^f* ^^j^f Gorenjski časnik od leta 1947 O U ' t Prvi predhodnik tecnik Gorenjsc lhta iqoo TOREK, 11. DECEMBRA 2007 Leto LX, št. 90, cena 1.20 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčtak Časopis izhaja ob torkih ik ob petkih nakuda: 22.000 izvodov WUWXORkN'lSKICUS.Si v Šenčurju so v zadnjih dveh letih za gradnjo fekalne kanalizacije in druge infrastrukture porabili 3,57 milijona evrov. Simon Šubic nalizacijsko omrežje, od ni kanal do centralne čistil- tega je že zgrajenih 428 pri- ne naprave Krani, na katero Šenčur • V Šenčurju so pred kliučkov. so se priklopili v letu 2001. kratkim v uporabo uradno Drugi operaterji - Tele- "Sedaj so v Šenčurju bistve- predali novozgrajeno fekal- kom Slovenije, Elektro Go- no prijaznejše bivalne razno kanalizacijo, obnovljeno renjske, Gratel in Tele-tv - so mere kot v drugih krajih v vodovodno omrežje in dru- hkrati obnavljali ali gradili ol^čini. Žal nam v Šenčurju go komunalno infrastruktu- svoje komunalne vode, tako ni uspelo zgraditi edino pli- ro. Kot je pojasnil Šenčurski da je bilo zgrajenega prek no vodnega omrežja, kerni s- župan Miro Koželj, so v zad- enajst kilometrov telekomu- mo našli konce s i on arj a, ki njih dveh letih v zemljo nikacijskega omrežja, deset bi bil pripravljen vložiti v položili prek deset kilome- kilometrov omrežja kabel- njegovo gradnjo, " je povedal trov fekalne kanalizacije in ske televizije, položenega pa župan. Pojasnil je Se, da na vodovoda, tri kilometre me- je bilo tudi prek enajst kilo- občini že pripravljajo pro- teome kanalizacije in asfai- metrov optičnega kabla, kar jekte za gradnjo primarne tirah prek 31 tisoč kvadrat- je stalo 630 tisoč evrov. fekalne kanalizacije in ob- nih metrov cestnih in ulič- Gradnjo fekalne kanaliza- nove vodovoda tudi v pre- nih površin, kar je stalo 5,57 dje so sicer v Šenčurju zače- ostalili vaseh, z njimi pa milijona evrov. S tem so li že leta 1997, v času župa- bodo v prihodnosti kandidi- omogočili gradnjo 850 indi- novanja Franca Kema, ko so rali na razpisih za evropski vidualnih priključkov na ka- začeli graditi tudi povezoval- denar. Z rezanjem traku so fekalno kanalizacijo v Šenčurju tudi simbolično predali v uporabo. Korak naprej Planici Večina lastnikov se strinja s prodajo zemljišč za gradnjo Nordijskega centra Planica, v kratkem naj bi pričeli sklepati pogodbe. UrSa Peterk el se je tudi udeležil izrednega Do marca 2008 naj bi dr- ..............................................................................zbora (medijev niso pustili žava pridobila vsa potrebna Rateče • Projekt Nordijski zraven}, je bil pred sestan- zemljišča, nato pa začela center Planica je od minule- kom kar malce skeptičen uresničevati 94 milijonov ev- ga Četrtka zvečer vendarle glede odločitve lastnikov. A rov vreden projekt. V prvi vr- nekoliko bliže uresničitvi, z odločitvijo za prodajo je sti naj bi obnovili skakalrüce, Na izrednem zboru se je zadovoljen, saj to pomeni, nekatere naj bi prekrili tudi s večina lastnikov zemljišč da se bo v Planici vendarle plastično maso o2droma ke- strinjala s prodajo po ceni zgodil napredek, "Dejstvo ramiko, tako da bi omogoča- 18 evrov za kvadratni meter, je, da s sedanjo infrastruk- le treninge in tekine prek ce- Tako bo država oziroma mi- turo v Planici čez nekaj let lega leta. Poskrbeli naj bi za nistrstvo za šolstvo in šport tekem ne bi več mogli pri- osvetlitev in zasneževanje. V lahko začelo pripravljati in pravljati. Zato sem zelo ve- načrtu je tudi gradnja teka- sklepati pogodbe z lastniki, sel, da je prišlo do dogovora škega stadiona, žičnic, atlet- ki so se s prodajo strinjali. Z 2 veČino lastnikov," je pou- skega in nogometnega stadi- nekaterimi od njih, ki se daril župan. Dodal je tudi, ona, kolesarskih in sprehajal- bolj nagibajo k oddaji zem- da je zelo pomembno, da so nih poti. Načrtujejo tudi ure-Ijišč v dolgoročni najem, pa bili na zbor vabljeni vsi ditev parka kulturne dediš6-naj bi se še skušali dogovo- zemljiškoknjižni lastniki in ne in informacijskega prostoriti. Kot je dejal kranjsko- ne le člani Agrarne skupno- ra. Tako bo Planica postala gorski župan Jure Žerjav, ki sti Rateče-Planica. sodoben nordijski center. Kran] Skakalci v Beljak, biatlonci na Pokljuki Ta teden bi morala Gorenjska gostiti tekmi svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki in smučarskih skokih v Kranju. Medtem ko so pokljuški organizatorji v boju z naravo zmagali, pa so bili kranjski organizatorji premagani. Po nedeljskem ogledu skakalnice so morali tekmo odpovedati, namesto v Kranju pa bo tekma že v Četrtek v Beljaku. Več na 9. strani. V. S. I f t i Xuiiifraditf ptfsh) HiffAm Gorenjska Banka PREVETRm;, banCNC^ POSLOVANJE LjUBgANA Na čdu državnega sveta spet Gorenjec? jutri, Ì2. decembra, bo ustanovna seja novo izvoljenega državnega sveta. Bo prvi državni svetnik spet Gorenjec? Kot candidata za predsednika se namreč omenjata Jože Mencinger, nekdanji rektor ljubljanske univerze, Jeseničan po rodu, In Blaž Kavčič, doma iz Dorfarij. D. Z. "So vam vrnili velik del vplačanega denarja?" Posebno obvestilo! Cenjene stranke obveščamo, da smo zaradi izjemnega zanimanja za množico odličnih naložbenih priložnosti delovni čas podaljšali, vstopne stroške pa znižali! 0801208 M U t • i «rwiiv.firtancft>tocka.si |Q( KD Finančna točka 99 AKTUALNO i AKTUALNO Denar za novorojenčke j Davkarji vzeli denar Velika večina gorenjskih občin po-pomagati star$em oz. njihovim novorojenčkom. Najbolj rado* darn! so v obćinsh Bled in Gorje» v občini Jezersko p^ razmišljajo, da bi enkratno denarno pomoč ce^o zvijali na petsto evrov. i Tržiču t : Občina Ttiič je ob koncu novembra rtioraU pldčdti ur^du Kranj prek 263 tisoč evrov. Župan Borut Sajovic meni, da so plačali napako države ob poravnavi nadomestila za uporabo stavbnega zemlii^Čs. KMETIJSTVO Lastniki bi lahko sekali več Lastniki gozdov v enoti Kranjska Cora SÖ zadrtjih desetih letih kali 96473 kubičnih metrov lesa aN skoraj polovico manj» kot bi ga lahko. Pre prttcžno oblačno. V četrtek bo spet več sonca. -1/4 juiri: pretežno oblačno cd kO fS ìTì m 2 POLITIK cianica .zav ri @g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, 11. decembra 2007 Kramj Sodba se mu zdi žaljiva za Slovenijo Vodja gibanja Združeni ob lipi sprave, jurist In kritik pravosodja Stanislav Kiep je prejšnji teden na oglasno tablo pred svojo pisarno v Kranju obesil plakat (na sliki). Na njem je bilo zapisano: Žaljiva za Slovenijo je sodba višjega sodišča v Ljub-CP 3477 z dne 10. oktobra 2007 po tožbi Ladka Cankarja iz ßodovelj. O slednji smo pred kratkim že poročali. Stanislavu Klepu, ki zastopa ladka Cankarja, se zdi sedaj že pravnomočna sodba žaljiva, ravnanje sodnikov v tem in še nekaterih pri* merih pa ogabno. Zoper sodbo je že vložil pritožbo in revizijo, nanjo pa javno opozoril tudi tako, da je izobesil plakat. D. Ž. ^j^ari arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigoprejme ANGELCAJOŠTzJesenic. KOTtCEK ZA NAROČNJKE Zvesti Gorenjskemu glasu Navdušen čebelar, predsednik Medobčinske zveze čebelarskih druitev Kranj, je Ivan Košnjčk svojim čebelam predan že 42 let. Spomladi in poleti vozi Čebele na različne konce Slovenije na pašo. Od Prekmurja, kjer so velika polja oljne repice, Logaške planote s hojo do Jelovice in Kočevske. Medvedje so na Kočevskem in Logaški planoti že trikrat razdejali nekaj panjev« ko so bile čebele na paši, Ivan pa se na srečo z nobenim še ni srečal iz oči v oči. Je tudi vzreditelj kranjske sivke, ki se med različnimi pasmami čebel najbolje obnese po Izkoriščanju paše. Ob povprečni letini dobi čebelar od 30 do 40 kilogramov medu od družine. Staro slovensko poimenovanje za med je strd. Kot pove KoŠnjek, smo Slovenci kar dobri potrošniki medu, povprečno ga na prebivalca porabimo 90 dekagramov letno, kar nas uvršča v evropski vrh. Ivan Kolnjek pred svojim Čebeljnakotn Naročniki Glasa so pri Košnjekovih Že od vsega začetka. I van zelo rad bere razne podlistke, včasih že težko čaka nadaljevanje, z zanimanjem prebere tudi lokalne novice. 2 ženo imata Štiri hčere in sina ter devet vnukov. Okoli novega leta pa z radostjo pričakujeta rojstvo pn/ega pravnuka. E. N. Prednosti pasti Mestni odbor SLS Kranj je prejšnji teden pripravil okroglo mizo o regionalizaciji Slovenije. Njen gost je bil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar. Danica Zavri žlebir Kranj • Uvedba pokrajin je eden največjih projektov slovenske vlade, doseä pa ima namen decentralizacijo države, uravnotežen razvoj vseh njenih delov, čezmejno sodelovanje in primerljivost 2 državami Evropske unije. Država bo del nalog prenesla na pokrajine, s tem pa tudi za 1,2 milijarde evrov denarja in kader, je pojasnil minister Ivan Žagar svojim strankarskim kolegom v Kranju. Občinstvo je zanimalo, kaj bo Gorenjska pridobila s pokrajino, kakšne so morebitne pasti in nevarnosti, katera področja bo pokrivala prihodnja pokrajina namesto dižave, kakšna bo vloga Kranja in kakšna manjših sre- diSč, kako bo s preselitvijo upravnili nalog na pokrajine in podobno. Nevarnosti sta vzpostavljanje pokrajinskih centralizmov in povečanje administrativnih nalog, čemur se je z učinkovito upravo mogoče izogniti, odgovar- Okrogla miza je bila sicer de- Od leve; predsednik mestnega odbora SLS Franci Rozman, ja minister. Gorenjska prido- ležna pičlega obiska, udele- minister Ivan Žagar In Bo§tjan Casser ženci pa tudi niso izvedeli bi možnost bližnjega odločanja o stvareh, ki zadevajo po- niČ posebno novega. Novo je realno, čeŠ da med njimi ni jo o tem, kako bodo posa- krajino, pridobi pa tudi 120 to, da v parlamentarni posto- niti Koroške niti Prekmurja, mezne dejavnosti razdelili milijonov evrov denarja za te pek prihajajo nadaljnji trije brez njiju pa si je težko pred- po več sedežih pokrajine, da naloge, pol ga bo porabila za od šestih zakonov, med nji- stavljati regionalizacijo drža- to ne bo povzročalo novega delovanje pokrajine, pol za mi tudi zakon o ustanavlja- ve. Število 14 je utemeljeno centralizma. Minister Žagar investicije, denar pa bo lahko nju pokrajin, ki potrebuje na sedanjih 12 statističnih je še povedal, da bodo pokra- ópala tudi iz evropskih skk-dvetretjinsko veČino, njego- regijah, Id so žive in je na teh j inski zakoni verjetno spre je- dov. Kranj bo pokrajinsko vo izhodišče pa je 14 pokra- osnovah lahko graditi pri- ti v prvi tretjini prihodnjega središče, pomembno pa je, jin. Javna razprava je letos hodnje pokrajine. Gorenjska leta, tako da ob parlamentar- da se razvijajo tudi druga poleti dala nekaj novih reši- je na pokrajinskem zemlje- nih volitvah lahko računamo manjša središča, kjer naj bi tev, nekatere je vlada tudi vidu enotna pokrajina z dve- tudi na volitve v pokrajinske bili sedeži nekaterih pokra-upoštevala, levilo pokrajin sto tisoč prebivalci. Razdeli- svete.Cepaprojektnebous- jinskih ustanov. Upravne napa ostaja. Eden od predlogov tev te pokrajine ni smiselna, pel, to regionalizacijo Slove- loge bodo na istih lokacijah, je bil za šest pokrajin, kar pa meni minister Žagar, na Go- nije lahko zaustavi za nadalj- kakovost in dostopnost stori- se zdi ministru Žagarju ne- regijskem naj raje razmišlja- nje desetletje. tev pa enaki kot doslej. Popraviti krivice zaposlenim v železarnah Danica Zavsl Žlebi» darstvo se je odJoäla, da je po- 2001 znaSala prek Štiristo ev- skem in Koroškem je situad- ..............................................................................prava krivic neumestna. "So- rov (sto tisoč tolarjev). Še bolj ja zelo neprijetna. Še posebej Ljubljana - Sodalni demokra- daini demokrati smo pouda- bode v oči dejstvo, da je rusko za tiste, ki so veČino svojega ö so vložili predlog Zakona o rili, da so se zaposleni v Slo- podjetje KOKS na svojih življenja prejemali nižje pia- spremembi zakona o privati- venskih železarnah zavestno spletnih straneh objavilo, da če, zaradi česar bodo danes zadji Slovenskih železarn, s odpovedali delu zaslužka, da je za nakup plačalo tristo mili- prejemali tudi veliko nižje po- katerim želijo popraviti krivi- bi sanacija železarn uspela, jonov evrov, vlada pa trdi, da kojnine. Njihov trud. Id je bil ce, ki so prizadele zaposlene je sanadja uspela, se je via- je za kupnino prejela le 105 v obliki dda vložen v sanadjo in že upokojene delavce ob da Janeza Janše odločila, da milijonov. Sodalni demokrati železarn, pa si bodo razdelili prodaji SIJ ruskemu konglo- podjele proda, pri čemer je se upravičeno sprašujemo, za ^erji prodaje." Čeprav je ko- meratu Koks. Koalidjska ve- sprejela ponujeno ceno kakšne namene in komu je alidjska večina zamahnila z Čina na parlamentarnem od- 190,73 evia za delnico, čeprav bila razlika izplačana," po- roko ob reševanju tega proble- boru za finance in monetarno so neodvisne cenitve pokaza- udarja Daija Lavtižar Bebler. ma, v SD upajo, da bo vlada politiko ter odboru za gospo- le, da je cena delnice že v letu "Za prebivalce na Gorenj- vseeno Še enkrat premislila. Škofja Loka Pred nedeljskimi predčasne volitve v nedeljo, 16. decembra, bodo na voilŠČih Codešič, Gosteče in Sveti Lenart v občini Škofja Loka ponovne volitve za župana. Predčasne volitve bodo n., 12. In 13. decembra na sedežu občinske volilne komisije (stavba upravne enote na iPo-IjanskI 2) od 9. do 17. ure, Volivcu nI treba pojasnjevati, zakaj predčasno glasuje, pred volilnim odborom le podpiše izjavo, da se volitev v nedeljo ne bo mogel udeležiti. Volivci, ki se za- radi bolezni ne morejo osebno oglasiti na volISČu, kjer so vpisani v volilni Imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, četo sporočijo občinski volilni komisiji naj« kasneje tri dni pred dnem glasovanja, torej do četrtka, 13. decembra. Volišče, dostopno invalidom, bo v prostorih VOC Kranj, enota Školča Loka (bivši CSS), Stara Loka 31. Volivci, želijo glasovati na tem volišču, morajo to svojo namero sporočiti občinski volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnem glasovanja, prav tako do četrtka 13. decembra. Glasovati mogoče tudi po poŠti, in sicer lahko glasujejo oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, ter volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah. Svojo namero so morali sporočiti občinski volilni komisiji na naslov Poljanska cesta 2, Škofja Loka, najkasneje sedem dni pred dnem glasovanja, torej do 9. decembra. D. Ž. Tržič Županova veriga Po lanski zamenjavi oblasti v občini Tržič prejšnji Župan Pavel Rupar nI našel Časa za predajo poslov novemu županu. Borut Sajovic ni prejel od njega niti županske verige. Ker v občinski blagajni ni denarja za te namene, je Borutu kupila verigo soproga janja za 23-letnlco njune zveze. Kot je povedal župan na akademiji ob občinskem prazniku, veriga ni zlata, je pa dragocena. Vanjo so vgrajene značilnosti Tržiča, ki simbolizirajo bogastvo občine in povezanost njerega prebivalstva. S. S. GORENJSKI GIAS torek, 11. decembra 2007 AKTUy LNO info@g'das.si 3 Denar Najbolj radodarni do riovorojencev so v občinah Bled in Gorje. V občini Jezersko razmišljajo, da bi enkratno denarno pomoč za prvorojenca povišali na petsto evrov. Suzana P. Kovačič, Ur§a novorojenčki prejmejo prak- perarnel, Jasna Paladin tično, največkrat knjižno da- ..............................................................................rilo. V jeseniški občini bo s Kranj • Zagotavljanje sred- prvim januarjw ^008 za^el stev za novorojenčke ni za- veljati odlok, po katerem konska obveznost občin, bodo staiii za vsakega novo- ampak je nadstandardna de- rojenčka prejeli enkratno dejavnost- Kljub temu velika namo pomoč v višini dvesto veČina gorenjskih občin po- evrov. Doslej so enkratno de-skuSa pomagati staršem ozi- namo pomoč v znesku sto roma njihovim novorojen- evrov v tej občini prejemali Čkom, za vrsto pomoči pa se le sodalno ogroženi starši- V 5 občine odločajo različno. "V občini Trzin dobijo dvesto blejski občini starši lahko iz- evrov na otroka le socialno birajo med enkratnim de- šibkejši starši, namim nakazilom v znesku Enkratna denarna pomoč v občini na prvorojenca v evrih: Bled 375.56 Mestna občina Kfanj 112,67 575,56 evra in med vrednostnim bonom v višini 417,29 evra, ki ga lahko uveljavlja v treh trgovinah. Več staršev se odloča za denar," je povedala lemeja Gašpeiiič z Oddelka za družbene dejavnosti na občini Bled. Podobno je v občini Gorje; starši se odločijo med vrednostnim bonom, ki znaša 417.29 evra in je namenjen nakupu otroške opreme, ali med denarno pomočjo, ki je 375,56 evrov, "V radovljiški občini podarimo vrednostni bon v višini 130 evrov, ki ga starši unovčijo v otroški trgovini, vsak novorojenček dobi še Nekatere obäne zvišujejo prvorojencem podarili pet- pa ponujajo druge nadstan- knjižno darilo- Približno šti- denarno pomoč za vsakega sto evrov, za vsakega nasled- dardne programe na podro-rikrat na leto župan povabi naslednjega otroka v druži- njega otroka pa bi dodali 50 čju sodale. "Občina škofja Bohinj 300 Moravče / Cerklje 230 Naklo 250 Domžale / Preddvor 100 Corenjd vas-Poljdne 208.64 Radovljica 130 Gorje 375- S6 Šenčur 125,19 Jesenice 200 Sko^a Loka / jezersko 125 Tain / Kamnik / Tržič 200 Komenda 209 Vodice 209 Kranjska Gora 236,86 Železniki / Lukovica 280 žiri ! Medvode 181,51 Žirovnica 250 Mengeš 160 starše in njihove otroke na ni, V Šenčurju prvi otrok evrov. V bohinjski občini pr-sprejem, kjer jim čestita in dobi 125,19 evra, diugi vorojenec prejme tristo ev- Loka v osnutku občinskega proračuna za leto 2008 izroči darilo," je povedala 166,92 evra, tretji 208.65 ^^^^ ^ družini predvideva pomoč v višini Manca Šetina, predstavnica evra ... V občini Jezersko dvajset odstotkov več, tretji dvesto evrov za vsakega noža stike z javnostjo v občini dajo prvima dvema otroko- pa štirideset odstotkov več. vorojenčka," pa je povedal Radovljica. V nekaterih dru- ma po 125 evrov, tretji dobi V obäni Domžale pravijo, Jernej Tavčar, predstavnik gih občinah, denimo v Trzi- 250 evrov, razmišljajo pa o da se za denarno pomoč ob za stike z javnostmi v občini nu, Moravčah, Železnikih, tem, da bi pomoč povišali in rojstvu še niso odločili, da Škofja Loka. Davkarjl vzeli Tržiču Občir^a Tržič je morala plačati Davčnemu uradu Kranj prek 263 tisoč evrov Župan Borut Sajovic meni, da so plačali napako države ob poravnavi nadomestila za stavbno zemljišče. Stoian Sate novembra- Ker zakon ne dopušča najetia kredita, ki sega "Prepričani smo, da so naši občini storiii krivico. Iz Tiilč - Leta 2002 je Občina v naslednje proračimsko leto, tižiškega proračuna smo Tržič dobila nadomestno za iščemo druge rešitve za fi- morali dati denar za napako. uporabo stavbnega zemljišča nančno stisko. Z dobavitelji nekdanje tovarne ZLIT, ki ga se dogovarjamo za odlog pia- ki jo je storila diiava, Pritožili smo se ministrstvu za fi- je kupilo podjetje Cablex. Po- čil računov, skušali bomo iz- nance, od katerega pričaka- zneje so državni organi me- terjati neplačana nadomestila jemo ugodno rešitev v naj- nili, da bi moral denar v ste- za uporabo stavbnih zemljišč. krajšem času. Občina ni bila čajno maso za poplačilo up- nekaj denarja pa pričakujemo obveščena o zapletu, ki je nikov. Taka je bila tudi razsod- tudi od države za zemljišča povzročil visoke zamudne ba po ve^ letih od pritožbe centralne čistilne naprave. Na obresti- Zato bi nam morali stečajnih upnikov, "Občina srečo nam je decembra uspe- odvzeti denar vrniti. Če se to Tržič je prejšnji mesec dobila lo izplačati plače, januarja pa ne bo godilo, bomo morali sklep Ministrstva za finance • bo možno najeti premostitve- zmanjšati izdatke za investi- Davčnega urada Kranj o iz- no posojilo. Koliko dolga bo dje v proračunu za leto vTšbi na dolžnikova denarna imela občina konec leta 2008. glede na nenačrtova- sredstva iz naslova neplača- 2007, je odvisno tudi od na- ne odhodke," je komentiral nih terjatev. Gre za dobrih kazila obljubljene pomoö dr- titiški župan Borut Sajovic sto tisoč evrov glavnice, ki je žave za odpravo posledic neur- nov minus v občinskem pro- z obrestmi narasla na ja," je p)ovedala Marjeta Ma- računu, nad katerim visi že 263.4 94 evrov. Ta denar smo ček, vodja urada za finance veliko breme dolgov iz pre- nakazali Davčni upravi 29. Občine Tržič- teklosti- ßohinjska Bistrica O Droračunu za prihodnje leto Na novembrski seji občinskega sveta so svetniki prvič obravnavali proračun občine za leto 2008. Načrtovani prihodki znašajo dobrih 7,34 milijona evrov, odhodki pa 8,35 milijona evrov. Občina bo vzela tudi 150 tisoč evrov kredita, ki bo namenjen od- kupj novih poslovnih prostorov za Knjižnico v Bohinjski Bistrrci, ki bo v bivših prostorih tekstilne trgovine. Proračun je predvsem usmerjen v ustvarjanje možnosti za gospodarsko rast in Čim manj v administracijo, je v memorandumu zapisal župan Franc Kramar. Največ sredstev, dobrih 1,38 milijona evrov, pa je v proračunu namenjenih pridobivanju projektnih dokumentacij, gradbenih dovoljenj in tudi gradnji kanalizacije. Največ, devetsto tisoč evrov, je namenjenih za gradnjo kanali* zacije v Stari Fužini v nizki coni. P. L vtobusi do trgovskih središč Nakupovalna središča na obrobju mesta so kupcem brez avtomobila praktično nedostopna. Matija Rant namreč bistveno premajh- ....................................... no, da bi lahko pokrili stro- Kranj - Nakupovalna sredil- Ške prevozov, "Zato smo se Ča, pred katerimi se ponavadi poskušali s trgovci dogovori- tre pločevine, so žal precej ti o sponzoriranju te proge, v manj dostopna tistim brez av- zameno bi jim namreč po- tomobila. To je zmotilo tudi nudili brezplačen oglasni našega bralca, ki ga zato zani- prostor na avtobu&ih." A se ma, ali so pri kranjskem po- jih je za to odločila le polovi- nudniku javnih prevozov mo- ca, tako da je vse skupaj pa- rebiti razmišljali o uvedbi po- dio v vodo. sebne proge mestnega pro- Kljub temu pa so vsaj delo meta do teh trgovin. Podo- ma poskrbeli tudi za potni- bno, še razmišlja bralec, kot ke, ki nimajo lastnih avto- imajo to urejeno v Ljubljani. mobiiov. Mimo trgovskih Vili Čimžar, ki skrbi za centrov na Primskovem na- usklajevanje linijskih prevo- mreč samo ob določenih zov pri Alpetouru, potovalni urah v dopoldanskem času agenciji Kranj, je pojasnil, da še vedno vozijo avtobusi na so avtobusi do nakupovalnih progah Številka 1, 2 in 3. Ob središč na Primskovem že tem je Čimžar še dodal, da vozili. "In sicer od odprtja bodo vsa kranjska gospodin j- Mercatorja v aprilu 2002 do stva v teh dneh prejela knji- marca lani. E>o tja je vodila žico z novimi voznimi redi, proga številka 9, s katero znotraj katere bo tudi anketa smo kasneje dodatno pokrili o zadovoljstvu občanov z še Supemovo." A se je, doda- mestnim prometom. V tem ja Čimžar, proga izkazala za okviru jim bodo lahko posre- nerentabilno, zato so jo uki- dovali tudi take in podobne nili. Število potnikov je bilo pripombe. Tržič Šolski sejem V četrtek, 13. decembra, ob 16.30 se t>o začel v Osnovni Joli Tržič letošnji Novoletni bazar. Učenci iz Tržiča, Loma in Podljubelja bodo na stojnicah razstavljali novoletne izdelke, ki jih bodo ponudili obiskovalcem. S prostovoljnimi prispev* ki bodo pokrili stroške za porabljene •materiale. S. S. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Manja Vot^ak NAMESTTJIKA ODGOVORNE UREDNICE Jož« Ko^njek, Cveto Zapk>tnik UREDNiSWO NOVINARJI. UREDNIKI: Boitjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kaväi Jože KoSnjek. Suzana P. Kova6č, Uria F^temel, Mat^ Rant, St^n Saje, Vilma Stanc^nik. Cveto Zap^otnik ^nica Zavri Žlebir. Štefan Žar^; stalni sodeldvo: Maja Bertoncelj, Matjaž GregoriČ, Ana Hartman, Milena MikiavGČ, Miha NagliČ, jasna PaJadin, Maijeta Smolnikar, Simon Šubic. Ana Vol^ak 08U KOVNA ZASNOVA jemeJStritar^Tridlcel TEHNIČNI UREDN Grega Flajnik FOTOGRAFIjA Doki, Corazd Kavčič, Gorazd Sinik LfKTORlCA Marjeta Vozi« VODJAOCU^SNECATRŽENjA GORENJSKI GLAS |e regUlrirana blagovna in storirv«n9 znamk« pod St. 9771961 pri Uradu RS ti inrelektyalno lastnin«. Ust^n^vilcl; m irdijaielj; Co(en>5ki glas« d.o.o.i Kranj / Direktonca: Marija Volčjak / Naslov: 6[«SveisevA cesia 4, 4000 Kran] / Tet; 04/201 42 00, f»' 04/901 42 15. e«mail: infe^g'glas.si; mali oglasi in osmrtnice' leJ,: 04/201 42 47 (spre* «m na avTomauk«m odzivnilru 24 ur dnevno); utaör^e ure: v&ab delovni dan od 3. do ure / Coreniski glas it poliednik. izhaJa ob lorkth in pelkih, v nakladi 22.000 «rvodov / Redne p'ilog«t Moja Gorenjska, Letopis Cortn^ska (enkrai leine) in devel lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljublpana J Naročnina; IH,: 04/201 4241 / Cena izvoda' 1,20 CUR. lelna na točni« na: 127,0$ EUR, Kednl plačniki imajo 10% popusta, polletni 20% popusta, lesnega pr^llea, kt volja od zadetka naslednjega obračunskega obdobja / Ogfasne slontve: po cenik j; oglasno trženje: ul.t 04/ 20' 42 * 4 GORENJSKA "/"^^sJas- GORENJSKI GLAS torek, 11. decembra 2007 Zametek občinske policije Občine Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica in Gorje ustanavljajo skupno redarsko službo. ursa Pfternil stva? Obäne naj bi 2 delovanjem obeh služb veliko pri- jesenice - Stiri občine zgor- dobile, zlasti na področju nje Gorenjske - Jesenice, ureditve okoljske problema- Kranjska Gora, Žirovnica in tike, prometne varnosti, pri- Gorje • so se odlodJe ustano- dobivanja turističnih taks ... viti skupen medobčinski in- Tako bodo inšpektorji oziro- špektorat in redarstvo. Pobu- ma redarji med drugim lah- da za tovrstno sodelovanje je ko kaznovali povzročitelje prišla z Jesenic in omenjene divjih odlagališč, "čme" pri- tri občine so se nanjo odzva- klope na javne komunalne le. Kot ie deiala Simona vode, veliko več pristojnosti Kancler z Občine Jesenice, kot doslej pa bodo imeli re- bo v skupni službi predvido- darji na področju javnega ma zaposlen vodja medob- reda in miru. Kot je dejal je- činskega inšpektorata, en in« seniški župan Tomaž Tom špektor in trije redarji, Sedež Mencinger, bodo postali ne- naj bi imeli na Jesenicah, ob- kakšni "občinski policisti". čine pa bodo delovanje financirale sorazmerno, glede Na pomisleke nekaterih jeseniških občinskih svetni- na število prebivalcev, Tako kov, da bodo samo z enim naj bi Oblina Jesenice zago- inšpektorjem in tremi redar-tavljala dobrih 65 odstotkov ji na začetku težko pokrivali denarja, Občina Kranjska vse štiri občine, pa je Men- Gora slabih 16 odstotkov, cinger dejal, da se bo število Obäna Žirovnica dobrih 12 zaposlenih inšpektorjev in odstotkov. Občina Gorje pa redarjev v prihodnjih letih slabih devet odstotkov. Kot je zagotovo Še povečalo. Občin- dejala Kanderjeva, delovanje ski sveti sodelujočih štirih tovrstnih organov sofinancira tudi država. In kakšne občin naj bi predlog odloka za ustanovitev skupnega bodo naloge bodočega skup- organa dokončno potrdili na nega inšpektorata in redar- decembrskih sejah. mo)?tftana Tudi letos žive jaslice v ledu v Mlačci Konec decembra bodo v soteski Mlačca pri Mojstrani spet zaživele žive jaslice v ledu. Mojster ledu Pavel Skumavc Že veČ tednov ustvarja ledene slapove, igralci - letos jih bo nastopilo kar 26, zvečine učencev in dijakov iz Mojstrane fn Dovjega -pa zagnano vadijo. Minuli petek so opravili tudi generalko, prvič v kostumih. Režiserka predstave je tudi letos Vesna Režo-nja, za scenarij nekoliko drugačne božične zgodbe pa je poskrbela Nataša Cotman. Predstave se bodo odvijale od 25, do 30. decembra 2007 ter i. in 2. januarja 2008. Na dan bodo po štiri predstave, in sicer ob 16., 17., 18. ter 19. uri. U. P. Petkova generalka v ledeni soteski Mlačca roto Aj^ka buEovk Bled Novoletno druženje starejših Občina Bled, krajevne organizacije RK Bled. Bohinjska Beia in Zasip ter Društvo upokojencev Bled in Zasip bodo v ponedeljek, 17. decembra, pripravili 2i. tradicionalno novoletno druženje starejših občank in občanov. Prireditev bo v Festivalni dvorani na Bledu, v programu pa bodo sodelovali KD Gašperja Lambergerja z odlomki veseloigre Ta vesli dan ali Matiček se ženi, KUD Zasip z vokalno instrumentalno skupino Šum in dramsko skupino Prgarke ter najmlajši iz vrtca Bled. V. S. Ponosni na Tržič je 12. decembra pred 515 leti dobil trške pravice. Na akademiji so podelili občinska priznanja za vidne dosežke. Stojam Saie Tržič ■ Trziška himna, ki sta jo izvedla Pihalni orkester Tržič in Mešani pevski zbor Ignacij Hladnik, je napovedala petkovo slavje ob občinskem prazniku. Potem ko je igralka Jana Kus predstavila legendo o nastanku Tržiča, so učenci iz Loma pod Stor-žičem razkrili občinstvu v Dvorani tržiških olimpi j cev še eno zgodovinsko zanimivost. Leta 1492, ko je Kolumb odkril Ameriko, je dobil Tržič trške pravice. Zato imajo 12. decembra občinski praznik, je pojasnil tržišlci župan Borut Sajovic. V nagovoru domačinom, gorenj- skim sosedom in gostom iz Borut Sajovic 2 nagrajencr: sedi Roza Pavlin Kihler, od leve stojijo janež Rejc (DPMF], tujine je opisal letošnje na- Milica |eše [hči Janka TIš terja), Zora Ko nič, Mirjana Eržen (Društvo diabetikov], Mira ložbe in načrte občine za na- Kramarič in )anez Kikel. prej. Izrazil je ponos nad prebivalci, Id so si z dosežki coščini in letos v nemščini. dela v kulturi in športu je betikov Tržič za uspešrio zaslužili letošnja občinska Za svoje delo je dobil več pri- dobil Janez Kikel- Bil ie pomoč obolelim občanom priznanja. Naziv častnega občana je posmrtno prejel Janko TiŠ- znanj. Zadnje je prevzela član Mladinskega gledališ- ter Društvo prijateljev mi- Milica lese, njegova hči. ča Tržič, urednik glasila neralov in fosilov Slovenije Plaketo Občine Tržič za Tangenta, sodelavec Radia Tržič za uspešno 30-Ietno ler, ki se je rodil leta 1023 na dolgoletno delo na humani- Golniku. Med vojno se je kot delavec pri gradnji predora tamem področju je prejela Roza Pavlin Kihler. Od leta na Ljubelju povezal z interni- 1947 )e sodelovala v Rde-ranci, kar je spodbudilo nje- čem križu pri pomoči otro- Tržič in časopisov ter športni funkcionar. Še vedno sodeluje na kulturnih prireditvah. Diplome Občine Tržič so dobili Mira Kramarič govo raziskovanje dogajanj v kom, bolnim in starejšim, za dolgoletno uspešno delo taborišču. Pričevanja je leta vodila je odbor RK Ravne, v kulturi in izobraževanju, 1935 objavil v knjigi Mauthau- že več kot dvajset let pa skr- Zora Konič za dolgolet» sen na Ljubelju. Še obsežnej- bi za skladišče, Plaketo Ob- no uspešno delo na Šport- delovanje. Kulturni spored so ob že omenjenih dopolnili mladinska in otroška folklorna skupina Karavanke, dekliška vokalna skupina Lacrima, kvartet Pueri Cantorum, Duo Nota in igralka Marina Bohinc. Podelili so tudi Kur- ša knjiga je lani izšla v fran- čine Tržič za veČ kot 35 let nem področju, Društvo dia- nikova priznanja. 80hinj Največ je bilo nepravilnega parkiranja Na novembrski seji bohinjskega občinskega sveta je bilo predstavljeno delno poročtlo o delu občinskega redarstva v letu 2007. Največ je redarstvo izdalo glob za nedovoljeno prenočevanje In napačno parkiranje, kJ sta tudi največja problema bohinjske občine. Za nedovoljeno prenočevanje so rekli 117 glob tujim državljanom, med katerimi je bilo največ Belgijcev in Italijanov, 31 pa je bilo celo domaČih kršiteljev. Tistim, ki so napačno parkirali, je bilo izdanih približno 2900 ustnih opozoril tn 5166 obvestil o prekršku. Le dobra polovica glob je bila do sedaj izplačana, kar pa je vseeno naneslo skoraj 5& tisoč evrov. Redarji so se ukvarjali tudi z devetimi postopki odvoza zapuščenih vozil, z nedovoljenim deponira-gnoja tn izlivom gnojevke, z nadzorom nedovoljenega odlaganja odpadkov, 2 nadzorom nad črnimi gradnjami in z nadzorom nad prodajo zunaj tržnih prostorov. P. L. Preddvor Hočejo prednostni priklop na kanalizacijo Na zboru krajanov, ki ga je pred kratkim pripravil krajevni odbor Tupaliče, so želeli predstaviti projekt kanalizacije in Čistilne naprave. Slednjo želi občina Preddvor potem, ko sta se za nerealni izkazali možnosti priključitve na kranjsko centralno čistilno napravo prek Britofa ali prek Luž na Šenčur, načrtovala med Bregom in Tupaličami, na levem bregu Kokre. Sosede, ki bi nasprotovali gradnji, so peljali na ogled čistilne naprave v Prekmurje, kjer so se lahko prepričali, da ni vplivov na okolje. Toda ob začetku geodetskih izmer se je pr krajanih pojavilo nasprotovanje, češ da ne želijo imeti odplak iz vse občine na svojem pragu. Na zboru krajanov so gradnjo čistilne naprave pogojevali z ureditvijo lokalnih cest in z zahtevo, da so prvi priključijo na kanalizacijo. Terjajo tudi prednostno gradnjo meteorne kanalizacije. Eden od občanov je tudi predlagal, naj na občini ob tem razmišljajo tudi o možnosti, da bi se Breg in Tupaliče hkrati z gradnjo kanalizacije priključila tudr na sistem ogrevanja z biomaso. D. Ž. Preskok v izobraževanju Učilnico Ljudske univerze Tržič so opremili s sodobnim video konferenčnim sistemom. Stoian Sate TrilČ - V tretji uČilnid Ljud- ka Knifìc, v. d. direktorice Ljudske univerze Tržič. O uporabnosti nove opre- ske univerze Tržič so pred me, za katero je Občina Tržič nedavnim pripravili krajšo slovesnost. Predstavili so si- odštela prek 15.500 evrov, so se prepričali ob študentih in stem prenosa slike in zvoka predavateljih v treh krajih iz kraja v kraj, ki omogoča vi- tudi gostje v Tržiču. Dekan sokošolski strokovni študij Fakultete za logistiko prof. dr. gospodarske m tehniške lo- Martin lipičnik je izrazil za-gistìke. Fakulteta za logistiko dovoljstvo, da je ta visokožol-s centralo v Celju in oddel- ski Študij zaživel tudi v Trži-kom v Krškem je namreč le- ču. Pred dvema letoma so se tos jeseni dobila Še oddelek v odločili za Študij na daljavo, Tržiču. katerega omogočala tudielek-"Izobraževanje obćanov s tronsko izobraževanje in pod-pomočjo sodobne tehnologi- pora z videokonferenčnim sije je za Tržič zelo pomemb- stemom. TržiŠkim študen- no, saj znanje pomeni edino tom je zaželel uspešno delo pravo pot v priliodnost Zato in čim hitrejšo pot do dipiom, smo v Ljudski univeizi Trač Kot je ugotovil tržiški župan izkoristili priložnost za uved- Borut Sajovic, Trždč nima bo visokošolskega študija go- srednje šole, zato so Še bol) spodarske in tehniške logi- veseli preskoka na višjo raven stike. Zanj se je odločilo de- izobraževanja. Novi študij bo set slušateljev. Seveda v pri- tudi priložnost za zbližanje s hodnje pričakujemo Še večji Celjem in Krhkim ter sodelo- vpis/' je povedala mag. Met- vanje Še na drugih področjih. GORENJSKI GIAS torek, 11. decembra 2007 GORENJSKA 5 odšli seje v Gorjah so vendarle zaključili 7. sejo občinskega sveta, ki pa so jo predčasno zapustili trije svetniki. Vi LM A Sta NO VK i K in poslovnika o delu občin- gala novega kandidata za obveznosti, nato pa si potr- .........................................................skega sveta. Nadzorni odbor ^lana nadzornega odbora. dili in sprejeli tiidl predlog Gorje • Minuli petek so v občinskem svetu namreč še Ker se svetniki Alojz Poldu- odloka o proračunu občine Gorjah nadaljevali prejšnji ni predložil obveznega let- kar, Stanislav Lah in Janez Gorje za leto 2008, ki bo se- teden prekinjeno sejo občin- nega programa dela in fi- Mežan niso strinjali s pojas- daj v 15-dnevni splošni javni skega sveta, na kateri je po- nančnega plana, kar je po- nilom župana Torkarfa, so razpravi. Obravnavali in posredovala celo policija. Tudi goj, da ta organ lahko začne sejo zapustili, preo^i pa so trdili so tudi oba predloga tokrat se je zapletlo že pri delati, v tem Času pa je od- dnevnem redu, saj župan stopil 5e njegov predsednik nato sprejeli nekaj pomembnih sklepov za delo odloka o imenovanju skupne občinske uprave, soglaža- Peter Torkar ni ugodil za- Ivan Hočevar. Zato je župan občine. Najprej so obravna- li s programom zimske htevam, da bi na seji obra- o tem obvestil komisijo za vali in sprejeli poročilo o iz- službe in skupne rabe za vnavali zapisnik in poročilo mandatna vprašanja, volitve vrševanju proračuna in tret- prihodnje leto in na koncu o delu članov nadzornega in imenovanja, ki naj bi se ji rebalans, da bo občina lah- imenovali še člane vaških odbora občine Gorje, ker bi sestala danes in občinske- ko nemoteno nadaljevala iz- odborov za devet naselij v s tem kršil določila statuta mu svetu v potrditev predla- vajanje načrtovanih nalog in občini Gorje. // Da // za skupni inšpektorat Simon Šubic gali Mestni občini Kranj, da se postavka za redarja zniža na 25 evTOv na uro, za inšpektorja pa na 40 evrov. občin Kranj, Cerklje na Go- pa ni cerkljanski župan "Odgovora Mestne občine ..............................................................................renjskem, Jezersko, Naklo, Franc Čebulj, saj je pojasnil, Kranj še nismo prejeli, kar pa Cerklje» Šenčur - Občinska Preddvor in Šenčur pristopi- da bodo občine storitve in- je zaradi njihovih sedanjih sveta v Šenčurju in Cerkijah la še občina Tržič, ki pa bo špektorja in redarja plačevale težav s TenetiŠami povsem sta v sredo sprejela odlok o koristila zgolj inšpektorja in po opravljenih urah- Predla- razumljivo," je povedal Če- ustanovitvi skupnega organa ne redarja, je pojasnil šen- gana orna postavka za redar- bulj. V občinah ustanovitelji- Medobčinski inšpektorat čurski župan Miro Koželj, ki ja ie 27 evrov, za inšpektorja cah pričakujejo, da bo me- Kranj. V zadnjem hipu je k zalo pričakuje, da bodo koiič- pa 44 evrov, kar pa se župa- dobčinski inšpektorat zaživel skupnemu organu za in- ni stroški na občino nižji od nom manj.