MHMMWHM
Thai**«* Sbwa My b tik« United Stal«.
famd«*
u
and loga! Holadaya. 75,000
GLAS NARODA
List slovensjtili delavcev v Ameriki.
POZOR, NAROCNKI...
Naročnikom naznanjamo, 4» vet ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana.	U p r a r a.
TELEFON: OHatea S—1242
Enter* m Seoond 01*» Mattor Btptembcr 21, 1903, it tbl POft 0fflOi II H«W York, H. Y„ «ato Act of Omenta of March S, 1870.
TEUTON: OHelaea »—1243
No. 270. — Stev. 270.
NEW YORK. THURSDAY, NOVEMBER 16, 1937—CČTRTEK, 18. NOVEMBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV,
NAČRTI IN CILJI AMERIŠKE DELAVSKE STRANKE
Jugoslavija je priznala Abesinijo
STRANKA BO POLITIČNO SREDSTVO DELAVSTVA, NE BO SE PA VTIKALA V ORGANIZACIJE
Delavska stranka se bo v prvi vrsti brig*:& za za- j KIT JAŠKA konodajne in druge vladne akcije. — S slučajem, ki se je pripetil v New Jersey, se bo najbrž J VLADA SE SELI bavil La FoT.ettov preiskovalni odbor.—Bojkot japonskega blaga. — Priprave za organiziranje Fordovih delavcev.
Uradi važnejših ministrstev *o se preselili v tri mesta. — Hindenbur-gova črta še vedno drži.
Alex Rose, državni izvršilni tajnik Ameriške delavske stranke (American Labor Party), je rekel danes, da bo stranka le politično orodje ameriškega delavstva in ne bo igrala takšne vloge kot jo igrajo strokovne organizacije.
Ta njegova izjava je svarilo Henryju Fruchteru, organizatorju United Retail Employees unije, ki | t/anjosti dežele, medtem pa se je priključena Lewisovemu odboru.	!<ankajšekovi vojaki trdovrat-
ŠANGHAJ, Kitajska, 17. no-vembra. — Kitajska, ki ji vojna s rt* ("a ni naklonjena, se boii s hrbtom ob steni za svojo neodvisnost od Japonske. Kitaj -j ska vlada se seli v mesta v 110-
\/ j i * i ■ l*i ii* i i— i	v t w !no bore, da obdrže Sučov, ki
v ponedeljek je bil sklical Fruchter v New Yor- !je klju(, do Hindenburgove 110
ku zborovanje štrajkarjev Davega trgovin ter pri milj dolge črte, proti kateri so tej priliki rekel, da je proglasila stavo Ameriška delavska stranka.
Rose je nato izjavil: — Ameriška delavska s
.Japonci vrgli 250,000 vojakov.
Na tisoče prestrašenih Kitajcev beži pred dvema japonskima armadama, katerih ena
Nankingu, druga pa pritiska na Cinanfu, glavno mesto province Šantung v severni Kitajski.
Ako Japonci prebijejo močno Hindenburgovo črto, ki se naslanja na Kašing, Sučov in Cangsu, se bodo Kitajci umaknili v novo utrjeno črto, ki se razteza od Kjangina ob reki Jangce, pa do Vusiha, 100 milj vzhodno od Nankinga. Ta črta bo mnogo krajša, kot i>a Su-čov-Kašing črta ter jo bo tudi lažje braniti. Za to črto pa so še močnejše gorske utrdbe pc hribih okoli Nankinga.
Kitajski poveljniki naznanjajo, da vojaki še vedno drže Hindenburgovo črto«
Japonci zatrjujejo, da po bojiščih leži toliko mrtvih Kitajcev, da njihova infanterija uc more prodirati dalje. 30 miij vzhodno od Surova so Japonci med 5000 mrtvimi Kitajci po-
R00SEVELTA IN GARNERJA BOLE ZOBJE
stranka se zelo zanima za cilje organiziranega de- prodira oil Šanghaja proti lavstva ter bo vedno simpatizirala z delavci, ki so prisiljeni štrajkati za boljše delavske razmere. — Ker je pa stranka politčno sredstvo delavstva, se bo v prvi vrsti brigala za zakonodajne in druge via-•dne akcije.
— V svojem gospodarskem boju imajo delavci svoje lastne agencije — strokovne unije. Naša stranka bo obenem z vsemi progresivci in liberalci z vsemi močmi podpirala organizirano delavstvo v njegovih stremljenjih, nikdar pa ne bo skušala diktirati strokovnim unijam ali se vmešavati v njihove zadeve.
Vodstvo stranke je opozorilo Fruchterja, da na zborovanjih stavkarjev ne smejo biti razobešene zastave Delavske stranke in da je treba zboroval-cem pojasniti, da stavke ni sklicala Delavska
stranka ter da se ne vrši pod njenim vodstvom.
*
DETROIT, Mich., 17. nov. — Danes bo vpri-zorila United Automobile Workers unija demonstracijo v Dearbornu. To bo pričetek splošne kam-,	_ panje za organiziranje 140,000 Fordovih delav- ibrah| 111,11 eno^ kitajsko^ « dobro P®*««. »i šel
Predsednik je moral od reči več sestankov. — Konferenco ameriških županov j e pozdravil Rooseve!tov sin James.
WASHINGTON, 1). C., 17. novembra. — Včeraj so boleli zobje predsednika Roosevelt«, in podpredsednika Johna Gar-nerja. Roosevelt je moral osta ti v Beli hiši in odreči več sestankov.
Kot pravi predsednikov časnikarski tajnik Stephen T. Early, so pričeli predsednika boleti zobje sinoči takoj po večerji. O bolečinah sicer ni tožil in tudi ni poklical zdravnika, toda bolečine so bile tako hude, da ni mogel spati celo noč.
Zjutraj pa so poklicali dr. A. H. Yando, ravnatelja mornariškega zobozdravniškega urada. Na svojem posvetovanju sta dr. Yando in dr. Ross T. Mc-Intire svetovala predsedniku, da opusti vse sestanke z raznimi državniki in naj počiva doma.
Med drugim predsednik tudi ni šel na sejo ameriških županov ter je konferenco mesto njega pozdravil njegov sin James. Odpovedati je moral tudi več sestankov z raznimi državniki.
Na drugem komcu Pennsylvania Avenue pa je bil podpredsednik Garner nekaj časa v svojem uradu, nato pa je šel k zobozdravniku, ki mu je iz-drl dva zoba. Četudi je bilo re-
HEŠKI VOJVODA SE JE UBIL
Vojvoda s štirimi člani družine je bil ubit pri nesreči aeroplana. — Ubitih je bilo še 6 potnikov.
OST EN D, Belgija, 17. nov. — Nek beligjski aeroplan je v megli v plamenih treščil na tla in je skoro uničil starodavno heško -vojvod s ko družino.
01» času ne-reče je bilo v ae-roplanu 11 oseb in so bile vse
NOVI POSLANIK JE POZDRAVIL KRALJA KOT CESARJA ABESINJE
RIM, Italija, 17. nov. — Novi jugoslovanski poslanik Boško Kristič je pri izročitvi svojih po verilnih listn naslovil Viktorja Emanuela kot kralja Italije in cesarja Abesinije in je s tem Italiji priznal osvojitev Abesinije.
Italijansko osvojitev Abesinije so že prej priznale Nemčija, Avstrija, Madžarska, Albanija, fašistična Španija, Čile, Japonska in Švica. V uradnih li-tinah rabi pa-
ubite. Ubiti so bili: Heški veli- lx'ž	Viktorja Ema-
ki vojvoda George Donatus, jnuela oba naslova, četudi pa-star 31 let in vnuk angleško P^v državni tajnik še ni u-kraljice Viktorije; njegova že radno priznal osvojitve A besi -na velika vojvodinja Cecilija, U1JC-
stara let, bivša grška prin-l Dnige vlade, četudi osvojitve česa in sestrična Kentske voj-|niso uradno priznale, so nav-vodinje Marine; njuni sinovi 6^11« temu prianale novi polo-let stari princ Ludvik Enist injžai> ko so zaprle svoja posla-4 leta stari princ Aleksander ništva. Te države so: Angli-George ter mati velikega voj-!ia» Francija, Grška, Bolgarska, sode, Eleonore, stara 66 let. |BeteUa, Romunska, Poljska,
Poleg tega so bili ubiti še na- Peru' Turčija in Iran. slednji:	LONDON, Anglija, 17. nov.
Baron von Riedessel zu E;- 77 Šefi generalnih štabov Tur-senbah, nadvojvodov maršal, Grške, Jugoslavije in Ro-letalec Martens, nadvojvoda mnnske so dosegli sporazum
glede sodelovanja njihovih armad, mornaric in zračnih sil, kot naznanja iz Istanbula poročevalec londonskega li-ta
Te štiri države tvorijo kansko zvezo. Poročevalec
cev.
Dearborn Safety Council je dal uniji dovoljenje deliti iztise unijskega glasila, in unijski uradniki pravijo, da jim je obljubila policija vso zaščito.
Policijski komisar pravi, da ni dal take obljube.
NEWARK, N. J., 17. nov. - Wm. J. Carney, okrajni ravnatelj C. I. O., je danes izjavil: — Neki newjerseyski policijski kapitan je brez vsake in-junkcije in najbrž po naročilu demokratskega vo-
neralnega majorja in tri polkovnike.
Kitajska infanterija je uničila na letališču pri Hantanu v provinci Hopej 6 japonskih ae-roplanov in 5000 galon bencina.
Medtem ko bodo poglavitna ministrstva ostala v Nankingu, bo izvrševalno, legislativno, pravosodno in nadzorno ministrstvo premeščeno v ('unking v provinci Sečvan ob reki Jangce, finančno, vnauje iu
v zbornico, da predseduje senatu.
ŽUPANSKA KONFERENCA V WASHINGTON!!
WASHINGTON, D. C., 1«. nov. — Župani so na svoji konferenci sprejeli odločen protest proti kongresu, ki hoče na sedanjem zasedanju prepustiti podporo brezposelnim mestom
služkinja Lina llahn in trije člani posadke.
Žalostna vest o nesreči je pretresla princa Ludvika von	0-
Hessen bei Rhein, brata pom?- "Exchange Telegraph", srečenega nadvojvode, ki je čakal na svoje sorodnike na Croyfon letališču.
Princ Ludvik, ki je star '20 let, bo prevzel naslov poglavja heske nadvojvodske družine.
Poroka, ki je že bila enkrat preloži na vsled smrti Ludvi-kovega očeta, se bo vršila jutri navzlic tej nesreči.
Priče, ki so videle nesrečo, pravijo, da je aeroplan zadel ob nek dimnik, ko je hotel, pristati. Eno krilo je bilo odtrga no, aeroplan pa je v plamenih treščil na tla.
bal-
FAŠISTI SO BILI ODBITI V ARAG0NU
Republikanci ovirajo zbiranje fašističnega vojaštva. — General Miaja je bil razrešen nekaterih dolžnosti.
H EN D AYE, Francija, 17. nov. — Fašisti so imeli težke izgube, ko so republikanci odbili vse njihove napade na gorske postojanke pri Batanere
Republikanci neprestano napadajo fašistične postojanke na aragonski fronti, da ovirajo zbiranje fašističnih čet za o-fenzivo proti Kataloniji.
Fašistični glavni stan 'v tta-lamanki naznanja, da bo Japonska generalu Francu priznala pravico za vojevanje 25. novembra, ob prvi obletnici
v; /io - .......	Inemško-japonske protikoinum-
\ 1, da s tem sporazumom, ki je	1
bil ravnokar podpisan v turški prestolici Ankari, hočejo združiti svoje vojaške sile za vzdrževanje miru, v času vojne v Evropi pa nastopiti skupno kot ena sama armada.
BELGflSKI KRALJ V LONDONU
ditelja Franka Hague pregnal pikete izpred" neke"inistrstvo bo tu-,"1	- u Guar_
ieklarne	prestavljeno v Hankow pro ,• _ , ? . župan ua uuar-
r ' .	...	j vinci Hopej, Cangša v provinci
barney je sporočil vse tozadevne prodrobnosti Hunan pa ostane središče voj-LaFollettovemu odboru za zaščito državljanskih!116 in<lustrije. Drugi uradi bo-svoboščin.	|<io š,i. v kojang in Junan.
n	•	. v . . , .	' Vojaško ministrstvo bo osta-
i^arney ima zapnsezene izjave, da je včeraj sto- io v Nankingu
pil v urad Steel Workers* Organizing Committee, C. I. O., kapitan Michael Cusick v spremstvu nekega pomočnika župana Hague ter zapovedal delavcem, ki štrajkajo pri Kerlow Steel Flooring Co.
POLJSKA ZAPIRA ŽIDE
VARŠAVA, Poljska, 16. novembra. — V Radomu je bilo
,, T----., r:#-«, J« 1	•	1 V-	I aretiranih 5 Židov nod obdol-
v Jersey C ty, da se brez njegovega dovoljenja ne žbo dfl sft Hri|.
smejo približati tovarni, češ, da bo vsak aretiran,
kogar bodo zalotili dva bloka vstran od tovarne.
Nadalje je Cusick svetoval štrajkarjem naj se
poravnajo a kompanijo.
— Brez mojega dovoljenja ne bo piketiranja,
— je baje rekel.	*
žbo, da so širili komunistično propagando.
dia, ki je predsednik konference, je rekel:
"Ako kongres odpove določeno podporo za dela -zmožne ljudi, bo prav malokatero mesto v deželi moglo podpirati brezposelne."
ARETACIJE ŽIDOV V JERUZALEMU
JERUZALEM, Palestina. 16. novembra. — Vsled včerajšnjih izgredov v Jeruzalemu je bilo aretiranih 45 Židov. 1*4-jili je bilo poslanih za 3 mesece v koncentracijsko taborišče v Acre, 22 pa se jih mora vsak dan zglasiti pri i>oliciji.
Kazenske policijske postaje so bile vpeljane <v židovskih delih Jeruzalema Beth Israel in
ADVERTISE IN 'GLAS NARODA"
I.ONDOX, Anglija, 17. nov. Belgijski kralj Leoj>old je bil 1 včeraj pri svojem uradnem ol>-isku v Londonu deležen sijajnega sprejema.
Angleški kralj Jurij je v rde. či maršalski obleki sprejel mladega belgijskega kralja na Vik-tofrijiiri železniški postaji ter se je ž njim rxlpeljal v Buckingham palačo v odprti kočiji, v kat: ro je bilo vpreženih belih koni. LeonoM je nosil navadno kbaki,uniformo z modrim trakom "hlačne obveze " Na postali sta bila Leopoldu predstavljena ministrski pro<]-sgdnrk Neville Chamberlain in Kentski vojvoda. Starejši brat kralja Jurija, vojvoda Gloucos-
stične pogodbe.
