ppavicc in veljavo KMETSKI LIST Kmetje z nezaupanjem gledamo na do-|godke, ki se vrste okrog nas Čeprav smo že neštetokrat povedali svoje mnenje in zahteve, ije videti, kakor da je javnost gluha in slepa za naše glasove. In vendar ne smemo in ne moremo odnehati. Ponovno in na ves glas zahtevamo, da -naj strankarstvo izgine iz gospodarskega delovanja. žalostni dokazi bližnje preteklosti, ki je skoraj še sedanjost, nam še danes kažejo, kako žalostne posledice rodi strankarstvo v gospodarstvu! Ne bomo naštevali primerov, ker so itak vsi in vsem znani. Strankarstvo je v gospodarstvu požrlo milijone, da, celo milijarde naših žuljev. In najbolj žalostno je, da mora posledice tega brezglavega početja nositi in okušati ta prokleti pelin zavoženega javnega dela ves narod, tudi tisti, ki smo vedno in dosledno svarili pred strankarstvom v gospodarstvu. SVe ponavljaje napah 1 Najmanj, kar kmetje smemo zahtevati in pričakovati, je pač to, da se take napake v bodočnosti ne bi več ponavljale, žalibog pa vidimo, da so med nami ljudje, ki jih ne zmodri nobena šola, čeprav nosijo doktorske naslove, še preden je utegnil narod preboleti •en gospodarski udarec, mu pripravljajo vrsto drugih, ko v čisto gospodarske ustanove vlačijo politiko in iz strogo gospodarskih zavodov ustvarjajo strankarsko-potitične tribune. Mi hočemo živeli i Kmetje sicer vemo, da tem gospodom ne *gre pri tem za naše koristi, ampak za korita, ki naj jih blagoslavlja naš znoj. Povemo jim pa, da hočemo tudi mi živeti, ker imamo do življenja voljo in pravico. Nikomur ne odre-Ikamo pravice do življenja in dela, odločno I pa se upiramo nakanam, po katerih naj bi si pod našim kmetskim plaščem klike ustvarjale topla gnezda za lenuhe in pijavke! Ne damo se slepiti s samim imenom »kmetsko« ali »kmetijsko«, ampak hočemo imeti tam, kjer je v rabi naše ime, tudi svojo odločilno besedo! Kjer in dokler pa te nimamo, takih ustanov ne priznamo! Ne bomo se zadovoljili s kimavci, ki trepetaje prikimavajo vsemu, kar pride od zgoraj, ampak hočemo mož, ki jih bomo sami odbrali. Kmet je zid domovine Mi pridelujemo kruh, mi plačujemo davke, mi pa dajemo državi in narodu tudi najbolj močno jedro in živi zid njene armade — naše sinove, če torej z delom, denarjem in krvjo vzdržujemo domovino, hočemo imeti tudi besedo v njej! Kdo bo v primeru potrebe več storil za. domovino: Tisti, ki bo s tropom svojih sinov odšel na bojišče, ali tisti, ki še ni nikdar okusil niti bridkosti niti radosti družine ter niti samega sebe ne more prehranjevati sam, ampak mora blagoslovljeno sesti na kmetske žulje? Komu tedaj gre prvenstvo? Odgovor je na dlani, zato kmetje pravimo: Kjer in dokler se bo zlorabljalo kmetsko ime, tam nas ni zraven. Ne s srcem in tudi ne z denarjem, če se kaj takega še kljub temu imenuje kmetsko, je to zavestna ali podzavestna prevara! Pred nedavnim je obiskal Francijo papežev državni tajnik kardinal Pacelli, ki opravlja dolžnosti zastopnika katoliške Cerkve pri drugih državah. Vnanja prilika se je nudila v tem, da je prisostvoval posvetitvi nove cerkve svete Terezije v kraju Lisieux. Svečanosti, ki so zbrale stotisoče vernikov, pa so pokazale mnogo dalekosežnejše svrhe obiska papeževega odposlanca. če je pred svetovno vojno pooblaščenec Sv. Očeta pohajal izrazito katoliške države, je to bilo izraz prijateljstva in sodelovanja. Francija, dežela svobodomiselstva, pa teh ni bila deležna. Zakaj njene znane revolucije so bile v prvi vrsti naperjene proti duhovščini, ki je v družbi s posvetnim plemstvom pomagala zatirati svoboden razvoj delovnega ljudstva. To zatiranje je francoski narod tako zelo občutil, da je celo odklanjal vsakršno uradno zvezo med državo in Vatikanom. Kar daje največjo zanimivost izjavam kardinala Pacellija, je povdarjanje zaslug svobodne Francije hvalite v njenega socialnega napredka, podčrtavanje njene važnosti kot čuvarice svetovnega miru. V Franciji obstoji nad leto dni vlada ljudske fronte, sestavljena večjidel iz predstavnikov raznih socialističnih strank. In ravno ta vlada je priredila papeževemu poslancu sprejem, kakršen se daje naj odličnejšim zastopnikom tujih držav. In ravno ta poslanec je z izbranimi besedami izražal svoje in občudovanje Sv. Očeta za svobodoljubno Francijo, tisto Francijo, ki se je porodila iz borb za pravice malih ljudi in postala svetilnik vsem demokracijam, vsem, ki se zatirani zbirajo okrog načel revolucij — svobode, enakosti in bratstva. Cerkev je tudi doslej spoštovala Francijo kot bogato silo, kot deželo, kjer so se njene ustanove mogle svobodno razvijati, kot misijonsko področje, ki je sprejemalo nauke f*roc s slepomišenjem l Samo tam priznamo kmetsko ime, kjer smo res kmetje odločilni. In samo za take stvari se bomo žrtvovali, kajti slepomišenja in medsebojnega izigravanja nam je