L&i® IBS., Sfcav, 82. V ¦¦ solsola ¦¦.. -.6, |a*BSža ¦ -. FiiiiiH&a p&na v gofsnini. ^^^^^^^^^^^^^H ^^H^^Ia.-«-^^" . • y» »a i C <\ ^* o ^¦^^^^^^^b s^H^^^s ski\'ijno nazadnjaški« n-.i.ši ustavi so prod sprejetjem klerikalni ii* z njimi združeni hrvatski scparaiisrični li- st i streljali z najvecjimi topovi. Scdaj je sprejeta in iizakonjcim — in svetovno easopisje jo pozdravlja kot mo iwum-o- dernejšišh iisiav sveta. Ka.i sedaj? Kje najdemo scdaj pred- mct za hnjskaiije, so S3 nckaj čnsii v 7iu drcj-ii spraševalc stranke iakozvanc opo- zicije. Pa kaj po-meni za klerikalen i?i hr- vatsketfa frankovca in Kadičevea zadre- ga? Zakaj neki so pa tn Srbi, proti katc- rim jc bilo vendar nase Ijudstvo skozi to- liko desetletij liujskano? V naScnr Ijud- stvu šc živi to sturo privzgojeno sovra- štvo — treba ga oliratiiti svežc. In po- glejte si dancs klorikalno in njemu sorod- no ča.sopisjc: hiijskanje proti Srboni in ž njimi proti edinstveni državi jc bolj ko kedaj na dnevnem redn. Skrajni eas jc, da nehajo s poliliko ncgacije in da prienemo vsi s pozitivrim del mil. Negallvjstičnn kanipanja proti dr- žavi nc uspeva vcč. Na rod jc sit izmiš- Ijcnih pošasti, sit tmli ž\> proiidržavnega rovanja. Najboljši dokaz /.a to jc n. pr dejstvo, o katcrcm poroea te dni zagreb- ška «Riječ-:, da j-? v veliki zagrebški 2u- paniji, kjer je nad 600.000 prebivalcev, skoro samih Mrvatov, vkljub tctnu. da jc baš ta zupanija niociio pod vplivom ia- dicevske goiijc, koiicem prvega polletia ¦^1 ]>opolnotna vp'acan \-»>s državni 0?.- vek in še od zaostanka od lansketfa leta v zneskti 6 milijonov kroii polovica, (. j. ¦^ milijonc kron. —- Narou misli trez- iiojc in paiTi2tneie nego niarsikatera j^o- spoda in spoznava, da jc blagostanje in nanredek države in naroda odvisen od rcda in dela. Žc o drugem značilnetri dogodku po- roča isti list Iz okraja Sv. Ivan Zelinn, kjer so bi'li lani tcžki, krvavi upori od Radičevcev naliujskanih hrvatskih kme- iov, ki se So sedaj obravnavnjo prod ža- grei)ški>m sodiščeni, jc prišlo nred ncka.) dncvi — na veliko zadovoljstvo vse*i pravih rodoljubov! ¦— k vojriskini nabo- rom 98 odstotkov vsch pozvanih. Po na- born jc srbski polkovnik počastil kakih 30 vaških zanpnikov pri na"borih in iz ust teh kmetov so se cule drasocenc topic in čustvciie beseifc. NeRi »ropubliknnecx sc je v svojcm pozdravnem jrovoru sam pritoževal zoper hujskanjc naroda prati Srbijancem in dejal med drugim. da tako svobo-dno ni smel v Avsjriji i?ovoriti niti prcd kaj)rabni. >'.:'k'>r «ovori tn.pred pol- kovnikoni. Da. narirj ¦. :. :zni -in priliaja do in-avilne^a spozuiuiia -- in tega proccsa nc bo zadržalo kicrikalno linjskanjc nc j na sho'd'ih in nc v listih. Sramotne proiaetixe razmero. (Dopis iz Mo/Jrja.) Tujski promct v (k)rn.jcsavinjski do- lini je dancs pinirala dvakratna post- na aii'tomobil'ia zvcza. Zasigurala se jc brzoiavna napcljava do Soicave, teiclon- ^ka zvcza z nasimi trgi, osn-ovala sc jc a-kcijska ilružba za ustano-vitcv veükega turistovskega hotela »I^inka < v Logarski dolini ;,n so sc že delnice podpisovaJe. ' i. Kocbck jc eclo trasiral vspeniačo na Ka)(iniš!;o scdlo! Cnvši vsc t-v, lnonili sino, da postane naša divna Savinjska dolina neka'k eldo- rado tujeev z najboljši-mi prometriimi sredstvi, tako da bo tudi človek, ki ni milijonar in posesinik lastnega automo- bila. si m'ogel privoščiti »tžitek in oddih v pocitnieah, po katerih k žč vsc letu hre- pcnel in sanjal! A od vsch iirb problcmov sc ni riiti cna točka izvcdla, Jkajti Se to malo, kar jc bilo, je poštna uprava pokopala in nas posadHa na slabše stalište, kakor je ono bilo, ki snio .ira takrat imeli, ko smo se do žclcziiicc moraii v Celje voziti. Pred vojno in med vo-jno smo iniclf dvakratno poštno zvczo in sta Jc vlakom. vozila gori in nazaj dva ndobna ScJvtse- dežna poštna voza do Mozirja in odtod po eden poStni voz cez Savinjsko in Za- dreciko dolino. Sodnija v Oovnjemgradu je doWvala na dan trikratno posto. Sc- veda inOi to ni zaclostov.ii.i ",i> _ htevalo zboljšauja. Draßi moj! Pcgic.; vu uiiiiašiiji obuit, kakor seni ti ga -o-pisa!, mar ni to ironija, v iavni zasm-ch? Postnd npr.: : ..•_¦.„. :.....-,^ do seststokratne visocine poviSala. sc poslu- žnje dancs take^a vohikla, y Qornjigrad pa posjlja vsak drugi dan pošto v košu. Mo-rda sc jc to novo promctno sredstvo k nam kje tarn- od Kn >-'-•'¦¦'"•-' -|; ;- '¦"-: -:.. je »jiriiTioderni/;raI(> Qospod poS^ni ruvuaicjj, an v.i.s ui sram, kaj stc iz riaše iepc Savinjskc do- line napravili, ki se sine primerjatf z naj- icpsimi dolina«nn sveta, ki ji je slična baje saiino še Gavamiška dolina v Pireneiah! (Ufoliif. Ami Bone in di-': Je-li mislite, da smv> ¦>..-, ft,u v .-uua- niji ali Abrucih in da bod^mo to' mače- hovako postopanie Se dolgo tako mirno glcdali? Okrajna sodniM pol. ekspozitura, okrajni odbo-r, občinc, železniški odbor, planinsko društvo, drustvo za tnjski pro- mvt in posajnezniki, ali vi to ponižcvanjc ,s pomilovahio po-trpcžljivostjo ti'Pite? Vsi na krov! Zganite se in povejtc goS'P'odu postnema ravnaielju, da jc vse Ijudstvo skrajiK) o^orceno in a.ko si ta- koj zbo'lisanjc nc ukrenc. povedal bo ve- li kprotcstni shod svojie zahteve v glas- nem odmevn od sivih skal solčavskih planin do Beograda! Prcskrbcli bo sic iudi sami porrebni kredit za vpcljavo telefona. Nc mislite, tla jc Ijudstvo dancs še tako zabito, da Vain bode k napravnim stroškom za te- le ion ¦— 162.000 K, plaCalo prispevka 125.000 K, povrliu i>a bodctc še mastne taksc pobirali! Mi zabtevamo z ozirom na goro- sta«nc postnc in brzojavne pristojbine, da sc takoj zganctc in vse uvedete, kar smo imeli pred in med vojno, ako že ne vcč in boljše! Stomilijonski davki, ki jih naša dolina placujc. opravičujejo iiasc za- lit'ervc! Klečeplaztva in prosjacenja -s-jik. .¦¦•_ naveličali, danes zahtcvamo npravičeno tudi nekaj več za naSa težka bremena! PoBitifine vesfi. Razmejitev na Koroškcm se v swi- slu naloga pari&ke poslani§kL konferen- ce prične v doglednem cas.ii. Nasi poobla- ščeni dclegati so žc odpoto-vali, da izvrs"e potrebnc priprave od abeine Ovčcva nrc- ko Strojine do Kokošnjaka. | Kraljevi namestnik Ivan Hrmör ic v i sprcmstvu dr. Baltiča prišcl v cetrtek po- | poldnc iz Beograda v Ljubljano. I Poverjenik Adoli Ribnikar jc iiuo-.-.u- van za naeelnika oddelka za soc. skrb- stv-o tor obdrži vadstvo tc naprav€, Za riasega poslanlka v Pragi jc inu- iiovan dr. Bogumil Vnšnjak. Kraljevi nainestnik v Zagrebti Juraj Demetrovič je 13. tm. položil prisego. — Včcraj jc pripotoval v Zagreb- Radikalnemu poslancn dr. Momčilu Ivaniču, ki je fflasoval proti ustavi. je ve- iika skupščina radikalne strankc v Tiizli (Ivaničev volilni okraj) izrekla nezaupni- co in ga pozvala, naj odloži mandat. Na Italijanskem se bodo domači boji med fašisti in socijalisti znova začeli. — Kangres fašistov v Milanu jc odklonil premirje s socijalisti in jc privolil lc, da sc od slučaja do slnčaja sklcnejo lokalni dogovori. Nova ItaHjanska vlada Bonomijeva ne stoji posebno trdno. Klerikalci in fa- šisti so J» pričcii nasprotovati. Oovori sc Dr. M. Hrašovec: Sokolsko slavje v Osjeku i'Dalje.) V sredini mesta, ob stareni trdnjav- skem oz-idju, v lepem parku je postavlje- jKj telovadiščc. 'Les za stavbo tribim se ! je po večini doprcini] iz Maribora od Ian- j skega sokolsköga zleta: praktična in pa- ' nietn:1, misel, ki. je zletni blagajni prihra- nila ninogo stotiso^akov izdatkov. Okrog obsežnega telovadiSča so šti- ri ogromne tribune, na katerih jc prosto- ra za okrog 20.000—30.000 gledalcev. — Pod in krog tribun so nastanjene različne prodajalne, med njimi zletni poštni urad, ki prodaja posebne zletne poštire znair.- ke. Te se žigosajo s posebnim rudecim PcCatom. Poštna uprava in zletni fond sta na ta način, kot trde strokovnjaki, dobila mnogo tisočakov čistega dabička. Celo tclovadiSčc čuva kot svoje oko naša zvesta in hrabra vojska. Na dolgih dro-govih vihrajo jugoslo- variske zastave. Telovadišče je od jutra do večera pol no dclavcev in gledalcev. Po naporni vožaji utrujsni, so drugo jurro po dohodu zleteli naši bratje in se- stre k vajani. Ves dan so trajale vaje za , nastope. Pri teh in pri slavnostnih nasto- i pih ste zvesta sviran" vr,i:*Uii ;.r,'ihi ;-/ Osijeka in Ljublianc- Tekmc, ki so sc visile na zletu, m> sijajno dokazalc, da sc Sokobtvo ne za- dovoljuje 7, doscdajnimi uspchi, temvee strewi viSjc in viSje brcz prestanka. Uspehe tekem bo popisal rtrokovnjak v Sokolskem Qlasniku. Na Vidov dan so so ob 8. uri zjivtr.