JUTRAi
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Leto H. (IX ), StiirMTO
Maribor, torek 7. avgusta 1928
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 1 Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani St 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Oin, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.tS
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglašal oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ull<£ it.4
Marmorna
Poštnina praeana v gotovini
PREPREČEN ATENTAT NA RADIČEVO VILO. — STREL IN BEG SUM
LJIVEGA NEZNANCA.
ZAGREB, 7. avgusta. Danes, okrog 2. zjutraj, je opazil stražnik, ki čuva vilo Stjepana Radiča, med grmovjem v vrtu skritega človeka, ki se je skušal približati oknu sobe, v kateri leži Radič. Stražnik, ki je sumljivca prvi opazil, je takoj alarmiral stražnike, iiakar so skušali vsi skupno neznanca ujeti. Ta je hitro skočil preko plota in zbežal v bližnji vinograd. Stražniki so začeli nato za njim streljati, nakar se je neznanec zgrudil na tla. Vsi so mislili, da je bil zadet. Ko pa so stražniki prihiteli v njegovo bližino, je neznanec zopet nenadoma skočil po-
konci, oddal več strelov in nadaljeval beg. V tem trenutku se je pojavil v vinogradu še en sumljivec, ki se je skušal skrjti. Obema se je končno v temi posrečilo uiti zasledovalcem.
Vest o nenavadnem dogodku se je bliskma razširila po mestu in izvala silno ogorčenje med prebivalstvom. Vse ugiba, kdo sta bila tujca in kaj sta nameravala. Eni mislijo, da sta skušala izvršiti atentat, drugi sodijo, da sta hotela le vznemirjati stražo, da bi začela streljati, da bi tako vznemirila tudi Radiča, ki mu škoduje vsako najmanjše razburjenje.
Srbski klic po reviziji ustave
PRAVI VZROKI NAŠIH NOTRANJIH NEPRILIK. — AVTONOMIJA VSEH TREH PLEMEN NUJNO POTREBNA
Heiim Izzivanja Hrvatov
PRIČETEK RAZPRAVE O VLADNI DEKLARACIJI V SKUPŠČINI.
BEOGRAD, 7. avgusta. Tudi današnja seja narodne skupščine je bila zelo viharna. Razprava se je tako zavlekla, da skupščina še do opoldne ni mogla preiti na dnevni red. Zemljoradniki nadaljujejo z obstrukcijo in skušajo z raznimi predlogi zavlačevati razpravo o Ko roščevi deklaraciji.
Takoj začetkom seje, ki je bila otvor-jena .z enourno zakasnitvijo, je radikalni poslanec Milan Milutinovič ponovno sproožil predlog, da naj se poslancem, ki ne prihajajo na sejo, odvzamejo dnevnice. Naglašal je, da se okrog 140 poslancev sploh ne udeležuje in to ne samo iz vrst opozicije temveč tudi iz vrst vladne večine. Predsednik skupščine je pozval predlagatelja, naj vloži pismen predlog, ker se ta stvar v razpravi o zapisniku ne da rešiti.
Po daljši viharni razpravi je nato predsednik skupščine sporočil, da je predložil svoje poročilo odbor za narodno priznanje, imunitetni odbor pa predlog za izročitev poslanca Puniše Račiča sodišču, ki pride na dnevni red ene prihodnjih sej.
°osl. P e t e j a n je vložil na notranjega ministra interpelacijo glede razpisa občinskih volitev v Selcih. Dr. Korošec je izjavil, da bo odgovoril, čim zbere potrebne podatke.
Radikaini poslanec Stojan Pavlo-v i č je stavil predlog glede izpremembe poslovnika, ki ga je utemeljeval s tem, da opozicija zlorablja svoje .pravice- Zemljoradniki so proti temu viharno protestirali in je prišlo ponovno do zelo o-strega prerekanja z vladno večino. Ze-mijoradniški poslanci so poudarjali v svojih govorih, da se bodo z vsemi sred stvi borili za svoje pravice in so svarili vladno večino pred nepremišljenimi koraki, češ: Ni dovolj, da ste pregnali že večino prečanskih poslancev iz skupščine, sedaj hočete ubiti še zadnji ostanek opozicije. ■
Pod mučnim vtisom, ki ga je napravil Pavlovičev predlog na vse navzoče, je dr. Korošec odklonil nujnost in pride predlog po vrstnem redu na dnevni red.
Sledil je predlog posl. Milašino-v i č a glede razširjenja kompetenc sodišč na Hrvatskem, v Slavoniji in Vojvodini, češ da sedanja kompetenca ne odgovarja potrebam.
Ko je vladna večina sprejela predlog posl. Drag. Pečiča glede izpremembe čl. 155 finančnega zakona o redukciji gimnazij, je pričela razprava o vladni deklaraclii
Prvi je govoril dr. H o linj e c, ki je hvalil dr- Korošca in se odločno izrekel proti razpustu skupščine in novim volitvam ter naglašal, da je mogoče sodelovanje samo v tem parlamentu.
Zemljoradnik Joca Jovanovič je izvajal: Ni težko kritizirati vlade, ici je vlada Velje Vukičeviča. 2e samo to je kritika zase. Koroščeva vlada je samo stara vlada v novi obleki. Dr. Marinkovič je že 16 mesecev zunanji minister, a nima niti ene aktivne točke. Govornik je izražal svoje začudenje, da zah • • \ vlada ravno sedaj ratifikacijo nettunskih konvencij. Dejstvo, da vztraja vlada na tem tudi po 20. juniju, je navadno izzivanje prečanskega naroda. V notranji politiki je še bolj žalostno. Deviza tega režima je politična nestrpnost. Mato se je bavil Jovanovič z žalostno vlogo Lj. Davidoviča in njegove stranke, ki je po-gazila sklepe svojega kongresa in se združila z Vukičevičem, ki ga je imela poprej za najbolj nesposobnega politika. Vlada dr. Korošca in režim, ki ga je u-vedel Korošec že kot notranji minister, je režim izzivanja Hrvatov. To se vidi zlasti iz deklaracije, ki prikrito grozi in podpihuje borbo proti Hrvatom. Jovanovič je zaključil svoj govor z besedami: 20. jtifaij in vse ono, kar se je zgodilo pozneje, je posledica dela sedanjega režima. Vzdrževanje tega režima je delo proti interesom države, ki jo vodi ta režim v nesrečo in propast. Danes je še čas, da se to popravi, jutri bo morda že prepozno. Nedeljski dogodek v Zagr ',;u je bil zadnji opomin.
Seja je bila nato ob 13. uri zaključena in se bo nadaljevala popoldne z istim dnevnim redom.
Radiču nekoliko boljše
ZAGREB, 7. avgusta. Zdravstveno stanje Stjepana Radiča se je nekoliko iz boljšalo. Bolnik je prebil noč razmeroma mirno. Danes opoldne je prispel iz Miinchena dr- Romberg, ki bo skupno s sinoči došlim dr. VVenckebachom z Dunaja popoldne preiskal Radiča, čeprav zdravniki trdijo, da za Radiča Ge-nutno ni nevarnosti, vendar vlada v mestu še vedno veliko vznemirjenje.