dovolj. Naj gredo za nekaj časa v ta mlin tisti, ki so doslej nas metali vanj. Prepričani smo, da se bodo kmalu naveličali, se navadili pošte lja in se tudi pobratili s pametjo! V tej zahtevi je slovenska vas enotna, čeprav ji mnogo tega nočejo priznati! Enotna pa bo kmalu tudi jugoslovanska vas. In za zarjo tistega velikega dne nas ni strah žrtev in ne trpljenja! krščanstva in prispevalo k povečanju moči in bogastva Cerkve same. Ko tako iščemo vzroke, ki naj bodo povod današnjemu tolikanj povdarjenemu spoštovanju cerkvenega Rima do Francije, se nehote vprašamo, kaj je zlasti vplivalo na da~ lekosežno izpremembo odnošajev med obema. Ali so jo narekovali nagibi Cerkve ali Francije, ali so bili merodajni vnanji čini-telji? če so francoske socialne reforme, izvršene v zadnjem letu, zadobile pohvalo Vatikana, je to dokaz, da cerkev ni nasprotna socialni pravičnosti, kakor jo v besedah propoveduje svobodni socializem. Dalje je to dokaz, da Cerkev ne zida več svojih socialnih nazorov edino na korporacije, ki jih je še pred kratkim predstavljala kot jedro družabnih preobrazb in da, priznavajoč svobodo kot glavnega činitelja napredka, priznava demokratičnosti enako vrednost za izboljšanje prilik malih ljudi, kakor preje korporacijam. Korporacije, stanovski način ureditve države, pa so bistven del nasilnega načina vladanja nad narodi. Izjave kardinala Pacellija predstavljajo tedaj dalekosežen preobrat v orientaciji katoliške Cerkve pri reševanju družabnih raz-< meri j. Nujno se mora ta preobrat razodeti tudi v odnošajih do držav. Ta preobrat mora tudi spoprijateljiti Cerkev z državami, ki so vla-dane od ljudstev in ga odvrniti od držav, ki; so vladane nasilno. Naj bodo tedaj nagibi rečenih sprememb med Cerkvijo in Francijo ti ali oni, pozdravljamo jih kot tiste, ki bodo ohranili mir in človeštvo obvarovali pred novimi žrtvami življenj, časti, imovine. 1 še bolj pozdravljamo prijateljstvo med obema zaradi naših lastnih domačih razmer, ■žarki tega prijateljstva bodo Dadli tudi na nas. Cepfevcni "Rim išče Fvamcijc Huskc g&sjpGAoLVslvG zxo 9al/neui vzhodu i V Franciji je duhovščina pustila politiko, Odkar so zakoni revolucije proglasili enakost. Vsi veliki in težki družabni boji so radi tega mogli biti izvojevani brez protiv-ljenja Cerkve, ki Je pred revolucijo bila na strani posedujočih razredov. Ko Vatikan pred veliko francosko nacijo po ustih papeža samega priznava svobodo kakor tisto čudo, ki je zmagovito vodilo Francijo v današnje dni — se utetemljeno nadejamo, da bomo tudi mi Jugoslovani postali deležni te svobode s pomočjo in podporo Cerkve, ki je ista v Franciji kakor Španiji, v Evropi in preko morja in ki bo toliko prisrčneje morala to načelo priznavati malim narodom, zlasti še izmučenemu slovenskemu ljudstvu. SVovi feoutiiigcuii za Jfalijo Na podlagi ravnokar zaključenih trgovinskih pogajanj v Rimu, so bili naši državi dovoljeni za Italijo naslednji izvozni kontingenti (vse v milijonih lir): goveje živine za 39, konj za 4,5, prašičev za 4,55, žive perutnine za 19,38, zaklane perutnine za 3,9, svežega govejega mesa za 2, predelanega mesa za 0,4, jarčjih in jagnječjih kož za 3, jajc za 12, svežih rib za 2, sol jenih za 1, pšenice za 18,75, koruze za 18, suhih gob za 1, svinjske masti in slanine za 1,65, rud za 14, železne rude za 8, apnenega kamna za 5, iglastega lesa za 2, črnega premoga za 3, einkovega oksida »za 1, acetona za 0,5, tesanega iglastega lesa za 12, žaganega iglastega lesa za 39,6, žaganega bukovega lesa za 2l,5, drugega listnatega za 24, drv za 3,25, za italijanske kolonije pa še žaganega iglastega za 16,5, drugega listnatega za 8, drv za 3 in drugih gozdnih proizvodov za 1 milijon lir. f^šenlčna letina in cene V Prisadu so se vršila posvetovanja o novem pridelku pšenice. Obravnavali sta se med drugim vprašanji prodaje in cen, ki naj jih odredi vlada. iVlada bo v kratkem določila osnovne cene za pšenico. Zastopniki mlinske industrije cenijo letošnji pridelek pšenice z rezervo iz lanskega leta na okoli 24 milijonov kvintalov. Nasproti lanski prognozi v višini 26 milijonov kvintalom je letošnji pridelek za okoli 2 milijona kvintalov manjši. To znaša 8%. Pri tem je treba navesti, da mlinarji ne priznavajo uradne ocenitve končnega rezultata žetve v lanskem letu, po katerem naj bi znašal pridelek 29 milijonov kvintalov. Če bi lanski pridelek znašal toliko, bi torej letos po omenjeni prognozi pridelali za 4 milijone kvintalov manj pšenice, kar znaša 16 in ne 8%. Kakovost pšenice je boljša kakor v lanskem letu, za kar se je zahvaliti dejstvu, da so se mnogo sejale nasproti različnim boleznim odpornejše vrste pšenice. Povečanje izvoza Kakor poročajo iz Beograda, je Italija v znatni meri povišala uvozne kontinente iz Jugoslavije, zlasti za živino, les in perutnino. To