AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 62
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH IGTII, 1937
LElTO XL — VOL. XL.
Pridobivanje državljan- Zanimive vesti iz življenja ameriikih
stva in znanje angleščine
Zadnje ("use se je zglasilo v našem uradu več naših ljudi, ki so šli k sodnijskemu izpraševanju na zvezno scdnijo glede pridobitve državljanstva. Povedali so nam, da so eksa-minerji zahtevali od njih, da čitajo gotove stavke iz knjig ali časopisov v angleščini. Tozadevno smo ,se obrnili na direktorja zveznega naturaliza-cijskega urada Mr. Wernerja, ki nam za odgovor piše sledeče:
"Naturalizacijske postave zahtevajo, da prositelj za ameriško državljanstvo dokaže v zadovoljstvo sodnije, da bo podpiral principe ameriške ustave in jih tudi branil, kadarkoli se to zahteva od njega. V zvezi s tem stavimo vsakemu prosite-lju gotova vprašanja, da do-ženemo, če zna citati berilo v tem "»ali onem jeziku, zlasti pa, če zna citati v angleškem jeziku. Toda ni res, da bi se njegova prošnja za državljanstvo zavrnila iz vzroka, ker ne zna angleško citati. Ce vam moremo še v čem postreči, nikar1 ne dlašajte, pač pa se obrnite na naš urad. Z iskrenim spoštovanjem — Paul G. Werner, direktor naturalizacij ske-ga urada." Kdor želi več podrobnosti o tem, naj se zglasi v državljanski šoli, ki se vrši vsak četrtek ob 7. uri, zvečer v St. Clair javni knjižnici na St. Clair Ave., in 55. cesti. Nte bodite za informacije okoli raznih agentov, pač pa jih dobite tam, kjer je za to določeno pravo mesto.
■-o-
Ta je navihan
Zadnji teden je bil v Cleve-landu aretiran od zveznih tajnih agentov neki Melvin Mitchell, 2408 Woodland Ave. Pri njem so dobili v garaži 40 galon mun-šajna. Ko je pa bil te dni pripeljan pred zvezno sodnijo, je drzno povedal na sodniji, da ga nikakor ne morejo kaznovati, kajti munšajn je bil ukraden in mu sodnija tudi dokazati ne more, da je bil munšajn v njegovi postavni posesti. Niti ga ne morejo tožiti, ker je ukradel munšajn, kajti munšajn je kontra-band, torej postavno brez veljave. Debelo je gledal zvezni prosekutor, ko je Mitchell to povedal. A končno se je podal in predlagal, da se obravnava prestavi za en teden, da se do-žene med tem iz učenih knjig, j če ima navihanec prav ali ne.
Slovencev po naiih slovenskih naselbinah
Pri delu se je nevarno pone- lekcija je postala tako usodna,
srečil rojak John žnidaršič iz Pueblo, Colo. Nahaja se v bolnišnici.
Po dolgi bolezni je umrl v Herminie, Pa., Matevž Haupt-man, star G4 let. Zapušča edino hčer Mildred.
Od težke bolezni je okrevala Frances Boltezar, Pueblo, Colo. Ob istem času je pa prišel na obisk njen sin, ki se je nahajal že 10 let pri ameriški mornarici.
V Chicagu je bil ubit od avtomobila neki Louis Krznarič, star 48 let.
Iz Herminie, Pa., se poroča, da sta slovenska mladeniča Chas. in William Gnezda skoro istočasno zgubila življenje. Charles se je ubil z avtomobilom, ki se mu je tekom nagle vožnje prevrnil, Wiliam pa je v premogovniku padel z dvigala več sto čevljev v glcbočino in obležal mrtev. Oba mladeniča sta bila rojena v Ameriki. Njuni starši prihajajo iz Idrije.
Nagle smrti je umrl v Vand-ling, Pa., rojak Frank Poderžaj, star 61 let, doma iz Primskove-ga pri Litiji. V Ameriki je živel 38 let in zapušča tu soprogo, pet . i nov in tri hčere.
Mr. Frank Fedran, Milwaukee, je dobil zastrupljenje krvi od kurjega očesa na nogi. In-
dr. so mu morali zdravniki odrezati nogo pri kolenu. Blagi mož je star že 70 let in je bila operacija zanj težka stvar. Mr. Fedran je rodom iz Lubnega v Sloveniji.
Preteklo nedeljo popoldne je električni tok ubil 11-letnega slovenskega dečka Melvina Kožuha v Chicagu. Splezal je na brzojavni drog in se dotaknil žive žice, da doseže svoj papirnati zmaj, ki se mu je zapletel med žice. Deček je padel na tla mrtev.
Frank Peterlin, elektrarski kontraktor v Jolietu je pred nekaj dnevi obtičal v blatu s svojim avtomobilom. Sklenil, da bo tamkaj sedel v pogreznjenem blatu tudi mesec dni, oziroma toliko časa, dokler ne pride cestni komisar in dožene, kako se skrbi za ceste. Peterlin je povedal, da je v zadnjih sedmih letih zapravil že $62.00 zato, da so ga z avtomobilom potegnili iz blata in zdaj ima dovolj tega. Sporočil je ženi, naj mu prinaša jedila. Ker je ulica ozka, je Peterlin s svojo "stavko" ustavil promet in policija je v zadregi.
V Ambridge, Pa., je umrl rojak Anton Kirn, star 63 let in rojen v Postenjah pri Trnovem na Notranjskem. Bil je samec.
-0--
Lisnica uredništva
Očetu in materi, Collinwood. — Ako želi vaš sin k mornarici, mora' biti v starosti med 17. in 35. letom, in če ni star še 21 let, mora imeti tudi dovoljenje od staršev. Mora biti ameriški državljan in je moral izvršiti najmanj 8 razredov ljudske ali druge podobne šole. Re-krutna postaja v Clevelandu se nahaja v sobi št. 101, staro zvezno poštno poslopje, kjer se dobijo nadaljni podatki.
Doma iz bolnice
Poznana in priljubljena Mrs. Josephine Strnad je bila v pon-deljek pripeljana iz bolnice in se n&haja na svojem domu na 967 E. 209th St. Se lepo zahvaljuje za obiske in cvetlice in želi, da jo prijateljice tudi na domu obiščejo.
V bolnici
Miss Gertrude Garbas, 5612 Linwood Ave., se nahaja v St.
Prva izplačila
Washington, 15. marca. — Social Security vladni urad je pretekli teden izplačal osem prvih zahtev za starostno pokojnino. Omenjeni urad pričakuje, da bo letos izplačanih najmanj 300,-000 takih zahtev. Prvi, ki so dobili izplačan njih delež starostne pokojnine, so ljudje, ki so dosegli starost 65 let in ki so od novega leta naprej plačevali v Social Security Fond.
--o-
Dva prijeta Policija je včeraj prijela dva avtomobilska voznika, katera sumi, da sta s svojim avtomobilom povozila in ubila mlado Mrs. Kmet, in sta po nesreči nemudoma odpeljala naprej, ne da bi se zmenila za žrtev. — Kakor pripovedujejo priče, je nesrečo povzročil avtomobilist, ki je imel polomljene frontne luči. Tak avtomobil so dobili pri obeh prijetih osumljencih. Roparji na delu V soboto večer in ponoči, tekom nedelje in v zgodnjih urah pondeljka so bili roparji drzno na delu v Clevelandu. Vlomili so v štirinajst različnih trgovin in odnesli nekako $2000.00. Tudi v dvoje filmskih gledališč je bilo vlomljeno, dočim so posamezni roparji na cesti napadli 21 pasantov. Mladinski pevski zbor Starši mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave., so prošeni, da se udeležijo izredne seje 16. marca, takoj po vaji. Ker je to zelo valžna se-
Boga za tarčo . . .
London. —- Domače, industrije, v Tačilcistanu, Ruti ja, so te, dni zelo zaposlene, s trm, da izdelujejo kipe, Boga, sv. Nikolaja, ki je pa-iron Rusije, papeža, Mojzesa in dragih verskih voditeljev. Te kipe bo rabila komunistična m l a d i h a, da bo v nje streljala pri svojih strelskih vežbah. Talcozvan "Brezbožna o r g a nizacija" je priporočil,, take tarče v svrho proti-verske propagande. Omenjena organizacija, je I udi priporočila, da se z vsemi drugimi deželami, ki so uradno zatrle Cerkev, naredi zveza, španska in mehikanska vlada sta že po-voljno odgovorili . . .
Jeklarske skupine delavcev zahtevajo svojo lastno in neodvisno unijo od Lewisa
Pittsburgh, Pa., 15. marca. -— Nov spor je nastal v vrstah jeklarskih delavcev glede arganiii-zacije. Bivši voditelji kom pa-nijskih unij v jeklarski industriji zahtevajo neodvisno unijo, ki ne bo poslušala niti Lewisa, niti kompanije.
Tozadevno se je začelo z velikim organizatoričnim delom v jeklarnah Illinois - Carnegie Co. V jeklarnah te družbe je zaposlenih 120,000 delavcev.
Voditelji tega novega gibanja v jeklarskih krogih trdijo,
da Lewisova unija škoduje jeklarskim delavcem, poleg tega pa trdijo, da je Lewis kot pravi diktator, katerega volji se mora vse upogniti.
Na drugi strani pa trdijo, da
je kompanija doslej preveč diktirala uslužbencem. Delavci želijo v resnici svojo lastno unijo, kjer ne bo diktatorjev.