^ih obön zdi preti- januarjaprihodnjeleto,aver- špekcijski in redarski nadzor predvidenih. Takega mnenja rana vsota, zato so že predla- jetno v okrnjeni obliki. Mesto potrebuje zdravnika Občinska uprava z županom na čelu je zavrnila vse javno izrečene očitke opozicije glede svojega dela. Matija Rant mestni upravi zaposlujejo tri-..............................................................................deset ljudi manj kot v podo- Kranj • Župan Damijan Per- bni v Celju. "Pritiski na upra- ne se je najprej obregnil ob vo so veliki, a ne z moje stra- očitek, da mesto vodi župan, ni, saj moramo loviti za- ki to ni hotel zares postati. ostanke iz preteklosti." Glede "Sam bi toobmil in rekel, da volilnih obljub pa je Še dejal: sem župan postal v mestu. "Minilo je eno leto, ne že cel ki to ni hotelo zares postati. mandat, in določeni projekti Pri pregledu stanja občine zahtevajo veČ časa kot le eno smo ugotovili, da v preteklo- leto." Podžupan Bojan Ho- man je očitke opozidje označil za nekonstrukdvne. "De- kot so plinovod, vodovod in ležni smo le kritik, pogrešam sti ni bilo poskrbljeno za najbolj vitalne funkdje mesta. kanalizadja. To so temeljna področja, za katera bo treba pa ki 110 lahko uvrstili v skup- poskrbeti. Zato sem v tem ni program." Podžupan Igor mestu včasih res bolj zdrav- Velov ie vesel razpredelnice z nik kot župan. II neizpolnjenimi obljubami, ki Priprava strategije razvoja, jo je pripravila opozidja. je nadaljeval, še vedno predstavlja prednostno nalogo. "A pri tem gre za velik zalogaj, "Vsaj vem, pri katerih stvareh nas bodo spremljali ta štiri leta." Direktor občinske za katerega so tudi v drugih uprave Aleš Sladojevič pa je podobnih občinah porabQl sodelovanje s županom in več let." Kljub temu pričaku- podžupani ocenil za zelo doje, da bodo do poletja prihod- bro, saj si upajo sprejeti po- nje leto pripravili vsaj osnu- gumne odločitve, ki včasih tek strategije. Dejal je še, da v niso najbolj priljubljene, © Avtomat sa kavo ^Moi UOOW^ZmoQljfv oviomolzo espreuo koro » 15 bori pritisko* 24 kovn« vrečk« ali kovo v pfoHu* SA«mf|ivQ poseda 10 vodo (pribi 1J l| ^ 2 cvdili iz Ugiraojega ^klo {zQ 1 >kod9lko/vr«VölD3 Tgg*Z ICD- d filjin^klm upravljavceni z &tveHHyf|0 « Vkij ifćno s stereo ilvìolkamf, odopt^r^ni za polnÌ«fìÌ«, 12V polnile«m za v ovte. odopter koseto in boisriioml WELLTECH mrrgi Kremni namaz * ml fi ko in cokoloda 37. . tU pe«anTrade Ribje palčke 15 kosov ■5 HAS 0. ft. • M. n. CHIRÄ klobasa €27öAg Mingo rìirej I e«ni 21 Ii6i Hruike riued I m» Slamnata solala ffizreil I ctni M kiM ^nejiB Ho,49* IS9. U. • fi. t2.l tt k» Redhev rdzri^ i etna 2a kai ' - Cinefd lio. It • r^. ti.i li kti AmarillU 2 popka v rdeeom loneku B12 cm. V t% em i ft. • ti Tortelini * polnjen* t*itanÌno i -^oÜDI /16. It. - It. Iti t» ku Žveči jivi bonboni sadni Leseno železnica. 81 i^eina KompI sl9v1|«n ix Krov, lokomolfre t voooni^ promMiiK Lwkov^ ^lovb i /i-H: > 119. U. '/t. Iti L ^ > é m \ €174 € tt. ' 11. n.) 1 ♦ il. U,t . ff j lititU M ikitovfvi w v MM V pliMft, ^ b^ Ud k 4.0.0. k.d. www.kidLsi ViSA Monstri 6 GORENJSKA ^^fim-gic^-^i GOREN)SKI GLAS torek, 11. decembra 2007 V SPOfc/lN Esad Biljali (1933*2007) h4i, gorenji ljudje, ki smo že itak visofco m gremo še bolj gor. dostikrat zviška gledamo na tisU, ki so "od dol", "ta spodnji". Včasih z razlogom, Še večkrat brez njega. V bolnišnici na Cdnikuje^. decembra umrl mož albanskega rodu, kije v^^i del svoje delovne dobe preživel v Žireh in med Žirovci, pri tem pa odigral izrazile pozitivno vlogo v posredovanju med različnimi ljudmi in kulturnimi držami in si upravtčetio prislužil vzdevek Ambasador. Rodil se je 2. decembra 1933 v vasi Pirok pri Tetovu. Izučil se je za sU^^Čičarja, delal v Dubrovniku in na Vr^nijei in leta 2959 odpri samostojen lokal v Žireh. Tomu je omogočil moj oče, ki je bil takrat župan. Iz hvaležnosti je mladi mož z ženo Razijo prišel na obisk in v dar prinesel • ceh torto! V letih, ko so tudi pri županovih jedli Še bolj skromno. Mama seje hotela oddolžiti tako, da je narezala edino m najboljše, kar je bilo tisti dan pri hiši • kos slastnega špeha. Gosta sta sedela pred pladnjem, preplašeno ^dala vanj, a se te kranjske dobrote nista niti dotaknila. Ko sta odšla, smo lačni ostali pomlatili oboje. *Mijprq Špeh, potem pa Še torto. Mama v svoji dobri veri pač ni vedela za kulturno razliko, kije med nami in njimi, svoje pomote seje zavedela Šele, ko je bilo že prepozno ,,. Esad ji tega nikakcr ni zameril. Kakor ni zameril pozY\ej-Sm žirovskim veljakom, ki mu nikakor niso dovolili, da bi zgradit nov lokal v centru. Trideset let so mw pon ujali različne lokacije v bližini, on pa je vztrajal v najetem lokalu v stari Maticovi hiši nasproti Zadružnega doma. Vse dokler ni njemu in sinu Memetu uspelo, da sta leta 1995 dogradila in odprla novo Ambasado na istem mestu, v strogem centru! Tu je zdaj dom njihove Številne družine, sedež občine in mwgih drugih lokalov. Aja, zakaj Ambasado? Zato, ker se je v njeg^ slaščičarni ogtasil skoraj vsak, ki je v Žiri prišel ali iz njih odhajal. Tu Sfno se srečevali, zvedeli to in ono in se doffjvorili, kam in kako naprej. Nekoč vstopi Janko Smole, takrat zvezni Jiruinčni minister v vladi Milke Planine, ki sije nad Žirmi postavil svoj drugi dom. Najprej stopi v Esadovo k uhinjo le telefonu (gori v Goropekah ga še ni imel) in nekam pokliče. Potem pa se iz kuhinje zasliši: "Milka, dobili smo kredit!" fn koliko je bilo Še takih dogodkov in dogovorov, koliko informacij seje tu izmenjalo Še pred i nformaäjsko dobo. Esad torg ni bil le slaščičar. Bil je t udi dolgoletn i predsednik Turističnega društva Žiri, predvsem pa Človek, kije bil kar napr^ "na uslugo" na način, daje bila vsota uslug z njegove strani bistveno večja od obratne. Ni b/l samo Ambasador, òil je preprosto • dober Čhvek. In kot takega ga bomo ohranili v spominu vsi, ki smo bili njegov'àt malih, a Številnih in prema- lo upoštevanih dobrot deležni. Miha Nadič GßoegE Razstava jaslic v kulturnem domu V kulturnem domu v Crobljah so v nedeljo, 2. decembra, pripravili Že tretjo razstavo jaslic, ki jo je letos odprl škof Anton Jamnik. Na povabilo domačega kulturnega društva se je vabilu k sodelovanju odzvalo veČ kot petdeset izdelovalcev jasifc. "Zanimanje za razstavo v Crobljah je precejšnje, tako da smo prostor domačega kulturnega doma napolnili do zadnjega kotička» nekaj jaslic v obliki slikarskih in podobnih upodobitev pa smo razstavili na stenah," je povedal predsednik Kulturnega društva Groblje Tone KoŠenina in dodal, da so med razstavljale! tako ljubiteljski umetniki kot tisti, ki jaslice prodajajo in se s tem ukvarjajo poklicno. Jaslice - takšne iz gline^ drugih naravnih materialov, stekla» kovine in drugih snovi bodo na Crobljah na ogled še do 12. decembra, J. P. V Crobljah je na ogled veČ kot petdeset jaslic. Hiša vsebino 2010 Na območju industrijske cone na Trati naj bi nastal tehnološki park Danica Zavrl 2lebir Škof)a Loka • Pred kratkim so občinski svetniki prisluhnili načrtom občine o gospodarskem središču • tehnološkem parku v Škofii Loki, ta teden pa so projekt predstavili še javnosti. Tehnološki park je uvrščen v programu gospodarske regeneracije Gorenjske (Gre.Gor) za obdobje 2007-2013, ki ga je pobliže predstavil Boris Bregant, h v r^onalnem razvojnem svetu Gorenjske vodi projektni sveL Gorenjska je s tem programom prižla tudi v nacionalni razvojni projekt, kamor se uvršča devet gospoda rskih središč v Sloveniji. Župan Obrtna cona na Trati, kjer že gradijo prvi podjetniki./Foto cor«2dKaW)e Igor Draksier je povedal, da so za tehnološki park že rezervi- Razvojne agencije Sora. Te- tega področja in višjo strojno stvo in zainteresirana podjet- rali zemljišče na območju in- meljil bo na v preteklosti §olo»toznanjebodopovezaliz ja. Svoje sodelovanje napove- dustrijske cone na Trati, kjer ustvarjenem znanju v lesarski gospodarstvom, vzpostaviti dujeta Unitech in Jelovica, bo sicer gradilo svoje stavbe in kovinarski panogi, tu bodo sedem tovarn, med njimi tudi prostore namenili podjetjem. želijo prostorske možnosti z infrastriikturo za tehnološki njuna predstavnika Andrej Magušar in Matevž Kodela. ki škofjdoški Unitech in menge- laboratorijem in izobraževa- razvoj in razvijati nove proiz- sta sodelovala na predstavitvi, Ški File. Zgrajena pa je tudi nju. Tu bosta tehnološka cen- vode in tehnologijo ter jih ne- v tehnološkem parku vidita obrtna cona, kjer podjetniški tra za livarstvo {orodjarstvo, posredno prenašati v okolje, veliko prednost. Tehnološki prav tako že gradijo svoje po- elektromehaniko in elektroni- Vrednost naložbe v tehnolo- park z laboratoriji, izobraže- slovne objekte. Naloga občine ko) in lesarstvo, saj želijo ški park je 5,6 milijona evrov, valnim delom in inkubatorji je, za coni zagotoviti komu- ustvariti osrednje podporno 40 odstoücov naj bi pridobili za nova podjetja, Id bo prine- nalno opremljenost. Tehnolo- okolje na Gorenjskem za ti iz evropskih skladov, sicer pa se! okoli 150 novih delovnih ški park bo "hiša z vsebino", dve področji. V Škofji Loki bodo prispevale obäna. regi- mest, bodo začeli graditi leta kot je dejal Rok Šimenc iz imajo tudi dve srednji šoli s ja, ministrstvo za gospodar- 2010. Krožišče pri športni dvorani Medvode Maia Bertonceli krožišče pred Zdravstvenim ....................................... domom ter prestavljena cesta Medvode • Župan Občine na Senico. Nove povezave z Medvode Stanislav Žagar, Medvodami so se najbolj raz- predsednika KS Medvode veselili krajani Senice pa tudi Center Branko FiŠer in KS dela Svetja» kjer je promet do-Senica Roman Tehovnik so slej potekal po ozki cesti, odprli cesto od krožišča na "Smo zelo veseli in upamo, Klancu mimo nove Športne da se bo gradnja ceste čim dvorane na Svetju, kjer so prej nadaljevala do naslednje-zgradili krožišče, naprej proti ga krožišča na polju. Naša 2e- Senid. Gradnja se je začela Ija je tudi pločnik naprej do leta 2005, celoten projekt, ki Spodnje Senice," je povedal zajema tudi še nezgrajeno Tehovnik, medtem ko je Ža- krožišče na polju pred Spod- gar dejal: "Kdaj se bo projekt njo Senico, pa še ni dokon- nadaljeval, je težko reči. Kot čan. Dosiq je bila opravljena že rečeno, je predvideno še popoina rekonstrukcija Finž- eno kiožišče na polju, doigo- garieve ulice mimo nove ročni načrt pa predvideva še Novo cesto so odpHi (z leve): Branko Fišer, Stanislav Žagar športne dvorane, zgrajeno podvoz na Ladji proti Sori. " In Roman Tehovnik. Ustanovili odbor za povečanje poplavne varnosti Ana Hartman vitvi Odbora za povečanje prebivalcem dokaj neznano. odbori, krajani in drugo za- ..............................................................................poplavne varnosti Železni- Hkrati se pripravljajo projek- interesirano javnostjo," je Železniki • Potem ko je bila kov. Slednjega so ustanovili ti, ki bodo lahko odločilno pojasnil predsednik KS Žena sestanku krajanov, ki jih minuli ponedeljek na se- vplivali na našo prihodnost. lezniki Martin Pintar. Poje prizadela vodna ujma, stanku, na katerem je bilo Pojavljajo se razna vpraša- udaril je, da je zelo podana pobuda za ustanovitev več kot 40 udeležencev, med nja, negodovanje, nestrp- membno> da so v odbor posebnega odbora, ki bi kra- njimi občinski svetniki, Člani nost in vse to zaradi pomanj- vključeni tudi predstavniki, janeinfonniral o sanaciji po občinske uprave, podžupan kanja informacij. Zato je ki so jih imenovali direktorji poplavah in nadaljnjih aktiv- Janez Ferlan in direktorji prva naloga obveščanje kra- podjetij, saj marajo dobiti nostih za zagotovitev poplav- največjih podjetij. 'Poplavna janov o sanadji ter vzposta- vse informadje, da bodo lahne varnosti, je Krajevna sanacija je v teku, kaj se oz. vitev komunikadje med ob- ko prepričali svoje pretežno skupnost Železniki na izred- se bo izvajalo na vodotokih Čino in pristojnimi institud- tuje kupce o vami proizvodni seji sprejela sklep o posta- in drugi infrastnikturi, pa je jami. novoustanovljenimi nji na obstoječih lokadjah. GORENJSKI GLAS torek, II. decembra 2007 PISMA / OGLAS info@g'glas. 5Ì 7 Izbrisani Ampak Skoda sejejeziti, kerje ivnskim povpreàem. V tem okc- ČasbižeblJa Loàini,kina$ mladci" začeli izdaj&ti dosilo ter spali v toplih posteljah, pa so vsa stvar smešna, pač primerria Iju je, hvala bogu. edina uspdna je že tako malo kot Ir\dijancev v ' 'Mi mladi hord ". V prvi ŠteiHl- kljub tem u kradli in ropali. Nß vdilci pra:znik bivše države ^i^ji* današnjega lofcoin^go vo- ^>renjska naveza. Čudno, ne. ali rezervah, prevzarryemo vedeti v ki tega giorila, namenjenega Partizani so res ubijali izdajal- smo bili krajani Skoße Loke iz der^a. Da smo bHi letos in lani že jt med njim kak ŠUyerec7 Kam svoje roke. Preäa^m. da mora srednješolcem, je bil zapisan u, toda domobra na niso ubija- Kopališke (n Fiàinske. liice iz- frij^ poplavljeni, ker je poäla bcmo le vozili nak odpadka, ko bodoči župan vedeti» kje je pri bojni ätat "Kristus na zemljo ii le komunistov, kot sedaj radi brisani kot prebivalä tega staro- cev javnega vodovoda za Loko ne znamopoiskaä in izbrati nid "Zofixžu", in če bi slučajno ve- ni prinesel miru, temveč meč", govorijo, da so se borili "proti davnegß slovenskega me^. inje dfio skoraj tako kol sepiem- smet^. dd. ie izffxxfrì^ to besedo- Ce je nadalje geslo "Boj proti brez- komunizmu", pač pa verne in Razlog je zelo preprost- Na ta bra v Železnikih, niti ni po- ln zakaj hi Loka Štnela iz te k kajpredlogpvv tej smen, mijih božnemu komunizmu ". Ko so nomje sodelavce m somišljeni- dan se je namreč pred dovozom memhno. Smo pač tre^erazred^ ^«egfe? Ne rabimo hotela, noče- poSjite na mojo elelctronsko pošto Italijani, Madian in Nema' ke OF. Ker g. Fonu priporočate,- V làico, po kateri smo vsak dan ni knyam. mo inditstrue, trwvski center ruij "m.hajherfSisiol.net" in bomo okupirali Slovenijo, se je del da naj prebere vsaj katero knji- prihajall domov, pojavil znak za cnosnterTto cesto?! Dostopa ni- mamoveč Ne samo Pankrti, tudi Loka bo v Kratyu, saj stno vendar spal- zaàli ukrepati. ■ Slovencev upH okupatoriu, dru- go ne 1 obremenjenega zgodovi- letos praznike trideseto obiđnico. In to Uranske ceste. Vs režimi no naselje. Vseeno bi rad povedal, da bi Zavarovalnici Tri^v Spoštovani Da bi nam vsaj kdo poslal od prgfnjega socialističnega do krepko računal zmanjševanje kakšno sporoälo, nam dal napo- sedanjih demokratičnih so se tru- u^eda tisoäetnega mesta, ker ne tke. ^ naj začnemo iskati par- dili, da jo späjejo mimo Loke. uredi hotelskih kapaätet. V kSio kime prostore. Morda na na- Danes pa se je pokazala kot edi- Alejo slavnih bipoiegScofa pred- sprotni strani Foljat^, če smo ^ ^tev ta otoček pod Grah- lagal najmanj k Franca Delen- PotOČlIlkl že tukaj odveč. Nič! Sam mo- nom, nekatera zožerya na Lon- ca, velikega predvojna mentor- * ramldicad odgcrvome m 6hät%o, trgu in prosto parkiranje na Pia- ja sokolstva in, če še ne veste, tudi da jim povem, da je že zadnji cu. Zdaj bo Španov Jože, ki mu bivšegfi lastnika Brda pri Kra- Mattaž Hafner gi pa so začeli sodelovati z narja Jožeta Dežmana, Vam iz Karlovca njim. Tako seje ob prihodu Ita- jaz priporočam, da tudi Vi pre- ^^^^^^^^ lijanov v Ljubljano Narodni berete kakšno knjigo j ožeta Vi' svet, ki ga je vodil tedanji ban dica, n. pr. "Po sledovih črne dr. Marko Natlačen, poklonil roke" in druge, kot so Sejem v visokemu fašističnemu komi- Bistrici in Sedem krst za Ron- sarju Emiliu Grazioliju in se kaijevo družino. ahvalil za priključitev k Italiji. Povojni čas je terjal obvezno Škof Rožman je, čeprav je ve- oddajo in res je bilo h udo, ven- Pod naslovom Spoštovani del, kaj seje dogajalo na Pri- dar je treba razumeti, da je bih čas, da zamenjajo stolčke. Pa v vsem dam prav, za kar se bori. nju, kije najbolj zaslužen, da Jonko fon je bil v Gorenjskem morskem ^Jašitično Jtal^o takrat pomanjkanje hrane in pravijo, da niso nič krivi, dale kriv. Ali se v tridesetih letik res ni ^ tam gradimo Potemkincw giö^w dne ij. novembra 2007 oz. Uussolimjem {prepoved slo- daje bilo treba nahraniti ljudi, ščitijo pešce. Iz^yvarjajo se na dr- dalo loške obvoznica spraviti v w. Morda b i bilo dobro, da bi v objavljen Vaš Članek, ki prika- venskega Jezika, preganjanje ki niso imeli ničesar. Večina jih žavo, ker daje to njena cesta. Ne- take okvire, da bi bili vsi zado- (v al^. mislim) poiskali rudi da so bili partizani ropar- Slovencev in slovenskih duhov- je to razumela, nekateri pač ne, razumljivo mi je le, da ni ob ^jni? Že takrat smo nekateri ravnoteže med domobranstvom ji in kradljiva in ki so pobijali nikov), vseeno Mussdiniju po- Nadalje pišete: Kar se tiče lepe- znaku stal še policist in pobiral preàiaM, noj se rcŠMC sfeuÄu' s m partizans^m. Spomenik pa goloroko ljudstvo, domobranci slal spomenico, kjer med dru- ga življenja v 'Jugi ", pa tole: na denajja za državo, kaß kolikor »»o vananič m krajšim tune- si zasadijo vsi. ki že dot^ leta v vcm,je le redek voznik znak spo- lom pod Kobilo. Ne ^ firn za- času neodvisne Slovenije, sedijo v po poveäni pošteni Jan^e. ki so se bail komunistov in so vede- gim piše "Izražam popolno lo- "puf' seje kar dobro živelo, a to jalnost in prosim Boga, da bla- ni rno^ dolgo in večno trajati. štoval, ker gc enostavno ni mo- tneriä, kap uihanizm so občinskem svetu. S tem m nùs- «e dogaja v Rusiji. Ker goslovi vak in nak prizadeva- Če Vaše ugotovitve prenesem gel, U je hotel pripeljati do doma. večidel vodili tu/d. Danes se sicer Um le županov ali župana, am- ^am drugačen po0ed na nje za dobrobit našega ljud- na sedanji čas. oz. sedanjo via- Pa ta znak niti ni viš^ norosti. ndxiteriodtà\,idsofnedtempo- pak vse svetnike (ves čas več ali '»dvojna in povojna dogaja- stva". do pod vodstvom J. janie in mi- Najbrž go bodo pametnjakoviä stali ŠkoJeiočanK razburjajo, ker manj eni in isti), ki z nßmvrtd "A ^^ OP^- ^^ P^ > P^ vodstvom KP nistra za finance Bajuka, po- iz Direkäß za ceste pr^ ali fim pred nosom sre^ mesta hoče- in obänsko upravo pomočjo P^ P^ ^aroii mlajših ge- organizirala upor proti okupa- tem kihko rečem, da se je "puf odstranili. Hujk je zdaj križišče jo zgraditi tržnico, trgovsko m prenašati neizmerno težko bre- ^raäj, ki tega niso doživljale toiju. Res je, da so partizani je- še povečal, kljub temu da se hva- pod Grabnom, ù hočem zaviti parkirru) hišo, namesto, da bi me vodetùa naše& prečudovite- ^^ ^^ zmotno predstavo, mali hrano za svoje pre&ve^e lita z gospodarsko rasQo. Tudi iz Puštala domov, iger se dnevno ohranUi skrbno obdehiie vrti^. ga mesta. Bojim se. da se ne bo kot jo predstav^ate Vi. in da so spali po gozdovih, med- to ne bo modo večno trajati. vozim, moram zapeljati na Lon-trg, še bo^e do križišča pri Petro-lu in tam obrniti. Nič novega nt, da celotna Go- nič ^remeniio z bdevitim kan- Katol^ka cerkev seje že pred tem ko so domobranci, ki jim renjska od Medvod do Planice didatom za župana, ki prihaja z ^^J^ ^^^ komunistov, saj so pravite pošteni fantje, sprejeh krepko zaostaja v razvoju za sio- GodešiČa. "siražaiji in predvsem bojeviti hrano in orcäje od okupatoija ŠTT5AN UNCUS, Škofu Loka Vr«dimtnj bon je vnovdiiv v v««h po^bvalnicoh Udi v Sloveniji ob rrakupu nod 10€ m ni isplo^jry v gotovim« BonieveTiav^ndod)» 12.2009» 8 K 5imon. s ub ic@ g-glcts.si GORENISKI GLAS torek, 11. decembra 2007 nesreCe Krnica Našli moško truplo V strugi potoka Hotušnik v Krnici so v četrtek dopoldne na^n mrtvega moškega. Policija je ugotovila, da gre z.d 6i-letnega domačina, ki je večer prej odšel Iz bližnje gostilne proti domu. Na poti do doma je po vsej verjetnosti padel v potok, kjer si je huje ranil nogo. Zaradi rane In strme breiine ni zmogel splezati iz struge. Zdravnica na kraju ni mogla ugotoviti vzroka za smrt, zato je odredila sanitarno obdukcijo. S. Š. Jama Zasulo ga je v petek popoldne se je pri izkopu greznice ponesrečil 55-let- ni delavec. Ko je stal v izkopani jami. se je nanj nenadoma posula večja količina zemlje. Zaradi hudih ran po glavi in prsnem ko§u so ga odpeljali na zdravljenje v Klinični center Ljubljana. hhušjca Nesrečd $ štirilcolesnikom V petek popoldne se je pri vožnji s Štirikolesnikom po travniku na HruŠici hudo ponesrečil 22-letni Jeseničan. Policija poroča, da se je vozilo zaradi neizkušenosti voznika in ne« prilagojene hitrosti na manjši vzpetini prevrnilo. Voznik je s hudimi ranami obležal pod Štirikolesnikom. zato so ga z reševalnim vozilom takoj odpeljali v bolnišnico na Jesenice. Jeseničanu bo policija izdala plačilni nalog zaradi kršitve Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. S. S. K RAN) Policija pod drobnogled vzela lokale V rioČi s sobote na nedeljo so gorenjski policisti s poostrenim nadzorom ugotavljali prekrške in kazniva dejanja v nočnih lokalih na območjih policijskih postaj Kranj, Bled in Škofja Loka. Kontrolo so opravili v Šestnajstih gostinskih lokalih, ugotovili pa so tri kršitve zakona o omejevanju porabe alkohola in osem kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru. Na področju prometne varnosti so izrekli 43 ukrepov, in sicer zaradi vožnje pod vplivom alkohola, vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja, prekoračenja hitrosti in drugih kršitev. Za zagotovitev javnega reda In miru so morali dvakrat uporabiti prisilna sredstva in devetkrat ukrepati zaradi ugotovljenih nepravilnosti po zakonu o prijavi prebivališča. Zaradi prekoračitve obratovalnega časa bodo policisti zoper enega gostinca podali predlog drugemu prekrškovnemu organu, dve poročili pa bodo pripravili za inšpektorat za delo. S. S. KRiniNAL Moste Ukradli bakrene žice Neznani storilci so v noči na soboto naredil odprtino na žični ograji skladišča Elektro Gorenjske v Mostah in vstopili na dvorišče. Iz zabojnika so vzeli približno 660 kilogramov očiščenih bakrenih žic, vrednih približno 2.500 evrov. Ambrož pod Krvavcem V torbici nažel denarnico V soboto je nekdo na parkirnemu prostoru spodnje žičnice Krvavec z naviranjem okna vlomil v osebni avtomobil. V njem je našel žensko torbico, iz katere je vzel denarnico z dokumenti, plačilnimi karticami in gotovino. Lastnika je tat oškodoval za okoli tisoč evrov. Tržič Izpraznil šolo v noči na četrtek je nekdo vlomil v osnovno Šolo v Križah. Poticfja je ugotovila, da je vlomilec vlomil v devetnajst pisarn, učilnic In drugi prostorov, s seboj pa nazadnje odnesel več LCD projektorjev, digitalnih fotoaparatov, digitalno video kamero, računalnik in LCD monitorje. Gmotna škoda je ocenjena na okoli sedem tisoč evrov. S. Š. Nad alkohol Gorenjski policisti so ta mesec še posebej pozorni na vinjene voznike, svarijo pa tudi pred zelo "aktivnimi" tatovi. Decembra lani so na gorenjskih cestah umrle štiri osebe. simok šubic Kranj • Zadnji mesec v letu ima policija že po tradiciji Dajveč dela, saj je razlogov za praznovanje in veseljačenje na pretek, temu primerna pa so potem ravnanja ljudi. Nekateri nepremišljeno sedejo za volan, čeprav so pregloboko pogledali v kozarec, drugi, že po naravi nepošteni, izkoriščajo vsako ponujeno priložnost za krajo, goljufijo in podobno premoženjsko delilcvenco. Več kot dovolj razlogov, da veselemu decembru svoje delo prilagodi tudi policija, ki bo v prometu pogosteje preverjala prisotnost alkohola za volanom in Aktivnosti policije v decembru so predstavili {z leve}: Simon Vindiš, Zdenko Guzzi (tiskovni po diugi strani budno preža- predstavnik PU Kranj) in Simon Velički. la na nezaželene vlomüce. Do i. decembra je na go- soč kršitev v prometu, kar se- hudimi telesnimi poškodba- $ke hiše v okolici Kranja. renjskih cestah umrlo že 26 demdeset odstotkov pa jih je mi pa 1,28 promila," opozar- "Način storitve nakazuje, da oseb, lani v enakem obdobju bilo povezanih z vzroki naj- ja Vindiš ter do konca leta vlome izvršuje ista skupina, samo 14. "Glavna problema hujših nesreč - s hitrostjo, al- napoveduje več poostrenih ki pa nam je še ni uspelo od- v cestnem prometu sta še koholom ter neuporabo var- nadzorov prometa po meto- kriti. Ob mraku opazujejo dologiji Promil in nadzor hi- hiše, in ko lastniki za dalj Lanski december je bil iz- tiosti z vsemi tehničnimi časa odidejo, vanje vlomijo z vedno agresivnost in nepaz- nosCnega pasu in čelade. Ijivost voznikov, ki sta pogosto povezani z vinjenostjo, redno tragičen, saj so na ce- sredstvi. Policisti bodo vozni-utrujenostjo, starostjo in stah umrle kar Štiri osebe, ke pogosto kontrolirali tudi drugimi psihofizičnimi predvsem liiJadi. "Povprečna med delavniki, predvsem v vzroki," ugotavlja Simon alkoholiziranost povzročite- popoldanskih urah. naviranjem balkonskih vrat" V zadnjem času je izginilo tudi že več avtomobilov. Vindiš, vodja uniformirane Ijev prometnih nesreč s policije pri Policijski upravi smrtnim izidom v decembru vlomilci pa radi "obiskujejo" Simon VeiičJd, vodja sek- tudi poslovne objekte. Velič-torja kriminalistične policije ki zato svetuje lastnikom. Kranj. V enajstih mesecih so 2006 je bila prek dva promi- pri PU Kranj, je opozoril na naj poskrbijo za varnost svo- polidsti ugotovili skoraj 31 ti- la, pri povzroüteljih nesreč s vse več vlomov v stanovanj» jega premoženja. Odsevni trakovi za šolarje Občina in SPV Tržič sta dala učencem treh osnovnih šol odsevne trakove, da bodo vidni in varni Stojam Sate Tržič - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Tržič se zaveda dejstva, da so pešd ena najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu. Zato tudi letos sodeluje v akciji BODI preVl- DEN. Ob finančni podpori Občine Tržič je zagotovil devetsto odsevnih trakov za učence druge in tretje triade osnovnih Šol Križe» Bistrica in Tržič- Na slednji §olj so jih podelili minuli četrtek. Predstavnikom razredov in vodstev šol so se pridružili člani SPV in delavd občinske uprave» ki jih je mentor pro- Drago Zadnikar (levo) je podelil devetsto odsevnih trakov za tržiške šolarje. metne vzgoje v OŠ Tržič Darko fagodic pospremil po Sanja, Barbara in (ožica pri- odsevnih trakov je učencem kar je cela generacija mladih zatemn j enem stopnišču. Od- pravile naslop s prometno te- svetoval, naj trakove redno ljudi. Evropa ocenjuje, da z sevni trakovi na ograji so ka- matìko. Zbrani so si ogledali uporabljajo, na pravilno rav- enim umrlim izgubimo kar zali pot do učilnice, pred ka- kratek film, ki spodbuja k no- nanje pa naj opozarjajo tudi milijon evrov. Ravnatelj OS tero 80 se v soju baterijske Šenju kresničk med hojo ob starše. Kot je ugotovil pred- Tržič Stane Grum se je stri- luči ^svetile tri ućenkev var- cesti v temi. Kako pomemb- sednik SPV Tržič (anez Za« njal, da je življenje vsakega nostnih jopičih kot kresnič- na je vidnost pešcev za var- zvonil, je na naših cestah ve- prebivalca dragoceno. Zalo je ke. V razredu so blesteU nost v prometu, je poudaril liko preveč nesreč in žrtev. V izrazil zadovoljstvo, da so pri- učena prvega razreda OŠ Bis- direktor občinske uprave trica, s katerimi i>o učiteljice Drago Zadnikar. Po podelitvi pol stoletja so našteli že pravili pomembno preventiv-okrog dvajset tisoč mrtvih, no prireditev pri njih. GORENJSKI GLAS torek, il. decembra 2007 •• éé ••• •• vilma.stano m s i 9 Na Pokljuki najboljši biatlonci Od četrtka do nedeije bo na Pokijuki šest tekem svetovnega pokaia. V odiičnt formi je Teja Cregorin, Tadeja Brankovič Likozar zaradi rame še enkrat na pregled. Maja Bertokceli Kranj • "Vse imamo pripravljeno. Med vikendom je zapadlo še dvajset centimetrov naravnega snega, tako da je kuli« sa na Pokljuki tista prava. Pri« javljenih j^ 33 ékip, pridejo vsi najboljši. Za obiskovalce bo poskrbljeno tako kot pretekla leta. Vozil bo tudi brezplačen avtobus z Bleda. Za zabavo bo v soboto skrbel Boštjan Koneč- nik, v nedeljo Manca Spik, vse dni pa plesna skupina Tačke in D] Aqua. Po vzoru drugih prizorišč bomo imeli na Bledu biatlonsko zbirališče, kjer se bodo navijaä lahko zbirali po tekmah," je povedal Tomaž ŠuSterSlč, sekretar OK Poklju- ka. Prvi trening na PokijuJd bo Teja Cregorin je sezono začela odlično. Če bo tudi na Pokljuki imela mirno roko, se za jutri, v četrtek bosta posamični rezultat ni bati. / Foto; Tmaooki tekmi (ob 11.15 za moške in ob 14.15 za ženske), v petek bo Andreja Mali, pri moških pa jo. Na Pokljuki bom tdjnova- kakšne iwleäne imam. Zad- prost dan, v soboto bosta oba Klemen Bauer, Gregor Brvar la, predvsem zato, ker je do- nja odloätev bo moja. Gre za sprinta (ob 11.30 za moške in in Peter Doki, v Štafeti pa Še maČ terea potem pa se bom moje zdravje. Nikakor pa ni ob ^.l5 za ženske), v nedeljo Vasja Rupnik. Sezono je naj- odloČila, ali bora sezono speija- problem v glavi," je v ponede- pa še štafetni preizkušnji (ob bolje začela Gregorinova, pod la do konca ali pa saiürala po- Ijek pojasnila Tadeja Branko-10.30 za moike in ob 14.15 za ženske). Izmed Slovencev pričakovanji pa Brankovič Li- škodbo. Če se odločim za ope- viČ Likozar ter dodala, da bo na kozarieva. Tekmovalka iz Vaš- radjo, bo rehabilitacija trajala Pokljuki nastopila v sprintu in bodo pri ženskah na startu ce ima. še vedno težave z ramo: tri mesece. Morda bi bilo bolje v štafeti, medtem ko se za na- T^ Cr^orin, Tadeja Branko "Rama me zelo boli. Danes tako kot na silo "borbati" do stop na četrtkovi posamični vič likozar» Dijana Ravnikarin grem Še na en pregled v Avstri- konca sezone. Samo jaz vem, tekmi še ni odločila. Namesto Kranju tekma Beljaku Po že tretji odjugi minuli konec tedna so biti organizatorji tekme v smučarskih skokih v Kranju to prisiljeni odpovedati, nadomestno pa bodo že v četrtek pripravili v Beljaku. viiwa Stanovnik Kranj - Potem ko se je v r^e- na izredni seji sešel Organizacijski komite Kranj 2007, so ani odločili, da dokončno odpovedo tekmo svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bi morala biti na skakalnid OMV centra v Kranju 15. (trening in kvalifikacije) kn 16. decembra (tekma). Odloätev je bila sprejeta tudi na podlagi pogovorov s predstavniki Mednarodne smučarske zveze (FIS) in po pogovoru z direktorjem svetovnega pokala v smučarskih skokih Walter)em Hoferjem. Kljub prizadevanjem delavcev V nedeljo je bil pogled na znova ozelenelo skakalnico precej žalosten, organizatorji pa so bitko z naravo dokončno izgubili. / corazd x»včii »» Ivo Zupan na skakalnid, ki jih je vodil Ivo nid pa ga je premalo/' pojas- henkznankot "kranjska Sibiri- Zupan, temperature v zadnjih njuje Ivo Zupan in dodaja, da dneh niso dopuščale izdelave imajo v Beljaku zaradi Alp ne- Tako so kranjsko tekmo so zadostnih količin snega s snež- kaj stopinj nižje temperature in prevzeli korcÄld prireditelji in nimitopovi. "2e dvakrat smo dnigačno klimo, veter pa na- jo bodo v četrtek pripravili v Beimeli skakalnico skoraj priprav- mestood jadram piha s severa, Ijaku, kjer bo trening ob 9. liri, Ijeno, toda zgodilo se je, česar tako da lahko izdelujejo sn^ ob 11.30 bodo kvalifikadje, ob sem se najbolj bal, saj je odjuga "Prav tako je v hribih tik nad 16.30 pa tekma. V petek bo v začela pobirati sneg, tempera- skakalnico zapadlo dovolj na- Beljaku na sporedu tudi sicer ture pa so previsoke. Tudi ravnega sn^, tako da ga lahko predvidena pedcova tdcma sve-sneg, ki so nam ga obljubili s dovažajo," še pravi Zupan, ki je tovnega pokala najboljših ska-Pokljiike, so organizatorji bia- s sodelavd tokrat moral prizna- kalcev sveta, obe tekmi skupaj tlonske tekme porabili za pri- ti premoč naravi na sončni stja- pa bosta $teli za karavanški popravo tamkajšnjih prog, v Pia- ni Alp, čeprav je ravno Bau- Blejski odbojkarji proti prvakom Francije Navijači odbojkarjev ACH Volleyja se že pripravljajo na drugo tekmo v ligi prvakov. Vilma Stanovnik moč domačih navijačev. Dvo- ....................................... rana Tivoli je bila namreč že tri Radovljica • V zadnjem tednu dni pred tekmo skorajda raz- so blejstó odbojkaiji kljub teža- prodana, navijači blejskih od- vam s poškodbajni odigrali tri bojkarjev pa tudi tokrat nikakor tekmeinnavsehzmagali. Naj- ne bodo varčevali moči pri prej so v domačem pokalnem spodbujanju. "Z Bleda bo tudi tekmovanju tako doma kot v tokrat odpeljal poln avtobus Kranju ugnali moštvo Asleca zvestih navijačev, nekaj vstop- Tnglava, minulo soboto pa so nie so dobile tudi odbojkarske bili S 3 : o prepričljivo boljši tudi ekipe po Sloveniji in Tivoli bo od ekipe Stavbaija IGM, s kate- zagotovo utripal z našo ekipo, ro so se pomerili v srednjeev- Ta bo igrala na zmago, saj edi- ropskiligi. no zmaga pomeni možnost, da Tako so z odliko opravili vse se potegujemo za uvrstitev v teste pred jutrišnjo drugo do- dnigi ^og tekmovanja," mačo tekmo v ligi prvakov, ko pred tekmo povedal izvižni di- bodo v dvorani Tivoli ob 20. uri rektor blejskega kluba Gregor gostili prvake Frandje, ekipo Humerca. Paris Volley. Čeprav blejsko Spodbuda v blejskem moŠ- moštvo pestijo poškodbe, saj tvupajetudinovtežkopričako- na ^rišče ne bosta mogla po- van igralec Scott Touzinsky, ki škodovani kapetan Matija Pie- se je že predstavil na tekmah ško in podajalec Tomislav prejšnji teden v Kranju in v so- Šmuc, pa optimistično priča- botov Radovljid, jutri pa boza* kujejo jutrišnjo tekmo, saj vTi- gotovo med aduti trenerja Dra- voliju računajo na veliko po- gutina Baltica. VATERPOLO KftAN) Tretji zaporedni poraz Triglava v nedeljo je bila odigrana še zadnja tekma četrtega kroga v ligi Alpe Adria. V mariborskem pristanu sta se srečala domači Branik in kranjski Triglav, ki pa je doživel Še tretji poraz zapored. Branik ga je premagal z 9 : 6. Na lestvici Še vedno vidi Slovan Ollmplja, ki je zbrala devet točk. na sedmem mestu pa je s tremi točkami Triglav. Triglavnl bodo v soboto ob 18. uri gostil ASV Wien, v nedeljo ob 18. uri pa Slovan Olimpijo. Prav tako v nedeljo sta bili odigrani tudi dve tekmi v državnem Članskem prvenstvu. Dopoldne sta se v kranjskem pokritem olimpijskem bazenu v zaostalem srečanju drugega kroga pomerila domaČa Kokra In Maribor. Boljši so bili domačini, ki so zmagali 2 10:8, zvečer pa sta še srečanje tretjega kroga v mariborskem Pristanu odigrala domači Maribor In Žusterna iz Kopra. Tekma se je končala brez zmagovalca z 8 : 8. Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto 15. decembra, ko bo Kokra prosta, j. M. IO t: v{l ma. stan ovn ik (S>g-glas. si GORENJSKI GLAS torek, 11. decembra 2007 GORENJSKI SEMAFOR KOŠARKA Liga UPC Telemach, 9. krog: KrJca : TCC Mercator 102 : Helios Domžale : Zlatorog Laško 93 : 93. Na lestvici vodi eklpä Hellosa s 17 točkami, TCG Mercator pa ima na 7. mestu 13 točk, Ekipa Heliosa bo jutri, v sredo, ob 20. uri gostovala pri Elektri Esotech, TCC Mercator pa bo v soboto ob 20. uri gostil ekipo Zlatorog Laško. i. SKL za ženske, 7. krog: Triglav : ŽKK Domžale 47 : 55, Odeja KED : Merkur Celje 40 : 87, ŽKK Črnomelj : HIT Kranjska Gora 39 :79. Na lestvici vodi ekipa HIT Kranjska Gora s 14 točkami, Odeja KED ima n točk in je na 3. mestu, ekipa Domžal ima 8 točk Ìrì je na 8. mestu, Trigla-vanke pa so z 8 točkami na lo. mestu. V 8. krogu v soboto ekipa HIT Kranjske Gore gostuje pri Ježici, Domžalčanke v soboto ob 18. uri gostijo Odejo KED, Triglavanke pa so proste. 1. B SKL za moSke, 9. krog: Tinex Medvode : Gradišče 34 : 70, Konjice : Triglav 74: 62. Na lestvici vodi ekipa Misel Postojnska jama s 17 točkami, Triglav na n. mestu ;ma točk, Tinex Medvode na 14. mestu pa 9 točk. V. S. ODBOJKA 1. DOL za moške: Salonit Anhovo : Calcit Kamnik 3:1 (- 21, 20, 20, 2^), Galex-Mir : Astec Triglav 3 : 1 {22, 24, • 26, 18). V vodstvu je sedaj Salonit Anhovo (32) pred Caldtom Kamnikom (30). Astec Triglav je na 5. mestu (19) in ima kar 7 točk naskoka pred Šesto Olimpijo. 1. DOL za ženske: ŽOK Ptuj : LI P Bled 3 : t (25, • 23, 24, 21). Na vodilnem položaju je Nova KBM Branik (32), ki ima 5 točk naskoka pred Benediktom. LIP Bled (11} je na 6. mestu, le s točko naskoka pred MZG Grosupljem. 2. DOL moški: Termo Lubnik : TAB Mežica 3 : : (i8, - 23, 2}, ;5), Fram : National Žirovnicaj ;0 (t6,15). Še vedno je v vodstvu SIP Šempeter {22) pred Framom (21) In Termo Lubnlkom {20). National Žirovnica je v skupini treh ekip 2 osmimi točkami na začelju razpredelnice. 2. DOL ženske: Caldt Kamnik : ŽOK Partizan Šk. Loka 3 : ^ 07» • 19. 21, 24}. Aliansa (22) ostaja na vrhu pred Calcit Kamnik (22). ŽOK Partizan Sk. Loka je s 15 točkami na 6. mestu. 3. DOL moški: Caldt Kamnik II : Astec Triglav II 3 r o. UKO Kropa ; Salonit Anhovo II 5 : o. Pred zadnjim jesenskim krogom ostaja v vodstvu MOK Kočevje (21) pred UKO Kropa (19). Calcit Kamnik II (13) je na 3. mestu, Astec Tóglav II (4) pa na osmem. 3. DOL ženske : Mladi Jesenice : Lakolit Ankaran 1:3, MZG Grosuplje \\ : Triglav Kranj 1:3, Piran : Pizzerìa Morena 3:1, Logatec : Bled Adriatica.net 0:3. V vodstvu je Piran (33) pred Lakotit Ankaranom (28). Triglav Kranj (22) je na 4., Pizzeria Morena (19) na 7., Mladi jesenke (15) na 8., in Bled Adriarica.net (14) na 10. mestu. 6. M. ROKOMET 1. MIK liga • moški: Knauf Insulation : Jeruzalem Ormož 30: 26; 1. B liga • ženske: Millennium : Naklo Merkur 28 : 27; Sava : Jadran Kozina 28 : 27; 2. liga moški • zahod: Alples : Duplje 31: 26; Kranj : Aleš Praznik 26 :18; Radovljica : Cerklje 26 : 37. M. D. BALINANJE Super liga Schwarzmann, končnica • 4. KROG: liga za prvaka • Luka Koper : Planina Kranj 17 : 5. Zarja Balinček : Krim Ljubljana 12 : 10, red: Zarja BalmČek in Luka Koper po 42, Krim Ljubljana in Planina Kranj po 30; liga za obstanek • ZabiČe : Jadran Izola 18 : 4, Lokateks Trata : Hrast 20 : 2. vrstni ttd: Lokateks Trata 32, ZabiČe 29, Hrast 16, Jadran Izola 7. S. Š. SAH Ciklus So 5IMP Radovljica, 19. turnir. 7 krogov, ij minut, 21 Igralcev. Končno stanje: i.Alen Hasanagič 6,$, 2. Franc Rodman 6, 3. Ziatko jeraj 5,5 (vsi ŠD Jesenice), 4. Jože Harinski 4,5 (ŠD Gorenjka Lesce) • najboljši senior, 5. Matej Keršič 4,5 (ŠK Stari Mayr Kranj), 6. Marjan Lužnik4 (ŠD Jesenice), 7. Janez Kokalj (ŠD Jesenice) itd, O. O. za prvo mesto Mladinska hokejska reprezentanca je danes odpotovala v Latvijo na svetovno prvenstvo do dvajset let Divizije I skupine B. V Risi se bodo borili za vstop med elito, kamor vodi le prvo mesto. Ti NA TosJČ Bled - Pi^šnji ponedeljek se je na Bledu zbiaJa mladinska hokejska reprezentanca. Glavni trener Valerij Šahraj in njegov pomoóiik Andrej Brodnik sta na zbor povabila 26 igralcev in tri vratarje, v sredo pa sla že izoblikovala končno postavo. "V zače^ je bil poudarekna fizični pripravljenosti, na podlagi katere sva dobila končno postavo, Drugi del priprav je bü namenjen predvsem uigravanju in igri z igralcem več. Imeli smo tako treninge v telovadnid kot tudi na ledu." je priprave opisal trener šahraj. V okviiu priprav so odigrali n -9 t \ \ 'M 5 f J 5 r t d 1 r» P ß I / X, é 1. 5> • ? ' ! tudi dve pripravljalni tekmi z Nastope naše mlade reprezentance (na sliki) v Rigi lahko v živo spremljate prek spletne Romuni, ki so se na Bledu strani www.ilhf.com. t,nadoh ustavili na poti na svetovno prvenstvo divizije II v Italiji. Z re- V Rigi se bodo borili vra- (Valley Jr. Warriors) ter napa- se IK). Poleg trenerjev Šahra- zullatoma 10 : 2 in 9 :1 so bili tarji Grega Kavčič (HK MK dald Žiga Jeglič. Žiga Oblak, ja in Brodnika bodo ekipo obakrat boljši naši, "Razpolože- Bledj^ Matija Pintarič (HDK Andrej Židan (HD Mladi Je- spremljali Še vodja ekipe nje v ekipi je odliòio. Zelo do- Maribor) in Matevž Grabnar senice). Martin Potočnik. Branko Tošič, tehnični vodja bro se razumemo in vsi ima- (HK Alfa), branilci Maks Se- Jernej Vodnjov, lakaAjikerst Andraž Berlisk in fiziotera- mo pred sabo isti dij. Upamo, lan, Gašper Sa^i, Nejc Ber- (vsi HK MK Bled), Anže Ro- pevt Matej Cascutti. da bodo naporne priprave pri- lisk (vsi HD Mladi iesenice), pret (Val D'Or Foreurs), Jan Lat\iji iih čakajo zahtevni nesle želeni rezultat" je o sta- Jaka Bassanese, Luka Tošič Muršak (Saginaw Spirit), nasprotniki. Takoj jutri se nju v ekipi povedal kapetan (oba HK MK Bled), Blaž Gre- Boštjan Goličič (Calgary Hit- bodo pomerili z Angleži, v Luka TošiČ. "Naš olj je zagoto- gore (Sodertalje SSK), Kle- men). Jan Urbas (Malmo četrtek z Estonci, v soboto z vo prvo mesto, drugi smo že men Sodržnijc (Springfield Jr. Redhawks), Rok Tičar (Tim- Belorusi, v nedeljo s Franco- bE" je Se dodal Šahnj. Blues) in Matevž Erman ra IK) ter Sašo Rajsar (Oden- zi in v torek z Madžari. Kljub porazu ostajajo na vrhu Hokejisti Acronija Jesenic so v nedeljo izgubili v Salzburgu, kljub porazu pa so pred reprezentančnim turnirrem na Danskem ostali na vrhu lige EBEL Vilma Stanovnik Jesenice • Minuli konec tedna sta bila na sporedu lige EBEL znova dva kn^, hokejisti Acronija Jesenic pa so v petek naj- prq igrali doma, saj so gostili ekipo iiwest BW iz linza. Mal-Čevanje za poraz na domačem ledu borbenim gostom ni uspelo, čeprav je še nekaj minut pred koncem kazalo, da se bodo v Podmažakli veselili zmage. Toda tri minute pred koncem je za Jeseničane zadel Mitja Robar, razpoloženi vratar Robert Kristan pa je v podaljšku in v kazenskih strelih zanesljivo obranil domaČo mrežo, medtem ko je Conny Skoda smnr LLL Vi^^ Hokejisti Acronija Jesenic so se za zmago na petkovi tekmi v domači dvorani morali zelo potruditi, saj si je te želela tudi gostujoča ekipa iz Linza. /F«te:Tin>oebi Na Bledu se bo danes zbrala naša članska hokei- Strömberg zadd mrežo gostov, mačo ekipo VSV ugnali z 2:5. tako srečali v petek. Ekipa ZM ska reprezentanca» ki se bo po dvodnevnem tre- ^^^^gosto^'^Salzb^gu. nkM i^oä^a'hid^seüe^ Plošček pa v mrežo ekipe Red Tako trenutno na lestvia še Olimpije, b ima 12 cndesetih Buli ni hotel v nedeljo, ko so |e- vedno vodi ekipa Aax)nija Jese- srečanj 28 točk, je še vedno na mngu pod taktirko novega Domačini, ki so zadeli štirikrat, kern in zbrala 43 točk, sledi pa Obe slovenski mo^ v ligi selektorja Matsa Watina so zalo zasluženo slavili s 4 : o. ji Vienna Capitals^ ki je v 29 EBELbosta naslednji tekmi od- in njegovega pomočnika Kar dveh zmag pa se je ko- tekmah zbrala dve točki manj, igrali prihodnji teden, ko ekipa Matiaža Konitaria v četr- tedna veselila ekipa ZM tekmo 30. la<^a pa bo odigrala ZM Olimpije gostuje v Linzu, tek odpravila na turnir £IHC v dansid Odense. Olimpije, ki je najprej doma ta petdc proti ekipi VSV. Prav ^pa Acronija Jesenic pa se bo premagala Vienno CapitaL; z 2 tako Celane 30. kioga še nista v torek, 18. decembra, ob 19.15 : nato pa so bili naši prvaki odigrali ekipi Red Buli Salzbur- v Podmežakli pomerila z ekipo bdjši še v Beljaku, kjer so do- ga in KAGa, ki se bosta prav KAC-a iz Cdovca. CORENISKI GLAS torek, n. decembra 2007 tist • É •• H K 11 Vilma.stanovnikfgiB-glas.n 11 Domačinom največ zmag Zadnja tekma športnih plezalcev v Tržiču je bila napeta. Državni prvaki so Patricija Levstek» )ure Bečan, Natalija Cros in Klemen Bečan, Stoj an Saie Tržič - Dvorana trližkih olim- pijcev je v soboto in nedeljo gostila zadnjo tekmo državnega prvenstva v športnem plezanju. Po tekmah staiejSih deklic in dečkov ter kadetinj in kadetov so se pni dan pomerili v kvalifikacijah Članice in dani. Največ zanimanja j€ bilo za njihov finaljü nastop, ki so ga spremljali številni gledalci. Videli so imenitne boje devetih deklet in desetih fantov. Na zadnji tekmi mladink Je bila Maruša Rodič (SD Tri- umf) za las boljša od Članice ŠPO Tržič Patricije Levslek. Slednja je zmagala v dnigem obračunu v superfinalu. "Odločala je psiha. Zaupala sem vase in osvojila prvi naslov pr- V danski konkurenci so osvojili vse tri pokale tržiSkl športni plezalci. vakinje. To je nekaj najboljšega, saj sem bila večkrat dru- število točk. Težko sem se sta prva dva tekmovala ga," je dejala po tekmi. Med sprijaznila, da moram še en- krat. "Obeh zmag sem mladinci je bil tudi tokrat ne- krat v steno. PlezaJa sem ne- Škoda, da ie Matei naredil Pokale najboljšim letos je izročil Tomo Česen iz komisije za Športno plezanje. V nedeljo so tekmovali še premagljiv Jure Bečaa (ŠPO obremenjeno, zato sem pako, sicer bi šlo na tesno. Kaj TrliČ}. Drugo mesto si je pri- zmagala. Drugi naslov prva- menim o drugem naslovu pr- dcibanke In ddbani ter mlaj- •et- Še deklice in dečki. Pri prvih ^11 sta zmagala na zadnji tekmi in skupno Anja Murko iz boril Miha Britovšek (AK kinje mi pomeni še več od vaka? Prihodnje Slovenj Gradec), tretje pa prvega, saj sem imela letos ji," j( Grega Selak (PK Škofja vzpone in padce. Potrdil je višje Loka). Enaka mesta so zase- pravilnost treninga, " je izja- Za dli v končni razvrstitvi držav- vila Natalija. Pri članih se je lila medalj povedal Klemen, ki ' svetovnem pokalu nega prvenstva po štirih tek- vrstni red premešal. VTiliču mah. Pri članicah so se uvr- so bili najboljši Klemen in sednica zadnjo tekmo sta pode- Hrastnika in Martin Bergant iplome pred- iz Škofje Loke. ?n deklici je lič Ema An* bila najboljša {era LenardiČ iz župan Borut Kranja. Pri dečkih je na tr^icln stile od prvega do tretjega (iire Bečan (oba ŠPO Tilič) Sajovic. Slednji je spomnil, zadnji tekmi zmagal Domen mesta Natalija Gros (AO ter Anže Šlremfelj (AO da se poslavlja plezalec To- Škofic iz Radovljice, skupno Kianjj, Ma ja Vidmar In Lud- Kranj). Prva tri mesta vdižav- maž Valjavec, ki je ponesel pa Gašper Fintar iz Škofje ia Franko (obe PK Škofia nem prvenstvu so zasedli ime Tržiča po Sloveniji in tu- Loke. Pokale za skupno razvr- Loka). Tak je bil vrstni red Klemen Bečan. Matej Sova in tudi v državnem prvenstvu, Jure Bečan (vsi ŠPO Tržič). Tomaž in Lucija Franko stitev med klubi so prejeli AO )b slovesu prejela darila Kranj, PK Škofja Loka in ŠPO kjer sta prvi dve zbrali enako Zaradi enakega števila točk organizatorja in soplezaJcev. Tiiič. MALI NOCOMFT H Železn i KI mžale Dobrodošla pomoč za obnovo Minulo soboto m nedeljo je slovenska malonogometna reprezentanca odigrala dve prijateljski dobrodelni tekmi z reprezentanco Črne gore, izkupiček (v Železnikih so z vstopnino zbrali 1425 evrov) pa bo namenjen obnovi Športnega parka Rovn v Selcih» ki ga je močno poškodovalo septembrsko neurje. Naši nogometaši so pod vodstvom selektorja Andreja Dobovićnika in trenerja Milka Verbotna v sobotni tekmi v Železnikih s Črnogorci igrali 2:2, v nedeljski tel (D O CÙ I u m . a C C>J o S •«W Ol a o o o s o Gì M O Tt ^ SI ^ a t/? Č f^ •rt -« ^ C ♦ s ^ (J • (/> o «o lo-'W O h--^ s -o 2 2 C O <0 N C - o cq hj O «J- M S 03 s 'O CÓ 9 G. « ^ •O co ° Sc lgl v > C o «Ä S s o C tf> 3 O <9 O "O o o C •o oo I- a« 0 C 01 O o JO (A « a g o co o 8 g« cg A s o C a £ o £ O O «o CQ O G) Ä K. 0^1 O ^ O o - 5 P Ift 6 a 0 0) S E « 01 I . B 0) O £ O a S 9 a t/) Q a s u •D O» 15 « iS i S (/3 o - •o e ta o se a ffl I lo i "5 « 2 O CL C •o » (O •o 2 ffl 5 ca a a s - Ć E S £ ^ E a S o II 0) . «v» § 0) E N a ^ = 1 a o a> in O •S o § ^ ® ä ® 111 C a <0 Q Q fO A M N O O Ili o "D Ä Ü a ^ T cg öS ©rt JS . a « U) cc 0 1 'N CC CD a UJ K o E ^ o e D> Q. a A o o oc C M o 2 Ö S C •5' V S 10 9) ° s c6 lO O ^ si S®! ^ S ? •o £ n 11" Ui o N a n o Ž T3 "D ® O O a a je O o CD (D lil •fj O) O ff è s ® g O) rt Sg E Q. C Ò 4> ' a ll> a 5 O s tO o C V) ? 5. ® Q • rt «> = C 5 O a o v C ^ s o ^ s C O ^ t ž g« . <0 N E « E o a O a co 0 O o C o Q O 'V o E X) o o II •o ^ « ft s 22 5 e o> « o p O s a Ž Q a 2 E ^ v E S 0 1 il o rt o a » CL A ^ ^ o £ lil o T' o iS ^ O e o jd •C m a o. 22 o 0) E go cn C si •C fsj iS S ,, «3 -a "O il s «o o Š <0 E {P 3 J « ž 5 " S § §1 ® ^ ffl J "C o I ® ^ U«» W ««p« » 0> jO . I fO •O B O -D 5 o iS — (O "O "O s s £ £ M a Q. a T o « 9 CD CJ O os o •O .is h- ►o o -a o O ►S ^ (3> •o CA OJ Ol s o 3 O O . 0) 3 ^ D CO § § O ^ O 5 = 5 0) <Ü C o 1/3 a o s o Q o Q ® ■(J tfi u 2 o £ a 6 S cq i s N -O S ? » s g Ä SI 3 O i « iS cc •Ü f>J o 11 Si co J^ ä £ 5 S 13 ^ o O s £ E n. ^ S a § 5 o ? a o 9 07 u ' 2 B w i (U o 0) 2> a O S S "O iS u o ^ g A S3 o <ù o 03 S O > i o •O CO 0 ca Q> 0 o Ml 8 d al e O O £ C 5|o d) O C » s o o •8 I Is? '5 s ò> gl ^ § I? C -gas gl co il P - re s Ci N .a I I co ffi « ® s Oj 3 a rt ^ O i O •o o a II cm O CV> & Dl D. o tJ Si ® 2 § B t/> 0) 0 1 o d ca E I ro C 0 Si ao I o •g 'S B 0) E Ù O a Ö o 5 (O ^ C a g 'tO r 0) O s 2 A. ^ v cc 0 ? 0 0 9 C V) > E 0 C G > 5 C é 0 m u C C9 T a> re C re f a C •o s a ® io •o •O C s 5 .S. o o ro & «I 3 M 9 O (£ (1> C C £ £ O o II O o ol » C n J!) a o o <0 s E a CVJ oj ri O o ts. 04 4 V fO o S il 3 re KJ 1:" p ž a I1 C O fl) ^ Ste s I Ji 'rt 6 m s s O S5 ^ e o II Il I Ä O tfl Q .s: O ^ o o 3 II > & 3 o đ O « s •o » S i I r3 È B V C £ I O « 5 rt B > CT g I š' S S s ro « m al O ^ u 2 O O S C « co rxj ^ N o n o g> w j2 I a -o o £ C rt 1 •D O S o 0 1 5 = N-äi « a s O ž s " s "O is 2 T3 <2 o (O d> 3 a o N £ o> Q. g .Ü ^ n a?.S T3 & ^ a a " « C Q. rt CLf g « Oi 0) s o A S >- § o M -O 8> o 11 ^ O I 9 §■1 Ir « ^ "O ® E .e a Žt iS N ? i--a •S f i ^ O. p Q. <0 S O • I I rsj g O § o o C a o C O rz C a « < 0 a •o 0 3 « 0) Of 1 2 ^ J2 '«■s o a •o o o 'è? 2 o E es 11 D a St-® il n a . "O u o a 0) s sa o „ -£ u .33 I § S rt 0 C 1 a o C n £ o u 3 o a a £ o S I? s đ> ce o (A 0) <4 <0 M -D 5-g ^ 0 §1 2 s iž o' 2 > i s «> s %š <0 s o o C 2 g- s o o n C o 5 rt « _ O CT CT E è 2 o rt si i ® s u o Q. O O .a •a V3 •O ^ S -O rt f\J ^ g ^ « EiS Ž E 5 S IS ^ lil o a i ž ž e 0 o 1 S o ž > rt S ^a Ig C <0 a a> S a V «I n * o Sä a I 3 o il I- o .a"® C o 5 2 o S E CT O a O C •D S E rt s 4> Ti I C OJ 'U o n (O t5 s jc £ — O I-g CQ 5 o « S E A S •O o fi> > ii ® g C m O d O 'i p § (C 4> '5 a £ s £ o C đ> đ> I »o o -6 C G> e fl' « C o C £ o S g« m C n C x> 0 0 S" C rt § 1 ft « ^^^ •ff C rt re C 0 s I a« 3-H „ £ fl) « o r o 5 o e £ a> E 2 i Ui i a s = I! 0 > iš ^ « 9 O 0 S. CO B o ri 5 C <0 oS fS s 1 J s O •O S E n o Vi É o <0 a Vi n <0 1 rt tD v a m i v « ^^^ n S I 0 o a (9 o S CT Cd I TJ 'O OJ B C » £ A fl .S » CÜ Z 0) o iS •o s <9 « 0) O) 0 § e 1 Ig C <0 I a o n I C o cd CT o i 9) O £ 2 g o o ^ cb "O S) 'o "I re if a 0 sli 5 .t « iS ® s-I o « > j^-g C o M 2 Q. O -O S E o l| £ S T3 £ a a> aS a S- O o lš o o ^ t N p rt lì 1:1 0 1 5 s đj Ift CVj d) 13 M •O ö5 £ ^ a s S3 CT lai CL CM "Il i-iS S: C % lš e !i) C C o 0 o M o § 0 e a -s £ 1 £ a n tA •D SS =1 a o rt aH W 2 ® "g « « ® « « g iS £ .^j O ^ flj fl) o s. a> co i C9 O i § ca ra ^ £ il I o I? > ^ 0 E o o CT ^^ a I đj S m •D T3 S (D CM S g 9 « 5 i ^^ •fj 'CO ca C a rt o o I I £ S ca o 5 C re e E o 43 rt o KJ > TJ 0 0 T3 E ss C S a ^ & C s i/> C E 0 S •.s £ 0 C > C •p « u M > 4) £ 9 0 CQ 0 <5 T5 s> è fa 5 5 W : I?. O O 7% C Ö 8 O E o o Ö * fl> _ a o co I' li ce o s I <0 0) S n co co s> o ts Q> C V) o ^ o E 2 '3 fl> na •o CB O m o o ± o O tp 0 re rt S CT g en d) ca <5 « O CT S e .si^ co 9 il « £ o 01 S Q a N isj V) « O iS a ^^ S « V O v C C ^ o o a N CO O <0 ® J J N O 0 2 1 CD C O s s s hJ S (Đ •D g O o CTJ 0) 0> 0 .8 8 o'I 9 O C o o ä 2 S' II 8' ». o u o> ifh O co- äs -s a < 1.1 s ^ §1 o 2 _ o D w 0> o a A & a o S' o 7 3 a.£. tli •p 3} X o (a 3 3 cc' i o & •o o 2 I S

SI I (A s s o o 3 A ro Q. « 3 A O S 5r 3 a Vh o o "•o "O o 5 3 a se 11 r 3 "O 9 li -o . i iJ> O H rt A Oj O a o fi) 5 o- 1' 3 (D ? F3' ?? >> 3 TJ A 3 ■D O 0 5 a N = w'5 S S § 1 § TJ S 3 o s S = = I"? i o _. È 3. a Q » 9 3 ^ = . s o .. 3 S'I M T) 5 Vh Z m o o O o m u » * 0 a ft S (fi t/> € 3 O oc: < o 3 cfi n- s O O §|o s-g ^ 7 O- II V 1Q N » S a 61 (/>•0 A S & I •o s s ® a ti 3 •D fi) § A fi^ ce O rr ca 3 E 0) 5 I o C o« « 3 lO O oa 5 2: (O 3- 8 i| g" 33-o fB M» O* ? (D S. » o f o T- a g È" fO s o- Ö 5' a P 3' a tt o II !i ^ O O ^ (P & o n- 3 -O S 3 0) hj 3 3 N 3 A e> c: » ? N cv C/Xlrt« J » D* 05 « s ^ S ro o ■g so 3 CD fi c/> ^ m z Is I È* O tv H O iS 3 u O U § N5 i? £ § O & a 'i 5 S CD O ID O N O CT A S 3 m' s 3. 3 I <0 U> 3 S C» 3 O o 2 Vi' o a C9 A 3 ^ a 30 CL ID i ^ O (ft I?" v a co 'S o a 9 O 9 i D. R e o "5 C4' sfàgli III O (A O 3 gtS o £ tl> a 5 Q; ? o Q. CL a SI 18 s ••»C 0) 2f < w » « S " CL TJ O CL CD 0» O S 3 fi o •o o o O o 3 •o 8 3 A ^ § a 3 g o ce A CT 3 O 3 3 (fl s 0) 3 £ o a (D O 3 o Q. CO V N 9 CJI I O O il g' ^ e N a 4 C® • o 0 1 i öT « r1 o § o. 3 0 a © 1 M e o < CA C g. Ki i B ä C N ? TV 15 = S.S co ^ o o o a o tfl. 3 ~ o ® — 3 M o I J«. s § ^ I' n} Ö3 © C 3 3 B> « J li !» o CO s* O a. S ^ o. o Jt a o 2 ? 2 ® ^ ® s s B s Is- S ® s o g F3' O cl. ti " a s S M 0» ® -O 7 C) -O ^ o E 3 S §' a ta' o* •o 0 3 3 1 a> Iti 3 M O» 3 03 3 3? 3 o š 3 It ■8 » •IS* ^ 'S » O; à S (U 3 Ù3 i g' sal S O a o n- 3 K a 3 3 A S 9 « Ä a a f^ ao ^ o* _ « fO o . v » C»* o • D M < «f is o» o CL n- o 2 g s O C Ö N P a A s Q: a O o f I 3 3 cr CO B 3 ro ? O Z I Q O m m t 0 o fo o • I TJ R* a' s ^ & ? sr a SI to fi» $ < < «>• 8 o 'O o è » E)- Q; § fil CO ? Tb' I ft I f cv ro lie III fi) 3 to ft (fl M A & fi) o •a R- R' fi) O il •o (ft o s ^ 8 N D O o är •C 3 i § (O G rs 3 O CL |S If s s o o Ä o o S - o. o s- ft r> a ^ (D S o S s? (t s g o ia (D o o o (A o ft e. o o ^ Si 3 o 3 fB co 0) ■ (D a" & O O« f» 3 3 lo B a s I s «p (D O O <& jr ti ® O 3 ^ N< I. 3 ch "O 3 3 CD O O s rt o C o o« o ft ft M g co 4 g o. I- 3 ft co (i ft D> s: Q. » ft ft O ti i i si" u> s ?? N'«/> O to « s $ "O o« o & < o MC O 3 O 3 3 ft S o* o -S A ft C ft 01 ft a lili ft o ft o Cl ^ ' ' 2 O ^^ cS c^ co a 3 o a co 3 O E o ft O E O I? s & e NH Cfl f> CD« O o (0< S 3 Ùi g? Sb g' O » w 3 §g 'D = O »S O ce Oj 3 O C n o. et "O o a ? co tfv s g f o» * o ? SK o A 3 C fi» I A C/> A 3 g's ^ Ki ft 3 fi) <0 9 s o TT ^ o ft ^ O V ta CD n 3 o -i o Š 9 3 3 o I e 3 O - a C <& cl o fi) o i <3 a e. P fi o. o. 3 ? 3 Ö ft O S •D 3 s o o 8 S < C» 8 21 o a A 3 I a a la o o 3 o S So If o. a a » <0 sg O. ro ft^ ft 9 0 o- o co o CO' co 2 o 3 N ft O Oa i* O ČL N tt co O' ft š (O O 3 o Ot Ög» B I N I o (V ? si o I n o ? Cl g s: <0 0 s 1 ft % CJ fD I «d 3 i"® I S (O ft s cr b cr < <& N Q- 3 •O O o M- r> CD fij rs o a •g v>' C J 3 S 3 co o & co ft K 3| 3 a • ft ft II 2 ca 0 1 £0 § S Ù. Jo (a f> ^ C ? cl 9- cr ® 3" Ù3 S < CL co c/v Cd i X ro o 5 o 9. o c/> o o 33 m m - večina velikih in srednjih kaže praksa? da ne vidi takšne prednosti godkov, na katerih je sodelo- podjetij, mnoga se tudi vra- "Res se lahko Članica po samostojne zbornice, da bi vaio prek osemsto udeležen- čajo, saj so nekatera že prvi statutu GZS samo odloči o bilo s tem trel>a hiteti. Tudi cev. Iz statistike ugotavljamo, me$ec po uveljavitvi zakona načinu povezovanja. Na naši prvotni rok za osamosvaja- da ima prav naša območna izstopila in počakala na to, območni zbomid opažamo, nje je bil odpravljen, zato zbornica med vsemi v Slove- kaj bo s preobrazbo nastalo. da se srednja in velika pod« bomo Še počakali. niji največ takšnih posveto- Gospodarska zbornica osta- jetja zavedajo, da potrebujejo Pri tem kaže poudariti, da vanj in tudi največ udeležen- ja zastopnik interesov gospo- svojo organizadjo in se v ve- ima GZS v Ljubljani zelo cev. Vsak dan imamo v pov- darstva, lobistična organizad- čini povezujejo tako v pano^ močne strokovne službe za prečju deset do dvajset osebja, informator, organizator iz- kot tudi v območni zbomid. opravljanje skupnih nalog in nih stikov ali pogovorov po te- obraževanj a in svetovanja. Panotna združenja so stro- ne predstavljamo si, če želi- lefonu, ko nas sprašujejo za kovna združenja, speciaiizi- mo ostati učinkoviti, da bi razne informadje in nasvete. Omenili sle članarino. Ko- rana za vprašanja in spedfi- ostali brez številnih baz po- Ne nazadnje je to tudi po- likšna je po novem in ali ko panog, medtem ko ob- datkov, pravne službe, centra memben vir naših prihod- ČJani plačujejo več Članarin, močne zbornice skrbijo za za kor^kurenčnost, medna- kov, saj pomenijo ta sredstva odvisno od tega, kako se povezovanje gospodarstva in rodnega centra, močnega kar šestdeset odstotkov de- vključujejo v zbornični si- uveljavljanje interesov v lo- centra za lobiranje in drugih narja, potrebnega za pokri- stem? kalnem okolju." storitev za Članstvo. vanje stroškov delovanja naše območne zbornice. Le "Članarina se }e s sklepom skupščine lani radikalno zni- Nova organiziranost GZS Omenjate službe GZS. Ve- štirideset odstotkov dobimo žala. Za 42 odstotkov. Pri tudi dopušča različne oblike liko je bilo govora o potrebi od članarine. ODGOVOR energije tev. da lahko Icot distributer kliče k ukrepanju Urad za ......................................................................................................................................................................suvereno določajo končno varstvo konkurence (izjava ceno, ne glede na to, da vseh U' UMAR), hkrati pa paradr- r^fl^ plpllf »l^pp napačnih metod in da so za- je U dve postavki {trošarino iavni organ, kot je to storila ^^ vajajoä. Kot avtor äanka naj in omrežnino), ki ju doloia 29. novembra Javna agendja ugotovim, da v pismu ni niti država. Najmanj, kar bi pri- za energijo, krepko, za 6,2 od- enega pravega argumenta, ki čakoval,je, da bi se wi pristoj- stotka {distributeiji so priča- V petek smo na tej strani bi utemeljil neresničnost mo- ni pred objavo končne podra- kovali 3 do odstotka)p po- objavili pismo Aleia Ažma- jih navedb. Pri dokaj prepro- iitve dogovorili, za koliko se veča omrežnino. Pomemben na, izvršnega direktorja O E stem izračunu sem uporabil spreminjajo posamezni deli korak te države v boju z injia- I^ahava in prodaja električne javno dostopen Informativni cene elektrike in to tudi konč- cijo! Vse skupaj pomeni nor- energije pri Ekktro Gorenjske, cenik za uporabo elektroener- nitn odjemalcem jasno poi^- čevanje iz deklarirùne spro- V katerem trdi, daje članek z getskega omrežja v letu 2007 dali. Še bolj bi se tudi razgali- stitve trga in ni težke uganiti, naslovom Cene elektrike za Javne agencije RS za energi- lo sprenevedanje vlade - drža- kaj bo posledica: novoletna novo inflacijo, objavljen 27. jo, ki je objavljen na spletni ve, ki skoraj v Ì5ti sapi očita podražitev električne energije noi^embra skupaj z intervjujem z nJim, vseboval izraču- strani (iininv.agen-rs.si). Že v pogovoru za intervju elektrodistributerjem ob do- v letu zooo nc bo zadnja. bičkih neupravičene podražit- ne, ki da so nastali z uporabo me je presenetila odločna trdi- ve (izjava ministra Vizjaka), ŠTEf AN IARCI Strahinj pai NaKL£M Dobili največjo slovensko sončno elektrarno Na strehi Biotehniškega centra Strahinj je v sredo pričela obratovati riajvečja fotonapetostna elektrarna v Sloveniji. Sestavlja jo 394 modulov (fotocelic), katerih skupna moč znaša 83 kilovatov. Predvidena letna proizvodnja električne energije naj bi znašala $s tisoč kllovatnih ur. kar zadošča za potrebe približno 28 gospodinjstev. Poleg proizvodnje okoijsko "Čiste" električne energije ta elektrarna služi tudi v Izobraževalne namene dijakov In študentov Biotehniškega centra Naklo, kjer ima ekološko kmetovanje tudi s certifikati potrjen poseben poudarek. S tem projektom Gorenjske elektrarne, kr so sončno elektrarno tudi postavile, nadaljujejo gradnjo sončnih elektrarn v skladu z zastavljenimi smernicami in strategijo pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov. S. Ž. Sončne celice na strehi hleva Biotehničnega centra vstrahlnju / Foie: Or^ge Šenčur Še en transportno logistični center V petek so v Obrtno poslovni coni Šenčur slovesno odprli nov sodobno urejen transportno logistični center podjetja Štempihar Transport. Podjetje, ki ]e bilo v Vogljah ustanovljeno leta 19S9 in danes zaposluje 28 ljudi, je preraslo domaČe dvorišče. V novem transportno Jogističnem centru /e urejena sodobna delavnica za vzdrževanje lastnih vozil, vul-kanizerska delavnica, prehodno skladišče za blago, ki čaka na razvoz po vsej Evropi, in pisarniški prostori. Ob objektu je prostorno parkirišče za tovorna vozila. V avtomatski avto- pralnici bodo ustregli tudi vsem drugim prevoznikom, na avtomatski črpalki za tovorna vozila pa se uporabniki kartice Shell lahko oskrbijo z dizelskim gorivom 24 ur dnevno In 36s dni v letu. Slavnostnega odprtja sta se udeležila tudi predsednik Državnega sveta RS janež Sušnik in župan občine Šenčur Miro Koželj. S, Ž. Zaradi selitve poslovdinice Globus Kranj, Koroška 4, lažje cene vseh izdelkov kar do -50%! Enkratno! Akcija velja od 12*12.2007 do 20.1.2008 oz. razprodaje zalog • Ko(o5iu 4.Tel:04 201 )3 01 odpiram č»: pon - pat: BJM • 20.00. v)ty a.00 • U.OO V»l>toluW ^0. gubljena, www.vtMelStilsi 4 « % 9 i8 KMETIJSTVO cfgto.zaplotnik (S>g'gUis. si GORENJSKI GLAS torek, 11. decembra 2007 Diverzifikacijo in diverzija! esednjak v kmctij^u in mestila z domačo besedo. No- gozdarstvu je postal mesto denarne (javne) pomoči tako učen, da ga pre- ali podpore imamo subvencije, prost kmet že ne razume več. denar smo zamenjali za sned- Koje ministrstvo za kmetij- stva in javni denarni prispevek stvo, gozdarstvo in prehrano za različna sofinanciranja, pred dnevi objavilo javni raz- Kmetijsko pridelavo smo poso- pis za ukrep Diverzißkacija v dobili v kmetijsko proizvodnjo, nekmetijske dejavnosti, se je skoraj vsaka naloga ali načrt je kmet, ki neždi Mfi imenovan, ieprojekt, namesto lepe sloven- upravičeno spraševal, ali mu ske besedne zveze za zložbo in lahko to kdo pove hdj preproS' vnovično razdelitev zemljišč to. Ob tem pa se je, upraviče- smo dobili komasacije, veliko no, še lomil v izgovarjavi. Iz lepše kot naložba se oätno sliši diverzifikacije je nastala diver- investiàja, dobili smo tudi pla- zija. No, pa saj ni veliko zgre- čilne sheme, strategije, pre- šil! Diverzißkacija resni diver- strukturira nja proizvodnje, zija, jeva "diverzija", napad, strukturne politike, rodila se na slove nsici jezik. nam je Še diverzifikacija v ne- Jezikovni pleveli se v Slove- kmetijske dejavnosti... niji razraščajo že precd časa. Tako ni satno v kmetijstvu, šc bol)' SO sc razrasli v času pri- ampak v vseh dejavnostih in i^gajan/fl skupni kmetijski po- na vseh področjih. Priznam: litiki Evropske unije^ Zdi se mi, tudi novinarji, ki pišemo o da Slovenija precej nekritično kmetijstvu, včasih precej nekri- sprejema njen birokratski je- tično prevze^namo zapleten zik, pri tem pa se prav posebej vse bolj učen besednjak in ga ne prizadeva, da bi kakšno tujko ali evropsko skovanko nado- ponujamo bralcem. Se opravi' čujem - za nazaj in za naprti ŽE lezniki ■ ž r1 Še zadnjič letos tržnica s kmetijskimi pridelki Razvojna agencija Sora bo v soboto dopoldne Se zadnjič letos pripravila tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Tokrat bo hkrati na dveh lokacijah, v Železnikih pri pošti in v Žireh pred zadružnim domom. Na stojnicah bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Dedek |aka in Babica jerca ter Za moj dom: kruh fz krušne peči in druge pekovske izdelke, med In Izdelke iz medu, mlečne izdelke in domaČe jušne rezance. V Žireh bodo poleg tega v ponudbi Še nekateri drugi izdelki, udeleženci podjetniškega krožka iz Žirov pa bodo predstavili novoletne voščilnice In okraske, ki so jih sami naredili. Razvojna agencija bo s tržnicami nadaljevala marca prihodnje leto. C. Z. kran} Zaprli razpis za mlade prevzemnike kmetij Ministrstvo za kmetijstvo je v petek "zaprlo" javni razpis za pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Do četrtka je prejelo 250 vlog v višini razpisanega zneska 10,3 milijona evrov. Mladi, stari od 18 do 40 let, ki bodo prevzeli kmetijo, lahko pričakujejo do 40 tisoč evrov pomoči. C. Z. hoi^io nofoIeOi: kiitirrrt «I S REZA S OVIJA Predan in DALMATINSKA KLAPA INTRADE KRANJ avoRMA nATnrcHjf 21.12.2007 ob 19.00 CELJE DvonMi cniovfc 22.12.2007 ob 19.00 DOMŽALE ovohaüfk kmihulntcia omtha 23.12.2007 ob 17.00 SKOMV^S o Lastniki bi lahko sekali več Lastniki gozdov v enoti Kranjska Cora so v zadnjih desetih letih posekali skoraj polovico manj lesa» kot bi lahko. Predlagani načrt za n.aslednjih deset let jim omogoča posek 234 tisoč "kubikov" lesa. CVFTO Zaplotnik in 857 hektarjev gozdnih re- nekoliko zmanjša). Manjši spodarski načrt. V zavodu se ..............................................................................zervatov (Mala Pišnica in Vr- "premiki" so tudi pri dreves- prizadevajo, da bi lastniki Kranjska Gora • Osnutek šič), ostalo so gospodarski nih vrstah. Delež smreke je bolj gospodarili s svojo po- gozdno gospodarskega načr- gozdovi, Dobrih 92 odstot- malo upadel a jo je še vedno sestjo in da bi spodbudili ta za enoto Kranjska Gora za kov gozdov je v zasebni iasti, več kot 57 odstotkov, delež tudi rabo lesa v domaČem obdobje 2007-2016, ki so ga skoraj sedem odstotkov je dr- bukve je 25-odstotiii in se okolju. Ob razdrobljeni za-pripravili v blejski območni žavnih, drugo so občinski, krepi, zelo pomembna dre- sebni posesti kot pomemben enoti zavoda za gozdove, je Več kot polovica zasebnih vesna vrsta je macesen, ki ukrep izpostavljajo združe vabil od ž2rnovmbra do 5. de- lastnikov ima manj kot en predstavlja kar u odstotkov nje lastnikov za sečnjo in cembra javno razgrnjen na hektar veliko posest- Lesna vse lesne zaloge v enoti. spravilo lesa, za gradnjo sedežu občine v Kranjski zaloga gospodarskih gozdov "Lastniki gozdov bi lahko gozdnih cest, izkoriščanje Gori, zadnji dan je bila v pi- se je v zadnjih desetih'letih sekali več, v zadnjih desetih lesne biomase in za druge Glavnf načrtovalec mag. Aleš Poljanec Zasebni gozdovi so razdrobljeni. sami revimega gozdarja še letih so posekali 96.473 namene. Gospodarjenje z javna obravnava. Zanimivo ^^ izboljšali varo* bičnih metrov lesa ali le 55 gozdovi je težavno zaradi vein hkrati zaskrbljujoče je to. valno vlogo gozdov, načrt odstotkov tega, kar jim je iikc strmine, dodaten proda med lastniki gozdov in za razliko od prejšnjega omogočal načrt. Če se bo blem je slaba odprtost goz-tudi med drugimi, ki jih za- predvideva 6 150 kubič- skromna sečnja nadalje- dov. V zadnjih desetih letih deva načrt, na razgrnitev na- metrov možnesa do- ^^ bodo gozdovi posta- niso zgradili niti metra nove » ~ ~ ^ — a ^^^ ^^ fl^ »^b • m » «v a i a ^ ^^• • a ^^ ^^ mm ^m ^m ^^ ^^^ ^m ^m i ^ ^^ ^^ ^^ ab ^m ^ ~ ^m ^^ mm k ^^ « » ^^ mm à jm ^m ~ ~ m m Črta in na javno obravnavo ni bilo odziva. Kot je povedal glavni načr- , J »L rali, s tem pa bodo postali še gozdne ceste, v naslednji seka tudi v teh gozdovih, občutljivejši za ujme, poslab- "desedetki", ko načrtujejo šala se bo njihova varovalna deset kilometrov novih cest, tovalec mag. AJeš Poljanec, zvišala s 331 na 394 kubičnih vloga in zmanjšala se bo eko- bodo pri gradnji imele predenota Kranjska Gora obsega metrov na hektar, letni priia- nomska vrednost lesa," ugo- nost ceste Lomiči-Kališe» območje od Tromeje na se- stek pa s 6,7 na 8 "kubikov" tavlja Aleš Poljanec in po- Pod Lomičem-Pejce, Jere-verozahodu do hudournika na hektar. V lesni zalogi je tri udarja, da ob premalo inten- bikovec-RekarŠČa, Dom Belca na jugovzhodu. Od Četrtine iglavcev, njihov de- zivnem gospodarjenju ni Planica-Vitranc, Planica-Dr-10.406 hektarjev gozdov je lež se je v primerjavi s prejš- možno uresničiti ukrepov, niče» Macesnovec, Galerše-4,765 hektarjev varovalnih njim desetletnim obdobjem kot jih predvideva gozdnogo- Njivice in Jeriče. Gorenjska Gremo gor. DVORANA ZLATO POLJ6 CUAO^MAT, 00,ikl^CTOURbVCAC. PAM^ (MWSKVl. CdSTlNim STAA4M, IVftSn^RUnw MdJlMT.I^OO, ^ANS (ÜiK TMtftfFMS Nova javna razpisa Ministrstvo za kmetijstvo je v petek objavilo nova javna razpisa Cvrro Zaplotnik Kranj - Za ukrep Dodajanje registrirane za predelavo mleka. Podpore je prvič možno uveljaviti za nakup dobje do leta 2013 pa 31 milijonov evrov, V okviru tega razpisa naj bi z državnim in vrednosti kmetijskim in goz- nepremičnine, novost razpi- evropskim denarjem podprli darskjm proizvodom je za le- sa pa je tudi delitev na eno- dopolnilne in prodajne de- tos namenilo nekaj manj kot stavne in zahtevne naložbe. javnosti na kmetijah, dejav- osem milijonov evrov, v celo- Za enostavne v vrednosti do nosti, povezane s tradidonal- tnem sedemletnem obdobju 80 tisoč evrov ni potreben nimi znanji na kmetiji, pri- pa bo dobrih 93 milijonov. S poslovni načrt. V dosedanjih dobivanje energije iz obnov-tem ukrepom želi spodbudi- tovrstnih razpisih je za vse Ijivih virov za prodajo na ti uvajanje novih izdelkov in vlagatelje javni prispevek k kmebji, ter storitvene dejav- njihovo učinkovito trženje, naložbi znašal 40 odstotkov, nosti na kmetijah, med dru- posodobiti pridelovalne po- zdaj pa je za mikro, majhna gim turizem ter postavljanje stopke, izboljšati varstvo oko- in srednja podjetja od 45 do ostrešij in krovska dela z ja, higieno in varnost pri 50 odstotkov, za velika pod- uporabo lesa in slame. Za delu ter povečati prihodke, jetja pa 25 odstotkov. Najniž- podporevvišini 50 odstotkov Za finančne podpore se lah- znesek dodeljene pomoči od priznane vrednosti nalož- ko potegujejo posamezniki znaša 3.500 evrov in najvišji be se lahko potegujejo kmeti- in podjetja, ki so registrirana i.S milijona. je z dopolnilno dejavnostjo. za živilsko predelovalno de- Za ukrep, ki se uradno samostojni podjetniki, go- javnost, pa tudi kmetije, ki se imenuje Diverzifikacija v ne- spodarske družbe in zadni-V okviru dopolnilne dejavno- kmetijske dejavnosti, bo le- ge. Najnižji znesek javne posti ukvarjajo s predelavo pri- tos na razpobgo 6,5 milijona moči je 3.500 evrov, najvišji delkov, ter zasebne planine, evrov denarja, za celotno ob- pa 200 tisoč evrov. t V # » # GORENJSKI CIAS torek, 11. decembra 2007 FIN cveto.zapiotn ik @g-2Ìas. si 19 K RAN) Prisilna poravnava Okrožno sodišče v Kranju je 30. novembra začelo postopek prisilne poravnave za družbo Jelen Gostinsko turistično podjetje, Kranj. 