MADRID, Španska, 17. nov. General Manuel Cardenal y Dominos, ki je bil dolgo časa dodeljen generalu Jose Miaji pri obrambi Madrida, je bil i-mr.novan za vojaškega gover-nerja glavnega mesta, katero mesto je do se<laj zavzemal general Miaja, ki pa bo še dalje vrhovni poveljnik na osrednji fronti.
General Cardenal je bil imenovan za governerja, da so generalu Miaji odvzete nekatere dolžnosti in da .se more tembol j posvetiti vojaški obrambi
Mahne Jehuda. Na vsaki po- - - - - ------------
staji je po 10 policistov, kate- ;ers*kl; s<? > Peljal kralju .......... - Ijpoipoldu naproti v Dov~
ATLANTIC CITY, N J., !7. nov. - Izvršilni odbor United Hat International Union, ki je priključena Ameriški delavski federaciji, je danes (sklenil bojkotirati vse japonsko blago.
re bodo plačevali židje v istem okraju.
Popoldne je oborožena tolpa Arabcev napadla angleške vojake blizu arabske vasi Farram v severni Palestini. Dva Arab» ca sta bila ubita, en angleški vojak pa ranjen.
NUROOITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEV2I21 V
--—,------ ..u|/i un	i	* ri,	» " » u	10
kjer ga je nozdravil na belsij- ni v veliko veselje gle-
ski ladji "Princ AiibeTt,^ Flo-tila angleških rušilcev in 9 ae-roiplanov je obkroževalo kraljevo ladjo.
V »svojih poadravnih člankih hvalijo angleški listi stabilnost Belgije, ker je mosrel kralj potovati izven dežele, četudi po odstopu Pavla van Zeelanda še ni bila sestavliena nova vlada.
Kralj Leonold bo	v
Londonu tri dni in bo skušal
ZDRAVILO ZA NEZVESTO ŽENO
%
PALLANXA, Italija, 16. no-vembra. — Ademaro Bissalta, 32 let stari delavec v garaži, je iznašel novo sredstvo, kako 0-zdraviti ženo nezvestobe.
Bissalti so njegovi prijatelji povedali, da hodi njegova žena Teresita z drugimi moškimi. Takoj je pustil delo, hitel (lomov ter ženi ukazal, da se sleče. Nato pa jo je gnal po glav-
dalcev.
Ko mu slednjič rreresita pove, da ima že dovolj in da mu bo zvesta, je Bissalta slekel svojo suknjo, ogrnil ž njo ženo in jo odpeljal domov.
utr liti prijateljstvo med angleškim svetovnim cesarstvom in majhno, toda sveten o politične zelo važno Belgija.
—--------
■ iMii

■ :
r. &m
UQL1S VA R OVA
»»
New York, Thursday, November 18, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UB3.
66
Glas Naroda
(A Corporattaa) Owned and Pnhilabad hy 4L0nENIC PUBIJ8HINO COUP ANT
99
Frank Sakser. Pn-sidont
J. Lupsha, Sec.
_ Place of bmlneaa of the eorporatlon and add llf Wert 1Mb Street, ftaraar* af Maohattaa,
of above offloara: Now ltd CHj, N. X.
"OL AS NARODA (Voire af tbe tempi?)
Aa?ertlseroent on Agreement
Uoolrt brv« podpln In ow-bnosti se oe priobfcijejo. Denar naj at blagovoli poilllati [o Honey Order. Pri apremeiuh) kraji uarotolkov, proalmo, da aa »ndt't>r*»1SnU hUitlibV unxiianl. dn	naldeno na«lovnika
T
daba> rlfUon \<smr:y 50.W
leaned Irerj Day Esccpt Hnndaya and. Holldajt
1 of lo let« r«ija at Aaoriko in
Kanado ..................... ffl.OO
f»l leta.................... 18.00
1 iefrt leu ..................91 50
Za New York m celo leto r..... 17.00
7a pol leta....................18.60
Zo lu'HfinMro at celo loto......$7.00
Tla pol leta ... ................98.60
"<>ia* Naroda" itr«j» *«aki dac imciaft uedolj in pramlkot
"CiLAS NARODA". ?1« ff. Ilth Strwt. New fait N. f.
Telephone: CRelsea 3—1242
Pod vaško lipo
Pile kakor misli TRAJ9K KER2E
POGAJANJA V BRUSLJU
I Morati 15si kontVivnei Li'r io Daljmga iztoka, ker jo bi-!;i p odnja >eja o,ll< n •!•> pciidoljka. se soda i posvetujejo V".;iini vladami o l<m. kako laleč hi mogli iti v svojen; i»; /..i 'vanju, da - • u-tavljcne >o\ražnosti lia Kitajskem.
Xaj\> <-.ja ovira tisi kunl'o?vn<:i je Italija, ki zagovarja j:<I• - ko postopali jo na Kifa i m in bo najbrže-v ponedeljt k /. tjin-iila kotil'«	k i '•»> !.» drleirati sklepali o ne)>osredui
j >1; '" i Kitajski in pritisku tu« Japonsko.
Kot srdaj i/.'_l -'i. 'i <on*eni izid konference od v i son < ! Zdrnžfiiil; dr/a v. I'r« ' .n« • - bodo Anglija in Francija odločili za kak dra»li.-i i na-top pr 'ti .Japonski, hočeta imeti <vl X »-1» ■ 11 i! Iržav / - 1 i\iin .» - delovanju in podpiranju. — \Ya-l.ington>k;< \ ':. mora t--« a > mi pondoljka svojemu glavnemu deh-gntu Xormanu II. Dnvisu dati navodila, kako da-ler -n o ili s svojimi "'.\*ezn -7;i.* do Anglijo in Francijo.
Italija jo takoj -počotka jasno povedala, da želi, da j( .Japonski in Kitaj-ki pr }>n: vno, da -ami poravnate svoj spor in ko jo v pondeljok prišjo do glasovanja o resoluciji, ki ob-oj.i .Iapon>i;o k- ! napa daiko, j" italijanski delegat grof Lili;/. AlrnvamliM'ir.- otti t:tkoj glasoval proti resoluciji.
Delosrati Sve |>ke, \'»rvi>ke in Dansko niso glasova1'. ()-t d"!i 1"> držav pa |o n- iK'i.jo potrdilo. To države Združeno države. Anulija. Fi. ij -ija, Kitajska, Južna Afrika, Avstralija, Boliviia. helija. Mehika. Holamlska, Nova Zelandija in Portugalska.
Italijanski in «kandi> »v ki delegati -o izjavili, da so v pand.djok najbrie bodo udeležili sojo.
Italija nikakor n< ho podpirala kake akcije prcfti Ja p'»!i\i pa o o hi h: i tr. I; milejša, kot pa »o bile sankcije proti Italiji v času abesin-ko vojne.
Kakor ^o l ;lo -ankcijo proti Italiji zaradi needinotJti ni.-d državami lieu - o. t:iko ho tudi v-aka akcija proti Jn-oonski hr» z vsakova u-]»elia. ker mod državami ni edinstva.
Konferenca «• Bruslju j" postala politično pozorišče, katerem -o se državo <veta ra/dolile v dva tabora: demo-krat-koga in fa>i-ti"nogj>.
Kdaj pride delavec na vrslio?
Gotovo ste slUali tkto jKiv^st o polžu. Pravico, rla je revfe •sedem let eea plot lezel, nazadnje pa padel — najbrž tjc. odkoder je začel. Ne piše ljudska zgodovina, kako visok je bil ta plot in tudi ne pravi, s čim se je preživljal ubogri polž med vsem tem časom. . Izgleda tako. da je plaitke grizel. Četudi ne izgleda, da jo to kaj prida polžja hrana.
S tem bi bila "povest o polžu končana, ostane pa velik nauk. Polž si je napravil načrt, da mora na drugo stran plota. Potem se je odločil za težavno pot in vs t rajno nadaljeval dan in noč leto za letom vodno z eno mislijo pred očmi: da pride na dingo stran. Imel je torej jasen načrt in delal je, da ga izvrši. (V je prišla nazadnje nesreča, da ga ni dokončal, je to samo del splošnega zakona. Vsi delamo v dosego gotovih namenov, kolikokrat jih dosežemo, je drugo vprašanje.
Koliko hi se svet lahko učil od tega polža. Osem lot je že minilo, odkar so jo začela v A-meriki velika kriza. Osem let — to je dolga doba za tiste, ki živimo in čakamo rešitve. Kdaj pride! Ali je blizu, daleč, ali je sploh nikjer ni? To so vprašanja, ki si jih delavec zastavlja dan za dnom. Za odgovore se lahko obrne na luno na nebu, zakaj noben odgovor je pravtako dober, kakor vsa:k, ki ga najdeš v naši jaVnosti.
Ne rečem, da se v teh letih ni storilo nekaj. Mi vemo, da je bila prva pomoč bankam in
zabi na v«e to. Ko se spet domislimo, bo pa vsa pesem od kraja.
Tako gremo pri nas lepo po vrsti. Z« bankami in industrijo pride — kdo! Naravno, da trgovina. Bas zdaj #e je dbral
ne trgovin in ne farm.
In pridem do velikega vprašanja: kaj se je storilo danes po dolgih osmfli letih m teh osemdeset milijonov, ki nimajo? Odgovor je en sam: niu. Polž se je vsaj -sedem let trudil, cetatdi se mu je nazadnje vse skupaj ponesrečilo. Mi smo pa v teh eechnih letih prišli do prvega smešnega sklepa: da štejemo take, ki so brez dela. Dobili hotno nekaj številk in vprašanje bo s tem natančno tam, koder je bilo.
Da, s stališča revnega dehiv-! ca bi se prav lahko pomaknila
kongres v poselbnem zasedanju _	_
in po washingtonskem ozračju' i"etnica na"l928 alTlSo" zakaj kur »umi, da je treba pomagati on ^ ,po7a;b|
malemu trgovca. Sicer jo prod-	to? Ali ni vlada «d«la
sodnik predložil neka, svodih mi|ijapde Za poimy^ takim, ki
načrtov, ampak - kdo se pa so hin potrehni? Seveda jib zinem se za predsednika ? Prva I ampak 8 tem ni	ulti
stm leta se .ga opazuje ka., m nirvice velikega delavskega kako dela m droga stm >etaprefb)ema. Nasprotno - še po. ce je namreč ponovno izvoljeni slaft>^ala vs(1 7jakaj doinisYlVl - se ga umika i« javnost., da| so 5e kar fjBE da U]-leze, kakor večeru,ca proti svo- baian<.initi poračun, to se pra-
Denarne pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JI ».Ošl AVlJO ta | 2^3_____1Mb. 1H
8 »M
8 7 .2i---
81*-C3__
__
845.0«__
lMn. see
IHu SM |)in. SN Hm. taae
ULk
V ITALIJO
Za $ 6.35 ..........
8 12.2»________
$ ».38 ..........
8 57.08 ______
S11 -.50___________
I187J8_______
Lir 188 Ur 888 Ur 588 Lir 1888 lir 2888 Ur 8888

keu s k o:\i: si .i • 4 j uri no m:\j.uo s<» xavkdkne cexm
PODVitŽKNF. Sl'UKNlKMil! <>o|(| ALI 1NILI
Za Izp'a/iia % r«jil» metkov kal /p»r«j Aavrdrno, bodiai r dinarjih a'l
lir ih ii<>\olju<i m» i* IkiIjm* popijf.
W Izplačila v ameriških dolarjih
Za Hpfarfila 8	pusUli.....................S 5.75
S!«.—	"	- ........................818.85
Sli—	"	" ________________818*—»
82«.-	-	* ________________.$21—
$80.—	"	- ......................J4LV
85«—	"	- ......................$5138
PwJ«Tniek »lofj tr Ht.ircm km ju izplačilo ▼ dolarjih.
NTJ.NA NAKAZILA IZVUM lFMO PO CAMJC UBTTEB XA PRISTOJBINO 81-
SLOVLNIC PUBLISHING COMPANY ,(Gln Naroda'*
n« WK8T 18fh RTRCET	NEW VOBK, N. 1.
jemu zakonu.
Torej: tretja velika naloga
—	pomagati trgovini, pred vsem mali. Prosim: ne ljudem ali kaki človeški skupini, ajuipak trgovini, to je važno, da vemo, zakaj bamka, industrija in trgovina- ima en sam skupen cilj: -profit. Tam niso v igri problemi vsakdanjih člo-veškili potrebščin, ampak samo
—	profit. je, pot< in imamo banko, industrijo in trgovino —ee ga ni —, nimamo vsega tega. Zakaj pri banki, industriji in trgovini ni tako, kakor pri delaven, da si stisne pas, če ni.
Pomagati trgovini — posebno mali. Mi, ki nimamo učenih glav, postojimo *n ponavljamo: pomagati trgovini.
Dobro. Kako se pa to napravi ? Po naših človeških mislih tako. da se nažene ljudi, da več kupijo. Ljudi je torej treba, ampak ne takih, ki nimajo. Zakaj ti ne morejo po-
Torej: Wagnerjev akt je aa to, da -se gradi hi-še, dobre, trd-ue in cenene. To je vse lopo, ampak .. . Sam no vem, kje bi začel. V Ameriki je pred vsem na stotine milijard vloženega denarja v zgradbe -z enim samim namenom: da nosijo profit. Banke, zavarovalne družbe, kapitalistična podjetja in privatniki imajo tam vložen denar. <V bi vlada začela zidati ceneno in dobro — kaj bi In In posledica? Da hi prdli dohodki tega, kar danes nosi. In na teh dohodkih sloni vsa nrfša davčna moč; -samo mesto New York prejme leto za letom o?ewde«et odstotkov vseh svojih davkov iz posestev.
To je ena ovira. Druga jo ta: vtada jo kapitalistična in kot !taka ne moro sama graditi. Dajati privatnim družbam, se pravi, plačevati cene. kot jih imaš ti in jivz. Kakor vemo je gradfbcna stroka dobro organizirana in ima tako visoke
Peter
• • • •
• • • •
Zgaga
PRED ADVENTOM
bankirjem, kar pa no pomenja magati ne sebi ne drugim. To-ljudi, ampak zavod, institucije, da: ljudi odpuščajo in milijoni Danes imamo dobre in vame banke in naloženega je v njih — majka mila, da se človeku meša. Zakaj vse banke skupaj imajo okoli petdeset milijard denarja v svoji oskrbi. In od te vsote je samo v velikem mestu New Yorku do sedemnajst milijard.
In če človek te milijarde premetava sem in tja, se nehote začno kregati s svojo pametjo. Zakaj statistika nam pove, da je vsega denarja v prometu le nekaj nad šest milijard. Kako je 7xlaj mogoče, da jih imajo banke petdeset in da je izven bank nemara precej milijanvl še k jo drugje? Lahko vprašaš v»e ljudi in prebereš vse bukve, pa boš toliko vedel na koncu konca, kakor če kar brest vsakega študiranja priznaš, da t" to ne gre v glavo.
