnica pritoževala, da njena snaha ščuva sina, naj stara dva usmrti. Končno je prišel na vrsto sodni izvedenec zdravnik dr. Jurečko, ki je izpovedal, da je obtoženec duševno zdrav in zelo inteligenten, da se pa kažejo na njem znaki dedne obremenjenosti.
Sodba: Mož do smrti v ječo, žena oproščena
Po govorih državnega pravdnika in branilcev se je sodni dvor ob pol 2 popoldne umaknil k posvetovanju, ki pa je trajalo jedva četrt ure. Ob napeti tišini je nato predsednik razglasil sodbo: Franc Žnidarič se obsoja na dosmrtno robijo ter na trajno izgubo častnih pravic. Jožefa Žnidarič se oprošča vsake krivde — Sodba je izzvala med publiko presenečenje, ker je vse pričakovalo smrtno kazen. Te pa sodišče ni moglo izreči, ker je bilo izvršeno dejanje v afektu in ker se mora upoštevati tudi dedna obremenjenost zločinca. Sodni dvor mu je dal najvišjo možno kazen.
Senatu je predsedoval dr. Turato, prisedniki so bili dr. Tombak Lenart, Lečnik, Štukelj, zapisnikar je bil Tester, obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Dev.
25 letni Jubilej pohorskega silvestrovanja
Danes 6e nam skoraj samoumevno zdi, ko povprašujemo znance, kje bodo praznovali prehod v novo leto, da nam vsak drugi odgovori, da pojde silvestrovat na Pohorje. Vsako leto hiti več planincev na pohorske postojanke praznovat Silvestra, zlasti odkar je zavzelo smučanje tak razmah. Ne samo domačini iz okolice in Mariborčani, tudi Hrvati prihajajo od leta do leta v večjem številu za novo leto na Pohorje. Zlasti letos je silovit naval za silvestrovanje na Pohorju. Pri tem pa ve malokdo od planincev in smučarjev, ki praznujejo prehod v novo leto v pohorskih domovih, da poteka letos 25 let od prve take proslave. Vršila se je v Ruški koči leta 1012. O tem prvem silvestrovanju na vrhovih Pohorja nam prav zanimivo pripoveduje starosta mariborskih pianincev gosp. Brunon Rotter. Takole 6e glasi njegovo poročilo:
»Decembra 1012 se je v takratnem »Mariborskem Delavcu« čitalo, da namerava skupina planincev prirediti pri Ruški koči Silvestrov večer. V tej skupini 6em bil seveda tudi jaz. Za Mariborčane je bila to nezaslišana drznost. Kaj takega! Sedaj sredi zime in ae celo zvečer hoditi po globoko zasneženih poteh na vrh Pohorja! Saj je taka tura celo v poletju veljala za junaški planinski podvig. Skratka, smatrali so nas zrele kar za norišnico! No, kljub tem predsodkom komodnih Mariborčanov se nismo udali.
Napočil ie poslednji dan v letu. Ldino planinski tovariš Nace se mi je na kolodvoru pridružil, vsem drugim je zmanjkalo poguma. 1 a se nisva ustrašila. 6aj je tudi naš planinski staresina obljubil, da se nam bo v Rušah pridružil in da bo Ruška koča zakurjena in oskrbovana. Vese a sva sedla v večerni vlak ter ugibala, kako bo slo na vrh ker je listo leto zapadlo zelo veliko snega. Nenadoma se nama je pridružil še tretji tovariš, ki »a preje nisva opazila ter naiu je vprašal, če sva tudi namenjena k Ruški koči Radostna sva pozdravila tretjega sopotnika dr. Silana iz Maribora.
Na kolodvoru v Rušah nas je pričakoval prijatelj Tina. odrinili smo skozi vas v krasno zimsko noč Počasi smo se dvigali in gledali v dolino, kjer so se svetlikale lučke. Bilo ie jasno in mrzlo, a hoja nas je kmalu ogrela. Tudi pot je bila zvo; žena, ker so drvarji na svojih- saneh dričali les v dolino in tako 6e bojazen pred globokim 6negom na poti ni uresničila. Precej pozno nonoči smo prispeli v kočo, kjer sta nas pričakovala oskrbnica Hana in njen 6 in Franček. Pripravila je smo, kakor je to le ona znala. Imenitno je postregla našim lačnim želodcem in žejnim grlom. Bil je jako prijeten večer, le da je prehitro minil ter smo se kmalu po polnoči podali k počitku.
Krasno novoletno jutro nas je dvignilo z ležišč. Po zajtrku smo se sončili pred cerkvijo svetega Areli3 — goloroki. Po južim smo nameravali oditi, plačevali smo celio, ko se je pojavil takratni tros e M ni k Glažute Švigelj, ki se je ravno vračal z lova. Vesel, da je našel razigrano družbo, nas je pregovoril, da 6mo odložili odhod. v dolino na popoldne Razpoloženje se je dvigalo, pesem je sledila pesmi na koncu pa je prišel običajni »šeut-janževec«, ki je na časi prvemu silvestrovanju na Pohorju obstojal v steklenici šampanjca.
Po zledenelih poteh je šla naša šestorica v Ruše malo nerodno zaradi preobilega šentjanževca
ter smo se malo pogostokrat znašli -na tleh, končno pa 6mo le srečno prispeli v dolino.
To je bil začetek pohorskih silvestrovanj. Ponavljala so se potem vsako leto pri Ruški koči, postala so tudi za V6e ostale postojanke tradicionalna. Že prihodnje leto se nas je zbrala mnogo številnejša družba pri Ruški koči, nekateri smo prispeli takrat prvič že na smučeh, Tako se je prebila pred 25 leti ledina, bilo nas je prvič le 6, dane6 pa jih izvabi Silvestrovanje nad tisoč na pohorske vrhove. Od takratnih slaviteljev prvega pohorskega Silvestra pa smo le še trije pri življenju. Di. Silana, Šviglja in Frančka Sernca je pobrala svetovna vojna, in četrtstoletni jubilej smo letos dočakali le Lesjak, Baloh in jaz.«
Beračevi pridobitne vira
Ljubljana, 30. decembra.
Pravijo prijatelji, da je skušeni bivši natakar Janko prav prebrisane glave. Ni se mu ljubilo skakati po restavracijskih sobanah. Rajši je odšel v trgovski 6vet, tako sam trdi, da je nekdaj imel nekje prav lepo cvetočo lesno trgovino. Saj veste, prva leta po vojni je postal vsakdo lesni trgovec, pa so ga navadno nesli »Italijani«. Tudi Janko trdi, da je v lesni trgovini izgubil lepo tisočake. Prišel je na kant. Nato je bil baje nekje trgovski poslovodja. Nato je postal potnik. Provizije 60 bile za nič. Prišel je na beraško palico. Pa si je Janko izmislil originalen trik. Sestavil je nabiralno polo iti začel obiskovati svoje kolege — trgovce. Ko je pokazal, da mu je že ta in ta gospod »kolega« naklonil lepo podporo, se ga je vsakdo usmilil. Po Celju in drugod je romal. Tudi Ljubljano je obiskal s svojim visokim dostojanstvom. Prišel je v trgovino Kos z nabiralno polo. Videl je tam kmetico Micko, ki je izbirala razno blago. Hitro je segel in izmaknil jopico, vredno 80 din. Zasačili so ga. Policijska kronika pravi, da je Janko imel z nabiralno polo prav čedne dnevne dohodke in mu je bila dolgo časa dober pridobiten vir. V Kosovi trgovini so ga zasačili. Ko so ga aretirali, je hitro strgal nabiralno polo.