povišanje našega izvoza pa je v znatni meri odvisno *>d povečanja njihovega izvoza v Jugoslavijo, ker 6e vodi trgovina z Italijo na bazi kliringa. V Rimu je bil te dni podpisan zaključni protokol, ki vsebuje določila glede zboljšanja trgovinskega prometa med obema državama. Nadalje je bilo doseženo soglasje tudi glede izpopolnitve medsebojnih plačil, da bi se izplačevanje terjatev pospešilo. Druga vprašanja, posebno ona, ki se tičejo prometa na Jadranskem morju, se bodo obravnavala na prihodnjem sestanku stalnega italijan-»ko-jugoslovanskega odbora, ki bo v prvi polovici meseca decembra. Na Daljnem vzhodu se vedno bolj raz-žarja žerjavica novega krvavega požara. Zanimivo bo zato pogledati, kakšne so tam razmere za Rusijo. Po ruskih statistikah njene pokrajine na Daljnem vzhodu potrebujejo na leto povprečno 2 milijona ton žita, 5 in pol milijona ton premoga, 5 milijonov 600 tisoč ton petroleja in 165 ton raznih kovin. Celotna glavna potrošnja znaša torej 8 milijonov 25 tisoč ton, pri čemer še niso všteti ostali važni proizvodi (usnje, oblačila, sol itd.). To se pravi, da imajo te pokrajine še zelo daleč do gospodarske samostojnosti. Domača žetev da povprečno 1 milijon 370 ti«oč ton in znaša torej primanjkljaj na žitu 700 tisoč ton. Da bi zboljšala ta položaj, si ruska vlada prizadeva, da bi povečala število naselnikov, površino obdelane zemlje in množino žetve zlasti z motorizacijo krajevnega poljedelstva in z uvajanjem najizbranejših žitaric. Zaradi povečanja kmetovega zanima-naja in njegove vneme za delo je tod opuščena kolektivizacija zemlje, naselniki pa so za deset let oproščeni davkov. Za preskrbo prebivalstva z mesom ni dovolj živine. Ta primanjkljaj bi bilo mogoče kriti z uvažanjem živine iz zunanje Mongolije. Ta ima živine dovolj in njen izvoz v Rusijo leto za letom narašča. Poleg tega je mogoče potrebam po mesu zadostiti tudi z ribolovom, ki je v teh predelih Izredno bogat. Verjetno pa je seveda, da bi ga bilo v primeru vojne kaj težko opravljati v potrebnem obsegu. Rusi predvidevajo ustanavljanje živinskih farem na Kamčatki. To je silno važen načrt, a njegovo praktično vrednost pokaže lahko samo praktična skušnja. Proizvodov za ustanavljanje takih farem, materijala in surovin, v teh krajih ni dovolj. Na Kamčatki, v severnem delu otoka Saha-lina, vUsuri in južno od Bajkalskega jezera je dovolj petroleja, ki ga doslej izkoriščajo še v prav neznatni meri in zelo nepopolno, to pa v glavnem' zaradi pomanjkanja prevoznih in prometnih možnosti. Le na Sahalinu ga pridobivajo v nekaj večjem obsegu — 250 tisoč ton na leto — prevažati ga morajo pa najprej po morju, nato pa po reki Amurju do Za 151etnico osvoboditve šlezije izpod nemškega jarma je poljski Sokol priredil velik vsepoljski zlet v Katovicah, šlezijski prestolnici. Pri tej priliki se je zbralo v mestu 20.000 Sokolov iz vseh delov Poljske, a javni telovadbi je prisostvovalo 40.000 gledalcev. Pomembni zlet pomeni pravi mejnik v poljski miselnosti. Ako vemo, da je poljsko Sokolstvo organizirano v 800 sokolskih društvih s 70.000 člani, bomo šele znali pravilno oceniti pomen izjav, ki so jih v zletnih dneh v svojih govorih podali najodličnejši predstavniki poljskega Sokolstva. Starosta Arciševski je posebno poudaril, da je poljsko Sokolstvo že pričelo delovati za odstranitev sporov med češkoslovaškim in poljskim narodom. Starosta Slovanske sokolske zveze dr. Bu-kovski je zlasti naglasa], da je vprav sokolsko delo najuspešnejše sredstvo za sporazum vseh slovanskih narodov. Onim, ki Sokolstvo tako srčno radi dolže brezverstva, komunizma in še kdo ve kakšnih drugih grozot, bodi povedano, da je pod milim nebom daroval mašo, ki so se je udeležile zbrane sokolske čete, vojaštvo in nepregledne množice občinstva, nadškof dr. Adamski. habarovskih rafinerij (čistilnic). Seveda je tudi ta količina popolnoma nezadostna za potrebe motoriziranih edinic ruske vojske iia Daljnem vzhodu in zlasti za letalstvo. Premoga je nekaj na Sahalinu, železne rude in premoga v Primorju, Zabajkalju in zapadno od Irkutska. Kljub velikemu napredku zadnjih let pa je izkoriščanje teh zakladov še vedno neznatno. Treba bo najmanj še 10 do 15 let, preden bo današnji položaj bistveno popravljen. Da bi premagali te pomanjkljivosti, so ustanovili tu velika skladišča za živila, vojne potrebščine, municijo in podobno. Rusija tudi ustanavlja tod velike delavnice za popravljanje vojnega materijala in tovarne za izdelovanje municije manjšega kalibra. Vse pa, kar je bilo ukrenjeno in doseženo doslej, bi v primeru vojne zadoščalo le za prve, začetne potrebe. Zavoljo tega je zanimivo pogledati, kaj in koliko bi potrebovala ruska vojska, ako bi se Rusija zapletla v dolgotrajnejšo vojno. O tem vprašanju nam nudi dovolj gradiva razprava v ruskem vojaškem časopisu »Vojna in revolucija«. Tam pisec razmotriva so popolni preskrbi vojske, obstoječe iz 16 divizij, torej take, kakršno vzdržuje Rusija stalno na Daljnem vzhodu. Po podatkih v omenjenem listu bi bilo treba za popolno preskrbo take armade v vojnem času dnevno 28 popolnoma natovor-jenih vagonov, v času velikih bojev pa celo 44 vagonov na dan: 5 do 8 vagonov municije in orožja, 5 do 18 vagonov živil, 3 vagone pogonskega materijala, 2 do 3 vagone človeških rezerv, 2 do 3 vagone konj. 2 vagona sanitetnega materiala, 2 vagona železniškega materiala in 2 vagona raznih drugih potrebščin. Tak je danes položaj na Daljnem vzhodu. O priliki bomo pregledali še možnost dovoza potrebnih rezerv, nakar nam bo šele umljtvo,, zakaj, si Japonska tako prizadeva, da bi kolikor mogoče kmalu dobila kar največ zemlje in oblasti na azijski celini. Danes je namreč na Daljnem vzhodu Rusija še slabotna, čez nekaj let utegne postati nepremagljiva in zato nedotakljiva. Po službi božji je kaplan dr. Tadej Jaki-movski, ki je tudi sam vnet Sokol, v krasnem nagovoru orisal zbranim pomen Sokolstva za domovino in za vse Slovane. Po vrsti drugih govorov je še vladika dr. Adamski sam v kratkem nagovoru pozval vse prisotne, naj v Sokolstvu delujejo v prid Poljske in vsega bratskega Slovanstva za boljšo bodočnost slovanskih narodov. Na vse so napravile besede visokega katoliškega cerkvenega dostojanstvenika izredno globok vtis. Zlasti mi z našega juga smo bili prijetno iznenadeni in smo v srcu blagrovali narod, ki ima tako zavedno in rodoljubno duhovščino. Zlet v Katovieah je bil zares mejnik med prošlostjo in bodočnostjo. Poljsko Sokolstvo je pokazalo, da živi, da se širi in razvija v globino in da je trdno določeno služiti skupni sokolski in slovanski stvari. Vsi znaki govore za to, da bo ramo .ob rami z ostalimi slovanskimi sokolskimi združenji širilo slovanskega duha po svoji domovini in storilo vse, da se slovanski narodi medsebojno čimbolj spoznajo in združijo v nerazločljivo in nerazdružnO vez. Poljsko Sokolstvo se je ponosno in junaško postavilo na stražo in med borce kmetske slovanske bodočnosti. Judi na Poljskem zmaguje slovanski duh Doma in drugod Narodna skupščina Pretekli četrtek je bil zopet interpelacij- Iski dan. Na dnevnem redu sta bili dve interpelaciji: Prvo interpelacijo je vložil narodni posla »iec Milan Mravlje in se je tikala postopanja drž. tožilstva zoper sojudeležence pretepa pri Prihovi 8. junija t. 1. ob priliki obiska g. Petfa živkoviča v Sloveniji. Drugo interpelacijo je vložil narodni poslanec £agorac iz Sarajeva in se je tikala zgradbe zavoda za revne otroke. Na obe interpelaciji je odgovarjal minister pravde g. dr. Niko Subotič. Na prvo interpelacijo je odgovarjal minister pravde z obširnim popisom o postopanju državnega tožilstva proti nekaterim udeležencem pretepa in izjavil, da se nahajajo sedaj vsi osumljenci, zoper katere je bila vložena preiskava, v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča v Celju. Narodni poslanec Milan Mravlje se z odgovorom ministra ni zadovoljil, temveč je izjavil, aa je minister odgovarjal na vse ono, kar ga interpelant sploh ni vprašal. Minister, da je navajal le postopanje drž. tožilstva zopet jugoslovanske nacionaliste, ki so bili vsi aretirani in obtoženi, dočim se proti drugi skupini, ki se je ravno tako udeležila pretepa ni ničesar ukrenilo. Ena grupa se nahaja v preiskovalnem zaporu, druga skupina pa je še vedno na svobodi. Interpelant je zahteval, da se za obe skupini navede enako postopanje. Ali se naj vse spusti na svobodo, ali naj se pa vse vtakne v luknjo. Narodni poslanec Milan Mravlje je nato obširno in podrobno popisal, kako je prišlo 8. junija do ekspe svojo lastno korist. Da mu pa vse obrekovanje pri večini poštenih in treznih domačinov ni moglo škodovati in ne zmanjšati ugleda, je najboljši dokaz izid zadnjih občinskih volitev, pri katerih je bil zopet z veliko večino izvoljen za rudniškega župana. Te dni je dobil tudi popolno formalno zadoščenje od upravnega sodišča v Celju. G. Ivan Ogrin je bil prvič razrešen kot župan v oktobru lanskega leta. Razrešitev je bila takrat utemeljena z dobaviteljstvom, češ da je dobavil občini raznega blaga za 110 din. Upravno sodišče je to razrešitev razveljavilo, ker je ugotovilo, da je g. Ogrin prodal občini dotične predmete, ker jih je občina nujno rabila in jo je s tem obvaroval pred večjo škodo, zato se tako opravilo ne more smatrati za dobaviteljstvo. Drugič je bil g. Ogrin razrešen kot župan in občinski odbornik v februarju letošnjega leta. Ta razrešitev se je opirala na revizijo, ki jo je bila banska uprava odredila glede poslovanja gradbenega odbora za zgradbo šole v Laverci. Predsednik tega odbora je bil g. Ogrin, revizijsko poročilo pa mu je naprtilo očitke za celo vrsto dozdevnih