Včerajšnja beograjska »Politika« objavlja sledeči zanimiv uvodnik Ljub. Stojanovicao bilanci centralistične ureditve naše države in potrebi revizije ustave:
»Narodno in državno jedinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je bilo proglašeno tako bučno še za časa svetovne vojne in sankcijonirano potem z vidovdansko ustavo, je pokazalo danes po desetih letih take rezultate, da samo od narodnega jedin-stva sedaj dalje, kakor smo bilj spočetka in je vrh tega omajano še državno jedinstvo.
Ali se more govoriti o.narodnem je-dinstvu, ko so se vsi Hrvati grupirali v eno fronto kot posebna celota in so take celote že takoj spočetka ustvarili tudi Slovenci in muslimani? Le Srbi so ostali negrupirani in razcepljeni na več strank z raznimi političnimi programi. Pa ne samo to. Pri Srbih se je pokazalo zadnje čase drugo večje in nevarnejše zlo, tako za Srbe kakor za državo. »Prečani« so namreč pričeli ustvarjati posebno fronto proti Srbijancem in ako se bo to stanje nadaljevalo, bi bilo to največje zlo, ki bi nas moglo zadeti.
Dočim je tak položaj z narodnim jedinstvom, pa je stvar z državnim jedinstvom mnogo boljša. Ono namreč po mojem mišljenju ni v nevarnosti, ker dvomim, da bi sploh kdo mogel misliti na razpad države. Mi smo kot sijamski trojčki, vezani drug na drugega in se ne moremo oddvojiti in tudi eden brez drugega ne more nikamor.
Druga stvar je režim, s katerim se je vladalo v tej državi od ujedinjenja do danes. 2 njim so nezadovoljni ne samo Hrvati in Slovenci temveč tudi Srbi. Toda državna ideologija srbskih, hrvatskih in slovenskih politikov ni ista. Ona je v splošnem takšna, kakršna je bila pred svetovno vojno.
Slovenci so se kot majhen del bivše velike tuje države trudili, da so
NEWYORK, 7. avgusta. V soboto in nedeljo je umrlo v mestu za solnčarico 20 oseb. Vse bolnice so prenapolnjene. Neznosna vročina traja še vedno in število žrtev kopanja narašča od dneva do dneva«
dobili od nje čim večje gospodarske koristi in so to svojo ideologijo prenesli sedaj tudi v svojo državo Jugoslavijo. Zato se meni zdi popolnoma verjetna izjava g. Korošca g. Predav-cu (ki je sicer kategorično tudi vse demantiral), ker popolnoma odgovarja njegovemu postopanju.
Tudi muslimani se brigajo samo za svoje fevdalne privilegije, kar so pokazali z glasovanjem za vidovdansko ustavo in pa s svojim postopanjem v vladi.
Hrvati so v svoji državi izgubili svojega bana in svojo avtonomijo, ki jo v razširjeni obliki tudi sedaj zahtevajo. Srbi pa smatrajo današnjo državo kot razširjeno predvojno Srbijo. Ta ideologija je zmagala v ustavo-tvorni skupščini in je našla izraza v vidovdanski ustavi, sprejeti s pomočjo muslimanov, toda v odsotnosti Hrvatov in proti glasovom Slovencev.
Toda sedanja država ni razširjena Srbija, temveč država Srbov, Hrvatov in Slovencev. In ako hoče napredovati, mora biti tako urejena, da bodo v njej vsi zadovoljni, da bi se mogla s solidarno podporo vseh obdržati in napredovati kot celoto. Desetletno skupno življenje je sicer pokazalo, da so si Srbi, Hrvati in Slo-venci zelo blizu, tri medsebojno najbližja slovenska plemena, ki pa nikakor niso »troimeni« enotni narod. (AH je še kdo, ki tega ne vidi?) In dokler bo obstojal tak položaj, oni ne morejo biti zadovoljni z današnjo centra-listinčo državno ureditvijo.
Naše notranje neprilike izvirajo sft-mo od centralistične vidovdanske ustave, ki jo je treba izpremeniti. Ali kako? Po mojem mišljenju mora biti taka ustava, ki bo zajamčila tri avto-' n orni je — srbsko, hrvatsko in slovensko — ter garantirala državno jedinstvo. Perzonalna unija s Hrvatsko bi bila namreč za državno jedinstvo najnevarnejša rešitev tega vprašanja. Primer imamo v Švedski in Norveški.
Papežeuo očlikouanje Hobila
ROM, 7. avgusta. Papež je naročil kaplanu, ki je spremljal generala Nobila na njegovi ekspediciji na Severni tečaj, naj mu sporoči najvišji blagoslov in izreče posebno zahvalo, da je ponesel in zasadil na Severni tečaj papežev križ. V znak priznanja je dalje izročil papež generalu Nobilu zlato kolajno.
15 letni požigalec
PARIZ, 7. avgusta. V Cannesu je zadnje čase ponovno gorelo. Jasno je bilo, da je bil ogenj vedno podtaknjen. Oblasti so se dolgo zaman trudile, da bi izsledile zločinca. Končno so ga le našle in sicer v osebi nekega l51etnega dečka, ki je cinično izjavil, da je zažigal iz navade, ker je jako rad gledal, kako so se potem ljudje razburjali-
Maščevanje narednika.
V Beogradu se je odigrala včeraj vojaška tragedija, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. V pisarno kapetana Milana Dodiča je prišel narednik Živko Belano-vič in mu izročil neki listek. Ko se je kapetan nagnil, da prečita, kaj je na listku, je narednik nenadoma Dotegnil iz
žepa samokres in oddal tri strele na kapetana, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Narednik Belanovič je potem pobegnil iz sobe in med begom ranil Še narednika Stefanoviča, ki ga je hotel are* tirati. Nato je odšel v svojo sobo in pognal še sebi krogljo v glavo. Pravi razlog za to krvavo dejanje sicer še ni znan, domneva pa se, da je izvršil Belanovič zločin iz maščevanja, ker je bil od kapetana Dodiča obsojen na 15 dni zapora.
Strašna avtomobilska nesreča.
V nedeljo zvečer sta se vračala z avtomobilom iz svojih vinogradov v okolici Broda na Savi ravnatelj tamkajšnje tvornice za izdelovanje vagonov in mostov, Zoltan Herz in tovarnar Gyorffy.i Na nekem ovinku se je avto nenadoma* prevrnil in pokopal pod seboj oba potnika. Oba ravnatelja so potegnili mrtva* izpod razbitega avtomobila. Dogodek je* vzbudil v Brodu veliko senzacijo i n splošno sožalje, ker sta bili žrtvi nesreče med prebivalstvom zelo priljubljeni.
Ponesrečil se ie na državnem mostu 521etni pleskar A. M., ko je šel zvečer domov, se Je onesvestil ter padel. Poškodoval se je I na glavi. Rešilna postaja mu je nudila •prvo pomoč ter ga odpeljala domov.
Mestna zasilna stanovanja
Gospod urednik! V Vašem cepj. listu ste objavili kritiko zasilnih stanovanj, ki jih je pripravila mestna občina mariborska za deložirance v jahalnici bivše dragonske vojašnice- Dovolite, da
0 tem povem tudi jaz svoje mnenje.