Janko Postojanko je prišel pred mali senat. Zatožili so ga zaradi zločina tatvine, kajti bil je žo večkrat pred kazenskim sodnikom, in pa obrloma izvršene prevare. Mali senat ga je obsodil na 8 mesece strogega zapora zaradi tatvine 80 din vredno jopice. Oprostil pa ga je po znamenitem § ‘280 k. p. od obtožbe zaradi obrtne sleparije. Janko je hvaležno sprejel sodbo in pripomnil, da ga zelo veseli preživeti Silvestra v čednih ljubljanskih zaporih'.
Odkup tobaka v Banatu se jo zaključil. Bana-čani so prodali monopolski upravi okrog 40 vagonov tobaka slabiše vrste in dobili zanj nekaj nad 15,000.000 din. Tobak, ki ga sade v Banatu ali pa v drugih delih Vojvodine, po kakovosti ni tak, da bi prihajal v poštev za izvoz, temveč ga doma porabimo za izdelovanje cigaret slabših vrst in za tobak za pipe. Prihodnje leto bodo sadilci v Vojvodini smeli nasaditi spet okrog 56,000.000 stebelc.
?kinoMATICA^4
Vremensko poročilo
»Slsvpir^lfisn-s! ffama«
Po stanjn dane« ob 7 zjutraj
Krai	Barometer sko stanje	Temperatura v P'		a > « tl. a ~	X Z _	Veter i.smer, jakost)	Pada vine	
		'o "o a 5	a'h				m/m	vrsta
Ljubljana	?65'i	-6 9	--2-0	73	9	SSE3			—
Maribor	766-5	-110	-3-0	90	0	N,	2-C	—
Zagreb	770-7	6-0	-2-0	70	7	e4	—	—
Belara<	7682	4-0	-2-0	80	10	e2	0-1	sneg
Sarajevo	768-0	■8-0	-5-0	95	10	0	0-3	sneg
Skoplje	764(	-3-0	-1-0	95	10	0	3-0	sneg
Split	757-8	2-0	5-0	50	10	NNE7	3-0	dež
Kumbor	756-8	3-0	10-0	50	10	NNE7	—	—
Rab	762-1	1-0	3-0	50	6	Ne	—	-
Kamnik in okolica
S priključitvijo okolice je dobilo mesto nove pogoje za uspešen
razvoj
Vremenska napoved: Deloma oblačno iti mrzlo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 8 oblačno, nato se je pričelo polagoma jasniti, od 10 do 12.40 je bilo povsem jasno, nakar se ie počasi zopet pooblačilo. Od 17 dalje v noč je bilo oblačno. Ves dan burja. Najnižja temperatura na aerodromu —10° C.
Danes, četrtek, 30. decembra: Evgenij, škof.
Petek, 31. decembra: Silvester.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Tmkoezy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Konkordat je naslov knjige, ki jo je napisal redni profesor cerkvenega prava g. dr. Rado Kušej. Vsebina knjige je pravilen slovenski prevod te državne pogodbe, razprava o verski ravnopravnosti v Jugoslaviji, a dodani so tudi pogledi na konkor-datne pogodbe drugih držav iz zadnjih let. Politične borbe, ki se je razvila v javnosti okoli te zadeve, se knjiga ne dotika. Cena v karton broširani knjigi 30 din, poštnina posebej. Naroča se v knjigarnah ali pa naravnost v univerzitetni tiskarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg 10.
Razstava bratov Šubicev se bliža svojemu zaključku, statistika vstopnin pa dokazuje, da si mnogi, zelo mnogi te umetniške prireditve še niso ogledali. — Razstava bo odprta nepreklicno do 9. januarja in Narodna galerija pričakuje močnejšega obiska preko novoletnih praznikov. — V nedeljo, dne 2. januarja 1938, bo imel vodstvo ob enajstih g. I. Zorman.
Polovična voznina na železnici za obisk razstave bratov Šubicev traja do vključno 8. januarja.
Krščanskim staršem trnovske fare. Drevi ob 8. uri se vrši v društvenem domu roditeljski sestanek, katerega sklicujejo katol. organizacije v Trnovem; na sestanku se bo razpravljalo o vzgoji naše mladine. — Vse krščansko zavedne starše vabimo, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže,
Silvestrov večer Frančiškanske prosvete v petek, dne 31.decembra ob 8. uri zvečer z veselim, pestrim in bogatim nepretrganim programom do 1. ure po polnoči bo v okusno dekorirani frančiškanski dvorani pri pogrnjenih mizah. Sedeži na balkonu. Vodstvo režije: Milan Skrbinšek. - Godba, šaljiva pošta, dobra pijača in jedača (specialiteta cslonov golaž«). Vstopnina za osebo 10 din, za člane z legitimacijami 8 din. Opozarjamo večje družbe, da si rezervirajo mize najkasneje do 30. t. m. v pisarni «Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, kjer je tudi predprodaja vstopnic. - Tel. 43-63.
Vojaška sglasltev. V svrho vpisa v pripadajoče vojaške sezname se morajo najkasneje do konca meseca januarja zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Amrboževem trgu št. 7-1. v Ljubljano pristojni ali v Ljubljani stanujoči: a) mladeniči, rojeni 1. 1918, ki pridejo spomladi k naboru; b) mladeniči, rojeni 1.1920, ki stopijo z novim letom v vojaško dolžnost; e) obvezniki do 50. leta starosti, ki so sicer odslužili svoj rok, pa se zdaj ne čutijo več sposobne za vojaško službo; č) vsi moški od 18. do 50. leta starosti, ki stalno prebivajo v Ljubljani, pa sedanjega svojega stanovanja še niso javili vojaškemu uradu.
Ponovno opozarjamo na veselo silvestrovanje v vseh prostorih Elitnega kina Matica, na vari-jetejiski program članov ljubljanske opere, drame in baleta, na smeh, pesem, dovtip, solopilese, balet itd. Za vse je preskrbljeno, tudi za vstopnice, ki jih pravočasno rezervirajte in dvignite, da ne bo zamude in zamere.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20
Četrtek, 30. dec.: »Svedrovci«. Red Četrtek.
Petek, 31. decembra ob 21: »Matura«. Izven. Cene od 20 din navzdol.
Sobota. 1. januarja ob 15: »Sunkovit. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Bela bolezen«. Izven. Cene od 20 din navzdol.
Nedelja, 2. januarja ob 15: »Peterckove poslednje sanje«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Svedrovci«. Izven. Cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 3. januarja: Zaprlo.
Na Silvestrovo se ponovi ob 21 igra, ki je žela pri vseh številnih reprizah izreden uspeh: Matura. Snov je zajeta iz šolskega življenja, tekom dejanja spoznamo prav zanimivo označene tipe dobrih in slabih šolnikov. Vse delo preveva solnčen življenjski optimizem, veseli prizori in duhoviti dialogi ustvarjajo zelo razgibano in živahno celoto, ki vsakogar izvrstno zabava.