Tort j, bankam jo bilo <poma-gano —prosim, bankam, ne ljudem. Kdo ima tistih petdeset milijard, ne pove zgodovina. Jaz in ti gotovo ne. Rekel t>i tako: od stotrideset milijonov ljudi nima sto milijonov niti enega centa.
Pa no samo bankam — zakaj takoj za njimi je prišla industrij« — u. I ju« I jo. a ni} m k zopet zavod, korporacij«. institucija. Industrija no snu* in no moro počivati. Dobila je od vlade na stotine milijonov raznih naročil in industrija si je tako pomagala, da je v zadn jih osmih lotih nnhavibt več avtomatičnih strojev, kakor poprej celo*itolotj«\ Avtomatični stroji so potrebni, če «e hoče, da se zmeče ljudi na cesto, zakaj z
ro brez dela. Kupili bi, radi in dosti, ko bi imeli s čim. Torej: trgovini hi bilo pomagano. da bi v?i ljudje več nakupovali.
Jaz ne vidim nobeno druge pomoči. ,Taz ne verjamem, da bo industrija začeJa dajati trgovcem svoje produkte zastonj, samo da bodo več zaslužili. Zakaj industrija ne more in ne sme storiti kaj takega, ker je tukaj z rnim samim namenom: za profit.
Torej kje in kakšna pomoč je mogoča ? A vendar vpije tako nad sedemsto takozvanih ljudskih zastopnikov in za njimi na tisoče listov po vsi A-meriki.
Oe dostavim, da je bilo nekoliko ponurgano tudi farmi — torej produkciji zemlje, bo za ~nkrat našteto vse.
Ja, da ne pozwbim: kaj pa je crrza ? Kriza je to, da mali človek, ki zasluži vsak dan toliko, kolikor sme, izgubi svoj dohodek. Zakaj takih majhnih ljudi je v naših državah okoli osemdeset milijonov. Krizo ne more povzročiti banka, ki ima toliko, da ne ve kam z denarjem. Ne industrija, ki izdela vre, ko more prodati. A trgovina? Vsak trgovec velik in majhen je založen z vsem, kar more spraviti v denar. O farmi pa vemo. da se vsak dan piše, da bo treiba omejiti pridelovanje bonfbaža, pšenice, prašičev in skoro vsega. Kriza je človek, ki mera jesti, a nima, ki
mora oblačiti, greti in sploh »iveti, a nrina s čim.
("e vemo, da je krizi živ človek, ki nima. bi rekli tako: po-
Za današnjo štev ilko sem bo tel nekaj napisati o značilnem darilo, ki ga je prinesel iz domovine Keržetu in meni prijatelj Jože, ko ini izroči pošta«' pismo, kakršnih sem v zadnjih petindvajsetih letih le malo dobil, in ki potrjuje znano resnico, da mora biti časnikar razen pisanja vešč še raznih drugih poslov.
Pismo objavljam tako kot je pisano:
Cenjeni Peter Zgaga, nekaj te sedajle tukaj prosim.
Lansko leto sem nekako tal'1
ljudmi je w križ. Torej: me. mngajmo temu. Vse drugo se
pott m reši wimo od »fbe. Tako
sto človek^ — robota, ki ne godrnja, ne štrnjka, ne pikotira in ho ne briga za nobeno unijo. In ir«dustri.in si je oomagala.
tako pomagala, da danes sp-1 > Ajrikj/vi n * ciw t A lahko nokoliko počiva. Ali ne'STENUUKArlPUA —
vi: da bo vlada izhajala s torn, kar dobi. ne pa, da se bo za pokritje izdatkov dolžila.% In prvi, ki je prišel ina vrsto, da se mu odrftriže — je delavec. Kar za vpili so: vsak kraj naj skrbi za svoje, vlada ne more več. Veliko breme se vali počasi iz Wa-diiogtona nazaj, <*fekoder jo prišlo ali z dragimi besedami : vladni pol'ž jo po osmih letih spet pod plotom.
(V bi bi bil jaz vlada, in bi imel namen, da res j»onia:»;ain, bi rekel tako: vsi, ki ste brez dela, pridite, zglasite se — delo vas čaka. Pa 'bi prišli. Plačal bi jim toliko, da človek pokriva vse svojo izdatke, to se |yuu-vi: vsak naj bi zaslužil, da lahko živi. In če bi ljudje imeli, bi kupili po trgovinah, kar rabijo in pomagano bi bilo trgovcu, ki prodaja, pomagano industriji, ki proizvaja. Pomagano banki in farmerju. Treba bi bilo torej začeti od spodaj gori in no od zgoraj doli, kakor delajo.
Jaz čisto dobro vem, da bi bili proti temu načinu vsi, ki •imajo. Ne samo bon k i rs t v o, industrija in trgovina s farmo vred, ampak vsaka, za profit orgainzirana skupina. Bili bi proti vsi politiki, kar jih imamo, zakaj politična moč se knpi z denarjem. Kjer ni denarja in korit, tam ni političnega u<f»o-ha. Grmelo hi 99 odstotki.v vseh listov in magaeiiiov, ki so tukaj, da vzdržujejo in pomagajo sistemu, katenga imamo. In zraven vseh teh bi se dobilo še veliko večino zabitega ljudstva s samo frazo: vlada je vzela inieijativo iz rok ljudstva. Kršila je demokracijo, tradicijo, nacijonalen standard — vsega bo konte. Da povem: pri-vwtna inicijativa pomenja toliko, da babi ram jaz po svoji volji ljudi, da jih po svoji volji izkoristim.
Gotovo je eno: kdor hoče pravično in resnično reševat« problem, ki ga imamo, ne more drugače, kakor začeti s človekom, ki nima. Vsako drugo reševanje je metanje jteska v oči in vadr/evanje razmer, ki jih imamo. Naj povem za vzgled eno samo teko rešitev: vprašan je delavskih hiš.
Naš kongres jo po let Hi čvekanja \Tsprejel nazadnje tako-zvani Wagnerjev akt, da se gnudi cenene delavske hiši- in da se i>odira liarakaiijo, ki jo je po vseh mestih dovolj. Da imamo po Ameriki najslabša stanovanja trn svitu, to vemo Vsi. kot otrok se >;>oiiiiii-jam, da seru čital kdaj pa kdaj po slovenskih ameriških listih, ki so prihajali v našo vas, vesti o velikih nevihtah, ki so po-
delavske plače, da zasluži vsak j čas čital v tvoji koloni daj" delavec — vzeto i>ovprečno —itaui v New Yorku dosti sloven-za osem ur dela najmanj deset'skih vdov posebno pa tam okoli dolarjev. Matorijal je z gozdi
vred v rokah družb za profit. Kar pojdi in kupi za deset dolarjev lesa, ga boš lahko nesel pod pazduho. Tn /. vsem tem naj se gradi cenena delavska stanovanja *
Prišli so modri možje in so rekli: Wagnerjev akt bi bilo mogoče izpeljevati samo, če bi bil materija] vsaj dvajset odstotkov cenejši in del«aivci nižje plačani. Zdaj: gredbeni matorijal ne more in noče biti cenejši, ker dela samo z enim namenom: profit. Gradboio delavstvo ne more biti ceneje, ker je tako: kadar je delo, se dobro zasluži, kadar ga ni, jo pa nič.
Tako imamo zopet en zakon, ki je povzročil dosti sape in tožba do najvišje sodnije, danes 'ga ipa lahko zavijemo v star papir in ga položimo k večnemu počitku poleg svojih številnih prednikov.
Poleg dela in materijala, poleg investmenta v zgradbah so šenadaljne težave, katerih najdeš zmiraj več, čim del j misliš. Po mestih ni mr.^oce graditi cenejših stanovanj radi te-
v Little Falls ali naj si uže kjerkoli bode in da so enkrat pred adventom nalašč veselico pri redilo, da bi kaj ujelo, da bi k* omožile.
To bo kmalu sedaj eno leto od takrat, pa jo morebit še kakšna ostala oziroma je kakšn:« stara devica zatoraj te jasi vprašam, ker vem da ih dosti poznaš ako bi mogel meni en>» skomandirati oziroma nagovo riti ali mi dati informacije, dr. hi se iskašno seznanil, takole starosti od 3f> let do 45 let.
Jast sem udovee star let in še pi-ecej korenjak, pa kri-hat in -vsega druzga sem se uže naveličal, zato bi rat kašnn žensko dobil, tako ena sredne mora biti, preveč debela nesra«; biti ker bi se morebit stopil prinej, pa sedaj ker zima prihaja bo treba kej grkote.
Jast uže precej časa gledani da bi kasna dobil pa totkaja preeej daleč okoli ni nobene slovenke. Zato se mi ni še nič posrečilo.
ga, kar je svet predrag. Iti iz mest« v cenejše kraje. se	o2
pravi samo graditi, ampak dati fa)j $1000 I)o, tudi cenen prevoz. S tem se pa
Toraj Zgaga ako ini kako najdeš, ti ne
mislimo mi, navadni ljudje, kijdirale hiše in zgradbe. Vsaj
veste, da tudi stara domovina ni brez neviht, ampak skoro
nimamo ne bank w industrij ■■ ■ ■ —
pošiljatelje opozarjamo.
mj mJcmirj* pri pobijat v* h okrogle vftoto (nnp^
tl«at) diu^rjtv anrniua lir, kajti taka iiplaiUa «• trit, pcfcf lega ^ pa pn»iljanjr nmkro*lih raot to« MK	SLOVfMC PUBLISHING CO. (Travel
nikkWr se ne zgodi, da bi od-
....... 11 l.« i -i	i ♦ t !nM»l° ah' prevrnilo kako hišo.
citate, kako omejujem delo mj lobi službo pr. odvetniku Sa- Ko w>m	v Ame.
odpuščajo delavce? Kaj hi jft,mneln H.ishowitzn, 1C2 . 4?- riko jn vWp| to kflp impnnjemo
pa redil, če ima dovolj. In še^St., New \ork. M.rra biti mla- tljkHj ^ ^ ^
nek*j dragega je zraven. D«'-|da, ker jo lioče iH>polnomn vpc-ive^ no po^rre t0 |(.spnp
laVec se je ta leta nekoliko or ganrairal, nekoliko izboljšal svoje dohodke — zdaj ga bomo pa lepo poslali domov, da po-> ali ob 4. popoUne.
ljati v ^voje ocKetniške posle. tP z rot|hni stenami in tankimi Stalno delo. -Pokličite telefon:, deskaiai so vse kaj drugega, BRyati4 9-1474 ob 10. dopoldne t ^ak0r hiša, kakonmo smo po-
rmili v stari domovini.
razdira mesto, ker ga ljudje zapuščajo. In mesto no -pomenja samo skupino hiš, ampak nešte. to ulic, ki imajo vse vdobnosti. Potem so šole. cerkve, zavodi in sploh toliko različnega, da mesto ne moro in ne sme propasti.
Kar delajo in so delali do danes, je čisto navaden bluf, ki ne pomenja, da >e kdo resno trudi za tistega, ki nima. Xe moreni reči, da gre vse to po poižm*o, zakaj jx>lž je vsaj začel in poizkušal, medtem ko de. lavskega vprašanja niso po osmih letih krize niti načelj. In kakor vse kaže. ga tudi ne bodo. Vsaj s tem aparatom ne, ki ga imamo danes i»i ga poznano pod naslovom: demokratični) vlada. Rešiti tra mora tu<kdo. zakaj če so to ne zgodi, gn bo nekega dne začel reševati — delavec sam.
De set dolarjev ti bom dal in povrnil stroške ako mi pišeš, torej seti priporočam dabi blo kaj še pred adventom.
S pozdravom!
VSAK LETNI CAS
SEDAJ LAHKO PRIPRAVITE PEHTRANOVO POTICO . . . PBHTRAfc'OVE ftTRll£LJE... a!i kak« drug« pčdobn« špedj?-UM« a konawtlranhn pitam pa faacnu —
"ESTRACUST-PORE FRESH LEAF TARRAGON FUVOR"
(Retfiafeml IT. S. Patwit Offlwl f'E.VA XA DROBXO % PTXT.
»KAT1JI et) rrntov.
tlojaki all rojakinji1, ki bi jib veselilo prodajani v svojib donia> «b nnwlhhinb t« priljubljeno »n mIhsOio illAnvo, imj piSejo za nu-tlaljnh iKijaKiiiln izdolmaJcu iu mxpo^iljulcii:
AIjOIS AUSENIK
Andre Avrmir
TAPPAN, N. Y.
Pod pismom je podpis in na-tančen naslov, katerega pa i/, gotovih razlogov ne objavim.
Ljubezni žejnega in željnega vdovca -korenjaka pobližje ne jMiznain, p<» eni sami liescdi v njegovem pismu pa sklepan;, da je z zelenega ft ta je rja doma.
In muditi *e mu mora, stra sno muditi, ker želi to 'važno stvar opraviti v pičlih desetih dneh, kajti advent je že itak pred vrati.
Z mojim posredovanjem *e mu želja ne bo izpolnila, kajti ni je liolj nehvaležno stvari kot v srčuih zadevah podedovati, priporočati ali odrekati. | Dvema rojakoma sem ske-mamdiral pridne ženice, pa še '•^daj hodim brez kožuha in bom hodil menda do smrti.
Pismo sem objavil v tolažb«, vdovam in postarnim devicam, ki so se mogoče že vdale v božjo voljo in mo uverjenc, da jim je že vse odklenkalo.
O ne! Sem pa tam še bije po ljubezni hrepeneče srce, poseb no sedaj na zimo, ki obeta biti huda in dolga ter je premog zopet v ceni poskočil.
Le nikar ne obupajte.
—	Vsaki metli se štil dobi,-je rekel Ritaiiean.
—	Mamo predebela ne sme biti, — pravi vdovec-korenjaK. ki se je v srčni boli in hrepenenju po gorkoti in ljubezni k meni zatekel.
OT	»' «» ^ ^ TfT'i	^ n - i *
» / r
«r
VI TVWZflOBZ"
New York, Thursi&p, November 18, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IV UJ52.
Yesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
KER2ETU ODGOVARJA
Čital sem »Tod Vaško Lipo" z dne 11. novembra, kako Mr. Kerže razpravlja o fašizmu in komunizmu. Kar se tiče fašizma, je dosti dobro povedano, ne pa tako o komunizmu, ali bolje o Rusiji, ki velja za komunistično. Ko bi pisali, da v Rusiji ni dosti komunizma in Še manj demokracije, bi bilo lolj pravilno, ker pa hočete zagovarjati eksekucije v Rusiji, ki se jih je v teku enega leta izvršilo čez tisoč, ste zgrešili pravo smer.