-aj zacclc zbirati sokolske čete na tclovadišču. Ob 9. uri je bilo te- lovadiščc polno do zadnjega kotička. V prisotnosti celc garnizije osijeckc vr^il se je parastos v spomin umrlega saveznega starostc dr. Oražna. Po koncancm obre- du je pod&tarossa Saveza, brat dr. Rav- nihar, v jedrnaicm govoru proslavil dc- lovanjc rajne^a ter pozival na nadaljno sniotreno delovanjc. Iz telovadišča se jc razvil na to slav- nostni obhod po mesfu. V spremstvu dveli godb in cele vrste faufar počcla jc stopati sokolska armada, da ponese dull in silo naše volje med pre- bivalstvo ogrožcnega mejncKa mesla. — Vedro in jasno ncbo je nad nami: solncc vroče pripeika, vendar ne ittrudi žive nio- či, kl stopa v sprevodu. Za sokolsko ko- njenico in dragimi češkirni gosti koraka- jo sestre in bratje v neštcvilnih oddelkih. Da ste videli to sliko, oko bi se vam porosHo! Staroslavni zvezni prapor vodi starejšinstvo Saveza; za njim stopa celj- s-ka župa. Mogo-čno vihra prapor naSega celjskega Sokola v sloboduem osiješkcm zraiku. Poznati inn je, da je vajen bojev iivbojnih pohodov po ogroženili krajih! Mcsto plava v rudečc-bclo-modrih bar- vah! Na obeli stranch nlic goste nmozice gledalcev. V početku sprevoda ni pravc- ga navduSenja. Ko pa prihaja oddelck za oddelJiom no-vih Set, vsc znak silc in zdravja, narašča navdušenje vsak korak. Sokolska misel je popohtoma zmagaia. Hladno — trgovsko — osijcško lice se je izgubilo in v nepopisnih izrazih svečane- ga razburjenja öbjema toplo iiigoslovan- sko srec vsc svoje dragc brate in sestre od blizu in daleč. Kot zvest oproda So- kolstva tvori na mnogih mestih špalir na- ša vojska, ki Sokolstvo burno pozdrav- lja. V najlepšem slavnostnem in sveča- nem razpolcženju se zgrne eel sprevod opoldne na ogromnem Oajevcni trgu. Nepopisna, ncpozabna je slika tega rudečega morja! Na slavnostnem odru pozdravlja v toplih besedah eel zlet osi- ječki knöegazda, župan dr. Hengel. Pred- stavlja prisotnega zastopuika regenta in zastoi^nikc Qorice, Trsta in Kcke, kate- rim obljubuic osveto in rešitev. V imenn Sokolstva govori dr. Ravni- har, ki se zahvaljuje za lep in topel sprc- jem, ter pozdravija jugoslovanski Osi- jck ! Na slavnostni tribuni je polno odlic- nih gostov. Med govori opazoval sem li- ce znanega starostc češkoslovaškcga sa- veza brata dr. Schrcinerja. Nepremično inotri sokolsike množice in akoprav mu drhti sree nad sijajno sliko, ki sc mu nu- di, o«taja obraz nepremičcn in trd. Iz toplih bescd, s katerimi pozdravlja zlet zveni lju^e?en ter ncizprosna in neiipog- 3}iva volja! »Sokolstvo ni za včeraj, danes ali ju- tri; sokolstvo ie večno«!, še danes mi zvenijo po ušesih besede našega prvega delavca, ki so vsem prešle v meso in kri! (KottÄC prih.) KraljjevsKa ikroita. Smrt, kraljica mraka in grozc, jc se- dela zamiSljena na svojem prestolu- Na- e'nJkrat se vzdrami iz svojih misli, sklic^e svoje slugc in jim reče: »Kdor izmed vas mi prinese največ ljudskih življenj, ga dviprnem na kraljcv- ski prcstol in mu posadim kraljevsko krono na fflavo«. Pokorni slugc so sc razškropili na :¦; v .4 a n s 4. 0 njenetn padcu in ¦:> Orbndim^-n; sledniku Bononiija- i Trianonsko pogodko -mui.-si;. {J¦,,- j god bö z Mad/arsko) ie sedaj odobril tudi i francoski senat. Vod.ia čeških komunistov proti Mo- skvi. V soe. dcni. glasihi v Pragi »Pravo lidu« jc objavil bivši vodja češkoslova- ških komimistov Kuc'era odkritja q na- j merah moskovskih sovjetskih diktator- I jev, ki so vedno zastopali mišljenje, da j sc nrora Ceškoslovaška za vsako ceno | razbiti. Knčera je zaradi tega izstopil iz i komiinistieue strankc in zastopa miš!je- j nje, da je svota dolžnost vsakogar, da de- j Injc proti Moskvi j ________:___________________________________I Mariborske novice Zaprisega župana Grčarju so vrši daiics v soboto H'>. tin. Rešifue priprave pod dravskhn nso- stom v Maribom, Ker sc na starein in novctn dravskem niostu vcdno boli tnno- že samomorilni poizkusi, reševalna akci- ja pa je često oneniogoeena ali vsaj jako nevarna, jc sklenil rešilni oddclek na im- cijativo dr. ipavca, da so nabavi coin, ki bo stalno na razpoiago. Vrh tega l)o na vrvi privczan nidi resilui pas. deljsltf* noiriee« Sejja občhiskoga odbora celjskega se je vrsüa 14. tm. Po dogovoru sirank je O'db. Mravljak predlagal, da sc izvoli 15 pododsckov in sieer: 1- pravni, 2. šoiski in kulturni, 3. gradbeni, 4. stavheni in stanovanjski, 5. finaneni, 6. obrcni m iv%- ni, 7. upravni po,dodsck klavnicc, 8. upr. podods. pliuanie, 9. upr. podods. elektrar- iie, 10. pndodsek zu tujski promet, olep- šanjc mcsta in kopališča, 1!. .pokopališki, 12. gozdni. 13. gospodarski, 14. zdrav- stvcni in 15. perzonalni odsek. V vseli odsekih so zastopaue vse stranke v pra- vičnem proporcu na podlagi izida volitev ter jc tako pričakovati uspcšnega dela v odsckih in plennmii. Obširnejše še poro- caino. i Vprasanje tiiestnc.avtonomije, kate- ro nam jc bivsa Brejeev.ri vlada zelo o- skubiia, ic v svoji eetrtkov' seji nače! ob- činski odbor. Sklcnilo se jo, da se z.ahte- va od vlade vziTostavitcv nvtonomije v polnem obsegu. Nepoboljsijiv tieniškutarski zagrizc- nec Viktor Reich, 30-ktnl, saniski krojaC iz Celja ie bil pri okroznem sodišeii v Ce- Ijn dnc 5. juliia 1921. obsoicn zaradi nri-- greška zoper vbdarja po § 91 b in pre- greška zoper oblastvo in javni red po § 104 srb. kaz. zak. na 3 (tr| leta strogega zapora. Ko se mu ie namrcc" pri neki prl- ložnosti omenilo, da je kraij Peter bolan, je Viktor Reich zaničljivo prisfcavil: »Es ist kein Schade, wenn der Mund hin sein wrrd!« — 2e lansko Ieto je bil Viktor Reich v preiskovalnem zaporu zaradi razžaljenja Veličanstva, ker ie 29. junija 1920 v Celju o. priiiki prihoda prestolona- slednika Aleksandra v Slovenija govorll sledeče: »Regcnta bodo najbrž ubiji, ker ima wkradcne dcžele ke,- bi morala St:i- jerska pripasti Nemški Avstriji; srbski kralji so Könissmordcrji, HammeldieW, sedaj je regent oblečen in obut, prej pa je nag okoli letal, zdaj kna. aiitoniobile in v^e strani sveta, da zagrabüo svoje žrt- ve. Cez nekoliko- časa sc vrnejo k svoji kraljioi Ln se hvalijo s svoji-mi n.spehi. »V nekaj urah sem nničiia stotisoče ljudi«, sc hvali Volua. — »Jaz zaslužim krono.« • »Ne! Nisi ti zaslužila, noxo ja/.« ¦— se dvigne pr^d nio Kuga, suha, mršava in bleda pošast. — »Öbhodila sein pol sveta in neusmiljeno sem kosija staro in mlado. Ka-miorkoli sem prišla, pustila se-ni kraje in mesta pra7,na.« Vojna se ie sramovala, ko je siišala, kaj je vse učinila Kuga. Šmct je ?e iiotela dati krono Kugi, a v tem stopi pred njo neko čudno bitic z vrčcm žganja. liilo je P^anstvQ. «Moja. K zin.iiüti1 .....- rciwC v zanosü in bahatq.'— »J^z nničuiem ljucii brez rni- losti in brez prcstanHa žc stolctia. Moja oblast se razteza na vse case in povsad pade1 nalveč žrtev vsled moie roke- üro- bovi mojih zrte-v se štcicjo /. niilijoni. Smrt pristopr k Pija.nstvu, dene mu krono na glavo in reče zadovoljuo. »Hvala ti zboL uspeha! Tvoja je zmaga. Ti si mi najbolj^i z^veznikt Vze- mi kroiK)!« ' Y . Vojna in Kuga sta odšle osramo^eni •>sebne vlake, ki jiii moramo nsi \zdr?.c- vati, prej pa ni nie imcl.