Red Četrtek ima v četrtek predstavo francoske komedije »Svedrovci«, ki predstavlja jako svojevrstno delo iz pariškega apaškega okolja. Pisano je z romansko lahkotnostjo brez vsake problematike, njegov namen je predvsem zabavati občinstvo.
Opera. — Začetek ob 20.
Četrtek, 30. dec.: Zaprto.
Petek, 31. dec. ob 21: »Pri belem konjičku«. Izven. Cene od 30 din navzdol.
Sobota, 1. januarja ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »La Bo-heme«. Izven. Gostovanje g. Josipa Dermote, člana Dunajske drž. opere. Cene od 30 din navzdol.
Nedelja. 2. januarja ob 15: »Traviata«. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Pri treh mladenkah«. Izven. Cene od 24 din navzdol.
Ponedeljek, 3. januarja: Zaprto.
Na Novega leta dan zvečer gostuje v Puccinijevi operi »La Bokeme« tenorist Anton Dermota z Dunaja.
Obiskovalce nedeljskih popoldanskih predstav opozarjamo na gostovanje ge. Zlate Gjungjenac v nedeljo, 2. t. m. popoldne ob 15 v Verdijevi operi »Traviata«. Veljajo znižane operne cene.
Na Silvestrov večer se poje v operi ob 21 priljubljena in izredno uspela opereta revijalnega značaja »Pri belem konjičku«, ki se poje tudi letošnje sezono e posebnim uspehom. V glavnih partijah: ga. Poličeva, Smerkoljeva, Japljeva ter gg.: Sancin, Zupan, Peček, Frelih in Simončič. Veliko vlogo ima balet, ki izvaja originalne plese. Slikovito in pestro dejanje je humoristično ter šteje upravičeno med najuspelejše operete.
Kamnik, konec decembra.
Kamnik je združen s svojo okolico v veliko občino s 6000 prebivalci, ki so v ostri borbi 12. decembra izvolili 30 mož v novi kamniški občinski parlament. Ne bi bilo prav, če bi ob tej priliki pozabili naglasiti, da je bila s tem aktom likvidirana dolga borba med mestom in okolico, ki je v posameznih dobah zavzemala ostre oblike. Toda čas je izravnal huda nasprotstva in združil ljudi v skupnem delu za iste cilje.
Stari privilegiji kamniškega mesta
Zgodovina nam namreč priča, da so bili kamniški meščani zaradi zaščite svojih ekonomskih interesov v stalni borbi z okoličani. V tistih časih, ko je kamniško mesto obsegalo samo del okrog glavnega trga in je bilo še zavarovano z visokim zidom, je Kamnik slovel kot bogato mesto, ki je bilo na Kranjskem prvo za Ljubljano. Meščani so bili dobri obrtniki in podjetni trgovci, ki so zaradi ugodnih trgovskih zvez znatno obogateli. Ker so bil redni in dobri plačniki davkov, so jih vladarji ščitili z raznimi privilegiji, da so jih ubranili pred konkurenco zavidljive okolice. Tako je n. pr. Ernest Železni, poslednji na Gosposvetskem polju ustoličeni slovenski vojvoda, ukazal, da smejo v Kamniku in okolici tržiti samo kamniški trgovci. Pozneje so dobili zaščito še obrtniki z ukazom, da sme biti poldrag kilometer okrog mesta, torej v kmečki kamniški okolici, samo en krojač, en kovač in en čevljar. S tem je bil podan dovolj velik vzrok, da so kmetje v okolici pisano gledali gosposke meščane, ki so uživali toliko pravic. Razmere pa so ee pozneje obrnile. Plemiči, ki so bili v vednih sporih z meščani, so začeli podpirati kmečko trgovino in sejme izven mesta, ki so delali hudo konkurenco meščanom. Poleg propadanja obrti in trgovine pa je zadela Kamnik še cela vrsta nesreč s požari, potresi in boleznimi, ki so pripomogle, da je Kamnik padel daleč nazaj in je bila pred 200 leti polovica hiš v mestu popolnoma zapuščenih. Okolica je bila takrat mnogo na boljšem, kar je seveda spet vzbujalo zavist na strani meščanov. Četudi so se kasneje razmere v Kamniku popravile, se mesto ni več dvignilo do izrazito trgovskega in obrtniškega centra, ampak je s svojimi predmestji ostalo v vrsti naših kmečkih mest, to je mest, v katerih je bilo blizu polovice meščanov poljedelcev.
Metlo, ki s e n» razvijalo
Če pogledamo Kranj, Novomesto, Jesenice in druga mesta, potem vidimo, da Kamnik v zadnjih 50 letih ni prav nič napredoval. Za časa županovanja dr. Samca pred 50. leti je štel 2400 prebivalcev, leta 1930 pa 2700! Bil je pač stisnjen na ozkem mestnem teritoriju in se ni mogel razviti. Šele z
novo komasacijo, ko je priključena mestu vsa okolica z velikimi kompleksi njiv in travnikov, ki bodo proti Duplici, Podgorju, Godiču in Vrhpolju dali nešteto stavbnih parcel, je mestu zagotovljen nemoten razvoj, ki sorazmerno ne bo manjši od drugih naših me9t. V primeri z mestom pa je kamniška okolica znatno napredovala. Med meščani in okoličani ni več take razlike kot v prejšnjih dobah in pomisleki, da je Kamnik po združitvi izugbil svoj meščanski značaj, so dobri za votivni šlager, stvarno pa so brez jxidlage.
Priključitev okolice ie bila na mestu
V Kamniku se je vrsta starih kamniških družin z izseljavanjem zelo zredčila. Večino uradniškega, trgovekega in obrtniškega kadra tvorijo novi občani, ki so se doselili v Kamnik in ki so se izkazali kot boljši gospodarji in so tudi prevzeli vodstvo občine. Tako je bil v tem stoletju edini župan iz vrst Kamničanov g. Franc Kratner. S tem smo hoteli samo reči, da se prebivalstvo mesta v ožjem smislu stalno menja, pravi Kamnik pa je njegova bližnja okolica, ki jo je industrija preobrazila in iz-■ premenila, da ni nič bolj kmečka kot pa kamniška predmestja Novi trg. Podgora, Graben ali pa Perovo in Košiše. To prebivalstvo se ne menja, ampak i živi stalno z mestom in tvori povečini oni tip tovar-! niškega in obrtniškega delavca, ki je obenem še . posestnik skromne hišice in njive in ki v primera kakšnega potresa v industriji ne predstavlja zame-sto nobene podobne nevarnosti, kakor čisto pro-I fesijonalno delavstvo. Tak delavec ie najsolidneiši j in najrednejši davkoplačevalec in plačnik trgovcem j in obrtnikom. Temu poštenemu in delavnemu pre-] bivaku naše okolice, ki ima svoj zaslužek v kam-j niških tovarnah in obrtniških delavnicah in ki v I Kamnik prinese tudi večino svojega zaslužka, temu prebivalcu, ki je po srcu in tradiciji Kamničan, čeprav stanuje 2 ali 3 km iz mesta, je bil s priklju-; čitvijo mesta priznan naslov kamniškega občana. Če je pri tem prišlo s Tunjicami, Palovičami in Nevljami v mestni okvir večie število izrazito kmečkega življa, ni to nobena škoda za mesto, saj je znano, da znajo naši okoličani svoje potrebe mnogo bolj prilagoditi dohodkom, kakor pa razvajeni meščani.
j _ Kamnik je zdaj mesto s 6000 prebivalci, ki so j pri volitvah z dve tretjinsko večino izvolili za prvega župana nove kamniške občine povsod poznanega agilnega predsednika slovenske županske zveze g. Nandeta Novaka, za njegovega namestnika pa dosedanjega župana g. Anton Stergarja. Trdno smo uverjeni, da bo ob tako važnem zgodovinskem razdobju starodavnega Kamnika nova občinska uprava in odbor jrod njunim vodstvom znala postaviti trden temelj za ureditev nove kamniške občine, za njen vsestranski napredek in procvit!