Kako nelogično je to Vaše današnje pisanje v primeri z onim, kar je pisal G. N. ali Mr. Kerže med svetovno vojno.
Naj navedem samo en primer. Ko so meti svetovno vojno (ko je bil pač izjemni čas, na katerega se v Rusiji danes ne morejo izgovarjati), streljali ljudi, ste se nad tem zgražali, in klicali ogenj in žveplo nad one, ki so to izvrševali.
Ko se nekaj podobnega, če ne še gršega, godi sedaj v Rusiji, skušate nam predstaviti, da ni to nič hudega, ampak potrebna stvar. To se ne ujema, obenem je pa to jako slaba razlaga komunizma.
" Ker primerjate ameriški Ku-kluksklan ruskim razmeram in ljudem, naj A'as vprašam, koliko Klancev je bilo pri nas u-streljenih? Jaz ne vem za no-lienega, in kljub temu je Ku-kluksklan sam od sebe skoro izginil.
Zakaj bi streljanje v Rusiji bilo toraj pravilno? Ali res mislite, da je smrtna kazfcn potrebna za vsako malenkost? >— Ako je, in če bi imeli v Ameriki tako kot v Rusiji, potem bi Vi že davno bili pred puško za kritike, ki jih pišete o vladi.
Pišete o zaostalosti ruskega ljudstva ter da bi bilo to vzrok za grehe prizadetih. Tudi ta je predebela za prebaviti. Ali ni v Rusiji ustreljenih največ takih, ki so bili v času aretacije, a!i pa malo prej voditelji ter so i-meli večje ali manjše uradne službe? Menda nimajo samih "butcev" in nevednožev v u-radnih službah.
Resnica o Rusiji ,je danes ta, da je daleč, daleč od komunizma. Bolj je oddaljena od njega in demokracije, kot je bila za časa carja. Mnogo tistih, ki so delali za odpravo carizma in despotizma, je v ječah ali so pa zbežali iz dežele.
Rusiji vlada gotova diktatorska klika, ki v despotizmu prekaša carizem. Carizem je pošiljal grešnike v ječe in v Sibirijo; Stalinova diktatorska klika pa kar brez obravnave pred puško.
Niti Mussolini aH Hitler (ali oba skupaj) ne orekaseta Stalina v brutalnosti.
Danes je v Rusiji tako: Ako ms hoče eden iznebiti neprija-telja ali kogarkoli, ki mu je na poti v tej ali oni zadevi (dostikrat pri napredovanju do vi-službe), ga ovadi, da je Trockist ali da uganja sobota-
žo. V3e drugo opravi vlada, ki se -boji že menda svoje lastne sence. Kdor zagovarja to početje, ni prijatelj 'Rusije, ni pravi komuuist in naj se nikar ne prišteva za kulturnega in demokratičnega.
Zdi se mi, da bi včasih pisce rad nekaj povedal, pa se boji in se izogiba. Zakaj? Dostikrat pride tudi pisev -v navskrižje sam z seboj v Istem ali pa v prejšnjem članku.
Za večino čitateljev je menda to vseeno, toda zame ni, in zato to pišem.
Vem, da "G. N." ni socialističen list, toda kljub temu bi lahko povedal ljudem resnico glede Rusije, kajti zakrivati napake Rusije zato, ker je slo-vanska, diši precej po nacionalizmu, iz katerega, kakor sami pravite, izvira fašizem.
Pa brez zamere in pozdravi
John Langerholc, Johnstown, Pa.
slovensko pevsko in dramatično
društvo "Domovina"
PRIREDI
MILWAU&KE NOVICE.
Rojaka Lovrenc Mesarič in Anton Remsko sta z ženama vml slavila prvi 25-letnico in drujfi 40-letnico zakonskega življenja.
Pml kratkim so bile operira, ne Rosie Pucel, Geneviene Sa-gadin in Marv Majer.
Poroke: Math Felicijan in Ana Fischer, Frank Marinello in Katarina Zavernik, Anton Rozman in Helena Rulkowski. Bonnie Williams in Lilijana Oreišnik,
Pred .nekaj dnevi je v bolnišnici umrla Uršula Ralv, roj. Lemovšek, stara 55 let in doma iz Orehovice pri Št. Janžu na Dolenjskem. Podlegla je pljučnici. V Ameriki je bila 27 let in tu zapušča moža, brata in dve sestri.
25-letnioo zakonskega življenja sta te dni slavila Joseph in Mary Koračin, prvi doma iz Mokronoga in 34 let v Ameriki, druga pa iz Makolj pri Polj-čanah in 28 let tu.
Bernard Grubič je zbežal s svojim avtom, ko ga je hotel ustaviti policaj menda zaradi prenagle vožnje in za svoj begr ie moral Grudic plačati $15 Jratani.
V sosednjem Shebovganu se je Jane Planinšek omožila z Ervinom Soliwamtesom.
Koncert in ffBarn Dance"
v nedeljo, 21. nov.
1937
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 2S3 Irving Avenue :: Brooklyn, N. Y.
NA KONCERTNEM PROGRAMU so umetne in
narodne pesmi mešanega zbora, solospevi, dvo-spevi, umetni ple9 in tako dalje. Koncertu sledi:
"Barn Dance

Veselilo nas bo, če >e blagovolite udeležite te prireditve v kakršnikoli kmečki obleki (ibrez maske seveda): na primer v slovenski narodni noši, v "overalls", oblečeni kot cow-boy, ali kaj podobnega.
PO PROSLAVI ŠTIRIDESET LETNICE
ZA PLES BO IGRAL JERRY'S STARLIGHT ORCHESTER
PRIDITE, SMEHA IN ZABAVE BO DOVOLJ! Vstopnina 40 centov. Začetek točno ob 5. pop.
Uljudno Vas vabi —	"Domovina".
"ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA..
MTNNESOTSIKE VESTI.
Na Elyju je 31. oktobra požar uničil prodajalnico, katere lastnika sta bila Čampa in Mer. liar. V tem poslopju je bil tudi pogrebni zavod.-" Bila je ena največjih trgovin v tej naselbini.
V	Evelethu je bila te dni pokopana 32-letwa Marv Loboda, rojena tamkaj, ki je zadnji teden umrla v Milwailkeeju, Wis. za poškodbami, ki jih je dobila pred enim mesecem pri avtni nezgodi. Zarpusča starše, dva brata in sestro.
V	Gilbertu je bila slovesno odprta dvorana v spomin pionirja Bilbanu.
V Fairport Harbor, O., je preminula 6. novembra Terezija Drobnič, rojena Ausec. Rojena je bila na Vrhniki pri Ložu. Tu zapušča moža in tri že odrasle otroke; dalje dva brata in dve sestri. Stara je bila 44 let. Bolehala je na jetrih. Komaj par mesecev prej je u-mrla njena mati, Marija Ausec, tudi živeča Fairportu.
Jugo Slovanska K at. Jednota
Je OftjMJia Id najpepuiaraejla slovaška podpora* erganisa-dja v Ameriki. Salona alike ——1» In »Utaje liberalne utaj Meni, nesfede aH mvtL Ima 1SS podre-In Meje nad M.H9 članov v obeti oddelkih-

Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev
GLAVNI CIAO J.8.I.J, ti n ELY, MINNESOTA
V	Coverdale, Pa., je podlegel proletartski bolezni sušici John Felc, star 44 let in rojen v Ledini pri Idriji. V Ameriki je 'živel 30 let in v Coverdaln
jo bival od leta 1919... *
V	Clevelandu je po dolgi mučni bolezni umrla pognana rojakinja Mary Lazar, rojena Vehar. Doma je iz vasi Pod-lipe, fara Vrhnika. Ranjka je bolehala zadnjih sedem mesecev, odkar je preminul njen soprog Frank.
*
V	soboto ponoči je preminul v Huron Bd. bolnišnici v Cle-velandu rojak Frank Refoec, star 78 let. Ponoči se je doma zbudil in šel pogledat k oknu, da poglecfa. kaj pomeni neki ropot v hiši, ko je pri tem padel skozi okno dvajset čevljev globoko na tla in dobil smrtne poškoidibe. Pokojni je bil doma iz Sežane.
k
V	Calumet, Mich, je umrla Mary Kocjan, roj. Svetič, stara 62 let, zaideta od kapi. Rojema je bila v Calnmetu in za^t*-Sča tri odrasle sinove, omoženo hčer, brata v Arizoni in dragega v Clevelandu in štiri sestre v Detrroitu.
V	Portland®, Ore., je nedavno umrla vsled krvotoka v mož. R<amh rojakinja Ana Sverko, ki je bila stara 38 let
Frank ČVnič v Cle Elum, Wash., jo bil obveščen, da je bil njegov 29-letni sin Josip ubit dne 29. septembra v An-ohoragu, Alaska. Ubila ga je eksplozija v premogovniku. 0-če je poskrbel, da je bilo truplo njegovega sina poslano iz Alas-ke v Cle Elum.
NESREČA SLOVENCA
Usodnim poškodbam, ki jih je zaiobil pri avtomobilski nesreči, je v Jolietu, 111. podlegel mlad rojak, 21-letni Joseph Klobuchar. Voznik avtomobila 20-letni John Zupamcic, pripoveduje, da je priislo do nesreče ko je na cesti 4-A, severno od Lock porta, neki pešec hipoma stopil pred avto. Da se mu izogne, je Zupančič zaikrenil avto na stran, pri čemer je prišel do raba ceste in avto se je prevrnil okrog in okrog. Stanje Zupančiča ni resno.
V SMRT.
26-letna Miss Christine Spar-Eer je umrla 14. novemibra v Boulevard bolnišnici v Cleve-la/ndu. Preteklo soboto je videla na neki zabavi, na katero je bila tudi ona povabljena, svojega famta v družbi drugih deklet, IraT si je toliko gnala k Bron, da je vzela strup. Odpeljali so jo v Emergency bolnišnico in'ko je dobila zdravila, so jo spustili.domov.
14. aiovemfbra zjutraj so jo pa dobili zopet nezavestno na njenem domu. Zopet je bila odpeljana v bolnišnico, toda je kmalu potem trmrla. Pokojna ie nečakinja Frances Gorše. Bamfjka je bila rojena v Krivite, Wis., kjer zapušča starše, brate in sestre. V Cleveland je dospela meseca julija in je stanovala pri družini Viktor Kranjc.
OTROCI.
Predmet, ki se ga bom lotil, ni preveč popularen, in marsikdo si bo mislil: Kdo ti pa brani, kolikor hotVs, toda ta stvar ni zame, in sem prav zadovoljen tako kot je. Vsak je svoje sreče kovač, in kakor si kdo postelje, tako pa spi.
Vendar pa, če bi vsi tako rekli, kam pa pride svet?
Družina, to je, kar imani v ■mislih, hi otroci.
Že večkrat smo govorili o tem problemu in že večkrat se ie omenilo število otrok ter križe Ln težave, češ, kajne, saj ti
v
ves.
Predobro vem, toda klj<ub te vednosti bi ne hotel menjati za nevednost, kar se tega tiče.
Zlata prostost je nekaj vredna, in skrbi niso prav nič prijetne. Revščina je huda šiba, prod katero se vsakdo trese. Toda prostost je le nekaj časa sladka in ko veš, da jo imaš, sladkost polagoma izgine in se spremeni v navaden dolgočas, v katerem ti preliajp misel na zmoto pred davnimi dnevi, ki si jo storil, da tfbežiš nalogi, ki ti jo je naložila narava.
Slišal sem ljudi, ki imajo o-troke in o katerih se ve, da jim ni nikidar ničesalr manjkali vendar pa govore in zaničujejo roistva, kot bi bilo to res pravo prekletstvo.
Zakaj, ne vem, vendar mi /zveni na uho približno tako, kot da bi bili najbolj srečni, če bi vse vrag pobasal tisto minuto — razen njih in njegovih o-trok, vse, kar hodi po dveh nogah na tem pregrešnem svetu. Kaj bi počeli potem sami s seboj, ne vem. Menda bi se veselili toliko časa, da bi en sam ostal in ko bi videl, da je sam, bi bil tako vesel, da bi samega sebe od veselja objemal.
Odgovornost je z družino, pripeti se to in ono: bolezen, vojaščina, poredni otroci, ki se ne zmenijo za stairiše. Toda to je bilo vedno, odkar svet obstoji, in vedno bo. Naloga tistih, ki se rode, je preobraziti sv*t, v katerem bodo sigurnej-še in udobnejše živeli.
Danes imajo otroke le še ta-koimencATani tndini^ki so preveč '1 zaostal i" za svetom, in biti brez otrok je moderno.
"Toda zelo dvomim, da bodo tistih misli trideset let od danes. To mogoče zveni neverjetno sedaj, bo pa takrat čista resnica.
Dosti očetov in mater je mislilo, da je križ z otroci, in dosti jih misli dasnes, toda ko se prestane kritična doba in otroci dorasejo, ter če so še slučajno dobri, se pa slika popolnoma spremeni v zadovoljstvo in ponos.
Mod »tema dvema dobama poteče precej vode in pokažejo se ostre guibe na obrazu, v lase se vpleto srefbme niti. Veš, da si plačal drago, toda imaš nekaj, kar je tvoje. Če se ne moreš opreti nam^j, že vsaj lahko potožiš svojemu.
Thiidi ce si satn, se ti pokažejo gulbe ter lasje ti osive. Ostaneš sam <9 seboj, v strahu in praznoti, kot pajek v hiši, iz katere so se vsi iaselili.
Če hočeirio ddbiti jedro o-beh nazorov, bomo prišli do zaključka, da se eden goljufa, in ta eden ne bo tisti, ki ima otroke.
WMSSSSS'
Proslava 40 letnice društva sv. Frančiška šfcv. 46 KSKJ., dne 31. oktobra se je izvršila tako kakor smo z veseljem pričakovali vsi člani našega društva: Kakor je bilo v programu, tako se je tudi točno izvršilo.
Hvala za izvrstno vodstvo reditelju, Mr. Anthony Svetu.
Ob 4. uri je prihajalo ljudstvo t^umoma v Slovenski dom v Brooklyn. Dvorana je bila ob 5. uri nabito polna. S ponosom smo gledali občinstvo. Sami veseli obrazi vsepovsod. Hvala vam. Pri priličnih prireditvah vam povrnemo polno številno.
Na naši prireditvi je bilo zastopanih 19 društev, podpornih in prosvetnih, brez razlike mišljenja. Castitali so nam, ker se zovedajo, kako težko je obraniti društvo toliko let, posebno za časa zadnje depresija.