< —- Yoda Cujtc i Ta Viktor Reich, ki je lansko Ieto vsled Najvišje milosti (amnesti.ii:) odlotcl za- služeni kazni, sc je drznil že čez 3 dni po obsodbPprositi za pomüöScciije vavno tistega regonta, kütevosa jc i-uii t.iko o- -studno žalil, sedaj pa tistega sivolasega vladarja, ki jj? pfclroel tolik'o -nii;k s svo- jim narod'oni iu odr-.sil fndi iias Slovcn- ce! Prošuio je sesravil eeljski oiiveinlk dr. Ogrizek, clovek klerikaliicga kova, torn] pripailnik tiste poliüCno str»nkeT ki bruha vedno saino žvepJo in ostuii na vse, kar je za cdinstvunost naroda Sr- bov, Hrvatov Sn Slovcnccv. — Za miiost !)i uaj bila nasa diuastija tudi v tem slu- caju dobra! -- Mi pa pravimo: So ozira vredui slnčaji. Ali Viktor Reich, ki je ta- kö sramotno žalij našega kralja Petra \n nasega regenta Aleksandra, no zaslu?) milosti! Nasprotno, njegova obsodba na] bo v svaril'O \seni. ki sc 5e dosedyi niso niogli otresti svojega avstrijakantsiva! Celjsko pevsko drustvo priredi v kü» paHšču Dobrua v ncdeljo. dne 17. ju!. 19^1 ob 17. uri koncert z bogatim vsporcdoin. Poje se veücasion mesaji zbor ßcndlov. «Križaci na morjin, Vilharieva: «Slovo«, ki ie prelepa skiadba za moski zbor /, ba- rit'on-solom. Jenkova »Tanana«. jako mi_ cen mešan zbor h opere »Vraeara«. Försterju-va *L.iubica« i'mcsan zbor). Ja- vancova: »Pastiröki^ za r.iesa'i zboi, Stepnrovskega »\iozc, mesan zbor z ba- riton-sblotn, koroske narndne: a) >-Oj ta mlinar«. b) »Cej so tiste stazice«, Preni'r-. lova: »Zdravica« za mešan zbor. --I.ju- liitclje lepe sloven.ske pesmi v.abijo Piirc- dttelji k obilni udc-ležbi. DramatičiJo drnštvo v Ce'ju sklieuje s\ioj redni obeni zbor v soboto 16. julija Ob pol ?! in-i v i-,n.;•,.-¦.,.-,;; n;:,-.-.Iu,.üTi dorn: ProiHövirai š celjski rojak iz znane narodne rodbine. Čestitamo! Na noco.išuji občui zbor (ilasbenc Mat ice v Celju (petck 15. ju!. ob 8. uri zvečer) še enkrat opozariair,:) eiaiie iu vse dnigo. ki se zauimaio za razvoj naš^ glasbene umetnosti v Celju. Vrši ^i' v mali dvörani Navodnc^a Uotun Pevska vaja x.a koneert n.i nu'unu i se vrši dancs v petek In jutri v soboto, toeno ob S- uri. —. C. P. 1"). Deska uicščanska sola v Cclju jc priredil^ po'inladnji pöueeu Solski izlet; skuipna blag »jna je izkjizala preostanck 205 krön, kateri znesek se na so-glasen sklep udeležeuccv izroca Jugoslov. ma- tici. Mesto inžeiiicrskega pripravnika jc razpisaiiio pri okroiii gradbeni sekeiji v Celju. Izjlavo CtiJjskih dijakov glcd: slovan- skega bogoslužja je pozdravila maribor- ska kleiräikalna »Straža« s slodcciuii evet- kaini kulture, ])rihajajoče iz celjskili ka- tchetskih krogov: >politikujoči fantini na celjski realni gimnaziiix, »z liberalizmoni otrovaini dijaki'<, «celjska študcntarija«, »plod ešofiranih in s perverznim libcraliz- mom zasoljenih možganov« . . . Priob- cuiemo te evetke brez komentarja, "da svet vkli, kak sinrad kultiiro sifiio v,n na- si Sloveniji zbesneti dervi.ši . . . i >iia- štv.o sumo pa bu odgovorilo na w ]iouiv- janost na drug, vrczen in rcscn nacin! Ruska kolonija v Ccjju. 12. tin., na dan rojsin 'ga cine Njeg. Vclič. kraija Pe- tra I., jc bi!a v Celju od ruskc kokwije prirejena slaynostna maša tcr posebna zahvalna molitcv za rcsitev Njeg. Vis. prestolonaslednika Aleksandra od zlob- nega atentata s strani komunistov. Pri sv. maši so bili navzoči vsi elani ruskc kolonija ((«!• reprc'zeutanti celjskega me-š- čansfva. Mrtiai je pill. Selijak zgodaj vstane in so odpravi kosic. Posel jj težak, dan dolg. zato vza- me s seboj steklenica žganja, da se o- kr-epča, ko se utrudi. Dolgo kosi, a ko se utrudi, nague stcklenico in hoce piti. A r>o nesrečj se mu steklenica izmakne in razbije. a zga- nje se razlije po zemlji. Seljaku je 2al, a kaj hoče? Pogleda žalosten na zemlio. pa se zopet loti dela. Mine 'eto in dan. Trava je bujno na- rasla in on se zopet odpravi kosit 'i'udi na žganje ne pozabi. Ko prikosi do one- ga mesta, kjer se !nn je lani razlilo žga- nje, zapazi čudo. Dočim je trava krog in krog zelena in bujna, je na cnem mestu golo in uniceno. I'rava ie zgorela in se posušila. Seljak motri mesto in se zamisli: »Če žganjc travo tako uničuje in su- ši, kako še Ie ucinkuie v mojem žclodcu Ne bo-li požgalo tudi niojega telesa, ka- kor je požgalo te büke? -- Ne! — Ni to pijača za ljudi.'; Zatopljen v niisli oiipljc Melviciiico žgania in. jo trešči ob tla, da se. razbije na drobne kose, Nato pa se mirno lot j posla. Odl tega dne ni poskusil več žganja übrtni vestnik, Večcr obrLnlsk!;n vajenceni jc prire- dilo v eehl'jk zveecr ceijsko.obrtno dru- štvo. üdclczüo ss ga je veliko stevüo vr- jencev pa tudi moj.smw. »']. l"[olinicc jc prcdaval o uspchih ccljskih vnjenccv, ki so razstavili "voje izdcJkc na razstavi Hrvatskega Radišo v .'^agrebu. üspohi celjskili vajencev. ki so edini iz Slovcnlje se udeležili razstavc, so bili sijajni. Vseh 31 je dobilo diplome, i8 pa povrh so dC- narn,e ungrade in sie::r 5 prvo nagrado (2 ki'parska in 3 kljuc. vajencii. 9 dnigo nagrado (2 slikarska. 5 kroiaskili in dva kljuc. vajenca) (er A iretjo nagrado (3 kljue. vajeiKM in 1 vajcnka za ročna dc- la). Diplome so sc vajenceni razdclilc. O veccru !!¦ ¦-¦-"' -:iu razstav ¦ • .¦ ^rc^cvo. rimo. Obriua rav;;;tava v Mariboru j.: pie- ložena na e:*s od 3. do 25. sept. tl. DESETURNI OEl.OVM CAS V M4U OBRT1. Kor ¦i.,-,l;.,.t mctl obrtniki, v/ik »>!)- jav v listih, še vedno ueiasnosr v U-lma- činjii nredlv :.) delovuem času z due «^. apriki 1921. uv'i ^n/i obrliiikoni nastopr?* v pojasnilo: 1. V n:j.i(j>..ii ooiinih obratili, v ka- \ teriM se ne uporabija elemental na (kakor n. pr. parua, vodun, elektriena ltd.) sila tcr v posanKv.nem samestojnem podjetji« (obratu). kjer ni več kakor 5 d-clavcev zn- poslenili. r.iorc'o pristojna obrtna nad- zornišiva (iü.-.pekci; j rada) dovoliti i o- daijšanje dciovncga Časa na naivce do- set iir dnovno ali 60 nr tcdonsko. 2. lV\cd dclavoe ie všteli v /uiislu na- redVre t\h\ valence : - lrrtcrjc ; ler celotno >'iev!lo ¦:. .;';i{i s{,?- vila pet. 3. Obi'tMa nauzornisiva i/dajajo za- devna dovoüla samo na pismenc r|<()snjo podjotiiika 'ob:tu;ku), ako je potrcba po- daljšanjn n'cnieljeua in dokazana.. in to za dobo, doKler t'-aia polrebu in dokler ostane obrat kot manjši obrat v y.mislu uredbe mi:iisi-iv-;.tva socijalnc politike v, due 8. aprila 1921. priohčenc v t'radncm listu št- 43 7, due .?*. aprila tl 4. Straa'-.e W. Ijiibljanskcgri. logaskc-- ^a, kranjskega, radovlji^kega, kamniškc- aca, litijskega. kocevskeg-i, uovoine^kcga, čmomeljskec;a in krskega okrajnega gla- varstva naj sc obrača.io v vseh zadevah na obrtno nadzor'.iislv > v Lji'bliani- Stranke iz okrož.a celjskega. breži- škega,. slo\ .:.\: izpolnjenega 16". leta, katenlt glasom sla- ,-th prodipisov podietnik, o/'iroma orrtnik lie sine zaposliü daije kakor osem ur dnevno, sc taui v sIuCmju. da i• ?ia poojei- nik (obrtnik) Jovolüo na nadiirno dclo. Jic :sme /:a:)oslevat'. j)reko osem ur dnevno. 8. ProšYi.;e gledj podal.;šai!ja deii.v- nega easa ni treba kolkovati, steer pa mo- rajo (vdgovarjsn obicajniin uri'duini v!o- ga.m. Da se resiive proscnj zaradi po- manikljivosti ne z,ivleecio, je razmi ute- ineljitvfi pat.-ebo navesti tudi imena vseli zaposlenih oseb in njili zaposleuost (po- mocuik (ic:!), vajojieo (ka), poinožni de- la voc (ka) it:!.) to; poilati izjavo, da se Pe obratujj ,i nikako elcmeiitanic- silo 9. Ker *f) vsc zadcvne urcJbe sKoraj v veljavi in so o))i tna nadzornistva tudi že pričela .', brezizj-jmnim kaznovanjem. se vsi obrurki mijno opozarjj'jo, Ja ->c (ceno držo pr-jcjoi.-.o ,- o aii'iniinr-m dc- lavniku; vsi oni pa, ki imajo pravico y.i\- prositi za Jcsetur.ii dclavnik. na.; \c j'c- uuidoma sluje in nikakor ne. prekoračijo oscmunw dehvin eas, doklcr niso y po- scsti dc-voljci1.;:;. Ustava kral jo vine Srböv, Hrvatov in Slovoncev. (Dalje.) Cleu XIJ. Zajaineiiie se svoboda vere in v:\sii. Usvojene vcroJzpoveOi so ravnopravnc l)rcd zakonom in lahko svoi vcrozaki^ javno'izpovedujej:). Uživanje drzavijauskiii in poiitičuiii pravic jc ncodvisuo od veroizpovedanja. Nikdo se no more odtcgniti svoji drzav- ljanski in vojni dolžuosti in obvezarn. s.kii- ciijoč se na nredpise svoje vere. Usvaiajo se one vcrc; ki so na kale- rcnrkoli delu kraljcviuc zo dobile zakon- sko priz-nanje. Drugc vox se morcjo pri- znati samiö potom zakona. Usvojcue in priznane vcre samosiojno urejujejo svoje notranjc vcrskc posle in tipravljajo svoje zakladc in fondc v mcjali zakona. Nikdo ni dolžau, da svoje versko prcpričanjc javno izpovedujc. Nikdo ni dolžan, da sodchijc pri verozakonskih či- nih, svcčanostih, obredih in vcžbah, raz- vLMi pri držiivnih praznikih in svccano- slili, \ kclikor to odreja zakon za osebe. ki so iptxllozne državni. tutorski in vojni ob'lasti. Usvojene in pazuatie vere morcjo g'OJrti zvezc s svojimi vrliovnimi vcrski- mi poglavarji tudi izven drzavnih mcj, v koli'kor to zahtevajo duhovni prcdpisi po- samuih veroizpovedi. Načini, kako se bodo tc zveze gojile, sc rcgnlirajo z za- konom. V koli'kor so v tlržavnem proračunu predvideni za verske svrhe