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Lillan Narweu In Wl»i« Blrgel
v krasnem velefilmu plesa, glasbe in ljubezni
Fanny Elssler
Najnovejši žurnal. Romantika divjega zapada i. t. d.
Predstave ob 16.. 1915 in 2115 uri
Od tu iu tar
Motorni^ vlaki bodo začeli po našili železnicah voziti že junija prihodnjega leta. Motorne kompozicije izdeluje tovarna vagonov in strojev v Slavonskem Brodu, le motorje bo dobavila tovarna Ganz iz Budimpešte. Železniška uprava je naročila zaenkrat sedem kompozicij Vsaka kompozicija se sestoji iz treh vagonov Vseli sedem kompozicj bo obratovalo na progi Bel-grad—Dubrovnik.
Promet na vseh jugoslovanskih rekah je ustavljen. Že v času poplave je bil ustavljen ves
KINO SLOGA
Telefon 27-30
Radi velikega zanimanja za film Shlrley Temple
Begunka
iz Kine. Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21.
Šport
Konferenca odbora za srednjeevropski pokal
Na zadnjem sestanku odbora za srednjeevropski pokal v Rimu je bilo sklenjeno, da bo 15. iu 16. jan. 1938 v Belgradu še ena konferenca, ki naj bi dokončno uredila še nekatera sporna vprašanja. Madžari so namreč predlagali, naj se število klubov, ki bodo igrali za srednjeevropski pokal poviša na 16. Po tri klube naj bi dale države ustanoviteljice tega tekmovanja: Avstrija, Madžarska, Italija in Češkoslovaška; po en klub iz Jugoslavije in Romunije, ostala dva kluba pa iz držav, ki sta igrali letno finalno tekmo, torej Italija in Madžarska. Predlog Italije glede prvih 14 klubov je isti, dočim predlagajo, naj bi bil 15. klub drugo plaeirani klub Jugoslavije ali Romunije, ki bi se kvalificiral v izbirnem tekmovanju. 16. klub pa naj bi po mnenju Italijanov odločil žreb med državami ustanoviteljicami. Tretji predlog je isti kot drugi, samo z razliko, naj bi bil 16. klub vedno iz one države, ki predseduje odboru za tekmovanje za srednjeevropski pokal. Poleg tega bo odbor tudi reševal vprašanje tretje tekme, če sta bili prvi dve neodločni. Nekateri stoje na stališču, da je treba zmagovalca določiti z žrebom, dočim zagovarjajo Madžari stališče, da je potrebna tretja tekma. Prihodnje leto ne bodo igrali švicarski klubi. Svoje sodelovanje v tem tekmovanju so namreč odpovedali. — JNZ je že napravila natančen program za sprejem tujih delegatov. Po programu računajo na prihod tujih delegatov dne 13. jan. Istega dne je pravoslavno novo leto, ki ga bodo pričakali v Kolarčevi dvorani. Naslednji dan bodo delegati položili venec na grob Neznanega junaka na Avali in se poklonili na kraljevem grobu na Oplencu. Nato je sprejem tujih delegatov v ministrstvu za telesno vzgojo. Naslednji dan slovesna otvoritev konference in slavnostno kosilo v hotelu »Majestic«. Po popoldanski konferenci bo intimna večerja v »Bristolu«. 16. januarja svečan zaključek konference. Popoldne bodo pa tuji delegati prisostvovali tekmi za zimski pokal. Zvečer pa priredi JNZ tujini delegatom banket pri »Srpskeni Kralju«. — Ob tem velikem in važnem programu tujih delegatov, ki ga pripravlja Belgrad, bo najbrže uspelo doseči kake večje koncesije.
DIJAŠKO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
uDijaško podporno društvo« v Ljubljani želi vsem dobrotnikom srečno in blagoslovljeno novo leto. Obenem pa se vsem dosedanjim dobrotnikom v imenu vseh podpirancev najiskreneje zahvaljujemo ter jih najlepše prosimo, da nas tudi v bodoče po svojih močeh podpirajo, Zlasti pa prosimo vse one, ki se našim prošnjam doslej še niso odzvali, da nam pošljejo kako malenkost; slovenski katoliški akademiki vam bodo za vsak, tudi najmanjši dar is srca hvaležni. Zavedajte se, da boste na ta način največ koristili slovenskemu narodu in katoliški veri, saj prav tu rabimo mnogo trdnih in delavnih ljudi.
RADIOFONSKA ODDAJNA POSTAJA
priredi v petek, dne 81. decembra 1937 silvestrovanje v Unionski dvorani v Ljubljani.
Sodelujejo: Radijski orkester, Bojan Adamič s svojimi solisti, člana zagrebške opere Kg. Jože Go-stič in Marjan Rus, solislka gdč. Sonja Ivaučič, gdč. Vali Smerkoljeva, Jožek in Ježek itd.
Začetek ob 21.30, konec ob 1. uri.
Rozorvirajte si pravočasno vstopnice pri blagajni kina »Union«.
Resna beseda v resnih časih
Te dni je izšla v izdaji »Svete vojske« brošura pisatelja Jakoba Ž v a n a , z naslovom »Nova pota«. Knjižica obravnava eno izmed najbolj perečih vprašanj našega časa: Streznjenje in moralni dvig slovenskega ljudstva. V prikupljivi, živahni obliki slika pisatelj razdirajoče delo alkoholizma in navaja nekaj drastičnih primerov žrtev alkohola. Zelo posrečeno ee poglablja pisatelj v današnje razmere m kaže na vpliv alkohola na človeško voljo in značaj. Naša doba zahteva treznih, značajnih ljudi, ki bodo mogli kljubovati pritisku težkih razmer. »Najbolj neodpustljiv greh je, v teh resnih časih lahkomiselno zapravljanje denarja za veseljačenje in pijančevanje, ko toliko družin strada.« — V drugem delu govore »Nova pota« o pomanjkanju srčne kulture, o umazanem govorjenju, o slabem čtivu, o pohujševanje mladine. V tretjem delu pa navaja pisatelj sredstva in pota, kako naj bi se te žalostne razmere zboljšale. — Knjižica je pisana v duhovitem, gladkem, nevsiljivem slogu. Odlikuje ee tudi po lepem pravopisu. Namenjena je izobraženstvu, kakor širokim ljudskim plastem in jo najtopleje priporočamo. Cena posameznemu izvodu je 10 din. Dobi se pri pisatelju, Tovarniška ulica 27, Ljublja-na-Moste.