Izraz »zasilno« pove dovolj jasno, da
stanovanja v jahalnici niso stalna. Sicer pa se to niti o mnogih drugih objektih ne da trditi, n. pr. o barakah v Dajn-kovi ulici, ki jih je sedaj skupno z novo barako v vojašnici vojvode Mišica, katera je izmed vseh najboljša, štiri. Prve tri so ostanki vojne in bodo kljub popravilom kmalu razpadle, tretjo pa je dal vojaški erar na razpolago samo za zelo kratko dobo. Razen tega imamo še nekaj stanovanj v bivši dravski vojašnici, delajo se pa tudi še v hlevih bivše dragonske vojašnice v bližini jahalnice. Vse to so zasilna stanovanja, h katerim
1 bi se z vso pravico lahko prištela tudi vsa nehigijenska stanovanja, ki jih bo v smislu sklepa mestnega občinskega ; sveta pregledala posebna komisija, kar ipa ne bo imelo nobenega praktičnega j uspeha, če se dotičnim strankam ne bo (Obenem omogočilo, da se preselijo v
boljša stanovanja-
Izmed vseh zgoraj naštetih so najslabša zasilna stanovanja v jahalnici bivše ! dragonske vojašnice, ki niso prav nič podobna človeškim bivališčem. Vsak si jih lahko ogleda in se na lastne oči prepriča, da je res tako. Stranke se v jahalnico nekaj časa niso hotele niti vseliti, naposled so se vdale — dokaz, da so bile res v stiski in da jim ni drugega preostalo. Sedaj je jahalnica polna. Tudi stanovanja v hlevih bivše dragonske Vojašnice, ki se sedaj gradijo, ne bodo (mnogo boljša, vendar pa vsaj v toliko, da bo v njih mogoče bivati tudi čez zi-■mo, kar je v jahalnici izključeno.
Zakaj mariborska mestna občina ni i pripravila boljših stanovanj za deloži-! ranče, to vprašanje se postavlja samo , od sebe. Vzrok je predvsem v tem, ker ! so merodajni gospodje mislili, da je s po-; daljšanjem stanovanjskega zakona ta ne-varnost odložena vsaj za eno leto. Ko pa je sodišče kljub temu začelo izvajati deloža cije, je bilo hitro treba nekaj napraviti. Sedaj pa zastopa mestna občina, predvsem pa gradbeni urad glede tega vprašanja sledeče stališče:-Do konca leta bo gotovih v Mariboru najmanj 250 stanovanj in sicer 150 stanovanj delavske in uradniške kolonije in nadaljnih 100 mestnih in zasebnih stanovanj. S tem bo odpravljeno najhujše zlo, mnogi deložiran-ci se bodo lahko vselili v omenjena nova stanovanja, drugi zopet bodo dobili stanovanja, ki se bodo izpraznila s tem, da se zgradi 250 novih stanovanj. Ker gre torej samo za nekak prehod, bi ne kazalo, da bi postavljala mestna občina za deložirance boljša, trajnejša stanovanja, v katera bi bil razen tega tudi naval veliko večji, dočiin pri sedanji obliki zasilnih stanovanj nihče ne dvomi o tem, da so se najemniki vselili v ta stanovanja oziroma poganjali za vselitev le v največji sili, ko so bila izčrpana že vsa pravna sredstva, ki jim jih daje na razpolago zakon, da se upirajo odpovedi j oziroma deložaciji.
| Kakor je to'stališče mestne občine razumljivo. se temu nasproti postavijo i prav lahko tudi drugi argumenti. Statistika dokazuje, da je v Mariboru potrebno 600 novih stanovanj, torej se z 25T stanovanji problema še ne bo dalo re ; Siti, tem manj, ker je dokazano, da vsa prisilno izpraznjena stanovanja ne bodo prišla najemnikom v prid, ampak komaj 5%. Kajti iz sodnijskih spisov je razvidno, da skoro vsak hišni gospodar •utemeljuje svojo odpoved s tem, da rabi stanovanje zase oziroma za svoje družin ske člane, ki so se poročili itd., ali pa za poslovne prostore, povečanje istih itd. Pri tem pa je dotok v mesto vedno večji lin s tem tudi potreba po stanovanjih. Res je, da zasilna stanovanja mestno občino zaenkrat manj obremenjujejo, res pa je tudi, da nastanejo s tem za mestno občino dvojni izdatki, ker bo končno primorana misliti na trajnejšo obliko stanovanj, brez katere ni rešitve stanovanjske krize. To se bo pokazalo še pred zimo. Smelo trdim, da bo za mestno občino celo težak problem, kako spraviti pod boljšo streho deložirance, ki se nahajajo v jahalnici, čim napoči zima, ker bodo nadaljna stanovanja,
ki se grade v hlevih in ki bodo sposobna za bivanje tudi čez zimo, med tem že zasedena po deložirancih, ki jih ima sodišče prijavljenih za jesen cel kup. Zakaj v jahalnici je bivanje čez zimo nemogoče celo za odrasle, kaj šele za otroke, ki jih je tam mnogo od enega leta naprej. Kam torej s temi 18 družinami, ki so sedaj v jahalnici, ko potrka na vrata hladna jesen? Kam ž njimi čez zimo? Kam z drugimi, ki so še na vrsti in za nje 26 stanovanj v hlevih od daleč ne bo zadostovalo?
Proti takim zasilnim stanovanjem pa govori tudi dejstvo, da postaja v njih morala še bolj kolebajoča, kar pospešuje kriminalistiko in je usodno zlasti tam, kjer so otroci. Ali naj se potem čudimo, če postajajo ljudje povsem apatični in izgubljajo vsako težnjo po višjih ciljih, vsako vero v boljše življenje in se pogrezajo bolj in bolj v globine, iz katerih ni vstajenja. Pozabiti ne smemo, da se nahajamo v povojni dobi, ki je zelo nevarna, polna nagnenj k slabemu.
Na drugi strani pa je treba povedati nekaj odkritih besed na naslov hišnih gospodarjev in na naslov sodišča. Kar se prvih tiče, je popolnoma napačno, da nekako tekmujejo med seboj, da bi spravili čimprej vse najemnike na cesto. Priznam, da je ustvarila stanovanjska zaščita tekom let neznosne razmere med lastnikom in najemnikom. Vendar pa. ali ni dovolj, da je zakon z dne 30. aprila t. I. dal hišnim lastnikom mnoge koncesije? Vse kaže, da bodo hišni gospodarji kmalu zopet docela1 sami razpolagali s stanovanji, kakor v normalnih razmerah. To bi morali hišni gospodarji ceniti in sodelovati v pretežki prehodni dobi, a ne navijati strun do skrajnosti. S pretiravanjem se lahko doseže največji odpor, ki ima za hišne gospodarje lahko neprijetne posledice, t j. zopetni povratek k stanovanjski zaščiti- V drugi vrsti pa so tudi sodišča poklicana, da kolikor mogoče zavirajo deložacije in skrbijo za to, da se iste ne izvršujejo v prehitrem tempu, marveč polagoma v istem razmerju, kakor se zidajo nova stanovanja, ker vendar ne gre, da bi ostali ljudje brez strehe. Sodišča so poklicana, da ukrenejo vse zoper zlo, ki bi znalo pospeševati kriminalistiko.