izdatki. se imajo razdcljevati rned posanu jene in priznane veroizpovedi, suiu/.mci- no po stevilu ujihovih veruikov in po stvariio dokazani potrebi. Predstavitelji vcr ne suiejo uporab- Ijati v strankaväkc svrhc svoje duhovne oblasti pri izvrSevanjti svojih tluzbenili dolžnosti v boziili hramili ali v govoriii verskega značaja ali drugače. (Kancelpa. ragraf.) Cleu XIII. Tisk je svobodjii. Ne more sc ustanoviti nikaka PrC~ ventivna odredbM, ki bi oneinogocevala izliajanjc, prodajanje in Sirjenje spisov in novin. Cen/.ura se more ustanoviti samo za casa vojnc ali mobilizacije in to za stvari, ki jih zakon v naprcj določa. Za- branjuje se razsirjevanjc ¦ in prodajanje novin ali tiskanih spisov, ki vsebujejo: žaljenje vladarja ali članov kraljevskega doma, tujih državnih poglavarjcv, i.arod- nc skupščiue. noposredno pozivanje dr- žavijairov, da naj menjajo s silo ustavo ali drzavne zako-ne ali ki vsebujejo ležko žaljenje javnc morale. Ali v teh slučajih je oblast dolzna, da v 24 urah po izvrSf- vauju zabrane odstopi ta posel «°fsc'! in to je dolži.o islotako v * "f^^,',) l ovr^enc xabraiu-. Za clejanja, siorjeiia s tiskom, odgc- vaijajoj pisoc. urednik. tiskar, izdajateij in razšir jev alec. S posebnim tiskovnim zakonom se odrcdi, kdui in v katcrih s!u- čajili bo kateni izmed naštetih oscb in na kak način odgovarjala za krivice, sto-rje- ne s tiskoin. 0 vseh dejanjili, s.torjcnUi s tiskom. Ixxlo sodila redna sodisča, Cleu XIV. i)rzavljani imajo pravieo združeva- Stev. 82. »NO VI DOB A« Sfrtn 3. nja, zborovanja in dogovorov. Nutatic- nojše odredbe o tern poda zakon. Na zbo- rovanja se nc sine prihajati z orožjem. Zbori pod vedrim nebom se morajo pn- javiti pristojni ohlasti najniuni -4 m po- Prej, Dr/.avljaui imajo pravico zclni/evnii se v svi he, ki po zakonu niso kaznjive- Cleti XV. l>žavljani imajo pravico, da vlagajo Prošnje, Prošnjo laliko podpise ena ali veO, kakor tudi vse pravue osebc. Pros- uje se lahko predlagajo vsem oblaslim brez ra'zlikj. Clen XVI. Znanost in limetnost sta svobodni In nzivata zaščito in podporo državc. Vse- nčiliški poduk je svoboden. Poduk je dr. žaven. V vsej državi sloni poduk na can in ist'i osnovi, priiagodnjoe se liudstvu, katereirmi je namenjen. Vse sole morajo dajati inroral.no yzgojo in razvijati držav- ljans'ko zavest v duhu narodnega edinstva in vcrskc strpnosli. Osnovni poduk J- državen, obeen in obvezen. Verski poduk se daje po želji roditeljev, odnosno va- tuhoiv ločeno po veroizpovedanjih ali v snRlasju z njiliovhni yerskimi riaeeli. Strokovne sole se otvarjajo po po- treba'h ipoklica. Lrzavni pouuk se dajc brez vpisnine, šolnine in dnijjih taks. V kolikor bo-do dopušeene privatne sole in posaiime njihove vrste in pod kakimi po- gojii, se odradi z zakouom. Vse ustanove za izobra^evanje so pod dr/avnim nad- zorstvom. ^ D.rzava bo pod.pirala delo za narodno prO'Svoio. Manisinum drnffe rase in jezi- ika se daje osnovni podnk v niihovem niatcrinskem jezik.i pod pogoji, ki jih predp&e zakon. Clen XVII. Nedofnkljiva je tajnosi pisem, tele- grafsikih in telcfonskih sporocil razven v sliičajn kazensko preiskave. mobilizacije ailivojiie. Vsi oni, ki prekrsijo tajnost pi- seni, tdegrafsküi in telefouskih poroCil, bodo kaznovani po zakonn. Cien XVIII. Vsak dr/.avljiiii inia pravico, da ik'- l>osredno in lire/ kakorsnetfakoii odobre- m'a toži pri sodniji dr/avne in sanio- üpravne org-.tne za ka.znjiva dejauja, ki bi jih storili li napram njemu v iijegoveni sluZbcneili delovanjii. Za iiiiiiistre, sodni- ke in v.ojake pod zastavo veljajo po$eb;ie odredbe. Za škode, ki jIIj store drzavlja- Horn državui ali sanioupravni organi z ncipravilnim službovanjem, odgovarjaia pr'ed rednim soiHsOm dr/.ava ali samo- upravno telo. Dotični organ je odgovo- rCiii njima. Tožba za odskod'iino /ncf:ira P<> dcvetili inesecib. Cle.i XIX. Visa ijiesUi v vssel] sti'oka.li di/.avnc sfuzbe s*o doslopua pod zakonithni pogoji jeidnak'O vsem državljanom |),i lojstvu, kafkor tudi onim drzavljaiiom \>o priro- jenstvii, ki so srbsko-liiv/atsko-slovcn^Ke narodnosti. Drugi prirojeni državljaiii niorejo dobiti Jižavn.i slnžbo saino. ako so de^-et let nastanjeni v kialjevini; ali po izrecnem odobreuju dr/avnega sveta in na o'brazl'OZcno zahtevo pristojnega mini- strstvn in prod tem. Clen XX. Vsak državijan nživa zaščito cirža- ve v tujih div.avali. Vsakemu državljanu ie danö na svobodo izstopiti iz dr/av- Ijanstva, 'ko i^polip svoje obve/nosti do drzaw. Zabi.injnje se izroeanjc lastnih državl]av. ; /: ClenXXi. . ¦ Vsofk državljan ]e doižaii, pokoia\a- ti se zakononi, ^lužiti mtereisom-iiarodn^ zajed-nice, braniti domovino In nositi ilr- žavna bremena po svoji .pridobniii&ki sposobnosfi in po odredbal» z-akona. (Dalje sledi.) Sokolstvo. [>LKLAt jc bil v ZaKi'ebu" prvi se- stanek v svrlio njedinjen.ja sokolstva iii in so bili navzoci delcgati vst'h treli ple- menskili sokoiskili savezov. Ujedinjenje našega sokolstva se ie izvedlo sporaz- ititHio na novosadskein -saboru due 28. iiitiija i*> 1 ^, kjor sc ie osnovala edinstve- na organizaciia sokolskega save/a ^r- bov, Hrvatov i» Siovcncev. Mariborska skupščhia tine 30. avgusta 1920 jc dala diiäka spl'osiieinn razpoložcujti in sploš- nim potrebam narodne edinosti in zato sporaziinino skleniia prcvzeti ime Ji.go- siovensikcKa Sokolskega bavcza, držeč se pri tein osnovnih sokolskih načel glede na bodoenosl in narod, kakor jih je ob- razložil dr. J yrš. Postali sino potciu evo- lncije Jngosloveni in v pogiedu na bodoč- iiost s««o se posiavili na siahšče iuvsoilo- vensiiega rcuiiznia, zaio ker smo in o«ta- neino Jususloveni. JugosJoven ;ko sokoU sivo ie dvi^iJÜo yaslavo jti^oälovciisiva, in jo iiosi pied vsunii uapi'tj. AH Sokoii pujiüujeuio hi razuiaeuio roülüO JM14O0K)- veiisivo v znuslu duševnoga ujtuiiijciiia in pupolnama meitunteiie^ii izcnucuiija v^eh obsiojcčili etnicwÜJ in 11t aviiiii 'iit.i in sicer zato, da si osaujemo lionio^euo mu- rodne mase. Ne oziranio sc niii na pie- inena, njti na vero in ne stranpota, tcni- vee grano in leni, da uslvarimo v duiin napredka, doinoljnbja in pravičnosti jn- goslovenski tip knltiir«.- kot sreusivo za razvoj slovanskc kultiire na poln narod- ne bodočnosti. Priziiavajoč težkoCe da- 'našnjega raz-voja in ra/.malia jugc--sloven- siva stopa jngoslovensko sokolstvo na- prej pod vodsivom .ingoslov. Sokolske- .ga Saveza in se ne' oK'leduje niii na li'vo, niti na desno. V svesti si /.jjoraj označe- nili nacel ne po/iia pojcajanj in stoji na stališču: Kdor Sokol, ta /ngosloven! Za- radi tega ni in ik> mim re biti izven sokol- stva, uvrščcncga v Jugoslov. Sokolskem Savezu, v nasem narodu nobenega dm- gega sokolstva." Sokt»lska siavuo-U v Slow Uisiiki- Lep dan je Ul pri nas v nedeljo, due 10. (m. ko k- priivdil tnkajsnji Sokol svojo \eselico iia dvoriščn tukajSnje vojan;u. ToCmk), kakor i'a.pavetlaiio, .ie j'risla j^o- njemica maril>orskega Sokola ob 9. uri v Slov. liistrico. Bilo je 3? je/decv. Na periferiji mesta jih je čakala godba in jih spranila do vojarne, kier se je vršil po- zdrav. Brat Novak, načelnik jezdeeev, je v vziieSiLUib besedah odzdravil I or na- Lla-Sal, kakt'K'a vclikega pomena je Sakol- stvo, kako vzviSena ie nje^ova tialoga. Bodiil nas je k vztrajneinn delu za So- koilstvo •¦¦ za lugoslavijo. Ko so So- •koli razjahali, sino se podali skupno k zahvaliii nia^i, ki se je vršila, ker se ne- cu'ven atentat na na.5ega prestolonasled- nLka-TJgcnta ni posrečil. 7. godbo na čeln so koiakali •¦¦• zenski naraščaj of) dektic, nioiki narašvaj 4(» dečkov, Sokolice 24 člamic in 40 Sokolov v kroju, ter obilo drngi'h Sokolov v nvilni opravi^ nradni- kov in •niesčanstva v cerkev. Po konča«. neni opravilu je Narodna godba \i Ptnja koncertirala na trgu. Ob pol 1 uri je pri- čela javna telovadba. Vsa izvajanja so se izvr;'iil:i preeiz.no, ter gre vsem elanom, tlanicam, tnoskemu in zenskeinu naias- čajn srčna zalivala, '!a so nam nudili pri iizoniein, tt'lovadik'in prednasaniu, najsi- bode pri prostib vajali ali na orodju. iz- reden užitek. Udt.