2a upravitelja prisilne poravna* enovalc Braneta ve je Gorleta iz Ljubljane, za Člane upniškega odbora pa predstavnike Davčnega urada Kranj, BK Market I2 Bitole, Euro Foto 12 Kranja In mariborske podružnice družbe Lorika iz Poreča ter Antona ŠHarja iz Kranja. Upniki imajo čas, da v tridesetih dneh od začetka oklica prisilne poravnave prijavijo sodišču svoje terjatve. C. Z. Delnice Nove KBM že na borzi Včeraj so na Ljubljanski borzi že začeli trgovati z delnicami Nove Kreditne banke Maribor. Okrog 13. ure se je enotni tečaj gibal okoli 37 evrov. cvfto Zaplotnik nudbe v višini 199 milijonov odstotni delež v vrednosti 64 ..............................................................................evrov, 36 tujih vlagateljev pa milijonov evrov pa tujim in- Kranj - Država je kot 90,4- za 711 milijonov evrov. Vlada sCitucionalnim vlagateljem. ods?totna lastnica Nove KBM je na torkovi seji določila Vsem državljanom, ki so so- ponudila malim vlagateljem ceno delnice na zgornji meji delovali pri nakupu, je žago- ter domačim in tujim insti- razpona, to je pri 27 evrih, tovila minimalno število del- tudonalnim vlagateljem 41,8 hkrati pa je odloČila, da bo nie, druge pa je razdelila m odstotka delnic. Odziv je bü 24-odstotni delež banke v sorazmerni način. Nova zelo dober. Skoraj 110 tisoč vrednosti 151 milijonov evrov KBM je v sredo vse male via- državljanov je vplačalo 749 prodala malim vlagateljem, gatelje obvestila o številu do- milijonov evrov, 69 domaČih dobrih 10 odstotkov, vrednih deljenih delnic, dan kasneje institucionalnih vlagateljev, 64 milijonov evrov, doma- pa jim je na njihove račune ki so izpolni]» pogoje za na- 6m institucionalnim viaga- že nakazala preveč vplačani kup, je oddalo zavezujoče po- teljem, nekaj mani kot 15- denar. Kran) Zahteve o donaciji le ie do konca leta Dohodninski žavezanci imajo še do konca leta čas, da na pristojni davčnf urad 02. izpostavo vložijo zahtevo, komu bodo kot donacijo namenili določen del dohodnine (največ o»s odstotka). čeprav je zavezanec zahtevo že podal, jo dotlej Še vedno lahko spremeni, saj bo davčni organ upošteval stanje na dan 31. december oz. podatke, poslane na ta dan $ priporočeno pošto. Zahtevo je treba poslati na "davkarijo" na posebnem obrazcu, ki ga zavezanci lahko dobijo v davčnem uradu 02. izpostavi ali ga natisnejo s spletne strani davčne uprave. Oddajo jo lahko osebno ali po poŠti, tisti, ki imajo digitalno potrdilo, pa tudi po elektronski poti preko portala eDavki. Dokončni seznam upravičencev do donacij za letošnje feto je bi) pred nedavnim objavljen v uradnem listu, dostopen pa je tudi na spletni strani republiške davčne uprave. C. Z. IjUBClANA Združili prodajo in ustanovili novo družbo v skupini KD Holding so pred nedavnim zastopniško mrežo zavarovalnice KD Življenje, njeno agencijo Svet zavarovanj in poslovalnic Finančna točka in prodajno mrežo družbe za upravljanje KD Investments združili v prodajno družbo KD Finančna točka, premoženjsko svetovanje. Nova družba ra enem mestu ponuja strankam raznovrstne finančne storitve, njena dodatna prednost pa je regionalna razpršenost poslovalnic. Na začetku bo ponujala življenjska zavarovanja zavarovalnice KD Življenje in investicijske sklade, potlej pa bo ponudbo dopolnila Se s posredovanjem bančnih posojil in leasinga, s trženjem premoženjskega in zdravstvenega zavarovanja in z drugimi finančnimi storitvami. Nova družba je takoj začela tržiti novi finančni storitvi - naložbena načrta KD Družina in KD Pokojnina. C. Z. Šenčur Bančni ček za pomoč železnikarskim družinam Banka Sparkasse je v petek v svoji poslovni enoti v Šenčurju predala Mihaelu Prevcu, županu Občine Železniki, ček v vrednosti 7.500 evrov za pomoč družinam, ki jih je prizadela septembrska vodna ujma. Denar so zbrali zaposleni, deJ pa sta dodali še banka in zasebna fundacija Privat Stiftung Kärntner Sparkasse iz Celovca. Josef Laussegger, predsednik uprave Banke Sparkasse, je ob predaji čeka zaželel prebivalcem občine Železniki čim hitrejšo odpravo posledic nedavnega neurja. C. Z. Ob podelitvi čeka: predsednik uprave bankejosef Uussegger, župan Mihael Prevc In predsednik fundacije Kari Nedwed K RAN j Davčna uprava že poziva zavezance Republiška davčna uprava je že objavila javni poziv za odmero akontacije dohodnine od oddajanja premoženja v najem za leto 2007. Zavezanci, ki so letos posameznikom oddali v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved najkasneje do 15. januarja prihodnje leto. Napoved morajo viožitl na predpisanem obrazcu, ki je oben tudi na spletni strani davčne uprave. C. Z. E.ON RUHRGAS IBU SVETOVNI POKAL V BIATLONU O Mig nùtlù <Ò» HATHICWÌ RTV SLO to.ao 14. PoMvH^no pnpm Ofiotü tr«nkng ipriTTt ŽMISiCtt fttaM molki SlafM žMuka VSTOPNICA f J ! i \ J 1 m hft e CL www.lnfond.si 080 22 42 KBMInfond Družba za upras^ljanjc d.o.o» KBM Infond*driiibi t^ upriv1i«nje,d. o o. VitaK/tigheria 9.M«nbor. up^avlje ostm vzaiemmhfUadov;uravnor^i^na V7$fèmftè skladi Infon) Hiast m Iniond Uraviionfen^ lat de^niSke v?aje^nt sUeda Infond DelniiU. Intend Curopa, Inlor^ Pana^ntr^ca, Infood li^ajfìlond Cnvrgvin Infond BftIC. Naložbe v v^aicmni ^klad^a ivagArv« inne jđm&t don^iov. NajviSia provizrja talofandcvo sldad$ Vradno^ anotpram^injd viajfmnih akPadov lento ^a^atalii Invtvitiffltra^rarii djn «p/arr^lfaio vUsopoih VaiaTi OalQ. Onavnik ir^ Finance, otqavli^n e o& so ludi na spletni strani ivAMtinloMj^mtiviriloridSil in diugih »ittnih $enn&ih. PrcspakL v Mlačeni 90 oDiavIjana tudi Đriv>ld« upravba, n» vsah vpiu^^h oi^sbh me0 i^r^dnSrni ureo na cnri 4 vUarijuu popoil« doponn^jüidfetnUflo II OOurtKK«c^atfvi(iponudb»nAnk' l^MiUu^odria JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEtr 04/53 ^49» PAX' ©4/53 ©4 230 MADŽARSKE TOPLICE 13.12 -16.12; ; TRST 11.12.; LJUTOMER- BANOVCI, RAĐENO 21.12. • 26. 12. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Ivan Tavčar v Gorenji vasi; predavanje z diapozitivi Core Bolgarije In Makedonije bo v Četrtek ob 20. uri v OŠ Ivana i Tavčarja v Gorenji vasi; predpraznično srečanje za starejše i občane z zabavo pa bo v petek ob 17. uri v prostorih OŠ j Ivana Tavčarja v Gorenj; vasi. t t * : Predstavitev knjige Marijana Cilarja : Kranj • Osrednja knjižnica Kranj vabimo vas na predstavitev knjige Marijana Cilarja Per aspera ad astra: temelji življenja, bo danes ob 19.30 v avli Študi jskega oddelka na Tavčarjevi 41. : V kfijižnicah za otroke • |e?enice * V jeseniški knjižnici bo ura pravljic v četrtek ob 17. : uri, ustvarjalna delavnica Pisani zvončki pa jutri od 16. do I 17.30. Prav tako v četrtek bo v Občinski knjižnici jesenice : prireditev Brihtln dan, ki se bo začela ob 17. uri. : Slovenski javornik * Ustvarjalna delavnica bo danes od 16. ! do 16.45. ! Bohinjska Bistrica - Ustvarjalna delavnica za otroke, stare i vsaj 4 leta» z naslovom Razposajeni dedki Mrazi se i knjižnici začela jutri ob 17. uri. bo v Bled • Ustvarjalna delavnica za otroke, ki so stari vsaj 4 leta, z naslovom DrugačViost daljne Kitajske se bo v blejski knjižnici začela v petek ob 17. uri. Radovljica • V četrtek se bo v radovljiški knjižnici ob 17. uri začela ustvarjalna delavnica Razposajeni dedki Mrazi. Primerna je za otroke, ki so stari vsaj 4 leta. j Skofja Loka - V knjižnici bo delavnica za spretne prste ; Pravljični prazniki, ki je primerna za otroke v starosti od 4 do Veseli december v Gorenji vasi j 10 let. v četrtek ob 17.30. Gorenja vas - Krajevna skupnost Gorenja vas vabi na prire- : , ^^^ ^^ ^^ ^^ ^ ^^^ ditve pod naslovom Veseli december 2007 v Gorenji vasi: ; i čela jutri ob 17. uri. delavnica za izdelavo voSčilnic bo za odrasle danes ob 17. uri v prostorih OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi; Bolšji sejem - ; Žirl - V knjižnici se bo delavnica za spretne prste za otroke prodaja novoletnih voščilnic bo jutri od 17. do 18.30 ure v : od 4 do "jo let z naslovom Pravljični prazniki začela jutri ob prostorih OŠ Ivan Tavčar v Gorenji vasi; Pogfinjki - gostje i i8. uri pa se bo začela delavnica Moja sveča, ki je namenje- prihajajo • Iva Dolenc - v Četrtek ob 17. uri v prostorih OŠ ! na otrokom, ki so stari več kot 10 let. ZAWO RS ZA ZAPOSIOVAUJE -PROSTA DELOVNA MKTA NA GORENJSKEM (m/ž) OEUsK ss POKUCA ■X (ft 1» 1Ž 07. . a£SK »AMI. ao O. su^ POUČIM OCUVK tmxt KmA o o o. mCPA 76. Ssc LCM I» »9KCNsmjicue. o o o,. OSNCmO&Q(9U I2O0U2BA >4« 1912IV KUiMNACfCNifì S? VHMä£ 1& ^LCU JK OOa^MUKKCWM CK o» ai 0» ueEfì. D 00, ftonuäK« 16 A. äc iHKA PCHtOŽHAiffUK CkOi 1?l2.0rOC^SKLCiM.DCl.>«inäVA8iX^ LCM »MMKiKmXttK «tt do 1fii?CP7 SbOfiCSI. 000.. ÜWSAEWS mžia pokucwizobusa ;d0 2 l£d «ittU i20r:tfEST.0.00.2Cief9«1»A,GflNK IS1207. OCNDGN D£i0. HOOA POT ? A. I.CTIJ« q»»2TI2CI7.PQUCOUä< irKA.000 fOM n POLWtf voà^ UDKÙ tt« 91 ge J6 0£s0i 0.00 KWO 79 A 2G 00% JE 161207: GOaCW J02E S P. SCHĆNO S Ol« 221217. SCPIMC, D 0. sum C t SKlOM «« 07. mUE. O QO. 9«ICf ?a. KRMil nMwmtut RKđD ViVl&i£. 000. GC^EHI»« 19 A. MOAXA lotwmce O O O. POSimCCNt ORODJU IC* do 1'1? 07, fBVMi D o o, SnuSvO i&vfm sniojm Itttti »1207. PETAOMC SP. StvSKA % UOJ^ TTtiW lek« M 12 07. SW O O O. Ol^EOOflCĆeA n. uiajiM A/rQWEHAW I^i« 13)907, MITAZ r^Vfij s p, GCfCruA OCtftV tMJA t»0>Ui2ùt SANDY. D.OO. OR&GOnÒCFA It, uueLww dnJMfKUAČ IS V.COEJAäK D O. RmZM BO.äC UVA A do » u 07, Z/UXKdfì KRVU, 0.CU7. I KWil tiUfìÒAA i9>«22l2 07.CCf%»itSMT9(,aO.M VICNTMa, twm nSKAA o » 15.12 07: HOaOMCi. D 0 0. Sfvny 204 mMj SunMfSKM) •eka>t9l2 07. lIJKAOfCMCS p. KCUJSr« 2». ^ TQAR te* 4) 22 n 07. SGP TMi 0 0. STJfì« C 2.deL£KA Kk «) m tt. GfWKMfi^ &0C. iWW I»A)22>?07;dS»TSSMK.00, SWAC iCKA POUMfC POOOV M lUWV tt dì 12 tior. GlTA D 00.128. VSm VOZHK AVTCMQMNK Idu Oo 1912 07; ANT^ S^, Wd C^SMii, vgzMc K*«>» 1307.i.^lCMA mOOklALfC ■X (3D 12.I2$ 12 07. SKG. OC. SIEÌfTDM & KM*, n» et) 1S 07, MT B. D.OO. UJajVlA •ÙHiCC Kuwa «*QD 1^.1207.AfCST.DOO.ZQ 130A «ERXRCM s£)«5ur rx« 121207. iWCZfUnÒSf ijRIONKOM ?. ftJCOAXA r»do 6lOfl.lAdO>TEM4 0 0 0. AMBROZ POOKf^ UUC8Ì 91. csnojE HtìWtR 1*90 U 1207. UTJAPOGil£W3P,lilMCOVO$6. wmxk «*à9i61207. UONMf. O.OO. rok (to 1212 07: tAJO-T?AW D 00, PQO KA VAUXM ai. caxLC ^lUNK ISTRUrTCA (tt, .ESEMC£ SAECNiA fClJCSU l20eAA2SA K» oe IS13 07 FWTnZMSKA », IWM iaA)21207, FOlifl&OO CLWJSM (06. LIS.* r(»»l9l2^:MEnC«rCAPOMSTVO M V»OKNk7. Rk « »12 07 fcsn. 000 AJSX9?. 1« «noe, 0 0 0, ZJioe 2, GcuiK t*d3151? 07. »CflA D 0 0. l^CnCfUk 7», de ± »1^.07. IWC. 0.0 0, POSl^COW AAI.SNOJR te» đM? 1107 Snä.000. NDK?« 7§, de LCM BJXmOTM« («(»»IjlZtf DiKTTWMCRAiiNJ.000.STROMS. fWU t«do 121207'SGGUZEJ DOO ftWIZANSM Q. l£KA ELfiCWTEHW W1KHK t» » » 1? 07, SMT wnKA. CLOO. X (SMUSIOTEHNK « (to IS 12 OT:KnOH. D 00 BKXAtiUfSHCS hccuaoiĐtK te* W 1S1S07. UfVG s p. PtOMUevA 28. GRADefNIlDM (cr 00 22.12 07. vqp. d d.. m PtttkCTNIimc W«3Dl2.0f, SGfMTKRlM) OOa.nECNA24, KRANJ SO^THMTIMW » O IS 12 07; SWA HCiaJ a£D, D 00.. CiVKVUEVK e.aiD aiCKMSNTBMK tt» 261? 07. jiclfw slo^ec^ o d. üiajuou SAKOPet roh (to 2012 07; lestocxc^icfou* sikkh. D o 0,20. SFT^U 2S4. ^Ae^«o n» dd 1&1s v; istner • istnel^ ooo. cnmjska (cfca 151307, vzGOjmj pftaéMd» OTROK ttttiis l2J37,CSJUWKnA.KCnO^12>9)0CM «UNžBiaoTmt nk 09 31 06' A££hKARM«SP. PfiiHCM 1». UBOfUFOfBJS» 1DHK do 6.1 Od. 02q. 2d WXfAJCA, kcfwuàka 7, RtùChua STKiKONAAU DDäMat i(*d(3?2t207;sa(isL(wseuòSP.,s»oiAjeieA oiAje «3 s,ioa rmv $p, pv^anow ioa, èOÙM ntoozemvstva 27. krinj Nt sntojfAäivA itft« 1&1207. ifisl d.qo. kca«^ i^k dk lcm Id a£, mCfW sa, äc li3ka icft(to20121F; wwMca OQ 0. KtytaäM M. »nvu cdWirmoNfK HCOTWX DO.Q. SniCF 204. KWU w03 is 12 07: aft crucio ooo..SP [lr.£4.cia i» do 2212 07, ssp tohk d a, siwac 2 sk.10ka komstoust re* d(» 2212.07. pernecom. 00i:i. wu poo VftlASntCKOVKl COnUBA l.hMU oi>l hi sućimalhidtva lek do 19 on. Ki OfMe&dTVA ick do 22 t2 07. $ljpim(. od. siam c 2$k.lcka on. od TgHNOunuE moboi dd.zqbrw iXABMK »lekcnomst •wdD t207, eouMA scu»; OCU« OCU« on. VZQCUnOJ PRED$CUR3H 07RCK PROF n» id ]5 07: c« u ćck t wmaia1 kwij pflor.mlogus «kdo is iz 07: c6 )wd(9i2i2.0vqzo,a>à Voznik v mednarodni Špediciji m/i (Tujina) Podj«tj( L«c trade^ à. o. o.^ v svoj kolektiv v^abi: voz v mednarodni Špediciji m/2. P0g0|i; končana osnovna šola in opravljena UPK za poklic voznik/ca v cestnem prometu alh pokiicna izobrazba ]V. it. in v$a) neka; izku* Jenj v zadnjih letih z vozilom nad 3,5t nosihosii, vozni- Iki izpit kategorije C, aktiv no z rvanje slovenskega jezika, zažefeno znanje nemškega ali angleškega jezika ... Leo trade» d. 0. o.i Be^nica 361 iz6o Ljubljana ^ f^olje^ prija^ ve zbiramo do y t, aoo8* Več nt WNVw.mojedelo.com. Pravnik m/ž {Školča Loka) Od vas pričakujemo: univerzitetno izobrazbo pravne smeri, dobro poznavanje staiüsrrega, deiovnega ip ligacMskega prava^ Cer eto dni delovnih izkuienj. ^ # w i ' ^ 9 ŽeiimOe da zeio dobro poznate delo v Excel programu in Wordu. Delo na Internetu pa je del vašega vsakdana* SCP Tehnik^ 6. d«^ Stara cesta 2, 4220 Ško^a Loka^ pri* jave zbiramo do t6* 12* 2007* Več na www*mojede* lo.com. Vodja prodat« In prodajni mienlr m/i (l^nj) K sodelovanju vabimo osebe z visoko oziroma viSjo izob* rdzboekonomske a^l tehnične smeri^ motivirane za dose* ganje prodajnih rezultatov^ s komunikacijskrml in pogajalskimi sposobnostmi. Od vas pričakujemo zanesljivost^ odgovornosti samoiniciativno^ in kreativnost. Prednost bodo imeli kandidat z izkülnjaml iz trienjai U posebej na področju informatike. MIT informacijske rešitve^ d. o« o., Smledniika cesta 14O14000 Kranja prijave zbiramo do 12.2007* Več na wvAv.mojedelo.eom, Zobni asist«nt/4(a (Škofja Loka) Od vas pričakujemo, da ste prijazna, dinamična, urejena, komunikativna oseba, pripravljena na delo z ljudmi v zasebni zobni ordinaciji. Zobozdravstvena ordinacija Ben narda Osovnikar^ dr* dent, med., Prankovo naselje 87^ 4220 loka^ prijave zbiramo do 19.13. 2007. Več Trini analitik m/i (jeeenice) Od vas pričakujemo: univerzitetno ah visokošolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri. Vsaj 3 leta de^ ovnih izkušenj* Poznavanje dela na računalniku. Aktiv^ no znanje angleikega in nemškega jezika. Poznavanje zunanjetrgovinskega poslovanja* VozniSki »zpit katego^ rije 8* Acroni, d* o. o*. Cesta Gorisa Kidriča 44^ 4270 je* senice^ prijave zbrramo do 20* 12* 2007. Več na WVAV* mojedelo*com. Razvijalec programske opreme m/i (Kranj) Od vas pričakujemo: Vi. ali VII, stopnjo izobrazbe (univ* dipi* ini* računalništva ali sorodne tehnične sme-(i), lahko tudi absolvent, izkuinje z jezikoma SQL in PL/SQL, poznavanje Oracle podatkovne haze^ načno* vanje podatkovnih baz^ izkušrtje z enim od jezikov ozi* roma orodij: Delphi/java/C^/Gask/Visual Studio^ poznavanje objektnega programlrania* Infonet Kranj, d. o. o*. Cesta talcev 4000 Kranj, prijave zbiramo do 20. f2. 2007* Več na Aww.mojedeìo.com, Servisar klimatskih naprav m/i (fried) Pričakujemo: najmanj V, stoprtjo ustrezne izobnzbe {elektrotehnik)I najmanj s 1st delovnih izkušenj na področju elektrotehnike, krmiljenja in energetike, veljavno vozniško dovoljenje, pasivno znanje angleikega jezika, samostojnost, urejenost, komunikativnost, poznavanje osnovnih računalniških Vestno bo opaieno in nagrajeno* PMT Klima Commerce, Bled, d* o. o*, Pot ^a tisi« Bled, prijave ?biramo do ao^ ?«>7. Več na www.mojedelo.com. Samostojni rnlbrmatik m/ž Loka) Od vas pričakujemo: dokončan univerzitetni štirdij ra« čunalnlSke^ naravoslovne ali tehnične smeri, želimo, da zelo dobro poznate Windov/s Server, Microsoft Exchan* Server, okolja Microsoft Office, TC/IP omrežja, VPN povezave, WLAN tehnologije, standarde in tehnologije za varovanje In arhiviranje podatkov* Zaželeno je zna* nje vsaj enega programskega jezika, poznavanje splet* nih tehnologij« SCP Tehnik, d* d., Stara cesta 2» 4220 a loka/prijave zbiramo do 23. zooj. Več na v/vAv*mojede o. com* Univerzitetni diplomtraAi inženirji elektrotehnike m/ž (Knifli) Sodobna organizacijska stmktura zahteva dodatne odgo* vome in ambiciozne strokovnjake, zato v svojo sredino vabimo univerzitetne diplomirane inženirje elektrotehnik ke, s smerjo močnostna elektrotehnika, za opravljanje de s področja razvoja in projektiranja, kamor sodijo izdelova* nje projektne in tehnične dokumentacije, vodenje projek* tantskega nadzora, spremljanje razvoja elektroenergetskih naprav, Efelctro Gorenjska, d. d*, Lil* Mirka Vadnova ja, 4000 Kranjj prijave zbiramo do ly 12.2007^ Več na swM*mojedelo*cem. Vodja oskrbe $ol in knjižnk m/z (Križe pri T^iÙJ) Skrbeh boste za oskrbo šol in knjižnic z našim knjižnim programom* Pri svojem delu bo sodeloval s poslovnimi partnerji In z drugimi sodelavci založbe. Njegove naj* pomembnejše naloge bodo vodenje skupine korrercia^ listov, priprava akcij, analitika dela* Nudimo stimulative no plačo, prijetno delovno okolje, možnost usposablja^ nja in napredovanja* Pričakujemo vi sok o Šolsko izobrazbo ekonomske smeri. UČila International, založba, d. o. o., Tržiča Cesta Kokrikega odreda 4294 Križe, prijave zbiramo do 26. 12* 2007* Več na WVAV. moiedelo com. Prodaj^ec zabavrte elektronike, bele tehnike, mobi'ne lefenije In računalniške opreme m/i {Kranj NC Qlandta) Med svoje vrste vabimo prodajalca zabavne eleVtron)* ke, bele tehnike^ mobilne telefonije in računalništva v trgovini Janus Trade PE Kranj. Pričakujemo izkuSene prodajalce z najmanj 3 leta delovnih izkuienj pri proda* ji zabavne elektronike» mobilne telefonije in računalni* ike opreme, z veselje do dela s strankami, komunika«^ tivnost, urejenost in prijaznost* janus Trade, d. o* o., KoroSka cesta 4000 Kranj, pnjave zbiramo do ié. 12* 2007. Več na svww.moiedelo^com. t t L » t P GORENISKI GLAS torek, li. decembra 2007 KAŽIPOT, ZAHVALE i nfo@g'glas.si 21 V Mladinskem centru Jesenice )es€nice • V Mladinskem centru Jesenice bo jutri ob 16. uri interaktivna delavnica za srednješolce In srednJeSolke Kam po maturi?; v četrtek ob i8. uri bo otvoritev razstave Likovna dela dijakov vzgojiteljske usmeritve Srednje Šole Jesenice; v petek bo od 14.30 dalje Crafìtlranje v MCJ: Človekove pravice • k sodelovanju vabijo mlade m manj mlade grafitarje, ki uživajo v izražanju svojih umetniških navdihov na stenah. Za podrobnejše informacije pa poglejte na www. m C-i es en I ce. s Lite ramo-gl a S ben i večer Sko^a Loka - Jutri se bo ob 19. uri v KaŠči na Spodnjem trgu začel Sredin večer • literarno glasbeni večer, recital izbrane poezije in glasovnih vragolij s pesnico tn pisatelj,ico Vido Mokrin - Pauer. V spomin padlim borcem Pokljuka • Združerije borcev za vrednote NOB območja Radovljica vabi na spominsko slovesnost v spomin padlim borcem Ml. Bataljona SNOUB Prešernove brigade Franceta Prešerna» ki bo v soboto, 15. decembra, ob ii. uri pri spomeniku na Coreljku na Pokljuki. Prednovotetno srečanje Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na prednovoletno srečanje, ki bo v sredo, 26. decembra, gostilni Bizjak na Zgornji Beli. Prijave zbirajo poverjeniki, društveni pisarni pa v torek, i8. decembra, ob lo. uri. IZLETI Razhodnja v neznano Šenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 22. decembra, na planinsko-pohodnlški izlet razhodnja v neznano. Skupne OSMRTNICA V 80. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš Marjan Jugovic iz Kranfa, XJIica Vide Sii^včeve 1 Od njega se bomo poslovili v četrtek, 13. decembra 2007, ob 13. uri na pokopaliSČu v Kianju, Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: žena Jelka, hčerki Vlasta in Lea z družinama Kranj, dne 10. decembra 2007 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga sestra Marija Krystufek roj. Žepič Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 12. decembra 2007, ob 14. uri na pokopališču v Kranju. Na dan pogreba bo žara od 9. ure dalje v tamkajšnji poslovili veiici- Žalujoči: bratje Ivan, Milan in Drago ter ostalo sorodstvo zmerne lahke hoje bo okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 7. uri : /-vn\/rcxii izpred poŠte Šenčur. Informacije in obvezne prijave z vplačili zbl- : Ud V ti I ILA ra do četrtka» 20. decembra, Franci Erzin, tel. 041/875-812. Pohod v neznano Šenčur - Pohodni5ka sekcija Društva upokojencev Šenču Ustvarjalne delavnice Primskovo • Iz Ustvarjalnega ateljeja vabijo mamice, ... ki bi si rade izdelale hlevček za sveto ' : babice, tete. vabi v drugi polovici tega tedna na zaključni letni pohod v neznano. Odhod z osebnimi avtomobili ob 9. uri iz Šenčurja. Informacije po tel. št. 25 31 591. Možjanca - Štefanja gora Kranj • PohodniŠka sekcija kranjskih upokojencev vabi bo družino in ovčko iz prave ovčje volne na delavnico, danes ob 20. uri v Ustvarjalnem ateljeju na Primskovem. Prijave po tel.: 041/286 155. Vabijo pa tudi na brezplačni delavnici v Kranjsko hišo v Kranj In sicer v ponedeljek, 17. decembra, kjer boste lahko izdelovali aranžmajčke na seneni podlagi (s seboj prinesite svečko), in v petek, 21. četrtek, 20. decembra, pa pohod Moijanca • Štefanja gora. : decembra, ko boste lahko zavijali darila {s seboj prinesite Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred Creine. Skup. j darilo). Delavnici se bosta začeli ob 18. uri. Prijave zbirajo ne in nič nevarne hoje bo za 4 ure. Prijave z vplačili sprejema- : p^ . 0^^238 04 50 jo v društveni pisarni do ponedeljka, 17. decembra- PREDAVANJA PREDSTAVE Uporabna moč kristalov Rdeča kapica m dedek Mraz Tržič . CDK, Zavod za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kuU i - ^ Lutkovnem gledališču Kranj, v gradu Khislstein turo prireja v soboto, 15. decembra, od 9.30 do 19.30 v Razs. i bo v okviru lutkovnega decembra za najmlajSe v četrtek t a vn o-izobraževal nem središču Dovžanova soteska v Tržiču : predstava Rdeča kapica z obiskom dedka Mraza, prireja 1. konferenco o novih poteh uporabe kristalov z ! Vstopnice lahko kupite uro pred predstavo, naslovom Uporabna moč kristalov. O spanju dojenih otrok Bled - Skupina za izmenjavo izkušenj, pomoč in podporo pri dojenju vabi na srečanje v petek ob 16.30 v sejni sobi Krajevne skupnosti Bled poleg Knjižnice na Ljubljanski 8 (Isti vhod) na Bledu. Pogovarjali se boste o spanju dojenih otrok. Za popoln pregled si oglejte WWW.G0RENISKICLAS.SI/KA21P0T GG naročnina 04/201 42 41, €-po§ta: na ročni ne^g-glas.sl www.Qorenjsklgias.sl •3 9 0 Ita T«MtD CUVM * Gorenjska 96 MHz ft A D I O Z A RADOVEDNE NA VSE EKSOTIČNO SADJE / • * NA VSE KAVE IN ČAJE fopustMobr»Cunaprtbtwujni PoniidtMf^v^/spravrheos^b«inurnosior^m» MofKvjenaRupMmovkoliCinaN.Vimem^^noDumh PopusüttMie^tevdjo f MALI OGLASI info^g-glas.si GORENJSKI CIAS torek, 11. decembra aoo? Žrebanje nagradne križanke BIBA. Pravilno geslo je bilo: BiBA za vas že 19 let. Nagrade • nakupe v trgovini BIBA prejmejo: 1. v vrednosti 40 EUR Metka Zajšek, Triglavska 25, Mojstrana; 2. v vrednosti 20 EUR Ivan Mestek, Prešernova 37, Jesenice; 3- vrednosti TO EUR Ljubica Privšek, Kriiš-nikova 6, Medvode. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo Barbara KodriČ, Zelenica Z, Tržič; MIluška Kavčič, Sestra nska vas 14, Gorenja vas in Cvetka Po rtič, Alpska 1, Bled. Nagrajencem Čestitamo! Nagrajenci nagradne križan* ke, SLOVENSKA POSTELjA, ki je bila objavljena v Kranjskem glasu št. 9» 23. novembra 2007, so: 1. nagrada: nad- viožek Mojca; Francka Zych, C Talcev S b, 4270 Jesenice; 2. nagrada: vzglavnik Dre- rravček (latex kosmiči); Klara Sedej, Mlalka c. 86, 4000 Kranj; 3. nagrada: vzglavnik Smrčavko; Matija Dominko, Podbreg 34, 42S0 Kranjska Gora. 4., 5. in 6. nagrado, ki jo podeljuje Gorenjski glas, prejmejo: Miro Roblek, Bašelj 62, 4205 Preddvor; Jernej Žagar, T. Oežmana 6, 4000 Kranj; Marija Kuhar, Rožna 4264 Bohinjska Bistrica. LOTO Rezultati 98. kroga • 9. decembra 2007 7, )o, 14, 24. 25. 26. 32 m 34 Lotko . • > Garantirani skiad 99/kroga za Sedmico-.iootooo EUR Predvideni sklad 99. kroga za Lotka: 155.000 EUR gekkoprojekt nepremičnine Srfttf 79A. 4000 Kranj Lnfo-nep^^gckkopraJeKt 5 wiM«.geU(e|ye)eKt&J 04 2341 999 031 67 40 33 PRODAMO STANOVANJA KRANI - SOfillJEVA: garsonjera a4,S0 rnj, I 197?. obnovljeno. Cena Ć3.SO0 EUR. KRAN] • ZLATO POLjE: Si mi. novo- grddnia 3007. 2. nadstropje, vsi pri-i. Takoj vseijivo Cena 11 o. 000 EUR. KRAN) • PLANINA t: dvosobno, 67,79 mj, I. 1978, balkon. Cena 99.99c E U F?. KftANJ • ZLATO POLJE: dvosobno, 71,63 popoinomd adaptirano 2Q97, delno «prcmtjeno, bdikon. Cena 126.000 E Ufi KAANf • ZLATO POME: trisobno, Ti,50 mi. prenovljeno 2003, balkon. Takoj v$el;ivo. Cena no.ooo Eüß. KRANf • KOKRI CA: trisobno, v izme- n mz, novogradnja I, zqqj, mansarda.T*2 priključek, dva balko» na. v&eljivo po 169.550 EUR. pj^DAMO POSLOVNI PROSTOR LESCE: poslovrd cona, v izmert 28 m2,1.1995, primeren zs različne de* javnosti. Cena 30.800 EUR. ODDAMO POSLOVNI PROSTOR LESCE: go^lnski lokal za hptro prehrano, mi. obnovljen 1990, krui* na pe^, parkirno mesto. Cena 300 f UR/mew + sl'oSVì. LESCE: poslovni prostor 51 mz, ob-novl;erio pniličje. vsi priključki, klimatiz^rario. Cena EUR/mesec DODATNA P0NUD8A NA: ^mp PROJEKT P^VthVVTKtl Krvli Tel.: 04 20 43 20& GSM: 031 51M11 Pol^ posredovanja prt nakupu/prodaji oz. najemu/oddaji nepremičnine, vam nudimo: ■ Svetovanje pri nakupu zemljišč, » Projektiranje objektov od ideje do Izvedbe, • Novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, ■ Promet z lastnimi nepremičninami. ^ / ITD NEPREMIČNINE, d.ö.ö MAISTKOVTRG7, 4000 K RANI TEL: C4/23«8vi20, 041/7SS'296» 040/204-661, 041/900-009 e«poita: Itd.flepremknlrve^s lol.net ¥rww.ltd*plus.sl STANOVANI A: ]«senic« - Bckalova: trisobno stanovanje, 70 mi, IV./IV nad., vsi priključki. obnovljeno 01, zelo lepo vzdrževano, vseljfvo po dogovoru. Cena 100.000 EUR. Tržič • mestno jedro: enosobno stanovanje, 32 m, ll./ll nad. popolnoma obnovljeno, vsi pnkljuČ^cl. mzpored: hodnik, k-uhinja z jedilnico, soba, ko-palnics WC, takoj vseljivo, vredno ogleda. C»a S7 vzem po dogovom: 280.000 EUR (67 mio SFT). KRANI 'Oreh^ 1.9^ obnovljena hi$3 z 188 m2 neto uporab, površine, K«-P<^|. nad. H* podstreha, nad^e&ek 26 m2, ločena garaža 29 m2. kamin, per|ola na zemljišču §37 m2. Prevzem: po dogovoru, 330.000 €UR {79 mio Sl^. RADOVLJICA • dvonanovanjska hiSa izg. 84, obn. 98. 350 m2 povriine (K-fP'^M) na zemljišču 1460 m2. zadn« ja v vrsti. Možna prodaja v&ake enole posebej. Prevzem: po dogovonj. EUR 5J0.000 (127 mio SfT). POSLOV NI PROSTOR ODDAM /PRODAM UOB44AMA - Bm£C»va ob obvozn^i v sriierf Domžal, Traina, Kamnika 1S9 m2.6 pisarn, sprejemnica, sejn^ soba v posi, stavbi iz 1.1980. obr>ov{jeno 199$. Cena 236.2SO EUfi KRAN) - poslovna cona Primskovo mz, I. nad. Primemo za trgovino, svetovalni centér, pisarne, stelje. Najem T9Ć2 EUR/rrtes«ćno. Možen najem po delih. KRAN) • obrobje, ob glavni cesti, 66 ms, 4 pis. prostori 2 zagotovljenim paridr- iš^m. Pri n>emo za opr. stof. dej. (svetovanje, pravna pis.. raČ. se/vis, t^-posred. podjetja, zdrav, ord., kozmet. salon). Najem; 600.00 ELIR/meseCno, Ost^ ponudbo v KRANJU, ŠENČURJU, Kftl2AH - za razHčne namer« najdete na www ajp^i ZAZIDL){VO PARCELO PRODAM HRASTNICA pri ÌK, LOKI zazrdljivo zemij($če 932 ms. ^.200 EUR. VìRMASE 950 m2, ravna, v celoti ko munafno c^emlfena, pnspevki veàno* ma p ladani, namenjena za czgradnjo ^ncvanjiko poslovne hite s lepim razredom na Lubnik MoSno sadetr takoj s prtdobrvanjem gradbenega dovoden- |d Cena: 140 EUR/mz VODICE S82 ali 644 m2. ravni pra> vokotni parceli, namenjeno za č^rad* njo enodružinskih stdnovanjskih hi$. &4.93Sajl 93.987 EUR-ZA ZNANE STTl^NKE IŠĆEMO Stavbna zemljišča &00-1.200 m2 Kranj z okolico, Smlednik, Kamnik, Naklo, ^näjr, Cerid)«, Trži Ć, Radovljica, Lesce Sttqfo hišo z vrtom ali III. PGF • Kran) z ' aipdoms8lp0omjì Tel D4S37 4SGG www.alpdom si LPDOm amjn2efiu!nadd Raüovjjicd Cankarjeva ulica f RaOavijic» SIO ■ ORAONJAZAtM ■ POSREDOVANJE ■ VPISVZEMUlŠKOKHJlOO • INŽENIRING • UPRAVUAKJE IN VZDRŽEVANJE ■ CNCROCTIXA BLED: enosobno prodamo, Alpska« >3i53 podttTBha 1,85 m2, klet K ma. • Ì97S. y Cena: 105.000 EUR RADOVL) ICA: enosobno prod^moi Cankarjeva, ms J na^., v$i priključki. Cena: 92.000 EUR oz. po dogovoru« RADOVLjICA: dvosobno prodamo. Gradnikova, 43,97 etn, L1977, obn> va 200S, kletno, z opreme, vii priključki. Cena: 69*000 EUR. RADOVLjICA; dvo&obno prodsmo, Cankarjeva. mz^ L 1966. ohranjeno, 4. nad., shramba, balkon, klet» priključki. Cena: los.ooo eur* 6LED: dvosobno prodamo, Atpska« m?« L 1932, kfetno, svetlo, terasa, vsi pnkljufln, c k na plini takoj. Cena: 130.000 EUR. RADOVLflCA: trisobno prodamo. Preierncva, 79,89 ms. z. nad., L 1988, balkon, klet, vsr prfkljućki. Cena: 14^.000 EUR. KRAN|: Iti ris ob no proda mo. Cosposvetska, 94,1 m2, K nad., stanovanje 82 mi, balkon 4,6 m2. klet 1,9 mz, drvarnica mz, obno* va 2005, streha 2006, 2 kamina, vsi priključkih ločen'^ $tevd, brez opreme« tako; vseljivo. Cerra: 15&7SO EUR. RAOOVgiCA: hišo prodamo, obnova 19871 pritličje 150 ms (kuH)njai dnevna soba s kaminom, 4 spalnice« i kopalnici, terasa}» mansarda 160 ms (lasten vhod. kuhinja, shramba« dnevna soba, $ spainfc kopalnica» savna, 2 balkona)« kfet 47 m2, nad« sirelek. garaža, vrt. Cena: 490,000 EUR. ŽIROVNICA: h ilo prodamo, klet 40.9 m2,nad. 139,69 ma ikuhin/a, dnevna soba, spalnica, Va bi net, kopalnica, wc), mansarda 1)4,61 ma (kuhinja, spalnrca, kopaln^ca^ neizdelani prostori), starost 60 let, streha 2000, dvoriiČe, vrt, v pritličju je PTT Slovenije. Cena: 3^7*581 EUR. ZC.SORICApri Želonikih: hi&o prodam o, lahko za vikend, 86 m2, L 200$, pritličje (kuhinja, kopalnica, wc. savna], 1* nad. {dnevna soba, ba kon). in mansarda (spa elektrika, vsa opre^ria, mirna vredno ogleda. Cera: 146.000 EUR. COZO MARTUgEK: ve^sianovan- jsko hiio prodamo« parcefa 1^429 ma, 1,1907, solidno ohranjena, 390 ma, P^i.ckna trda kuriva, prizidek!. 199I1 84 m2, P^i, ck na olje, neizde« lano podstreijc, gosp, poslopje 237 mi, garaža, dvoriSče 62$ m2^ sadovnjak 376 mz, sončna lokad|a< pogled na Martuljkovo skupino, primerno za (urizem. Cena: 8^0000 EUR. LESCE: tri nove lokale v Trgovsko poslovnem centru prodamo. 78.2a ms (pririidje); 117.J30 EUR, 83.96 ma (medetaža): ii$.864 EUR in 83,4 ma (medetaŽa): 11^*092 EUR, za trgovi* no, izobr^evanje, zdravstvo, servis, na$a novogradnja 2005, !e nera* bljeni, možen najem (8 EUR/ mz/mesec}, prevzem takoj. RADOVLJICA: Posi, prostor pro^ damo. Kolodvorska, 4^,24 mz, I. 1907, obnova 1997, pritličje« sanitari* je. izložba; ck na elektriko, za trnovi* nOi pisarno, prevzem možen takoj. Cena: 45*000 £UR* LESCE^ Prodamo ali oddamo 5 garažnih boksov v kleti Trgovsko poslovnega centra, m mi, L 2005, prevzem možen takoj» Cena; 7.572 EUR 24 boks ali 40 EUR/mesec ^ strolki, POKLJUXAt Prodamo meSeni gozd, 15.973 Cena: 15.973 EUR. a 4 i iitkfL nepremičnine UL Juleta Cabrovška 34,4000 fCranj ema^l: info^ida^nepremicnine.sl PE Kranj, Planina 03, Kran] .: 04/2351 000. CSM 041/331 886. 051/391 too, hx: 04/2351 001 STANOVANJA PRODAMO: KRAN^j LEVSTIKOVA ULICAr 135. ma, petsobno, agrajeno L 2006, prit., v vila bloku v Kranju, atni. parKim proston, sianovan^e |e novo in ima 2elo lepo razpored it« v, cena: 212.000 EUR. KRAN/, VALIAVĆEVA ULICA: 74 m2, trisobno, v stavbi tgrajenì 1,196a, 3. nad«, vseljivo 17, 03, 2008, v ceno vzamemo manjie stanovanje, pro* damo brez provizije, cena: 114.000 EUR. KRANJ, gUBLJANSKA CESTA: $6,1 m2. trisobno, zgrajeno 19^2, adaptirano 20C2, pritličje v ve^stano-vanjski hiSi, cena: 72.200 EUR, HISE PRODAMO: SREDNIC BmjE: 100 m2, samo* stojns» zgrajena L i960, >78 m2 zemljitča, polovica h i {e, hiia po* trebna obnove, cena 115.000 EUR, I&SENICE: 100 ni2, vrstna, rgrajena L 1920, adaptirana L 1997» vrstna hiša na končni lokacijf, hlio je mož* no predelati v dve stanovanj«ki| cena: 130.000 £UR KRANJi VISOKO: 180 mz, samostoj* na, adaptirana I. 2007,230 rnz zem* IjiSča, lahko tudi dvostanovanjska, v račun vzamemo tudi stanovanje, parcelo, cena: 1^5.000 EUf^. PARCELE PRODAMO: KRIŽE PRI TRŽIČU: 1,361 mz, zazid« Ijiva, zazidljiva parcela 2 gradbenim dovoljenjem za enosta nova n jsko hiSo, cena: no EUR/mz. CARAŽE PRODAMO: COCALOVA ULICA: 12,50 mz, zgra-jena 11977, cena: 11,500,00 EUR. KRANJ^ bližina Zd, Kranj: m ma, zgrajena L 1963, cena: 11,500,00 EUR. KUPIMO: Kranj okolica kupimo kmetijsko zem Gorenjska kupimo stavbno zemlji če. Kupimo zazidljivo parceFo 1200^ 10.000 m2 v Kranju ali okolici m v in Na obmo^u Gorenjske kupimo Stz* novanja, fuie in parcele« Plačilo ta^ ko). Za irrfbrmacij nas pokKdte WWW.CORENJSKICLAS.SI fesst FESCT, d o. o., nepremičninska ri9va Telefon: FaK236 É-poSta: 73 73 70 SI ntemet www.fesstsi STANOVAN)A PRODAMO: KRAN) • Planina 10: dvo&obro, 56,90 mi. JI. nadstropje, L 1987» 105,000,00 EUR. Tftžld • Cankarjeva: garsonjera» 24.00 mz, V. nadstropje, I, i960, 52.000,00 EUR. KRAN) • Ptanina I; «nosobno, 40,0c mi, +/4.1.1973, 85S4S.OO EUR. KRAN) • Planina II: trisobrto. 86,90 m2, V. nadstropje, dva bdikorra, I. 19S2,117.O00.00 EUR. POSLOVNI PROSTORI KRAN) . ZLATO POL)& poslovni prostor (pisarr>a s sanitari|ami) v i?* meri 26,60 m2,1, nadstropje, obnov- jeno 1990, $4.000,00 EUft. GOLNIK-dvojak {ì/i).\6omi povr.. 1.1960.120.000,00 EUR. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax 201 42 13 e-mail: malìoglasì@g-glas.5ì Ma le oglđse spiejemamo. za objavo v p€tek -vsredodo 1330 In za objavo v tor^ do petka do 14.001 Delovni cas: ot ponedeljka do peikd ftepiekioi'eno od §,-19,ufe. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM KRANJ, 1 SS, 48 m2, visoko dvigalo. CK. I. 07, balkon, cBna 98.500 EUR, Jelene Jariez s.p., Pani-zaroka c., 48. Šk. Loka, « 041/67S- 122 71X192» GG naročnine 04/20142 41 e-poštd: narocnine^g-glas.si www.gorenjskiglas.sj DVOSOBNO stanovanje, , 0Si/38&^22 . v roMisfi ŠK. LOKA. 2S8, opremljeno. 49,2 m2, t. r>ad., popolnoma obnovfj. L 00, cena 89.200 EUR, Jetenc Janeis.p., Partizanska c. 40. šk. Loka, 9 041/675-123 rceai« ODDAM SAMSKI DOM v Kranju odOa|a težišča v 9n>, dv^ In ve^po^infn soDsh, 9 040/823-50 5 700»a»? GARSONJERA opromljene. na &edu. čas, « 041 /85D>406 ^onsfto HISE PRODAM Drulovka zgrajeria 1.91. lahko Ovost»-novanjska« podkletena. cena: 270.000.00 EUR, « 040/133-466 Ki KERN NEPREM ICNINE Maistrov 40CC Td. 04/20213 53,202 25 66 CSM 05V320 700, Email: infeg^kj-kernj STANOVANJSKI DVOJĆEK v Preddvoru. vselildv možna koneo poletja 2008.051/388-822 7ooe«ee V POOREČr prodam stanovanjsko no- 051/380^22 7000(87 NAJAMEM Kreni a(i bližnje okolica, starejšo, za 3-člar>ska no, nujno. 