nepravilnosti. Na tej osnovi je banska uprava razrešila g. Ogrina po § 52. finančnega zakona z obdolžitvijo, da je zagrešil nečastna, po kazenskem zakonu kazniva dejanja. Tudi zoper ta odlok se je g. Ogrin pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je pred odločitvijo počakalo na izid sodnega postopka, ki je bil na prijavo banske uprave uveden zoper I. Ogrina po državnem tožilstvu v Ljubljani. Državno tožilstvo je po izvedeni preiskavi kazensko postopanje ustavilo z izjavo, da ni osnove za pregon ovadenea. Na osnovi tega sklepa državnega tožilstva je sedaj tudi upravno sodišče v Celju o zadevi razpravljalo. Sodišče je v polni meri ugodilo pritožbi g. Ogrina ter razveljavilo odločbo banske uprave, s katero je bil g. Ogrin razrešen kot župan in občinski odbornik občine Rudnik. Denunciantom naj bo ta razsodba opomin in svarilo, da se z lažjo ne pride v nebeško kraljestvo. Kaj zahtevajo izvozniki pšenice Glede na zasebne in uradne napovedi o presežku nove pšenice za izvoz, ki se ceni na 25 do 30.000 vagonov, zahtevajo naši izvozniki, da se zabrani izvoz pšenice po kliringu in da se v bodoče dovoli izvoz samo za plačilo s svobodnimi devizami. Rezultati žetve so slabši tudi v velikih žitnih državah, tako v Kanadi in Zedinje-nih državah. Pa tudi v Evropi, tako v Rusiji, je pridelek pšenice nasproti lanskemu znatno slabši. Iz tega izhaja, da bomo pšenico zelo lahko prodali v tujino, zaradi česar lahko zahtevamo svobodne devize. Dramlje pri Celju Kakor po vseh vaseh širom Slovenije, tako tudi pri nas Društvo kmetskih fantov in deklet prav pridno deluje. Povedati pa moramo tudi nekaj o pretekli dobi. Ko so naši tovariši 1. 1928. ustanovili naše društvo, smo vzeli v najem od Krajevnega šolskega odbora staro šolo, ki je bila v zelo slabem stanju. Pogodbo smo napravili, da si bomo lokal sami uredili, in res smo dali preslikati celo dvorano, vpostavili nov pod itd. Da smo mi vse to uredili, smo imeli v pogodbi potrjeno pravico, da je lokal naša last do 1. 1938. in zopet podaljšano do leta 1943. proti letni najemnini. Poleg tega pa, da smo za preureditev lokala plačali več tisočakov, smo si pred leti postavili tudi nov igralni oder, ki je naša last. Za vse to gre največ zasluge našemu tovarišu Andreju Jesenku, ki je Osem let zastopal društvo kot predsednik. V začetku letošnjega leta pa so si nekateri naši nasprotniki toliko prizadeli, da so pri oblasti dosegli, da se je v našem lokalu upostavil nov šolski razred. S tem je naše društvo moralo prepustiti brez ozira na pogodbo svoj lokal. Marsikdo bi mislil, da bomo sedaj onemogočeni za nadaljnje delo in obstoj našega društva, ali v članstvu je toliko trdne volje in prepričanja do kmetskih organizacij, da se to ne more zgoditi. Vsled zgoraj navedenih razmer smo se odločili, da bomo zgradili svoj lastni, »Kmetski dom«, za katerega se priprave že vršijo. Letos bomo pripravili potreben gradbeni material, in sicer opeko si sami delamo v opekarni tovariša Zdolšeka. Tudi nabiralna akcija je v polnem teku. Res je, da so danes slabi časi, a prepričani smo, da imamo toliko pripadnikov, da nas bodo pri našem delu toliko podprli, da si bomo v do-glednem času postavili svoj lasten dom, ki bo v čast in ponos vsem kmet. fantom in dekletam. Ob tej priliki tudi sporočamo vsem tovarišem in tovarišicam, da priredimo dne 2-5. julija »Tekmo žanjic« z veliko kmetsko veselico. Ta dan dopoldne imajo tudi delegati celjskega pododbora pri nas v Dramljah svoj sestanek. Vsi zastopniki se bodo udeležili tudi naše prireditve Prireditev se bo vršila po sledečem sporedu: Ob 2. uri zbirališče pred staro šolo, ob pol 3. uri odhod povorke na tekmovališče v Šentilju, kjer se vrši tekma, in po tekmi velika kmetska veselica. Na našo prireditev vabimo vsa sosedna društva, zlasti pa: Ponikvo, Sv. Jurij, Ljubečno, Trnovlje, Škofjo vas, Vojnik, Novo cerkev, Fran-kolovo in pododbor Slov. Konjice. Kakor slišimo, nas bodo posetili tudi tovariši in tovarišice iz Orle vasi in iz ostalih krajev Savinjske doline. Tovariši in tovarišice, 25. t. m. mi vas čakamo. Na svidenje! Kmetski praznik v Prekmurju Društvo kmetskih fantov in deklet Črne-lavci-Veščica priredi skupno z drugimi prekmurskimi tovariškimi društvi kmetski praznik v nedeljo, dne 1. avgusta 1937. Spored: Ob 9. uri sprejem predsednika Zveze kmetskih fantov in deklet in ostalih gostov na postaji v Soboti. Pri sprejemu sodelujejo: kosci, grabljice, kmetska konjenica, kolesarji, okrašeni vozovi an druge skupine ter godba na pihala. Po sprejemu slavnostna povorka skozi mesto. Ob 1. uri popoldne zbiranje koscev, grabljic, konjenikov, kolesarjev in drugih skupin. Ob pol 2. odhod povorke z godbo na čelu na tekmovališče v Veščico. Po prihodu povorke otvoritev prireditve in pozdravni govori. Nato se bo pričela velika tekma