-ležba je bila nepijcako- vamo obilna. Veselični prostor je bil na- bito poiln in nase po/.rtvovalnc dame so morale pr-klno delati, da so zadostile po- treham žejnih in lacniti. Castno je bil za- -stöpain Marihor, Studence, Pragersko, Sv. bemarr, Ormož, Poljčane, Konjice, CeTje in naša okolica. Vscn ndeležencem srciia livala! Kosmatili doliodkov je bilo nad 40.000 K. ie žalibog, da je godba iz Plnja zahie-vnla 00(10 K i/dalkov. Zdiavo! V Jugoslov. Sokolskem Savezu je glasü-ni stalistike Saveza »rgan.izirani]i dailies l,40ll.0lii) Sokolov in Sokolic ter narašuaja, torej ena desetina vscsa jugo- slovens'kega naroda. Jugoslovanski gasiiec. CiASISLKA SLAVNOST V ŽALCU. Kni'tkemu, že objavljenoniii porocilu 0 dopoldanskein progranni slavnosti bi še dodal jedrnat županov pozdrav pr jcI ro- tovžem, ki sc glasi: »Jugoslovanski gasilci! Kilo ti"|)i. ne vprašamo! To je geslo, ki vodi vas ne- ustrašene inožc v boju zoper nesrečo! ! Vzvišein je vaš cilj in srcčen bo naš na- j rod, öe1 si ga bonto vsi vklesali gioboko ! v uaša srca. Vaša pot, ki gre za tern ci- ljeni, je jasna. toda trudapolna. Po na- porneitn delu skozi desetletja pa ste da- ncs zdruzeni v mogoč-iiih vrstah v spas svojeniu bližnjemn .— v blagor domovi- ni! In da stnicte svojo annado v še go- stejše vrste, izbrali ste si prvikrat za be- lo Ljubljano nas narodni trg Zalec, ki so je že .prod 40 leti zavedel, da irna za ple- meuito delo tudi krepko ro'ko in kakor vi vsi, i>oginnni gasilci — dobro sree — sr- ee jugoslovansko. Kot župan ttga narod- nega trga pozdravljam v imenu prcbival- stva vas, velezaslnzni vodiielji Jugosiov. gasilsike zvezc. Jugoslov. gasilci 1 Vsi. ki ste prihileli iz, jako številnili krajev 'laše sirne, mile, svobodue jugoslovauske zeinlje, bodite prisrCno pO'Zdravljeni!« Po slaviioslneni zborovanju Joina- eega gas'il. drusiva, pri kateiein je bil na lneUlug naCelnika g- lidvarda Kukeca ob viha.rnem pritrjevanju zbranili dclegatov ^iasilske zve/e soustauovilelj bivše žal- sku jjuiž-arne biaiube üosj). Josip Sirca irii'cnovan Casluiin claiioiii, se je vršil obCni zbor Jugoslov. gasil. zve/e, ki pa je vsled obsiMiega, duUotrajiiega ]>io- yjmwd si'lno trpel. Z 11. vlakom so prišli naši vrii Ko- rošci, dvoje gas.iinili drustev iz Cine in ivležLce 7. lasino godbo, skupno «7 nioz, ki so bili sprejeii še Ie prccl zboi'ovalnim posloipjeni. Po obCnein zboru so se razšli vatro- gasci po raznih gostilnah. kjer je bilo vsem postre/eno kar najbolje. V hotelu g. i'ikla pa sj jc ob-sviranju trboveljske- ga »Sranila* vrsil banket, kojega so se udeležiii načelstvo Zvcze, Župe, načelni- ki razni-li gasilnih drustev iz Slovenije in odličnili Rostov iz Mrvatske. kakor ludi eden civilui dostojanstvenik. Popoldne je trboveljska y/jiiba. svi- rajoc' po trgu dunajske koračnice, uazna- niala privetek ljudske veselice. S 4. vlakom je pnšlo ninogo Celja- nov ter snio med razn'miLodlicnimi gosti iz vsek krajev opa/ili tudi vladnoga svd- nika gosp. dr. Ziizeka iz Celja, g- okrajne- K'a glavarja iz Litije in g. notarja Hudo- \ernika x, g. soproM'o iz Ijubljane. Vsa nuio^obrojiia družba se je lado- vala na krasiiem araiižniajii. kojemu je stal g. dr. Bergmann na Coin. Kjasni vj- selični prostovi »Zalskcga nara« so se iz- kazali žal kot prenia.iliiu /a slavnost y velikem štilu, kakor jo sniemo inienovati s ponosom. Na.se gospe iu ^osjiice so x.rtvovale obilo časa in truda, da opremijo doloee- ne jiui prostorc na kar najokusnejši na- čin. Ne morem se tukaj spuščati v po- drobnosti, a reči morain kot nepristran- sko-kriti'cen kronist, da ic šel okoli pro- lestnih sotorov Ie ^ias hvalc in občnega zadovoljslva. Bila ae res prav neprisiljena in aniniirana zabava, ki jo je povzdignil tudi domači rnoski in inešani zbor Dram. drustva, kojega nastopu je za umetnost dostopno občinstvo sledilo z velikim za- nimanjem. Iz srca Oestitaiino žal^K.inu ^d-^il^ društvu ne same» k 40-letnemu jubilcju, teinveč tudi na lepem moralnem in gmot- iip'iti us,pehn. Ti ßolniü ljiibezni do svojega bližnj2- ga pa vodi ^ nadaljnem vzajemnem delu svojega jnbilanta v zlato petde,sčHelnico. Zdravo! Kongres jugifeiov. nasilcev v svrho ustaiiövitve Zvezc jugoslov. gasilnih dru- stev se vi si 15 avg. v Zagrebu. Turistika in sport. Niifcoiiieine icMtue v Celju. V soboto JO. tm. ob pol 7. uri zveeer nogonietna teKiiia med S. K. Celje in S- K. Svobodo Celje na glaziji1. ¦-¦ V /ledeljo IV. tin. ob pol 0. uri zveeer prvenstvena uogornelna tekma med Athl. Sp. K Celje in prvaluvm Slovenije, »Ilirijo« iz Ljubljanc, na igriš- čii A. S. K. pri Skalni kleti. . Žrelo na poti proti Ceški koei je z.elo pokvarjeno in je nevarno tain luiditi. Pot se v najkrajšeni času popravi. Turski ileb ],j njc nevaren. Kakor je nek do povodom uesrečc Tavčer napae- uo trdii v „Slow Narodu«. Ta zanimivi pot vzdržuje Savinjska podružnii.a, kc.Ii- kor je mogoče, v dobrcm stanju. V Savinjskih Alpah so sedaj vse ko- Ce osknbovane. I/let na Mo/irsko pianino 7a ncdr J jo 17. julija pripravlja odsek izlet na Mozirsko pianino. Odhod v soboto 16. jiu lija ob pol 4. uri z vlakom Jo Paške vasi, potem peš do Lmihela nad Mozirjem, ikjer se prenoCi. Zjuvraj rano na Medvcd- jak in Mozirsuo kočo. Povratek čez Ra- degnndo y iMozirje in Paškovas. Pro\.:- jant vzeti s seboj, Izlet vodi g. Krajnc. Natančen popis lure na izletni tabu v i?- lo/.beneni oknu tvrdke (Joriear & Lc?* kovšek. Izlet se vrši lü v slučaiu lopesd vremeua. ,.,'> Hotel Sv. .luucz ob Bohiiijskein jeze- rti je. kakor znano, preše) v zakup Osred- njega od'bora SP\). Obratovanje tega ho- teia. ki je državna last, se mora vršiti po drugacnili nacelih, kot pri drugih planiu- skih postojaukah. Motel je v prvi visLi nainieinjen za dailjšj bivanje letoviscarjcni, k-i se žele odpociti oii ecloietnega delu iu si ukropiti razdiazciie živce v krepkem piaiiiinskeni zraku ob našcm najkpšein je- zciu. Hold inia glavuo poslopje in de- peiidanco s skupaj 41 subami, ki so eJe- ganlno oprcinljcne iu imajo pe eno, dvc ali vüc postelj, eno lnanjšo in eno vecjc oibodnico, glazbeiio sobo s klaviijoni, ka. vaino, konverzacijski salon ter koj)alnicii za gorke in mrzle kopeli, kninico /a so- iograie. j'oleg liotelskega jjosIorw-JP na ji'ovo nrejen postni uiad z brzojavom ia interur. telefonom. Na razpolago so gara- /e za automobile. Za lilevom je volik ¦j)ark s tenis prostorom. Ub jezeiu je ide- alno Lirejono kopališče s kabinaini, loče- ninii za moške in žeuske, nadulje čoliiar- 11a za cuine, ki so nanienjeni go^Unn za vožnjo po jezeru. V lastnein ribnjaku se hraiiijo postrvi in drugc pleuienite ribe za liotelsko ii'porabo. Oostotn se nudi prvo- vrstna in obilna hrana po ceni, ki odxo- varja cenam prvovrstnih Ijubljai'.skih I10- tel'ov. Točijo se prvovrstna doniača vina iz sod'ov ali v bnteljkah. Lovci dobe do- voljenje za lov na divje kozc in d-rugo divjačino, ribiči pa lovske karte za lov postrvi in drugili rib ob pritoku in od- toku jezera. tilede na ugod'nostl. ki jih imajo gostje v vsakem oziru, in glede na težavne ajprovizačiie razmere zahtevauc cene za hraiio in oskrbo niso previsoke. Zveza z železnisko postajo Bistrica-Bo- liinjski) jezero je cim najugodnejša. Pri vsakem vlakn posredujejo odvoz in do- voz |)ostreščki, pri zjutranjem in popol- ilaiiskein vlakn pa tncli redni omnibus. — Jutraiiji in veeo'nii ylakjina iz. Ljubljaue. in na postajo Bistrica-Boliinjsko jezero in nazaj direktne vag'one. SPP. stori vse- lej in posvsod vse, kar je Ie mogoče, da zadov-olji svoje elane in drugo občinstvo, prosi jih pa, naj se ozirajo na aprovizač- ne in druge težkoče ter na draginjo in pod'pirajo druStvo v stremljenju oniogo- C-Mi obisk najlepsih deJov nase domovine najširšlm slojeni, vsaikern.u po njegovth razmt'Tah. Odbor SPD. si prizadeva, da gostom hotela Sv. Janeza ustreže v vsa- kem oziru v polni meri in ohrani obrato- vanje na visini, ki se zahteva od prvo- vrstnih alpskih letovišč. Razven hotela Sv. Jamcza je na razpolago v prvi vrsti turiSitom-izletnikom tudi društveni hotel Zlatorog na zahodnem koncu Bohinjske-. ga jezej-a, ki ie istotako i/borno cbisko- va/n- Do pi si« Vojiuk. Iz Ljubljane snio ipiejeh ia/- veseljivo vest, da je viSji solski svet v ])rmcipu odobril našo prošnjo za ustano- vitev meSčanske sole v Vojniku, katero pro'snjo so podprle tudi vse sosedne ob- čine. Naša skrb bo, storiti vse, da se na- črt uresničj. L.aško. (Proslava kraljevega roist- nega dime.) Naš trg je rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra I. obliajal nad vse slovesno. Po sveeanem I e deunui so se zbTali 11a- rcKlno-zavedni krogi v okusno ovencan-i sokolsiki dvorani- Ob zvokih sokolsk^a orkestra in n'avduscnih govorih so ndele- ženci z živaluiiini vzkliki nazdravljali 77- letnemu vladarjii, osvoboditelju Sioveni- je. Spoinniiijali smo se neodresenih bra- tov in v slavnostnem razpoloženjn smo zbrali za .lugoslov. inatico 820 K. —- Na poziv žiii)anstva so Slovenci razobesili narod.ne in državne zastave. Opažati pa smo vrsto his, katerih lastniki, Nemci in nemškntarji, so svoj čas priduo razobe- šali franikfurtaricc, danes pa ne smatrajo potrebnim, počastiti svojega sivolasoga vladarja- Z naso neinškutarijc bo treba obračiuiati. Nadejamo se, da bo Narodua obrana, ki se bas kar snuje za ]ias trg na fasiistovski podlagi, da ga očistimo na en ali drug nacin mlačnosti in nemškutarije, ßf na \ »NOVA DOBÄ. Stev. 82. iztrebila vse spornine na prctekle case. TeroTizem, izvajan po starih, bo privedel irüade kavalirje na rjrava potli, ali pa vcn z njinii! V St. Pavlu pr'i Preb. je büa 14. tm. volitev žiipana. S po-močjo klerikalnih glasov je bii izvoljen soc. demokrat Fr. Kae. Urobelno. Nasa Ciril-Metodova po- družnica za Grobelno in okolico je prire- diJa dne 3. tin. na Cirobelnom vcliko ljud- sko veselico. Kljub deževnenm vremenn je bil moralen in gniotcn uspeh sijajen. Našoprireditev sta posetila prvoincstnik CMD g. Aiidr. Senckovič in nj'j hlagaiuik notar g. Hudovernik. (1 prvomcstnik je v lepein govorupovdarjal pomen dru/be in iiavduseval niinogobrojne poslušalee zanjo. Prosta zabava, združcna s srečo- loviorn, licitacijami in zabavno »ameri- kansko Zenit vijo«, se je vršila živahno in !iej>risiljeiiü. Pevski zbor iz St. Jurja nam je zapel več pesintc. — - Zopet je na5a Ipodružnica odposlala centrali 10.001) K. Visa cast maiijivenm odboru, ki se ni strašil dela in truda. Veliko priznanje za- služijo zlasti naši neiistrašeni nabira'lci dejiarni'h in drugih prispevkov: ga. Ja- grova na ürobelnein, gdc. Tilka Lecker. učit. v St. Vidu in g- Vinko Narat, trgo- vec isuotam. Hvala tudi vsein rodoljub- ni-m darovaleem, ki so v denarju i.u blagu prispevali za raviljone in za srec'oloy. ¦— Ca'st jirn! Naši ljubi Citil-Metodovi drn- zbi j^a uspeh i.i proev'it' Iz Trbovelj. Tukajšnja ljudska sola pri fari je slavila v nedeljo, dne 10. Im. svojo stoletnico, kar se je zaeclo v Tr- bovljah sploh poučevati. V svojem slav- nostnem govoru je orisal gospod ravna- telj Vodušck razvitek Ijudskosolske iz- obrazbe med narodom, kakor tudi navc- del vse1 učitelje, ki so delovaii od začetka do sedaj na tej Soli. Solska mladina je za~ pela več krasnih pesmic pod pevovodjo gosp. PJavšakom in igrala dve srekani igrici pod vodstvom drugih ueiteljev in učlteljic. Želimo vsako leto par takih prireditev, kjer se starši na lastn e oči lahiko prepričamo, ka^ Jiaši otroei zmore- io in zttajo. F.den v imenn drugih. Iz St'. Petra pod Sv. gorami. Zapo- redoma snio Imeli dva veseSa dneva. —- Sentpeferčani smo spoznali veliki ponien «Jugioslov. inalice< in zato amo jo iista- novili 9. tin. Odbor smo izbrali iz n-ijpo- žrtvovalnejših rodoljubov in rodoljub- ikinj. Na čeln odbora. stoji velozaslužni g- dr. Knnej in zato sineino z zau.pajijein pii- čakovati, da se bodo uresničile vse tiste topic besede, ki so nam iz vročega srca privrelte tistega veeera v .U'. Kvarrprjevi sobi na dan. Naslednjega dnc. JO. tin., so nasi vrli dijaki priredili veseliüo, katero so obiskali domiiöini in tiijci in tudi luisi rnski- begunci. Vazo Rosanov je v svo- jem jedrnatem govoni povedal, da dijaki 'k'ljub počitnicaiiT ne niorejo lnimvati, a-nipak da hočejo širiti med narodoin vse tisio lepo in vzviseno, kar jih nova sola iiči. Oni so prihodnü naiodiii delavci ter hočejo oe'lo svoje življenje posveliti raz- voju, napredku, časli, slavi in veliciui premile Jugoslavije. Boža Mi'lnicki je .s'pretno deklaiuoval Aškercevo »Kako je •krneit Francoza zibal« [er je žel kot uspeh bnren aplavz. Kaj pa naj reOern n igri »Za Ietovišč-e«? Gorazd Stormanov je bil v svoji olilaimi opravi naiavnosi ncprekos- ijW. Tii je rojjii za oder! Doktor st- je spretno kretal v svoji vlogi, le skoda, da so rnti crne breice med zivalmo gestikn- lacijo odireale! Njegov intiutclj, p(»sroclo- valec, je lepo izvc-dol celo krasno mlngo. Italijan je tako prccizno o|)onnšal blebe- tavost laškega- šarlatana, da k vzbujal obi'no pozo-rnosl. in poteiu po vrsti: slu- ga, berač, tiobenUie, korporal. snažilec obleke bili so srečni v svojih ulogah, ta- ko, da je igra prav lepo uspela! — Na- vdušeni fantje- pa so tudi peli. Naj nave- dem kritiko inteiig-entncga gospoda, Hr- vata: x.Pa ovi (enoristi — to.su slavulji i kaiko nježno započimljaju pa rastn i padaiu kao niorski talasi te šaplaju liK-i povjetarca u šumi. I ova arnionija! To nijesu liudi, to su žive orgnljel Ma da — ti krasni slovenski pijevači ¦•— takovih sami čuo nialo!« - Tudi jaz sem sedel v kO'tu in takrat, ko so dijaki zapeli »Vse- slovanskos k'O so i/ globine srca izdali- nili: »Pridi, veliki car . . .« in ko je iia- vzoči gospod niski gubernalor ob teh bo- sedah bolestno zdrcznil, me je v du.si i.c- kaj tako-silno stisnHo, da sein si otr! Sj.-1- zo. - Diiaki, mebka, idealna je vasa du- ša, ki ie z vašo pesmijo povedala tohko da z zaupnostjo gledarno v srečnejšo bo- doenost. Vztrajajte na tej poti in srecnl boste vi in naša mlada in lepa domovina. tfvala vain na krasnenmžitkn, Sprejmite niis)j presTČni invn-,!. v.-mski pozdrav. R. ObletJiica carjcve suirti. Jutri pole- Cejo tri leta, kar Je büa na strahovit an- čiu umorjena ruska carska družina. Av- lentično poročilo o tern neeloveskem ei- liii prinesemo v pfihodnji sobotnj s'tevilki. Nov papirnatl drobiž po 25 jiara )e prise 1 v ])roiiie[. Žalostno obleiuico so 13. tm. obliajali ližaski Slovciici: 13. julija 1920 so podiv- jane laske tolpe zazgalc Narodni doir). Iz posl'nc si»/bc. !z Planine v ?iv- Peter v Sav. doi. je preineščena pošiarl- ca Mar. Hoffman, iz Rogatca v Ptuj ofi- cijantka Stesanija Schiffrcr, iz Ptuja v Rogcilec Mira Cilinsek. V Diibrovnikct je 13 tin- iimrl bivši zupan in '.igL\!iii politik Pero Cingrija. star 84 let- Obsojeni /Jipuik. /'.iipiiik Franc Pur- lin iz ^t. Vida nad Cirknico je bil 13. [m. pred Ijubljanskiin sodiščern obsojcn na mesec dni zupora radi nesraiTinlli žaljivk v anonimnih pisniili neki poscstuici in ra- di zapdje/anju nekc price h krivi rnsog'f. Lep vzgled mini in sprave! Kaj prorokuje koniunki o tiodocüosti sovjetske Ku^.iie? Hivsi mad/arski sov- jetski komisar, Varga, živi že več ko leto dni v Ru-siji. Te dni je izdal drugic svoje glasovito delo »üospodarski probleini proletaTSke diktatiii"e< i novim predgo- voroni, ki govovi-.o bodočem razvojn go- spodarskih razmer v Rusiji Predgavrr je napisan pred nekoliko ineseci in kü čita kot prorokba vsega, kar se dane-3 dejan- sko dogaja v RnsiJU Varga pis,-. »Ne da se opore'kati, da je v 1'Jusiji mnogo komu- nistov, ki so se žc naveličali večnega ča- kanja na evropsko revolncijo, pa hočejo, da se Rusija izolira oC kornunističriega pokreta v Evropi. To znači mir z iniperi- jalis'ti, redno izmenjavo blaga s kapitali- sticnhiüi državami in raznovrstne konce- sije v prilog Rusijj. Nadalje znači to opu- seanje propagande onkraj mej. Nastaja ncividno nov tip držuve, v kateri vlada deUwslvo, naslanjajoč se na äirokc kmct- ske slojo. Ta država bo daiala odvisni ži- vež in siirovine kapitalisticii'tii drzavam m s tem neposrcdno titrjevala kapilali- sticne vrsle. Ta struja nied ruskimi ko- UMinisti je se slaba in ihnlošteviina, toda ona se bo ojaeila, ce ostane Rusija s svo- jo revolncijo osamljeiia\. Kar je Varga profoikoval pred nekaj lueseci, se danes fakticiiu dogiija. Moskovska vlada se iio- če nagoditi s kapitalisiičninii zapadnimi državami in vodi ostor b:)j proti delav- skini strankam, ki so že davno uvitlele tak konec kornimističnega gospodarstva v Rusiji. Praznovaiije dneva sv. Cirila in Me- toda je na (joriškem prepovedal tclrnki- ski civilni komisar, češ, da je to sloven- ska manifestacija, ki je naperjena proti iialijamski državi. Prepovedal je obliod, veselice, |)etje, iiredavanja, razobešanje zastav. dovoli! jc sauio slu/.lio božjo brez vsaike slovesnosti. Zadnja »Straža'< od 13. im. je pohni- stalai vse nase Sokolstvo, nase brate Srbe. dem-okrate v Konjicah in v Mavibo- ni ter našo »Novo Dobo«. Cestitamn po- novno k apciitu! Pravihiik o »reditvi oblastuiti kme- (iiskili inspektoratov nbjavlja Uradni list v št. 80 z dne 11. tin. Navtični ^oli v Oubrov.il^u in Koto- rn ste se pretvorili v državni pomorski aikademiji. Vsaka je 4-razredna- Naloga šol je, izobraziti mladeniee za častniško službo v trgovinski mornarici. — Sprejet je, kdor je fizično (telesno) zdrav, ie do- vrši! 14. lcto in 4. razred srcdnje šole. V Rogaško SKntino so dnpotovali na zdravl.icn.ie minister za agrarno reiormo Nikola^ Uzunovič, djakovski nadbiskup Aksam-o-vič, bivsi hrvatski podban dr. Bošnjak itd. Vestnik invalidov. liiviilidäki doin! Zadnji članck v > N. D.