Reasume mojega članka je sledeči:
1. Hišni gospodarji naj bi ne izrabljali situacije, ki je z novim stanovanjskim zakonom nastopila njim v prilog, ker se kolo sreče lahko obrne.
2. Sodišča, ki izvršujejo v mnogočem nepopolni in nejasni stanovanjski zakon, naj imajo pred očmi, da ima podaljšanje stanovanjske zaščite socljalen značaj, ki narekuje, da se mora šibkejšega zaščititi pred močnejšim, kajti če bi zakonodajalec ne imel tega namena, bi bila za eno leto podaljšana stanovanjska zaščita iluzorna.
3. Mestna občina naj postavi za deložirance trajna stanovanja in to čim več, da bo mogla poleg ostalega tudi vplivati kot blagodejen regulativ pri najemninah, ki^ upropaščajo cele družine, ker mnogi hišni gospodarji z njimi pretiravajo-
2e pred 1. majem sem v »Večerniku« opozarjal na stanovanjske težkoče. Nisem se zmotil. Prišla je jahalnica. Sedaj, ko stojimo pred zimo, naj se uva-žujejo zgornje točke, da ubožni ljudje in otroci tekom zime ne bodo zmrzovali in umirali...
Razstava mladinske literature na glavni skupščini UJU v Mariboru.
Posebno zanimiva bo razstava mladinske knjige, ki jo pripravlja učiteljstvo na letošnji svoji glavni skupščini. Poslala so zbirko mladinskih knjig že vsa večja založništva iz Jugoslavije, iz Beograda, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane. Knjige bodo izložene pod naslovom: »Kaj čita jugoslovanska mladina«. Opozarjamo že sedaj na to posebno in dosedaj edino razstavo mladinske knjige pri nas plasti vse one kroge, ki se zanimajo za mladinsko literaturo, kakor tudi starše, da bodo videli, kaj naj kupijo svojim otrokom. Vabimo pa zlasti zastopnike no-vin, da bodo o tej razstavi zavzeli svoje stališče in seznanili vso javnost. Založništva iz Slovenije, ki bi rada tudi razstavila mladinsko knjigo, pa jih morda nismo povabili, prosimo, naj takoj zbero svoja izdanja in pošljejo na naslov Učiteljsko društvo Maribor, Koroščeva ulica 5-
Javna kopališča in okrožni urad za zavarovanje delavcev.
Uprave mest in trgov ter tudi večjih industrijskih krajev posvečajo javnemu zdravstvu vedno skrbnejšo pažnjo. V okviru tega udejstvovanja polagajo posebno pažnjo na graditev ali preureditev javnih kopališč. Pri izvajanju teh akcij se občinske uprave obračajo na okrožni urad s prošnjo za sodelovanje v obliki večje ali manjše denarne podpore. Kakor urad ceni važnost telesne snage in higijene kot učinkovito preventivno sredstvo, vendar pa urad pri takih akcijah ne more sodelovati, predvsem za to ne, ker nima finančnih sredstev, dalje, ker je v prvi vrsti dolžan skrbeti za kurativne zdravstvene naprave, kakor so fizikalna zdravilišča in podobno- V kolikor pa bi uradu sredstva dopuščala, da se more udejstvovati tudi na polju preventivnega zavarovanja pa mora tako delo osredotočiti predvsem in postopkoma le na večja delavska središča, kakor so Maribor, Celje, Kranj itd-
Novinarski klub.
Jutri, v sredo, ob 17. uri v kavarni »Bristol« klubova seja.
Kopališka ulica
je že preurejena ter bo te dni izročena rednemu avtobusnemu prometu. Kitonizirana je ravno tako, kakor Tattenbachova. kjer se je kitonizira-nje tudi najboljše obneslo. Kitonizira-ne ulice niso niti blatne niti prašne, ker se dajo lepo sprati. —
Proglasitve za mrtve.
Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo postopanje, da se proglase naslednji pogrešani za mrtve, ker se mo re o njih domnevati, da so umrli: Matija Ploj s Hraškega vrha, Jos. Žličar iz Maribora, Karel Makovec iz Murske Sobote, Franc Žoks iz Kovačev-cev, Alojzij Smodiš iz Lipe, Peter Šinkeč. iz Kukeče, Anton Prašnički in (Franc Prašnički iz Medribnika, Janez Pesek iz Skok, Aleksander Lepoša iz Salovcev, Janez Merc iz Vareje, Ivan Grubič iz Gomile, Andrej Vučak s Činžata, Matevž Praznik z Gušta-nja. Štefan Matuš iz Malih Dolencev in Karel Nemeš iz Velikih Dolencev. — Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču. —
Ureditev telefonskega prometa v naši državi.
Vprašanje ureditve telefonskega prometa v naši državi in s tem v zvezi nabava medkrajevnih telefonskih kablov in telefonskih central se nahaja pred definitivno rešitvijo. Da bi se to vprašanje čim pravilneje rešilo, je poštni minister dr. Kujundžič povabil vse zbornice za trgovino obrt in industrijo in vse časopise, da pošljejo svoje predstavnike k generalnemu direktorju ministrstva pošte in telegrafa do konca tega tedna, kjer bodo lahko pregledali ves elaborat v tej zadevi in prejeli vsa potrebna pojasnila. Gospod minister dr. Kujundžič želi namreč, da sliši, preden bo predložil to zadevo v definitivno rešitev ministrskemu svetu, eventualno kritiko zainteresiranih krogov naše javnosti.
Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru
vabi na tečaj za okulacijo (očeslanje) dreves, ki se bo vršil na praznik 15. tm. v društveni drevesnici na Rajžiharju. Zbirališče ob pol 9. dop. pri osnovni šoli, odkoder odkorakamo skupno v društveno drevesnico. Tečaj vodi srezki ekonom g. Štampar. Pridite vsi člani in prijatelji sadjarstva, zlasti mladina.
Tragična smrt našega državljana na Dunaju.
V Lang-Engerdorfu pri Dunaju je postal te dni sanitetni polkovnik in vodja vojaške bolnice v Zagrebu, dr. Jakob Miler, žrtev tragične nesreče. Prišel je na Dunaj, da obišče svojo ženo. O priliki nekega poizkusa s pomočjo električnega toka ga je tok na dosedaj še nepojasnjen način ubil. Pokojni dr. Miler je bil znan v Zagrebu kot izvrsten kirurg. V našo vojsko je bil sprejet po svetovni vojni in ie naglo napredoval do polkovnika.
Duhoviti kriminalni romani
so obenem oddih in kakor zelo napeta igra. Avtor najboljših je slavni angleški pisatelj
Edgar Wallace
ki je sam preskusil življenje v najtemnejših globinah, dokler se ni proslavil s svojim čudovitim pripovednim darom.
(Žaba z masko*
je eden njegovih najnovejših, posebno zanimivih romanov, ki prične jutri izhajati v »Večerniku«.