Krošnjarja Gjorgja Soviljo, ki je bil vodja tolpe, ki je pred mesecem na zverinski način umorila pet članov družine Mihajla Lukiča v Brezniku pri Bosanski Gradiški, so včeraj vendarle prijeli in sicer v Zagrebu. Oblast je imela kmalu po izvršenem umoru v rokah tri druge člane tolpe, le glavarja ni mogla najti. Vse je kazalo, da se Sovilj skriva v Zagrebu, čeprav je policija skrbno pazila, da bi'ji tiček ne izmuznil, vendar do včeraj ni mogla najti njegovega skrivališča. Pri zaslišanju je Sovilj vso krivdo valil na sina pokoj nega Mihajla Lukiča, češ da je ta ubil svojega'očeta, mater in sestri ter služkinjo samo zato, da bi mu pripadlo vse očetovo premoženje. Zaradi njegove izpovedi je zagrebška policija brzojavila v Banjaluko, da so mladega Lukiča takoj prijeli.
Na dve leti strogega zapora je sodišče v Osjeku obsodilo mazača »čudodelnika« Milana Kapelca iz Budincev pri Našicah. Kapelac je bil sprva trgovec, pozneje pa je prišel na misel, da bi bilo dobro kaj več zaslužiti z zdravljenjem. Kmalu ee je raznesel glas o njem, da zna ozdraviti take bolezni, ki jih zdravniki niso mogli. Praznoverno ljudstvo je iz bližnje in daljnje okolice k njemu kar drlo ter je mož imel tudi po 700 »paeijentov« na dan. Posel ] je donašal lepe denarce. Kapelac je zdravil ljudi z nekimi zelišči in sprejemal honorar, ki je bil po ! njegovem zatrjevanju le nekaka odškodnina za zdravilna zelišča, ki jih je svojim »pacijentom« dajal. Njegova slava je šla tudi preko meja, da so v Budince prihajali ljudje iz Madžarske, Češkoslovaške in Avstrije. Ko so ga končno oblasti prijele bolj trdo, je mož najavil nekaj stotin prič, ki bi vedele povedati, da so jim Kapelčeva zdravila pomagala. Na sodišču so ljudje izvedeli, kakšen prevejanec je bil Kapelac. Mož je bil že I. 1921 zaradi goljufij obsojen na štiri lela ječe, pozneje pa še enkrat na pet let.
Palačo borze dela in delavsko kuhinjo so v nedeljo odprli v Nišu. Otvoritvi so prisostvovali številni zastopniki delavskih organizacij, predstavniki oblasti, otvoritveni govor pa je imel minister za socialuo politiko Dragiša Cvetkovič.
naša ti s seboj ledene plošče. Po vsej Vojvodini je zmrzlo, toplomer kaže 10 stopinj pod ničlo.
J 55 vagonov puranov so za božične praznike kupili prijias Angleži. V primeri z lanskim izvozom — 328 vagonov — je to zelo malo. Velika, prav za prav največja, ovira za izvoz je v tem, da so angleške carine za tako blago zelo visoke.
Nevihte in snežni viharji so divjali včeraj na Jadranu. Sprva je brila ostra burja, kmalu
potem pa se je toplota zvišala, da je začel padati gost dež in za njim sneg. Sneg je padal tako na gosto, da so morale ladje pinti z ti mer- ■ jeno brzino, ker niso imele razgleda pred seboj. Na otokih Srednje Dalmacije je padul sneg, ka,r se tam zelo poredko zgodi. Parniki so imeli zaradi neurja velike zamude.
Dve novi motorni ladji je dobila zopet naša trgovska mornarica. Kapitan Evgen Matkovič, ki je lastnik več parnikov, je kupil v Ameriki motorno ladjo, ki ima 6500 ton nosilnosti in dva motorja po 1300 konjskih sil. Sredi poletja pa bo priplul še drugi parnik, ki bo imel 5600 ton nosilnosti. Tudi splitska družba »Oeeauia« je naročila v Angliji en parnik, ki bo imel 6600 ton nosilnosti.
Finančni odbor Narodne skupščine je včeraj obravnaval proračunska predloga dveh ministrstev, namreč vojnega in notranjega. Proračun vojnega ministra je bil sprejet brez pripomb soglasno. Zatem je podal svoje poročilo notranji minister dr. Anton Korošec. V debato so se javili skoraj vsi člani finančnega odbora ter še'bo zaradi tega razprava o tem proračunu zavlekla tudi čez današnji dan.
Včeraj se je v okolici Belgrada odigrala strašna rodbinska tragedija. Mizar Oto Eder je v napadu ljubosumja ubil svojo ženo in težko ranil svojo 4 letno hčerko, nakar je poskušal ubiti še samega sebe. Eder je kazal zadnje čase znake slaboumnosti, zaradi česar ga je zdravnik poslal v bolnišnico. Ko se je zopet vrnil domov, se ga je prijelo ljubosumje, da so bili prepiri na dnevnem redu. Eder je pretepal svojo ženo in otroke neusmiljeno. Včeraj zjutraj so sosedje slišali iz stanovanje vpitje, vendar 'se nihče ni upal stopiti pogledat, kaj se dogaja. Nazadnje se je okorajžil mlekar im vdrl v sobo; Našel je ženo in hčerkico, ki ju je mizar mlatil. Žena 'je imela še toliko moči, da je skočila mimo mlekarja iz stanovanja, toda mizar je stekel za njo in jo spotoma večkrat zabodel z nožem, da se je žena zgrudila vsa krvava in takoj izdihnila. Potem je zadri še nož sebi v prsa, vendar si ni prizadejal smrtno nevarne rane. Prepeljali so ga v bolnišnico z ranjeno hčerkico vred.
V Belgradu je pred tremi dnevi umrl milijonar iz šabca Mihajlo Kurtovič. Moža javnost najbrž ne bi poznala, če se ne bi belgrajski časopisje razpisovalo o njem na celih straneh. Mož je kazal zadnje čase znake slaboumnosti, da so začeli njegovi bližnji in daljni sorodniki pošiljati na sodišče vloge, da je moža treba postaviti pod nadzorstvo, odnosno mu vzeti pravico, da bi sani gospodaril nad svojimi baje številnimi milijoni. Po dolgih pravdah, ki so se vlekle skozi vse instance, so končno zmagali ne preveč dobrosrčni, a sedaj že srečni dediči, ter je bil Kurtovič proglašen za neprištevitega. Usoda pa je hotela, da je mož že kak teden kasneje umrl. Z njegovo smrtjo se je za belgrajsko časopisje odprlo spet novo vprašanje: bodo-li milijonarja pokopali tako, kot si je sam želel ali ne? Milijonar si je dal še za svojega življenja narediti posebno vrste krsto, v katero naj bi njega vtakuili tako, da bo sedel. »Vreme« prinaša o tem dolg članek z veliko sliko.
Belgrajski velesejem, ki so ga letos uredili in prvič odprli, je imel baje lep uspeh. Samo na vstopnicah so prejeli skoraj dva milijona dinarjev. Razstavljalo je 490 domačih in 390 tujih tvrdk. Za vse paviljone, kar jih je na velesejm-skem prostora, je bilo porabljeni 16 milj. din.
V plinu se je zadušil posestnik Vid Rešefnr
iz Samobora pri Zagrebu komaj dan po svoji
poroki. Vid se je na Štefanovo poročil z Bari« Kalingar. Svatba je bila bučna, trajala je c naslednjega dne. Dopoldne sta odšla mlada
Lr /\1V /» O 4». TV 1» t Tt	1,1	.— Ir n t /\ n, 1 r. V. 17.«	— — — L — _ 1 * _ .