« pod gornjim naslovoin, je našel pre- cej zaiiiimanja, kakor opažam v vrstah invalidov. Ravn,y tako se je razbnriln na nie tudi neika gos|)oda, ki refleklira na ray.ua niesia v zavodu, češ da hočem tu- di in/, neko inesio. Ker pa to ni res, in tu- di ni ni'Ugoee, ker nisein ne cevljar in nc izdelovaite'lj protez, zato javno izjavl.uiin da je cela razburjenost neuinestna. Oseb- no nasprotsitvo tu ne velja, pač pa se za- htevct, da bo vsak strokovnjak, pa naj si bo poLmii ta ali oni. To pa sem predlagal jaz za to, ker sem tndi jaz med tistimi, ki bodo veliko iz bodočih delavnic potrebo- vali in znam tudi razsodi-ti, kot pri pro- tezah tako pri eevljili, ki jih žalibog mo- rann že dailje časa nositi, Ker pa smatram stvar za važno, zato sem v tem oziru tu- di javno nastopil, ker zalitevam tndi, da se vsa ine-sta javno oddajo. Ako so pa neimenovani gospod z mojini nasvetom ni strinjal, jc jasno, da sern ga v clank» prijel! - Kostomai. Socijahia politika. Vse stanovaniske konüsijc ukmjene so s 1. jnlije.ni na Ceškoslovaskem. Vlada te države pričakuje od svobodnega raz- ¦polaganja s stanovanji veliko poprej re- šilve stanovanjske krize riego od poslo- vanja stanovanjskih komisij. Iz pravilnika k novi st:uiovatijskl iia- redbl od 21. maja, ()hiavljenega v l.'rad- nem listn od 8. tin., posnemamo iiyka« točk: Najeinnina za posamezne dele sta- novaiija (sobe) se doK>ci lako, da se na- jemnina celega stanovanja deli s števiiom sob; na eno odpadajoči znesek se za prazno sobo poveča po kakovosti sobe in legi stanovanja za 50-100%, za opre- i:io se povisa še za nadaljnih 100—200%, pri luksurijo/ni opre.mi do največ 300%. Pri dveh podnajemnikih se lahko '/visa še za uadaljuih žiV'», pri treh ali več \m do 100%. E^rez postrežbe ali postelirnne se na gornji način izračunana svota zni- ža za emo tretjino, brez oboiega za polo- vico. — Do kako obsežnih stanovanj imajo stranke pravico? 1. samci, vdovcl in ločeni do ene sobe; Z> druzine brcz otrok ali i cnim otrokom do dveh; 3. dru- zine i več nedoraslimi otroci do trch; 4. druiine s 3 ali več dorasllmi otroci do štirih sob- Kar ima kdo več, tun iahko stanovainjska oblast zasc/.e. ¦—- Stano- vanjska oblastva prve stüpnje sta v 1-jub- Ijani in Mariborn posebna stanovanjska urada, v drugih obcinah pa okrajna gla- varst'va. Vsako stanovanisko oblastvo ima gotovo stevilo prisednikov, ki jih iim-nuje p-overjeni.^tvo za soc. skibstvo. Prosveta. I/sla ie dvana.ista siovilka »Njive«. Dr. loža Rus je napisal zanimivo siiuliio: Zgodovi'iiski temelji ctničnega in kiiltiir- nega stanja pri Slovenciii. Univ. doc. dr. V\\ Veber konenje scrijo razprav pod skuimiin naslovoin »Znanost in yera«. —¦ V pregledu poroča Vladimir Miselj o bančnih a.nialgamacijah v Angliji ter daje zaniniive paraklizme iz svetovnc poli- tične zgodoviue, dr. Joža Fiohinjec pa o socijalizaciji premogovnega gospodar- stva v Ang'l'iji in o zadruznih stolicah na visoki'h šolali. Na platnicah je ločen in obsjren dnevnik. Ta številka staue v knji- gotržtvu 12 K- Celoletiia naroenina na «Njivo« siane 120 K, za naročnike »Ju- tra« le 00 K- Reviia se saina uajtopleje piiporoea sloveiiskeinii razumništvu in v polni meri zaslu/.i priljubljenost in razšir- jenost, ki si jo je v kratki dobi priborila. Tndi tisk je jasen in zimanjost prav lična. Letno izide uajmiiuj 20 številk po poldru- go polo.. Z obzironi na obsog in opremo je ta rcvija tudi prav po ceni in si jo mo- re omi'sliti vsakdo. Letniki »Njive« bodo okras vsaki domači knjižnici. Pred po- ORiTiškhii prcsledkom izide se v dvojnem zvezku št. 13/14 z velezaniiniviini do- neski prvih strokovnjakov iz teoretične- ga in praktienega narodnega gospodar- stva ter iz politicne zgodovine Jugoslo- vanov. Za umetiiiškega konzuleiita pri pro- sveitnein oddelku pokrajinske vlade v Ljubljaaii je iyienovan akademični slikar -Fran Tratnik. Preporod. Glasilo Saveza jugoslov. srednjosko'lskih ndruženja. Izšla ie st. 5 z bogato literarno in znanstveno vsebino. Podipirajte idealno mladino z narocbo njenega glasila. Letna naročnina ie deset dinar jev. Narodno gospodarst vo Pomidbe za naktip seiia. Koin:i«KTa spreiema dne 15.. 1*. >' ; '" f1" jllllJa tL ponudbezanakupsena.Vrhutegasepo zivajo intereseuti. da stav.o tej komandi poiuidbe za proda.io stisnjencga Jprc^ane- ga) scna stare ali uove kosnje. Ponudbe sprejenui VMviz-jska intendanlura dnevnr, po'poldne, počenši od 10. juKjo tl. Potrc- ba: 200.000 do 300.000 kg. Seno mora biti papolnoma snlio, zdravo. od sladks fr.t- ve in stisnjeno v bale od 50—CO kg, Prc- daja po pogodbi. Kavcija 10?.> vrednosti ponudbene cene, Ponudbe je kolkovati z din. (8 kron), LJslovi (pogoji) so na raz- polago (upogied) pri Divizijski intendnn- turi. Cene konfekclii v Angliji so v pro- daji na debelo padle v zadnjem času od 33-75 %. Sladkome cene na Poliskera so po- skočile zadnji čas pri belcm od 6500 na 8000, pr\ rumenem od 5720 na 7000 polj- skih mark. Tcžko gospodursko krizo preživljajo Zedinjcne države. Meseca maja je znašal izvoz 208 mil. dolarjev napram 250 mil. v apriln ter napram 330 mil.*'dolarjev v maju lanskega leta. Ameriski delegat pri kongresn mednarodne trg. zbornice ie izjavil, da je kriza najtežja v zadnjih 50 dili. Bopza 14. jwlija.. Curih: Berlin 805, Newyork 605, Pariz 4735, Milan 2790, Praga 7.95, Budim- peSta 2.15, Zagreb 3.90, ßukaresta 8.10, Varšava 0.32, üunaj 0.82, avstr. krone 0.80. Beograd: Valute: dolarji 38.25— 3S.35 franc, franki 301—302, leji 57 57."30, levi 37.50-38, marke 54-54.25, vstr. krone 5- ;..8O, napoleondori 128-128.50. Razne vesti. O Ijtibavni tragediji šahistov poroca »Jutro&: Dva šahista iz Charkova sta se zaljubila v eno dekle. Skleneta dvoboj na soho\ sk'i deski: Kdor j^gubi prvo in edi- no partijo, mora nepreklicno zapustiii mosto. Prva partija: remis. Skleneta igrati se eno z istim pogojem. Zopet re- mis. Skleneta še tretjo, Predno jo počne- ia, ,pa d'obita poročilo, da se ie dekle med tem so poročilo s tretjLm. Kjer ^aliirata dva -•- kibic doibiček ima. Nov srebnii denar s carjevo glva» so dali delati ruski boljseviki. Denar bo služil sanio za izplacilo seljakom, ki no- čejo sprejemati papirja in ki še vedno ža- lujejo za svojiin carjeni. Tektna med golobl in letalci- Nena- vadna tekma se je vrsila 12. junija med mc'.-iti Chicago in Milwaukee. Silo je »aio kdo bo prej priletel iz Chicaga v Mil- waukee, 3000 golobov ali dva letalca z aercjplani. — Letala so krožila žc v zra- ku, ko so na dano /namenie izpustili iz Milwaukee prinešene golobc. \'e.lika ja- ta, ki je skoro zatemncla nebo, jc napra- vila par krogov, da se menda orijentir^. hi nato poletela proti severu. Oba letalca pa za njinii. Kljnb temn, da so niotorji le- tal delovaii s polno silo, so bili golohi 7.1 vsi down v svojih golobnjakih v Milwau- kee, ko 0 letalcih ni bilo še sledu. Striken pozar je v noči od sobote \\x nedeljo v vasi Dane pri Cerkniškeni jeze- ru upepclii 20 his in gospodarskih poslo- pij. Ogenj so komaj uduSili, da ni uničil cele vasi. Pravi se, da je zažgal ueki Cič iz inascevanja. Mravlje liočeio util^iti veliko poslop- je. V Wichiti, država Kansas v Ameiiki, pretc velikanske horde mravelj, ki se po- javljajo iz svojih podzenieljskih inrav- Ijišč. nniči-ti 100.000 doUvrjuv vredno borzno poslopje. Hrastovina v poslopju je že d'occ-la razgrizena od mravelj. Ob ra-znih ceveh v poslopju so mravlje našle pot v zgorajšnja nadstropja in stalno uni- cujejo vse, kar je lesencga. Pozvani so bili na lice mesta entomologi iz Washing- tona in ti so spoznali v nialih ne,prcmag- Iji-vih tniičevalkah zloglasne, avstralske mravlje, ki so v Avstraliii največje škod- Ijiv'ke lesenih naprav in so uničile že na stotisoče leseiiih brzojavnih drogov. NOVA NESREČA V SAVliNjSKIH PLANINAH. Gorniigrad 8. julija. V sredo 6. tm. sta pr«la liubljajiska gimmazijca Savo Pirc in Milan Hafner že ,natvsezgodaj s Koros.ce crez &kalie ,„ s-közi Cirlo na OkrcSelj. be tisti dan sta hoteia naipraviti plczalna turo skozi Hudi prask na Mrzlo goro. Kljnb temn, da sta Lila ntiujcna, sta od.