Čuje se, da ta najnovejša delavska organizacija v jeklarskih tovarnah ni drugega kot prizadevanje kompanije, da zanetijo med delavci spor v lastnih vrstah.
Ulična železnica
Ljudem, ki se vozijo po ulični kari v Clevelandu, zopet grozi nevarnost, da bo družba cestne železnice odpravila tedenske vozne {.ikele, ki veljajo $1.25, in poleg tega razne druge ugodnosti, ki so jih doslej imel i razne vrste potniki. Rok, ko družba cestne železnice lahko ukine tedenske polne listke po $1.25, poteče dne 31. marca, in mestna administracija, niti mestna zbornica nista še ničesar ukrenili tozadevno. Kot naznanja kompanija, bo uvedla po 1. aprilu voznino samo za gotov denar za vsako vožnjo. Družba cestne železnice bi ukinila tedenske vozne listke že zadnjo jesen, toda na prizadevanje komisarja za cestno železnico je obljubila, da jih bo nadaljevala do 31. marca. Koncem tega tedna bo padla definitivna razsodba tozadevno.
—-o-
Coughlin in Murphy
Preteklo soboto sta se srečala v nekem hotelu v Detroitu Rev. Charles Coughlin in governer države Michigan Frank Murphy. Oba sta bila svoječasno velika prijatelja, toda sta se tekom predsedniške kampanje sprla radi Roosevelta. Sedaj sta zopet prijatelja.
Iz bolnice Iz Charity bolnice je bil pri-
Staro železo
New York, 15. marca. Na tovornih kolodvorih New Yorka, Bostona in drugih atlantskih pristanišč se je nakopičilo toliko starega železa in "pleha," da so bile železnico prisiljene zvišati pristojbine z& železniške tovorne vozove, dokler traja naval. Samo v New Yorku čaka 180,000 ton starega železa, da ga odpeljejo v Evropo, kjer rabijo to blago za izdelovanje topov in drugega orožja. Evropa se mrzlično oborožuje in kupuje v Ameriki "vse železne in enake odpadke in starino. Cena staremu železu se je zadnje tedne dvignila za 100 odstotkov. Nad 4,000 železniških tovornih vozov, naloženih do vrha s starim železom, čaka v atlantskih pristaniščih na parnike, da odpeljejo starino v Evropo.
-o-
Težke zgube
Washington, 15. marca. — Trgovinski oddelek ameriške vlade naznanja, da je proraču-nil, da je tekom januarja in februarja meseca izgubilo 192 tisoč moških 2,500,000 delovnih dni radi štrajkov. Če se računa $5.00 dnevnega zaslužka, so ljudje izgubili radi štrajkov najmanj $12,000,000.
--o--
Naziji poostrili borbo proti nemškim Židom
Berlin, 15. marca. Nemški minister za notranje zadeve je pravkar naznanil, da bo nemška vlada še poostrila bojkot Nemcev proti Židom. Vsem nemškim uradnikom bo v bodoče prepovedano kupovati v židovskih trgovinah ali sploh občevati z židovskim prebivalstvom. Kot povdarja nemško časopisje je to šele začetek nove intenzivne kampanje napram Židom. Kampanja je posledica napada, katerega je pred nedavnim povzročil newyorški župan La Guardia preti Hitlerju.
Vladni delavski odbor je zapovedal Rem-ingfon-Rand kompaniji, da mora nemudoma zopet sprejeti 4,000 delavcev na delo
Washington, 15. marca. — The National Labor Relations Board je poslal povelje Remington Rand kompaniji, da mora vzeti na delo svojih bivših 4000 delavcev. Slednji so zaštrajkali maja meseca lanskega leta in kompanija jih je pozneje iz-prla.
American Federation of Labor organizacija, ki je vodila ta štrajk, je včeraj izjavila, da ta stavka še vedno traja. Vladno poročilo glede ptrajkovnega položaja pri Remington-Rand se gla.-i:
"Iz stoterih pričevanj ki so se vršila pred vladnim odborom, smo dognali, da se kompanija nikakor ni hotela kolektivno po> gajuti z zastopniki delavcev, nasprotne, kompanija je napram svojim uslužbencem naravnost brezobzirna in se ni nikdar zme-
nila za njih pritožbe."
Delavska tajnica zvezne vlade, Miss Perkins, je pozvala predsednika kompanije, da pride v četrtek v Washington, k.j else bo sestal z zastopnikom American Federation of Labor v svr-ho direktnih pogajanj za končanje štrajka.
Toda ob istem času je uradnik American Federation of Labor
Japonski premier v neprestanem smrtnem strahu
Tokio, 15. marca. Jiaponski ministerski predsednik se je včeraj preseli! v svojo novo rezidenco, ki je bila nalašč zgrajena za nrinisterskega predsednika. Arhitekti trdijo, da je v tej hiši japonski premier varen pred vsakim napadom. Pod hišo se nahajajo podzemeljski hodniki, skrivni ''izhodi, Hkriv}-nostna vrata, tla, ki se podajajo, da lahko človek v trenutku zgine. Poleg tega ima hiša vse polno sob, katere ne more porušiti nobena bomba. Kot je izjavil ministerski predsednik Set »juro Hajaši niti njegova žena ne bo vedela, v kateri sobi poslopja spi njen mož. Ministerski predsednik se je sam preselil v novo poslopje in je prepovedal svoji družini, da bi mu sledila, dokler ne bo končano sedanje zasedanje parlamenta. Na •Japonskem prevladuje še vedno kritičen položaj in ministerski predsednik živi v neprestanem strahu, da ga bodo dobili politični morilci.
-o-
Delavci morajo iz devetih Chrysler tovaren
Detroit, 15. marca. Okrožni sodnik Allen Campbell je danes odredil, da mora 400 "sedečih štrajkarjev," ki se naha-
kritiziral Social Security komi- -j^"0/ devetih tovarnah Chrys-sijo, ker je slednja oddala $57-500 vredno naročilo Remington Rand družbi, dasi je moralo biti vladi znano, da kompanija nasprotuje vladnim določbam.
Načelstvo Social Security odbora je odgovorilo, da če se izkaže, da se Remington - Rand družba ne bo pokorila vladni odredbi, da vzame 4000 štrajkarjev zopet na delo, bo pogodba preklicana.
peljan na svoj dom Mr. John ja, naj nihče ne zamudi se se-'pinculič, 730 E. 232nd St. Se je.
Za Kulturni vrt
San Carlo Opera Co. družba je poslala $33.97, dalje je prispeval Mr. Matt Tekauc $1.00. Iskrena hvala in mnogo nadalj-nih darovalcev! — Tajnik.
52 ubitih
Od novega leta sem so avtomobili v Clevelandu ubili že 52
Luke's bolnišnici. Prijateljice oseb. Lansko leto je bilo v is-jo lahko obiščejo.	tem času ubitih le 39 oseb.
lepo zahvaljuje za obiske v bol niči in prosi rojake, da bi ga tudi na domu obiskali.
Važna seja Direktorje Slovenskega društvenega doma v Euclidu se pozivlje na izvanredno sejo v sredo 17. marca. Pričetek ob pol osmih zvečer.
* Mestni manager v Cincinna-tiju, Dykstra, je sprejel pred-sedništvo Wisconsin univerze.
--o-
Iz daljnega zapada
Mr. Frank E. Lunka, tajnik-blagajnik The Come Back Mining Co., Pioneersville, Idaho, nam sporoča, da se je začel tam zadnje dneve sneg tajati. In imeli so ga približno 7 čevljev visoko. Vsa pota so bila zasnežena, za več tednov, tako da se promet ni mogel vršiti. Pošta se je zelo neredno dostavljala. No j a, živimo pač v gorah. Pozdrav vsem cleve-landskim prijateljem.
Otrok ubit
Iz Bellaire, Ohio, kjer je večja slovenska naselbina, se poroča, da je bil tam včeraj od avtomobila ubit 4-letni sinček družine Skorič.
Zborovanje avtnih delavcev
Včeraj se je v Auditorium hotelu v Clevelandu začela ja-ko važna četrtletna konvencija avtomobilskih delavcev, ki so člani United Automobile Workers of America unije. Konvenciji predseduje Homer Martin, glavni predsednik unije. Na debati bodo dogodki štrajka tekom prvih par mesecev v letošnjem letu, zlasti pri General Motors korporaciji, obenem se bo pa posvetovalo1, kako uspešno razširiti unijo na vse delavce, ki so zaposleni v avtomobilskih tovarnah. Nocoj zvečer bodo imeli banket. '
Irci praznujejo
Jutri obhajajo Irci dan svojega narodnega svetnika , sv. Patrika. Priredili bodo v mestu ogromno parado, katere se bo udeležilo 10,000 ljudi, ob slabem ali dobrem vremenu.
V bolnici
Mrs. Mary Benedikt, rojena Sernel, 1212 E. 167th St., se nahaja v Boulevard bolnišnici na 185. cesti. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Doma iz bolnice
Ferfoliatova ambulanca je pripeljala iz bolnice Mrs. Tere-
Smrtna kosa
Pc dolgi in mučni bolezni pljučnici /je v pondeljek preminul v Glenville bolnišnici rojak Frank Stanonik, star 62 let, stanujoč na 15810 Calcutta Ave. Pokojni zapušča tu štiri hčere in tri sinove, Fran'ka, Alberta, Williama, Henrija, Edith, Rose in Alice., ter več drugih sorodnikov. Ranjki je bil doma iz Horjula pri Ljubljani, kjer zapušča dve sestri in več sorodnikov. V Ameriki je bival 35 let. Zadnjih 17 let je bil zaposlen pri N. Y. Central železnici v Indiani. Bil je član Germania Camp W. O. W, Pogreb se 'vrši v četrtek popoldne ob 1:30 iz Jos žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. Bodi mu ohranjen blag spomin. Preostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
$1,000.00 nagrad?
ler korporacije, se nemudoma umakniti iz delavnic, v katerih se nahajajo nepostavno. Ob istem času je governer države Michigan poklical kompanijske uradnike in unijske zastopnike k skupnemu posvetovanju, da določijo, kaj naj se naredi, da se 80,000 delavcev, ki so v Detroitu brez zaslužka radi stavke, zopet spravi na delo. Unije zahtevajo, da se jih prizna kot edine zasjtopnice štrajkujo-čih delavcev.