koscev na travniku g. Janeza Žibrika v Veščici. Po tekmi ocenjevanje in razdelitev nagrad. Nato kmetska veselica na vrtu gospoda Žibrika. Igra prvovrstna ciganska godba. Vstopnina na vese-lični prostor 3 din. Pridite vsi! Kmetska sloga naj živi! Št. Jurij pri Grosupljem Dne 18. julija t. 1. se je vršil v naši vasi občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet ob precejšnji udeležbi članstva in ob navzočnosti tajnika Zveze tov. Hočevarja in delegata ljubljanskega pododbora tov. Šenka. Predsednik domačega društva tov. Vidic Tone je poročal na kratko tudi o delu, ki ga je opravilo društvc od poslednjega občnega zbora. Čeprav naše društvo ne deluje v povoljnih razmerah, vendar smo z vsem uspehom priredili konjsko dirko in trgatev, letos spomladi pa dva izleta in več drugih prireditev. Sklenili pa smo letos društveno delovanje na vsak način poživiti z javnimi prireditvami, kakor tudi s predavanji, tečaji in podobnimi sredstvi doprinesti k izobrazbi članstva. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor iz sledečih tovarišev in tovarišic: predsednik tovariš Martin Boh, podpredsednik tov. Lojze Dremelj, tajnica tov. Mimi Mehle, blagajnik tov Martin Drobnič itd. Za načelnico ženskega odseka pa tov. Mimi Brodnik. Voglje Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 25. julija 1937, v slučaju slabega vremena pa v nedeljo, dne 1. avgusta tekmo žanjic. Spored: Ob 2. uri zbirališče žanjic, grabljic in ostalih gostov na veseličnem prostoru. Ob pol 3. uri odhod na tekmovalni prostor. Ob 3. uri pričetek tekme. Po tekmi razdelitev nasrad in kmetska veselica s plesom in prosto zabavo na vrtu tovariša Molja. Pri prireditvi igra gorenjski trio. Vabljeni vsi prijatelji kmetsko delavske mladine! V delu in slogi vstajamo! Št. Jurij ob Taboru V nedeljo, dne 27. junija t. 1. se je vršil 8. redni občni zbor tukajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet. Po poročilih o delovanju društva v preteklem letu smo izvolili nov odbor iz sledečih tovarišev in tovarišic: Ivan Ocvirk, predsednik; Francka Kos, podpredsednica; Terezija Rpjnik, tajnica; Tonče Strnad, blagajnik'; Mira Kobale, knjižničarka; Anica Kršen, načel-nica ženskega odseka; Ivan Ocvirk, nač. dram. odseka. Odborniki pa so: France Kumer, France Kos, Ivan Kos, Zlatka Kobale in Polonca Kos. Poleg drugega notranjega' delovanja društva se je vršilo 11 odborovih sej, več sestankov in tudi trije peš izleti. V bodoče bomo skušali delovanje še poživiti, za kar nam daje jamstvo novoizvoljeni odbor. Nova Gruda. Pravkar je izšla 6. številka Grude, mesečnika za kmetsko prosveto. Revijo, ki je namenjena zlasti kmetskim fantom in dekletom, bo z užitkom čital tudi vsak šolanec. Vsaka številka prinaša več člankov z najrazličnejšo vsebino, pesmice, poročila o prosvetnem delovanju kmetske mladine, o tekmah koscev in žanjic in o raznih mladinskih manifestacijah. Pod rubriko »Svetovna opazovalnica« pa beremo zanimive razprave o raznih dogodkih po svetu. Izredno privlačno je tudi zaglavje »Kmetska žena in dekle — za njene roke in srce«, pod katerim se vrstijo članki o raznih ženskih zadevah, o vzgoji, zdravstvu, poleg receptov za naše gospodinje, praktičnih nasvetov in mnogo drugega poučnega gradiva. Prav zanimiva je tudi razlaga tujih besed in za razvedrilo še zabavni del. Pestrost lista pa silno povečajo lepe slike in razni posrečeni simboli. Revija je izredno cenena, saj stane letno le 25 din in se naroča pri upravi Tavčarjeva ulica 1, Ljubljana. Matic sečna iti\a Ce bi meni enkrat v življenju božja previdnost naklonila, recimo, da bi jaz postal minister, pa magari brez žepne listnice — saj ne vem sploh kaj to pomeni — bi ne bila moja želja mogoče Bog ve kakšne imenitne parade in gostije. Nak, tega res nočem! Moje prvo delo bi se osredotočilo najprej na črnogorske penzijoniste, katerih je baje, pravim baje, toliko kot je trmi to v v Avstraliji. Vedite pa kmetje, da se to samo govori, če je res, ne vem. Bog in Sv. Sava mi naj grehe odpustita, če želim kakemu Črnogorcu slabo. Jast bi odredil, seveda če bi bil res minister enega hrvatskega poštenega kmetskega zdravnika, takega, ki je v svojih mladih letih otepal za priboljšek suhe žgance, potem enega dobrega in poštenega slovenskega kmetskega psihiatra in končno, ker morajo biti pri vsaki take reči trije, samega Mavsarja iz Sarajeva. Prvi bi jih po mojem mnenju od pete do glave pregledal od zunaj, spredaj in od zadaj. Drugi bi jim z rešpetlinom preiskal želodce, obisti, dušo, čreva in srce. Priznano bolnim, zaslužnim in doslužnim bi se jaz odkril in globoko priklonil, stisnil vsakemu kovača v roko za priboljšek in odšel z bogom, dočim bi špekulante, ki na kakkoli način pri trdnem zdravju in sveži mladosti gulijo državo brez žeife, izročil Mavsarju iz Sarajeva v