9 040/374- POSESTI KUPIM MEŠANI gozd - 031/550-509 do na. 7f)M20 POSLOVNI PROSTORI PRODAM STRAŽiSČE pri Kranju, prodam poslovni pfosiOf.OS1/38S-S22 ODDAM TRAFIKO v centru KrBn|a, dob^o l^no. vobralovanju, 9 04/574-00-87 PICERIJO v od 15. 12. dalje. vpeliana. na odlični lokaciil, rom242 ODDAM GARAŽI na Ptar^iiM pri vrtcu SoniaK za 60' £UR/me$/garaio, « 031/624-S09 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM BMW 530 D Tiptronic. I. 04 odtlčno ohranjen, cme b&rve, iportr>o podvoz* |e. usnjeni sddeži. diu platišča, cena: 29.000,00 EUR. 9 051/351-657 7C£Q&aa LADA Samara ohranjena, ugodno. 9 041/674-943 (SOKiir^K BrcMuPrapWAik A?02 ^ Pf Krvjr^cM 22. AtQ2Hékk> PRODAJA IN MONTAŽA: « amortizerji hitn servis vo/ • avtööpi^ka. vse za podv0?]é vozii •'irpuSni sistemi, hat0«za (on I ( Tol. MJ25 76 QS2 SEAT LEON 1.6 16V, (, 1 12.500 km 1. lastnica, zelo dobro Ohranjen, j. vso dodatno opremo. 9 041/33-55-39 Too'03ä KUPIM POŠKODOVANO vozrlo. OZiroma vOZh lo Z okvaro motoria od I. 98 dalje. 8 700667? MOTORNA KOLESA KUPIM MOTOR z3 moped Tom^ s tremi ali iimmi prestavami, 9 04/S12-15-89 /oom) AVTODELI IN OPREMA PRODAM ZIMSKE gume za 3oll IV 195/65 R15. 9 031 /728-663 7ooauo GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM GRADBENE elemente, plohe, ban ki ne in deske, poceni, b 04/515-55-90 7DÖ635S GRADBENE zJozijive železne ^Irce. 3 NERABLJENO, strešno ooeko Polet Novi Bećej 222. ugodno, 9 031/309- 731 Joomt SUHA bukova drva« cena s prevozom 55 EUR/m3. 9 040/212-819 7CM3M TRAMOVE 9 po STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KOTNO seCežno za dnevno sobo, dobro ohranjeno, ugodno. 9 0590/27* 456 7CCU40 KUHINJO tt dnevno sobo, r omar? za 041 /989-237 '«»373 PODARfM L E se NO POSTCUlO e2on št. 92, jakna st. 69, grt. za kr^t, podanm (ort^o u poirel>èiin0 In kengurujöka. cena: 200 EUR. « 031/647-623 7coo3e» MEDICINSKI PRIPOMOČKI KOflEKCUSKA OČALA - okvir In ste-kJi z vaše dioptrijo * doDrte na recept br9Z dODlaćita v optiki Saša Triić In opIlKj Aleksandra Olanflia Kranj« 8 04/23&-01-23 70M1« PRODAM EL. NOŽM, masaini aparat Shiatsu FM 30 Tip BP 51, ft 04/67-20-150 ŽIVALI IN RASTLINE PAOOAH £kSTO KRVNE zlate pnnaàalke ćaKajo nove la$tniKe. • 041/869-452. 040/452^69 'omrt PSIČKU Manchester tener, zadnremu neoddanemu izlegla, skotenesa 1. 11. 2007, (sčeino novega laslnKa, već na http://msnchester. najn itT^jsi .com/. 9 051 /350-388 7C0Bna KOBILO in žreo čka. « 031 /657-4S7 PODARIH PSičKA me^ančkfl, starega 7 tednov. 041/724-921 7006569 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAH PREDSrrVENIK Sir. IdO cm z valj cena 200 EUR. 8 051/601-795 7OO034B ROTACIJSKO kostlnicc Vikon. zgraD-iiainikzas«no, rovoKopač SkJpi.67. 9 031/571-992 7009361 SAMONAKLAOALKO SIP 16. mafc rablieno. • 04/594-90^3 700938? KUPIH MOTO KULTI VATO R s priključki a manjio kosilnice, lahko v okvari. 041/503-732 700*93« PLUG za 3-10 moči. kultivator za oranje zemlje. 9 04/612-24-79, 031/741-579 «»SW2 PRIDELKI PRODAM BAL1RAN0 seno v kockah, 60 k080v, cena 2 EUR/kos. • 04/59S-79-62 700S3?B 6ELA in rdeòa ustekleničena ah odprla vipavska vina. opravilna, analiza in možna do«dva. « 05/36-66-075. 041/516-171 JEDILNr bal m rddč nje. «041/257-612 Ir l9r 2ga* JEOILNI krompir. 9 031/734-377 S EHO, gov« je, balirano v kockah, z dostavo, s 031/276-930 VZREJNE ŽIVALI PRODAM 4 TEUČKE stare 14 dm. » 041/347-510 6IKCA simentaica. Iežke«a 170 kg, 8 091/204-264 Tocevo BIKCA ĆĐ. Stara 10 in 14 dm. 041/367-944 BIKOA CB, Starega I teden In teličko MmiiZin.Triler, Okrogto6. 8 040/301-064 7000391 6IKCA ĆB. 040/260-08$ 10 dni. BIKCA mesni Wo, starega 10 dni, 041/375-423 too9m6 Č6 bikca, starega 14 dni, Žabntoa 39, 9 04/231-17-67 če BIKCA 041/85&-753 12 dni. 700U77 če BIKCE, Gonče 24. en teden. Urbane. 04/25-61-145 70091^2 KOKOŠI pasme novohempširska in sviienke. 8 041/266-133 Tonui KOZlA. sanske pasma, težkega 60 kg. cena po Gogcvcoj, 8 041/879* 151 700»»6 PRAŠIČE, domača krma. Luže 9, S 04/25^1-026 7Con99 PRAŠIČE težke od 100-130 kg. ugodno, popoldne, 8 041/905-557 r009M4 T ELICO simentalKo, staro 26 mesecev, nibretì. 8 04/516-12-45 TELICO staro 9 mesecev, breio, Os^erman, Luža 34 foo&ai* TELIČKA simentalca. starega 4 mes^ ca. 8 04/252-14-99 7006364 TELIČKO ÒB. staro 1 teden, 031/650-370 7M»62 TRI BREJE koze. kozla in koDÌk> an-gloaraDKo ter nieno žrebico, staro 15 meaecev. 8 041/443*331 reodOAS ZAJKUfE za reio ale lakoi. star« 6 mesecev. B 04/507-02-06 ŽRE6IĆKO meàanko, črni lipicanec, Staro 7 mesecev, 2elo pnjazna, 04/514-12.06. zvečer KUPIH PAŠNO telico all bikca, težka od 250 do 300 kg, 8 031/830-364 OSTALO KUPIIt KURNIK in stolza klanie praSičev iz že- 041 /564-235 rwm ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM GOSTILNA v Kran^j zaposli dekle tanta za delo v strežbi Mal;až a.p.. Jezerska c. 41, 04/234-33-60. 041/229-766 ali r IŠČEMO POMOČ 2a delo v strežb. sobote in nedelje prosto, Pizzertja Palermo. Frankovc naselje 67. 4220 škofia U^. 8 041/535-833 7Ce6138 OKREPČEVALNICA PIN KI, Poštna uL 3, Kranj zaposli redno ali honorarpo dekle oz. fanta, tahko študent za dajo hrtre hrane^ 041/6^26-26 7C081?8 ZA DELO v strežbi v R banj iščemo natakarico. R bar. Rajsar Zdenka s.o.. Brezje pri 041/327-923 7gosi u ZAPOSLIMO kuharja za peko pic In ostale hrano. Mateia d.o.o.. Frenkovo nas. 6. ŠKoflaLoka. 8 041/393-995 ZAP05UMO voznika C in E Kategoriie za EU. Gabrovèek Transport, d.o.o.. Maiaul. 10. 1354 Horjul. 8 041/766-676 TAKOJ zaposlimo 4 zastopnike, poleg osnovno plače ée dodatr^a strmulacija. PosrednišTvo Zdene Brovč s.p.. Virma-ée 170. škofia Loka. 040/304-270 roosia? Ovsenik fruenlrWig» d. a o., Jezeiska c. 108/c, 4000 Kranj Iščemo: delavca (m/ž) za delo v lesni stroki: priporočene delovne izkušnje In smen •mizar afl mizar mojster Informacije pote!.: M/2B1SM0 REBU« d. o. o., Bldd, Pun^rt 6, RIbno, 4260 Bled, "mGOVINA RIBNO zaposli prodajalca (m/ž) v živilski trgovini za določen čas z možnos^o podaljšanja v nedoločen Zahteve: komunikativen» prijazen, urejen. stopnje Prošnjo pošijrte na sedež podjetja v roku 8 dni od objave. AVTOSTEKIA JELOVČAN d.o.o.,. Žabnica 34. Žabnk«, zafHPsIl sodelavca, r>abava, moittaža avtostekel, izpn B kaL. 8 041/756-180 V ŽIROVNICI takoj zaposlimo kur>ai1a. honorarno delo Oobi ludi pomoćnik v kuhinji Vfiko Žurga a.p., Žirovnica 86 a, Žirovnica. 8 041/945-347. 031/604-361 7CC9?99 Ifr I Sodexho K sodelovanju vabimo nove sodelavce: KUHARJE in POMOČNIKE |i za delo v Kranju in Ljubljani Prijave: SODEXHO d.o.o., Že I ezna cesta 16. 1000 LJubljana. ZAK)SLIM0 več delavcev za de^o v skiadišću. zaž9ler>i so kovinarji, lesarj In vozniki z vsaJ C kat., lokacija Träc, SOS mženinng G.o.o,. Tržaška c, 2. Ljubljana STRüOARJA oz. brusflca. redro za-posJirTK). ZaJetef Ana s.p,. Pruénikova 118, Uubljana, 8 031 /433-555 PODJETJE SINKOPA Žirovnica 37, Žirovnica, redno zaposli Irl sodelavce za zastopanje r>a terenu. Delo poteka v dop. času. lasten prevoz nI pogoj, 04l/79«67 léòfiy VARSTVO otrok in pomoč starej&fm, Bied-Radovljlca-Kranj. 8 051/256- 605 Z VESEUEM bi prodajala izdelke na trinici bozić^novoletn^ga sejma v 04/574-0(>e7 POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKr KREOm za vse zaposlene In upokojene. Lons. d. o. o.. eoa, 061/387-753 fOOKèy UREJAMO najugodnejše kredite na hV poteko. 00 ali pokojnino. V kreditno sposobnost se upoiievsjo tudi dod»* tek za malico, prevoz, otroški dodatek Itd,, Planinsek K.d,, šinkcv Tum 23. VodfC9. 8 031 /20&^2 KREOm D010 LET ZA V5£ ZAP^ TUDI ZA DOLOČEN ČAS, IN UPOKOJENCE do $0 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila In Možnost odplačila na položni* ce: Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22» Manbor, telefen: 02/252-4Ä-26,041/750^, STORITVE Huom AOAPTACUE, Tiovogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite skarp9, urejanje in tlakovanje dvonšč, z našfrii air vašim materialom. SGP Bytyql dno, Slfuževo 3a, Kranj. 041/222-741 TWfi«? ASFALTIRANJE tlakovanje dvorišč, dovoz, poti, (»rkinič, poiog. robnikov, pralnih ploič, i2d. betonskih in kamn^ trh skarp, Adrovc & Co. d.n.o,. Jelov-ikova 10, Kan>nik, 8 01/839-46-14. 041/680-751 RTV SERVIS Sinko Marko s.p., C. na Klanec 53, Kranj, pop. TV. vìd^, ma-Irh gos. aparatov, 8 04/233-11-99 7006069 VAS OB BILANCI boli glava? Upo^e- vajte nai nasvet: uKreoajte pravočasno! V rečunovodskem aervtsu Pronet d.o.o.. C. Ulcev 39, Kranj bomo poskrbeli, da razlogov za gUrvobol ne bo., 04/2-^0C>-60D, Inf^pronet-kr.si TOOWH3 6RE2PLAĆN0 spozna/Te fante, Žentl-na posredovalnica Zaupanje, p.p.40, Prebold. 8 03/S7-2&^19. 031/836- 378 700M4Ì DE KLFTA. brezpiač no lahko fanle za iskrend, resne vse države, zveze C 70041 liČEM IZQUBUENO, NAJDENO ASTHRIKS SENČILA Rozman Peter. a. p.. Senično 7. Kriie, tel.: S9-55-170, 041/733-709: žaluaje. rotoji, roste, lamelne zavese, plise zavese, ko-mamiki, markize. w«wi/,asteriks.net 7GCfti76 BELJENJE notranjih prostorov, hlajenje sten in stropov, odstranjevanje ta- OVA FANTA z Zl^e9a OOfja v stara dve leti, potrebuj^ dnevr>o varstvo do ji/ii^ 2006, Ostale informaciie po telefonu 051/321-664 NAJDITELJA dne 6.12. izgubljene mape z dokumenti, od banks do Gregorčičeve. pn:«im, 8 040/890-711 IŠČEM oaePo za prevoze osebo za razna dela pri 040/51S-597 kat. in hfsl, 8 7eDdd07 RAZNO PRODAH n vam pet, dekoratcvn< ometi kvalitetno in ugodno nudi pleskarstvo Pavec Ivan s.p.. Podbrezje 179, Nsr kk?. 8 031/39-29-09 ZASEBNI STIKI 29*LfTNO, preprosto. samsKo dekle bi vas želelo spoznati v trajno, resno razmeiie. 8 031/83&<378 ?oom» CELOVITE SELrrVE pisani, arhivov, his, stanovanj, pianinov, dostave bega. odvozi,.. ^LTTN^.Sl - selitve - prevozi - avtovleka • po vsej Slo. VAvw.selitve.aL Plaja d.o.o., Hnbemi- kove 2. U. 8 040/564-421 roMisa NAJEM kombi vozil, selitve, prevozi, Igor Konkolič S.p., Triglavska ul. 12. Kranj. 8 041/697-492 '00999S PRENAVUAMO HIŠE in stanovanja v Kranju In okolici - rezerorajte svoj termin, Megamatr», d,o.o., Staretova ul. 39. Kranj, 8 ö4i;57ö.d57 700M61 30.000 POSREDOVANJ. 11.000 znanstev v preteklem letu je j^arakter^ stika ženitne posredovaink» Zaupanje za vse generacije, ki posreduje po vsaj Sto, 8 03/57-26-319.031/505- 495,031/836-378 rooao» 3^LETNA preprosta ženska léce zvestega, resnega molkega, h Icatemmu bi se preselile. 8 031/836-376 7008403 38-Lrmi poslovno i^peien moški, ki nima sreče v ljubezni, vas želi spoznali za skupno žrvtjenje. 8 041/229-649 7009397 KOTEL za igan^kuho 50 dec 100 kg L86, garažna masfvna vra* ta smreka, 8 040/206-185 70M33T KVALITETNA omela za pometanje kA^nih peči - negorljiva. 8 01 /83-23-107 7000337 GG naročnine 04/20142 41 e-poitd: ndrocnlnei^g-glas.sl www.gorenjsklglds.sl Delo, skromnost in poitenjc tvoje je bilo življenje. V nahm domu je praznina v srcih mizmema bolečina. V SPOMIN Jutri, v sredo, 12. decembra, mineva eno leto. odkar nas je zapustil naš diagi Matevž Demšar p. d. Vodnikov ata z U^a Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Nasmekk njen nikoli v nas ne bo zbledel, njen obraz v spominu nam večno bo živel. ZAHVALA 'mt * v 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta, sestrična, tašča in botra Angela Aleš roj. Grašič, p. d. RemČeva mama Ì2 Mač Istočno se zahvaljujemo vsem sorodjükom, sosedom, vaSčanom in mancem za. darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in sv, maže ter izrečena ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Mojd Kalan za dolgotrajno zdravljenje, sosedi Kristini in Jožici za nesebično pomoč. Hvala g. župniku Mihu Lavrincu za lepo opra.vIjen pogrebni obred, nosačem, pevcem Zupan, pogrebni službi Navček in vsem neimenovanim. Vsi njeni Mače, Strahinj, 2eje, Toronto, Frankfurt, Krnica, Grad, Predoslje, 4. decembra 2007 24 in/o®g-gÌa5.sì GORENJSKI GLAS torek, II. decembra 2007 Anketa vec policistov na cestah SiMCN ŠUBIC Za nami je tretjina decembra, ki je k sreči vsaj na cestah minila precej mirno. A izkušnje kažejo, da se veseli december zaradi alkohola velikokrat prelevi v Črni mesec. Kako bi vi preprečili vinjenim, da bi sedli za volan? foio: C»r4zd Kav^iC Boža Grošelj: "Zakonsko omejitev o>5 promila je treba povišati, saj je nihče ne upoštevar potem pa hitro nanese dva promila. Vozniki bi bili pametnejši, če bi bilo dovoljeno imeti en promil alkohola." Cordan Kljajlč: "Ko vozim> nikdar ne pijem, saj se s prijatelji pred odhodom dogovorimo, kdo bo vozil, in ta potem ne pije. bi k pameti spravile samo visoke kazni." Vinjene voznike L Stanko Hočevar. "Najbolje je, da na zabavo ne greš avtomobilom, saj se veČina Ijudf usede za volan, tudi če je preveč spila. K vedji varnosti poma-ga samo čim več policistov na cestah." Simon Cof: jože Pavlič: II 4 Nimam še izpita, zato ved- : "Zagotovo je decembra več no uporabljam javni pro- : vinjenih voznikov kot met, tudi če kaj spijemo. Ali ! drugih mesecih, saj je več pa gfem peš. Verjetno bi i praznovanj. Da bi jih bilo pomagalo več policistov na : manj, je treba na ceste po- cesti, manj pa visoke kazni." f slati več policistov in povi- : Šati kazni." 199 metrov V Kajžnkovi hiši v Ratečah se obiskovalci odslej lahko preskusijo v računalniški simulaciji planiških poletov. Skoki na napravi omogočajo celo prekoračitev aktualnega svetovnega in planiškega rekorda, ki znaša 239 metrov. URSA PFTTRNEL Rateče • "Smučina Še ni bila urezana!" je po skoku, dolgem samo 152 metrov, dejaJ kranjskogorski župan jure Žerjav, ki se je prvi spustil po naletu planiške velikanke. Seveda ne po naletu prave skakalnice, temveč v računalniški simulaciji planiških poletov, ki je po novem na voljo v Kajžnkovi hiši v Ratečah. No, drugič je župan poletel že dlje, pristal je pri 199 metrih. Izzivalcem so vrata Kajžnkove hiše odprta, skoki na napravi pa omogočajo celo prekoračitev aktualnega svetovnega in planiškega rekorda, ki znaša 239 metrov. Zamisel za računalniško simulacijo planiških poletov je dala direktorica Gor- ^s/ * ^^mtA s» a v is^a a njesavskega muzeja Jeseni- Kranjskogorski župan Jure Žerjav med "poletom% Prvič je pristal pri 152 (smučina menda še ce Irena Lačen Benedičič, urezana), drugič pri 199 metrih./foco:a^iusdcve« da bi na ta način obiskovalcem na interaktiven način dolino, kaj doživljajo pravi kalec. Naprava je stala 15 ri- jetjem Siop elektronika, ki predstaviti Planico in po- skakalci. " je poudarila. soč evrov in je plod doma- je poskrbelo za elektronski lete. "Planico smo želeli Naprava je sestavljena iz Čega znanja. V Gornjesav- del naprave. Tako je nastala predstaviti tako, da bi to posebnega stola, na katere- skem muzeju Jesenice so naprava, ki bo, kot upajo ostalo v spominu obisko* ga se usede "skakalec", ki valcev. OdloČili smo se za nato v počepu drsi po naie- sprva skušali najti že izdelano simulacijo smuč a r- snovalci, lahko pripomogla tudi k nadaljnjemu razvoju dinamično, adrenalinsko, tu, nato pa se odrine in pri- skih skokov, a neuspešno. smučarskih skokov. Njena doživljajsko predstavitev. stane na tleh. Naprava iz- Tako so se povezali 2 doma- uporaba je namreč lahko Tako obiskovaici doživijo, meri dolžino skoka, izpiše Čini inovatorji, podjetjem zanimiva tudi za tiste, kd se kako je stati na vrhu veli- pa se tudi mesto, na katero MPP, ki se ukvarja z razvo- s smučarskimi skoki ukvar- kanke, kakšen je pogled v se je uvrstil posamezni ska- jem in inovacijami, ter pod- jajo profesionalno. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko v torek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo in jutranjo megb po dolinah. V sredo bo pretežno oblačno. V sredo in četrtek bo pihal zmeren severni veter. V četrtek bo spet veČ sonca, V drugi polovici tedna bo malo hladneje. Aeecrcil« fiSu okolje , Ufd ii TOREK -4/4°C SREDA ČETRTEK -3/5°C \ V'I'é 7/.1 K Z^fW " o 6/0 "C oReka ^-^ 12/4-0 Kranj V hišo le Dovrtelovi dimnikarji Dileme, katerega dimnikarja spustiti v hišo, Snedimovega ali Dovrtelovega, vsaj v Kranju ni več. Minuli teden je na-rnreč ministrstvo za okolje in prostor podelilo koncesijo za opravljanje dimnikarskih storitev na območju kranjske občine dimnikarstvu Dovrtef, Tako so v Kranju končno razjasni- i na koncu že prav nevzdržne razr^ere, ko občani niso več vedeli, koga naj spustijo v hišo. To vprašanje je eden od svetnikov izpostavil tudi na zadnji seji mestnega sveta. Opozoril je, da kljub temu, da Snedim nima več sklenjene veljavne pogodbe s kranjsko občino» njihovi dimnikarji še vedno opravljajo te storitve. Ob tem je župan Damijan Perne priznal, da je celo njegova tašča plačala Snedimovemu dimnikarju. Direktor občinske uprave Alei Sladojevič pa je že takrat zatrdil, da dimnikarske storitve iahko opravlja le Dovrtel. "S tako pogodbo, kot je bila v preteklosti sklenj'ena med Snedfmom in občino, to sploh ne more biti urejeno. Koncesije podeljuje zgolj država," je pojasnil. M. R. Tftžič Odprli bodo obnovljeno šolo jutri, 12. decembra, ob 17. uri bo v večnamenskem prostoru Osnovne iole Bistrica slovesnost ob odprtju obnovljene Sole. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci matične Sole in podružnice Kovor. Po prireditvi bodo v novih Šolskih prostorih predstavili obiskovalcem dejavnosti v razrih delavnicah. S. S. Kranj Odprtje drsališča m Kranjske hiše Tudi letos bo sredi Kranja možno drsati, le da so montažno drsališče namesto na Slovenski trg postavili pred Prešernovo gledališče sredi starega mestnega jedra. IJradno odprtje bo v sredo ob 16.50. v petek ob ì8. uri pa bodo odprli Kranjsko hišo na Glavnem trgu v Kranju. S. K. Novorojenčki vlinuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 40 novorojenčkov, od tega 17 dečkov in 23 deklic. V Kranju se je rodilo 12 dečkov in 16 deklic. Najlažja deklica je tehtala 2.780 gramov, najtežji pa so natehtall kar 4.460 gramov. Najesenicah seje rodilo 7 deklic in 3 dečkov. Najlažja je bila deklica z 2,750 grami porodne teže, najtežja pa je bila tokrat prav tako deklica» ki so ji babice ob rojstvu natehtale 4,170 gramov. RADIO KRANJ d.o.o. Slrit^rjeva Ul. e, KRANJ TELEFON (04) <04) <04) i©ina irtran: www. rad j .«i Gorenjski Glas Radovljiški glas je redna priloga Časopisa Coreniski glas Odgovorna urednica: Marija Volùak Časopis izhaja občasno www-gor e n j sk ! c las.s i Kropa, 27. novembra. Staro vaško jedro dobra dva meseca po vodni ujmi kaže navzven drugačno, lepšo podobo, v ozadju, skrito očem širše javnosti, poteka "bitka'' za načrte, soglasja, rešitve, denar... -V « "Upam, da bomo našli rešitev za letališče in zasukali stezo. Začeli bomo z gradnjo v kareju H in nadaljevali z urejanjem Krope in Graščine ter z deli v športnem parku, na Cesti svobode in na cesti za Verigo," pravi radovljiški župan Janko S. Stušek o načrtih za prihodnje leto. Stran 3 f v v • • Grascim razstava stalna Linhartu V radovljiški Graščini bodo danes, na dan občinskega praznika in ob oblćtnići rojstva rojaka Antona Tomaža Linharta, odprli stalno razstavo o Linhartu. Cveto Zaplotnik Radovljica - V občini so odprtje razstave načrtovali že lani ob praznovanju okrogle Unhartove obletnice, vendar 50 ob novih odkritjih v Graščini spremenili načrt in za postavitev stalne razstave namesto imenitne baročne dvorane namenili druge prostore. Razstavo, ki so jo pripravili Muzeji radovljiške občine in Slovenski gledališki muzej, bo danes, v torek, slovesno odprl minister za kulturo Vaško Simoniti. Razstava predstavlja Linhartov čas, mesta, krjer je živel, Linhartove sodobnike, njegovo delo in življenje, nekaj originalov njegovih temeljnih knjižnih deL kostume z nekaterih predstav, življenje radovljiških družin v Linhartovem času ... Po odprtju razstave v Graščini se bo praznovanje nadaljevalo v Linhartovi dvorani, kjer bo osrednja proslava ob prazniku. Slavnostni govornik bo Tone Partljič, župan Janko S. Stušek pa bo podelil o'bčinska priznanja. Plakete Antona Tomaža Linharta bodo prejeli Osnovna šola Staneta Žagana Lipnica > Danes bodo v Graščini odprli stalno razstavo o Linhartu. I Foro: Coir*4D Kav i 0 H4 1 o o 6 £ Na Cesti svobode obnavljajo najboli kritični odsek. OBČINA RADOVLJICA Želi občankam iii občanom prijetno praznovanje 11. decembra, občinskega praznika ob obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta. Janko S. Stušek ŽUPAN 2 EUdovHiški glas, torek, ii. decembra 2007 Občinski praznik V i A O o Postavljanje razstave je bilo v zadniih dneh zelo intenzivna i fl Prvonatis tragedije Miss )enny Love so za razstavo pridobili na Dunaju. Kf i 6 i Ù O t O ^ Ù Radovljica na zemljevidu^ kakršen je bil v uporabi v Lin harte vem Času v Kako bi mogel postati znan yy "Ob obeležjih in ustanovah, k! v Radovljici nosijo njegovo ime, Anton Tomaž Linhart s stalno razstavo postaja tudi aktiven spomenik našega mesta/' razmišlja soavtorica razstave, direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar Vidic. Igor Kavčič Stalna razstava o Linhartu, ki ste jo lani v večjem obsegu načrtovali v baročni dvo* rani, bo ob občinskem prazniku v sicer nekoliko okrnjeni različici le ugledala luČ sveta. Ma kakšen način ste jo zasnovali po novem? "Potem ko so nam bili letos aprili za ra?stavg o Linhartu v radovljiški graščini dodeljeni drugi prostori, smo avtorji: Ivo Svetina, direktor slovenskega gledališkega muzeja, arhitekt Marijan Rafael Loboda in jaz, razstavo začeli načrtovati na novo. Nemogoče je bilo namreč koncept razstave Anton Tomaž hart, imenitnik evrop^ski, ki bil pripravljen za lanski 11. december za 137 kvadratnih metrov velik prostor, avtomatično prestaviti v dva prostora na 94 kvadratnih metrov razstavnih površin. Tako smo najprej opustili misel na staro zgodbo in se prilagodili novi situaciji, seveda pa smo pri snovanju nove razstave uporabili naša dosedanja spoznanja in zbrano gradivo o Linhartu." prijatelju Kur altu in zgodovinarju Antonu, nekatere spomenice, ki jih ie kot državni uradnik naslavljal vladi idr. Postavitev bomo nadaljevali na hodniku, kjer si bo mogoče ogledati kratko projekcijo o radovljiških družinah v iS. u, v atriju v prvem nadstropju pa obiskovalce čaka še veselo presenečenje, ki bo prvič predstavljeno na dan odprtja razstave, 11. decembra ob uri. " Razstava pa bo za Radovljico pomenila tudi novo zgodbo o Linhartu... ji smo se ob spre- li Verena Stekar Vidic, direktorica Muzejev radovljiike občine in soavtorica razstave o Ltnhartu, z originalnim izvodom knjge Poskus Zgodovine kranjske in drugih dežel južnih membi lokacije razstave od enega res imenitnega prostora v dva manjša odločili spremeniti tudi podnaslov razstave. Namesto fmenitnik evropejski ga bo zdaj spremljal citat iz pisma Kuraltu, "Zdaj premišljujem o tem. kako bi mogel postati znan." Tudi postavitev bo bolj klasična od poprejšnjega koncepta. Zavedli smo se namreč, da bomo vsi skupaj morali narediti še veliko, da bomo Linharta prepoznali kot evropskega imenitnika, kar ie dejansko bil. kot en ledro razstave bo na ogled v Slovanov Avstri|e, ki je od lani v lasti muzeja 1 foto; co.«pmv6< najvidnejših izobražencev dveh prostorih... "Prvi je nekoliko manjši in svojega Časa na Slovenskem- slovensko tragedijo v nem- no repliko, saj želimo opozo- Tako ali drugače pa z razsta- obiskovalce seznanja 2 Lin- Škem jeziku, Četrti pano pa riti tudi na to obliko uprizo- vo v Radovljici zdaj v muze- hartovim časom, njegovimi zajema obdobje 15 let od nje- ritve Unhartove komedije." ju začenjamo novo zgodbo o sodobniki, z mislijo razsvet- sove vmitve z Dunaja pa do Ijenstva nasploh. S tem obiskovalca želimo uvesti v situacijo' sveta, kakršnega je doživljal Linhart, Na štirih presveti j en ih panojih ta čas predstavljamo v podobi Radovljice, kjer se je rodil in preživel nekaj otroikih let, Torej bo osrednja soba razstave, ki ste jo poimenovali salon, tista, ki bo predvsem Lin ha rtova ? uporabo krompirja, seznani- "S svetlobnim efektom smrti 1795. Obiskovalci se bodo v tem prostoru nekoliko poigrali tudi s telegrafom, se seznanili z navodili za li pa se bodo tudi z največjimi imeni tistega časa, od filozofov, umetnikov do v3a- Ljubljane, kjer se je šolal, in dariev, Iz prejšnjega koncep- ter kako so njegova dela "ži- StiČne, kjer je bil krajše obdobje v samostanu, na tret-jem panoju je predstavljeno njegovo dunajsko obdobje, kjer se je seznanil in navdušil nad gledališčem in vihar- ta razstave smo prenesli postavitev lutkovnega gledališča. Z avtorji predstave Ta iteseli dan ..., ki jo je v Lutkov- nem gledališču Ljubljana 2001 režiral Vito Täufer, Linhartu m o njegovem času. Vanjo je bilo vloženo veliko časa, znanja in tudi denarja. Prepričana sem, da bomo z njo vzbujali zanimanje domače in tuje javnosti, kakor ga vzbujamo z drugimi razstavami naših muzejev, in da jo bomo lahko vseskozi uspešno nadgrajevali, v predmetnem kot tudi v vsebinskem smislu z mu-stavljeno bo njegovo znan- zejskimi delavnicami, pre-stveno delo. Poskus Zgodovi- davanji, novimi raziskava-ne kranjske in drugih dežel mi. knjižnimi izdajami idr. juénih Slovanov Avstrije, pa Obsežen katalog razstave bo bomo obiskovalce popeljali v salon, kjer preds tavljamo Linhartovo življenje in delo vela" po njegovi smrti, to je, Linharta po Linhartu. Izpo- ništvom in je napisal prvo smo pripravili poenostavlje- drame, pisma, ki jih je pisal izšel prihodnje leto. " Ah i. ^ v . i 4 4 > s i « < ^ t* v a / Gorenjski Glas ♦ • v ftÀdOt^l^tbi (Ut K |UiJ C^Ajski (iH. d o o.. itraAj t^f iw^iM Ct%té 4.KrJ^i ODCOVOI^NA U INIMICA Mtfiji V^lijil URSaS^K Cvm M^rpKM Mit^a} O^r^o^i^« An^ Hartman, &«Up:OyMA 2ASN0VA Ir^^rj Tricifcfl TKHN^CHl UREPNIR FOTOCRA^lJA AfiM Ti^M OPki Cora?^ veeiA oeusMccA TAÌCNJA (lift it M »e p^i^ii C^e^H^lt^ ^ M. k' it ixita 11 i^mhti iooj COtlNJSKl C1ÀS jé t^pittìtèn^ bUgCMVl ih poć it 97719^) pr^ ZM »mVf^M^^^ no. Ih it^iieli C^f^i^ / Mihfi VeVi^^ f Niii^ «900 Uiérk^ f TH 42 OOyf^ e r^)^ glAi^U ftiUi ^lli w* ^v^rtU^e M/ICI né ^^^Vm ii.ni. i^i ut dnp^]. yfèóf^ uré y^b ćt^^m óéfi ^ t éò 1 poHHf^ iihi|A ob idfU in pftkih. « rt^Hjdj Me iTt^ó&f I fitOfié pa^Off M^ Cortili Al. LM^) Ìiìt ietm) in toUlndì pnlog / Tivk: SFT. 0 d / NKO^ii^ü. M 04/^01 4i 0 I Crnj iiicdi (Ul^. lm« (M6 k^n, pAtgnXn mui» % PW^LJ, pof^m po^\)é Mir )) % ^ cen^ $9 OO^M ^iQf'^r« fu^^ina sr ^ yt^vi^ de prtbkj, ^a oö aj OferWwAlkM) ^MCMé ì Offll)^ Vter^pvr oMt^ tfì^f^ 04/ Ai Praznične prireditve V radovljiški občini bodo ob občinskem prazniku in v božično-novoletnem času prireditve pod skupnim naslovom Rešte se reste starega teta 2007. Cveto Zaplotnik Radovljica • Danes, na dan občinskega praznika in ob obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta, bodo ob :8. uri v Graščini odprli stalno razstavo o Linhartu. Ob 19.30 bo pred Linhartovo rojstno hišo Podoknica Linhartu v izvedbi radovljiškega mešanega pevskega zbora Antona Tomaža Linharta, nato pa sprehod Radovljiča-nov 2 baWami bo Linhartovega spomenika. Ob 20. uri se bo v Linhartovi dvorani začela osrednja proslava s podelitvijo občinskih priznanj. V soboto. 15. decembra. ob j6. uri bo po Linhartovi razstavi vodil Ivo Svetina, direktor Slovenskega gledališkega muzeja in soavtor razstave, dan kasneje, v nedeljo ob 11- uri pa Verena Štekar - Vidic, ^rektorica Muzejev radovljiške občine in tudi soavtorica razstave. soboto, 22. decembra, ob 16. uri bo v dvorani glasbene šole v Graščini predavanje prof, Aleksandre Vremšak o glasbi v Linhartovem Času. harmonikarskega orkestra Radovljica, pihalni orkester pa se bo skupaj s folklorno skupino Triglav Slovenski [avomik predstavil še na prireditvi v sredo, 26. decembra, ob 19.30 v srednji gostinski šoli v Radovljici. Od Omenimo še nekatere prire- petka» 21. decembra, do ne- d itve iz božično-novo letnega delje. 23. decembra, bo na Časa! V nedeljo. 16- decembra, ob 17. uri bo v kulturnem domu v Kropi koledni- ški koncert v izvedbi pevske» ga zbora Kole dva, tak koncert bo v soboto, 29. decembra, ob 18. uri še v Otočah. V sredo, 19. decembra, ob 19. uri bo v Linhartovi dvorani koncert mladinskega pihalnega orkestra Clasl^ne šole Radovljica. V nedeljo» 23, decembra, ob 19.30 bo v le-ški osnovni Linhartovem trgu božični sejem, zadnji dan bo prišel tudi Božiček s spremstvom. ponedeljek, 31. decembra► ob 19.30 bo v Linhartovi dvorani silvestrska gledališka predstava Evangelij po Čušinu, na Linhartovem trgu pa bo od 22. do 2. uie silvestrovanje na prostern z Gorenjskim kvintetom. Živahno bo tudi v novem letu, 5. januarja ob iS.45 bo na i koncert pi- Linhartovem trgu koledova-halnega orkestra Lesce in nje pevskih zborov. v t Radovljiški gUs, torek, ii. decembra 2007 5 Občinski praznik občina Občinski praznu] e Radovljiška občina praznuje danes» 11. decembra^ ob obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta. nagrajenci Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, ki bo danes, v torek, ob 20. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici, bodo podelili tudi občinska priznanja. Cveto Zaplotnik Praznik je priložnost, da v pogovoru z županom lan-kom S. Stuškom predstavimo letoSnje dosežke» še zlasti na kulturnem področju, Obnova se je že začela, v pri- vile ter za uredilev večna-tličju bomo uredili večna- menske dvorane in boljSih men ski prostor, turistično informacijski center, muzejsko trgovino, intemetni caffè in sanitarije. Občina je z družbo za avtoceste, ministr- in predstavimo načrte za na- stvom za kulturo in zavodom slednje leto. za varstvo kulturne dediščine pogojev za delo knjižnice. Ste na njihovo pobudo že odgovori] i ? 'Ta pobuda, ki jo podpirajo krajevna skupnost in dmge organizacije in ustanove v kraju, je nova in tudi prese- Radovljiški župan Janko S. Stušek ob Linhartovem spomeniku v Radovljici 1 foto tinaoou Od poplav v občini sta minila dva meseca in pol Sle zadovoljni z opravljenim delom, le zlasti v Kropi? "Lahko smo zadovoljni, doslej smo veliko postorili, še veliko dela pa nas čaka. Po poplavi smo dokaj hitro zagotovili pogoje za normalno življenje, pri tem pa si za požrtvovalno delo posebno zahvalo zaslužijo krajevna skupnost, civilna zaščita, gasilci, humanitarne organizacije, center za socialno delo, tehnična pisarna ... Občina je za izvedbo najnujnejših ukrepov na poplavljenih območjih namenila 400 tisoč evrov, na računu Območnega zdr^uže-nja Rdečega križa se je zbralo 83 tisoč evrov in na računu krajevne skupnosti Kropa 100 tisoč evrov. Tako podjetja kot posamezniki so s humanitarno pomočjo dokazali solida most z ljudmi v nesreči, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Ce smo intervencijska dela lahko izvedli hitro, pa bo sama obnova potekala počasneje, saj mo- Plakete Antona Tomaža Linharta Po sklepu občinskega sveta bodo plaketo Antona Tomaža Linharta prejeli: * Fotografsko društvo Ra let, odkar so v Radovljici zgradili dom za starejše občane. Dom zagotavlja starejšim in vsem, ki zaradi bolezni in drugih tegob ne morejo več živeti sami, dostojno dovljica ob Gcletnici ustvar- življenje. jalnega delovanja; Vzgojili so številne nove fotografe, čedalje občine tudi umetnike. Od leta 1982 se člani društva, fotografi iz sosednjih in pobratenih društev vsak mesec ter udeleženci različnih natečajev predstavljajo s svoji deli v foto galeriji radovljiške Graščine. * Osnovfia šota Staneta Žagarja Lipnica ob ^o-letnici u spešne ga i z ob ra že van j a mladih; Šola je danes uspešna devetletka z novimi učnimi načrti in sodobnim načinom učenja. V zadnjih letih je ob pomoä občine končala obsežno naložbo, s katero je pridobila Še sodobno knjižnico in račimalnico, obnovila pa je tudi Šolo na Ovsišah. * Harmonikarski oikester Glasbene šole RadovEjica ob 4 o-letni d bogatitve kulturnega Življenja v občini; Orkester ima bogat repertoar skladb različnih žanrov. Ob lanskem prazniku v po- tudi podpisala sporazum za netljiva. Ker je vila v bližini vesti postopke, ki so zaradi ramo pripraviti načrte in iz- vzgojil je veliko harmonikar- ča s ti te v 250. obletnice Lin» hartovega rojstva je bilo kar nekaj slabe volje, ker ste po-stavitev razstave o Linhartu prestavili za eno leto. Boste letos ta "dolg" poravnali? zaš6to dragocenih ostankov rimske naselbine ob avtocesti v Mošnjah, pri tem pa bo občina po izvedenih konzervatorskih in restavratorskih gostilne Pr' Jožovc, so bile doslej pobude za to, da bi Av-seniki tam zgradili manjši hotel penzion, za stanovalce, knjižnico in društvo delih prevzela upravljanje ar- upokojencev, ki so v vili. pa "Zal nam je, da nam razsta- heološkega parka ter uredila ve ni uspelo postaviti ob dostopno pot, parkirišče in praznovanju okrogle Linhartove obletnice, vendar so k temu prispevale spremenjene okoliščine. Med prenovo Graščine smo namreč odkrili dragocene najdbe in ugotovili, da je slavnostna dvorana prvotno segala Čez dve nadstropji. Dvorano smo letos obnovili in jo že uporabljamo za kulturne in protokolarne namene, v prihodnje pa jo bomo tudi za poroke. Za postavitev stalne razstave o Linhartu smo na- prostor za obiskovalce. Družba Predence obnavlja Derm-ski grad in gradi dodatni objekt, z deli bo predvidoma končala spomlacÈ leta 2009. Prihodnje leto načrtujemo še obnovo muzeja v Begunjah, sprejeti pa bomo morali tudi sistemske rešitve za oglede oz. predstavljanje petih gradov v občini/' naj bi poiskali druge prostore v kraju. Občina doslej pobudnikom formalno še ni odgovorila, smo se pa pred dnevi z njimi Že pogovarjali in ji zaprosili, naj pripravijo programsko. organizacijsko in finančno zasnovo." Občina se je pred kratkim lo- varovanja kulturne dediščine in pridobivanja evropskih sredstev daljŠL " Kaj bodo glavne občinske naloge oz. naložbe v nasled» njem letu? "Upam, da bomo našli rešitev za letališče in zasukali vzletno pristajalno stezo. Začeli bomo z gradnjo v kareju H v Radovljici in nadaljevali z urejanjem Krope, z obnovo Graščine ter z deli v Športnem parku v Radovljici, na Cesti svobode in na jev, v njem igrajo mladi in starejši Šolani glasbeniki. Z odličnimi nastopi bogati kulturno življenje v občini ter dviguje ugled glasbene šole in občine tudi po svetu. Medalje Občine Radovljica bodo po sklepu župana prejeli: * Franc Ješe ob 80-letnici za dolgoletno javno delovanje in prispevek k ohranjanju obeležij NOB; Ob delu v Železarni in nato v Plamenu je bil vseskozi aktiven v krajevni skupnosti Srednja Dobrava, še zlasti pa v civilni zaščiti. Zadnjih petnajst let posveča veliko pozornost vzdrževanju in ohranjanju obeležij NOB. Avgust Mencinger za prizadevnost pri obnovi sakralne kulturne dediščine; Njegova prizadevanja so obrodila sadove, to so obnovljeno radovljiško župnišče, srednjeveška taverna in cerkev sv. Petra ter kapela Edit Stein. Radovljiške bisere je pripravljen predstaviti obiskovalcem in turistom. Že več mandatov je član občin- tila dveh večjih cestnih pro- cesti za Verigo. Pri osnovni feirtov - urejanja Ceste svobo- šoli v Upnici bomo uredili športno igrišče, načrtujemo tudi rešitev prostorske stiske vrtca na Posavcu. Druž- de v Radovljici in ceste za Verigo v Lescah. Za kaj sta cesti V občini načrtujele še dva pomembni za občino? pomembna kulturna projek* "Cesta svobode je pomemb- ba Predence bo v okviru (a < gradnjo knjižnice in več- na za razvoj Radovljice. Ce javno zasebnega partner- skega sveta. * Ivo Svetina za pomemben prispevek k obeležitvi 250. obletnice rojstva Antona Tomaža Linharta; Je avtor radijske dokumentarne oddaje A.T.L. in soavtor stalne razstave o Linhartovem življenju in delu ter eden od pobudnikov za dokumentarni film o Linhartu. Zaslužen Radovljica ob 30-letnici skr- je tudi za postavitev spomin- bi za starejše; Ob koncu no- ske plošče Linhartu v Streli- vembra je minilo trideset Škl ulici v Ljubljani. Pečat občine Pečat Občine Radovljica bo po ž upanovem sklepu prej el : * Dom dr. lanka Benedika menili drug, tudi za to pri- namenske dvorane oz. gle- želimo staro mestno jedro stva nadaljevala z obnovo meren prostor. Dolgoročni cilj pa je odkup Linhartove rojstne hiše. " Občinski, Linhartov praznik dališča. Kako potekajo pri- zaščititi pred prometom in v Dermskega gradu in grad- prave na gradnjo? njem ohraniti življenje, mo- njo novega objekta, objavili V središču Radovljice, v t.i. ramo ljudem zagotoviti nor- pa smo poziv še za dve na« kareju H načrtujemo gradnjo petih objektov, med nji-je tudi priložnost za preyed mi tudi knjižnice in priredit-letošnjih dosežkov na podro- vene dvorane. Ker je dvorana čju kulture, varstva kulhime za občino preveUk finančni malen dostop do bližine starega dela mesta pa tudi do pokopališča, obrtnikov ... Cesta za Verigo je pomembna za uresničitev zazidalne- dediščine, izobraževanja ... Kaj bi posebej izpostavili? ? "Naivečji dosežek je obnova Graščine v starem delu Radovljice. Obnova poteka po - več fazah, zdaj obnavljamo s fasado in streho, potem ? bomo obnovil: še kletne ložbi v okviru tovrstnega partnerstva - za gradnjo garažne hiie, poslovnih prostorov in stanovanjske stavbe na lokaciji bivšega Mer- zaloga), SI prizadevamo za ga načrta Dolina in za raz- kurja v Radovljici in dveh javno zasebno partnerstvo, bremenitev prometa po se- objektov ob Športnem par-pri tem pa se dobro zaveda- danji Alpski cesti, Z gradnjo ku v Radovljici. Komunalno mo, da bomo lahko pridobili smo začeli letos, nadaljevali bomo opremili zemljišča za le partnerja, ki bo ocenil, da bomo prihodnje leto ìn kon- pozidavo Doline v Lescah se mu bo naložba tudi izplačala, Priprave na gradnjo so se že začele, zelo zahtevna bo čali v letu 2009. Država ie in za poslovno cono pri či- pred kratkim začela graditi med Radovljico in Lescami stilni napravi v Radovljici. Pomembna naloga bo spre- S prostore. Drugi večji projekt že prva faza, to je gradnja povezavo med kropaisko in jetje občinskega prostor 5 je obtiova Klinarjeve hiše. ki dvoetažne podzemne garaže I je pomembna predvsem s 400 parkirnimi mesti." s zato, ker bo Kropa s tem pri-I dobila osnovno informacij-5 sko in oskrbovalno točko. sedanjo hitro cesto. Povezava, pri kateri s precejšnjim finančnim vložkom sode I u- V Begunjah so dali pobudo je tudi občina, bo zmanjšala za obnovo Rancingarjeve promet skozi Radovljico." skega reda, od tega bo odvisen tudi začetek uresničevanja od 70 do 90 milijonov evrov vrednega projekta Mivka." Pečat Občine Radovljica bo ob 30'letnici prejel Dom dr. janka Benedika Radovljica. Ob jubileju so pripravili tudi razstavo izddkov, ki so jih fiaredili stanovalci doma. 4 Radovljiški das, torek, ii. decembra 2007 Nagrajenci Stoji učilna zidana Letos mineva petdeset let, odkar so v Lipnici zgradili novo osnovno šolo m ukinili šole v Kropi, Kamni Coric! in na Dobravi. Ob jubileju bo šola prejela občinsko priznanje in pripravila niz prireditev z naslovom Stoji učilna zidana Cveto Zaplotnik Ravnateljica Alenka Cuder 1 4.