Nastopili so: Tamburaški zbor pod vodstvopi Mr. Oerjo-viča, pevsko društvo Slovan, pod vodstvom Mr. Hudeta; društvo Domovina pod vodstvom Mr. Šubelja in solist Mr. Svet..Ne vem, kateri bi bili več Irvale vreden, ker ste vsak milnega sebe prekosili. Ni čudo, ko mi je rekel jugoslovanski konzul: Oujte, gospod i ne Ovet-kovicli, ove slovenske pjesme idu do srca! Srčna vain hvala!
S ponosom naznanjam, da sta bila navzoča ustanovnikn našega društva: namreč Mr. A use ni k, kateri je še član našega društva, in Mr. Kobe, sedaj član društva sv. Jožefa št. 57. Pogrešali smo tretjega u-stanovnika, ki je tudi sedaj član dr. št. 57, Mr. Cešarka. Bil je zadržan zaradi bolezni.
Rudiju Rudmanu iz Pennsyi-vanije, glavnemu odborniku fi-nančega odbora K. S. K. Jedilo te, hvala za njegov navdušen govor. Newyorska in brook-lynska društva bi želela, da bi prišel večkrat med nas.
Veselo nas je iznenadil jugoslovanski generalni konzul Božidar Stojanovich, ki nas je po-setil v družbi izseljenskega komisarja Mr. Trošta in nekaterih svojih uradnikov. Njegov govor je bil v srce segajoč.
— Zavedajte se, — je rekel, — čeravno vas je tukaj večina ameriških državljanov, da je Vaša zibelka tekla v najlepšem delu vse Evrope. Pot vam je vedno odprta v našo milo domovino. Ne pozabite, da vedno bijejo za vas srca onkraj oceana.	*
Hvala Vam, dr. Stojanovick
Rad ne povišujem, ali čast zasluži naš pripravljalni odbor. Marsikomu se bo zdelo nemo goče, pa je resnično. Vse priprave je vodilo pet mož: — Mr. Valetin Pavlič, Mr. Valentin Capuder, Mr. Anthony Svet, naš tajnik iMr. Jerry Ko-privšek in Mr. Anton Marčun. Odboru sta pomagali članici Mrs. Omerzu in Mrs. Svet.
Čestitam Vam, ker ste vse tako srečno izvedli.
Hvala društvom, trgovcem in posameznikom ter parobrodni družbi Cunard White Star Line za brezplačno kazanje slik Slovenije in Jugoslavije.
Prireditev je imela velik gmoten usi>eh.
K uspehu sta pa največ pripomogla "Glas Naroda" in Glasilo K. S. K. J. — Hvala obema listoma za vsa priporočila. Priporočani društvom, da oglašujejo v lokalnih listih, ako žele imeti uspeh. Potem ne bo nepotrebnega godrnanja. Javnost je treba pravočasno obvestiti potoni lista, pa bo siguren uspeh.
Se nekaj! Enega smo pogrešali namreč Petra Zgago. Naj ga vrag pocitra! V New York in v Brooklyn ga ne bo na veselico, če pa malo harmonika zarezgeta, bo namah v Little Falls, v Pennsylvaniji ali v Ohio.
Zapomni si, za vsako veselico si ti zanaprej v New Yorku ali v Brooklynu vrata zaprta, (e boš pa le hotel priti, boš pa moral na vrata trkati kot belokranjski ženin pri svoji nevesti. Basta!
Pozdrav!
John Cvetkovich,
predsednik.
SMRTNA KOSA V CALIFORNTJL
V Richmondu, Cal., se je dne 5. novembra smrtno ponesrečil Anton Šuklje.
Navadno se je peljal z dela s svojim bratrancem Johnom Nukljetom in tako je mislil storiti tudi onega dne. Ko so dobili plačo in prišli iz eiglame, pri kateri je bil vposlen, je John skušal spraviti svoj avtomobil v pogon, ker je pa bila baterija slaba, se mu ni posrečilo. Sodelavec, kateri imel svoj avtomobil za njegovim, ga je začel riniti pred seboj. Ko je Anton videl, da gre najprej, je mislil tudi on stopiti v avtomobil. Ko pa je stopil na running board, je zadnji avto porinil in on je izgubil ravnotežje ter padel n'a hrbet in z glavo ob tla tako močno, da so Re mu pretrgale žile v možganih, kar je povzročilo notranje krvavenje, kateremu je po petih urah navzlic vsemu prizadevanju dveh zdravnikov, podlegel.
Pokojnik je bil star 53 let. Rojen je bil v Tmovcu1 pri Metliki v Beli Krajini. Prišel je v Ameriko pred 35 leti in jo bil ves čas v Califomiji.
Tukaj zapušča ženo, sina in hčerko, dva brata in sestro.
Pokojnik je bil od svojega prihoda sem vedno delaven na dimistvenem polju. Pripadal je k društvu Delavska sloga S. N. P. J. v RiohmoTUdu, ki ga je on ustanovil in ga vodil do svoje ti. Nadalje k slov. Amerikan-»kemu Bratskemu podpornemu društvu in k Slov. Pod-nome-mu dru«tvu v Califomiji.
Pred kraitkim je tudi ustanovil in organiziral Brick and Terracotta Workers unijo.
Da je bil priljubljen med društveniki in delavci, je pričal n iegov pogreb, katerega so Fe vdeležili člani iz Richmond a rz Oaklanda rn San Fran-cisca. Bodi mil laltka ameriška zemlja!
ADVERTISE in ' GLAS NARODA" I
Naročniki!
Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, kl pomenijo' prva mesec, druga dan in tretia pa leto, kdaj vam naročnina polete. Napriver: —
1.10.37
TO POMENI, da vam Je naročnina potekla 10. nov. 1937
Poftljlte pravočasno, da nam prihranite nepotrebne dele ptHJanjn opominov.
GLAS NARODA, 216 W. »8 St., New York
■
i «
—ti
„ M
NAROVJ"- ' ". "»i <W
New York, ThSur*ky„ November 18; 1937
TBE LARGEST SL'OVENE DAILY IN DM.'A.
poučne knjige razne p o v e s ti in romani pesmi in poezije
KOMUNI-SPISI-POVESTI

lili®®!®
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Jlllllllllllllllimillllllltll^
•m w an rraei
ANDRKJ TBRNOVC, (nator), reliefna kartka-
BEATIN DNEVNIK. *lsala 164 strani Gena_____
Lolxa Pesjakeva. —
Poleg Pavline Pajkove Je Lull* Pesjakova takorekot edina ienska. ki se Je koncem prej-injega stoletja udejstvovala t slovenski knjl-levaottfi. Njeni spis! razodevajo čutečo len-
■ko duSo.
BELE NOČI, MALI JUNAK, stajevskl 152 strani Cena
spisal F. M. De-
Krat k« povesti ls ilvljenjepls pisat elis. To so prva kuj iter na dela slsvnega ruskega romanopisca.
DEKLE ELIZA, spisal strani. Cena___
de Cooeoort. 112
Concourtora dela so polna fines in zsnirni-Tout i, slsstl v risanj n snsftjev, Čljlh nekateri so mojstrsko podan! ii} ima Človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo araj njega ln kramljajo t njim.
DON KIHOT
I Miguel Cm antes. 158 str.
Ceaa .75
To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To Je aatira na vltefttvo, ki Je le vedno hotelo obraniti svoj ponos ln veličino, pa se ni zavedalo, da ie umira. "Don Kihot" s|iada med mojstrovine svetovne literature.
DVE SLIKI, spisal
Ksaver Mehko. 1« strani
Cena .M
Dve Arid enega nsftlh najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta molsteraao zavrSeni, kot jih more savrfiiti edlnole nal neino-čuteči Meftko,-
FILOZOVSKA ZGODBA, 18: tiranu Cena _____
spisal AleJtIJ Jirasek.
Kdor ne pozna dljaSkega življenja, naj prebita ta roman. Ob Pitanju se mu ho odprl povsem nov svet, poln nesdutenlb dogodkov.
O LAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena .66
Komun znanega nordijskega pisatelja Je svojevrstno velesanlmlv ln odkriva nove strani človeškega življenja.
GOSPODARICA SVETA. (Kari fcMgdun) ...... M
GOZDOV NIK. spisal Kari May. Dva zvezka. 266 In 136 strani Cena _______________________ .75
Spisi Karla Maya so snan! naftlm starejšim
čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padiSahovi senci", 4 'Vlnetov", "Žut" Itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrf' na nekoč divjem ameriškem Zaindu.
GOMPAČI IN KOMURSAKI
Spisal Julij Zejer. 154 strani. Cena.......45
Pestre slike sanjavega itvljenja tiste sanja-ve, bujne deiele, ki smo Jo do nedavna po-snsll komaj po imen o. To Je pesem ljubezni ln zvestobe.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 at.
C«n .71
HUDO BREZNO ta druge poveril, spisal rmm
Erjavec. 7t atranL Cena ------------------------ •*
Naš taboren pripovednik ln poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto nallh krslev in ■anlmlvoati iz življenja nafiih ljudi.
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OK8, spisal Joiea Verne. 65 strani Cena ___________________ .45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel < tako livo domišljijo kot Jo Je Imel Francos Jules Verne. In kar Je glavno, akoro vse njegove naporedl so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero Itd.
KMEČKI PUNT. spisal Aug. Šenoa
Zgodovina na-fega kmeta Je sgodovlna neprestanih bojev. Bojev s Turki in grafičakl. — "Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen r>
man bo sleherni s ulitkom preči tal «
LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 40i str. Cena..J«
Knjiga opisuje Hvljenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga i* svetovno znano de*«,.
LISTKI, (Ks. Moško*. 144 strani ............ .7«
MALI LORD. spisala Frances Hodgesen Burnett. 193 strani. Cena _________________________ M
Globoko sasnovana povest o otroku, Id gane odljudnega čudaka. Deček je plod amerl&ke vzgoje, Id ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim ln slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht 126 strani.
Cena J6
Stlrl zanimive črtice nafiega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 246 strani Cena---------- M
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ______________ 75
Do skrajnosti napet roman lz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-snopisec poznan po celem svetu.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 11» atranL Cena....... .66
MIMO ŽIVLJENJA, C j*: ivan Cankar. 236 str.
Cena J6
MLADA LETA, (Jan. tL »rek), 188 str.
IDIOT. Spfeal F. M. Dostojevski
fiTIRI KNJIGE. Cena .....
136
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj« nad tisoč strani.
IGRALEC,
F. M. Dostojevski. 265 atranL
Cena .75
Slavni ruski pisatelj Je v tej povesti klasično opisal igralsko strast Igralec izgublja ln dobiva, posknSa na vse mogoče načine, splet-kari. doilvlja ta pozablja, tod« stra* do igranja ga nikdar n« mine.
JERNAČ ZMAGOVAČ, 123
spisal H. Slenkfewiea,
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti gnanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi ln vredni, da Jih
človek čl ta.
JUTRI, spisal Andrej Strug, H
strari. Cena trfe ve*uie
.75
Knjiga Je posvečena onim, ki so Sli skozi bol ln pričakovanje... Posvečena Je njihovemu ti-tu Junaštvu-
KAKO 8EM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ala-levee. TRI knjige pa 156, 186 In 114 stori.
Vsi trije____LS6
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 266 strani Cenal.56
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Člta-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. Garfcin. 112 strani. Cen*......... -35
Junaki tega romana blodijo ln tavajo skozi temo življenja. VzjienJaJo se kvlSIni, a sredi pota omagajo.
NAŠA LETA spisal Milan PugriJ. 125 strani — Cena vez.______.76	BroS.------- .56
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal duto dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Reaaee, 64 strani
Cena .4f
Zanimiva povest ls časov, ko so bili Francoal na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trda veta oa. 115 strani Cena	«76
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile t do* veku v prvih letih svetovne vojne".	»
PESMI V PROZI, splsai Orna. strani. Cena______________
111
Verna Slika pestrega vellkomestnega življenja in spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK, spisal Anateie France, nt
strani. Cena__J6
To je satira na francoske pretekle ln tedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren v svoji sabavlJIcL
PLAT Z1 ONA, spisal LeonM Andrejev, 131 str.
Cena .46
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga fie dve, naMreč "Misel v megli" in "Brezdno".
POSLEDNJI DNEVI POMPBJA (2 zv.)__L2S
POPOTNIKI, spisal MIlan Pftgelj. 6» stmaL
Gen M
V tej knjigi Je zbral znani slovenski pisatelj PugelJ deset črtic ls nafe«a domačega Hv-Uenja.
POVESTI IN 8UKE, spisal Ksaver Meiks. — 76 strani Cena ---------------------- -66
Knjiga vsebuje tri povesti naiega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog Je Izrazit, njegove mirti bo globoke ln mehke. Poaebno ženske so vneta za' njegova dela.	_,
PRED NEVIHTO, spisal L Tmgenjev. 66 sir.
daš M
Mojstersko delo slavnega ruskega plsatella.
216 WEST 18& STREET NEWYORK,N.Y.
PRIHAJAČ, spisal Fr. Detel* 157 strani. Cen .66
Kakor vse Detelove povesti Je tudi ta vzeta is nsšega pristnega domačega življenja.
PRI STRICU, spisal Gangl, lil strani ........ M
PRODANE DUŠE, sple! Mg LlkevM. 166 Ur.
Cena .66
Kdor hoče vedeti, kaj počno faSlstl s na Al m ubogim ljudstvom na Krasu, nal nrečita to pretresljivo zgodba
PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Ceaa __________________________________________ .75
Prgeororl, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.
RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. l»s strani
Cena .70
V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote zi napetim pričakovanjem Citati do konca.
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena ..............................................—.66
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cenai ........................—...............— -35
SLIKA DORIANA GRAVA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................Ltf
To je eden najbolj značilnih spisov anamenl-tega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, {>o svoji fantastični 'Seblnl, po svoji globoki miselnosti ln na-^atosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SLIKE, spisal Ksaver Me&ke. 18» Mrial Cena.... .66 0«ein povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI
KRUH. spisal F. K. Finigar. 66 strani Cen .56
NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delih obilo duSevnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Sottner. 228 strani. Cena_____________________________________ .56
To Je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čltatl to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojlSču svoje najdražje.
TATIČ, spisal Franee Bevk. Trda vez. 86 str.
Ceaa .76
NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi
TARZANOV SIN. Vezano. 301 strani ..........Ltk
TUNEL, spisal Bernhard Kellennann. 265 str.
Cena L*
Globoko pod zemljo vrtajo orjaikl stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev ae zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda Železna volja lnžlnlrja Allans ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak.
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Tria vez. 51 strani Cen------------------ -71
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jlb preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srci, o ijubexc*. ~ aorodnlj dušah.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. .36
* Eden najboljfih spisov francoskega mojstra, vzeta is našega kmetakega življenja.