nadaljno postopanje. Ko bi v črni gori to-pogledno s komisijo vse pretipal, bi jo v salonskem vozu mahnil, se razume, na Balkan in končno za vsaki slučaj nazaj v triglavski srez, dasi špekulantov na penzije v naših krajih skoraj ne poznam. Ko bi to veliko, lahko rečem, zgodovinsko delo nad pijavkami uspešno končal, sem prepričan, kakor je Bog v nebesih, da bi me kmetje davkoplačevalci kakor svetnika na rokah nosili. Uoucna Kfr&a&ci. Pri moji veri, kaj takega se mi pa res še ni pripetilo! Grem zadnjič in jo mahnem v Ljubljano, da bi pogledal, če je tam bolj ali manj narobe kakor drugod po naših tleh. Mesto marele stisnem svoj rep pod pazduho, pa koračim in jo zavijem k »Figabirtu«, kjer se shajajo vseh vrst ljudje. Na vrtu se je velika družba razgovarjala o »slovenskih fantih v novih krojih«. Beseda se je sukala sem in tja, tudi nekatera krepka je bila vmes, ki je rajši ne zapišem, a nazadnje me vpraša tujec, ne vem, ali je bil Nemec ali Lah, češ: »L kako pa je to pri vas, da ste šele zdaj dobili slovenske fante! Slovenci vedno kričite, da ste tukaj že več kakor tisoč let doma. Kako ste vendar toliko časa živeli in se množili brez fantov? Ali so se vaša dekleta možila teh tisoč let z bukovimi štori?« Priznati moram, da me je oblila rdečica svete jeze in sem že mislil telegrafirati Janezu Vodopivcu, pa sem se' spomnil, da v Fabcih nimajo telegrafa, zato sem tujca na lastno pest poučil takole: »Mi smo vedno imeli dovolj fantov, na pretek jih je bilo in jih je še. Imamo pa navado, da zase izberemo najboljše. Po vsej priliki je tujec pričakoval drugačnega odgovora. Zardel je ko kuhan rak in naglo s črnim klobukom pokril okroglo ple-šico na temenu, ki sem jo šele tedaj opazil. Pa se me je lotila porednost in sem namignil še marsikaj na to in ono, vendar ni vredno, da bi vse obešal na veliki zvon. Saj vem, da tudi niste preveč radovedni, ker že pregovor , pravi, da se devetim odgovori, kdor molči. Tako naj tudi jaz molčim in povem samo, kako je bil gospod s plešico hud name. »Nejevernik!« je zamrmral dedec in odšel, jaz pa sem posrkal pol litra pristnega cvička na zdravje vseh tistih ki jih bo zdaj v pasjih dneh srečala pamet! 0 gcesnUuU Kar je res, je res! Abrahamovi sinovi so na Nemškem siromaki, da se jih Bog usmili! Za celih 137 let nazaj morajo preiskati svojo pregrešno kri, preden bi smeli prodajati časopise po ulicah ali kjerkoli. Ubogi Judje, kako se jim bridko povračajo njih falotarije! Pravzaprav, veste, me vse to nič ne briga! Kaj meni mar Nemcev in Judov, ko vem, da imamo mi doma sami s seboj dosti dela! Mislil sem samo, kako prav bi bilo, če bi morali nekateri pri nas dati v preiskavo svojo pregrešno kri za vsaj trikrat po 137 let nazaj. Saj imamo na ljubljanski univerzi kemični inštitut, ki je postal slaven ne le po svoji delavnosti, ampak tudi po svojih tesnih, vlažnih, temnih in nezdravih prostorih. V te luknje bi zgatili namesto mladih študentov vse tiste, ki bi jim bilo treba preiskati kri. In kjer bi učeni kemiki našli, da je grešna kri bolj črna kakor vsa parada teh grešnikov, naj bi odločilo ljudsko glasovanje: Ali jih pošljemo Hitlerju v zameno za Jude, ki od njega prihajajo k nam, ali jih zapokamo za kak drug izvoz. Časopisov bi jim pa jaz nikakor ne dal v roke, rajši že krampe in motike pa lopate, nakar bi jih morda uporabil za osuševanja močvirij, ki zastrupljajo zrak. Tako bi vsaj storili nekaj pokore za svoje številne grehe in bi jim lahko še zagorela lučka upanja v odpuščanje — po smrti. Amen. Po cajtengah so pisali prejšnji tedien, da je slovenski kmet najboljši plačnik dolgov Privilegirani agrarni banki. Ta teden pa pišejo, da je slovenski kmet v vsej državi največji pufar. Po mojem mnenju lažejo eni kakor drugi. Prvi lažejo, da bi od kmeta kaj dobili, drugi pa, da bi kmetu pošteno kaj prodali. Komunistični žlhasv&r Leon Trocki, ki je prebival doslej v Mehiki, se je odpravil na izlet po svetu. Dne 16. t. m. je z beograjskim vlakom prispel v Budimpešto in je pripeljal tudi svojo ženo s seboj. Brzojavno je že s pota naročil sobo v nekem velikem hotelu Madžari modernega Ahasverja niso nič kaj prijazno sprejeli, čeprav je izjavil, da si je prišel ogledat samo lepote madžarske prestolice, mu je policija koj na postaji v Budimpešti povedala, da mora v eni uri zopet izginiti. Nobena beseda ni pomagala. Ogri so ostali odločni in neizprosni in Trocki je moral s svojo boljšo polovico zopet po svetu, kakor poje tista pesem: »Danes tukaj, jutri tam, v druge kraje, v druga mesta —c Domači dogodki X Svinjski sejem v Ptuju. Na svinjski sejem v Ptuju 14. t. m. je bilo prignanih 77 svinj in 19 težkih prascev. Od tega je bilo prodanih 50 komadov. Cene so bile naslednje. Prasci od 6 do 12 tednov stari so se prodajali po 60 do 130 dinarjev po komadu, pri pršutarjih je