Drava narašča
vsled zadnjega deževja vidno. Vspored-no s padlo temperaturo zraka je kajpak padla tudi toplina vode na 10 stopinj, kar je za mesec avgust kaj čuden pojav. Se pač bližamo hladni jeseni.
Svojo ženo je — izgubil...
Pa ne vsled smrti in tudi ne radi modernega bega, ampak po vseh predpisih jo je izgubil na cesti kakor se zgubi denarnica ali kaka druga stvar. Janko in njegova zakonska družica Olga sta se odločila na partijo z motornim kolesom po beli Koroški cesti. Motor je pokal in brnel kakor, raketno vozilo, vmes je pela hupa in v to simfonijo se je od časa do časa oglašala tudi gospa Olga, ki je sedela za hrbtom svojega soproga. Bo tu je stvar običajna. Izven Maribora blizu Selnice pa je padla na tla brez poškodbe. Gospod Janko, navdušen motociklist, sprva svoje »zgube« niti opazil ni ter je oddrvel naprej. Šele, ko je prevozil nekaj kilometrov, se je za hip ozrl in opazil, da je izgubil svojo soprogo, ki pa je bila toliko prisebna, da je takoj, Čim se je pobrala — krenila od glavne ceste na stranpot. — Našla je kavalirja ter se ž njim zabavala, medtem ko je njen možek že iskal svoj izgubljeni zaklad...,, zaman. Potolažen po ljudeh, ki so videli idilični prizor s vsemi kulisami in dekoracijami, se je podal domov in našel izgubljeno dragocenost — odsotno. Pač pa je zvedel od dobrih ljudi, da sedi v vrtu pivovarniške restavracije z nekim gospodom. Kako se je odigral epilog te dogodivščine med obema zakoncema — pa ostane njih skrivnost.
Sladoledarji
so sicer prava idila s svojimi belimi vozički po vročih cestah, a tudi za to belino se skriva dosti grdobij krutega živ-ljenskega boja. V policijskih prijavah so letos večkrat zapisani sladoledarji ali radi karambolov z raznimi vozili, ali pa radi — sladoleda. Melodični klici: sla-sla-sladoled! — veljajb večkrat neki sumljivi mešanici, ki se kaj slabo izkaže pod strogo zdravniško in kemično pre-gledbo. Predno se dobi beli sladoledar-ski voziček so potrebna še razna dovoljenja in se veliko greši od raznih sla-doledarskih mojstrov, ker kar na svojo pest nastavljajo razne Sulejmane iz Prilepe ali Skoplja. Policija vpraša po gotovih dokumentih, Sulejman pravi: Neme, neznam — in naenkrat se znajde v zaporu.
Cerkev in šola.
V Rušah je pomanjkanje šolskih' prostorov. Občina itak pripravlja zgradbo nove šole, da bi se pa odpo-moglo veliki in nujni potrebi, se je obrnila do cerkvene uprave, naj ji proti najemnini odstopi eno sobo v stari šoli. Občina je hotela to sobo tudi preurediti in ko je ne bi več rabila, bi dobila cerkev nazaj lep in pre urejen lokal. To je vsekakor ponudba, na katero bi vsak privatnik z veseljem pristal. Cerkev pa ne. Odgovorilo se je, da se soba — rabi. Rabi se pa, kakor vidijo vsi Rušani, — za klerikalne organizacije. —
V Betnavskem gozdu napaden.
Gradišnik Jože, 191etni delavec iz Nove vasi je bil davi od neznancev v Betnavskem gozdu napaden. Pri napadu je prejel precej močen udarec na lobanjo. Rešilni opdelek raujenudil prvo pomoč,
dHfGttbaC.
»Država* ameriških tihotapcev
»KRALJ BOOTLEGGERSOV«. — DRŽAVA V DRŽAVI.
STRUPENIM PLINOM.
PENDREKI S
Ljudje, ki v Ameriki kršijo postave, so — kakor smo že opisali — dobro organizirani. Kar se tiče organizacije, so na prvem mestu gotovo tihotapci prepovednega alkohola, takozvani »bootleg-gersi«. Med njimi in organi prohibicije vlada prava krvava vojna. Ta vojna se ne vodi tajno, temveč javno' z vsemi sredstvi, ki se uporabljajo v vojnah; lo-kavostjo, strategijo, ognjenim orožjem in vojnim brodovjem. Tihotapske ladje, ki vozijo alkohol na amerikanska tla, so oborožene do »zob«, državni kontrolni brodovi so pa mali, zelo nagli motorni kontratorpiljeri. Kakor ima državna kontrolna oblast svojega »generala, ki vodi vse njene operacije, tako imajo tudi tihotapci svojega »kralja« Johna Capone, kateregia vse oblasti prav dobro poznajo. Ta mož je eden od velikih bogatinov in se ceni njegovo -imetje najmanj na 10 milijonov dolarjev ali 600 milijonov dinarjev- Tihotapskemu »kralju« oblasti ne morejo do živega. Mož ima svojo telesno stražo, ki je silnejša od vsake telesne straže zakonitih vladarjev.
Kakor poročajo angleški listi po svojih agencijah iz Ne\vyorka, je sklenil sedaj kralj tihotapcev ustoličiti centralno organizacijo alkoholnega- tihotapstva v predmestju Ghikaga brez ozira na vse to, kar proti tihotapcem uvajajo prohi-bicijski organi. Kralj alkohola Capone, ki je znan tudi pod imenom »Scarface«, se je hotel nedavno ločiti od svojih poslov ter umakniti v privatno življenje-To je sporočil tudi svojim prijateljem in sotrudnikom. Ti pa njegove demisije niso hoteli sprejeti. Ker pod vodstvom svojega kralja že toliko let služijo lepe denarje, nočejo spremeniti načina svojega življenja. Svojemu poglavarju so celo sporočili, da bi ga morali »peljati z avtomobilom na kratek sprehod«, če bi jih res hotel zapustiti. Ta sprehod pa pomeni odvesti koga v samoto in ga tam ubiti. Kralj pozna predobro svoje ljudi, da bi mislil na prazno grožnjo ali kako šalo in ker noče kratkega sprehoda na oni svet, ostane pri svojem poslu. Ker mora delati tudi v bodoče, hoče delati tako, da bo to tudi zaleglo. Najprej se je
podal na inšpekcijsko potovanje po vseh severoameriških državah, kjer je razširjeno tihotapstvo alkohola pod njegovim vodstvo. Svojim zaupnikom je dal potrebna navodila in sedaj snuje pravi »bootleggerski imperij*. V predmestju Chikaga je kupil veliko posestvo, kjer bodo centralni uradi in glavni sestanki tihotapcev, V zaščito svojih banditov je izbral posebno pripraven objekt. Na eni strani posestva je pokopališče, do druge strani pa vodijo železniške proge in tudi kanali, po katerih bodo lahko plule tiho-t' ke ladje. Okrog sebe je zbral 500 svojih najzvestejših pomočnikov, ki se rekrutirajo iz najtemnejših kotov ogromnega me§ta.