-o-
Za gluhoneme
Rev. Arthur Gallagher, župnik katoliške St. Columbkrtll cerkve, je imel v nedeljo govor, v katerem je poudarjal, da bi morali zavzeti delodajalci bolj simpa tetično stališče napram gluhim in nemim ter jim dati več prilike do zaslužka. Mnogi izmed gluhonemih, je dejal župnik Gallagher, prednjači onim, ki slišijo in govorijo, v gotovih o'dri h. Katoliška cerkev je naredila že mnogo za te ljudi. Radi svinčnika
Iz Lisbon, Ohio, se poroča, da je tam neka Mrs. Marga-reth Matthews dobila od sodnije $10,000 odškodnine, potem ko je tožila neko department trgovinp. Mrs. Matthews je v tožbi poudarjala, da ko se je nahajala v trgovini, je kora-
Kct nam poroča dr. James kala po stopnicah navzdol in Mally, je dobila njegova sopro- P" tem zadela ob svinčnik ter
ga včeraj $1000.00 nagrade od tvrdke, ki izdeluje znano "Camay" milo. Bila je najboljša v narodnem kontestu, ki je rešila stavljena vprašanja, razpisana od tvrdke. Iskrene čestitke, Mrs. Mally!
Zadušnica
padla in se močno poškodovala.
Seja Kulturnega vrta
V četrtek 18. marca se vrši seja Jugoslovanskega kulturnega vrta in sicer v Knausovi dvorani. Začetek ob 8. zvečer. Na sejo naj pridejo ivsi zastopniki
V četrtek ob osmih se bo j in podporniki ter uradniki vseh zijo Bizjak, 8601 Vineyard braia v cerkvi sv. Vida sv. ma- J okrožij Jugoslovanskega kultur-ave. Prijateljice jo zdaj lah- ša zadušnica za pok. Frances : nega vrta iz širnega Clevelanda.
ko obiščejo na njenem domu.
Prestavljena seja
Y. L. S. fare sv. Lovrenca bo imela svojo sejo v četrtek in ne v sredo, kot prvotno sklenjeno. Papež Pij bo govoril na ra-
Udeležite se vsi brez izjeme. — Tajnik.
Madžari praznujejo V nedeljo so elevelandski
Vidervol - Koren. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni .
Dobre, cenene suknje
Opozarjamo na oglas Anto- Madžari praznovali obletnico na Anžlovarja, 6202 St. Clair j madžarske revolucije'proti Av-diu na velikonočno nedeljo ob 5. jAve. Ima sedaj fine zimska stri j i. Na Košutov spomenik zjutraj. Govor bo oddajan po suknje po izredno nizkih' ce-1 v Wade parku so položili mno-vsej Ameriki.	nah v zalogi.	go vencev.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 16TH, 1937
r v
AMERIŠKA DOMOVINA'
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
6X17 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months.
European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 62, Tues., March 16, 1937
Roosevelt -- diktator ?
1	IESI	■DA 1	IZ NARODI	\
Tekom prvih petdeset let, ko je bila sprejeta ameriška ustava, ki je najvišja postava Zedinjenih držav si najvišja sodnija ni prilaščala one oblasti, da naravnost diktatorstva, kakor si ga prilašča od civilne vojne sem. Najvišja sodnija je samo tolmačila postave, narejene po kongresu, kakor je to predpisano v ameriški ustavi.
Zadnja leta pa je najvišja sodnija postala absolutni diktator nad predsednikom in nad kongresom. Cela vrsta liberalnih postav narejenih v prid delavstva, je najvišja sodnija zavrgla, češ, da so v nasprotju z ustavo Zedinjenih držav. Pomislite, najvišja sodnija Zedinjenih držav sestoji iz devet sodnikov, katere imenuje predsednik. Ti sodniki nikdar niso bili izvoljeni od naroda, toda prilaščajo si večjo oblast in moč, kot jo ima od naroda izvoljeni predsednik in od naroda izvoljenih 96 zveznih senatorjev in 435 ljudskih poslancev v kongresu.
Če bi se dalo te sodnike najvišje sodnije v doglednem času kako odstraniti ali poslati v pokoj, bi že nekako shajali. Toda "devet starih mož" najvišje sodnije trdovratno vztraja na svojih mestih, in ni se brez vzroka pritožil predsednik Roosevelt, da so vsi njegovi načrti zamanj, dokler bo najvišja sodnija po svoji samosilni volji izjavljala, da postave, narejene v kdrist naroda so — proti ustavi.
Roosevelt je torej predlagal čisto priprost načrt, namreč, da se sodniki najvišje sodnije umaknejo v pokoj, ko dosežejo starost 70. let, in to s polno plačo. Sodniki najvišje sodnije so plačani po $20,000 na leto, delajo pa komaj šest ali sedem mesecev v letu.
In če bi sodniki najvišje sodnije ne bi hoteli iti prostovoljno v pokoj (prisiliti se jih ne more), tedaj bi imel predsednik pravico za vsakega sodnika najvišje sodnije, ki je dosegel starost 70 let, imenovati druzega sodnika, tako da bi se število sodnikov zvišalo.
In radi tega nasveta predsednika Roosevelta so začeli nativisti in fanatiki očitati predsedniku, da želi natrpati najvišjo sodnijo s svojimi pristaši in tako kontrolirati vso vlado. Nasprotniki predsednika, ki so v tem slučaju zelo številni, pravijo, da želi Roosevelt postati diktator!
To so seveda jalovi izgovori fanatikov, katerih se v Ameriki nikdar ni manjkalo, in ki se boje spremembe ameriške ustave kot hudič križa. Ako bi vedno prevladovalo njih mnenje, tedaj bi imeli še danes suženjstvo v Ameriki, zaprta bi bila svoboda govora in časopisja, in imeli bi v resnici pravo diktaturo mogočne finančne gospode, kateri bi se klanjal suženjski predsednik, tako da bi se narod še nadalje izkoriščal in mozgal.
Vprašamo vas, kakšno diktaturo smo imeli pod predsednikom Hooverjem, ki je pognal s svojimi velefinancirji sicer tako bogato Ameriko na rob propada? Ali ni ob časih Hooverja bila hujša diktatura, kateri sta načeljevali lakota in mizerija? Ali ni bila to diktatura, ko bogata Amerika skoro preko noči ni mogla preživeti dvanajst milijonov svojih ljudi, in je moral priti' Roosevelt, da je s svojim človekoljubnim delom rešil ameriški narod stradanja in celo pogina?
Kdo je na strani Roosevelta v današnji borbi za reorganizacijo najvišje sodnije, ki tvori ogromno cokljo ameriškega napredka? Vsi organizirani in neorganizirani delavci, vsi mali trgovci in obrtniki ter uradniki, ves ameriški element, ki v resnici ljubi Ameriko in je prepričan, da moramo korakati z duhov časa naprej, ne pa tičati v starodavnih spominih preteklosti, ki je bila nekaj vse druzega kot je sedanjost. Ali bomo še danes najeli konjsko mrho in polomljen voz in se vozili okoli, ko imamo na razpolago moderna vozila kot ulične kare, avtomobile, vlake in zrakoplove?
Da, pravijo hinavci, Roosevelt je mogoče dober, on ne bo izrabil svoje oblasti, toda kaj pa če pride za njim drug predsednik, ki bo izkoristil priliko in se razglasil diktatorjem?
Prazen izgovor. Ameriški narod je inteligenten in svoboden dovolj, da bo nemudoma pregnal od vlade vsakega tirana, ki bi se hotel vsiliti narodu in diktarati. Ni je dežele na svetu, kjer bi imeli državljani toliko prilike izvajati svojo lastno pametno voljo, kot jo imajo ameriški državljani. Prctnje nasprotnikov, da bo Roosevelt postal diktator so slamnat bavbav, udarec v lice inteligentnega ameriškega državljana.
Socialistični klub, ki ima svoj sedež v SND na St. Clairju je povabil nekega dr. Chablerja, da je predaval o zobeh. Klub sicer lahko dela. kar hoče, vendar bi se pa morda lahko dobilo kakega slovenskega zobozdravnika za tako predavanje, če se ne motimo, jih je najmanj o-em v Clevelandu, ki so vsi izvrstni dentisti.
Q ti ljuba slovenska zavednost, kako si tepena!
* * *
Neka židovska firma na St. Clairju že pol leta oglašuje, da bo šla iz biznesa. Pa kar ne more in ne more. Ima pač gorko gnezdeče med nami. Ali veste kaj pomeni angleška beseda — bluff? Dr. Kernov besednjak pravi: za nos voditi . . .