V KRKMPLJIH INKVIZICIJE, spisal MieM Zevaco. 461 strknL Cen____________...----L36
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi a neštetimi zaptetljajl ln nasičeno vsebino, da bo navesalo vsakega Čitatelja, ki ga vzame v roko.
V GORSKEM ZAkOTJO, spisal Anten Kader. 136 strani. Cera .............---------------------- .40
Zanimiva povest ia prejšnjega- stoletja.
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetakega fanta, ki so ga stsrl-
ft podali v šole, kjefr se Je vadrieval g lastnimi sredstvi ter zdsj lažje, zdaj težje, lezel od tole do šole ter st slednjič priboril v življenja mastn, po katerem je stremel Knjias se Kvafcno. Ob otaala at ko maral 3ta< mg večkrat «
PRAVICA KLADIVA, 144 stranL Cen Povest ls vojne dobe, k*, se Je v srcih vseb naših rassodnih ljudi porajala salad na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klaai-č*o opOfeL Z oavobojenjem domovino tudi povest svoj vlšsk. .
VRTNAR, spisal Trde vex.
Tagare. 165 str. Mehka vex. .....m. »66
.78
V knjigi je vsebovana globoka mlro* modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
V ROBSTVU, spisal Iran MttttK. 255 atrtnl. Trda veš. Cena ......................m......^.......^.."« L28
Ivan Matlčič Je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne posna samo vojne ia njenih gro-sot ter posledic, ampak zna tm: vse pretresljivo opisati
V0JNHMB, *AmI Josip Otrinee. 78 sir. Cen » Zanimiva povest ls časov prekršcevanja koroških Slovencev.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 stranL Cena?---- 75
Zvesek vsebuje povesti Mllčinskega. Premka ln Laha. Posebno pretresljiv Je spis Mllčia-skega "Mladih tanlkerneler lastni llvljenja-
?lsi".
ZADNJA mbu VOJSKA. Spisal A. fienoa, poslovenil L. J. sa Ljudsko knjlflco, obsega 878 strani, In Je Jako sanlnilvO pisana poveM
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-Jevskl. L DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenjs ruskih jetnikov takozvanlb katorgah, utrjenln letni-šklb faborih v Sibiriji.
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče nI tako opisal duSevnostl zločinca kot ga Je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal
Conan Doyle. 382 strani. Trda vex. Cen.....86
Broširam.............60
Citatelj se mora do solz nasmejati ko člta
poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"'; Kako ga Je hudič skušal, itd.
ZBRANI SPISI. 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.56 V tem zvezku so zbrani spisi nafeega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki Je pogledal v Široki svet ter deloval za zdijnženje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem.
ZMAJ IZ BOSNE, atranL Cen
spisal Jas. Ev. TsnM. 226
.75
Romsn iz krvave bosenske agodovlne. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis nsjboU kravave dobe Bosancev.
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNKA, Pregelj. 96 strani Cen »•>»«•.
Ivan
________ 76
Pregelj je. eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta* zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko »sumljiv tudi preprostemu čitatelju.
Zbirki ZANIMIVIH POVESTI
MWllgllMMlllMiM	aiP"" .
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. - VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREM I JENA Z LEPIMI SLIKAMI
lU'iT.'1. y■■/vi '•^"■"'irTTTTr'*-r
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ..........
ANDREJ HOFER .......................
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .....
BELGRAJSKI BISER ___________
BOŽIČNI DAROVI ___________________
BOJ IN ZMAGA __________________________
CVETINA BOROGRAJSKA _______
... .35
________56«
........35e
______35e
_____35e
________2Qe
. 45e
CVETKE (pravljice za stare In aalade)_______________30e
ČAROVNICA S STAREGA GRADA _________________25«
DEVICA ORLEANSKA ___________________________________56e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ___________________46e
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________33e
FRAN BARON TRENK ________________________________________35e
FRA DIAVOLO .................................................56e
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MU-činskl, veselomodre humoreske, 72 strani ^5
JANKO IN METKA (kartonske slike sa otroke) 36e
KOREJSKA BRATA (črtice a misijonarjih ▼
Konji) ______________________________________30e
KRALJEVIČ IN BERAČ ________________________30e
KRVNA OS VETA (povesi ls abrnfiklh gara) .... 30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO _____________________35c
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c
MARON, krščanski deček is Libanona_______25e
MUSOLINO, ropar KalahrUe __________________________40e
MRTVI GOSTAč ...........................i.«..,.,«,.......... 35c
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ...............76e
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meškn) -------------------------------------25e
NA RAZLIČNIH POTIH _________________________40e
NA INDIJSKIH OTOKIH _________________________50e
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Gena .........36
PKI8BGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest Is starejSe misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant Huonder. Cena ...............86
PRVIČ MED INDUANCL Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... JO
PABERKI IZ ROŽA ___________________________________25e
PARIŠKI ZLATAR POŽIGALEC -----PRSTI BOŽJI
S5e
-...........25e
PRAPREČANOVKZG<ro	S5e
POVODENJ (spisal Krtttaf ŠmU)___S6e
FRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez...........1.-
itRHI (spisal Kiflttaf šaiH) ____________________36e
40e
zemljevidi molitvenik1 ; IGRE ; ;
TISOČ IN ENA NOČ, s slikami, velika
izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25
TURKI PRED DUNAJEM ..................................36e
VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
po ............................ .21
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s
slikami) .....................................................61.6«
Trda vez.......1.26
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ....................................................56e
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c
ZLATOKOPI (povest Iz Alaske) ..',.......................... 25e
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del____________40e II. del..............46t
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... .5«
VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50
13 POVESTI. (III. zv.J. Gungl .............. .66
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ŽA MLADINO t *v.------------- 46e IL sv.______
PRAVLJICA. Spisal H. Majar, Izbrani is prostega naroda. Cena ......................
PRI00DBE ČEBElICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Boman sa mladino. Cena .......................... .76
PRAŠKI JUDEK ________ lINtMtMHtMHttMHltMMMHNttlMIll 25«
PATRIA (povest Ig Inke zgodovin) _______________36c
POSLEDNJI MORIKANKC______________SOr
RDEČA IN BELA VRANICA________36f
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ____________36e
ROBINZON KOŠUTNIK_____________________ M
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotiteU, nevar nostl ln fezgode 6 potovanja dveh mornarjev. Cena ............................
SUEŠKI iNyAUD__________85e
SISTO IN SIESTO (paved «z Abraeav)__36«
SVETA NOTBUKGA _______________________35«
STEZOSLEDEC_______________________Ste
SVEfA NOČ. (pripovedke)______
ZNANSTVENI » POUČNI SPISI
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 270 strani. Cena ..............1.40
UC-ua knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njlbova društva iu dru^s naroune ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavi) dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. 0;' strani. Cena...........10
BODOČI DRŽAVLJANI naj noro*- knjižico — "How ta become a citizen of Uk United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnita ln zakoni za naseljence. Cena .................. .30
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....33
DENAR. Spisal dr. Kari EngllS.
230 strani. Cena ........................ JJ0
Denarni problem Je zelo zapleten in težaven ln ga nI mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan čeSki narodno gospodarski strokovnjak, je razSiril svoj- delo tako. <Ia bo služIlo slehernemu kot orientačul spis o denarju.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNK, spisal Fraojo Dular. 278 strani. CVua trda vez............. 1.50
broS............. 1.25
Zelo koristna knjiga za vsakega llviuorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORH1DA DO BITOLJA. I™ tranl Cena .70 Zanimiv potopi« s ulikaml n«rtlt krajev nafe stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.59
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 straoi. Cena ...........................60
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi Je v gotovi meri zvezsp* zgodovina slovenske prestollce.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... JO Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvo,
IZBRANI SPISI MLADINO. Spisal Franc
Levstik. £.'0 strani. Cena ................ JO
Levstik. 220 strani. Csna broS. ..M vez. 1.19
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik- Prvi ln drugi del obsegata 321 strani.
Ceua: I. Del .... .86....II. Del .80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, M strani. Cena ttdovez .... 30 BroS. .... 35
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .36
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ........ .36
KNJIGA 0 LEPEM VEDENJU. (Urbani) Vez. 1J»
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. M
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vel. 144 >tr. Cena .75 Navodila za izračaoanje okroglega, sezane-ga ln tessnega lesa.
LEV8TIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 806 str.
Cena...... .76
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena .76 V teh treh knjigah je zbrano vse knjlievno
delo natega velikega kritika, ptnit^ pisatelja in Jezlkoslo\ea.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ia praktična
zbicka navodil za kuhinjo in dom Cena .... .56 MI8TERIJ DUŠE. Spisal dz. Frane Ooesti. —
275 strsnl Cena ................;.......L—
Razprava o blaznosti in ^oaledJatk pijančevanja.
(Dalje prinodnjiS.)
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
916 WEST 19th STREET NEW YORK, N. Y.


uQt*AB N J. k Of) A "
New York, Thuttday, November 18, 1937 "
THE LARGEST SIfiVENE DAlLf tN UJBX
Vuk Stefanovič Karadžič:
l^ita 1807 so Srhi z ago s poda lili v Beogradu; tedaj se je zbrala k posvetu upravna skupščina. neka'ksen parlament. Na narodni zbor se je obrnil tudi liajduk Vcljko, pogumen četaB in je zmprosil za dovoljenje, da prežene Turke i'/, pokrajin o-krog Črne Reke, Krivega vira in Ti moke. Najstarejši elan narodnega
HAJDUK VELJKO
i
Krivem viru, kajti poročilu ve-j Zaradi silnega vpitja1 in streljalo povedati, da je Tiwkov več nja so se »plašili turški konji, cot Si'bo v. Brž so bili vsi edi- potrgali "so uzde in pobegli v ni, da gredo Turkom nasproti j noč. V taborišču je nastala in jih bodo napadli sredi noči, j zmeda kakor ob sodnjem dne-ao bodo utrujeni legli k počit-ivu; kar ni Turkov padlo, so
zbežali bosi, gologkivi in napol oblečeni.
'in. Tak je bil njihov bojni na-Tt: sredi spanja so jih presenetili in napadli. Neslišno so M- priplazili do turških šotori v. Hkratu so sprožili Srbi
zbora je vedel takoj: "Pa mu puške in začeli vpiti:
ustrezimo, ker ne odjenja. Ako se mu načrti posrečijo, nam bo razširil našo zendjo. (V pa po-gine, si bo sam kriv svoje smrti."
Sila je bil vesel mladi četa*, ko so mu iaročili priporočilo, ter so gia oklieali za poveljni-ka; in je dobil pravico nabirati prostovoljce in upornike. Naj pot so mu dali nekaj novcev in< malo streljiva.
"Bežimo bežimo! Hajduk Vcljko je tu!"
Zvijača se je Srbom imenitno posrečila.
G rezan ski strah in trepet je nastal v taboru nevemikov.
Ves tabor z vsemi vojnimi zalogami pa je postal plen Velj-kovih čet ase v.
( td tedaj so se bali Turki zmagovitega Velika kakor živega pf klenščka. Njegov ugled meti Srbi pa mu je zrasel in narod ga je slavil kakoi/junaka in reditelja.
Georges Ohnet:
Zadnja Ljubezen
S H€LLYW00DSKIMI ★ ★ ZVEZDNICAMI ★
Tedenski kotiček
I. Bl'KnYlXSKI. Pittsburgh. Ph.
rprava li>ta "Naprej'' in 'pramik sklenitve premirja p<»
Hitro je rfmd mladi	(pevsko društvo "Prešeren" sta -otovni vojni. Si« j so v Slo
var drzno četo vlakov. Zpi],olliu, v	.„.,„ |,.p;Vinijj j,;lko\vdke ve^rje druži
njimi udar. preko Krivega vira, himii	U;ikur>ll ^
in se ustav- v Podgorcu; taml ^ tl(>1 iiin,,; z
m mogel do živega preveč trd	mst4i ]l • ,;Tu;li jirz ^	<lvn Wa
no se je zapahu,I Tur,k v svo- |Ull(||Ifn|5ki ork<-ter " Pl imen " ■ v svežem cveta mladosti, stara
/.< ite. da ni kak njihov član ostal i solna bojnem polju — za večno.
jo trdnjavo.
iz North Side, očarali -o na> IS in 20 let.
Poveljnik Veljko in njegovi. .. . , , . • , i / v .. J . AJ , nasi mladi slovenski umetniKi; sn poskušali zmagati starega; •• „• • n , „,	„ . . ? s -vojim petjem in godbo, zla
Tnrcina, a zaman. Pa si isrmi*-	, ... , , i 1 • . „ ,
I" u »miki josflbn »vo'no 7vi 'nl S(* s'ovl11 N »d na lov kvar ni dan. ko se most v vino sprejo uporni i p mo vojno -1 ^ ^ (^n^^m,^ vsi v pestrih j meni, ker ga menda ni Sloven-
vojim petjem in godbo, zla j Nič manj pomemben pa tudi
jačo. Po vasi <«o nabrali nekaj
nošah, trije bratje in smtra izjea. da bi se branil požirka
starih sodov m kadi. Nawl-;. , , .. . . . Ar n .. .. , ,.. . ,	.
... .... . 1 <i*te družine. In rojak Mr. Rirp-|br.zjo kapljic-, m ker tuli jaz nili go nh s slabimo in mon. _ .._ .	i i • • i	I • • •	i •
nili so jih s slmimo in senom.
Sredi noči jih za vale pod stelp in jih zažgo. Slama fn seno «tm bila hipoma v ognju. Kmalu nato je začel goreti tudi •nad. Videč, da ni rešitve, se beg preda. Veljko pa mu izkaže milost in požene turškega poglavarja in vse njegove do Turčije.
Sila se je priljubil zato pri Srbih in njegov«' čete so naraščale.
V tistem je zapadel sneg in Veljko ni mogel več v boj. Tekom zime pa so »e pobegli Turki ojuiMčili in se dobro pripravili za maščevanje. Iz Vidina re je dvignilo na pomlad več stotin Turkov in odšlo v boj proti Veljkn. Ta pa ni držal rok križem.
Zbere vso svojo vojsko in ji naiavi prihod Turkov.