Tako je prepoved alkohola izzvala pravo meščansko vojno in snovanje države v državi. Capone, vladar te države, je nedotakljiv, državna oblast si ne upa nastopiti proti njemu, ker bi bila posledica razpada njegove organizacije najstrašnejši maščevalni teror neštetih tihotapcev, katere se lažje prenaša, če so organizirani pod gotovim poveljstvom, kakor pa če bi delali na svojo roko. Tihotapski posel bi se tedaj gotovo raztegnil tudi na rope in umore.
Policija se tudi pripravlja na hude boje. V državi Illinois so dobili policisti sedaj pendreke, ki so votli in napolnjeni s strašnim ’strupenim plinom fosgen, ki je človeštvu v najslabšem spominu iz svetovne vojne. To oboroževanje policije je povzročilo burne debate. Neki metodistični duhovnik je s prižnice označil u-porabo strupenih plinov za delo največje pokvarjenosti. Razlagal je tudi, da se je plin fosgen prvič uporabljal, ko je Bog uničil grešno in razuzdano Sodomo in Gomoro. Pravi, da se lahko tudi o-blastnikom dogodi, kakor nekdaj Lotovi ženi. Oblasti seveda v uporabi najhujšega orožja proti zločincem ne vidijo nobenega greha. Skeptiki so mnenja, da vse skupaj ne bo nič pomagalo. To potrjuje javno tudi tihotapski kralj, ko pravi: »Varujte se, in pazite da ne pride podzemni Chikago s svojimi strupenimi plini!«
Medil zasleduje morilca
ZANIMIV POSKUS ZA RAZVOZLANJE ZAGONETNEGA ZLOČINA.
Na Pruskem živi telepatinja, gospa Giinther-Geffers. Nedavno so jo obtožili radi vražarstva, sodišče jo je po dolgi razpravi oprostilo, kar je še zvišalo njen sloves. V Greisenheinu so sedaj napravili s telepatinjo velezanimiv poskus raziskovanja zagonetne kriminalne afere. Lani začetkom decembra je bil v tem kraju umorjen posestnik in mlinar Pau-lick in je bil umora osumljen njegov zet. Osumljenec je bil precej časa v preiskovalnem zaporu, radi pomanjkanja dokazov so ga pa končno izpustili- Zločin je ostal nepojasnjen. Ker so se v Nemčiji že parkrat posluževali pri raziskovanju zagonetnih zločinih medijev, se je tudi tokrat razmišljalo, če ne bi mogla razvozlati velike uganke telepatinja Giinther. Ko je tak poskus zahteval tudi sam osumljenec, se je to v navzočnosti dveh sodnikov tudi izvedlo. Gospa Giin-ther še nikdar ni bila-v Greisenheinu in so ii tudi podrobnosti zločina popolnoma neznane. Ko so jo privedli v hišo umorjenega posestnika, je kmalu zapadla v spanje. V sobi pri njej sta ostala samo sodnik in zdravnik, vsi drugi so pa šli pred hišo. Naenkrat je telepatinja vstala, odprla sobna vrata ter zaprtih oči sigurno korakala po hodniku v vežo, iz veže preko celega dvorišča do zaprtih plotnih vrat. Skrivališče ključa teh vrat je bilo znano samo domačim, ona je pa takoj segla po ključu, odprla vrata ter naglo odkorakala po stezi od hiše na glavno vaško cesto. Spremljal jo je dolg ; sprevod. Na kraju vasi je zavila na stran ■proti ribniku, od tam pa k neki samotni gostilni. Pred gostilno je napravila nekaj kretenj, kakor da bi prislanjala kolo ob zid. Potem je stopila v gostilniško sobo, pristopila k točilni mizi, si natočila vina iz najbližje steklenice ter naglo izpila par kozarcev. Takoj nato zopet ven la zunaj zopet kretnje, kakor da stopa
na kolo. Od gostilne jo je zavila po ravni poti naravnost v hišo osumljenega zeta, kjer se je par minut mudila v pritlični sobi stopajoč gor in dol, potem je pa stopila zopet ven. Zunaj se je naenkrat zbudila ter se začudeno ozirala naokrog. O precejšnji poti, katero je napravila v spanju, ni imela niti pojma. Na vse, kar so jo vprašali, ni vedela nobenega odgovora. Sodniki in zdravniki so mnenja, da je telepatinja hodila isto pot kakor morilec po svojem zločinu. Preiskava se bo sedaj vršila v tej smeri in potem bodo napravili s telepatinjo še en poskus in sicer tako, da bo začetek v zetovi in ne v umorjenčevi hiši. Upajo, da bo tedaj napravila pot, kakoršnjo je šel zet, če je res on morilec-
Resnično: Anglosasi so Rimljani od danes- Z največjo vztrajnostjo kolonizirajo velika področja ter prinašajo kulturo v pokrajine, kjer se je čulo poprej le tulenje šakalov. Velikanska zemljišča na jugu ameriške Unije so z vodnimi napeljavami iz pustinje spremenjena v cvetoče vrtove. Pod vodstvom angleških inženerjev ima velikanske uspehe tu di kanalizacija v Mezopotamiji. Ti velikanski uspehi so zbudili pogum k gigantskemu delu za spremembo saharske puščave. Večina te puščave leži pod morsko površino, To je privedlo na idejo, da bi se sredi puščave napravilo velikansko umetno jezero, v katero bi dovajali morsko vodo do 300 km dolgi kanali. Te kanale bi bilo treba prebiti skozi velika gorovja in pri dovajanju vode bi se morala uporabljati tudi električna sila. Do izvršitve tega ogromnega projekta je seveda še daleč, končno bo pa prišel tudi on na vrsto. V južni Afriki se je že mnego storilo s kanalizacijo v manjšem obsegu in tako se ni treba bati, da bi uspešno delo prenehalo,
Spori
ASK Primorje v Beogradu.
Ljubljanski ASK Primorje je gostoval preteklo soboto in nedeljo v Beogradu in dosegel naslednje rezultate: Soko— Primorje 2:1 (0:1), Jedinstvo—Primorje 1:1 (1:0).
Mladinske tekme za pokal Ilirije.
Odigrano je prvo kolo mladinskih nogometnih tekem za pokal SK Ilirije. V Ljubljani se je udeležilo turnirjev 8 klubov, v Mariboru 4. V Ljubljani je premagala Mladika Svobodo 4:1, Slavija Savico 5:0, Reka Jadranaše 3:1 in Ilirija mladino Marsa 5:0; v Mariboru pa Ra-pid Svobodo 1:0 in Železničar Mariborčane 3:2. V II- kolu pridejo torej: Alladi-ka, Slavija, Reka, Ilirija. Rapid in Železničar.
Turneja ilirijanske bazene.
Hazenašice SK Ilirije se pripravljajo na daljšo turnejo po teritoriju beograjske podzveze, kjer bodo igrale 11. tm. z reprezentanco beograjske podzveze, 12. tm. z Jugoslavijo, 13. tm. z Banatom v Pančevu, 15. tm. z Gj. Smederevcem v Smederevu, 17. tm. z Viktorijo v Poža-revcu, 19. tm. s Šumadijo v Kragujevcu, 2l. tm. s Sremcem v Rumi in 22. tm. z Gradjanskim v Sremski Mitroviči-Maribor—Ljubljana 19. tm.