Lepo je bilo v Girardu
Girard, O.—Zopet smo imeli prav prijeten večer pri nas v Girardu, poln veselja in duševnega užitka. To je bilo namreč na 6. marca, ko je prišel k nam Mr. A. Grdina in nam pokazal vso lepoto in krasoto naše lepe rojstne domovine. Tako smo se bili zamaknili v slike, da smo kar mislili, da se nahajamo v svojem rojstnem kraju, v svoji rojstni hišici. Tudi meni se je tako zdelo, čeprav nisem videla svojega rojstnega kraja, ki ječi danes pod kruto roko Italijana, vendar &o mi bili tudi ti kraji dobro poznani.
Ko je Mr. Grdina napovedal konec, bilo je že proti enajsti zvečer, ljudje kar niso hoteli vstati, ampak bi bili še radi gledali slike. Hoteli so videti prav vso Jugoslavijo. Mr. Grdina nam je moral obljubiti, da pride v G i r a r d in nam pokaže še ostale slike, ki jih ima na filmih. Ne smete zameriti naši veliki predrznosti, Mr. Grdina, saj vam bo to gotovo v dokaz, kako ljudje ljubijo vaše slike.
Res, velika je požrtvovalnost od vaše strani, Mr. Grdina, da daste narodu širom Amerike priliko, da vidijo na slikah svojo nepozabljeno domovino.
Povedati moram, da je bila naša dvorana ob tej priliki premajhna. Veliko jih je bilo, ki niso mogli v dvorano. Zato nas veže dolžnost, da se zahvalimo prav vsem, ki so nas posetili tisti večer. In tudi Mr. A. Grdini prav prisrčna hvala za tako prijeten večer. Pozdrav!
Ema Zore. -o-
V nedeljo bo slikovna predstava
Cleveland, Q.—že dolgo obetam pokazati slike iz moje zbirke, ki jo lastujem. Te slike so nove inj so jako zanimive ter pomembne za nas vse, katerim je domovina še' v spominu.
že parkrat obljubljena predstava se bo vršila na cvetno nedeljo, 21. marca. To je tista nedelja, ki nam je ostala v tako živem spominu še od tistih mladih let, ko smo nosili "žegen" in butare v cerkev k blagoslovu. Mladež je imela zlasti z butarami veliko veselja.
Cvetna nedelja je predhodnica Velike nedelje ali Velike noči, ki je prinesla mladim in starim toliko srčnega veselja, pir-hov, pomaranč, kolačev, belega kruha in mesa. Kdo bi si ne zapomnil tako veselih in srečnih dni!
Torej ta nedelja je izbrana za kazanje slik in sicer se bo to vršilo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Slikovna predstava se bo začela po katoliškem shodu. Veliki avditorij SNI) s prizidkom se je najelo, za ves popoldan in za zvečer, čas katoliškega shoda se prične točno ob treh popoldne, če je rečeno ob treh, se bo tega tudi točno držalo in kdor bo zamudil, bo zamudil mnogo zanimivega. Na zborovanje bo prišel tudi dr. Hugo Bren, sijajni govornik in pisatelj ter semeniški profesor iz Lemonta.
Ampak ta moj dopis naj se osredočuje bolj na slikovno predstavo, ki bo nekaj posebnega. Po shodu se bo dalo odmor toliko, da si bo eden ali drugi privoščil v prizidku prigrizek in čašo piva, potem se pa začne slikovna predstava. Ta večer se bo pokazalo vse važnejše slike, vštevši iz Ribniške doline, ki so najnovejše. To bo slikovna predstava, kakršne še nisem priredil. Za vsakega, ki mu je še domovina pri srcu, bo ta predstava neprecenljive vrednote. Vstopnina bo samo po 10 centov od osebe, torej samo toliko, da se
dobi za najemnino dvorane. Torej boste lahko imeli duševni užitek popoldne in zvečer za borih 10c.
Okrog petih popoldne bo shod zaključen. Potem bo kakih 15 minut odmora in zatem se prične slikovna predstava. Najprej se bo pokazal Pasijon, ki je bil povzet od igre na našem odru. Slovenci smo lahko ponosni na to sliko. Mnogi pravijo, da je ta slika popolnejša, kot so druge slike istega imena. Ko se je vpri-zoril Pasijon v SND, je bil navzoč prevzv. škof Schrembs, ki je igro zelo pohvalil.
Ker je ravno postni čas, za katoličane tako pomemben., bo ta slika prav pomembna. In ker bo ravno cvetna nedelja, bom pokazal razne velikonočne običaje iz stare domovine. Videli bomo, kako nosijo butare, žegen v jerbasih, velikonočne procesije itd.
Potem bo sledila slika iz Ribniške doline, kjer bo nastopil krošnjar in lončar. Tej sliki je vključena slika od Nove Štifte in proslava 800 letnice Stiškega samostana.
V&e te slike bodo vzele časa kake dve uri in pol. Sledil bo kratek odmor, nakar se prične kazati druge slike iz raznih krajev. šli bomo v Kranj, Kamnik, Domžale, Moravče, na Bled, k slapu Savice, v Vintgar. Potem gremo k D. Mar. v Polju in potem v Ljubljano, kjer se bomo pomudili kake pol ure pri raznih zanimivostih.
Potem jo udarimo pa na Dolenjsko, v Novo mesto, preko št. Jerneja v Žužemberk, preko Za-gradca v Ambrus, od tam v št, Vid pri Zatični.
Bomo obiskali seveda tudi našo Notranjsko, Logatec, Planini, Rakek, Cerknico ter jo mahnili čez Lužčtrjev klanec v So-dražico.
Torej z eno besedo: na tej slikovni predstavi hočem pokazati ljudem več kot še kdaj poprej. Mogoče dolgo potem ne bo enake predstave. Ko sedaj ni drugih zabav, poslužiti se te, ki je zabavna, podučna in poštena.
Zapomnite si čas in dan: na cvetno nedeljo popoldne in zvečer. Popoldne ob treh je shod vseh katoliških Slovencev iz države Ohio, potem so pa slike. Vabimo tudi brate Hrvate, ker bom pokazal tudi nekaj slik iz Hrvatske.	A. Grdina.
IZ DOMOVINE
—Čudna smrt starega obrtnika. Nedavno je doletela smrt 70 letnega obrtnika Jakoba Ro-žmana V Koprivnici. Bil je v Bregih pri svojih prijateljih in vračal se je po železniškem tiru. Nesreča je hotela, da je prav tisti trenutek privozil iz Koprivnice proti Bregom vlak. Strojevodja je že ustavljal vlak, ko se je Rozman prevalil s tira. Strojevodja je mislil, da ni več nevarnosti, da bi ga povozil in tako ni ustavil vlaka. Z enega vagona pa je visel železen kavelj, ki je Rož-mana udaril po sencu tako hudo, da je obležal mrtev.
—V Boh. Bistrici je umrl Jože Kikelj, posestnik in krojaški mojster.
—V zagato so prišli naši državljani, ki imajo posestva v Italiji. Italija je namreč v jeseni razpisala novo notranje posojilo, ki ga bodo vsi državljani morali podpisovati v sorazmerju z vrednostjo svojih posestev. Država ,je določila v to 5 odstotkov. To breme pa je zadelo tudi naše državljane, ki imajo svoja posestva, onkraj meje, kajti tudi od njih zahtevajo italijanske oblasti, da mo-rajo odmerjeni dei plačati. Zaradi tega se je skupina takih naših državljanov obrnila na naše oblasti in jih zaprosila, da
Veseli me in kar samo se mi smeje, ko vidim, da se naši fantje s takim zanimanjem udeležujejo strelskih vaj. To jim bo še prav hodilo na stara leta, ali kadar se bomo udarili z Japonci. Boljši strelci so zdaj dobili šicenžnoro in smejo ostati čez deveto uro zvečer zunaj. Zadnji torek smo se kar spogledovali in nekateri so imeli pri tem zelo pisane poglede, ko smo videli tarčo našega člana Franka Ser-shena, ki jih je namlatil kar 99 točk izmed možnih 100. še ena točka mu je manjkala, pa bi bil dobil pet dolarjev, ki je stalna nagrada pri našem klubu za 100 točk. Seve, teh 100 točk mora nastreliti obenkrat, ne pa da bi jih nosil ves mesec skupaj, vsak torek po nekaj. No, Frank je dober strelec in enkrat se mu bo gotovo posrečilo doseči zmago. Frank je sicer tudi drugače fejst fant in jaz ga obrajtam še radi tega, ker ima štajerko za ženo.
V tej kategoriji dobrih strelcev je tudi zelo nevaren naš novi član Frank Kovač. Tudi on je bil že čisto blizu tiste nagrade $5.00. Kar dajte, fantje, saj jih mamo pri klubu.
Z strašno velikim veseljem moram javiti, da smo sprejeli v naš klub starega lovca Gašperja Korčeta. Obljubil nam je, da nam bo ob priliki prinesel živega srnjaka. Dobrodošel, Gašper in tvoj srnjak tudi. Kadar boš kaj Albina videl, m'u sporoči moje pozdrave ter mu reci, naj ne pozabi na tisti sodček, ki ga nam e nekoč po pomoti obljubil. Saj ga ravno ne tirjamo, samo da se le pozabi taka stvar, ki je važna za obstoj našega kluba.
Tudi poznani Joe Kern je skočil v naš klub. Izgleda, da bo
dober strelec, če se bo štihno udeleževal strelskih vaj in drugih naših aktivnosti.
Naša zadnja seja je bila precej živahna. Kar za 10,000 pa,-trenov se je predlagalo za poletno sezijo. Izgleda, da Močilni-karjevim kravam ne bo dolg čas poleti ob sredah popoldne in naša kantina bo zopet dobila najemnike.