Veljkova vojska stopi v vrste in tedaj jih nagovori pogum ni mož. Objasni jim. da bi bilo usodno počakati Turkov v
uik iz CVvelanda je imel govhri nisem izjema, zato pa dvignem o delavskih razmerah in unijah [ in iapijem čašo napolnjeno z ter povedal par prav resničnih, novim viiTom: Dobro srečo in Slednjič tekom proste zabave. J «|olgo življenje vsem slovon-pa so mladi hrvatski tanibura-ffkiiu Martinom! ši iKi»krboli « svojo poskočno.	• • •
godbo za srbeče pete, in zavr ' tela se je mladina in starina, t
Ako ne gledamo samo v tla. zapazimo včasih po javnih tr-^^	*	igovskih lokalih zelo značilne
Zadnji č, tilek, <lne ll. nov. napise. Tako sem videl v neki -ino obhajali pri n > zelo slo- gostilni tablico z
JOAN BL0NI9ELL Warner Bros. Zvezdnica
ZrcalaW v Hollyw<v*lu morajo iinfti vitke in knisn^ IMistave. In svej sta« inorajn iuiMi t«k. <lu ne rizkirajo zdravja in	kar povzro
raju lanie »Ujete hujSanjn Vclikd zv<*3!dnie je si>oaial<i. i lit ■/. vkljuiVujciu svežega mirita v svojo aijHo luhko kontrolirajo svoje postave brez izsrube bleska ali esira.
lu uilfk« vam lahko im>ujji-jra viseliti krasne čvrste ni vitke požare hoUywondske
xvezdniee ... no rta bi 5ko<l«»-rali svoji lei«>ti ali živahnosti. Pišite p«i brezplačno knjižici triple NtrokovnjaškeKa Imjšnnja ill lejxite ''The NEW .Milky Way", pelinoma nova izdaja te slavne knjižice, ki vs»-buje preiskuseue ilijete bnj-šanja zvealnie. Pošljite satnu dopisi lic« i s svojim imenom in naslovom na: Unreaii of Milk Pnblb-ity. Albany.
National Milk
Week: November 14-20
THE STATE OF NEW YORK
Ležala je pri njegovih nogah in se mu skoz skoze vsa srečna smehljala. Dvignil jo je, objel in od vedel na prag njene sobe.
— Pojdi spat. dete in ne boj se ničesar!
Drugi dan ob desetih dopohtne je bil major Waradin namenjen k grofu de Fontenav in bas je odhajal z doma, ko mu je prišel slugs povedat, da bi rada govorila z njim odposlanca kneza Scliwurzburga knez Toulz in general grof Coiloredo Ves presenečen ju -j(j major -piejel in smejo je poslušal generala, ko mu je ;>ovedal, da je namen njunega poseta vprašati ga, kaj um je dalo povod za žalitev princese Sel 1 warzburg. Major ni hotel na dolgo iu široko govoriti o tem. Ne da bi omenil starost svojegr nasprotnika se je vljudno ]>oklonil, rekoč: Gospoda, tepec sem! Sporočita go-p<xln knezu Sclnvarzbnrgu, da sem 11111 11a razpolago.
Prihodnje jutro sta izmenjala Waradin in Minin mož dva strela s pištolami v Pratru. -j Knezova krogla .je zdrobila majorjevo roko. VV a radi no vi priči sta potrdili, da je major streljal, ne da bi meril.
Naslednji dan je dobil grof de Fontenav dopust in vrnil se je v Francijo. Mino je videl ŠMe čez osemnajst mesecev. Bila je vdova i" prispela je v Pr.riz, kjer je končala svoje žalovanje. V določenem roku sta se poročila in 'kozi deset let -ta bila zelo srečna do tistega usodnega večera, ko je našla komtesa v Ar-iuaudovi sobi pri kabinu brzojavko s podpisom neznane žene.
III.
Noč. ki je sledila usodnemu odkritju koščka modrega papirja, se je zdela komtesi neskončna. Danilo se je že skoraj, ko je komtesa sl^l-ijič sklenila leči k počitku. Toda zaspati ni 1110 gla, bila je preveč razburjena. Slišala je udarce vsake ure in zaiuan je vedno znova i-kala mc-
'manj na deset načinov in sicer: v , . opisom:; po;. 2) z liav.iidn i m vlakom: vesni ld»r trojni praznik, nam tistega mfoza. ki na upanje!n) 7	v1aktniI. 4) na ^
reč sv. Martina, praznik da. m danes doma." In v ueki ujn; 5) s konjsko -k len i t ve miru po svetovni voj \wmn: "Ali vam zanpanm in ;z'llintorniln ln^nin; 7) s kol<;. ui iu pa jako pmnenkben dogo v.-t ko cenimo vašo poštenost.«S(>m. 7 lllotornim ko]osom; dek: ko iK mošta vino post:	r vašo gotovino s taxi,kn!,)0ni. 10) 7 zrar.n;m
-	In spd nekje dmgje: ' Vas olv; ^^ Jo ^ mmh ^ „
Da .»e praznovanje sv. )\hv- raz je ze porten, ali»l. Jcer	1)nRri znanoc: «0 !likakor
;e zagonetke, ki bi ji mogla pojasniti konec nje ne sreče. Kdo je mogla biti ta žena, ki se je podpisala na brzojavki "Lucie" in ki je govorila t-'ko zaupljivo grofu de Fontenav o smrti svo-■e tetef Ali ga je poznala tako intimno 1 Ali ni bilo mogoče,"da je bila njegova ljubica 1
Pri tej misli se je Mini zdelo, da mora zblaz-ueti. Silna bole.-t jt. mučila njeno srce v nočni višini, zasačila se je, da govori glasno sama s sqboj. Najbolj jo je zanimalo pomanjkanje do-l azov pred orlkritjem. V Armandovem vedenju iii izrazu njegovega obraza ni bilo ničesar, kar bi moglo vzbuditi l<> najmanjše snmničenje. Bil .:<* vedno isti. Njegove navade se niso bile iz-prnnenile, z doma je odhajal ol» istem času kakor prej. Bil je vedno pripravljen spremljati ;o, bil je vedno prijazen, pozoren in nasmejal:. Mar je bilo to vedenje nezvestega moža.'
Mračne misli iu težke domneve so ji rojile po iflavi, ni se tno^Ža iznebiti misli, da je imel inor-la Artnand pred poroko /. njo otroka, o katerem ni hotel govoriti z njo in za katerega je skrivaj skrbel. Obupno se je za nekaj trenutkov (•klenila te misli in našla v njej malo utehe. To dekle brez matere, ta Lncie je gotovo že velika, kajti v brzojavki -e je govorilo samo o teti. Zanimala bi se /a njo. morda bi se ji prikupila zaradi njene ljubezni do Armanda. Pripravi jena je bila sprejeti jo. bdeti nad njo in ravnali z njo tako, kakor da je njen lastni otrok.
Potem s<i se pa znova oglasili v nji dvorni. Kaj vseh ileset let njunega zakonskega življenja bi molčal. 011, poosebljena iskrenost in zaupanje.' Otrok nista imela. Ce bi bilo to, kar j! jo šinilo v glavo, res. mar bi Armand ne priznal vsega odkrito, mar bi ne pro>il -voje žene, naj ubogo inalutko pohčeriPoznal je dovolj dobrote njenega srca, plemenitosti njene duše.
iDnllA Iir--r.tr*1-
OPERA V NhW YUKK | ''itiitiiifi^^^Mttiiii^ ^^nTniH^^i.rirMuii'^!,,,,,,^!;^.!.,,^,^!;1'-.!!,,. „ti!{'!in,.ntn8!>Hinimii HIPPODROME
prtwiti
bla-i
^in.-i z* lo važno, tega ne more ne moremo nikdo zanidcati. kajti nu n la je '-ajno.' •»i lia Slovenskem vasi in vasice' in ne slov. nske naselbine v A Prvi znanec: "Rad bi se po-|
ah ko
i ne, še nekaj si pozabil, 'jezdiš tudi osla."
Prvi znanec: "Saj re*, na to; pa sem čisto pozabil. Ali pa
mo<«an
meriki. da bi ne imeli ern^ga ali -lal v (4hieagu, pa ne vem kako.'t^. <lovo). u vrč Martinov. Tudi moj po i Drugi znanec: "Oh, to je pači	' ,
-<oini rce in eden bratov sta'^o lahko. Ako se ti mudi, po- Vsi oni rojaki v Pitt,burghu 1
uila nosilca tega imena Ravno tak« -pomenljiv
M POPRAVITE SLAB TEK, POKVARJEN ŽELODEC
vzemite TRINERJEVO ANGELICA TON1CO!
Bodite pripravljeni za jesen in zimo! V vseh lekarnah.
11«iti z aeroplanom. Ako ><• zelis . , ,. . ,. - , „ ......• 1
. , ' , . ,.	in okolici, ki zelo za par uric;
u. razgledali tm> deželi, pol p se i\ .... , , . , .. . . 1 T • 1	Ai 1 i pozabiti vsakdanje krize in te-
niotonmu rnisoni. Ako p.i Jio-i l . .... ,	.
v.. .. ... 1	1 . . zave in uziti malo poštene za-1
-4 ee- prihraniti denar, vzemi iz-i t	j
h . . . , , . . . „ fcave, fH« v nedeljo popoldne dne I letni vlak v soboto večer.	L,	.	.. ' .
1,1	.	, i- 4 t2S. novembra prijavno vabijo
Pivi znanee: 4'l>a'. da. 111 to c.. . . . ' -- „ 1 . , ,	. , . . ,. v Slovenski Dmn na ji. cesti,
.11 tako enostanio ko si t, mi<- b<> na5e vrlo ^ko aro^i
,lis, ka,t. potujemo lahko vChi-.4preSen>I|„ ^^ izred.!
icago m druga večja meta naj nQ ^^ ij?ro	iz|
New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 40 r d St. in tith Ave., po ljudskih cenah od 50c do Prihodnje predstave bodo: Aida. lil. nov.
Barber of Seville, 20. nov.
popoldne Porza del Destino, 20. nov. zvečer
Hansel in G ret H, 25. nov
popoldne Traviata, 25. nov. zvečer Fau4, 2G. nov. Cavaleria, 27. nov. Aida. 27. nov.
$60,000,000 BO VELJALA NOVA OKLOPNICA
Amerike.
SLOVENCA D01.ŽE.
Polici ia v Pitt^burghn je obdolžila Frank Novaka, predsed-ni-ka ADF unij«* pri Heinz (1o. da j< vrir<d bombo med plesalce na plesu kompnnii^ke unije 20. ektabra, rri kateri je bila lah-I ko poškodovana ena ženska in I en otrok. Frank Nov ik je Slo . venec in i»r\ i predsednik unije. 1 katero je skoro sam organi7.i-! tal. J* zelo popn-laren med de-I lavpi. zato ie kompinija napela i vsi« moči. da g« s pomočjo te-;rnrja užene v kozji rog.
44 North "Carolina'*, ki so jo nedavno pričeli graditi v brooklynski lad je delam. ^Qvadaja se je pričela z velikimi svečanostmi, ki so se jih udeležili tudi inofnffriški podtajnik Edison, admiral Woodward in go verne r North Caroline.
PONARRJEVAm.
J	rz Sf. I .uoisa poroča jo^
da bilo pred kmtkim v Rt. j!^jui«a aretiranrh vee Hn atov pia rb4-nibo, di so ponarejali a-meriške liankovce. ATPtimni vo: Anton fcic. Anton ftikic, •Tohn Matejič, Nifct Bulat in M fcke Mark lei. Policija je našla ori teh 1 jodelr $24.500 ponare-jenrlh bankovcev. Nekaitere hr-^ vatske naselbine v Pemtsvlva-j niji so bile kar poplavljene s tem denarjem.
HUMOV*
Prati ka
za leto 1938
Cena25c
a poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West lStfa Street New York, M. 1.
"GLAS NARODA" \
pošiljamo v staro do- j movino. Kdor ga ho- i ce naročiti za svoje p sorodnike ali prijate- j lje, to lahko stori. — i Naročnina za s t a r i p kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši- 4 mo.	f
Za gospodinje
Kuharske Knjige.
= " -v	■ !■'• V:!.::	' ■ ;: . ....
Slovenske ženo ?o splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale:
tacasVHHKS-Ci:.. 3\T?«»S5

UDDSKA KUHARICA SPRETNA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in tlom.
Cena 50c
KUHARICA
065 navodil, 255 strani, broširana $1.25. . . vezana $1.50
Vezana 248 strani. Cena $ l.
SLOVENSKA ' KUHARICA
Najpopolnejša izdaja— 728 strani.
Cena $6.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
iiimiiiiiiiiiiMi^ lin..................................
M
O IZB VI K 003 *
- New York, Thursday, November 18, 1937

rWE LlKGWBT ZLVV^NE DAILY W VJ53.
Ljubezen za ljubezen
RAMAN iZ ŽIVLJENJA <0 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
O I-=12*71-1 O
Vzravnana sedi in zadržuje >sapo. C\z nekaj časa zopet zasliši škripanje stopnic; Herbert je zopet prihajal navzdol. Ko bi vedel, -kje je. Tresoč se v strahu posluša, sliši ga tiho iti mimo in zopet škripljejo tla po hodniku poil njegovimi koraki. Hvala Bogu, odšel jt; takoj nato sliši, kako so se na-laliko zaprla vrata. Kot bi bila vsega odrešena, se oddahne in sklene roke. Olajšana se zlekne v blazine — in slednjič zapade v spanec.
Žareča sv< tloba, ki prihaja iz visokih oken gradiu llerren-herg, razsvetljuje eelo teraso pred njim. Dve veliki svetilki pri glavnih vratih mečete ?4koro dnevno svetldbo na cesto, ki pelje <!o gradu. Voz za vozom prihaja in številni gostje v prazničnih »bitkah napolnujejo 'svečanostno dvorano. Na iazsv< tljeneni hodn'ku hodijo po težkih, dragocenih preprogah. Ob stenah so postdvljene skupine cvetlic in mnogo slug v blo-tečih oblekah jemlje gostom površne obleke.
V veliki Sfre^emni sobi stoji Gert Darland ob strani baronice Za.bern, pokroviteljice svecanostnega večera, in je spre-j jemal goste. Njegova visoka, odlična postava je bila kot j >i}i'*5č za ta praznični prostor. Občudovaje se gostje ogledujejo. Mnogi so poznali grad Hmrenlberg še v času, ko je v njom živel prejšnji lastnik, in .pohištvo v slavnostnih prostorih ostalo fkoro isto, toda vse je dobilo popolnoma drugačen obraz. Izbran okus se je z očitnim bogastvom družil v popolno celoto. Dragocene preproge, kipi iz medi, iz mra-morjn, drnjre slike in podobe iz porcelana so dorpol nje vale opremo. In vse je bUščalo v prazničnem sijaju.
Srca molitve zmožnih deklet in njihovih mater so utri-l nln višie in višje, mnogo oči se je neprestano hreipeneče oziralo po lastniku vseh teh krasot, ker je poleg vsega 'združeval v^Rebi vse privlačne slike samskega človeka. Njegov močno zagorel, izrazit obraz je bil pomembnejši kot obrazi v« 1» dni^'h. Celo oba barona Zabern in dr. Waren, katerega so več ali man i obletavali, so obledeli pred njim.