Ì.É.A ^àÉÈ. 19S7 OS/IIOVNE ŠOLE V UPNICI i Upnica • Kot je povedala ravnateljica Alenka Cuder, šolo obiskuje 274 otrok, od tega 49 podružnico na OvsišaVi. Napovedi, narejene na podlagi podatkov o rojstvu otrok, kažejo, da bo rudi v naslednjih letih imela od 275 do 280 otrok. Medtem ko so v okviru prilagajanja šol na de-vetletko najprej obnovili matično šolo v Lipnici in nato lani še podružnično na Ovsi-šah, si želijo, da bi medili še parkirišče, sodobno atletsko stezo ter igrišča za rokomet, košarko in odbojko na mivki. "Sedanje igrišče ima poškodovano asfaltno prevleko, za atletiko nimamo ničesar/' Na 50-letnico šole opozarja že napis nad vhodom v šolsko odločitev za novo igrišče ute- Na travniku pred šolo naj bi uredili atletsko stezo In igrišča. stavbo. meljuje ravnateljica, ki moč- hanizmi in v Podnartu pot Činsko priznanje, plaketo ca z naslovom Poglejmo v PINK r/iNTER TriglavsVa Ì2, 4240 Riidovljica Jana Tojnažin s.p, GSM: 041/697.3Ì6 i^SV! Jj'- Jìrp ^ .'•i / . • 1 ' Friporoćamo vam. da se predhodno naročite. vAw/ kaplja.coin Prešernova 6, 4240 Radovljica Tel.: 04/ 550 00 )o Fax;C4/ 530 >3 E^naslov; mfb^ kaplja .com kopainiSka oprema .Al)/\PTAČTIt KOPALNIC NA ZALOGI PREK 100 VRST PLOŠČIC za terase, kopalnice in tlake PRAZNIČN110 • ISfo ; jPUST DO 31.12.2007 i X ^-^avallo NOVO NA GORENJSKEM! TRGOVINA S KONJENIŠKO OPREMO • angleikd in western oprema - hrdna. vitamini in kozmetika Cankarjevd 72. Radovljica Tel.: 040/666-048, e-poita: ranciipd^^gmail.com Srednjd gostinska in turistična šola Radovljica Kranjska c. 24, 4240 Radovljica Tel.: 04/5370-600. Fax; 04/5370-654 £-pošta: sgts. radovlj ica^sgts .si Spletni naslov: www.s^r.sl Poklici v gostinstvu in turizmu so poklici prihodnosti. Zanje izobražujemo na nasi šoli z dolgoletno tradicijo. Letos ob 50-Jetnlci delovanja šole praznujemo tudi 10 let, odkar smo se z Bleda preselili v novo. sodobno opremljeno šolo v Radovljici. Izobražujemo za poklice: kuhar> natakar, gostinski tehnik» turistični tehnik ter gostinsko-turistični tehnik v oddelkih za mladino In odrasle. Poleg tega izvajamo tudi tečaje In seminarje. Vabimo vas. da nas v jubilejnem letu obiščete m začutita ustvarialni utrip naše šole. Mogoče bo to tudi za vas nov navdih, nov izziv in nova priložnosti no upA, da bodo otroci prihodnje Šolsko leto že lahko telovadili na novem Športnem igrišču. Nevarne šolske poti od mostu do stavbe AM D-ja. Antona Tomaža Linharta, in polstoletni praznična lonec, "V šoli dajemo velik poudarek tudi medsebojnim od- V okviru pro j ekta Stoji uČilna zidana pripravila vsak mesec januarja bodo na predstavitev filma S kamero po üpni- nosom in preprečevanju na- eno prireditev, Po septembr- ški dolini povabili učence silja. Vemo za probleme na nekaterih šolah, a se kljub so se oktobra otroci igrali skem začetku praznovanja prve generacije Upniške lole Občina je v zadnjih letih z odmaknjenosti od mestnih stare otroške igre, ki jih bodo m njihovo tedanjo razredničarko Vido Gros iz Lesc. Pri- gradnjo pločnika m brvi ne- središč niti malo ne slepimo zapisali in izdali v knjižni reditve bodo sklenili junija, koliko izboljšala varnost šoi- pred tem, da se ne bi mogU obliki. Ob zaključku šolske- ko bo skupni pohod sedanjih skih poti, a še zmera) je precej nevarnih odsekov. Še vedno manjka del pločnika od Kamne Gorice proti šoli, zelo nevarna je pot iz Upnice mimo tovarne Iskra Me- pojavili tudi pri nas," je de- ga likovnega natečaja za naj- in nekdanjih učencev šole, jala ravnateljica in poudarila. da so zaenkrat lahko ponosni na učence. Upniška osnovna šola bo ob jubileju prejela najvišje ob« o novoletno voščilnico na katerega bodo povabiH so na prireditvi 29. novembra razglasili rezultate natečaja in odprli razstavo. Decembra bo kuharska delavni' tudi evropskega komisarja laneza Potočnika, veslača Luka Špika, hokejista Anžeta Terlikarja... Harmonikarski orkester se mladi Harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica bo ob 40'letnici delovanja prejel plaketo Antona Tomaža Linharta. Igor Kavčič Korenine Harmonikarske-ga orkestra glasbene šole Radovljica segajo v Šolsko leto 1966/(57, ko je dokončno oblikovan in ga je vodil dirigent in profesor harmonike Jože Ažman, Ni minila občinska prireditev, kjer ne bi nastopal tudi orkester, harmonikarji pa so svojo kakovost dokazovali na radijskih in televizijskih snemanjih, nastopali so doma in v tujini in v vseh teh letih izoblikovali bogat repertoar skladb različnih žanrov, od kiasične glasbe do zimzelenih melodij. Ažman je v skoraj tridesetih Harmonikarski orkester na enem od številnih nastopov etih vzgojii vrsto uspešnih mladih harmonikarjev, šperja Primožiča, ki orke- "Cilenšek je orkester spravil harmonikarski orkester mnogi izmed njih so nada- Ijevab šoJanje v srednji Šoh vedno ster vodi od letošnje jeseni, na zavidljivo kakovostno ra- Trenutno orkester šteje 24 Nagrado si zaslužijo vsi ven, hkrati pa je z njim m na aKaaemiii, znova pa so samostojno oziroma v sodelovanju s tolkalci ali kitaristi navduševali publiko. Mednje štejemo tudi Tomaža Cilen-ška, ki je kot dirigent v or* harmonikarji, ki so v dosedanji zgodovini igrali v tem orkestru in prispevaH k njegovi kakovosti," razmišlja Primožič, v orkestru sicer že enajst let, trenutno pa še uspešno krmaril tako skozi uspešna kot krizna leta. Članov v orkestru nikoli ni primanjkovalo, saj je harmonika v tem koncu gorenjske zelo priljubljen instru- študent koroškega deželne- ment," dodaja Primožič. njih 13 let, in pa harmonikarja mlajše generacije Ga- ga konzervatorija v Celovcu, kjer študira na oddelku za klasično harmoniko. trenutno stavi na novejše skladbe sodobnih ritmov in članov, ki prihajajo iz Radovljice, Bohinja, Bleda, Žirovnice in Jesenic. "Letos smo v orkestru poskrbeli za okrepitve in poklicali 8 novih Članov, nekdanjih in sedanjih učencev GŠ. Stari smo med 14 in 40 let in se nas kar nekaj ukvarja z glasbo, bodisi kot glasbeniki ali tiste, originalno pisane za pa študenti. II Radovljiški glas, torek, u. decembra 2007 5 Nagrajenci Uspešni doma in svetu Vzgajajo za zdrav način življenja Fotografeko društvo Radovljica je plaketo Antona Tomaža Linharta prejelo za 6o-letnico uspešnega in > Koronarno društvo Kranj, ki združuje okoli ustvarjalnega delovanja. dvesto članov iz enajstih gorenjskih občin, bodo preimenovali v Koronarno društvo Gorenjske. Igor Kavčič Fotografsko društvo Radov-jica je bilo pred Šestdesetimi leti ustanovljeno z ustanovitvijo radovljiškega dela danstva od jeseniškega društva. V vseh teh letih je bilo danstvo ve^je ali manjše, a dejavnost vse do danes ni zamrla. Že od vsega začetka so Üani vodili kro&e v osnovni šoli in 2 njimi med mladimi širili zanimanje za fotografijo in kinematografijo, ter tako vzgojili Številne odlične fotografe. Od leta 1982 društvo stalno skrbi za razstave v foto-galeriji pasaža v radovljiški graščini, kjer se s mi deli predstavljajo člani domačega društva in pobratenih društev iz Gradca, Varaždina in Djurdjevca, pa tudi udeleženci natečajev v organizaciji radovljiških fotografov, "Brez dvoma je naše družtvo v minulih še- Na odprtju jubilejne razstave v ŠIvČevi hiŠI: (z leve) Benjamtrii Vrankar, Janko S. StuŠek, dr. Cene Avguštin, Verena Štekar Vidlc In Gerhard Moderitz nje Radovljice na "fotograf- za ljubiteljsko društvo kar formatori», ki prinese vsa- skem" zemljevidu regije in stih desetletjih opazno za- celotnega sveta. Naj hkrati znamovalo kulturno dogaja- poudarim, da so se pomena nje Radovljice in njeno ime dela fotografskega društva prezahteven fmančni zalogaj in ga brez sponzorstva občine Radovljica verjetno ne bi bilo'' k o letni kronološki pregled dela društva» sodelovanje na domačih in mednarodnih natečajih ... "K temu seveda ali manj odmevno poneslo na vse konce sveta, zavedale vse dosedanje ob- Osnovni program delovanja sodijo še predstavitve druš- Činske uprave in vedno, po društva predstavlja že usta- tvene kolekcije, v letu 2008 največkrat na področje ne- najboljših močeh, podpirale Ijen repertoar: postavitev de- bo ena v Kranju, druga pa v kdanje [ugoslavije in treh naše delovanje. Tako smo že setih skupinskih in samo- Ljubljani, stiki s prijateljski- Danica Zavrl Žlebir Spremenili ne bodo le imena, temveč bodo društvo z ustanovitvijo podružnic v drugih krajih Gorenjske, med drugim tudi v Radovljici, približali bolnikom z boleznimi srca in ožilja. "Gre za edino tovrstno društvo na Gorenjskem, kjer ocenjujemo, da je okoli pet tisoč bolnikov z boleznimi srca in skih središčih na Gorenjskem poizvedujejo, koliko judi bi se jim bilo pripravljenih pridružiti. Do oseb-podatkov ne morejo priti na drugačen način, zato ljudi z območja občin Ra-ica, Bled in Bohinj va- ožilja. V našem društvu je včlanjenih okoli dvesto ljudi, radi pa bi videli, da se sosednjih držav," razmišlja predsednik društva mag. Benjamin Vrankar in dodaja: "Občinska nagrada pomeni priznanje pomena našega dela in zahvalo za umešča- pred desetletji dobili na razpolago prostor za društveno temnico, v avli radovljiške graščine pa smo odprli fotografsko galerijo Pasaža. nam jih pridruži še več, saj ponujamo vrsto dejavnosti. s katerimi si prizadevamo preprečevati nastanek in napredovanje srčnih bolezni, od navajanja na zdravo pre- hrarko, spodbujanja in organiziranja redne telesne dejavnosti, opuščanjem kajenja do izobraževanja jn vesele družabnosti," povesta predsednik društva Tone Zupan in podpredsednik Tomaž Gruden. Prihodnje leto bodo praznovali že deseto obletnico društva, v naslednjih petih letih pa bi radi vanj zajeli petino vseh bolnikov s srčno- na) se )im sami ogjasi-jo, ali so pripravljeni sodelovati v društvu. Ob uradnih urah, ki so ob sredah od 16-do 18. ure, so dosegljivi na telefonskih številkah 031/742- 278 in 05i/371'396. Kaj ponuja društvo koronarnih bolnikov? Veliko pozornosti namenijo gibanju, pa naj gre za redno telovadbo v skupinah pod strokovnim vodstvom ali za pohode v naravo, ki so vsakokrat tudi prijeten družabni dogodek. Pohodov na njim primernih relacijah se udeležujejo na dva do tri tedne. Dvakrat na leto se za ugodno ceno udeležijo rehabilitacije v Šmarjeških Toplicah, kjer je urnik dejavnosti napolnjen s predavanji, telovadbo, kuharskimi delavnicami, izle-, v tem tednu opravijo tudi zdravniški pregled. Enkrat na leto gredo na morje. Del stojnih razstav v galeriji Pa- mi društvi, v zadnjih letih | saža, izpeljava društvenega so najbolj aktivni stiki z naj- I ^^ boleznimi. Sedaj jih na- vzgoje za zdrav način livlje- in enega državnega nateča-ja, lani so bili prireditelji 3. slovenske razstave digitalne starejšim avstrijskim fotografskim društvom "CDA Graz", debatni večeri in še mreć m niti pet odstotkov. so tudi pogosta predava- Ravno zato sedaj "tipajo" te- nja zdravnikov in drugih ren in tudi v drugih občin- zdravstvenih strokovnjakov. Tudi priložnostni zbornik je fotografije, izdaja Foto in- marsikaj...'' RAIX5VyiCA Radovljiški Spar upihnil drugo svečko Podjetje Spar Slovenija, ki je po trznem deležu na drugem mestu med trgovskimi podjetji v Sloveniji, Ima 67 trgovin, eno med njimi tudi v Radovljici, kjer sta i. decembra od odprtja trgovine minili že dve leti. V trgovini Spar so ob tej priložnosti pripravili na parkirišču pred trgovino pravo veselico, predstavnikom radovljiškega vrtca predali električne klaviature in hkrati napovedali, da bo otroke obiskal tudi zajček Sparky in jim podaril igrala in didaktične pripo- Radovljica Velike razlike pri cenah pokopaliških storitev V radovljiški občini se že tri leta prizadevajo za poenotenje najemnin za grobove in cen pokopaliških storitev, vendar jim to predvsem zaradi razlik glede lastništva zemljišč na pokopališču, preteklih vlaganj in samoprispevka krajanov, ne uspe. Občinski svet je na novembrski seji za leto 2007 potrdil cene, kot jih zaračunavajo upravljavci pokopališč, o predlaganih enotnih najvišjih cenah za prihodnje leto pa bo odločil, potem ko bodo proučili stališče odbora krajevnih močke. Spar bo letos slovenskim otrokom namenil za 15 I skupnosti, da je pri cenah treBa upoštevati pretekla vlaganja tisoč evrov učnih pripomočkov. C. Z. Uri,-.^,-.,» r 7 kraianov. C. 2. Na enem od pohodov z rehabilitacije v Šmarjeških Toplicah. s s Sobota 15.12.2007 ob 20°° % koncert skupine ATOMIK HARMONIK in MANCE ŠPIK • y t) é ♦ mmt .'V* ij n O o \ 14 IZBOR ZA Miss CASINO TIVOLI òacKs jpsfcMcf Gorenjski Qas Q Veseli december G b61.vi A , mt/MVi PIHALNI ORKESTER GLASBENE SOLE JESENICE A « h M lAj • J «V^ J frulli.I • .11 • .• lil'"MVT^^VWN) Wc- M:' tau m VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI PANDA JOSKE VN VESELI GORENJCI ^SILVESTROVANJE i s skupino LAJF OGNJEMET 6 Radovljiški glas, torek, ii. decembra 2007 Kraji in ljudje Želijo si kombi Društvo Vita Gorenjska bo skupaj z Zavodom Korak začelo akcijo za pridobitev kombija, ki bi ga uporabljali za prevoze ljudi po nezgodni poškodbi glave. Otroci v stanovanjih Cveto Zaplotnik Posavec - Vrtec na Posavcii ie Radovljica • Društvo za po- lj ud i po poškodbi glave. Mag- Cveto UršiČ, generalni direktor direktorata za inva-moč po nezgodni poškodbi Ude na ministrstvu za delo, glave Vita Gorenjska je zad- družino in socialne zadeve, njo novembrsko nedeljo pri- je dejal, da v Sloveniji delež pravilo v Radovljici priredi- invalidov narašča, na to pa tev, s katero je Želelo opozo- vpliva staranje prebivalstva riti javnost na dejavnost in tudi vse večja uspešnost društva ter na potrebe in medicine. Država s svojimi probleme ljudi po nezgodni službami ne more zadovolji- poškodbi glave, Srečanja so ti vseh potreb invalidov, se udeležili ljudje, ki so pre- zato je pri tem neprecenljiva hodili pot od poškodbe gla- vloga raznih društev, med ve, zdravljenja, rehabilitacj- katerimi je tudi Vita Gorenj- je in vključevanja v vsakda- ska. Mateja Korošec, solista- nje življenje, njihovi družin- novitelfica Vita Gorenjske 1 katerih je skupno 66 otrok. "V Vrtcih Radovljica menimo, da za dograditev sedanje- Vrtec v stanovanjskem bloku na Posavcu ne ustreza normativom za vrtce. Občina bo v bližini zgradila novega. Cveto Zaplotnik te več kot dve desetletji v spodnjih prostorih stanovanjskega bloka. Ker stavila m bila namensko grajena za vrtec, od vsega začetka ne ustreza zahtevam, ki veljajo za vrtce. Ko so se ob koncu devetdesetih let preselili vanj tudi otroci [z varstvene družine, se je število skupin pod- in le stiska. V letošnjem šolskem letu so v vrtcu štiri skupine, dve mlajši in dve starejši, v Francka Kocjan ( Fgro: Cvno Za^idtnii ga vrtca ni pogojev. Izkušnje na Posavcu. porast pa priča- kažejo, da vrtec in stanovalci kujemo tudi v primeru, Če bo sprejet predlog o brezplačnem vrtcu za drugega otroka v družini, " pravi ravnateljica v istem bloku ne gredo najbolje skupaj. Težaven je tudi dostop, v bližini je cesta," pravi ravnateljica Francka in dodaja, da jim vpis otrok Kocjan in poudarja, da se vrtce v zadnjem času naraš-zavzemajo za gradnjo novega ča, Še zlasti najmlajših, in večjega vrtca z najmanj V občini SO po besedah direk- petimi oddeUd (od 80 do 100 torja občinske uprave Borisa odločili za novogradnjo v bli- bodo s spremembo razvojnih Vrtec na Posavcu je v stanovanjskem bloku. I Foro. Co OAZ D otrok), s kuhjnjo, ignščem m parldriščem. "V prihodnje se bo vpis v vrtec verjetno še povečal. Z uvedbo cestnine na avtocesti bo več prometa po stari cesti in marsikdo "bo Marčetiča proučevali mož- tini vrtca. Maložba naj bi jih nost povečanja Vrtca na seda- skupaj z zemljiščem stala načrtov predlagali večji znesek. Kandidirali bodo tudi na njem mestu ali gradnjo na okrog milijon evrov. V letoš- razpisu za državni denar, za novi lokaciji. Na podlagi stro- njem občinskem proračunu sedanje prostore vrtca pa raz- kovne prostorske ocene, ki je je za načrte predvidenih de- mišljajo, da bi jih preuredili v pokazala, da na sedanji loka- set tisoč evrov. prihodnje leto tri neprofitna socialna stano- Na srečanju članov društva Vita Gorenjska: Alenka Plemelj Mohorič» Mateja Korošec^ Cveto Uršič, Miro Slibar. spotoma oddal otroka v vrtec dji ni dovolj prostora, so se 70 tisoč evrov, vendar vanj a Pretresljive so bile izpovedi ljudi o nezgodah, pri katerih so si poškodovali glavo, o zdravljenju in rehabilitaciji, o tem, kaj počnejo v Zavodu Korak in kako jim pomaga dniStvo Vita Gorenjska. "S člani društva smo bili v kinu, v živalskem vrtu, na pikniku so pripovedovali. Uredili otroško igrišče skS člani, strokovni delavci in direktorica Zavoda Korak ter predstavniki različnih ustanov in služb. Kot je dejala predsednica društva Alenka Plemelj Mohorič, je bilo društvo ustanovljeno januarja lani in združuje tri- iz Kranja, je zadovoljna ugotavljala: "Vse več nas je. ki prepoznavamo probleme. Želimo pa si še več podpore." Dr. Vesna Radonjič Ml-holiČ z Inštituta za rehabili- V krajevni skupnosti Srednja Dobrava so letos pri domu krajanov uredili otroško igrišče deset ljudi s poškodbo gla- tacijo je dejala, da je po neve, približno toliko njihovih zgodni poškodbi glave treba svojcev, strokovne delavce, iskati v življenju nove poti prostovoljce in podporne člane. Člani društva že zdaj in imeti za to veliko poguma. Miro šlibar. duhovnik na različne načine pomaga- iz bolnišnične župnije Ljub- jo ljudem z nezgodno po- Ijana, je izrazil pripravlje- Škodbo glavo, v prihodnje nost Cerkve za pomoč tem pa bodo poskušali najti do- ljudem. Radovljiški podžu- pan )ože Rebec je dejal: "Opravljate veliko delo in datne možnosti za njihovo zaposlitev, okrepiti delo s prostovoljci in skupaj z Za- . pomembno poslanstvo. Ob- vodom Korak pridobiti Čina v okviru možnosti pod- kombi, ki bi ga na Gorenj- pira delo invalidskih in hu- skem uporabljali za prevoze manitarnih organizacij." Cveto Zaplotnik Srednja Dobrava - V krajevni skupnosti Srednja Dobrava so v začetku decembra, v spomin na izselitev dobravskih družin leta 1941 v Nemčijo, proslavili krajevni praznik, hkrati pa je minilo tudi dobro leto dni. odkar je "vajeti" prevzel novi svet krajevne skupnosti. Kot je povedala predsednica Azira Kozjek, so se, potem kö je Mercatorjpva i^ivikka trgovina v franšizingu oktobra lani zaprla vrata, zelo prizadevali za ponovno odprtje trgovine. To jim je uspelo, februarja letos je v domu krajanov oz. v zadružnem domu odprla vrata trgovino Špajza, Trgovi- Azira Kozjek iJ-i-l Lil Ob domu so letos uredil! otroško igrišče prenesli za dom. Preureje- vaja in turnir v malem no- uredila sanitarije in s tem no igrišče so odprli sredi na je za nas zelo pomemb- septembra, takrat je bilo v gometu. V krajevni skupnosti se že Radovl))CA Krajevna skupnost predlaga novi ulici Svet krajevne skupnosti Radovljica predlaga poimenovanje dveh novih ulic v Radovljici. Območje kareja H, med Kranj- na. saj je v krajevni skupno- krajevni skupnosti več pri- več let prizadevajo tudi za sti precej starejših in ljudi brez avtomobila, ki so pri oskrbi z živili odvisni od sorodnikov, znancev in potujočih trgovin,' ugotavlja Azira Kozjek in poudarja, da te biia omogočila boljšo izkoriščenost obeh dvoran, v bližnji prihodnosti pa naj bi se lotila celovite obnove. ' a najpomembnejša investicija ure- sko cesto. Kopališko ulico in srednjo gostinsko šolo naj bi ditev otroškega in športne- krajih Spodbudili turistični razvoj. Kot reditev, poleg krajše kultur- obnovo doma. Občina naj ne prireditve še tradicional* kot njegova lastnica v krat- si tudi, da bi v okvim poso-ni vaški piknik, gasilska kem v spodnjih prostorih dobitve ceste skozi Upniško dolino poskrbeli za varno Šolsko pot od šole mimo tovarne Iskra Mehanizmi do odcepa za Srednjo Dobravo in da bi občina asfaltirala bankine ob občinskih ce- V krajevni skupnosti so ustanovili odbor za razvoj turizma, ki se prizadeva, da bi v teh poimenovali Vurntkov trg, območje od odcepa z Ljubljanske ceste pri transformatorski postaji do cone ob čistilni napravi pa Savsko cesto. Predlog je bil en mesec javno razgrnjen v prostorih KS, razgrnitev se bo končala jutri, v sredo, C. Z. ga i^išča ob domu na Sred- ugotavljajo, bi turistom lahko ponudili marsikaj stah," je dejala Azira Kozjek nil Dobravi. Guealmce. ki . . ' ' . - - ............' in dodala Ha v KS nrr. nji Dobravi. Gugalnice, ..... , . « 1 . ..w so bile prek ceste, so zaradi bogate naravne m kulturne dediščine. in dodala, da se v KS pripravljajo že tudi na obnovo zidu na pokopališču- Radovljiški glas, torek, ii. decembra 2007 7 Invalidi Mani brezposelnih invalidov Mag. Cveto Uršič» generalni direktor direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, doma iz Radovljice, ugotavlja, da se z uveljavitvijo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov zmanjšuje brezposelnost invalidov. Cveto Zaplotnik Radovljica • "Združeni narodi ocenjujejo, da je približno vsak deseti Človek invalid. Če k njim prištejemo §e njihove najožje sorodnike, potem tudi lokalne skupnosti je, da čimveč teh ovir odstrani. Ker so invalidi zelo raznolika skupina, so raznolike tudi oviie. Če, denimo, naredimo klančino na pločnik, odstranimo oviio za invali- jalci z najmanj dvajsetimi zaposlenimi zaposliti od dva do šest odstotkov invalidov. dva, enega na Jesenicah in drugega v Kranju, poleg tega imamo tudi tri centre. Lani se je v Sloveniji na ki nudijo delo in zaposlitev ugotovimo, da se z invalid- de, ki se lahko gibljejo le s nostjo sooča vsaj četrtina prebivalstva. V Sloveniji je inva- "S Staranjem prebivalstva narašča delež ljudi pomočjo invalidskega vozič- s trajnimi okvarami zdravja, ki jih imajo ka. Na povsem drugačne invalidi Že v mladosti ali v zrelem življenjskem lidov približno 170 tisoč, ovire naletijo slepi, gluhi, obdobju. Država mora biti na te ljudi še posebej med njimi zlasti narašča delež težjih invalidov. Medicina je vse uspešnejša, vse več ljudi preživi bolezni in nezgode, seveda s trajnimi posledicami in okvarami, odgovornost države pa je, da invalidom prilagaja programe, spodbude, predpise in druge ui;repe", ugotavlja Cveto Ur-liČ in poudarja, da je danes kakovost življenja invalidov pozorna. Tudi zaradi tega pripravlja različne predpise, s katerimi bo prepovedala ljudje z motnjami v dušev-nem razvoju...," pravi Cveto Uršič in ob tem navede dobre primere iz radovljiškega diskriminacijo na podlagi invalidnosti in okolja- Ko je občina obnav- ^agotovüa storitve in programe za socialno 1 ala mestno hišo, v katen . r. • < . T. i .. uradujejo župan in obünske vključenost vseh invalidov. službe, je vgradila tudi dvi-gaio za invalide, tudi Graščina bo po prenovi dostopna invalidom z gibalnimi težavami, "Vse. kar storimo do- novo zaposlilo skoraj dva tisoč brezposelnih invalidov, v prejšnjih letih se jih je vsako leto le od osemsto do ti- Mag. Cveto Uršič zaradi tehnološkega razvoja biega za invalide, naredimo in drugačnega lazuirevanja dobro tudi za starejše, za soč. V zaposlitveno rehabili- invalldnosti bistveno boljša, kot je bila pred desetletji. Nekdaj so številni invalidi "pristali" v posebnih zavodih ali domovih za ostarele, danes mame z otrokipravi Uršič, tudi zadovoljen, da za- tacijo in programe aktivne politike zaposlovanja se je oz, sodaino vključenost težjim invalidom, ter več invalidskih organizacij, ki izvaja- Cveto Uršič je prve stike 2 invalidi navezal preko svojih jo posebne socialne progta- prijateljev, v študijskih letih je bil večkrat spremljevalec v me. Posebej bi se rad zahva- programih obnovitvene rehabilitacije paraplegikov v Pineti lil vsem prostovoljcem v in- na morju, v Prijateljstvu bolnikov in invalidov, z mnogimi je validskih organizacijah, ohranil prijateljstvo do danes. Tudi na svoji poklicni poti se bil kon o zaposlitveni rehablll- lani vključilo veČ kot štiri ti- med njimi so tudi iz Vita Je ves čas srečeval z invalid - Dobrih petnajst lei je Ljubljani. taciji in zaposlovanju invali- soč brezposelnih mvahdov. dov že v poldrugem letu iz- kar je skoraj četrtina več kot se po zdravljenju in rehabili- vajanja daje dobre rezultate, leto prej in tri petine več kot taciji vračajo v domače oko- Zakon je za spodbujanje za- v letih aooi, 2002 ali 2003. Ije. kjer pa še vedno, žal. na- poslovanja invalidov uvedel letijo na različne ovire. Gorenjske. Brez njih, brez zavzetosti in odgovornosti, s katero delajo v društvih, bi bila kakovost rehabilitacijo kot pravico, sofinanciranje prilagoditev more VSega en)a mva- idov prav gotovo bistveno manjša. Država s svojo javno službo ne more in tudi Zaposlili skoraj dva tisoč Invalidov delovnega mesta, nove oblike zaposlovanja za težje invalide in tudi kvotni sistem. "Naloga države in seveda po katerem morajo deloda- "Na Gorenjskem prej nismo imeli nobenega izvajalca storitve poklicne rehabilitacije invalidov, zdaj imamo ne zna izvajati vsen programov, ki jih invalidi potrebujejo zaradi svoje invalidnosti," ugotavlja Cveto Uršič. direktor programa v inštitutu za rehabilitacijo Napisal je več kot dvesto raziskav, knjig in strokovnih člankov, največ s področja Človekovih pravic invalidov in zaposlovanja. Aktiven Je v strokovnih združenjih in invalidskih ter humanitarnih organizacijah doma in v tujini. Predaval je na Socialni zbornici Slovenije. GEA Coflege, Fakulteti za socialno delo ... Leta 2004 n v začetku 2005 je bi nepoklicno direktor Fundacije za financiranje Invalidskih In na ministrstvu humanitarnih organizacij. Pred tremi leti za delo, družino In socialne zadeve prevzel vodenje direkto rata za invalide. Varstveno delovni center se bo preselil v Gorenjca Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica je za potrebe varstveno delovnega centra začel obnavljati prostore v stavbi nekdanjega Gorenjca. Cveto Zaplotnik Radovljica • Kot je povedala direktorica centra Tea Be- rnal] ona evTOv. Pred kratkim so v centru odprli tudi obnovljeni oddelek za gibalno ovirane odra- lon, zdaj izvajajo v Radovlji- sle varovance, že poleti pa v ci program varstveno delo- nekdanji Borovi hiši v Ravnega centra za odrasle na dovljici bivalno skupnost, v dveh lokacijah, na sedežu kateri je dvanajst odraslih centra in v stavbi ob Domu stanovalcev. Ker ugotavljajo, dr. |anka Benedika, kjer da je v tovrstni skupnosti imajo skupno šestdeset va- kakovost življenja bistveno rovancev. Ker so prostori premajhni in neprimerni, jih bodo uredili v stavbi nekdanjega SGP Gorenjca v Radovljici. Prejšnjo sredo so stavbo že začeli prenavljati, pri lem pa upajo, da bodo z deli končali prihodnje leto. Vrednost naložbe, za katero bo denar zagotovilo ministrstvo za delo, družino in so- višja kot v zavodu, bodo še naprej razvijali takšne oblike in zato že iščejo primerno kmetijo. V prihodnjem letu bodo poskušali najti primerne prostore tudi za Varstveno delovni center àkral na lesenicah, kjer je trenutno 32 varovancev. Decembra je tudi v centru praznično. Prejšnji torek je cialne zadeve, je blizu enega bilo miklavževanje z Rotary V prihodnjem letu bodo poskušali najti primerne prostore tudi za Varstveno delovni center Škrat na Jesenicah, kjer je trenutno 32 varovancev. Tea Beton, direktorica Centra za usposabljanje» delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica klubom Bled. ki bo prihodnje leto vsem varovancem, tudi tistim z najtežjo motnjo, omogočil plavanje. Varstveni delovni center Škrat je v Kosovi graščini na Jese-nicah odprl prodajno razstavo izdelkov. Danes bo prvi Ambrožič predstavila Prav-šahovski turnir v Sloveniji Ijico Majana. za odrasle z motnjami v razvoju, na katerem bodo nastopile Štiri ekipe iz Slovenije in s Hrvaške. Pred božičnimi prazniki bodo pripravili tudi ples in srečanje staršev, na katerem bo Jana Bravo za otroke z disleksijo li podružnico dmštva Bravo, namenjeno ljudem z di s lek- Danica Zavrl ŽiEBiR učnimi težavami, Gre za - otroke, ki so različni in zato Radovljica - Novembra letos potrebujejo v ioli različne so na Gorenjskem ustanovi» pristope, metode dela. načine poučevanja ter preverjanja znanja. Ne le otroci, tudi sijo. To je v Sloveniji že še- odrasli z disleksijo imajo sta podružnica, njeni po- pogosto še težave s tehniko budnici pa sta bili dr. Marija branja, pisanja, računanja, z organizacijo, orientacijo in podobnim. Predsednik gorenjske podružnice je postal Jože AndrcjaŠ iz Radovljice. Tudi sam ima sina z dislek- , "Kar sedem let nismo Kavkler in Meta Bizjak Eržen. Sedež podmžnice bo v prostorih osnovne šole Žirovnica, kjer je bilo njeno prvo srečanje. V njem se bodo družili strokovni delavci, učitelji, vzgojitelji in vedeli, da gre za ta problem, staršev otrok s specifičnimi ker naš Miha ni dosegal svojih sošolcev, [e izredno bister in sposoben, težave pa ima denimo pri poštevanki. Tem otrokom je treba prilagoditi način dela in šolanja, da so uspešni. Društvo Bravo je namenjeno temu. da bodo ljudje prepoznali disleksijo in otrokom lahko pomagali. Odprti bomo za starše, prirejali bomo predavanja in delavnice, vabili na različne prireditve. Ne želim, da bi zaradi tega problema še kdo trpel, kakor ie naša družina." ie Jože AndrejaŠ poudaril Jože AndrejaŠ pomen ozavešČanja. Društvo je za informacije na voljo na elektronskem naslovu: gorenjska drustvo-bravo.si. 8 Radovljiški glas« torek» ii. decembra 2007 Po ujmi 4 Nova škarpa ob «ni najbolj ogroženih hiš v Kropi Bdzen 2a zadrževanje hudourniškega materiala Za Koruzni most pripravljajo rešitve. Kropa že v lepši podobi Kropa, 27. novembra. Staro vaško jedro dobra dva meseca po vodni ujm! kaže navzven drugačno, lepšo podobo, v ozadju, skrito očem širše javnosti, poteka "bitka" za načrte, soglasja, rešitve, denar... Cveto Zaplotnik Kropa • Domačini opazujejo dogajanje v vasi. slišati je pohvale, da je bilo doslej veliko narejeno, pa tudi kritike, češ - lahko bi naredili še več, bolje, lepše ... Še posebej se jezijo nad izgledom škarpe v bližini Placa. "Čez leto dni se bo navtven komaj že kaj videlo, da je ujma 18. septembra Ì2 nakazila stari del vasi- Večji problem je to. da se vaško jedro prazni in da ureditve tlakov, ograj, opor-nih zidov in vsega drugega, kar je vezano na spomeniško zaščito. Kropa nima celovite rešitve, posledica so različne rešitve, različni slogi • in tudi pripombe domačinov na izgled škarpe v središču kraja. "Imamo tri različne izvajalce, vsak ima svojo tehnologijo, svoj material, svoj pristop. Dejansko se je pokazalo, da ni enovitega pristopa, zato bomo pri nadaljnjih pose- je vse več hiš, v katerih ni gih zahtevali večjo usklaje-"žive duše" aU je le Še en sta- nost," pojasnjuje Fintar. Vodarji so v strugi Kropari-ce in hudournikov naredili T novalec," mi pravijo, kažejo prazne hiše in opozorijo tudi na hišo, za katero ne Rado Pintar najnujnejša dela, veliko morejo navezati stika z last- dela jih še čaka pri čiščenju nikom in ie grozi, da bo strug in odstranjevanju na- zdrsnila po pobočju, nosov lesa. Pri vseh najbolj ogroženih hišah so zgradili nove škarpe. Ni enotnega sloga Po Kropi se sprehodimo v spremstvu Rada Pintaria. ^^ vodje občmskega oddelka za infrastrukturo, in Marijana In kaj se bo zgodilo s Ko- Koruzni most bodo Ješeta, poveljnika občinske-Štaba civilne zaščite. ružnim mostom, ki je po mnenju nekaterih domaä-vmes se pogovarjamo tudi z nov glavni krivec, da se je domačini. "Kropa je očišče- Kroparica razliia po starem na, sanirani so vsi najbolj delu vasi? Most naj bi ohra-kritični odseki cest in struge nili. Občina je že naročila projekt, čakajo na smernice vodarjev in zavoda za var« stvo kulturne dediščine. Kroparice, najbolj poškodovani objekti so zaščiteni. Caka nas še veliko dela; vodnogospodarske ureditve kličejo po rešitvah, urediti bo treba komunalno infrastrukturo," pravi Pinta r. Marijan ješe Projektant bo do konca februarja predlagal rešitve, del tudi že za prihodnje leto se lotili plazu Črni potok, ki potem se bodo o njih pogo- odobrila 412 tisoč evrov. je grozil Kropi. Na VodiJki vorili tudi s krajani. Pri vi- čina je po sklepu občinske- planini so urejali hudoumi- "Direkcijazacestejenadr- genjcu Vice načrtujejo ure- ga sveta namenila za naj« ško strugo in jo v spodnjem iavni cesti zgradila oba oporna zidova, v zgornjem delu smo že lahko ditev obvodnega parka, ki nujnejša dela 400 tisoč ev» delu očistili lesa, nad Kropo bo povezoval rake in vi- rov, krajevna skupnost je na genjc v neko celoto. Čez svojem računu za pomoč vodovod, za spodnji del pa zimo naj bi za to pripravili smo hidi že i2brali izvajalca načrte in pridobili soglasja. anom ter za urejanje komunalne infrastrukture pa so uredili bazen za zadrževanje materiala- Po nekaterih ocenah je ha pobočju še okrog ž o tisoč loibičnih komunalnega opremljanja. Ob Bodlajevem vigenjcu, ki zbrala 100 tisoč evrov. Na metrov plazovine, ta bo po- Cesta in komunalna oprema na tem delu bosta urejeni najkasneje v enem mesecu. Kar zadeva občinske ceste, je najpomembnejša Gosposka ulica. Izdelali ga je vodna ujma zelo poškodovala, so uredili oporni zid oz. brežino, občina pa je tudi že podpisala po- vprašanje, kako pri odpravljanju posledic ujme in obnovi Krope sodelujejo z domačini in zavodom za godbo z izvajalcem za ob- varstvo kulturne dediščine, novo. Slovensko peč so oči-smo Že idejne projekte za stili, poskrbeti bodo morali še za zunanjo ureditev in v zaledju preprečiti potočku. da ne bo ogrožal stavbe. Spomladi bodo v Kropi nadaljevali z deli, hitrost obnove bo odvisna tudi od denar- kanalizacijo in vodovod, narediti jih moramo še za ostalo komunalno opremo, z deli bomo začeli spomladi," pravi Rado Pintar in poudarja, da so pri vseh pose- Rado Pintar odgovarja: "Z domačini so edine težave tam, kjer posegamo na zasebna zemljišča, pri tem pa moram reči. da so trdi pogajalci. Z zavodom poteka normalen dialog, rešitev se ne da stresti iz rokava, za to Slovenska pet v objemu kamenja gih v Kropo glavni problem ja. Država jim je za letos in je potreben Čas." časi drsela po strugi in se na koncu "ujeka" v bazenu, ki ga bodo po potrebi praznili. S tem bodo preprečili, da bi tekla po Kroparici in uničevala drče in druge vodne objekte- Na plazu so namestili senzorje in jih povezali s sireno v vasi- "Nevarnosti, da bi v Kropo pljusknil udarni val plazu, kot je bila ob vodni ujmi, ni veČ, hudo- i^mik lahko prinese le dro- birski tok," pravi Marijan i I? tt O O u c C y V občini so že začeli pripravljati tudi podrobni prostorski načrt za osrednji in jugovzhodni del Krope, s projekti za gradnjo kanalizacijo in čistilne naprave ter za obnovo vodovoda pa se bodo potegovali tudi za kohezijska sredstva. Osem i nšti ri des et plazov in usadov V občini so po besedah Marijana )ešeta ob nedavni vodni ujmi "evidentirali" 48 plazov in usadov, ki so pov- )eše in opozarja tudi na plazenje območja, kjer stoji cerkev. Gibanje terena se kaže v razpokah na stopnicah in cerkvenem zidu- Z župnikom se že dogovarjajo za celovito relvitev, ki bo Kapela se je nagnila, Bodlajev visenje bodo obnovili. V Kropi je bilo tudi ob koncu novembra še več gradbišč. zročill približno pol milijo- tehnično zahtevna in fman-na evrov škode. Najprej so čno draga. Radovljiški glas, torek, ii. decembra 2007 9 Po ujmi Pr I Boltarju šest plazov Kroparji o odpravljanju posledic vodne ujme Na Boltarjevi kmetiji na Zgornji Upnici se je v septembrskem neurju sprožilo iest plazov Cveto Zaplotnik do ravnice, skoraj do bliž- - njih novih hiš, S sabo je Zgornja Lipnica - "Okrog odnesel tudi drevje, k sreči ni pretrgal električnega kabla," se dogodka 18. septembra spominja Marija Rogač z Boltarjeve kmetije na Zgornji Lipnici, kjer se je tistega dne utrgalo še pet štirih popoldne sem bila še pri stogu, potem sem po radiu poslušala o hudih poplavah v Kropi, Železnikih, čez pol ure se je zgodilo pri nas. Nedaleč od stavbe. kjer so garaže in delavnica, plazov. Drugi, Še večji, se je se je utrgal plaz in zgrmel sprožil na strmem travni- _ ku, nekaj sto metrov od hiše. in zdrsnil tudi preko Kmetija Pr' Boltarju državne ceste, ki vodi v Lip. obsega dvajset hektar* "^^ko dolino oz. proti Rajev kmetijskih zemljišč ÌCL "Že res, da je tisti dan lilo Brane Terglav: "Najnujnejše škarpe so zgradili, še vedno pa se niso lotili obnove Koruznega mostu, ki je bil zaradi majhne prepustnosti glavni razlog za poplave. Država in občina bosta morati več vlagati v Kropo, sicer se bo spomeniško zaščiteno jedro vasi izpraznilo.