šla ob devetih dopol- ilne tin preplezala rfudi prask. Poprej sta sc najbržo slabo informirala in nista za- vila ,proti komcu lliuLega praska skozi žl-eb na levo, temveč sta .plezala do Skr- bine in otdtod po grebenu proti glavnenrii vrliu Mrzlc go>re. (.irebcn je ves ra/.tr- gan in kaikor tudi lindi prask silno neva- ren vsled rnSljivih »kal. Na encni prvih vclika skala, se mn zvalila na prsi in ga vršičev se je utrgala pod rokami Pirca .üJ!iL • K O V A DGEA« .:¦¦ -JJÄ. y.fe-ipa im. iilfiica mestne oocinc LLlj6 «•»¦*« «¦ Tf i^?Bt^i pstlaei p**i teoIodLsroroi (prej Sparkasse der Siadigemeinde Cüli). ii &--;^;.c ::-a-u^s.i ya^g 81 25yO&D.O0O« =ss W**Lt2«o&v. * ^srvnega zssfeSada K 8,000,000. HRANiLKE vioge, ki se sprejemajo cd usako- gsr, užtoajo najpopoinejšo. usrnos! in uyoclno obrestoucnjc. Postne položnice sirankam brez- Pieic.no na razrolago. Renftiino HsCiijc zavod iz svojeija. SPREJEMA ludi u vgrno shrambo od strank in sodišd razne urednosine papirje, uložne Unji- žks U.d. Oaie u najern PREDALE v svojih safebb-¦''¦'*ip*^, 1ako, da obdn.i k!juL stranku. sama. OSKRBUJE suojim uiožnfkom prodajo in na- kup useh ursl vrednoslnih pspirjeu ifd. Izur- Šuje zö n]e ludi iiikaso in druga denarna opra- uils mjjkulantneje. 5ZPLAČ.LA u inozcmstuu izredno ugodno in promptno. Fesojj»lsB Ygs.h vs*sC- pcd najugodßejsimi pogoji. Brezplacna poj&snila in sirokounjaški nasueti u useii denarnih prašanjih. vrgla liazaj. Padel je vznak, v zraku se je preobrnil in priletcl kakih šest metrov JClO'boJu) v zare/o nii'd dvcnia vrhoma na trcbuhna tak način, da je visel en del tclesa v prcpad iia-d Matkovim kotom, drujii pa nad Okreselj. Nesreča se ie zj?o- dila ob dvch popnldiiü. Pir.c ni imel vid- nih poškodb, pač pa je vslod udarca ska- le in hudc'ga pa-d'en na ircbuli obctitü sil- ne notranje bolcčinc. S pomoejo tcvariSa :>c je privlekel še kakili dvesto korakov dalje do borovja, kjer je obležal. Po dveh Lirah se je nje^ovo stanje še poslabšalo in ni bilo misliti na nadaljevanje tiirc. Hafner je hotel osrati pri njem. tocla Pirc Sfa je tfonil sinui, eeš. da hoče biti sain. j. Hafner niu je napravil v borovju Ježjšče ' in mu pustil svojo suknjo. Prepiezal je greben in prišel crez Savinjsko scdlo pro- ti veeeru ves prestrašen na Okreselj. k'icr so jiIt cakali se dm^i tovariši, in prosil za ponioe. Na Okreslju je bii tisti ¦d'an tndi stud. phil. M. Trobej, ki je ze mnogokrat napravil omenjono turo. Od- pravil se je ob svitu druge^a due s Has. nerjsTii po poncsrečenca. Nažel je Pirca na grebenu popolnonia preinrazencga in apatičiicgii. Navezal ga je na vrv in gn z Areliki-m naporom spravil pa «rebenu v Latvico in odtod strmo na\zdol ere/, števjliia. snežišča v Matkov kot v osniih nrah. Tarn je pustil Pirca s fiafnerjem. vsega onemo-slega. sain pa je odhitcl v Logarsko dolino, kjer so ze eakali Pircc- v'i tovarisi. Ti so sa potem nrinesli na nosilnici do kineta Podbrežnika in oiHam prepcljali na vozn v Piskernikavo zave- tišče okvoK desetih zvecer. Pirc je ta dan stra'sno trpcl. Pri vsaketn ureffibu sa je zabolch) v trobuhii. vendar je pokazal cudovito samozaiaievanje. Zavžil ni 4$ iir ničesar. V petck so ga spravili njegovi p.rijatelji do Solčave. V Lučah so dobiii voznika, ki je peljal Pirca n:i Reeico ob Paki Odtod so je odpeljal z dvema tova- rišenia čez Ceije v Ljubljano. Upati je, da Pirc kinalu okreva. 15?e se dobro ido*a Ppväm mm ' ; za. spa!r:o in jedilno sobo.. knhwrjska oprava in več drugih stvari, Ljub'jan ska CGstü 23 II nadst. !evo. 1 » Wows^f «. |i ...... .!..¦>.....¦!!.. . .. «¦¦»...¦'¦¦¦ll»l»i«mw zvršuje v najii - izpeljavi «9 7ailw,Ce!je. M nmrini-v. . tr.aasoa*«uvaaas« Bokooo oölie n- r0 d 1' ¦ ' ¦ dr0 '"*".' "* 'A KARLÜVSEK, Ceije 1 i ^Zaveznlki pozivajo Madžarsko k ixpol- nitvi mirovue pogodbe. Be 0 grad 15. julijn Trianonska mirovna pogodba siopi v kratkern v vc- Ijavo. Vslcd lega so zavezniske vlade p(% zvale budimpcštansko vlado, na] v suji- slu navodil entiuiiiiii generalov uinakne četc j-z zapadmh madžarskil? komitatov- Madžari zavlačujejo rešitev tega vpraša- nja, ker še vedno upajo. da se nagodijo z Av&trijo. Zavezniki pa so mnenja, da zavlačevanjc traja že predolgo in da mo- ra Avstrija biti deležna te cdine odškod- nine, ki ji je bila pripoznana za vse dniRe njene izgube. Istotako so -nneuja, da nio- ra Peeuh čirnprej preiti v last Madžarskc. Pred razmeutvo med Jugosjaviio in Mad^arskD. M a r ib 0 r t.5. juliia. Ker stopi tria- nonska mirovna pogodba v najkrajšeni času v veljavo, so delegati tncdnarodne razmejitvene komtsije odpotovali v Parlz radi inStnikoij za doiočitev mej med Mad- žarsko in JugoslavJjo- Lastnica in izdaiateijica; Zve?na tfsicarna v Ge!ju. Urednik: Vekoslav Spi:?d!er.. Tiska: Zvezna tiskarnä v C*lju. gljpodajaflko, ki Je dobro, IzveŽbana v •manufakturni in meSani stroki in ki j'e skižbovala že v va*{: trjqvini. Po- nudbe z zahtevo p'ace p$leg proste oskrbe na Ivan Vizovi'''•" I?1--: " ! kovaška obrt na kaksnem proir.etnem kraju. Natan- čna pojasnila v upravi N. D. 759 3—3 CLLJE, Hpeoerijska trgowiua 3?r-. i3eL»a5k ?93 di*S'hr,e. 1286 52-41 ]fl JSSjmass, -wilä»^? SÄT'pJSJ;«.'?" Nikclnast^, po vs:iki ceni in prcscne- čeni bodete! Tudi veiižice, prstane, uhane. zapestnice, stenske ure, za- pestnice z urami in vs?».kovrstnc po- trebne reči kakor: škarje, nože, do^e za. cigarete, nažignlnike, brilve, de- narnice, je.dilno orodjc, raxna darüa /a krste, imendane iiu., kakor tudi velika zaioga vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov. V?e dobro in ceno! 1461 Zahtevajte cenike od '11 — 11 H. Suitner. Ljubljana st. 933^ žeiezn: in porcelanasti, star» «ti Siovl. Ponudbe je poslati na Ivan-a PODR- ; GAJS, mlin na valfke v Škofjivasi r I CELJE. i .....________________ ! Naztianja se cenjenemu obdüsivu, da I je pr.'-v-.--.^ e-.taroznano 2 Sto?s!i iz LasSiep, ^3-1 ter se priporoča cer-j. izletiiikom iz Celja in okolice. Toči se pristiio Ifuto- mersko, bana§l!¦> PreSewsovs ul. 15 W %#©ij&« JU$JI?m$»fe3P A JL^I JL J^^rJLif JL &*»**« in pol od *to , 10-8 sveče, kpema ixi vse dz>vLjfo špeeex*ijsko sBukovo ogljel nadrobnoi:; debelo, prQdnja»'csMn irgo\'ina--- Štefan LOKAR, Cclje, (Sp- Hudinia 33). /iziršEje r.oM iü Po W9ii «!> štfsliii podjcrle. iitatiisiiii pin v Celju, Rfldaflova ulica SL11 Ant. Močniit Celje, GBssvsni trg &tt 8 Celje. Siavfeeno In gaian« lerljsko H^cparstvo Ant. Joftta nasl. I sa e H| nv I ¦ fPMHJflHBH|HiHBHBlBwliHMB^i3J v: -sills P«*i-a c--:3ta 8 j ¦.:.-u.\ ?.ri. ^tttlavo vortliovr»tnlh I |l eiavücsiih in ur.Iaaterijsliih del. Kritja J JB »trcli, Evcu.ifeov, por-ravila '.eCih, na- B ¦ jirftva 3trelovodov itd. Izvršit^v r.o$na. W Oeuo zmorne. Za lavršena dela so Jamöi. ^¦¦¦MMw— urax> In juveMx? ¦ ¦¦mini«»« ¦¦¦ CELJE Glavnl trg 4, 55 -27 (prej Pacchiaffo). PrJporoča se tvrdka Jos. PeteSinc, Ljubljana S^ST, PiBtl?A »iÄSip 7. 1350 52-41 Tov,;nii:,,va zaloga 5ivalnüi strojev in niih delov, ter potrc-^':''-'4 za krojače, čevljarje in šivilje na debelo in drobno. Trgovina z gaianterijskim, modnim in norimberškim blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah I tot CeljuL, ja» Ki?aa.mkLi, Beos^a^l» Dubroitnik,, Kotop, KpanjB #""* ^^ ^ -5 ^qi Opaiija, Sarajewo, SgiSit, Sibenik, Ljubljana, fttariboi», Metkovič, ^«^ ^5 Jt J *C5 Zarfar, Zagreb, Tirst, Wien. Prevzema vse bančne posie ry^ Sprejema vlone na hiranilne fcnji*io** ž"^p G0 Poslovme zveze % vseml ve«Jl# pod nalutfodnejdtmi pogojl. CQ |n druge vloge poefi najugodnejsimi pogoji, LAJ ml kraJJ v lu- in lnozemslvn, ------' ...-^—^------.-----------_________