Naš predsednik Jim je na-kratko razložil izid seje SLZ. Članstvo je predlagalo in sprejelo, da mora tajnik preskrbeti za vsako sejo prigrizek in primo-ček, če mogoče na svoje stroške, če pa to ni mogoče v sedanjih razmerah, pa na občinske. Seja bi se bila še nadaljevala, da ni Klausov Janez stegnil jezika, da naj se seja zaključi, ker ni še večerjal. To je jako važen medklic, ki je zaprl sapo vsem navzočim. Predsednik je takoj zaključil sejo, ker mu je dobrobit članstva zelo pri srcu, zlasti pri
marjašu.		
Na 2. in 9. februarja smo ta-		
kole streljali		
Plešec ........	.... 127	158
Sershen .......	.... 189	158
Klaus .'.......	.... 117	—
Kostelic .......	..... 103	108
Sepic...........	125	125
Gole ...........	.... 173	174
Sober ........	.... 152	—
Dolenc ........	.... 146	133
Kern ...........	..... 108	—,
Rožanc ........	.... 150	—
Zabukovec ....	.... 144	—
Filipič ........	.... 131	—
Jazbec ........	.... 127	158
Janževič.......	.....127	— /
Mandel ........	.... —	158
Kovač ........	.... 176	153
Lovski pozdrav vsem skupaj!		
Ferd. Jazbec, tajnik.
Prihodnja seja in strelska vaja St. Clair Rifle kluba se vrši v četrtek 18. marca. Na zadnji seji smo ukrepali o zabavnem večeru za člane. Ker se pa nismo mogli zediniti, ali so boljše klobase s kislim zeljem, ali je buljši guljaž s polento, nismo prišli do pravega zaključka in smo zadevo odložili do prihodnje^ seje. Zato ste prošeni, da se
udeležite prihodnje seje in poveste vsak svoje mnenje.
Izid zadnjih strelskih vaj je sledeč:
Antonin P......... 104
Kavčnik A......... 104
Stampfel F......... 79
Neimenovani........108
Knaus R............. 85
Novak J.............. 107
Kobal F. ............ 96
posredujejo in, jih zaščitijo. Svojo prošnjo utemeljujejo z obvezo, ki jo je Italija 1. 1924 podpisala, da posestva naših državljanov ne bo obremenjevala z nobenimi prisilnimi posojili in dajatvami za oboroževanje. Tega se pa pri razpisu novega prisilnega posojila Italija ni držala.
—V 17 letih je rodila 17 otrok. V okolici Travnika, je 35 letna kmeticai Fata, žena 40 -letnega Hamida Haduloviča v 17 letih rodila 17 otrok. Zadnjič je rodila kar trojčke. Vsa-kikrat je rodila brez babice in brez zdravnika in sploh brez vsake pomoči. Nekaj otrok je že umrlo.
—Huda nesreča se je pripetila v Reparjevi družini na Velikih Blokah. Te dni je vol domačega gospodarja Jurija Hiti j a tako nesrečno pritisnil v trebušno votlino, da mu' ni mogel poklicani zdravnik nič več pomagati. Umrl je zaradi notranjih poškodb. Reparjeva družina je hudo prizadeta, ker je pred leti hiša pogorela in je velika siromaščina pri hiši.
—.Nočni požar v ljubljanski okolici. Te dni zjutraj je začelo goreti obsežno gospodarsko poslopje Štruklja Franca, po domače pri Hruški, v Gunc-Ijah. Pogorelo je do tal. Domači gasilci so obvarovali vso gosto naseljeno okolico nesreče. Ogenj je bil najbrž podtaknjen.
IZ PRIMORJA
—Posledice petja slovenskih božičnih pesmi. Gorica, febr. 1937. Vest o aretaciji, ki so jo izvršili, v Podgori pri Gorici v nedeljo po božiču, smo že poročali. Danes prinašamo nekaj podrobnosti.
Strojno olje, ki so ga morali piti aretiranci, je zapustilo pri nekaterih težke posledice. Gotov Furlan, ki je bil svoj čas že operiran na želodcu, je moral takoj po dogodku v bolnico, kjer so mu želodec izprali ter je po nekaj dnevih lahko bolnico zapustil, čeprav še danes ni popolnoma zdrav. Medtem ko je znani pevovodja in inšpektor pevskih zborov Lojze Bratuž odnesel težje posledice. Dobil je živčni napad, ki ga je pa prenesel. Toda kljub skrbni negi in vsestranski pozornosti se njegovo stanje tudi po dolgih tednih ni obrnilo na bolje, pač pa so se v zadnjem času pokazali novi znaki. Pred kratkim je bil poklican iz Padove specialist, ki je ugotovil, da je nastopilo zastrupljen,)... Njegovo stanje se jo toliko poslabšalo, da so zdravniki izgubili vsako upanje.
Bratuž je tako postal žrtev fašističnega terorja na Goriškem, ki z vsakim dnem terja od našega ljudstva nekaj novega. Poleg tega je oče dveh nedoraslih in nepreskrbljenih otročičev, ki bosta, če se ne bo
zgodil čudež, postali siroti.
—Dva mladeniča iz Cerknega pred konfinacijsko komisijo. Gorica, febr. 1937. Pred nekaj dnevi je konfinacijska komisija za goriško pokrajino konfinirala kmetskega fanta Gabrijela Peternelja, 24 let starega, iz Cerknega, na pet let, in kmetovalca Kumarja Janeza, 32 let starega, tudi iz Cerknega, na tri leta. Vzrok konfinacije in kraj, kamor so jih spravili, ni znan.
—Gobavost v naših krajih. Vojaki so prišli iz Abesinije okuženi od gobavosti. Trst, januarja, 1937. Kakor poročajo, so se v nekaterih krajih pojavili slučaji okuženja od gobavosti. To bolezen so prinesli s seboj vojaki, ki so se vrnili iz Abesinije. Ker je težko pravočasno dognati in ugotoviti, ali je kdo okužen ali ne in se pojavijo zunanji znaki bolezni šele kasneje, ni čudno, da se je tudi pri nas razširila ta bolezen. Znanih je več slučajev te bolezni v Barkovljah, kjer so bolnike takoj izolirali. Najtežji slučaj pa je v Gabrovici pri Komnu, kjer bodo morali najbrže zažgati vso vas. V Ga-brovico sta se namreč vrnila dva vojaka - domačina, ki sta prinesla s seboj kali te nevarne kužne bolezni. Poskušali so najprej izolirati samo hišo, v kateri sta stanovala, toda to ni imelo uspeha in obstojala je nevarnost, da se bo bolezen razširila po vsej vasi. Oblasti so bile prisiljene najprej izolirati vso vas, a ker tudi to< ni uspelo, jo bodo morali najbrž izprazniti in zažgati. Na vsak način bodo morali pristopiti k temu skrajnemu sredstvu, da obvarujejo nadaljne nevarne širitve gobavosti po sosednjih krajih. Pričakuje se, da bo država, ki sama nosi odgovornost za to, ljudem postavila in zgradila nove domove. —:-o-
Zabava bogatašev
V kraljevski palači v Gwali-oru, Indija, imajo mal vlak, ki je izdelan iz čistega srebra in čigar pogon oskrbuje elektrika. Ko maharadža s svojimi gosti obeduje v svoji veliki jedilnici, vozi ta vlak počasi okoli miz, njegovi vagon-čki pa so naloženi z najfinejšimi vini, sadjem in slaščicami.
-o--
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
(e verjamete al' pa ne
Neki Kanadčan je vsako leto lovil kožuharje v pasti. Nekoč se pa primeri, da se srečata z velikim rujavim medvedom. Lovec, ki ni imel pri sebi nobenega orožja, hitro pomeče od sebe vso prtljago in jo vlije, da se je kar kadilo za njim. Medvedu pa se je ravno poljubilo malo razvedrila, pa jo ubriše za njim. Kdo bi pa ne!
Kmalu lovec uvidi, da ga bo medved dohitel. Sklene torej, da se medvedu postavi v bran, naj velja kar hoče. Ko prileti do neke jase, se torej ustavi, se nasloni s hrbtom na nek štor, vzame iz žepa svoj mali nožiček in se pripravi na boj.
Medved se je bil ustavil nekaj korakov proč, se mogočno postavil na zadnji nogi in radovedno pogledoval svojega nasprotnika na dveh nogah. Lovec, ki je bil v divjini precej pozabil na molitev, se domisli, da bi bil prav sedaj pred bojem pravi čas, da bi se spomnil malo na Očeta nebeškega, pa reče:
"Oče nebeški, če boš držal ,/j menoj, daj, da bo moj nožiček takoj našel pravo mesto. Če bos pa držal z mojim nasprotnikom, pa daj, da me ne bo dolgo ntf-cvaril. če boš pa ostal nevtralen, pa se lepo vsedi na onue porobek in povem ti, da bos videl mi kasten je, kakršnega še nisi imel prilike videti."
Na pcmoč —! Na pomoč —!"
Na to cvileče kričanje so oživela vrata in okna sosednjih koč in hiš. Moški, ženske in otroci so prihiteli od vseh strani, da vidijo, kaj se godi na vasi.
Mignil sem Halefu in odnehal je. Bekdži je dobil morebiti tu-cat udarcev. Izpustil je gorjačo, izdrl sarras iz nožnice, si drgnil z levico hrbet in vpil:
"človek —! Kaj si storil —! Ali te naj za glavo skrajšam —? Celo vas bom naščuval na tebe, na kosce te bodo raztrgali!"