Henrik Waren je prostodušno prenesel, kor so «ra nocoj malo ovn zevali. Veseli ga, da ga nikdo ne nadleguje z ol ču lovan'em in ga je veselilo, kako so dvigali v višave nje-iv «a pri.ateh'a Gerta. Za nobeno mlado damo ni imel ni-knkrgn raniman.'a, n j< go ve cči so z navdušenjem sledile samo rsebici, ki je hrte'a po dvorani « pravimi nožicami vile.
Skriva se za debelim steibrom. kajti Tiaiprei pe je hot^l ncmotfno navžiti nonaivadne#a sijaja. Njena družba mu je !>l!a pri praznični mizi zagotovljena.
T Vino mično prikazen so splošno občudovali in ko Waren opazi, kako so jo oblegali mladi go.ipodje in jo prosili za ples, e pr stajal vendarle nekoliko nervozen. Opazil je, ker io je nepr stano pledal, da je vedno nemirno pogledovala proti vratom, kot bi koga pričakovala, na čegar družbi ji je bilo mno-go lereče.
Telaj pa pride Gert v dvorano in Lizika naglo steče k vjemn. Naglo pride Henrik k njima in sliši, ko Gerta vpraša:
"Al go?pod dr. Waren ne bo prišel na vaše praznovanje, gosy rd Darland ?**
"O srveda. milostljiva gos pica, že davno je tukaj in je bil prvi med mojimi gosti," sliši Gerta odgovoriti.
In Waren vidi, kako ljubeznivo počivajo njegove oči na Liziki. To pa je bilo prev«č za Henrika Warena — Gert je lil < 'i"i kavalir, katerega se je bal. In naglo pristopi.
"Milostljiv. gospica,'slednjič se mi je vendarle posrečilo, da vis moreni pozdraviti. Občudovalci so vas kar oblegali."
Z zadoščenjem (»pazi, da se je Lizika nekoliko zganila. Toda naglo se abere.
44O, vi ste:" pravi biczbrižno in hladno.
Waren se prikloni.
"Da, milostljiva gospica, samo jaz."
"Gtapica Rasmussenova je ravnokar vprašala."
Gert ne more dalje govoriti, kajti Lizika mu nagi« vpade v pogovor:
"Povedati vam moram, gospod Darland, da se mi z<H grad Ht rrci '>erg lop, tako lep, kot kak čaroben grad in zelo sem vam hvaležna, da ste me povabili."
"Tf je bilo vav'nr razumljivo, milostljiva gospica. Žal mi ;< bilo, <V 7adn;'ič na Altwiese nisem imel časti vas spoznati," pmvi Gert in od strani pogleda svojega prijatelja. VVaren pa mu s skrivnim miglajajem da veleti, da bi bilo primerno, ako se za druge svo'e ^osto ipcfl>riga in Geit s pikoino poslovi in smerne odide.Tako si stojita Lizika in Hei lik nasproti. Henrik s? ji prikloni in ji ponudi pazduho.
".Ali vain smem služiti kot voditelj, milostljiva gospica? Saj mislim, da si hočete na Herrenbergu vse ogledati, ker je moj priVelj Darland sedaj ravno zelo zaposlen s svojimi drugimi gosti, vas ne more nikdo tako voditi kot jaz. Tukaj se prav drtbro >pozi*:m.M
\ :zika ga negotovo T>ogleda.
"Ako me želite voditi!"
"Z lo — zelo rad!"
"Dnres ste pa zelo llirtM'-znivi, irosnod doktor."
"Sedaj bom vedno tak, v upan;u, da bo ravno tako odmevalo iz gozda."
"O. tako, mislite na to, kar sem vam nrd-:vno rekla."
"Vedno sem na to mislil. Ali smem sedaj tii-cli reč*, da v tej roza obit ki izgledate krasna! Popolnoma kot mla da ^ittw."
Lizika ga žareče pogleda.
"Ali virm moja obleka ngaja!"
"Tndi obleka. Toda še mnogo bolj, kar je v njej!"
"Goapod doktor, zelo velike poklone mi delate."
"/Govorim samo resnico."
"Trda k*j tako le<mga mi še nikdar niste povedali."
"Ne? O, tegur na.ibrže niste še nikoli ooazili. Prav-ffprrv sem vam dosedaj še vedno povedal kaj lepega "
"O. hvala!" -
"Ali drugače mislite!"
"Pa i?e kaV-o'V
4 kolika dkolda! Kaj pa naj naredim, da bi vas prepri ral, da bi vam vedno povedal 9amo kaj lepega — vse najlepše."

KDOR GA VNATREJ NAROČI MU POŠLJEMO VELIK
ZEMLJEVID
ZDRUŽENIH DRŽAV
kateremu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike.
Na drugi strani zemljevida sc imenu vseh ameriških mest Id
koliko prebivalcev imajo. Nadalje:
Koliko prebivalcev je imela vva-ka ameriška država pri predzadnjem iu |iri zadnjem ljudskem štetju; glavno mesto vsake dr žave in število prebivalstva.
Zračna razdalja med večjimi
mesti
Zgodovinski podatki iiosameznih držav.
Razdalja med ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, Itd.
VELIKOST 17 x 24 palcev Kdor naroči Koledar sedaj, bo dobil ta zanimiv zemljevid brezplačno.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1938
IZIDE KONCEM NOVEMBRA
m STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA ... POVESTI,.. ZEMLJEPISJE ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. . . S SLIKAMI
LETOS BO POSEBNO ZANIMIV
Cena Koledarja je 50 centov.
N A liOČ IT E P lil:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 West 18tl) Street	New York
KRETANJE
PAŠNIKOV
SHIPPING NEWS
Iz slovenskih naselbin
NOVICE IZ FOREST CITY, PA.
Ko čitam dmvne novice v slovenskih listih iz različnih misellbin, si mislim, ali smo v Forest Citv tako skromni ali pa tako brezbrižni, da se nične oglasimo in poročamo. Ker jaz po vsakih volitvah najbolj z zanimanjem ("liani v slovenskih listih, kje in koliko Slovencev je bilo izvoljenih v mestne urade, upam, da bo cenjen** čitatelje zanimalo, kako smo volili v Forest Citv.
Da smo imeli v Forest Citj že dva termina, to je osem let slovenskega župana, to ste brali in vam je znano, hočem pa poreče ti, da je bil rojak Martin Muhič pri zadnjih volitvah z voli ko večino še v tretjič izvoljen na to važno mesto.
Prepričan sem, da le Forest Citv.iska naselbina se mora po-nr.Vti, da je imela svojega ro-iaka izvoljenega trikrat zapo-redoma za župana.
Poleg župana pa smo izvolili tudi dva slovenska coune'Ima-na in siicer: Poisepha P »no.ia ki je tiwli že v tretjič izvoljen, in Franka Smeta, in John Frances ki pa je bil izvoljen za šolskega ravnatelja.
Poročam naj tudi, da je pred kratkim, to je 26. oktobra, po precej dolgi bolezni stara komaj 48. let umrla rojakinja M ry Oražem. Pokojna zapušča sina in sedem hčera, ki so že vsi odraščeri. polog otrok pa zapušča tudi mater, tri brate in dve s«wtri. Mož ji je umrl pred
9 leti. Žalujoči družini in sorodnikom izrekam globoko so-
žalj-
Poročevalec.
PRIREDITEV k DOMOVINE.'
(Slovensko fjevsko in dramatično društvo uDomovina" pri-ndi v nedeljo dne 21. novembra svojo pno prireditev v letošnji sezoni v prostorih Slovenskega Narodnega Doma v Brooklvnu. Program l»o otvo-ril koncert, na katerem bodo izvajane narodne in umetne pesmi mešanega zbora. Posamezni člani "Domovine" pa se bodo tudi postavili s samostojnimi nastopi v solospevih in duetill.
Koncertnemu programu bo dedil "Barn Dance." Društvo
skrbelo, da se iboste prsi,v po domače počutili in se nepri siljeno zabavali. Zato nas l>o Dosebno veselilo, če se udeleži te te prireditve v narodnih 110-
*ah ali k--.»ko drugaee, čisto po domače oblečeni: na primer v "overalls" ali kaj primernega.
'Za i)li's bo igral prizn-arr' -Terryjev orkester. Začetek je ob 5. nri popoldne. Prav uljud no vas vabimo, da nas posetit« v obilnem številu. Na svidenj« v nedeljo!
S pevskim pozdravom,
"Domovina."
SLOVENCI ZMAGALT.
Iz Stnvbane, Pa., poročajo: Pri za<lnjih volitvah 2. nov. za North Strabane Tovmship so zmagali Slovani. Izvoljeni so namreč trije Slovenci in dva Slovaka. Rojak Anton Bevec ;e bil zapori dno že tretjič iz-vol jen za davčnesra kolek tor ia še za prihodnia štiri leta. Ro-;ak Joseph Revilak je bil izveden za šolskega ravnatelja. V šolski odbor ie izvoljen tudi ro'ak John Podboi in John Kmet. Za Township liadzomi-ka je bil izvoljen Mike Tomšič.
SE NEKAJ O VINSKI TRGATVI.
V "Glasu Naroda" sem vam zadnji teden »»bljuhil, da bom še nrkaj pissd o vinski trgatvi, ki jo priredi slovenska fara sv. Cirila prrhodnjo nedeljo v cerkveni dvorani na Osmi cesti v New Yorku. Kakor slišim, vsi naši rojaki v New Yorku in Brooklvnu bi radi več slišali o tej prireditvi, ker se govori, da bo Velika udeležba.
Nlajprej 'bi vom rad povedal o puranu, ki ira bomo imeli siri trgatvi. Kakor veste, vsa Amerika praznuje državni praznik ''Thanksgiving Day" letos na 25. novembra, pet dni po nrnši veselici. Ta dan >e vsa Amerika zahvaljuje Bos?u za prejele dobrote. Praznujemo ta dan tudi z velikim kosilom, h »kateremu jo vabljen kralj puran. Ni lahko dobiti trga kralja, ker precej stane. Pri naši prireditvi imate priliko ga dobiti za deset centov. Torej se vam bo izplačalo priti.
Naša dvorana bo lepo okinča-na za to trgatev. V n.iej bo zorelo okusno arrozjdje in jabolka. Vsak ima pravico trgati. Pravico imaš. ampak <rlej, dp ♦e naši žandflrji ne bodo uiel1 zakaj potoni boš moral plačat' kazen. C1«' ne boš mojjel plrt čati, imamo za to pr:-nravl it krasne in prav domače ječe. Pri trganju grozdja J>o dosti smeha in veselja. Kar pridite in boste videli.
Kakor pit vsaki veselici, tako bo tudi pri nas vse lepo preskrbljeno za jed in za pijačo. Naše vrle kuharice so rtam obljubile dobre klobase in druge okusne stvari. Pri "bari" pa bodo imeli dobro vino in okus no pivo. Da ne boste samo sedeli pri mizah, vas bo živahna slovenska muzika vabil-a k plesu. Tako vse ie pr*oravlje no, vse čaka za vas, in vem A* boste radi nrišli. Vsi naš rojaki v New Yorku, Brookly-
20. novembra: Cbamplain v Havre Conte di Savioa v Genoa
24. novembra: Normniidie v Havre Bjrengaria v Cherbourg
23. novembra: Europa v ISremen
27. noveml>ra: Vulcania v Trst
1 decembra:
Queeu Mary v Cberbourg
4. decembra: Lafayette v Havre Hex v Genoa
8. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
poooooooooooooooooooooooc
plfilte nun a cece vocnUi U-itcT, reoervacljo kabln In po-Jaanlla n potovanj«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY {Travel Burma) 216 W. 18th SL, Now Ink
JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOC
11. decembra:
Huma v Genoa 15. decembra: Queen Mary ▼ Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savola v Genoa
decembra: Aquitania v Cherbourg 23. dceembra:
Aquitania v Cherbourg 23. decembra:
Saturnia v Trst 26. decembra: Normandie v Havre
V NEW LONDONU GRADE NOVO SOLO
B02ICNI IZLETI pod Otebnim Vodstvom v JUGOSLAVIJO
ODPLUTJA IZ NEW TORKA:
BERENGARIA 25. nov. , QUEEN MARY 1. dec. AQUITANIA 8. dec. . QUEEN MARY 15. dec.
Za vsa navodila se obrnite na:
LEO ZAKRAJŠEK
VICE
Conard White Star
GENERAL TRAVEL SERVICE 302 East 72nd Street	:: ;;	New York
nu, New Jersey in okolici ste prijazno vabljeni. Dobro si zapomnite: v nedeljo 21. novembra 1937 v cerkveni dvorani na Osmi cesti v New Yorku. Začetek ob 5. uri 7K>poldne po pobožnosti v cerkvi, ki bo načela ob 4. uri. Vstopnina sa-iio 35 centov. Za Petra Zgago prosto, ker hočemo, da bo kaj pisal o nas.
Rev. E. W. Gabrenja.
bro poznani John Prijatelj. Nahaja se domia pod zdravniško oskrbo.
BITKA V UMETNI MEGLI.
IZ MINNESOTE.
Na Ohisholm kandidirajo za mestne oidlbornike sledeči rojaki: Louis Briški, Leo Bavde, John Kočevar. Jclm Laekovič. Ludvigr Janežič in Nikola Dra-gič. Miorda se prijavijo še drugi. Primarne volitve so 23. novembra, končne volitve pa 7. decembra.
V Carson T/ake je umrla Julija Rakar, ki zapušča moža, tri sinove in 10 vnukov in vnn-kinj.
PONESREČIL SE JE.
Iz Connoaut, Ohio, se izroča, da se je tam ponesrečil do-
Drugi del japonske ofenzivo po zlomu kitajskega odpora v Cape ju se je začel z obsežno topniško pripravo. Cilj japonskih topov je bila kitajska črta na zapadu mednarodne koncesije. Japonci so uporabili za 1 učinkovit način umetno meglo, da so si izsilili tudi prehod čez reko Sučav.
Ob strahovitem ognju svojo artilerije, ki je izstreljevala tudi granate Za umetno meglo, so se Japoreci skrili v to meglo in za njo so poslali majhen oddelek na drugi breg. Ko so se tu zavarovali, so začeli graditi t mrzlično naglicb pontonski most, da bi mogli spraviti še topništvo in ojačenja na drugo stran. To jim je tudi povsem uspelo, zPasti še, ker so v njih operacije odločilno posegla lo-
Delavci kopljejo temelj za novo šolo v mestu New London, Texas Staro šolsko poslopje je eksplozija plina popolnoma porušila, in je pri tisti priliki izgubilo življenje nad tristo šolarjev.
0 Božiču..,
SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO
DENARNE POSILJATVE v DUiviOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI -
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
216W. 18th Street	New York City
Pošljite sedaj, da bodo dobili pred prazniki