 --------J'	v*..v..	v«	.IV,	on* VZVJ.-TIU JHIUUU f.\
konca spat v sobico, v kateri je bila postavljei mala pečica, že dobro uro potem, ko sta odšla spat, pa so svatje začuli iz sobe neko hropenje. Klicali so, ker se pa nihče ni odzval, so vdrli v sobo. Našli so Vida že mrtvega, dočim se je mlada žena nahajala v globoki nezavesti. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je bila pečica razpokana ter je iz nje uhajal plin, ki je povzročil smrt Rešetarja. Žena pa se še bori s smrtjo.
Trije kmetje, ki so na narasli reki Drini lovili plavajoče tramovje, so se utopili pri Ložnici v Srbiji štirje so bili, ki so vzeli majhen čoln in z njim odrinili v sredino deroče reke. Nameravali so naloviti tramovje, ki ga nosi reka s seboj in tako vsaj nekaj zaslužiti. Komaj pa so s čolnom prišli v sredino reke, jih je silni tok potegnil s seboj in odnesel v vrtinec, ki je čoln pogoltnil. Vsi štirje so se znašli v hladnih valovih, pa le eden je imel srečo, da se je oprijel pluvajočegu debla in se tako rešil.
,Božji sin' v zasebnem
Krvavi dogodek pred Šanghajem, ko so japonska letala potopila ameriško bojno ladjo »Panay«, je v svetu vzbudil zanimanje za »božjega sina« na japonskem cesarskem prestolu, za mikada. Ameriški predsednik Roosevelt je kot poglavar in voditelj velike svetovne države pisal zaradi tega dogodka japonskemu cesarju in zahteval od njega zadoščenja. Prva oblika tega zadoščenja bi bila, da bi mikado odgovoril, prav tako z lastnoročnim pismom ameriškemu predsedniku. Toda tega pisma ni bilo — mikado, božji sin, vendar ne more pisati navadnemu zeniskemu predsedniku, pa naj se imenuje tudi Roosevelt Ta dogodek je obrnil pozornost Evrope in sveta na duhovne zgodovinske sile, ki gibljejo in vodijo čudni vzhodni svet in njegove ljudi, ki dajejo drobnemu, žilavemu japonskemu ljudstvu silo in moč, ki ga dviga na pustolovščine, ki bodo imele za Evropo in za svet morda stoletno posledice. Silna vloga, ki jo v vsem življenju in stremljenju tega ljudstva igra njegova zgodovina, njegova preteklost in navezanost na tradicijo, ne dobiva morda nikjer tako pristnega izraza kakor v ureditvi najvišje vladarske ustanove, v pravicah, ki jih ima mikado, božji sin, kot vladar Dai Nipona, velike Japonske, te zmesi vzhodnjaške mistike in modernega tehničnega aktivizma.
Eden izmed redkih ljudi, ki mikada poznajo iz neposredne bližine, ki vedo za njegovo zasebno življenje, gotovo pa edini ne-Japonec, ki je prišel v mikadovo zasebno bližino, je njegov ameriški telesni zdravnik dr Wheley Groves, ki o božjem sinu pripoveduje takole:
»Nekega sončnega poletnega popoldneva se je črn luksuzen avto z dvema šoferjema ustavil okoli treh popoldne pred mojim hotelom. Nič na avtu, niti kaka mala zastava, ne kaže, da bi to bil dvorni avto.
Mikado me je poklical za to popoldne. To je prvi moj obisk pri japonskem cesarskem veličanstvu, odkar sem v Tokiu. Mladi mikadov 6in, prestolonaslednik Akihito, se je prehladil. Zaradi tega so me poklicali na dvor. To naklonjenost mi je prinesel moj sloves, Tri ga v ameriški koloniji uživam kot specialist za otroške bolezni.
Sprejem je napovedan za ob 3.30. Natančno ob 3.20 prekoračimo vrata v cesarske vrtove. Pred mojimi očmi brze dolgi drevoredi 6toletnih črešenj, ljubka jezera z lotosovim cvetjem in z labodi, jezdne poti v sencah, prostorno igrišče za golt, vzdrževano na angleški način.
Nazadnje se pokaže palača, vsa mogočna, težka, počrnela po času. Na zunaj ni dosti drugačna od kraljevih gradov v Evropi.
Prvi spreiem
Visok dvorni dostojanstvenik, ves v črnem, me sprejme pred palačo. Po dolgi veži, ki jo razsvetljujejo tisoči zrcal, me pelje v starinsko razkošno sobo. Tu stražijo štirje strežaji, z obrazi, negibnimi kakor krinke, in v višnjevih uniformah. Salon je zastavljen s težkimi naslanjači in okrašen s čudovito lepimi starinskimi vazami. Zapazim Čudno uro v slogu Ludovika XIV, številnica je popisana z japonskimi črkami.
Ko ura udari pol štirih, se vrata odpro in drug dvorni uradnik, nekdanji diplomat, ki gladko govori več jezikov, me odvede v delovno sobo cesarja ilirohitoja. Med potjo mo vljudno opozori na predpis dvornega obrednika, po katerem še je treba pred »božjim sinom« trikrat do tal prikloniti.
Ko vstopim, me vladar, ki stoji za mizo, sprejme z nasmehom. Povabi me, naj sedem in začne takoj govoriti o svojem sinu. Njegova angleščina je zelo pravilna, govori jo s pojočim poudarkom. Nosi naočnike, njegov izraz je prej podoben izrazu profesorja kakor vladarja. Njegov ovratnik ni po zadnji evropski modi, kravata je nemarno zavozlana. Toda prav ta površnost v obleki ga dela simpatičnega. Človek čuti, da stoji pred modernim, skromnim človekom.
Vzoren par
Mikado da poklicati cesarico, da bi me spremljala do postelje svojega sina. Vstopi mlada, očarljiva ženska in me pozdravi nadvse preprosto in neprisiljeno. Vidim, da imatn pre dseboj popolnoma srečen vladarski zakonski par.
Cesarica, ki ima komaj trideset let, je dola svojemu možu dozdaj štiri otroke. Prestolonaslednik Akihito, ki eta mi ga vladarja medtem pred-
življenju
stavila, ima štiri leta in je razumen otrok, v katerega Japonska lahko stavi najboljše nade. S skoraj očetovsko pozornostjo in dobrohotnostjo nadzira igre mlajšega bratca, ki je dve leti star. Njegovi starejši sestri, princesa Teru, ki ima dvanajst let, in lepa princesa Taka, ki jih šteje sedem, se zdi, da se bolj kakor za igrače, zanimata za lepo kinematografsko umetnost.
Japonski mikado na svojem plemenitem belcu
Ko sem prestolonaslednika pregledal in potolažil starše, sem mislil, da je moj sprejem pri cesarju končan. Toda cesar me je spremil do stopnic in me prosil, naj čez dva dni spet pridem.
Ta zgodba sama na sebi ne bi bila nič posebnega. Toda topot je mikado prvič, kar pomni zgodovina, sprejel v svojem zasebnem stanovanju in življenju belega človeka, inozemca. Poslaniki neja-ponskih držav ne vidijo mikada drugače, kakor ob uradnih sprejemih in svečanostih in govore z njim samo v obrazcih, ki jih do zadnje črke predpisuje dvorni obrednik. Po drugi strani je celo malo Japoncev, ki bi se lahko pohvalili, da jih je mikado sprejel zasebno. To bi ne bilo spodobno, to je nemogoče, zakaj pomniti moramo, da tega mladega družinskega očeta z učenjaškim obrazom časti kot boga in neposrednega božjega potomca 66 milijonov Japoncev, 30 milijonov Korejcev in 30 milijonov Mandžurcev.