*' in gozda, redijo trinajst ^ot iz škafa, a vseeno se mi ... . ... . . .. goved. Vsa zemljišča zdi čudno, da se ie to zgo-so v strmini, ravno je le saj voda ni nikjer za- Metod Staroversld: "Po poplavi so dokaj hitro ob- ^o v «hrnini ravnn ip dilo, sai voda ni nikier za- .1. ■ 1 1 t »arti ki^^r ^inütÄ h\L in ^^ "trgal plaz tudi tam, kjer na in so jo prijavili občini. ! poškodovane škarpe, še vedno pa nam mso gospodarsko poslopje. Marija Rogač ob plazu v bližini hiše počuti varno in ne razmiš- poslopje. Skoda, ki so jo prej vsaj nekohko poravna Ija o tem. da bi se morda povzročili plazovi, ni majh- li zemljišče, uredili poškodovane poti, zasejali travo in posadili drevje. Kot je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Marijan JeŠe. so pri Bol-taiju "evidentirali" šest pia-zov, od katerih dva težita na državno cesto, ostali pa na občinsko cesti proti Ravnici. Geoinženiring je naredil geološko inženirsko študijo, po predračunu bi sanacijska dela stala 100 tisoč evrov. Štiri manjše plazove bo uredil lastnik, dva večja pa občina. "V sanacijo bomo vložili 50 tisoč evrov, od lega občina 35 tisoč eviov in država 15 tisoč, skupni znesek pa bo morda še za 20 tisoč evrov višji, če bomo za odvajanje vode morali zgraditi do-datao ponikovalnico," pravi ješe in dodaja, da so letos poskrbeli za drenažo, spomladi pa bodo zravnali brezine, uredili dovozne poti in kljub plazovitemu terenu stojita hiša in gospodarsko na kmetiji pa bi radi čim- | predstavili načrta za celovitO obnovo Krope. Upam, da bomo domačini lahko povedali o načr» tu svoje mnenje in da bomo tudi zvedeli» za kaj je bil porabljen denar, ki se je zbiral na poseb-* nem računu krajevne skupnosti. Koruzni most bo treba podreti ali vsaj dva metra poglobiti strugo." Krop Ko odnpd;) obnovo so po ujmi začeli hitro, ob naši hiši so zgradili novo škarpo. Nimam pripomb. " zasejali travo. Ko ugasne življenje v NAJ TElm TRENUTKIH VAM UREDIMO VSE POTREBNO AKRIS Won POGREBNO PODJETJE let.-. 04 612 $0 76 - Škotla Loka Tet.; 04 533 33 66 - R^dovliica GSM:04t 756 173 GSM:04f 631 107 » www. akris. si MmdA^.NOVifcVAS MDOWJICA GG rioìx^^ìiw M^Mi UtMf^^ièiU.^twm 11 TRCOViNA Z METRSKIM BLAGOM w Alpska 37, Lesce, tel.:o4/53v87-S7 PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ŽALUZIJE Za mrzle zimske dni vam nudimo pestro izbiro ❖ bombažev ❖viskoze ❖ anu ❖ jerseva 4 8 ❖ b aga za svečane priložnosti ❖ Poleg naštetega vam nudimo veliko Izbiro podlog, zadrg, sukancev, gumbov in ostale pozamenterlje. Delovni čas od 9.00 do 19.00. sobota od 8.00 do 12.00 JESENICE, 04/586 33 70 GSM: 040/201 488 KRANJ, 04/236 81 80 OSM: 051/621 085 za novogradnje - zamenjava starih oken www.oknamba.si POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO! \0 'i- ]oie Berce: "Nisem pričakoval, da bodo v dobrih dveh mesecih toliko narediti, moti me le to, da nobena stvar ni narejena do konca. Problem je» da se stari del Krope tudi zaradi preostrih zahtev spomeniškega varstva prazni." C. Z. io Radovljiški glas, torek, n. decembra 2007 Po cesti in tirih Vstop v čakalnico 1 Foto: BulOVIC t- L v ■«I 9» ^ '' rt'.t r W-» « • s - t \ v čakalnici I Foto: Ah pc a 8ü lo vf c Kakšno postajališče?! Radovljiška železniška postaja ima precej balkanskega "okrasja". Cveto Zaplotnik Radovljica • Ko potnik, ki je v času bratstva in enotnosti služit vojaški rok južno od Beograda, vstopi na radovlji- Šlco železniško postajo, si nehote zavrti "fdm" trideset let nazaj in pomisli, da stoji na postaji v zakotnem kiaju globoko na Balkanu in čaka na vlak. Radovljiška postaja ima namreč tudi v času, ko se Slovenija celo pripravlja na predsedovanje uniji. Še veliko balkanskega okrasja. Stene pokritega stopnišča in čakalnice SO popisane 2 različnimi grafiti, vhodna vrata na postajo imajo razbito šipo, klopi so v slabem stanju ... Kot je povedal Marko Tan- pisci grafitov so si dali duška. 1 Foro:AK«BvLovcc car iz službe za organizacij- sko komuniciranja na Slovenskih železnicah, je naj- V radovljiški občini jim ni vseeno, kakšno ie železniško Zgradba železniškega postajališča v Radovljici je večji problem radovljiškega postajališče, zato tudi podpi- ... . , • . 1 postajališča ravnanje vanda- rajo z železnicami usklajen Zgrajena leta 1914. Ob njej so leta 19 60 Zgra- lov, ki se pogosto spravlja- predlog srednje ekonomske dUi Še pokrito Stopnišče, ki ga zaradi višinske raz- jo" nad stavbo in stopnišče gimnazije in srednje šole, da Jjke med cestO in železniškimi tiri uporabljajo za in uničujejo stavbno pohiš- bi stene stopnišča in čakalni- j^j r% • ju* tvo. 'železničarji" so letos ce preplesk^, naslikali moti- ^^ P^^S^' Postajna zgradba je uvrščena na pokritem stopnišču zaprli ve starih vlakovnih kompozi- ^^^ nepremično Kulturno dediščino in je spo- Pokrlto stopnišče I For&. Anui BuiOVic okenske odprtine z akrilnim steklom, v sodelovanju z občino in srednjimi Šolami bodo spomladi uredili stene pokritega stopnišča, v naslednjih letih načrtujejo obnovo strehe in poškodovanih delov fasade, zamenjali pa bodo tudi stavbno pohištvo. dj in polepšane stene zaščiti- meniško zaščitena. s premazom, ki bi otežil _ delo piscem različnih grafitov. "Akcija naj bi imela tudi vzgojni pomen, saj bi s tem staje sodelovala tudi Klub ra- no ne spremljajo, kdo previa- vplivali tuđina odnos mladih dovljiških Študentov in sred- dujejo med potniki, ocenju- pri polepšanju železniške po- soč potnikov. Čeprav natanč- do javnega prostora," je deja- nja gostinska Šola. jejo. da je deiež mladih še ne- la Alenka Langus iz občinske Na radovljiški postaji vstopi koliko večji od 40-odstotnega uprave in dodala, da naj bi letno na vlak od 60 do 70 ti- slovenskega povprečja. Viadukt Peračica • "kapitalni** objekt novega odseka avtoceste 1 fOTO! C0tA20 KAV^iC Glavni problem ostaja Ob preusmeritvi prometa na novo (polovično) avtocesto med Podtaborom in Peračico ni bilo nejavne slovesnosti ne navdušenja med vozniki. Cveto Zaplotnik Brezje - Družba za avtoceste (Dars) je v četrtek, 29. novembra, na odseku med Podtaborom in Peračico preusmerila promet s stare hitre ceste na novozgrajeno polovico avtoceste, favne slovesnosti, na kateri bi prerezali trak in dosežku nazdravili s šampanjcem, ni bilo pa tudi med vozniki, ki se redno vozijo na relaciji Radovi j Lea» Kran j in obratno, ni bilo Čutiti kakšnega navdušenja ali olajšanja. Vsega 2,4 kilometra dolga novozgrajena polovica avtoceste resda pomeni korak bližje k dokončanju gorenjskega kraka slovenskega avtocestnega križa, vendar pa ne rešuje glavnega problema. Še vedno bodo na tem odseku ob poletnem turističnem vrvežu in ob drugih prometnih konicah zastoji, tako pa bo, kot vse vo bodo razširili predor Ljubno, zgradili nove pre- kladne konstrukcije na vseh treh viaduktih (LeSni- ca, Ljubno in Peračica), pri viaduktu Ljubno pa še nove stebre. Čeprav je odsek avtoceste od P od tab ora do P e račiće najvišji steber 25 metrov, "kapitalni " objekt pa je viadukt Peračica s 370 metri dolžine in 56 metrov visokim najvišjim stebrom. Novi predor Ljubno je dolg 260 metrov. Odsek sta zgradila SCT Ljubljana in Primorje Ajdovščina, za kratek, ie bil gradbeno do- nadzor pa je skrbela družba kaj zahteven, saj ga kar 47 odstotkov poteka po viaduk- DDC, svetovanje in inženiring. Investicijska vrednost odse- kaže, vse do leta 2009, ko tih in predoru. Viadukt LeŠ- naj bi sedanjo staro hitro niča je dolg 190 metrov in ka, ki vključuje tudi načrto-cesto na tem odseku preu- ima 38 metrov visok najviš« vano obnovo hitre ceste, je redili v drugo (južno) pol- ji steber, viadukt Ljubno ovico avtoceste. Med obno- meri 320 metrov in njegov (brez stroškov financiranja) 51,6 milijona evrov. TESARSTVO KROVSTVO SUHOMOrn'AŽA IN VE LUX OKNA Sebastjan Bizjak s.p. unje 66, 4275 Begunje na Gorenjskem Izdelava: «vrtnih in balkonskih ograj »vrtnih lesenih igral in toboganov »adaptacije sxreh cerkvenih in spomeniško zaščitenih objektov s skodlami « lesenih vrtnih lop in nadstreškov za vaš avto «vrtmh ktopt m miz * • 4 i * - ki I < t i • » * ^ Mè I MM »J t t." li' ALC ALPSKI LETALSKI CCNTEH LESCE javni gospodarski zavod / AIRPORT 4248 Lesce. Begunjska I O.SLOVENIJA tel.:+ 386 4 S3 20 100 fax:+ 386 4 S3 20 105 infocale- lesce.sl, vwAv.alc-lesce.si LL 1 .-panoramski p^eti ^ ^ •športno lecenjle in ladranje •padalstvo •modelarstvo -camping Radovljiški glas, torek, ii. decembra 2007 11 Zgodbe Še vedno poln energije Radovljičan dr. Miroslav Odar je lastnik in direktor edinega zasebnega podjetja v vrstah avtomobilskih uvoznikov. MATjAŽ GrEGORIČ Družinsko podjetje Miroslava Odar ja je pri nas znano predvsem po avtomobilih znamke Suzuki, na Gorenjskem tudi po novi Avtohiši Odar v Lescah. Strokovnjak za letališko ra2-svetljavo, nekoč zaposlen na Aerodromu Ljubljana, je svojo kariero v družbi avtomobilskih uvoznikov začel povsem po naključju. "Dolga leta sem bil na gospodarski zbornici sekretar 2a promet in zveze in v tistem času sem iz Aviotehne dobil vabilo, da bi se pridružil ekipi, bi k nam uvažala avtomobile znamke Nissan. Nastalo je mešano podjetje v lasti japonske korporacije Marubeni in Avtotehne. Tam sem ostal pet ali Šest let, nato je prišel Suzuki, " o začetkih poti pravi Odar. 2a prihod Suzukija je bil ključen Walter Wolf, ki je posredoval pri avstrijskih partnerjih, danes pa je v vr- trgu utrdila. "Ker je tako, stah uradnih distributerjev lahko postali tudi tarča pre-Odarjevo podjetje edino, ki vzema, vendar Suzukijev si- NajnovejŠa pridobitev je sodoben prodajno servisni center za vozila Suzuki, Opel in Chevrolet v Lescah. Dr. Miroslav Odar oblike financiranja, po nekaj kriznih letih se je znamka Suzuki na slovenskem sem se zavestno odločil izziv, za vlaganje v sloven- zato težko usklajuje posel in vztrajati. Sicer pa naše pod» sko pohištveno industrijo prosti čas. "Služba je moje jetje Avtomotiv Rado v Ljub- pa so se odloČili, kljub življenje, med tednom ni- Ijani, Slovenj Gradcu in v temu da gre za težko dejav- mam nobenega časa, ob Lescah prodaja vozila različnih znamk." nost. Tovarna }e bila orien- koncu tedna grem v hribe. V tirana predvsem na nekda- posel sem vpeljal tudi oba je v zasebni lasti. Že takrat stem spoštuje lojalnost in Odarjevi imajo v lasti tudi je biio podjetje dobro orsa- tudi sam nisem zaprl vrat. tovarno pohištva Krasopre- nizirano. zagotavljalo ko je šlo Suzuklju na slo- ma Dutovlje, katere nakup ustrezne kredtte in druge venskem trgu slabo, ampak jim je predstavljal poseben n)i jugoslovanski trg m zdaj se trudijo, da bi znova postala trdno in stabilno podjetje. Miroslav Odat sodi med naj- umakniti. Imam tudi trime-bolj delavne ljudi v sloven- sečno vnukinjo, ki mi je še v posebno veselje," zaključuje Odar, ki je tudi velik ljubitelj slikarske umetnosti in zato ima tudi lastno zbirko del znanih slovenskih slikarjev. Odarjevo podjetje s svojimi sponzorskimi vložki in avto- za naiholiše tekmo- smova, kar le včasih dobro, mobili včasih pa tudi ne. Sicer pa sem še vedno poln energije in se še ne nameravam valce že vrsto let pomaga tudi radovljiškemu plavalnemu klubu. Poklicna rej niča Danica obrazi rejništva Iz knjižice Obrazi rejrilštva, ki jo je izdal Center Danica Markelj z Lancovega je poklicna rejnica, ena redkih v radovljiški občini. Doslej je imela trinajst socialno delo Radovljica rejencev, trenutno ima dve dekleti, vsi so ob njeni skrbi in vzgoji našli pravo pot. Cveto Zaplotnik Lancovo • V mladosti si je želela, da bi bila varuška. Ker ni bilo možnosti za šolanje, je že pri petnajstih letih začela delati v zapuškem Suknu, kasneje jo je poklicna pot zanesla v Vezenine. Ko so se po slovenski osamosvojitvi začele težave v tekstilnih tovarnah, se je odzvala na razpis centra za socialno delo za rejnice. Kmalu so ji dodelili v rejo prva dva otroka. Z rejništvom se ukvarja že petnajst let in je ena redkih poklicnih rej nie v radovljiški "RcjnifJi'O je posebna Mika materinstva. Ne začne se s spočetjetn, ne raste v trebuhu. Rodi se s prihodom ótroka, ko pa sva tako navezani. O tem sedaj nočem razmišlja ti, bo H Čas za to. Zdaj raje izkoristim vsak trenutek za to. raste s časom, ki si ga podari' da se imamo lepo." va z rejencem. Na izkušnji, da drug drugemu nekaj po- -1. meniva, gradiva občutek lastne vrednosti. Kol mali in rejnica se trudim vsem petim otrokom dati občutek, da so ljubljeni takšni, kot so. vsak "Koje prišel v našo družino, deček z velikim za- ostankom v teUsnem razvoju, hud astmatik, prestrašen, brez delovnih navad, v šoli od njih drugačen, vsak po svo- ntohvladijiv ... Prvi meuc je zahteven m talentiran." ^^^ im^la pouk doma, tako kot v šoli, daje osvojil pravila. Ker je gibalno spreten, je " Bese4a rejn ica m i gre težk o začel drsati i n s mu čat i, sedaJ Ti ^ * občini. Doslej je imela tri- ^tane Markelj z jezika,, zato bom Ce žene imenovala MAME, zapisano ikimi črkami, kot si to najst otrok iz različnih krajev radovljiške, blejske in bo« hinjske občine, eden je biJ tudi iz Bosne in Hercegovi« ne, a s koreninami iz vasice v bližini Radovljice. Skoraj vsi so obiskovali Šolo s prilagojenim programom, a vsi so tudi ob DaniČini skrbi in pota. Dva sta postala zidarja, eden pleskar, dve natakarici, dva sta se že poročila ... Nekateri so se po ureditvi družinskih razmer vrnili v do- maČe okolje in so od doma obiskovali šolo, Trenutno ima dve reienki, ena je stara Antona lanSe, druga ima tri- in komu laiiko zaupajo, Naj- indvajset let in je dijakinja lep§j so trenutki, ko se od- srednje biotehniške Šole v krito pogovarjamo. Za po- Strahinju. Občasno prihaja govor ni nikoli škoda časa. " §e nekdanji rejenec, sicer Danica, ki ima pri rejništvu brat ene od sedanjih rejenk. Čeprav je rejništvo Daničin poklic in njena vsakdanja obveznost, to delo zazna- veliko oporo v možu, upokojenem zidarju Stanetu, rei enee vključuje v družinsko zaslužijo. Ko pogovor nanese na ženo ali matir, ki seje odloČila odpreti srce trpečemu otroku in mu dati dom. sWim od nekaterih ludi opazke, da to delajo zaradi zaslužka. Denar, ki ga prejme rejnica, mate rialnih trenira tenis, nogomet in je pravi Športnik. VŠolijeuČno zelo uspešen. Sprejel je pravi- , ki mu jih postavljamo. Ima rad in miga imamo radi... " ^ Jm A A M ne pokriva dobrin, kijih vsak otrok po- vzgoji našh pravo življenjsko osemnajst let in hodi v šolo s pot. Nihče ni zašel na kriva prilagojenim programom mujejo tudi čustva. "Če je jo. pospravljajo in opravljajo ^^^ otroku, pa se ne da u [^hko, vendar izkušnje. ki JUÌ.U/C v UlUiCiJl- ^ ' ie. Skupaj kuha- ' trebuje. Ljubezni in topline. "Rejništvo mi pomeni polnost življenja. Rada se uČim od otrok, dajo mi drugačen pogled na svet, kot ga imamo odrasli. Ne morem trditi, da nekdo dvanajst let Član dru- druga gospodinjska opravi- žine, se nanj navežeš in d j se veselijo ob rojstnih plačati niti kupiti." v. .U «i« n ^ a jih ob tem dobivam, odtehtajo vse. Z otroki se joČem Danica pravi, da ni nikoli delala razlik, tudi med ob slovesu hudo, pravi Da- dneh in prazničnih trenut- smejim in nikoli mi ni dolg- rejenci in svojima otrokoma ne pri vzgoji pa je poudarja: "Otroci, kj kih, gredo skupaj na dopust "Poletu tn pol sva se zelo na- čas. Morda res težko najdem bila dosledna. Z nekaterimi je ohranila dobre stike tudi potem> ko so odšli domov ali se osamosvojili, dva celo hodita k nje| prat perilo. so pred prihodom k nam večinoma živeli v neurejenih razmerah, kjer niso bili deležni veliko ljubezni, hitro občutijo, kdo jih ima rad etos so bili v toplicah na vezali. Tudi otroci in mož jo Madžarskem), vsak pa ima v hiši hjdi svoj "kotiček" - imajo radi in ona prav tako njih. Pri nas je samo zaČas- Čas za dobro knjigo, a ko ga imam, sem preveč utrujena, da bi zbrano brala, f^aša de- sobo, kjer lahko gledajo tele- , no in veliko ljudi me sprašu- kleta bi rekla: "Nm se fui do- vizijo, poslušajo glasbo... je, kako bom prenesla ločitev, gaja II Radovljiški glas, torek, ii. decembra 2007 Sport želi si tudi na največja tekmovanja Na krilu Acronija Jesenic Miada radovljiška plavalka Nina Cesar bo konec < Anže Terllkar je zadnja leta nepogrešljiv krilni igralec v moštvu Acroni jesenice, 27-letnemu tedna prvič nastopila na članskem evropskem prvenstvu v Debrecenu, rada bi plavala tudi na olimpijskih igrah. Vilma Stanovnik Nina Cesar je pri komaj 17 letih ena najbolj uspeénih plavalk Žita Gorenjke Radovljice. Varovanka uspešnega trenerja Mihe Po* ločnika se je 2 odličnimi rezultati in odplavano normo v disciplini 800 metrov prosto prejšnji teden na odprtem absolutnem državnem prvenstvu v Kranju uvrstila na bližnje evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, ki bo konec tedna v Debrecen u. Zakaj ste se odločili, da postanete plavalka? "Starejši brat in sestra sta že Nino Cesar ta konec tedna plavala in tudi s sestro dvoj- čaka prvi nastop na Čico Majo sva bili pri petih članskem EP. I Foto. COAAZO Kavč iC letih navdušeni nad tem, da poskusiva, kako bi nama šlo. Na katerih največjih lek Najprej je bila to predvsem zabava, ker pa nama je šlo dobro in ker so se začeli spodbudni rezultati, sva z Majo vztrajali in še vedno p) a va va. " Kako s sestro usklajujeta šolo in šport? "Obe hodiva v isti razred v mova njih ste že nastopali? "Bila sem na mladinskem evropskem prvenstvu na Palmi, pa na dvobojih, sicer pa bo to evropsko člansko prvenstvo moja največja tekma do sedaj. Želim si, da bi dobila kakšno novo dobro izkušnjo, morda pa tudi kakšen osebni rekord tako gimnazijo na Jesenice, na na 400 kot 800 metrov športni oddelek. Sedaj sva v prosto." tretjem letniku in mislim, da nama kar dobro uspe Si želite še dolgo vztrajati združevati Šolo in šport. Je pri plavanju? pa res malo časa za kaj "Ja, rada bi plavala čim dlje reprezentantu s Srednje Dobrave pa je v lepem spominu ostal tudi njegov poskus v vlogi vratarja. Vilma Stanovnik ni več pravega napredka in --oče je kot rešitev izbral jese- Ljubitelji hokeja na Gorenj- niški klub. Kot jaz sta za Tri- skem večina dobro poznajo glav igrala tudi Jure Coličič, Anžeta Terlikarja iz Srednje pa Edo Terglav in Še kdo, Dobrave pri Kropi, ki se je že vendar pa smo nato veČino- v letih, ko je starost pokazal ma odšli za napredkom v Še na prste ene roke, navdušil druge klube." za igranje hokeja. Pred kratkim, na zadnji novembrski Tudi na Jesenicah delo te-I petek, je upihnil sedemin- melji na vzgoji mladih hoke* dvajset svečk, toda hokeju jistov. Kako so vas sprejeti? ostaja zvest in je prepričan, da "Ko sem prišel v ekipo, mis- ga čaka Še nekaj lepih sezon. lim, da sem bil celo bolje fi- Lahko poveste, od kod navdušenje prav za hokej? "Gotovo ima veliko zaslug za to oče, ki je hokej igral pri žično pripravljen kot moji vrstniki na Jesenicah. Morda pa sem bil malo slabši v tehniki, kar pa sem moral nadoknaditi in seveda nato kranjskem Triglavu- Tam je še nadgraditi." imd prijatelje in tudi mene je že pri petih letih peljal na treninge. V kranjskem klubu sem ostal do enajstega leta, vendar se je oče nato Ste vedno igrali na krilu? "Ja, na obeh krilih, ali na levem ali na desnem» igram že vse jen]e. Res pa ie. Tekmovanje v hgi EBEL m Igranje za državno odlomil, da bom lažie napre- sem bil dvakrat tudi drugi reprezentanco je za Anžeta največji izziv. 1 foto t.naoq« doval na Jesenicah. Dejstvo vratar prve jeseniške ekipe. je namreč, da pri kranjskem To je bilo sicer po sili raz-klubu zelo dobro delajo z mer, ko je bil naš vratar Kri-mladimi hokejisti, nato pa stan poškodovan, jaz pa za- drugega. Poleti rada proste trenutke izkoristim za rolanje, za morje..." Na katere rezultate ste naj* lK>lj ponosni? "Pred kratkim sem v Zagrebu na 400 prosto plavala 4:11, česar sem bila zelo vesela. Pa seveda od pia vane norme za evropsko prvenstvo, ko sem na 800 metrov prosto plavala 8:41..." radi težav z zdravjem nisem bil za igro in sem sprejel vlogo rezervnega vratarja. V resnici sem nato na tekmi državnega prvenstva v Mariboru na koncu tekme šel v družine še nimam in kar gre. Da le ni poškodb. II Kdaj ste doživljali najlepše trenutke v karieri? "Bilo je kar veliko lepih do- gol za tri minute in to je bila godkov, gotovo pa sem si zanimiva izkušnja." najbolj zapomnil, ko smo z moštvom Jesenic po desetih Kdaj pa ste prvič igrali za re- letih spet osvojili naslov državnih prvakov in nas je po vrnitvi iz Tivolija pred dvorano v Podmežakh čakala in Čim bolje. Upam. da bom kdaj Sla tudi na svetovno prvenstvo in olimpijske igre." Vam doma pri Športu pomagajo? "Veliko pomaga, ker plava tudi sestra in je lažje iti na trening, ker greva obe. Pa tudi mami Metka nama veliko pomaga, saj z nama zjutraj zgodaj vstaja in naju Anže Terlikar (v rdečem dresu) iz Srednje Dobrave pri prezentanco? "Prva'izkušnja je bila z otroško reprezentanco v Kanadi, nato pa sem igral praktično množica navijačev. Skupaj za vse reprezentance do smo slavili vso noč in to je Članske. 2a Člansko sem ig- bilo res lepo doživetje." ral prvič na svetovnem prvenstvu na Finskem." Vam je uspelo ob hokeju poskrbeti tudi za izobrazbo? Igranje v ligi EBEL je bUo "V osnovno Šolo sem hodil v lani za vas gotovo pomemb- Upnici, nato pa sem Šel na na sprememba? strojno na Jesenice in v vozi na treninge." Kropi igra hokej že več kot dvajset let. 1 fot» tim* doi^ "Ne le jaz, vsa ekipa, ni bila Kranj, tako da imam nareje- navajena tako napornega no poklicno šolo. Nekaj sem tekmovalnega ritma, kako- se naučil, vendar v svojem vostnih nasprotnikov, Treba poklicu nisem nikoli delal, je bilo več trenirati, igrati. Kaj bom delal čez leta, ko prostega časa je bilo Še bom zaključil kariero, pa še manj, doma in punca so me ne razmišljam. Kaj se bo že še bolj pogrešali- Vendar našlo." S kartuiami EMSTAR lahko prihranite do 60% ODPRUSMO NOVO TRGOVINO S TONERJI IM KARTUŠAMI Alpska cesta 64, 4248 Lesce Nudimo kartuše za tiskalnike, fakse in fotokopirne stroje, ter ostali potrošni material, ki ga potrebujete pri tiskanju. Na zalogi imamo široko paleto foto papirja. p roso j nie, transparentnega papirja za preslikave In ostalih vrst papirja za ink jet in laserske tiskalnike. Na željo kupcev nudimo tudi originalne tonerje. Obiščite nas na Alpski cesti 64 v Lescah, od ponedeljka - petka od 8.-17. ure. Vsi EmstaMevi proizvodi imajo dveletno garancijo (velja za kartuše in tiskalnike] Tel.: 04/5353^380, 5353-381 www.emstar«sL e-mail: info@emstarsi GG, gozdno gospodarstvo bled. d.d. Ljubljanska c. 19, 4260 Bled h.C.: 04/ 575 00 00 fax: 04/ 574 35 54 e-po$ta: ggbled{§)ggbled.5i, spletna stran: www.ggbled.si Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo zdrauo in uspešno leto 200$ izvajamo vsa gozdarska dela izvajamo prevoze lesa ter avtomehanične storitve • izvajamo nizke gradnje odkupujemo les na panju in na kamionski cesti po najvišjih cenah Radovljiški glas, torek, ii. decembra 2007 13 Zanimivosti, pisma Sive čaplje redne gosti e Sive čaplje, elegantne pepelnato sive ptice, ki smo jih še pred nekaj desetletji redko videvali v bližini naselij, so v zadnjem času postale redne gostje tudi pri nas. Mariana Ahačič Radovljica • Pogosto ko opazujemo» ko v značilni silhueti letijo nad Radovljico. Po vitkem vratu, oblikova- venije. "A ta vtis izgubimo takoj, ko se ji približa plen, saj takrat s hitrim sunkom koni- no modrih jajc vzredi po dva do tri mladiče na leto. Mladiči ostanejo v gnezdu do dveh častega kljuna upleni žival, mesecev, dokler ne poietijo. Najpogosteje pleni ribe, dvoživke. male sesalce, žuželke. Od odraslih se vse do svoje spolne zrelosti, torej do dru- nem v obliki črke S, jih v letu rake, deževnike in tudi manj- gega leta starosti, ločijo po najlažje ločimo od drugih še ptice." obarvanosti peres in kljuna. večjih ptic na nebu. "Ko ne- Sive čaplje najraje gnezdijo v Bolj enakomerno sive so, za premično stoji, se nam mor- kolonijah na visokih drevesih razliko od odraslih» ki imajo da zazdi počasna in toga," v bližini svojih mest za pre- peresa sivo-čmo-bele barve. tem času tudi pogosteje videvamo. Ornitologi v Sloveniji že nekaj let od marca do junija popisujejo gnezda sivih čapelj. "S popisi pridobimo podatke predvsem o Številnosti gnez-deäh parov ter o razširjenosti gnezditvenih kolonij in posameznih gnezd. Po letošnjem in lanskem popisu je tako v sivo Čapljo opisuje Cvetka hranjevanje. Gnezditi začne- času pozne jeseni in zime se Sloveniji znanih triindvajset Marhold iz Društva za opazo- jo že zgodaj spomladi. Par ča- čapljam v Sloveniji pridružijo gnezditvenih kolonij in Štiri vanje in proučevanje ptic Slo- pelj po 28 dneh valjenja zele- še klateži s severa, zato jih v posamezna gnezda sive čaplje. Na podJagi popisnih podatkov je število gnezdečih parov v Sloveniji vsaj 560." pojasnjuje Maiholdova. Sive čaplje so zelo nezaupljive in previdne ptice, zato za gnezdenja potrebujejo mime lokacije. Vsakršno vznemirjenje v tem času lahko negativ- no vpliva tako na število gnez- Gnezda v Ob 1 Conci m v Upnici dečih p^ov kot tudi na r^- Cvetka Marhold: 'V Obil Gorici v Radovljici smo letos opa-nost koloniie. Po podatkih ^Hi štiri aktivna gnezda, odkrili pa smo tudi novo gnezdišče ornitologov so venetno prav ^ Lipnici, kjer je bilo kar petnajst aktivnih gnezd." zaradi vznemirjanja v času r > > r * © gnezdenja v Sloveniji že pro- 1. l _, .. .1 padla štiri znana gnezdišča Veseli bodo novih podatkov v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije glede na dosedanja opazovarija in popise menijo, da je v Sloveniji še več gnezditvenih kolonij in posameznih gnezd. Ker jim dobljeni popisni podatki koristijo za različne strokovne namene, bodo zelo veselt vsakega novega podatka o lokaciji kolonij in posameznih gnezd sive čaplje. sive čaplje, ki je sicer zavarovana vrsta ptice. To pomeni, da je ne smemo zavestno vznemirjati, poškodovati, usmrtiti, odvzeti iz narave ali loviti. Pisma bralcev Problemi Letališča Božiček v Kropi Neduomno je Društvo preti hrupu na letalHču Lesce zelo njegovo skl^:do. V chhro nasprotnikov letenja Je, da umaknejo zaht svoj del izjemno popularnega Tofo- Po čem je slava in Ne streljaj- bila v zadnjih letih danes 43- pa bosta k projektu pristavi- letna Radovljičanka nekoli- la tudi režiser Matjaž Po- ko manj ustvarjalna. Razlog graje in koreografinja Mojca za to gre iskati v dejstvu, da Horvat," pove Simona. sfa se z možem, nekdanjim alpskim smučarjem Juretom Frankom odločila za Najbolj poznana kot Simona H^o družino. "Uspešna kariera v zadnjem čaSu lahko Simo- zahteva celega človeka. Am- no vse pogosteje zasledimo bicioznost v delu je težko na glasbenih odrih. "Pogo- združevati z družino," meni sto se pevsko izživim na na- mamica dveh otrok, ki znova vstopa v plodne j še glasbeno obdobje. Že nekaj Časa uspešno vodi stopih z glasbeno šolo. Najraje imam oder in izvajanje v živo. kjer dobiš takojšen odziv občinstva. Temu se ne bi glasbeno delavnico Musike. nikoli odpovedala/' razlaga Najbolj izstopa oddelek za pevka, ki jo zanimajo različ-petje, zaradi katerega je šolo na glasbena področja: od tudi ustanovila, saj želi svoje šansona, glasbe za otroke do znanje in izkušnie prenašati mjuzikla, popa, narodnoza- vega Moped showa. "Nekajkrat na leto se obvezno Še dobimo, saj smo kot družina, tako pogosto kot v zlatih časih pa verjetrio ne bomo več nastopa h," pove Simona H20, ki ji je takšen vzdevek dal kdo drug kot Tone For- nezzi Tof, da je ne bi menjali s Simono Weiss. Simona Vodopivec rada poudari, da je Tofu izjemno hvaležna za priložnost, da se je lahko preizkusila v različnih vlogah in osvojila znanja, Id ji bodo koristila vse življenje. "Na odru nisem več samo pela, ampak tudi igrala, vodila prireditve, zaplesala. Kasneje sem se spopadla z te na Simono H20," je naštevala vsestranska Radovljičanka. Z možem sta štiri leta preživela v Ameriki, a je vseskozi pogrešala domači kraj. Čeprav rada potuje, še raje pride domov: "V Radovljici sem umirjena." V prihodnje namerava še bol) kot doslej delovati v domaČem kraju, pri Čemer poudarja, da imajo na občini vedno več posluha za njene programe. "Našemu kraiu bi rada dodala še kak- Simoni Vodopivec Franko poleg glasbenega udejstvovanja posebno veselje predstavljata šestletni sin Alden in triletna hči Maya. Da sta se z možem za družino odloČila relativno šen pečat. Zakaj bi morala P^^"®» )» "'i «aj «e ji zdaj lažje posvečata. "Oba 2 |ure-imeti bogato ponudbo le ^^^ ^^^ ^^ izživela svoje ambicije. V materinstvu resnično Ljubljana.^ Tudi Radovljica je uživam, ne vem pa. Če bi pri 20 letih. Otrok zahteva svoje lahko gnezdo produkdje." je in ga ne moreš ugasniti kot televizijo." razmišlja 43-letna odločna pevka, mamica. 1 foto: kaia pocać*. Izbira optimalnega ležišča je zahtevna in pomembna. Pri odločitvi za zdravo in mirno spanje vam bodo pomagali strokovnjaki v salonih spalnih sistemov Slovenske postelje. Nn Iri'išcu sc pou 'viini n.isvnti o u?m Pil i^bm po- trebno upcstovaJi Visio(ioi.ivfiikov. d:nzbviremo ca in .sovrcla polrplM po inalenaiih nri loiaviih z . njp »moit Ioni il v?. pomwnno. cm so OOS opti kl tciji vrf'ciiavo in prnlnf» eli itnaic možnost čišconjsi Za liohor iipu- mimo spanje p;> ^e v/eniiU*» si čas mi sc^ pourite o noe f>a jt» poleg pravoga iR/isča pomom^na tudi razliküti iTìed ìezt^a m ob tem sc^^oda unostftvaj 1 l» pravilna velikost poslefie Sinna lerišca «laf bo jwoje mdividuaim) želje tn mon^Nfif^ le- v&'ì) Ö0 crntimotrov « osobr^, Miuu pa vsai ?avo Med »ednjinij sio najpogostejšo boločine v K) contmietrovvećia od lei€>siu» visine, oh lem, kri;!u m vrat il Ki se v prmiem lez^ìn;a na iiopiimtf- do vzglavnik ne zavroma ifo<5alooga proslora Viti lenisca n:ii ho vsaj -iò contimeirov oci lai. Ni? iu?m eziscu 2 eti 10 54c stopnjujejo Vin le/isca n:ii ho vs smetno pa povabil Kaj je najpomembnejše pri ibiri ležišča? oporo plavi in vmtn nn vzglavnik, ki nudi ronm jedro ležišča i.