Smeje se mu je Halef pokimal. Hotel je nekaj odgovoriti, pa ni prišel do besede.
Skozi gnečo se je priril človek, se postavil pred nas in robato
To se je ja reklo, da me bekdži snil k steni, da mu ni mogel več vodi za nos —!	uiti.
Naredil sem kar moč temen Gesto so padali udarci in bo-obraz, stopil k njemu in ga ostro jeviti bekdži niti pomislil ni, da vprašal:	mu visi ob strani mogočen sar-
"Ti si bekdži?"	ras in da nosi v roki še mogoč-
"Da."	nejšo gorjačo. Kričal je in tu-
Halef je ko j opazil, da nisem lil, kot da bi ga iz kože devali, več dobre volje. Pognal je konja in njegova "edina" žena mu je trdo k čuvaju bukjojskega noč- na vse grlo pomagala. Pri tem nega in dnevnega miru in me je čisto pozabila, da mora imeti bistro gledal. Vedel sem, kaj bi pravzaprav zagrnjen obraz pred rad, pokimal sem mu in vprašal moškimi tujci, zavrgla je raztr-čuvaja:	gano košaro, skočila k Halefo-
"Zakaj pa mi nisi koj prej po- vemu konju, ga zgrabila za rep vedal, da si ti nočni čuvaj?" in vpila:
"Ni bilo sile. Ali še imaš de- "Wai bašina — Wai bašina narja?"	—! Gorje ti —! Kako se drzneš
"Za tebe vedno dovolj! In koj razžaliti služabnika in ljubljen-ti ga bom dal izplačati vnaprej ca padišahovega —? Nazaj —! za vse, kar te bom še vprašal!"
Mignil sem in Halefov bič je ošvrknil hrbet Čuvaja padišaho-vih podanikov. Bekdži je od-skočil, pa Halef mu je bil koj za petami in ga je nazadnje priti-
pravice, da bi ga tepli!"
"In jaz mu njegove odgovore Lahko plačam, kakor drago hočem. Prejel je zanje plačilo vnaprej in mi bo moral odgovoriti."
"Besedice ne!" je odgovarjal bekdži.
"Niti besedice ne bo odgovoril!" je pritrdil tudi kjaja. "Napadli ste mojega kawwasa, uradno osebo. Nemudoma poj-dete z menoj! Preiskal bom zadevo in vas kaznoval."
vprašal:
"Kaj se je zgodilo? Kdo ste?" Mož je bil najbrž najvišja državna oblast v Bu kjoju, vaški kjaja. Posebno strah nas ni bi-
Po n*milc*m Irrlrnlkn K. Kar«
nočni čuvaj, sedaj pa je beli dan —!" sem se vznevoljil nad redkobesednostjo edine žene čuva-jeve.
"Moj mož nečuje samo po noči, ampak tudi po dnevi nad pa-dišahovimi podložniki. Vedi namreč, da ni samo bekdži, ampak tudi sluga našega kjaje in da izvršuje njegova povelja!"
Kjaja je občinski predstojnik. Na misel mi je prišlo, ali nista nočni čuvaj in tisti možicelj s sarrasom in gorjačo ena in ista oseba.
Pogledal sem, kje bi bil zaostal junaški posestnik sarrasa. Res — počasi in dostojanstveno je korakal proti koči.
Tedaj pa mi je bilo že preveč.
Vtaknil je denar v žep, skomignil z rameni, se zvito zarežal pa vprašal:
"Boš plačal?"
"Sem ti že dovolj plačal."
"Tisto je bilo za prvo vprašanje. Za drugo še nisi plačal."
"Dobro! Tule ti dam še dva novca po pet para. Torej, kje stanuje vaš bekdži?"
"Tamle v tisti hiši," je dejal možic in pokazal na neko stavbo, ki jo je sicer imenoval hišo, ki pa tega imena nikakor ni zaslužila. Še kočo bi je ne smel imenovati. Bila je kvečjemu hlev.
Odjezdili smo k bajti.
Pred podrtijo sem razjahal, stopil bliže in se sklonil, da bi zlezel skozi nizko luknjo, ki je bila najbrž določena za vhod.
V ■ istem hipu pa je skozi "vrata" pogledala ženska. Menda je bila radovedna, kdo bi bil prijezdil pred bivališče gospoda nočnega čuvaja.
"O jazik, — o joj! Pazi vendar" je kriknila, ko nas je zagledala, pa naglo šinila nazaj v kočo.
Ni namreč imela zagrnjenega obraza in mi smo bili sami moški. In po družabnem redu, ki vlada v Turčiji, se ženska ne sme z odkritim obrazom pokazati pred tujimi moškimi.
Prebivalka čedne hišice je bila tudi bosa. Zavita je bila v staro raztrgano haljo, njeni lasje so bili razmrščeni, polni smeti in •druge nesnage in njen obraz že najmanj nekaj mesecev ni prišel v dotiko z vodo.
Bal sem se, da te dražestne postave vobče ne bomo več videli. Pa ko sem nekaterekrati nepo-trpežljivo poklical, se je vendarle spet pojavila. In topot je prišla z "zastrtim" obrazom, — zakrila si ga je namreč z dnom raztrgane košare. Skozi špranje dna nas je lahko opazovala, nam pa ni bilo več dano, da bi mogli občudovati njeno lepoto.
"Kaj hočete?" nas je vprašala.
"Tukaj stanuje bekdži?" sem vprašal že tretjikrat v tej blagoslovljeni vasi.
Pogledal sem ga po strani in vprašal:
"Kdo pa si ti?"
"Jaz sem kjaja vasi Bu kjoj. Kdo vam daje pravico napasti mojega kawwasa?"
"Njegovo obnašanje nam daje to pravico, o kjaja!"
"Njegovo obnašanje —?"
"Da. Vprašal sem ga, kdo je tu nočni čuvaj in kje da je, pa mi ni hotel odgovoriti. Vsak odgovor hoče imeti plačan."
"Svoje odgovore lahko prodaja, kakor hoče. Zato še nimate
Halef mu je pomolil bič pod nos in me vprašal:
"Gospod, ali naj tudi tale človek, ki pravi, da je kjaja v Bu kjoju, — ali.naj tudi njemu dam ckusiti tole lepo kožo nilskega konja?"
(Dalje prihodnjič)
Pridružite se velikemu izletu v staro domovino
MpNJBpl	pod osebnim vodstvom
■fy Mr. John D. Butkovieha
PREDSEDNIKA
■L Hrvatske Bratske Zajednice ^Bra. in Hrvatskega Radisa
Ta velika skupina odpluje na
Naj vam za Veliko noč naredi obleko in površnik izurjen krojač.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebriclko vest, da je vsemogočni Bog nanagloma poklical k Sebi prelj ubij enega in nikdar pozabljenega soproga in skrbnega očeta
že narejeni
AQU1TANJA 30. junija
Izberite si iz velike h bere spomladanskih vol nenih vzorcev.
(VIA CHERBOURG)
Vabimo vse Slovence Sirom Zedinjenih držav in Kanade da sc pridružijo temu zgodovinskemu izletu.
Med potjo v domovino si oglejte sijajno Svetovno razstavo v Parizu.
Rezervirajte prostor zgodaj. Vprašajte za posebne brošure o tem izletu. Za informacije se obrnite na
John Tramte
Narejene po meri
Naš DcLux kroj
$27-50
trgovine: 6905-07 Superior Ave. 404 E. 156th St. BLIZU WATERLOO KOAU 6022 Broadway
ki je dne 24. februarja 1937 nepričakovano naglo za vedno zaspal v starosti 4G let. K večnemu počitku smo ga položili dne 27. februarja 1937 na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so culi in molili ter vsem, ki so se udeležili pogreba, kakor tudi lepa hvala Mrs. Marijani Puc, ki nam je bila v prvo tolažbo v teh najbolj žalostnih in, težkih urah.
Prisrčno se lepo zahvaljujemo za krasne vence, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto dragega ranj-kega in sicer: družina Frank Košnik, E. 123 St., Mr. in Mrs. John\ Janežič, E. 160 St., družina Frank Za-krajšek, Norwood Rd., Mrs. Josephine Avsec, Addison Rd., Spech Brothers, Glass Ave., družina Mr. in Mrs. Simon, Spilker Ave., East 55th St. Boys, Fellow Workmen from Lamson and Sessions Co., E. 63rd St. Plant, Friendship Club of the Elvvell Parker Electric Co.
Iskrena hvala sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega: Mr. in Mrs. Mike Mlatkovic, Mrs. Terezija Gorenčič in hčere, družina John Brcan, Mrs. Frances Modic, E* 64 St.,. družina Joe Pirnat, Mrs. Frances Baraga, E. 62 St., družina Anthony J. Fortuna, E. 64 St., Mrs. Marijana Puc, E. 64 St., Mrs. Mary Kurent, E. 61 St., Mr. Jqhn Germ, E. 64 St., Mrs. Mary Luznar in hčer, E. 64 St., družina Knapp, Varian Ave., družina Anton Luzar, E. 69 St., Mrs. Mary Gorisek, Mrs. Frances Zakrajšek, Addison Rd., družina Frank Zupančič, E. 64 St., družina Helen Papež, E. 64 St., Mr. in Mrs. Stefančič, E. 64 St., Mr. in Mrs. Klaus, Addison Rd., Mrs. Udovich, Homer Ave., Mrs. A polonij a Cvelbar, Spech* Brothers, družina Ludvvig Gu-stinčič, družina Jos. Deželan, Mr. John Petrovič Jr., Mrs. Rose Železnik, Mrs. Mary Gornik, E. 63 St., Mrs. Bolvan, Mrs. Mike Bambic, Mrs. Frances Mila-vec, E. 61 St., Mrs. Bacevec, Mr. Joe Mautz, Carry Ave., Marhukve, družina Frank Spech, E. 61st St., Mrs. Mary Zupančič, E. 55 St., Mrs. Mary Orehovec.
Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. John Janežič, Mr. Mike Mlatkovic, Mr. John Brchan, Mr. Louis Rozman, Mr. Ludwig Gustinčič.
Obenem tudi lepa hvala onim, ki so nosili krsto in ga položili k večnemu počitku.
Najprisrčnejša hvala Rev. Matija Jagru, ki so prišli molit ob krsti, za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkveno pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Ravno tako tudi prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu in Rev. Max Sodji za asistenco pri sv. maši.
Lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšku za vsq prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma izpustilo, prosimo oproščenja in' se jim ravno tako iskreno zahvaljujemo.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, ki si nas tako nepričakovano naglo za vedno zapustil ter odšel po svoje plačilo v večnost. Vedno se Te bomo spominjali v molitvi v tej solzni dolini; \ globoki žalosti Ti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
Frances T ramie, soproga;
John, Anthony, Joseph, James, Edward, sinovi;
Mollij, sipaha;	Joan in James, vnuka.
Zapušča tukaj tudi žalujoči sestri Rose Košnik in
Jyxephine Janežič ter več drugih sorodnikov, v
stari domovini pa žalujočo mater in sorodnike. Cleveland, Ohio, 16. marca, 1937.
IZBERITE SI JIH ZA VELIKO NOČ
MIHALJEVIC BROS
Cleveland, Ohio
Znana Metropolitan Opera Zvezdnica
smatra Luckie&lahke za njeno dragoceno grlo -
Marjorie Lawrence pravi:
"Močan glas morate imeti za petje Wagner ja. Moja priljubljena vloga 'Briinnehild& v Wagnerjevi 6 Gutter-dammerung'1 je zelo matančna. Sedaj, ko sem zopet v svoji obla-čilnici, ko sem nehala peti, ni nič, česar bi se bolj veselili kot prižgati Lucky. Je lahka kajti - tako prijazna, — tako mila, da najmanj ne sdraži mojega grla. Str in jam se z drugimi na Metropolitan, da je lahka kaja pametna izbora
"In ti si njegova žena?"
"Njegova edina žena P' je odgovorila ponosno. Hotela je poudariti, da .se njen mež ne poslužuje pravice do štirih žen, ki mu jo daje njegov prerok v koranu, in da sama vlada nad srcem nočnega vladarja vasi Bu kjoj.
"Ali je doma?"
"Ne."
"Kje pa je?"
"Odšel je."
"Kam?"
"Po svojih službenih potih."
"Kako? Tvoj mož je vendar
QjAn^/fiji^
1ZBORNA. SOPRANISTKA METROPOLITAN OPERA COMPANY
MALI OGLASI
Pes zgubljen
Zgubil se je pes lovske pasme. Ima spodnji del rjave barve, zgoraj je črn. Številka licence je 4329. Kdor ga vrne dobi nagrado, ali če ve kdo, kje se nahaja, naj naznani. Naslov 6737 Rt. Clair Ave.	(61)
11 eodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesionalnimi moškimi in ženskami - odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo.
Miss Lawrence odobrava modrost le prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luekies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luekies - lahke kaje, proste gotovih rezkih draži jiveev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luekies so prijazne grlu.
SUKNJE IN OBLEKE
Žene, pridite po zimske suknje. Zadnjo soboto smo dobili iz tovarne veliko zalogo zimskih sukenj, velike mere. Te suknje so po zelo nizki ceni. Drugo zimo pa bodo suknje drage.
Ravno sedaj smo tudi dobili veliko zalogo vsakovrstnih oblek. Lepe svilene obleke za prati, lepe bele obleke za otroke za obhajilo in birmo. V zalogo smo dobili vsakovrstno »pomladansko blago. Pridite k nam in izberite. Se vam priporočamo
Anzlovar's
6202 St. Clair Ave. vogal G2. cesta.
(3-16, 3-18)
NAJFINEJŠI TOBAK— SMETANA PRIDELKA'
PROTI DRAŽENJU—PROTI KASl-JU
I'opyrlght 11)37. Phe American Tobacco Comoanj
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 16TI-1, 1937
-M.
IV Jr=

J. O. CURW00D:
Lov na ženo
ROMAN


Prišla.' je k drugi progi, spet jo je obdalo škripa- j nje voz. Onkraj te proge je dospela na izhojeno cesto, ki je vodila^ nizdol in je krenila po njej v ravnino.
Na dnu doline so se svetlikali izmed drevja šotori. Drdra-nje železniških voz se je oddaljevalo; že je slišala zamolkli hrup glasov in hreščanje gramofona. Ob vznožju brežine se je umaknila konjem, zapreže-nim v tovorni voz. Voz je bil natovorjen s sodci, ki so zarožljali in zaropotali, kadar je kolo zadelo^ ob kamen ali korenino. Voznik ni pogledal potnice. Z vso težo se je nagibal vznak, oči so mu buljile v svet, potil se je in njegovo lice je imelo smešen izraz, ki se mu je nehote nasmehnila. Tedaj pa je opazila enega izmed tr-kajočih se sodcev in njen prijazen smehljaj se je izpreme-nil v preplah. Na sodcu je bila napisana usodna beseda: "Dinamit!"
Dva moška sta šla za njo.
"Šest konj, voz in stari Fri-cek — vse je zletelo k vragu in niti trščice ni ostalo, da bi pripovedovala o tem," je rekel eden izmed njiju. "Tri minute po vzbuhu sem prišel na lice mesta, pa nisem našel ne nitke ne konjske dlake. Ta dinamit je prekleto zabavna stvar. Strelec ne bi hotel biti niti za milijon!"
"Rajši bi bil vendarle strelec nego Joe, ki mora vsak dan po dvajsetkrat s tega hriba v dolino," je odgovoril drugi-
Mlada ženska se je spet ustavila in moža sta se mimo grede ozrla nanjo. Vzbuh Joeje-vega dinamita ju ne bi bil osupnil bolj od krasote obličja, ki jima je s prosečim in vprašu-jočim "pogledom mirno zrlo naproti.
"Iščem kraja, ki ga imenujejo — Billovo kočo," je izpre-govorila, neodločno ponavljaje ime, ki ji ga je bila povedala deklina v vozu. "Prosim vas, ali bi mi ga mogli pokazati?"
Mlajši izmed dvojice se je molče ozrl na tovariša. Tat, ki je bil dovolj star, da je smel gledati na žensko lepoto kakor na vabo in prevaro čutov, se je najprej obrnil vstran in je vtaknil v usta kos tobaka; nato se je sklonil naprej, kazoč z desnico pod drevje.
"Ne morete je miniti: tretja baraka na desni, s platnom progastim kakor izveski pri brivcih. 'Fonograf,' ki ga slišite, je Billov."
"Hvala vam."
Neznanka je odšla.
Moža .sta ostala tam, kjer ju je bila pustila. Ne ta ne oni se ni ganil. Zdelo se je, da mlajši niti dihati ne more.
"Billova kača," se je naposled utrgalo iz njega. "Najrajši bi jo posvaril. Kar verjeti ne morem. .
"Kakopak!" .je vzkliknil oni.
"Ne morem. Ni izmed tistih. Mila in nedolžna je videti kakor Madona. "Nikoli še nisem srečal tako čistega in krasnega bitja. K Billu poj-dem, čeprav mi porečete, da sem blazen."
Z utripajočim srcem je stopil naprej, ves viteški v svoji mladosti. Starejši je naglo skočil k njemu in ga zgrabil za ramo.
"Domov pojdi, bedak!" je vzkliknil. "Premlad si in tvoja moč v tem taboru je premajhna, da bi se mogel Billu vtikati v tej stvari. Sicer pa," se je zlagal, videč neodločnost
mlajšega tovariša, "poznam jo. Šla je tja, kamor spada."
V Billovem šotoru je vse od-rtvenelo in zazijalo. Ti ljudje niso bili povsem odvajeni žensk. A take, kakršna je bila ta, ki je .mirno in pokojno stopila v sredo med nje, še niso videli nikoli. Do pol ducata jih je lenarilo tod ter pušilo in poslušalo gramofon, ki ga je baš tedaj nekdo ustavil, tako da bi slišal vsako besedo: Mlada ženska je vzdignila glavo. Slutnja jo je prešinila, da bi bilo manj neprilično zanjo, če bi bila ostala prašna in lačna. A zdaj je bilo prepozno; hotela je doseči, kar je želela, če je bilo vobče dosegljivo. Rahla rdečica ji je udarila izpod be^ le polti, ko je zagledala Billa, sklonjenega nad malim pultom. Spoznala ga je, da je zver. To mu je bilo zapisano na obrazu, v pohlepnem, hotljivem pogledu oči, v nabreklih zabuhli-nah in v globokih gubah na vratu in na obrazu. A Bili je bil to pot skoraj sam v zadregi.
"Slišala sem, da oddajate sobe," je dejala mirno. "Ali bi mogla zvedeti, kdaj odide vlak v Tete Jaune Cache?"