Upravni odbor LNP je odobril predlog poslovnega odbora, da se z ozirom na bližnje tekme za zlati savezni pokal izvedejo v Ljubljani v svrho sestave reprezentančnega teama dne 15. tm. izbirne tekme ljubljanskih klubov in 19. tm. medmestna tekma Ljubljana—Maribor-1 Prepričani smo, da bodo 19. tm. Mariborčani pokazali, da prihajajo tudi oni resno v poštev pri sestavi reprezentance LNP,
Nogometna reprezentanca Maribora« '
Kakor smo že javili, se odigra drugo nedeljo v Ljubljani revanžna medmestna nogometna tekma Ljubljana—Maribor, ki bo istočasno nekaka poslednja izbirna tekma za sestavo podsavezne reprezentance. Iz športnih krogov doznavamo, da nameravajo postaviti reprezentanco našega mesta tako, da bi bila vsa obramba, cela krilska vrsta in obe krili iz vrst ISSK Maribora, notranji trio pa iz najboljših igralcev SD Rapida in SK Železničarja.
Soholsfm
251etnica Sokola v Ljutomeru.
Ob 251etnici »Sokola« nastopijo tudi naši vrli kmetski jezdici v povorki na svojih priznano lepih konjih in v slikovitih narodnih nošah. Kdor se torej zanima za lepe konje znane ljutomerske reje, naj ne zamudi te prilike ter naj pohiti ta dan v Ljutomer na sokolsko slavnost. Pri telovadbi nastoni najbrž tudi četa vojske iz Murske Sobote z učinkovitimi vajami. Dovoljena je polovična vožnja z odlokom G. D. br. 40189/28. Pri odhodni postaji se vzame cela karta, katera je z legitimacijo, dobljeno pri slavnosti v Ljutomeru, veljavna za prost povratek.
Nesrečna rodbina Harry Liedtfceja
Te dni še je s plinom zastrupila v K8-uigsbergu učiteljica Liedtke, sestra sve-tovnoznanega filmskega igralca Nemca Harry Liedtkeja. Na enak način sta pred letom tragično končali svoje življenje tudi mati in druga sestra Harrya-
Varuje perilo!
 • .. - 1
me
•	*	Vt$f
«*'■*>	jr.-	•*75!	*"ih "Si
pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je RA Dl ON!**
Stran 3.
MarlbM f E C E R’ NT K M
Jesenski velesejm v Ljubljani
»Ljubljana v jeseni« se bo vršila letos jeseni od L do 10. septembra. Prirejena bo vestno, z ljubeznijo in požrtvovalnostjo ter bo podala nov dokaz marljivosti in organizatornega daru Slovencev. »Ljubljana v jeseni« bo plod tisočev pridnih rok kmetovalca, obrtnika, industrialca, kulturnega delavca in znanstve nika. Navajamo program te prireditve, da javnost izve, kaj bo nudila.
PROGRAM.
i. »Ljubljana v jeseni« bo obsegala predvsem naše kmetijstvo. Matica slovenskega kmetijstva, Kmetijska družba za Slovenijo, slavi 160-letnico svojega obstoja. Z obsežno kmetijsko razstavo priredi obdelovalcem rodne grude v dne vih od 1. do 10. septembra stanovski praznik, podala bo pobudo k nadaljue-mu plodonosnemu delu.
Obsegala bo:
A. .Splošno — poučni oddelek v pavi-nonski zgradbi K.
B. Strokovno — produktivni oddelek v paviljonski zgradbi G (kmetijsko rastlinstvo, živinoreja, živinozdravstvo in podkovstvo.)
C. Oddelek za pomožne stroke v pavi-ljonskih zgradbah F in G. (kmetijsko stavbništvo, kmetijska industrija, kme tijski stroji, domača hišna obrt-)
D. Oddelek za začasne razstave v pavi-ljonskih zgradbah E, F in G, poluod-prti prostori. (Razstava in premova-nja konj, goveje živine, prašičev, o-vac, koz, perutnine in kuncev.)
Obiskovalce jesenske kmetijske prireditve zlasti opozarjamo na obsežne razstave: sira, surovega masla in drugih mlekarskih izdelkov, raznovrstnega sadja, zlasti jabolk, ki bodo vloženi v ličnih zabojih po 25 kg, razne več ali manj poznane zelenjave, izbranega vina v buteljkah, pristnega medu. Vsi ti kmetijski proizvodi so po ugodnih cenah na prodaj.
Vršila se bo tudi velika razstava izbranih konj, goveje živine, prašičev in malih živali.
V paviljonski zgradbi F, ki obsega pre ko 800 m2 prostora in na prostem, bodo razstavljeni najraznovrstnejši kmetijski stroji, deloma v pogonu.
II. Vrtnarska razstava bo nameščena v paviljonski zgradbi J. Prirede jo ljubljanski umetni in trgovski vrtnarji, ki so s svojimi dosedanjimi razstavami pokazali izreden okus, strokovno znanje in ljubezen do prirode. Preko 1000 m2 obsežna zgradba bo spremenjena v bajni cvetlični vrt, poln domačega in eksotičnega cvetja in zelenja. Vrtnarska razstava je naš ponos in prekaša po svoji lepoti mnoge slične prireditve v inozemskih velemestih.
III. Higijenska razstava bo nameščena v paviljonu L. Prikazala bo zlasti higijeno na deželi in bo obsegala: a) o-sebno higijeno, b) higijeno gospodarstva, c) higijeno občine.
IV. Društvo »Zoo« v Ljubljani priredi v severnem traktu pavilijonske zgradbe »J« lepo razstavo faune Slovenije. Obiskovalec bo imel priliko videti skoro vse živali, ki žive v naših krajih v prosti naravi. Posebno lepa bo razstava ptic, plazilcev v terarijih in rib v akvarijih.
V. Razstava pohištva In stanovanjske opreme bo nameščena v paviljonski zgradbi E.
Razstava bo obsegala vsakovrstno pohištvo in stanovanjsko opremo, od naj-priprostejše do luksuzne izvedbe.
VI. Mednarodna industrijska obrtna in trgovska razstava bo nameščena v paviljonski zgradbi H.
VII. Radio klub v Ljubljani priredi Ra-dlo-razstavo, ki bo nameščena v južnem delu paviljonske zgradbe. Ta razstava bo zlasit zanimiva za to, ker se za časa
NI VSEENO
iiiiniiiiiiiiiliiiiiiiiiliilliiiiiilliillliiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiliiniiiill
katero znamko kolesa si kupite. Vedeti morate, da so kolesa po Din 2200 — . 1600 — in 1000—. Varujte se najcenejših koles ker se podražijo vsled popravil.
Kupite samo
STEYR - WAFFENRAD
z dve letnim jamstvom.
Glavno zastopstvo in zaloga	3107
Bogomir Divjak, Maribor, Glav. trg 17
M
v slovenskem prevodu!
Knjiga je v jako lični o-premi in velja broširana 46 Din, v platnu vezana 56 Din. Naroča se v
naše jesenske prireditve otvori radh-oddajna postaja v Domžalah.