^biramo 30 r/hiati p(avilno csnovo kvi* >6 I. Kam po ležišče? xom. pi.»naoii. . Uiioi^i. vodnim u\ ir^c- zbiia Itv.isča je^ loro; vsc^ piej kol lahka odlocilov. i n;i visl iz- A»lo jO še toliko holj pomoaiüno, da vam pii na- kiiTerijanai- kupu pontatjajo stroKovnials» na ttim fjodiocju, *ik Najpo- kar piav golovo so ?apo$l^ni v Tf^odomu. pod- vHc rnéi nini jedrom Po izbin jodni jo n;i vrsl iz- /«»to jO se toh bira trdole. Pn noupoštevdniu loga kutenja nai- kupu pontatj večkiat prihaia do naivt'òjlh nap*ik Naioo- kar piav gole mombnojéf kritenj pn i^bin luiote je to/a poaa- ìc^ü z lastno prok/vodnjo m /namko poaioljnlhsi-mozmka Prevleke so InhKo iZ riL!iiòn»h malotia- slornov Slovenska posielja Strokovnega svolo-lov, NjjpomftmbneiŠJ kritonj ic mikroKUrna loziè- vranja pri izbm lo^ifić in posteljnih MSionuw Slo- te IN ä/bi .com (■^■ilt'l TAPETmiTVO. PROnVOr^JA LfŽrJtC, POSTELJNINE IN PREDELAVA HOMAČE VOLNE 9 s: -"J^ r ^ kako spite vi. veriske postelj*^ l>osto dokvni LE v njiliovih 0.1I0-nih, kjor bosic lanko I7br?int» i73lki so uagrada: vzglavnik-ORTOPEDIC Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas RešHve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v Kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 19. decembra 2007, nd Gorenjski dlas. Bleiweisova cesta 4., Kranj w ©ACCESSORIES KOLEKCIJA! v nosih POS lovo ' nicoh Ifrom Sfovenij© vom je no voljo pestro ifDi^a rr^odnih ddotkov zo jesen/zsmo 2007/2008 caff Trgovina TWO WAY ponuja modna oblačila Istnike in odrasle. % J v/egB KS v Poljartaki dolini UM tv MRikUM Če želite postati vidni pokličite 04/ 512 99 66 Kot pove že naslov, so Leaffat drugi album poimenovali RockPaperScissors, promocijski koncert bo 14. decembra v dvorani Tabor v Ljubljani. Ji Alenka Brun 1 j ubij anski Leaf^fat so svojo glasbeno pot začeli kot srednješolski punk rock band julija 2001. Najprej so spominjali na skupino Blink 182, potem je prižlo do spremembe zasedbe benda. Na njihovo ustvarjanje so vplivali številni bendi, punk legende in tudi domači rock prvaki. Končna zasedba benda • Miha Medved (bas). Miha Kraževec (Idtara), Robert Šer-cer (vokal), Jaka Skočir (bobni), Matej A. Ogorevc (kita- | ra), se je podala na odre fe- è bruarja 2002. Začetno glas- "" beno poletje $0 z mesed pre- Alb-umjebil meSanica različ- zies, Mad Caddies, Antima- del so k končnemu izdelku danih vaj in nastopov nad- nih zvrsti, med trinajstimi niax.Tlie Slackers. Pred krat- prispevali še Martin )ane0č- gradili z elementom screa- skladbami zasledimo tudi kim so izdali drugi album Buco (S aussage s) na tolkalih, ma in tršimi kitarami ter reggae komad T.W.T. Al- Rock Paper Scissors. Zgoš- Mate Brodar (Da Phenomena), Gregor Videč (MultibaU) kot back vokal in Tim Ko- kmalu postali vodilni ljub- bum so predstavili še z vi- ^enko so svojim največjim Ijanski emo-saeamo-punk- deospotoma za Individual oboževalcem že ponudili na rock band. happiness in pred kratkim pred promocijskem dogodku strevc (Srečna mladina) na Širši javnosti so se prvič za U.K. Oba sta naletela na v bežigrajskem lokalu Du- saksofonu- predstavili z videospotoin za dober odziv publike, ki je bob, kjer so premiemo pred- Prvi album so Leaf-fat pesem Winter song, ki so ga Leaf-fat najraje spremljala v stavili tudi nov videospot za predstavili v trnovskem v produkciji teatra Pozitiv in živo. Da bi zadovoljili apetite naslovno skladbo Rockpa- KUD-u, zdaj pa so se odločili ljubljanskega DlGa posneli publike, so letos izdali Live persdssors. Člani skupine so zadvoranoTaborvLjubljani. leta 2004. Eksplozivni Leaf- DVD. ustvarjali v studiu Soundgro- Promocijski koncert, na ka- fat koktejl so poleg energič Člani skupine se lahko po- unded z nadarjenim mladim terem nebo manjkalo poseb- nih nastopov predstavili tudi hvalijo z nastop: s priznani- producentom Matejem Gob- nih efektov in zanimivih pre-na svojem prvencu z našlo- mi imeni iz sveta giasbe, kot cem ter nekaterim znanimi seneienj bo že ta petek ob vom Underworld kingdom, so Soulfly, The Real McKen- imeni iz sveta glasbe- Svoj 20. uri. Pred kratkim je bila Cvetličarna Media park v Ljubljani prizorišče koncerta vrhunskega pop-rock avtorja in izvajalca Momčile Bajagića - Bajage. ftl'Matjaž Tavčar ajaga in Inštruktorji so zagotovo eden največjih srbskih bendov vseh časov, k ar so slovenskemu občinstvu dokazali že večkrat in tudi tokratni večer ni bil izjema. Večer koncerta je bil poseben, vzdušje idealno, kar je skupini omogočilo publiko pripeljati do meje, ko je bila pripravljena narediti vse za vsak naslednji komad. Med zaigranim The best of 5 repertoarjem so izstopale že legendarne uspešnice Ruski voz, Zažmuri» Muzika na struju, Dobro jutro džezeri. Vrhunec koncerta se je poja- nik zapel na glas z dvignjeni- ga začetka, skozi napeto po koncertu ohranili še nekaj vil ob zvokih diamanta med ml rokami in rahlo priprtimi stopnjevanje vzdušja in vr- energije, so jo potrošili ob skladbami Bajage, Plavega očmi. Po videnem skupina h unca koncerta, pripeljali do pesmih balkanske nostalgije, Safirja. V tem posebnem tre- zna sestavljati 'playlisto', saj izžetega zaključka, ki je za- kar je že običaj zaključevanja nutku je sleherni posamez- so valovanje • od sproščene- dovoljil prav vse. Tisti, ki so tovrstnih večerov. TOREK 11.12.200? KULTUR/ Zveza kulturnih organizacij Tržič je podelila Kurnikova priznanja. Zlato plaketo je prejel Pihalni orkester Tržič, srebrno pa folkloristka Vanda Mušič. Stoian Saje taznik občine Tr- se je nagrajencem, ki prejemajo Kurnikova priznanja za leto 2007. Zlato Kurnikovo piaketo je iič je obogatila dobilo Kultximo društvo Pi-prireditev Zaradi halni orkester TrzlČ, ki je le-inventure odprto, tos praznovalo 8o-letnico de-kjer so nastopili lovanja. Od leta 1991 je diri-Pihalni orkester Tržič, me- gentFrandPodiipnik-nalaj« šani pevski zbor Ignacij ši, ki je okrepil sodelovanje z Hladnik, dekliška vokalna Glasbeno šolo Tržič. S tem skupina Lacrima, kvartet je dvignil kakovost igranja in Pueri Cantorum, Duo Nota, zagotovil uspehe. Letos jeor- folklorna skupina Karavan« kester prejel zlato plaketo na ke, člani Mladinskega gle- tekmovanju za pokal Vinka dališča Tržič in učenci OŠ Štrudja v zabavnem progra- Lom. Kot ie dejala predsed- mu. Tokrat je orkester vodil . - ^ . ... ,, . -7 i «i. D^o^ ^A^^ Metka Knmci nagrajenci: od eve Vanda Mušič, nica Zveze kulturnih orga- Nejc Bečan, eden od prejem- , ^ nizacij Tržič Metka Knific. nikov Prešernovih priznanj. predsednik Pihalnega orkestra Tržič Vid MeelrČ m Mirko je med člani 21 kulturnih Srebrno Komikovo plaice- '^tenifi (manjka Franci Podl.pnik) društev z več kot 40 sekcija- to je prejela Vanda Mušk, ki mi. Položaj ljubiteljske kul- je članica KD FS Karavanke in preteklosti. Zato se je le- Mirko Istenič in Franci Pod- ture žal poslabšuje zmanj- od leta 1987, od leta 1992 pa tos že drugič uvrstila s svojo lipnlk. Slednji je bil zaradi šanofinanciranje, čemui so vodi otroško folklorno skupi- skupino na državno srečanje dopusta odsoten» bronasto se letos uprli. Izrazila je zaupanje, da bo kulturna no. S srednjo otroško skupi- otroških folklomili skupin. Kurnikovo značko pa bo po-no je pripravila izviren ples- Zlati Kumikovi znački sta si zneje dobil Matej Čmilec za ustvarjalnost v Tržiču moč- ni program, v katerem je nejša od teh težav. Zahvalila združila prvine sodobnosti prislužila za 25-letno delo v Pihalnem orkestru Tržič petìetno delo v pihalnem orkestru. '^i: Igor Kavčič a p rehodu Iz novembra v de- v Narodnem domu. "Po prvih uvodnih taktih Galluso-veve pesmi, ki jih je zapel na§ kvartet Romana. Katja, Frenk in Igor, ki so se magično zlivali po dvorani, balkonih, nišah, prek strokovne komisije do poslušalcev, ki katerih je prepevalo okrog gentov, umetniškega vodje so onemeli ob lepoti narav- 2300 pevcev. Zbori so nasto- mednarodnega centra za nih, ne Šolanih glasov, ki jih pali v različnih kategorijah zborovsko glasbo in drugih je spretno vodila naša Simo-od otroških, mladinskih do poznavalcev zborovskega na, je trema izginila in zape- Mešani pevski zboru Musjca viva iz Prage prinesel srebrno medaljo. odraslih moških, ženskih in petja. Zbori so rwstopali na smo, kot menda še nikoli cember je Me- mešanih zborov pa do tako različnih lokacijah po Pragi, doslej." Zbor je v tekmoval- Šani pevski zbor imenovanih velikih zborov, od cerkve sv. Nikolaja na Sta- nem programu zapel Štiri Musica viva s kamor je bil uvrščen kranjski rem mestnem trgu do dvora- pesmi, J. Gallusa, F. Men- Primskovega v Kranju gosto- Musica viva pod vodstvom ne Majakovsky v Narodnem delssona. M. Feguša in ]. val na 17. mednarodnem fe- Simone Koiak. Poleg advent- domu v mestni Četrti Na vi- Gruberja ... Musica viva so stivalu adventne in božične nega sporočila je festival imel nogradech. a* za odličen nastop prejeli s re glasbe v Pragi in v svoji kate- tudi tekmovalni značaj, na- Po besedah pevca zbora bmo medaljo, ki so je bih goriji prejel srebmo odličje. stope je namreč ocenjevala Milana Krišlja je pevkam in zelo veseli, saj jim uspeh v Tradicionalnega festivala se mednarodna strokovna žiri- pevcem kar zastajal dih, ko mednarodni konkurenci poje letos udeležilo 69 zborov ja, sestavljena iz priznanih so vstopili v prekrasno kon- meni pomembno spodbudo iz Evrope, Afrike in Azije, v glasbenih pedagogov, din- certno dvorano Majakovsky za še bolj zavzeto delo. Igor Kavčič Cušinu, zborovskim nasto- pom APZ France Prešeren ali pa v znamenju duhovite bese- folklornim veče- de Matevža Omana na temo rom in nastopom Stražišče. kakršno je bilo ne- FS Sava Kranj ter koč. Teden je popestrila raz- gostuioče folklorne stava o sitaistvu Tarane Dol- skupine Edelweiss žan Eržen in Helene Rant, s iz Celovca se je zaključil 20. programom pa so dogajanje Stražiški kulturni teden. Ta je obeležili tudi stražiški osnov- bil letos skrbno pripravlien. nošold. Že na odprtju pa so saj je Šmartinski dom vsak se predstavile tudi Dečve pev- dan zaživel z drugačno vsebi- ke iz FS Sava in Kranjski no, bodisi z domačimi napevi kvintet. Krajani so v vebkem (MPZ Svoboda. Vinko z Min- številu obiskovali prireditve in ko in Olgo, Tercet France tako na najlepši način potidi- Šavs (na fotografiji)), gledali- li, da si tovrstnih kulturnih do- ško predstavo Evangelij po godkovželijotudivprihodnje. Ludcovno gfedalilče Kranj Tomsfčeva 44, 4000 K^anj Tel/Fax 059/740-037 GSM 040/756-75« e-'poštar lg-k«nj@vo(jd.net VAvw.lgkra nj.com Lutkovni december dvorana Lutkovnega gledalaca Kram - giad KhisUtein Četrtek, 13. decembra, ob 18.00 uri RDEČA KAPICA, z obislusm dedka Mraza Četrtek, 20. decembra, ob 18.00 un JANKO IN METKA, X obiskom dedka Mraza V$e predstave $0 v mali dvorani Lutkovnega gledd^Tčd Kfdnj, (grad Khislstepn) v srediTČu m«sta. Vstopnfce &o oa vo'/o uro pred pr^d-)tavo. Vie informacije na zgornjih telefon- skih Številkah. mno fitoprvc»: 3 suh Zd vsd ko predftdvo podanmo tri breiplacne vstoprMce. PoUjite SMS r»a 031/69 ÌI 11 s svojim imenom, pnTmkom. geslom lutke in naj/cvom predstave, larebani boste obvezni, vsCopnice pd bo;te pr^jelr na blagajni. sreda in četrtek, 12. in 13. decembra 2007 OD 16. DO 19. URE SEJEM IZVIRNIH DARIL v AVU GORENJSKEGA GLASA NA BLEIWE1S0VI CESTI 4 V KRANJU Zadnji rrvds.ec v letu Je Čas posebnih pozornosti. Poklonite svojim najdražjim kaj izvirnega, unikatnega. Na sejmu umetniških daril Puhart boste lahko izbrali med umetniškimi slikami Ii^ grafikami, voščilnicami, knjigami tn drugimi darili za odrasle in otroke, Ali pa naročili unikatno darHo povsem po vaSih Željah. Na sejmu bomo prodajati tudi 6 umetniških d&l slikarja Klavdija Tutte, katenh i2kupičdk bo iel v dobrodel na namene. Prtjszno vàbij6ni. • CoienjskiGlas p u N A R 7 I TOREK 11.12.2007 FILM / KINO / DIO LifTe po Liffu v Kinoklubu Vič Kot vsako leto bodo tudi letos v Kinoklubu Vič gostil mini festival LIFFe po LIFFu, Tokrat že decembra. Tako bodo od Četrtka, decembra, pa vse do 19. decembra v Kinoklubu ViČ predvajali izbrane filme z letošnjega 18. LIFFa. Predstave bodo na sporedu ob 16., 18.30 in ob 21. uri. Ogledali si boste lahko filme Pomlad v Gosni, Ljubljena jane, Zbogom, Bafana, Surova ljubezen, Odvetnik terorja, Zbegani, Dva dni v Parizu, Darjeeling Ekspres, Ti» ki živiš, 4 meseci. 3 tedrji in 2 dneva ter Lady Chatterly. A. B. i KINOSPORED KimCEKTtR.RRANI Torek, 11.12. 16.00 in 17.45 FRAK^EK IH ZAKLAD ŽELVJEGA 19.J0 PREDZAKONSKE ZOR A H£ 2VSD BEOWULF Ponedeljek, 17.12. 15.50 FRANCK INZAKLAD2ElVJEGAJÜEaA 17.30 in 19.40 2LA11 KOMPAS 21.50 WfCHAELCUnON Sreda J 2.12. 16.00 in17.45 fRANCEK IN ZAKt/02aVJEGA JEZERA 19.30 P1)EDZAK0N$KE2DRAHE 21J0 BEOWULF HINOSORA.^OFJALOKA 14.12, 16.00 SEDEMDNISKOMIN 20.00 GOSPODIČNA Č«trtek,13.12. IS.IO FRANCEK IN ZAKLAD ZELVJEGA JEZERA 16.50 ZLATI KOWPAS 19.00 NA^AUALAMIS 2100 WtCHAELClAYTON Sobota. 15.12. 16.00 PETELINJI ZAJTRK 20.00 SEDEM DN[ SKOMIN Nedelja, 16.12. 19.00 PFTItl NJI ZAJTRK Petek, T4.12. 15.S0 FRANfEK IN ZAKWD 2ELVJEGA JOERA 17J0 in 19.40 ZLATI KOMPAS 21.S0 MICHAÉLCLAYTON KIN02&LUAR.JlS£Nia P«td(,14.12. 16.00 VARU^KIN DNEVNIK 20.00 GASILCA PRED OLTARJEM Sobota. 15.12. 16.00 VARU^KIN DNEVNIK 20.00 GASILCAPREDOLTARiEM Sobota. 15.12. 15.50 FmdEKINZAKLADŽELVJEGA JEZERA 13.40J7.30in19.40 ZUTI KOMPAS 21J0 MICHAEL CtAYTOfJ LINHARTOVA OVORANA ftADOVUfCA Petek, 14.12. 18ÌM) ZVEZDNI PRAH 20.15 T4Ö8 Nede1jaJ6.12. 16.00 FRANCEK IN ZAKLAD ^ELVJECAJQERA 19.40 ZUTI KOMPAS 21.50 MICHAEL ClAYTON Sobota 12. 16.00 ZVEZDNI PRAH 20.1 S 1408 Nedelja, 16.12. 16.00 ZVEZDNI PRAH 20.15 408 3 i l'I l^ll t s 1 7 iH LiJS 2 fi S nrij 7 11 [7 9 rmjTfi 5 s «lil« X I 2 4 8 7 5 9 3 6 1 3 9 1 6 1 8 — 7 4 1 9 9 1 2 1 5 3 8 • 5 1 9 1 4 8 7 2 su DOKU Navodila: v kvadrate vpišite Števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih dletih kvadratov. f Kaj nastane, ko čebela toži človeštvo, boste izvedeli konec decembra. Alenka Brun Vanesso (Renee Zellweger), prekrši prvo čebelje pravilo in jo ogovori. Hitro se med vet čebel, pridnih njima splete prijateljstvo in bitij, si oglejte Barry spozna, kako živijo skozi oči ene od ljudje. Ko vidi, da lahko v tr-njih, Barryja B. govini vsak kupi med, je Bensona (ìerry zgrožen. Kako si ljudje drz- Seinfeld). Čebelček, ki se je nejo krasti sadove mukotrp-pravkar izšolal, od življenja nega čebeljega dela in z nji-pričakuje veČ kot le neizogib- mi celo služiti? Ogorčen nad no kariero, ki čaka vse čebele tako nesramnostjo se odloči delavke v Panjorku - predela- maščevati • človeški rod bo va medu v Sladexu. Barry iz- (čisto po ameriško) tožil. koristi priložnost in se poda Akcijska animirana kome- iz panja, kjer ga Čaka svet, ka- dija Čebelji film prihaja v kršnega si ni upal niti pred- slovenske kinematografe 20. stavljati- Ko sreča cvetličaiko decembra. RADIJSKI SPOREDI Radio Kranj 97^3 Mhz (www.radio-kranj.si/progfm.php) (TELE-TV in SAT-TV] (wv/w v torek ob ^^.10 bodo v studiu gostili župana Občine Bled janeža Fajfarja, ob 14.10 prisluhnite oddaji Moja Dežela, ob V torkovi temi dneva ob 9.20 bodo govorili o inovacijah In 13.10 pa Sabičinim nasvetom. Sredina oddaja Rože&Vrt bo inovativnosti v okviru projekta Gorenjska gremo gor, ki ga ob 14.^0, ob 15.30 pa prisluhnite Mozaiku Slovenije, ki ga skupaj z Regionalno razvojno agencijo Gorenjske priprav- pripravlja Agencija Sabaa. Opozorimo naj tudi na Četrtkovo Ijajo štiri radijske postaje. V popoldanskem delu progra- oddajo S-O-S ob 14.10, v kateri bo voditelj Stane gostil Mit- ma ne zamudite avtomobllistične oddaje, ter po 20. uri jo Zupana s policijske postaje Bled. V petkovi Moji deželi ob Golobove predpremiere. V sredo ob 9.20 bodo v studiu 14. uri vas bo Veronika povabila na izlet v enega izmed slo- predstavniki Zavoda za turizem Kranj, ki jim v Veselem venskih krajev; Sa$a Einsiedler pa vam bo ob 16.10 v odda- decembru ne manjka tem za pogovor. Oddaja za upoko- ji Živimo lepo na simpatičen način predstavila gosta. Pone- jence bo na sporedu ob 1S.20, Mladi, nadarjeni, obetavni, deljkovemu Izzivu podjetništva lahko prisluhnete ob 10.30, pa se predstavljajo v oddaji ob 19.10. O plesni predstavi kako do boljšega počutja z naravo v Zdravstvenem kotičku plesne skupine Mana^ Zlahka nosim svojo lastno težo, ob 12.10, ob 14. uri pa bodo v oddaji Turistični podmladek bodo govorili v četrtek ob 11.10. Kmalu po 16. uri bodo z gostje dijaki Srednje gostinske in turistične Šole Radovljica. Dašo Šter odšli na enega njenih potepov, ob 19.30 pa sku- paj z Darkom Torkarjem pobirali Drobtine iz rock zgodo- Radio Triglav 96 CO Mhz vine. Pred koncertom se bo v petkovem dopoldanskem (www.radiotrigiäv.si/spored/) programu ob 11.10 predstavila Folklorna skupina Ajda iz Besnice, v popoldanskem delu programa pa vabijo k po- Danes je Radio Triglav na obisku v občini Tržič. Sreda bo slušanju radijske lestvice in oddaje Pometamo po sloven- običajna, četrtek pa se ob i6. uri razglejte s Triglava na ob ski glasbeni sceni. Radio Sora 91,1 Mhz (WV/W. ra d io-so ra. s i Čino Radovljica, zimzelene melodije pa bodo na sporedu ob 19.46. Petek se bo začel ob sedmi uri zjutraj s Kwa je poj'news, sledila bosta planinski in davčni nasvet, bodica in pohvala tedna bosta na sporedu ob 1$. uri, uro kasneje razgled s Triglava na občini Bled in Gorje, podjetniški cic- V drugem decembrskem tednu bodo nadaljevali 2 izbo- cak pa bo ob 17, uri. Pravljična sobota se bo začela ob sed-rom dogodkov mesecev letošnjega leta. V torek bomo iz- mi uri zjutraj. Z občino Naklo se bodo ukvarjali ob n. uri, brali dogodek meseca marca, v sredo aprila in v četrtek večerne ure so rezervirane za resno glasbo. maja - glasovanje bo vsak dan ob 12.30, na dan izbora pa lahko svoj glas oddate tudi na spletni strani radia Sora (www.radio-sora.si). Tudi oddaje aktualno ob devetih bodo praznično obarvane. Ob prazniku občine Tržič bodo Radro Ognjišče, 102» 3,104,5 9 ^^^ ^ ^ ^ à ^ à È (www gostili župana Soruta Sajovica, spregovorili o problemati- VtorekobS.is boste lahko spoznali Meddržavno sodišče v ki invalidov, vas povabili v praznično Škofjo Loko, v petek, Haagu, ob 11.45 pa slišali, zakaj so izstrelitev Atlantisa predan pred predvolilnim moikom, pa bomo v studiu radia stavila na januar 2008. Kaj uvedba štirinajstih pokrajin po- Sora pripravili tudi soočenje obeh škofjeloških županskih kandidatov na ponovljenih volitvah na treh loških voliščih: meni za življenje v naši državi, bo v sredo ob 17.ur? povedal minister dr. Ivan Žagar. Ob 20.30 bodo odprli svetopisem-Igorja Draksterja in Dušana Krajnika. Vprašanja zanju jim sko knjigo Razodetja. V četrtek ob 8.15 boste slišali razlago lahko posredujete tudi na info<3)radio-sora.si. Kdo bo grba Črnomlja, ob ^S.15 pa o Miklavževem večeru šole škofjeloški župan po nedeljskih voNtvah pa boste izvedeli Abram. V petek ob 6.40 boste slišali nasvet Nika Miheličao že takoj zvečer, ko se bodo zaprla vrata volišč in bodo pre- vožnji v zimskih razmerah. Ob 13.30 bodo povabili, da spenteli glasove volivcev. Opozorili bi vas radi še na oddajo čete tudi figovo ali rožičevo potico. V oddaji Naš gost, v so-Na planetu glasbe, v kateri bodo to sredopo 17. uri pokle- boto ob 18.15, boste spoznali Bernardo • Benko Pulko, ki je petali s Terezo Kesovijo, pa na oddajo Za varen vsakdan, z motociklom v šestih letih obkrožila svet. V nedeljo ob ko bodo v četrtek ob 17. uri spregovorili o varni uporabi pi- lo.url bo prenos svete maše, ob 18.30 pa bodo v oddaji rotehničnih sredstev in drugih akcijah, ki jih policisti načr- Sakralna glasba predstavili deseto obletnico zbora svetega tujejo v tem prazničnem času. Nikolaja iz Litije in njihovo novo ploščo Sacra Religio. v Osnovni šoli Bistrica so proslavili jubilej šolskega glasila Stezice, Edino glasilo v občini, ki nepretrgano izhaja 40 let. Stojan Saje nekdanji Osnovni Šoli hero [a Braniča so v šol- skem letu 1967/68 učer^ci sedmih in osmih razredov razmišljali, kaj početi v mladinski organizaciji. Mentorica Zvonka Pretnar je predlagala, da bi izdali glasilo. Urednik je postal pokojni Klavdij Puhar, ki je s sodelavci odbora pomagal uresni- äti zamisel Med predlogi 12 ankete je Jožica Koder izbrala ime Stezice. Naslovnico je izdelal Kamilo Le^t, iičend pa so zbrali prispevke- Na ciklostil so razmnožili sto izvodov prve številke, ki so jih prodali TržiČanom. Štiri desetletja pozneje je izšla iubilejna številka Ste- Sedanji učenci so prikazali, kako je nastala prva številka Stezic. zie. Predstavili so jo v Osnovni .^oli Bistrica, kjer so 3. de- zgled odraslim. To je potrdil novicarski in računalniški Legat. Žiga Miinarič, Urban cembra pripravili slovesnost tiliJki župan Borut Sajovic, krožek, Obiskovaici so izve- Štuiar. Maja Oblak, Katja Va-ob 40-letiiici izhajanja glasi- ki je čestital sodelavcem gla- deli, da so v podiužnicl Leše IJavec, Žan Zupan in otroški )a. Kot je ugotovil ravnatelj sila za prehojeno pot. Ured- imeli glasilo Listki, v Kovor- pevski zbor z mentoricami. Štefan Žun, je danes njego- nice Zvonka Pretnar, (ožica )u pa izhajajo Mlade misli. Z glasbenim nastopom sta va oblika in vsebina precej Koder in Tania Ahačič so se Stezice so edino glasQo v ob- presenetila Andrej Šifrer in drugačna, priprava pa še spominjale uspehov in pri- čini s tako dolgo tradicijo. Matjaž Glavač. Za posladek vedno zahtevna- Menil je, da znanj. Dina Plniarič je opi- Program so pripravili so raztezali torto in odprli so mladi ustvarjalci lahko za sala glasilo, ki ga sedaj delata učenci Timotej Koren, Rok razstavo glasil. Praznični december na šoli v Lescah Na OŠ F. S, Finžgarja Lesce so ves november ustvarjali in ske, dišavrie vrečice, venčke, nakit, piškote, svečke, izde ke iz Čebeljega voska, darilne vrečke ... "Precej izdelkov je nastalo Iz odpadnega materiala, sa) smo eko šola. Obisk načrtovali za praznični december. Minuli ponedeljek so • ^^ prireditev pri- na šoli pripravili kulturno prireditev, na kateri so sodelo- haja ogromno bivših ločencev," ie dejala pomočnica rav- vali pevci mladinskega šolskega zbora Promusica in Mu- ^^^^ ^^ ^^ ^ sike, šolska skupina Igrsmo S6 p8 zsigrsld folski sklsd A H predstavo Gudilka v gozdu. Ob tem je potekala prodajna razstava, na kateri je bilo možno kupiti voščilnice, okra- jejem na OŠ Cvetka Golarja privabil mnoge Na Oi Cvetka Golarja v Škofji Loki so v petek priredili četrti božično-novoletni sejem. "Organizacijo prevzame KUD, ki deluje na šoli, pri izvedbi pa sodelujejo učitelji in učiteljice razredne stopnje, gospodinjstva» tehničnega pouka, naravoslovnih krožkov In izbirnih vsebin. Pri pouku in na tehniških dnevih nastajajo voščilnice, okraske in darila," je pojasnila učiteljica Marjanca Trilar. Na stojnicah so se tako bohotile raznovrstne voščilnice, Štalce in jaslice iz naravnih materialov« betlehemska mesta iz slporek- sa, ikebane» svečke, svečniki, palčki, zvončki, ovčke, okraski za novoletne jelke, piškoti, dariine vrečke ... "Pestra izbira, iznajdljivost in izvirnost na sejmu ponujenih izdelkov so dokaz^ da je bilo potrebno veliko ur dela, vztrajnosti in natančnosti in predvsem dobre volje," je poudarila Trilarjeva in dodala, da se zahvaljujejo vsem, ki so z obiskom In nakupi podprii njihova prizadevanja. A. H, OŠ Lesce je eko šola, zato so precej Izdelkov naredili Iz odpadnega materiala. OTROŠKA PERESA Predpraznična prigoda Petra pomaga prijateljici Poloni pripraviti presenečenje. Pečeta pisane piškote: prestice, potičke, poljubčke ... Pripravita potrebne pripomočke, prižgeta pečico pa pričneta. Pekač pridno polnita, pečene piškote pa prelagata. Praznični pehar postaja poln. Par piškotov posebej polepšata, povaljata pa potreseta pomarančeri posip. Pripravita precej porcij. Potem počijeta pa pregledata prečudovite piškote. Prav pridno pomljeta pa pospravita pomazano posodo. Poželjivo pogle* d ujeta po piškotih pa pogumno premagata požrešnost. Petra pravi: "Polona, praznuj prijetne praznike! Pridem potem pojest par piškotov, preden pehar postane prazen." "Prav, " pravi Polona, "pa pridi pravočasno!" Tina Klinar, 8. b, OŠ Corje Konec novembra so na podružnični šoti v Dražgošah ustvarjali v praznični delavnici. K delu so povabili tudi starše In stare starše. Pod spretnimi prsti so nastali simpatični decembrslò možički, primerni za razne dekoracije. A. H. v TISOČ UGANK ZA MALČKE Tokrat vam Franc Ankerst zastavlja naslednjo uganko: Kdo ima na no^ plavutki? Kljun je rumen kot zlato, vrat In veliki peruti beli so, kot vse telo. Ugotovite pravilen odgovor in nam najkasneje do petka pošljite SMS z vsebino ug^rešitev-i-ime, priimek in naslov na Številko 031/691 m. Izžrebali bomo nekoga, ki bo prejel knjižno nagrado, ime nagrajenca pa bomo objavili prihodnji torek. Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi krava In trava. Srečna nagrajenka je Maša jevšek. SUDOKU ZA OTROKE Z 9 e v 9 V i 9 t Z t 9 Z i p 9 £ p C s 9 i Z s 9 G Z L e l\z 5 fr 9 6 3 2 3 2 3 5 6 g 1 JÈ 4 2 SNinila- Èva In fiine Navodilo za reševanje: V mrežo uvrstite številke od i do 6. Upošte vajte: 1, V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat. 1. V vSakem Stolpcu je vsaka Številka vpisana le enkrat. 3. V vsakem pravokotniku z 5 x 2 polji je vsaka Številka vpisana le enkrat. 06 TOREK 11.12.2007 AVTOMOBILIZEM VEC UGLAJENOST Test: Ford Tourneo Connect 1.8 TDCi Fresh Matjaž Cregorič odločilnih dodatnih 17 dolžinskih centimetrov, za l(o!ikor je podaJjžani Toumeo Connect oumeo Connect je daljši od običajne različice, manj sorodnik bol) vanj pa gre do 1890 litrov to- znanega Transita, ki vora, ki lahko tehta do 800 ki« mu je zagotovil logramov. Za pogon skrbi ustreaio tržno popotnico, se- znani in preizkušeni i,8-litrs- veda pa si je moral sam izbori- ki turbodizelski štirivaljnik, ti mesto med neusmiljenimi ki ima zadostno zalogo navo- tekmeo. Ker to ni lahko, je bila ra, da med praaiim in polno logična rahla kozmetična pre- obremenjenim avtomobilom nova, saj nekatere znamke pri- ni čutita prevelike razlike, gibi hajajo že s povsem novimi ali prestavne ročice petstopenj» vsaj temeljito prenovljenimi skega ročnega menjalnika pa modeli. Toumeo Connect je so precej gjobi in malce oživ- najbolj pogodu tistim, ki ždijo Ijajo tovomjaSko dušo. Voz- imeti dostavnik za poslovne ali nikovo delovno mesto je 2a- obrtne namene, in takrat, ko ni50 v službi, avtomobil, s kate- snovano povsem v slogu osebnih avtomobilov in z rim lahko prevažajo sebe in osvežitvenim posegom je ar- svojo družino, V piimeni, ko matuma plošča postala še ne-ima vozilo več kot pet sede^, koliko bolj elegantna. Tour- se že začne brisati tudi meja neo Conncet je torej nekje na med lahkimi dostavniki in dru- pol poti med prostornim, gimi velikoprostorskimi avto- vendar ne elegantium potni- mobili. Zanimivo je. da se s škim avtomobilom, ki lahko tem vozilom lahko pelje kar po potrebi postane družinski osem potnikov, pri čemer je ali podjctniSd tovomjaček. OSNOVNI TEHNIČNI PODATKJ Clbna prostornina: 17S3 ccm Največja moč pri v/min: kW/iio KM KJajviŠja hitrost: 167 km/h Poraba goriva po £U norm.: 6,7/ 5,2/ 6,0 i/ioo km Maloprodajna cena: 22.412 EUR Uvozrilk: Summit Motors, Ljubljana Okrasite ulice! Volkswagen bo januarja k nam pripeljal novega športnega terenca Tiguana. O Matjaž Gregorio emški Volkswagen je precej dolgo okleval z vsto- pom razred športnih terencev. Ker pa je njihov To;iaieg postal uspešnica, je bila skoraj logična odločitev §e za nekoliko manjši avtomobil, ki zna voziti po gladkem asfaltu in tudi po brezpotjih. Tako je nastal manjši brat Tiguan, ki s svojo zunanjostjo odiaža vsestransko pripadnost Volkswagnovi hiši, hkrati pa nagovarja kategorijo kupcev, za katero se pulijo vsi pomembni avtomo- šo 2,o-litrsko različico (147 ski sprejemnik s CD in DVD ceno 26.634 evrov spopadal bilski proizvajalci. kW/200 KM). Pogon je pri Zanimivo je, da imajo vsi osnovnih motornih izvedbah bendnski in dizelski motorji lahko speljan k sprednjim, pri pomoč turbinskega polnilni- močnejših pa k vsem štirim ka. Osnovni pogonski stroj je kolesom. Tiguanova notra- 1,4-litrski bencinski TSl (no njost je zgledno urejena po kW/150 KM), sledi 2,o-litrski hišnem zgledu, medtem ko turbodizel (103 kW/140 KM), se z inovativno tehnologijo nato pridela Še močnejši 2,0- navigacijskega sistema po litrski turbodizel (125 kW/170 brezpotjih lahko pohvali KM) in 14 litrski TSl z enako osrednji komunikacijski si-močjo, ki bo dobil še močnej- stem, ki vključuje tudi radij- zgoščenk. Volkswagnov novinec se bo z izhodiščno predvsem s tekmeci z Dalj nega vzhoda. Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Delavska cesta 4 4000 KRANJ tel.: 04 27 00 200 faks: 04 27 00 222 www.a vtoh i sav rtac. si PoobOščeni pnjdajalec In sen^iser Novi policijski avtomobili Slovenski prometni policisti so prejšnji teden dobili deset novih belo-modrih patruljnih policijskih vozil. Patruljne avtomobile znamke Škoda Superb comfort 2,8 V6, ki so opremljeni tudi z videonad- zornim sistemom Provida, bodo pri svojem delu uporabljali policisti pred vsem na avtocestah. M. C. Noi sc novoletno zabava 2 vfhunsKimi voziii ùpa MOĆAN REZEK GLA& enot HRVA TENISA {GORAN] HfiŠ SLIKAR flVANI NAS PESNIK IN PtSATEU (iOSP) votlo ALAIN OELON OELŽl. VALSKEGA TCLfSA AKTOUT kovk OPOSUM DRŽAVNI PRAPOR KjRALKA WELSEN POKUV vcmuu NKO corsič ŽENSKO poktwaloj STISNJENA DLAN mooel voziu ku ČLOVEŠKI ZAJEDAVEC (karmek} PROCI NACliDU SPOMA ALKOHOiA SKBUNO HainLOi tSEOftG) UUOSTVO hrvaSka PEVKA (elvira) POKRWINA VVOJVO. ONI EVA SRŠEN ESTONEC IVO JAN drobec kakmlne NEM). NB TEVltSAČ aazstavna TABLA OOTS rtq2ev kavnu AlUEPOLi* T)ĆARKE PERON igralm GMMa RHSKA B06KM PLOONOSn tCAALSC PACUO SPOOUL 2a0nji DEL NOGE UMCTNO USUE 1 2 3 4 5 6 7 d 9 10 11 12 13 14 15 16 117 16 19 20 21 22 23 15.12.2ÖÖ7 24 j 125 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 { [43 44 45 46 47 48 •MtSi M v, 'M it ^ìt^xré WViVrEVfVrmil WWWyt^O^^SCOW iHfOr 031 M9 OOQ'Mlovf^tkj ^ ^ 1» unj Ck) rajski Glas SIV nonicfi P \ L- Nagrade: 1. nagrada: 3 zgoščenke 2. nagrada: 2 zgoščenki 3. nagrada: i zgoščenka A .-"v. ; Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz Križanke) pošljite na dopisnicah do ponedeljka, 27. decembra 2007, na Gorenjski glas, Bleiwelsova cesta 4, 4000 Kranj, p.p. 124. Dopisnic« (ahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo. TOREK 11.12,2007 DRUZ iBN/ KRONIK/ Dobili smo nove glasbene nagrade s prestižnim imenom diamanti in naj smrkavca in smrklje letošnjega leta. S smokingi smo Slovenci boli na 'vi' kot na 'ti'. Alenka Brun nik Najdi.si. Diamant bodo nato zaupala, ob kakšnih pri- Špik, Alya» Omar z bandom dobili še tisti, ki so jih največ- ložnostih ga gospodje lahko Kareem in Luka Nižetic. Pri- krat iskali med glasbeniki, oblečejo, na koncu pa je sledil reditev je povezovala Živa iovenska glasbena glasbenicami in skupinami. še prikaz zavezovanja nepcK Vadnov, ki smo jo v vlogi vo- ščena je dobila nove Prvi krog dasovanja se je že grešliivega metuljčka. Igralec diteljice srečali že na Dia- nagrade. Na poho- zaključil, polfinale bo januai- Demeter Bitenc je dodal, da mantih - ko se je zaključil du so diamanti, ja, finale februarja. Diamanti slovenska smetana pravza- prvi krog glasovanja. prestižne glasbene so sicer stekleni, a neprecen- prav nima nobenega takšne- Med dvanajstimi finalisti • nagrade po izboru ljudstva, Ijive vrednosti za glasbenike, ga d<^odka, da bi bil smoking osmimi dekleti in štirimi kjer strokovne komisije ni- saj bodo predstavljali pripad- dejansko predpisan. Morda fanti • je petčlanska žirija za majo svojega prostora. nost občinstvu in priznanje bo kaj bolje, ko bo obnovljena naj smrkljo leta 2007 izbrala Diamanti nagrajujejo kar za dobro opraN^jeno delo. Ij ubij anska opera. trinajstletno Niko OreŠnik iz deset kategorij. Dobili bomo Blagovna znamka Sens je Na Miklavža je Ljubljana Žaka. za naj smrkavca pa pop diamant, rock diamant, pred kratkim pripravila črno- po nekaj letih znova gostila osem na j s t) e tnega Damjana turbo diamant, on diamant, belo prireditev, na kateri je prireditev Naj smrkJja in naj Tomažina iz Škocjana. Svoja ona diamant, videospot dia* predstavila svojo kolekcijo smrkavec. Izbor je potekal v zmagovalca pa so izbrali tudi mant, novinec/novinka dia- moške večerne toalete. Tokrat ljubljanskem BTC-Cit)^u, bralke in bralci revije Smrk- mant, življenjsko delo dia« j« bil v središču pozornosti kjer so se predstavile finalist- ija. Za naj srnrkJjo so izbrali mant, pesem leta diamant in smoking oziroma frak. Stilist- ke in finalisti ter nekaj vročih šestnajstletno Anjo EmerŠič DJ diamant. Najdemo pa še ka Slavka Pajk je povabljene glasbenikov s slovenske in iz Maribora, za naj smrkavca tri dodatae kategorije, ki se goste najprej poučila, kaj hrvaške glasbene scene. Na- pa sedemnajstletnega Deni- nanašajo na spletni brskal- smoking pravzaprav je, jim stopili so Casanova, Manca sa Huski^a iz Črnomlja. Zlatan čordić • Zlatko rapa. Ko so ga na prvih Diamantih Pevka Žana »n njen maneken Dani pričakujeta otroka, tokrat napovedali kct pevca, se je kar nekaj časa smejal. ^ roto: z^iitop pa je Žana poleg svoje skladbe zapela še Molitvo./roto:2Aktep AtomiČni Mateja in Špela sta se na prvi 'diamantni' prireditvi pojavili v belih plaščkih. / Fot» zaviep Stilistka Slavka Pajk je dovolila» da tudi na njej preizkusijo zavezovanje metuljčka. / ^»i« zauop Med osmimi dekleti in štirimi fanti smo na Miklavža znova Žirija, ki je izbrala naj smrkavca: 'pričeskar' Smiljan dobili slovervskega smrkavca irt smrkljo. Tokrat sta bila to trinajstletna Nika Orešnik iz Žalca in osemnajstletni Damjan Tomažln iz Škocjana. ffoio tx Škarica, predstavnica Nokie lili Cizel, vizažlstka Tina Fabjan, miss Universe Slovenije 2007 Tjaša Kokalj in urednica revije Cordana Sredojević • Coga./fofe tk s \ n tj ^.O GLOBUS Od ujetnice do voditeljice Devetnajst I et na Natascha Kampusch, ki je lani po osmih letih ujetništva ušla ugrabitelju Woifgangu Priklopilu, bo vodila svojo pogovorno oddajo z naslovom Natascho Kompusch se pogovarja z ki jo bo predvajala avstrijska televizija Puls 4. Za začetek bo gostila znane Avstrijce, kasneje pa tudi zvezde svetovnega formata. Ob novem izzivu pravi, da bi rajši sooblikovala medijske vsebine, kot da je pasiven objekt medijev, pa tudi sicer se po 16 mesecih svobode izjemno dobro prilagaja normalnemu življenju. Maddox pisal Božičku Najstarejši posvojenec Angeline jolie In ßrada Pitta Maddox je napisal pismo Božičku, v katerem ga v imenu brata in sester prosi za darila. Štiriletni Pax si želi dvd predvajalntk in avtomobile na daljinsko upravljanje, leto in pof stara Shiloh bi rada punčko in nekaj knjig, dveletna Zahara pa obleke za princesko in punčko, ki joka. Na koncu je pripisal, da si sam želi dinozavra na daljinsko upravljanje, za kar je prosil babico Jane (Pitt), a ni prepričan, da ga bo doblL Sedel bo 48 dni Zvezdnik televizijske serije 24 Kiefer Sutherland je §e eden slavnih, ki je zaradi vožnje pod vplivom alkohola pristal v zaporu. Potem ko /e na sodišču prtzna) krivdo, je bil obsojen na 48 dni zaporne kazni, sa] je kljub pogojni kazni iz leta 2004 spet vinjen sedel za volan. Minulo sredo se je že zglasil v zaporu v kalifornijskem mestu Clendale, kjer bo odsedel polno kazen, tako bo božič, novo leto in 41. rojstni dan dočakal za zapahi. Strog oče Ameriški raper Snoop Do^ je do svojih otrok zelo zaščitniški, kar se je pokazalo tudi na tiskovni konferenci, ko je njegova osemletna hči Cori na vprašanje, kdaj ji bo oče dovolil oditi na zmenek, brez premisleka odgovorila, da ko bo stara 77 et. "Najprej jih malo kritiziram, nato pa pohvalim," svoje vzgojne metode pojasnjuje glasbenik, ki otrokom na ta način da vedeti, da od njih pričakuje več, saj so bolj sposobni, kot mislijo. Tina Veselinovič je pravi škofjeloški slavček. 2e od malih nog je vajena nastopanja in petja. Obvlada šansone, ker pa ima rada temnejšo garderobo, se tudi njena glasbena skupina Imenuje Chatte noire ali črna mačka, t pm« h«« pimd P