Poslušalci, ki sol stali za njo, so se zgrnili v gručo in so iztegnili vratove naprej. Eden se je porogljivo namrdnil Billu Quadu. To mu -je dalo drznost, brez katere ni bilo moči kljubovati tem sinjim očem. Nihče ni bil opazil tujca, ki je obstal med vrati. Quade je stopil izza svojega pulta in jo drzno premeril z očmi.
"Tu noter," je dejal, obračajo se k zastoru za svojim hrbtom.
Vstopila je. Ko se je zavesa strnila za njima, so bušila zijala v prihuljen smeh. Tujec med vrati je iztrkal glavico svoje pipice in jo je spravil v prsni žep flanelaste košulje. Bil je gologlav. Njegovi lasje so bili plavi, kratko pristriženi in pomešani s sivino. Na oko si mu prisodil osem in trideset let; bil je vitek, širokopleč in ne večji od neznanke. Pogled njegovih sivih oči je hladno in mirno obvisel na zastoru. Obraz mu je bil plemenit in zagorel, nos nekam neobičajen. Pravi krasotec ni bil, a vendar ga je v tem trenutku obdalo nekaj silnega, malone čarobnega. On ni bil iz horde. Mimo tega se je skrival v njem pogum, ki je preziral gručo dedcev z divjimi izrazi — pogum, če ne domišljavost, ker je tako mirno gledal na zastor in čakal.
Tisto, česar je pričakoval, se je kmalu zgodilo. To ni bil običajni hihet, običajna izmena nežnosti in prostaških šal za spuščenim zastorom. Bili se ni pokazal prvi, ni si mel velikih rok, niti ni mrdal z obličjem v izrazu zmagoslavnega utešenja. Neznanka se je pokazala prva. Odgrnila je zastor in obstala tam z obličjem plamenečim kakor ogenj; bliski so ji sršali iz sinjih oči. Bili Quade je prihitel za njo.
"Ne delaj se užaljene, deklina," je prigovarjal, iztezaj e roko po njej. "Glej — ali ne bi bilo bolje, da se vdaš?"
Delj ni prišel. Mož, ki je stal med vrati, je vstopil in obstal zraven ženske. Njegov glasi je bil tih in miren.
"Gotovo ste se zmotili?" je vprašal.
Ozrla se je nanj, na njegov nežno oblikovani, neobičajno pfrikupni obraz, njegovo vitko postavo in jasno, neizpreme-
nljivo sivino njegovih oči.
"Da, zmotila sem se — stra šno sem se zmotila!"
"Saj sem dejal, da ni treba takoj zameriti," je d'ejaJ Bili Quade. "Nu, glejte. . ."
V roki je držal šop bankovcev. Mlada ženska ni niti slutila, da bi mogel kdo na svetu udariti tako iznenada in s tako strašnim učinkom, kakor je sivooki tujec udaril Quada. Udarec .je bil samo eden, toda Quade se je po njem zvrnil kakor mrtev. Odigralo se je tako naglo, da je bila preje zunaj, nego se je osvestila, kaj se je zgodilo.
"Po naključju sem vas videl, ko ste vstopili," ji je pojasnil z mirnim glasom. "Mislil sem si, da se najbrž motite. . . Slišal sem, da ste vprašali zastran prenočišča. Ako hočete iti z menoj, vas pove-dem k znanim ljudem."
.AFRIŠKA floMoyiMj,,	i6T,k, 1937...

ilfl J)<"l ijlllM T'ln
"Pojdem," "je dejala', "če vam ne napravim s tem preveliko neprilike. Za ono pa — tam notri — hvala vam."
II.
Šla sta po aleji velikih dreves, v katero je bila obrnjena vsa raznobarvna in raznolika arhitektura, mesteca. Tu pa tam je kaka koča prispevala k temu, da bi zbujala celota bolj stalen, dojem. Neznanka se ni preveč ogledovala. Opazila je, da hodita mimo krajev, kjer stoje dolge vrste kolib, in da služijo nekatere izmed njih tr* govini. Videla je napise, obetajoče fine alkoholne pijače in smodke — povsod samo "fine pijače," ki so jih včasih do-važali v tabor označene kot "dinamit," "nasoljeno svinjino" ali "moko." Zavedala se je, da jo vsakdo gleda, ko gresta mimo. Razločno je slišala dve ženski in neko dekle, ki so
pred enim izmed 'šotorov: razgrinjale odeje, kako so začudeno in radovedno ugibale o nji. Ozrla se, je na moža ob svoji strani. Pravilno je cenila njegovo vljudhošt v, tem, da ji ni ponujal znanja. V njenih očeh se je zasvetila poredha iskrica.
"Vse to mi. je tuje in novo — in kajpak zelo zanimivo," je dejala. "Prišla sem, pripravljena kaj vem na kaj in zdaj najdem tole. A zakaj me tako ogledujejo? Saj nisem niks-ka posebnost."
"O, pač," je odgovoril neprisiljeno. "Najlepša žena ste, kar so jih kdaj videli."
Ko ji je tako rekel, sta se srečala z očmi. Njegov odgovor je bil spoštljiv. Ne v njegovem vedenju ne v pogledu ni bilo predrznosti. Vprašala ga je za pojasnilo in on ga ji je dal. Ustnice mlade neznanke so svojeglavno trenile; na-
'liJUuii' tet i" i'lv.: 'Iji f: i1) i it I"*'	i-f I'
smehnila se je in zardela.
"Oprostite," se je uprla. "Še malokdaj mi je šlo tako na smeh kakor to minuto. V teku zadnjih štiri in dvajset ur sem srečala vsake vrste čudne ljudi in preslišala toliko čudnih besed. Ali morda menite, da vam v tej pustinji ni treba zatajevati svojih misli?"
"Saj nisem izrazil svojih misli," je popravil. "Rekel sem vam, kaj si mislijo oni."
"A tako — tedaj vas prosim
odpuščanja!"
"Prosim," je odvrnil malomarno in njegove smejave oči so jo pogledale naravnost. "Ne obotavljam se vam povedati, da sem največji posebnež, ki ga motere srečati med tem gorovjem in med morjem. Ni moja navada, da bi branil ženske. Puščam jih, da hodijo svojo pot in se ne vtikam v njihove posle.
(Dalje prihodnjič)
Želodčno zdravilo iskreno priporočeno
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Ne bodite sužnji neprebavnosti
— NAROČITE SI PROSTI VZOREC — J Triner's Bittei Wine Co. . 1 544 S. Wells St., Chicago, ni. J
I Pnaliit* t»%i KvAmlfiM vfATAH
Pošljite mi brezplačni vzorec. Ime ..
Naslov
METROPOLITAN LIFE INSURANCE COMPANY
# v * * *
Poročilo za leto, zaključujoče 31. decembra, 1936
(V soglasju z letnim poročilom, podanim na New York Stale Insurance Department)
ZAVAROVALNINA V TEKU
Smrtninska:
Navadna zavarovalnina.....$10,896,871,470.00
Industrijska zavarovalnina . . . 7,175,974,709.00 Zavarovalnina v grupah .... 3,238,129,605.00
Skupaj...........$21,310,975,784.00
. . . 17,238,719.00
Proti nesrečam in bolezni tedensko zavarovanje
Police:
Smrtninske (vključno 1,808,476 certifikatov
v grupah.............. 42,990,980
Za zdravje in proti nesreči (vključno 979,343
certifikatov v grupah)....... 1,206,808
PREMOŽENJE IN OBVEZNOSTI
Premoženje...........$4,494,701,772.24
Obveznosti:
Postavna rezerva polic..........3,920,990,791.00
Dividende plačljive lastnikom polic v
1937 ......................101,581,144.00
Druge obveznosti................145,705,169.55
Slučajna rezerva..............48,000,000.00
PROMET V LETU 1936 (LETNE	ŠTEVILKE)
Nova zavarovalnina izdana:
Navadne police........$1,114,803,062.00
Industrijska zavarovalnina ....	1,009,049,516.00
Police v grupah..............142,020,543.00
Skupno..........$2,265,873,121.00
Obnovljena in povišana.......$709,108,639.00
tmk
rJF,,
M /v
Plačano dedičem in lastnikom polic: Posmrtnina.......
Druga plačila lastnikom polic .
$164,916,631.02 $346,227,175.39
KB®®
EBB®
nrrr.
i-0 S?
r'Snrw JDtZCuB
Irro mn
irnttEtni nmiror-
sss
Skupne obveznosti......$4,216,277,104.55
Prost sklad (preostanek)..... $278,424,667.69 ^ffl
IJB30B3 iff! flffi RBBSSO wr«mfw«
Skupna izplačila.......$511,143,806.41
PROMET V 1936 (DNEVNA POVPREČNOST)
Police izdane in obnovljene dnevno.....17,284
Število zahtev plačanih dnevno.......2,344
Zavarovalnina izdana, obnovljena ali
povišana dnevno .......... $9,818,422.00
Plačila dedičem in lastnikom polic in
priključitev rezerve dnevno......$2,450,501.00
Zvišanje premoženja dnevno ....... $857,753.00
Metropolitan je medsebojna organizacija. Njeno premoženje je za dobrobit nje lastnikov polic in vsak deljiv preostanek se vrne p je lastnikom polic v obliki dividend.

*
*
Približno ena petina ljudi v Zedinjenih državah in Kanadi je sedaj zavarovanih pri Metropolitan, mnogo jih ima dve ali več polic.
METROPOLITAN LIFE INSURANCE COMPANY
FREDERICK H. ECKER
Chairman of the Board
NEW YORK
LEROY A. LINCOLN
President