VIII. Revija slovenskih narodnih noš
se vrši v nedeljo dne 2. septembra. Slav nostni obhod po sejmišču bo tvorilo preko 300 izbranih narodnih noš. Zastopana bo gorenjska narodna noša, ljubljanska, primorska, koroška, prekmurska, čička, belokranjska, štajerska in kočevska noša.
IX. Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev se vrši v nedeljo dne 9. septembra. Nastopili bodo domači harmonikarji iz cele Slovenije. Vsekakor bo to zanimiva produkcija samoukov.
X. Veliko zabavišče »Mali prater« bo
nameščen na vinskem oddelku velesejma- Poleg izbranega vina in jestvin se bodo vrtili tudi v pestri reviji hipodromi, tobogan, vrtiljaki, autodrom, skupine Kitajcev, Arabcev in Liliputancev itd. Dovolj zabave za mlado in staro.
*
Ugodnosti obiskovalcem. S permanentno velesejmsko legitimacijo je po-setniku dovoljep poljuben večkraten vstop na velesejem in deležen je znižane voznine na osebnih in brzo-vlakih ter parobrodih v Jugoslaviji. Inozemski obiskovalci plačajo znižani vizum od Din 20 ter imajo 50% popust na železnicah v Čehoslovaški republiki, v Avstriji pa 25% popust.
»
Legitimacije se c' ;be za ceno Din 30 pri denarnih zavodih v vseh večjih krajih pri Zbornicah za trgovino, obrt in industrijo in drugih gospodarskih organizacijah, pri tujsko-prometnih uradih in kmetijskih organizacijah.
Vstopnice za enkratni vstop na velesejem brez pravice na znižano železniško voznino veljajo po Din 10-
Legitimacije se lahko naroči tudi direktno, ustmeno in pismeno pri Vele-sejmskem uradu v Ljubljani.
Kakor se vidi iz programa, nosi ta razstava v glavnem značaj kmetijske prireditve na trgovski podlagi, čeprav je v svoji celoti mednarodna, ker je med razstavljalci veliko število raznih inozemskih tvrdk, katerim je jesenski termin bolj všeč od junijskega. Njen namen je, da dvigne trgovino z našimi domačimi pridelki, posebno kar se tiče sadja,
Maribor, Aleksandrova c 13
IZiEL JE
ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din, vezana 160 Din. poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13
V Mar!Wrtr dne 7. VIH’. T92§
zelenjave, čebelarstva in medu, mlekarstva in sirarstva, ter vina. Važen namen pa zasleduje tudi s tem, da se producenti z ogledovanjem in primerjanjem do-tičnih pridelkov navdušujejo za izboljšanje svojih dosedanjih uspehov. Obenem jim nudi kmetijsko-strojni oddelek v izbiro najrazličnejše gospodarske stroje in orodje. Stroji, na katere je danes navezano naše kmetijstvo, se v svoji sestavi od leta do leta izpopolnjujejo. Važno j«, da vsak naš kmetovalec te izprememba pazno zasleduje, za kar mu nudi letošnja jubilejna kmetijska razstava najlepšo priliko, kjer si more potrebne stroje kratkim potom tudi nabaviti.
Pa ne samo naš kmetovalec, prav vsakdo bo našel na prireditvi dovolj poučnega, zanimivega in zabavnega. Prvih 10 dni letošnjega septembra naj med Slovenci velja obisku »Ljubljane v je-•seni«.
Uariete žiuljen|a
Za artiste, ki nekaj znajo, so nastopil! slabi časi. Čudovito spretni žonglerji in iluzijonisti so se morali v takozvanih prvovrstnih varietejih umakniti ljudem, ki so dosegli v svojem življenju samo to, da so bili zapleteni v kako senzacionalno afero. Variete zahteva sedaj take o-sebnosti, požira jih ter večer za večerom meče svoji publiki. Pariz si je najel sedaj svaka bivšega cesarja Viljema, mladega Zubkova, ki je kot pustolovec prišel iz Rusije, poskušal svojo srečo po raznih igralnicah ter končno premotil staro princeso, Viljemovo sestro. Tudi ime starega ruskega čudaka - demona Rasputina je privlačno za pariška nočna zabavališča. Morilci nekdaj tako nevarnega ruskega starca in razni pseudo-H-terati so izčrpno opisali Rasputinovo življenje in njegov konec in ker njegovi hčerki na tem polju ni ničesar več preostalo, se je tudi ona zatekla k .varieteju- Njeni tehnično gotovo malovredni plesi bodo z imenom starega^ Rasputina iz mistično divjega življenja na nekdanjih carskih dvorih, pridobili vso pikantnost, kakoršno zahtevajo današnji lahko živci.
Prispevajte ** spemoik Kralju Petro v Mariboru
[tari, ri*ta#jo*p*«r*-
dSMilM I. »*cJj«iM KMMM obtlnrtr*: «Mka b*»»da 30 Mjmujtt inMek Dia 5*
z Mali o a lasi 253:
—	f	/	najmanjši mm
rfopfemm.j« In ogla.
b—id. 50 p;
»■»»k Oto to ~:
Damski čevelj
se je izgubil	ali	nekje	v trgovini pozabil. Najditelj	naj	ga blagovoli	proti nagradi oddati	v	Vinski	hram,	Cvetlična
ulica 2.	1502
Volneni delen
dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor. Glavni trg 17.
Kuharja ali kuharico
išče Velika kavarna v Mariboru- 1500
Kumarice za vlaganje
znojmsko-moravske vrste razpošiljamo v vsaki množini od 10 kg dalje. Velikost do 7 cm kg a Din 5.—, do 9 cm kg a Din 4.— prosto postaja Št. Ilj. Naslov: Mermclja, zelenjadno vrtnarstvo, Št. Ilj pri Mariboru.	1499
Soba s posebnim vhodom
in celo oskrbo se odda. Sovine, Aleksandrova cesta 51 I. nad., dvorišče, 1495
Vsakovrstno angleško,
češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J- Trpinu, Maribor, Glavni trg.
Rožnata foulard svila
za poletne obleke od 68 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
Prazno sobo
se takoj odda. Dušanova ulica 9.
1410
Kupim
špecerijsko trgovsko opremo. Ponudbe pod št. 1888 — na upravo »Večernika«.
1488
Pekarna z lokalom
in velikim stanovanjem se odda 1. sept. t. 1. proti primerni kavciji. Vprašati v Smetanovi ul. 54.	1479
Gostilna »DRAVOGRAD«
Maribor, Smetanova ulica št. 54, toči naravno framsko vino od gospe Frangesch. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Za obisk prosita gostilničarja J. M.
Sobo-in črkoslikanfe
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Dipl. profesor francoskega jezika
poučuje francoščino za ponavljalne izpite in daje konverzacijo. Naslov pove uprava lista.	1452
ZA ULAGAltfJE
kumerc in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drbbnoI	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Na	debelo!
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov.
XVI
Izdaja Konzorcll »Jutra« v Ljubljani: orAttenunik izdaj* tel ia in urednik: Fran Brozovliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik
b t a n k o Detelav Mariboru.