bila cena 6 do 6'50 din, pri debelih svinjah 7 do 7'50 din, pri plemenskih svinjah 5'75 do 6 din, ^se za kilogram žive teže. X Slaboumen otrok, neka deklica, katere brat je lani služil za pastirja pri posestniku Francu Jakliču v Dolenjih Lužinah na Kočevskem, je v četrtek prišla in zažgala Jakličev kozolec, ki je bil od vrha do tal poln sena in pravkar požetega ječmena. Na pomoč je prihitelo več gasilskih čet, ki se jim je po hudem naporu posrečilo požar omejiti in obvarovati vsaj ogrožena bližnja poslopja. Posestnik Jaklič trpi toliko večjo škodo, ker je bil pogoreli kozolec poln žitnega pridelka. X Izvoz orehovega lesa. Narodna banka ponovno opozarja izvoznike orehovega lesa, da bo uverenja za izvoz orehovega lesa, ki jih izdaja na podlagi odloka ministrstva financ, izdajala samo do konca tekočega meseca. Prošnje za izdajo uverenj, ki bodo prispele Narodni banki po navedenem roku, ne bo več jemala vpoštev. X Zgovorna, a žalostna slika našega gospodarskega položaja. V drugem četrtletju letošnjega leta je bilo v zemljiški knjigi ljubljanskega okrožnega sodišča pri 184 posestvih z realno eksekucijo intabuliranih za 1,720.954 din raznih terjatev, privatnih upnikov in tudi državnega zaklada za neplačane davke in OUZD za razne prispevke. V prvem polletju je bilo zaznamovanih že \« vo^ E&upaite denar domačemu zavodu! Živiusfei sejmi Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih 13 konj, 14 bikov, 166 volov, 523 krav, 36 telet, skupaj 752 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 4 do 4'50, poldebeli 3'50 do 4'80, plemenski 3'25 do 4'50, biki za klanje 3'50 do 4 50, klavne krave, debele 3'60 do 475, plemenske 3 do 375, krave za klobase 2"25 do 3, molzne 3 do 3*50, breje 3 do 3'40, mlada živina 4 do 5"50, teleta 4 do 675 din. Prodanih je bilo 440 glav. Mesne cene so bile: volovsko meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje I. vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10, sveže svinjsko meso 10 do 14 din. Se?mi 25. julija: v Kočevju, Veliki Loki, Žalcu, Kozjem, Selnici/D., pri Sv. Barbari v Halozah, v Mežici, Slov. Bistrici, Dobrovniku. 26. julija: v Cerknici, Domžalah, Leskovcu, Lu-kovku, Radovljici, Višnji gori, Kostanjevici, Šmartnem pri Litiji, Kranju, Ormožu, Središču, Framu. 27. julija: v Toplicah, Kamniku, Ormožu, Mariboru, Križevcih, Teharjih, Dol. Lendavi, Beltincih. 28. julija: na Vrhniki, v Ljubljani, Tržiču, Brežicah, Hrastniku, Dolu, Mariboru, Ptuju, Trbovljah, Celju, Oplotnici, Dol. Lendavi. 29. julija: v Črnomlju, na Vrhniki. 30. julija: v Mariboru. 31. julija: v Dolu pri Hrastniku, Marenbergu, Pilštanju, Slov. Konjicah. Važnega radio predavanja od 25. julija do 1. avgusta 1937. Nedelja, 25. julija. 17.00: Kmet. gospodinjska navodila in poročila. — 19.30: Trije veliki pesniki troimenih bratov: Djura Jakšič, Silvije Kranjčevič in France Prešeren. Torek, 27. julija. 20.10: Sredstva pri vzgoji vajeniškega naraščaja. Četrtek, 29. julija. 19.30: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Petek, 30. julija. 20.10: Žena in šport. Sobota, 31. julija. 18.40: Mizarska obrt v Št. Vidu. — 19.30: Dubrovčani in ideja osvobo-jenja. — 20.00: O zunanji politiki. Vrednosf denaria 1 ameriški dolar Din 1 nemška marka Din avstrijski šiling Din švicarski frank Din angleški funt francoski frank " Din češkoslovaška krona Din italijanska lira Din 43'40 17 50 8'40 10— Din 21520 170 1*52 2'30 Vrednostni papirji VA% Vojna škoda Din 408—409'50 1% investicijsko posojilo Din 89'25—90 7% Drž. hipotek, banke Din 97—100 6% begluške Din 72—74 4% agrarne Din 51—53 7% Blair posojilo Din 85—86 8% Blair posojilo Din 96—97 Privilegirane agr. banke Din 200—202 SKOZI VSE POLETJE - Dinarjev Obutev za vsako priliko in za vsak žep. Za delo na polju in doma, za peš hojo skozi vse poletje najbolje služijo ker so najcenejši. Izdelujemo jih iz močnega rjavega platna, podplat pa je iz prožne neiaztrgljive gume. Cena je od 15.- do 29 - dinarjev po velikosti. šmMšm. ONOM r. z. z o. z. • Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši) Telefon interurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-nični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko; koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve soli, To m asove žlindre, nitrofoskala, ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-vac«, Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. TISKOVINE vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, Časopise, knjige, večbarvni tisk hitro In pocenit TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, GREGOft&€EYA ULICA 23 TELEFOR STE V. 25-52 ££M LJUBLJANI ^ ^ Gosposka ulica 12 TELEF. ST.: 21-76, 22-76 PODRUŽNICE: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD IN SPLIT JUGOSLOVAN S K A ZAVAROVALNA BANKA^^