Hirohito Teikoku Tenno, 124. japonski cesar, je dedič najstarejše vladarske rodbine na svetu. Začetnica te rodbine je bila boginja sonca. Ko je prvi japonski mikado, vnuk te svetle boginje, prišel na japonske otoke, mu je boginja poslala sporočilo, ki še danes tvori podlago za vso državno
politiko v mikadovem cesarstvu. Po tem sporočilu I je mikado najprej najvišji duhovnik državne vere. |
Ta njegov položaj med nebom in zemljo mikada oddaljuje od tega nizkotnega sveta in njegovih prebivalcev. Vsi njegovi zunanji stiki z ljudmi in s svetom so natančno določeni in predpisani. Cesar se enaindvajsetkrat na leto pokaže ljudstvu. Ob teh slovesnih prilikah izreče nekaj strogo verskih besedi. Kadar se v svojem Rolls-Royceu vozi po tokijskih ulicah, se ustavi vse življenje po celih okrajih. Vse ulice, koder se pelje cesar, se izpraznijo, cesar na svoji poti ne sreča žive duše, zakaj med Japonci je vera, da mora vsakdo umreti, kdor vidi »sina božjega«.
Pred krakirn so začeli stavkati zidarji na nekem tokijskem donebniku. Vsa prizadevanja podjetij in lastnikov niso zalegla, dokler se ni nekdo domislil in povedal, da bo popoldne ob tej in tej uri prišel mimo mikadov avto. Delavci so na mah zapustili stavbo, ki so jo imeli zasedeno štirinajst dni...
Samomori na čast cesarju
češčenje, ki ga uživa japonski vladar med svojim ljudstvom, tvori podlago za japonsko socialno življenje. Uradniki, ki po japonskem cesarstvu razglašajo mikadove odloke, se morajo pred vsakim razglasom trikrat prikloniti v smeri proti Tokiu. Pogosto se pripeti, da 6i uradniki sami zadajo smrt, če mislijo, da so z malomarnim izvrševanjem svojih dolžnosti zaslužili cesarjevo grajo. Pred kratkim si je razparal trebuh premikač na neki mali japonski postaji, ker je imel cesarjev vlak, ki je vozil skozi postajo, dve minuti zamude. Premikač je zamudo pripisal sebi in se sam kaznoval...
Nekoč drugič je cesar obiskal Kiriju, središče japonske svilne industrije. Spremljal ga je policijski pomočnik Jueji Honda, ki je bil odgovoren za cesarjevo varnost na tem obisku. Nenadno je poročnik v svojo veliko grozo zapazil, da je vladarjev avto krenil z določene poti in vozil proti cilju čez vasi, kjer ljudje niso bili pripravljeni na cesarjev prihod in so radovedni oblegali vladarjev avto. Nazadnje je mikado prispel v tehnični zavod pred določeno uro. Nesrečnega poročnika 60 zaradi tega zaprli, opral se je krivde samo tako, da je izvršil harakiri...
Šele te in take podrobnosti, ki pričajo o tem, kako malo pomeni eno človeško življenje za »sina božjega«, pričajo, kakšrne izredne naklonjenosti sem bil kot inozemski zdravnik deležen na japonskem cesarskem dvoru.
Po tem prvem obisku me je cesar Hirohito še večrat 6prejel v zasebnem stanovanju. Seznanil sem se z njegovimi navadami in spoznal globino njegovega mišljenja. Lahko zatrjujem, da je ta vladar velik učenjak, dosti večji učenjak kakor politik. Pogosto sem imel vtis, da svoj politični poklic omalovažuje in prezira. Hirohito bi lahko vladal kot popolni diktator, zakaj njegove besede imajo moč postave. Toda vladanje ga dosti ne zanima. Edino, kar je od svoje ogromne politične moči izkoristil, je bilo, da je izdal ustavo, ki »ureja vladanje Njegovega veličanstva cesarja« in ga odvezuje vseh političnih odgovornosti. Odgovorni so edino ministri.
Mikado posluša vsak večer od 19 do 20 radio in sicer znanstvena predavanja, ki jih oddaja tokijska postaja vedno ob tej uri, ker ima cesar po obredniku tedaj edino časa za poslušanje.
Kljub svoje-mu odporu do politike cesar veliko dela.
Vstaja ob 6 zjutraj, se brije in oblači sam, ker ne trpi v spalnici nobenega služabnika. Ob sedmih zajtrkuje, potem eno uro telovadi in gimnasticira. Ponavadi igra golf ali pa jezdi na sprehod. Potem pa do pol 7 zvečer pregleduje akte, podpisuje, sprejema ministre in posluša njihova poročila.
Po poslušanju radia pride večerja, nato pa cesar študira biološke stvari do polnoči in se posveča svojim znanstvenim raziskavanjem.
Vzrok ta znanstveno zansman e
Glavno svoje zanimanje posveča mikado preučevanju raznih znanstvenih vprašanj iz človeko-znanstva, zlasti se bavi z vsem, kar se nanaša na dednost v človeškem rodu.
To zanimanje iina 6voje globlje razloge, zakaj mikadov oče, cesar Taišo je umrl 1926 zaradi hude možganske bolezni. Od tedaj se cesar boji, da je ta razkroj možganov v njegovi rodbini podedljiv in hoče priti temu vprašanju do dna. Če ima zase upanje,' da bo tej strašni bolezni ušel, ga navdaja strah, kaj bo z njegovim sinom in naslednikom. Zato požira vsa zdravniška dela, ki se bavijo z vprašanjem dedovanja bolezni.
Tolažil in zagotavljal sem ga pri svojih obiskih, kar sem ga mogel. Toga pogosto se mi vrača misel, če ni žalostno in usodno, da se mora ta polbog, kateremu na čast se ubijajo ljudje za nič, bati samo enega: ali bodo bogovi, katerih potomec je, prizanesli njegovemu sinu, bodočemu »nebeškemu sinu« z najstrašnejšo boleznijo, ki more zadeti človeka. In to dokazuje, da se ta »božji sin« sam pri sebi zaveda, da ni drugega kakor slab človek ...«
.< ■ ■
Za pobeljenim obronkom, kjer se skušata mraz in voda, kdo bo zmagal
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 30. decembra: 12 Poskočni napevi, veseli odmevi! (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.2« Vesel opoldanski koncert Rad. orkestra — 14.1$ Vreme, borza — IS Pester spored (Rad. orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rud. Kolarič) — la C as, vreme, poročila, spored, obvestila
— 19.30 Nae. ara: Predavanje min. za ljudsko telesu« vzgojo — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Večer lahke gl. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, g. Vitko Skok (citre) in plošče — 22 Cas, vreme, poročila, spored —
22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Drugi programi
Četrtek, 30. decembra; Belgrad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Sinfoničm koncert, 22.15 Violončelo — Zagreb:
20.15 Belgrad, 22.20 Kvartet — Budimpešta; 19.45 Orkestralni koncert. 21 Beethovnove klavirske sonate, 22.05 Koncert tramvajskih uslužbencev, 23.15 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Vokal, koncert, 21 Bonellijeva gra »Trgovina sanj«, nato violina — Rim-Bari: 17.15 Plesna glasba, 21 Mascagnijeva lirična drama »Prijatelj Fritz« — Praga: 19.35 Molierova komedija »Skopuh«, 20.45 Češka filharmonija, 22.30 Klavirske sonate — Varšava: iO.OO Lahka glasba, 21 Skladbe za leto 1938, 22 Komorni kour cert — Sofija: 20 Vokalni koncert, 20.49 Narodne pesmi, 21.10 Operetna glasba, 22.40 Zabavna, plesna in lahka glasba — Berlin: 20 Operni in operetni koncert
— Kijnigsberg: 20 Orkester in zbor (družinski večer)
— Hamburg; 19.10 Voj. godba, 20.10 Igra, 21.10 Schubertova VII. sinfonija ~ Lipsko: 19.10 Vojaška godba, 20.10 Glasbeni pregled leta 1937 — Koln: 21 Mozartova klavirska sonata — Frankfurt: 21.15 Beethovnove operno uverture — Monakovo: 19.10 Francosk operete —i
m*
■
u i. ■:
II' I*   - «*'> ■'
Eno izmed številnih kitajskih obrežnih mest, odkoder se skušajo Kitajci rešiti na svojih čolnih in
jadrnicah pred silovitimi napadi Japoncev
M. Jacoby - R. Leigh:	83
Poročnik indijske brigade
" v
Častniki so vse to delo nadzorovali in ljudi vzpodbujali, da so se nagleje gibali.
S stolpa je stražnik sporočil, da Suristanci že prihajajo.
V teh zadnjih trenutkih so se v trdnjavi odigravali gin-tjivi prizori.
Veliko žensk ni maralo iti v vrste, marveč so jokaje in obupujoč tekale po trdnjavskem dvorišču iskale po kupih mrličev svojce in se metale na negibna trupla mož, ki so našli smrt od indijskih krogel. Otroci so pretresljivo vreščali, da je človeku segalo do dna srca. Nekatere ženske so bile napol mrtve od žeje in od gladu, tako da so otroke bolj vlekle za sabo, kakor pa jih nosile.
To je bila žalostna slika, skoraj da strašnejša, kakor pogled na boj sam.
Elizabeta je nosila na rokah malo dete, čigar mati je še vedno iskala med mrtvimi svojega moža. Komaj so jo s silo mogli privleči k drugim ženskam.
Viekers je opominjal svoje vojake:
Samo, da bo vse čim preje končano... Pazite, da ne boste čolnov in splavov preobrnili... Na vsak čoln in splav po dva vojaka!... In takoj odrinite od brega!.. .<
Campbell je krepko stisnil roko hčerki, ko je šla z drugimi ženskami mimo njega.
>Elizabeta! Nič se ne boj! Kar hrabro naprej! Ce se pa meni.. .<
Dekle je zavpilo in podalo otroka, ki ga je nosilo, drugi ženski.
Potem je objela očeta in zajokala:
Oče!... Ne govori o tem!... Tudi ti pojdeš z nami k
Campbell jo je nežno pobožal in jo poljubil:
»Zdaj le pojdi !<
Naglo se je obrnil vstran, da bi hčerka ne videla solza, ki so mu privrele v oči.
Sprevod je naglo krenil skozi velika vrata. Na vsaki strani te žalostne procesije so stopali vojaki s puško v roki.
Pred obzidjem so srečali prve oddelke Suratove vojske.
Suristanci so obstali in gledali bežeči sprevod. Nekateri izmed njih so se smejali.
Nekdo od njih jo Elizabeto zagrabil za roko in ji smeje se zašepetal nekaj besedi, ki jih dekle ni razumelo. Zgrozila se je in hitro stekla naprej. Toda vse do reke ji je še zvenel v ušesih tisti divjaški smeh.
j Campbell se je nekaj kratov obrnil in gledal Suristance. Bilo jih je samo nekaj sto. Ni mogel razumeti, kako, da jih je I tako malo in zakaj nočejo vkorakati v trdnjavo, ki se je udala, vse sovražne čete. Kje se sovražna vojska neki skriva?...
Kaj pripravlja Surat kan ...?
Blizu reke so na malem brežičku stali trije konjeniki. Campbell jih je gledal in si mislil:
»Oni v sredi je nedvomno Surat kan!«
Potem je naglo odšel do Vickersa, ki je peljal neko domačinko, ki je bila tako onemogla, da ni mogla več dalje.
Ko je prišel do Geoffreya, mu je dejal:
»Vkrcajte vse te siromake čim prej! Surat kan bi se nazadnje utegnil še premisliti...«
Viekers mu ni nič odgovoril. Še nikdar ni čutil v srcu tolike tesnobe kakor te trenutke. Vse se mu je tako zdelo, da zdaj še ni konec njihovega trpljenja in da jih čaka še nekaj strašnej-šega. Vojakom je zdaj pa zdaj kratko zaklical, naj se podvizajo.
Nazadnje je sprevod prilezel do reke.
Vojaki so zabredli v vodo in prenašali ranjence v čolne in na splave.
Viekers je medtem stal poleg čolna, na katerega so spravljali otroke, Elizabeta je pomagala vojakom, da so razmestili otroke po čolnu.
Campbell je zdaj morda prvič v življenju čutil strah. Boječe je gledal stari vojak na vse strani, če ni kje česa sumljivega.
Toda nikjer ni mogel zapaziti ničesar. Grmovje je bilo nepremično. Na levi in na desni strani malega pristajališča so bile visoke skale ...
Morda se sovražnik skriva tam ...?
Ob tej misli je tudi polkovnik Campbell stopil v vodo, da bi pomagal potegniti bliže tiste splave, ki so bili malo dalje od brega.
POKOLJ NEDOLŽNIH
l a trenutek se je razlegel strel...
Vojak, ki je stal v vodi poleg poveljnika, je zarjovel in omahnil v vodo.
Campbell mu je hotel pomagati, toda ni prišel do tega, zakaj v tem trenutku so začeli prasketati streli z vseh strani..«
Med begunci se je dvignil stok in klicanje na pomoč.
Viekers je ob strelih prebledel:
To je konec!«
Misel mu je prebodla možgane kakor puščica.
»Kje je Elizabeta?«
Zavpil je na ves glas:
»Elizabeta!«
Toda v splošnem metežu je ni mogel nikjer videti.
Vojaki so prvi trenutek izgubili glavo. Potem, ko so zaslišali Vickersove zapovedi, so pa začeli tudi oni streljati,
»Ženske in otroke v čolne! Spustite jih po vodi!«
Toda bilo je že prepozno.
Tudi na koncu brega so pridrveli zdaj Suristanci iz svojih skrivališč in začeli divje streljati na uboge ljudi, ki so stali do pasu v vodi in skušali pomagati ženskam in otrokom na varno.
Padali so vojaki, padale so ženske, padali otroci...
Tudi nad skalami, katere je prej ogledoval polkovnik Campbell, so se zdaj pokazali Suristanci in divje streljali na reko.
1 o je bilo divje klanje nedolžnih...
/»Slovenski dom
izhaja vsak delavnik oh 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulic« 6.
la Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiček.