ISTO XV., ŠTEV. 238 UOBU1NX, NEDELJI, 10. OKTOBHI 1954 Ceso 10 fiN SLOVENSKI Izdaja časoplsno-založnlško podjetje SZDL »Naš tisk« — Direktor: Kudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Voänjak — Tiska tiskarna ,Siov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 — Mesečna naročnina 200 din IZJAVI 10 SOCIALISTIČNE FRONTE SLOVENCEV V ITALIJI Pravice Slovencev v Trsta naj se razširijo tudi na Benečijo in Soriško Trst, 9, oktobra (Tanjug). — Izvršni odbor Socialistične fronte Slovencev v Italiji je objavil izjavo ob sklenitvi londonskega sporazuma o tržaškem vprašanju, v kateri izraža željo, da bi ta sporazum zboljšal položaj Slovencev in vsega demokratičnega prebivalstva bivše cone A ter pripomogel k boljšim zvezam in ustvarjalnemu sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. Izvršni odbor hkrati želi in pričakuje, da bodo pravice, priznane Slovencem v Trstu s posebnim statutom, razširjene tudi na Slovence v Goriški in Beneški Sloveniji. Tako bo rimska vlada najbolje dokazala svojo dobronamernost, je rečeno v izjavi. Izjava je bila objavljena'po Izjava, dana ob podpisu tržaškega sporazuma, izraža željo, da bi pripomogel k boljšim zvezam med Jugoslavijo in Italijo — Odgovorni italijanski krogi so zelo ugodno sprejeli izjavi predsednika Tita in dr. Beblerja o sodelovanju V nasprotju s pomirljivimi izjavami italijanskib državnikov, ki odobravajo sporazum in obljubljajo, da ga bodo dosledno izvajali, pa nekateri dogodki v Trstu in zlasti v okoliških slovenskih vaseh povzročajo zaskrbljenost m ed tržaškimi Slovenci, ki ta izzivanja označujejo kot slab začetek. V noči od srede na četrtek so iredentistični razgrajači razbili vrata in okna slovenskega vrtca v tržaškem predmestju pri Sv. Ani, v noči od četrtka na petek pa so na zid ob cesti med Domjom in Dolino napisali »Smrt šča-vora« ter kot simbol svoje grožnj e narisali poleg še mrtvaško glavo. Vse kaže, da ne gre za spontane akcije, kakor Jih skuša prikazati italijanski tisk, kajti prav predstavniki italijanskih političnih strank so tem izzivačem delili cigarete in sendviče, policija pa je pri vseh izzivanjih intervenirala, kakor vedno prepozno. posebni seji Izvršnega odbora Socialistične fronte Slovencev v Italiji, na kateri so govorili o novem položaju Slovencev v Italiji. Izvršni odbor poudarja, da mora organizacija naprednih Slovencev v Trstu še bolj poglobiti svoje delovanje za vzgojo ljudi v duhu socialistične borbe. KIm, 9. oktobra (Tanjug). — Izjavo predsednika Tita in Beblerja o tesnem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, so v odgovornih italijanskih krogih sprejeli zelo ugodno. Rimska vlada, pravijo v krogih, ki so blizu palači Chigi, bo z naj večjo pozornostjo proučila sleherni predlog, ki bi prišel iz Beograda, da bi se mogle zveze med obema državama na gospodarskem, političnem in obrambnem področju razvijati v normalnih okoliščinah in v skupno korist. Sporazum o zboljšanju gospodarskih odnošajev med obema conama bo podlaga za širše dogovore gospodarskega, pozneje Brzojavke predsedniku republike cb podpisu tržaškega sporazuma Beograd. 9. oktobra. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito še vedno prejema brzojavke ob podpisu sporazuma o Trstu. Prebivalci krajev, ki so s tem sporazumem priključeni naši državi, izražajo veselje, ker so tudi pravno postali državljani Jugoslavije. Ljudstvo Materaščine, okraj liras;, so zasivaijuje predsedniku republike, ker bo priključeno matici Jugoslaviji in sporoča: »Vedeli smo, da nas ne boste zapustili, zato smo srečni in zadovoljni, ker smo se združili z našimi brati, ki so se skupaj z nami borili za osvoboditev Istre.« Mestni ljudski odbor občine Umag je imel slavnostno sejo. »Bili smo in ostanemo pod Tvojim vodstvom in vodstvom Komunistične partije, ki jo vodiš Ti,« sporočajo odborniki s te seje maršalu Titu. »Deiimo usodo naroda, kateremu smo vedno pripadali in ki nas končno za vedno sprejema v svoje naročje.« Brzojavke predsedniku Titu so poslali tudi odborniki ljudskega odbora občine Momjan, okrajni odbor šahovske zveze Koper-Portorož, prebivalci Lovrečiča, Petrovije in Savudrije. Prvi italijanski oddelki pridejo v Trst 26. oktobra Slovenski krogi v Trstu menijo, da imenovanje dr. Paiamare ni »najbolj posrečeno« Trst, 9. okt. Prvi oddelki ber-salierov in karabinjerjev bataljona »Gorica« bodo prišli v Trst 26. oktobra — piše današnji popoldanski tisk. Nato bodo od 26. do 30. oktobra prihajali motorizirani oddelki divizije »Trieste«, ki je sedaj v Bologni. Zvedelo se je, da so prišle danes popoldne v Trst skupine oficirjev italijanske policije z nalogo, da prevzamejo skrb za javni red. Da bi pomiril zaskrbljene Tržačane, piše današnji tisk, da se bo italijanska vlada pozanimala za gospodarske probleme Trsta in bo takoj začela reševati vprašanje svobodnega pristanišča. V ta namen je že razposlala vabila zainteresiranim državam. V Gorici je imel novoimenovani komisar za bivšo cono »A« g. Paiamara več sestankov z raznimi predstavniki tržaškega političnega in gospodarskega življenja, s katerimi je proučeval številna upravna in gospodarska vprašanja. Jutri dopoldne pa bo imel v Gorici kratko tiskovno konferenco. V slovenskih krogih v Trstu v zvezi z imenovanjem dr. Pala-mare, o katerem piše italijanski tisk, da dobro pozna narodnostne razmere na vzhodni meji, prevla- duje mnenje, da njegov izbor »ni najbolj posrečen«. Dr. Palamara je pri gor iških Slovencih (kjer je bil od 1. 1947 do 1951 prefekt v Gorici) na slabem glasu zaradi povzročenih krivic in protislovenske politike. Slovenci v Trstu pa bodo spremenili svoje mnenje, če bo z dejanji dokazal, da misli izpolnjevati v prvi vrsti odločbe posebnega manjšinskega statuta ter delovati v smislu izjav tudi italijanskih odgovornih državnikov, da bo prišlo po sporazumu do pomiritve in izboljšanja odnosov med sosednimi državami. S. Lenardič. pa morda tudi obrambnega značaja med Italijo in Jugoslavijo. Po mnenju teh krogov je spomenica o sporazumu v Londonu avtomatično odstranila vse pridržke italijanske vlade glede gospodarskega, političnega in vojaškega sodelovanja z Jugoslavijo, zato bo mogoče smotre, ki so se zdeli pred nekaj meseci nedosegljivi, danes vnovič vzeti v pretres v realističnem duhu in v okviru skupnih koristi obeh držav. V odgovornih italijanskih krogih poudarjajo, da bo mogoče sedaj, ko je rešeno vprašanje Trsta, z zaupanjem gledati na j ugoslovansko-i talijanske zveze v prepričanju, da se odpira novo obdobje v razmerju obeh držav, v katerem bo mogoče v obojestransko zadovoljstvo in medsebojno korist rešiti vsa nerešena vprašanja. DIPLOMATSKA KRONIKA Atene, 9. okt. (Tanjug) Jugoslovanski veleposlanik: v Atenah Radoš Jovanovič je obiskal danes dopoldne grškega ministra za zunanje zadeve Stefanopulcsa in se z njim dlje časa pogovarjal. Pri tem je grški minister izrazil hvaležnost za stališče jugoslovanske delegacije v Združenih narodih v ciperskem vprašanju. Govorila sta tudi o letošnjem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov ter o položaju v Evropi- London. 9. okt (Tanjug) De- delegaeija jugoslovanske vojne mornarice, ki jo vodi vioead-miral Mate Jerkovič, je danes odpotovala z letalom iz Londona v Jugoslavijo. V Veliki Britaniji se je mudila 12 dni in bila na obisku pri britanski vojni mornarici. Delegacija je obiskala več ustanov in enot britanske vojne mornarice v Londonu in drugih krajih. Trgovinske zveze s švedsko Beograd, 9. okt. (Tanjug) V Beogradu se bodo 15. oktobra zbrali direktorji vseh zadružnih podjetij v državi in se pogovorili o izvozu kmetijskih pridelkov v skandinavske države, zlasti na Švedsko. Zadružna podjetja Jugoslavije naj bi ustanovila skupno trgovinsko predstavništvo za skandinavske države, ki bodo imele trgovinske kupčije. Drugi dan, 14 oktobra se bodo ravnatelji zadružnih podjetij sestali z zadružno delegacijo Švedske, ki se bo kot gost Zadružne zveze Ju- ■ni ISSHi goslavije mudila v naši državi 10 dni- Pri tem bodo govorili o sodelovanju in trgovinski zamenjavi med jugoslovanskimi in švedskimi organizacijami. Gosti iz Švedske si bodo ogledali naša kmetijska posestva in zadruge. La Paz, 9. okt. (Tanjug) V bolivijski prestolnici so podpisali trgovinski sporazum med Bolivijo in Jugoslavijo. V imenu Bolivije ga je podpisal minister za zunanje zadeve Walter Guevara Arze, v imenu Jugoslavije pa jugoslovanski poslanik v BoLiviu Djurdjev. i rh / H it ffi wM % m m pretal* Osije, 9. okt. (Tanjug) Podpredsednik izvršnega sveta LR Hrvatske Božidar Masla-rič je danes odprl V. osiješki sejem. Slovesne otvoritve so se udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta LR Hrvatske Ivan Krajačič, člani sveta Franjo Gaži, Marijan Cetinič in drugi. Na letošnjem osiješkem sejmu razstavlja nekaj tisoč vrst Uradno sporočilo o razgovorih Menderes-Adencuer Bonn, 9. oktobra. (AFP). — Zahodnonemški kancler dr. Konrad Adenauer in predsednik turške vlade Adnan Menderes, ki je na uradnem obisku v Bonnu, sta se popolnoma sporazumela glede ocene mednarodnega položaja, je rečeno v uradnem sporočilu objavljenem po sestanku med tema državnikoma. S turške strani, dodaja sporočilo, so poudarili, da sedanje ali nameravane evropske organizacije. vštevši bruseljski pakt, kot ga določajo londonski sklepi, ne smemo omejiti samo na članice, ki so jih ustanovile, pač pa naj bi bile odprte tudi drugim evropskim državam, kot na primer Turčiji. Komisija za proučevanje gospodarstva priključenih krajev Ljubljana, 9. okt. (Tanjug) Pri zavodu za planiranje LR Slovenije bodo v kratkem ustanovili posebno komisijo z nalogo, da proučuje gospodarske razmere koprskega okraja. V sodelovanju z gospodarskimi strokovnjaki in okrajnim ljudskim odborom Kopra bo komisija preštudirala gospodarske potrebe priključenih krajev. Člani te komisije bodo proučili vse panoge gospodarske dejavnosti, ki so značilne za obmorski pas republike Slovenije, tako pomorsko ribištvo, predelovalno industrijo, kmetijstvo, vinogradništvo, turizem in prostat. 300 m dolga dvorana za elektrolizo v tovarni aluminija Kidričevo V Kidričevem so odlili PRVI ALUMINIJ Peti osiješki sejem odprt izdelkov nad 300 razstavljal-cev iz vseh krajev naše države. Skoraj tretjino sejmske površine, in to v obsegu 6.000 k v- metrov, zavzemajo kmetijski stroji in orodja. Razstavljal« najboljših kmetijskih proizvodov in najboljše živine bodo prejeli denarne nagrade v skupnem znesku 6 milijonov dinarjev. Maribor, 9. okt. Delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija v Kidričevem in z njim vsi delovni ljudje Jugoslavije so dočakali danes pomemben dogodek. Po desetdnevnem poskusnem obratovanju obrata elektrolize so dopoldne odlili prve tone aluminija. V 500 m dolgi hali elektrolize se je okrog ene izmed 20 prižganih peči zbrala večja skupina ljudi, da prisostvujejo rojstvu prvega aluminija. Kontrolna žarnica na anodni kontakt je svetlo zagorela in kmalu nato ugasnila — znak, da se je v peči nabralo dovolj aluminijeve vsedline. Kmalu za tem, okoli 11. ure, sta mlada delavca pri peči — Svcnšek in Sterman — razkrila odprtino nizko pri tleh in z velikima zajemalkama zajela iz žarečega dna srebrno-barvni tekoči aluminij. Napolnila sta 600-kilogramski lonec, ki ga je žerjav prepeljal v livarno in v kalupe na transportnem traku so začeli odlivati prve bloke aluminija, težke po 18 kg. Prvega je krstil inženir, zastopnik tvrdke, ki je vodila montažna dela in nadzorovala poskusno obratovanje, za »blok št. 1«. Še nekaj dni bodo tuji strokovnjaki potrebni, potem pa bodo vodili proizvodnjo domači kadri. Poskusno obratovanje in prvi končni izdelki elektrolize so nedvomno neizpodbiten dokaz, da so padle v vodo prerokbe vseh tistih, ki so zatrjevali, da tovarna v Kidričevem ne bo obratovala. Zato pomeni današnji dan veliko gospodarsko m politično zmago. V Kidričevem so ta dogodek proslavili s skromno interno proslavo in s slavnostno sejo upravnega odbora. Ob tej priložnosti je direktor tovarne Stane Bizjak spregovoril o težkih pogojih, v katerih se je gradita tovarna -do leta 1952, ko je končno premagala posledice informbiroi ske blokade. Od tedaj dalje je gradnja tovarne hitro napredovala in danes je tovarna dala prve tone svojega končnega izdelka. Skupno s tovarno pa so rasli tudi člani delovnega kolektiva, rasli sta njihova strokovna usposobljenost in delavska zavest. Zato ni slučajno, da sta danes na čelu delavskega upravljanja najstarejša delavca Marijan Berlič, predsednik upr. odbora, in Stane Cerne, predsednik delavskega sveta. Ob koncu svojega govora je direktor dejal, da so člani kolektiva s pridom osvajali izkušnje tujih strokovnjakov in naglo dojemali načela proizvodnje. Prav kmalu bodo lahko vodili proizvodnjo brez tuje pomoči. Ob tej priložnosti je upravni odbor sklenil, da bo slovesna otvoritev tovarne glinice in aluminija v Kidričevem 20. novembra, ko upajo, da se bo odzval vabilu tudi totariš Tito. Sklenili so tudi, da podarijo 500 tisoč din iz sklada za prosto raz- Gospodarski krogi Jugoslavije v ekonomskih odnosih z Italijo Beograd, 9. oktobra (Tanjug). Sredi decembra bo potekel sporazum o trgovini in gospodarskem sodelovanju, sklenjen med Jugoslavijo in Italijo že leta 1947, ki je bil z notama obeh vlad takrat podaljšan. V krogih jugoslovanskih gospodarstvenikov poudarjajo nove možnosti za razširjenje trgovine med Jugoslavijo in Italijo na način, ki bi bil še bolj koristen za gospodarstvo obeh držav. V jugoslovanski trgovinski izmenjavi je Italija zelo pomemben partner. Bližina, izpopolnjujoče se potrebe trga in ugodne prometne razmere so zelo važne okoliščine za plodno gospodarsko sodelovanje. Na jugoslovanskih trgih nabavlja Italija predmete za svojo industrijo in prehrano. V zadnjih letih je odpadel največji odstotek italijanskega uvoza iz Jugoslavije na proizvode lesne industrije (40 do 60 odstotkov). Živa živina kot tradicionalni jugoslovanski predmet je predstavljala leta 1952 približno 35 odstotkov vrednosti vsega našega izvoza v Italijo. Na skupni vrednosti našega izvoza je bila udeležena Italija v dobi od leta 1948 do 1953 z 8 do 13 odstotki, njena udeležba na skupni vrednosti našega uvoza pa se je gibala med 7 in 11 odstotki. V letu 1952 je zavzemala Italija tretje mesto v tam izvora, a četrto v uvozu. Naj- večji obseg Je dosegla blagovna izmenjava z Italijo v letu 1952, ko je znašal izvoz v to državo 9.4 milijarde dinarjev, uvoz pa 9 milijard dinarjev. Lansko leto se je izmenjava zmanjšala, tako da je uvoz znašal 7.3, uvoz pa 8,2 milijarde dinarjev. V prvem polletju letošnjega leta se je trgovina med obema državama izvajala brez večjih motenj v okviru že ustaljene meje vrednosti. Jugoslovanski gospodarstveniki poudarjajo, da bi izmenjava z Italijo lahko pokazala tudi večje uspehe, če bi se odstranile nekatere ovire. Take je n. pr izvoz živine in živinskih proizvodov lani povsem zastal, in sicer zaradi sklepa italijanske vlade, da uvede v svoj režim zunanje trgovine nekatere izpre membe, ki se tičejo vseh držav ki niso članice Evropske eko nomske skupnosti. Ker v trgovinskem sporazumu ni določen kontingent žive živine, je ta iz-prememba v režimu izmenjave onemogočila italijanskim uvoznikom nadaljnji nakup naši živine. Italijanske oblasti so zaradi tega sklenile, da bodo uvedle restriktivne ukrepe za uvoz iz Jugoslavije, ker sta glavna oskrbovalca italijanskega trga 2 živino i poleg naše države tudi Holandija in Danska, ki sta članici Evropske ekonomske skupno*«. V kolikor bi se take in slične ovire odstranile, bi se izmenjava brez dvoma znatno povečala, kar bi bilo v obojestransko korist. V ekonomskih odnošajih obeh držav, v katerih se je v zadnjih letih pokazala stagnacija, je brez dvoma mogoče najti nove oblike izmenjave v prid obojestranskega sodelovanja. Tudi v Hercegovini sneg Mostar, 9. okt. Po lepih ln sonc nih dneh je v Hercegovini nžglo postalo hladno. Skoro po vsej pokrajini dežuje, vmes pa veje mrzel veter. Na planinah Velež in Prenj ter na višinskih predelih okoli Gacka, Nevesinja, Konjica in Jablanice Je zapadel sneg. V Gackern, kjer je temperatura pad-•a na ničlo, je danes snežilo Gostovanje zagrebške opere v Londona Zagreb, 9. okt. Opera hrvatske-aa Narodnega gledališča bo odšla ob koncu decembra na tritedensko gostovanje v London. To bo prvo oovojno gostovanje celotnega opernega ansambla zagrebške Opere na tujem odru Zagrebški umetniki bodo izvajali ob tej priliki znano lugoslovanko opero «Ero z onega sveta« Jakova Gotovca, ki so Jo nedavno že dvestotič izvajali na zagrebškem odru, nadalje jugoslovanska baleta »Lectarsko srce« Baranovlča in »Vrag na vasi« Lot-ke ter nekoliko oper ln baletov tuje glasbene literature. Gostovanje, ki ga je organizirala britanska koncertna agencija, bo trajal* o« m. deeemhra do U. Januarja. polaganje v namene Tedna matere in otroka. Prve tone aluminija so danes v Kidričevem že prelili v bloke, na katere težko čaka naša težka industrija in industrija za široko potrošnjo. Direktor tovarne Impol, ki je tudi prisostvoval današnjemu slavju, si je že zagotovil prve pošiljke. Impol ia Ražine bosta glavna odjemalca. Seveda je proizvodnja tovarne v Kidričevem najtesneje povezana z dobavo električne energije. Pri sedanji proizvodnji porabi elektrolizat z 20 pečmi dnevno 5 do 6 megavat amperov električne energije. Ze naslednji teden bo začela postopoma obratovati nadaljnjih deset peči in nato še deset, tako da bo obratovalo v elektrolizi ob slavnostni otvoritvi že 40 peči. Za to proizvodnjo, ki bo dajala 12 ton aluminija dnevno, bo dnevno potrebnih 12 megavat amperov električne energije. S to energijo bo mogoče pripraviti tudi vse potrebno, da bi spomladi obratovalo že 80 peči. Od dograditve elektrarne v Vuhredu in termoelektrarne v Šoštanju pa je odvisno, kdaj bo lahko šel v pogon ves prvi obrat elektrolize, ki ima 145 peči. Tedaj bo dajalo Kidričevo našemu gospodarstvu 15.000 ton aluminija letno. Vse ogromne potrebe za električno energijo se nanašajo 1« na elektrolizo. Za glinico, ki je samostojna tovarna v kombinatu, imajo lastno kalorično centralo. Proizvodnja glinice teče že od meseca junija in imajo že več tisoč ton zalog, kaj« proizvodnja je preračunina za potrebe dveh obratov elektrolize, od katerih je drugi še v izgradnji. Zato se tovarna v Kidričevem že pogaja za izvoz ;ega produkta in ima najboljše izglede, da ga bo kmaiu predala v tujino. Tako bo poleg dragocenega alumninija tudi glinica dala svoj delež k amortizaciji precejšnjih sredstev, ki so jih naši delovni ljudje vložili v objekte kombinata tovarne glinice in aluminija. Vrednost vloženih inve-«ticij znaša doslej 19 milijard 'i nar je v, za dokončno degra-'itev pa bi bilo potrebnih še milijard. J. p. Zagreb bo dobil novo reprezentativno poslopje ML0 Zagreb, 9. okt. Na seji ljudskega odbora mesta Zagreba je bilo sprejetih već važnih sklepov. Med drugim je odobrena tudi gradnja velike reprezentativne zgradbe mestnega ljudskega odbora v Beograjski ulici, ki bo zgrajena v nekaj letih. Spresti so bali tudi važni 9kl«3i za razvoj obrtništva in določeni delegati za sta.lno konferenco mest v Skopiju. M. B* "vreme Vremenska napoved za nedeljo: Pretežno lepo vreme z delno oblačnostjo. Temperatura po noči med -—2 ln +4, podnevi med 7 in 12, na Primorskem med 8 in li.stopin C. Veter zmeren severo- nftiodnik. na Krasu močnejši, u r 2 stt. % SLOVENSKI POROČEVALEC ] st. *38 — 10. oktobra 1954 Dvoje zamisli o pristojnosti komnn, okrajnih skupnosti in krajevnih svetov Za popularizacijo brezalkoholnih pijač Razprava o ustanavljanju komun Je prešla v širino zlasti v kranjskem, radovljiškem, ljubljanskem, celjskem, trboveljskem, mariborskem, šoštanjskem in slovenjegraškem okraju ter v Mariboru in Ljubljani. Te dni je njeno težišče v organizacijah SZDL, čez dobrih štirinajst dni pa bo ta téma že na dnevnih redih zborov volivcev. Ni dvoma, da je pojasnjevanje družbene vloge komune bistveno v vseh obravnavah in da se je mogoče le s tega stališča lotiti teritorialnih in vseh drugih vprašanj, ki se odpirajo. Tudi razpravljanje o odnosu med okrajno skupnostjo komun — komuno — krajevnim svetom ni mogoče brez jasnega načelnega izhodišča, ki je v družbeni funkciji komune, saj bi nas vsaka nasprotna praksa lahko zanesla v administrativni prakticizem. Pred tednom dni je ljudski odbor mestne občine Kranja odobril poročilo za III. redno skupščino Stalne konference mest in mestnih občin FLRJ. Poročilo obravnava tudi misli o pristojnosti kranjske komune, okrajne skupnosti in krajevnih svetov. Prav tako so pred tednom izdelali v Mariboru teze za razpravo o odnosih med bodočo okrajno skupnostjo v Mariboru, mariborsko komuno in krajevnimi sveti na njenem področju. Vse omenjeno gradivo je dosedanji rezultat dela posameznikov ali skupin več tovarišev. Ti predlogi niso ničesar dokončnega. Nasprotno. Izdelani so bili z namenom, da bi uspelo pritegniti širok krog državljanov in političnih organizacij h kritični obravnavi tega problema. Da se predlogi Kranja v marsičem razlikujejo od tez Maribora, ni nič čudnega. Določene razlike bodo gotovo ostale tudi pozneje, ko bodo pristojnosti urejali statuti komun in okrajnih skupnosti, čeprav ni dvoma, da bodo vsi ti statuti vsebovali določena temeljna načela, ki kodo veljala za celotno FLRJ, in ki se že pripravljajo, kakor smo obveščeni. Pristojnost ljudskega odbora komune Kranj : ljudskemu odboru komune pripadajo vse pristojnosti, 3t: so s k akršn irnikol i oredpisi dame v pristojnost lokalnih organov oblasti — okrajnim in občinskim ljudskim odborom, razen tistih, ki že po svoji tehnični prirodi presegajo stvarne možnosti ir. območje komune; Maribor: Komune naj bi prevzele v glavnem vse pristojnosti okrajev. Gospodarstvo in-dividual nih proizvajalcev; izdaja samostojno družbena pCan komune; samostojno ureja vse zadeve, ki se nanašaijo na ostvarite v in delitev dohodka gospodarskih organizacij, na upravljanje osnovnih sredstev, ustanavljanje in ukinjen j e podjetij in tako daje. predpisuje naj dopolnilno dohodnino kmetov in krajevne taikse ter upravlja splošno ljudsko premoženje (razen rek. cest I. in n. reda, lovišč in ribjih okoli- šev); upravlja naj gozdove splošnega ljudskega premoženja, sCcrat-ka vse gospodarske zadeve, ki so bile doslej v pristojnosti OLO in naj bo edini državni organ, ki neposredno ureja odnos skupnosti do posameznih proizvajalcev In gospodarskih organizacij. Da bi lahko komune učinkovito posegale v finansiranje gospodarstva in zajele del njegovih sredstev, naj bi 9e ustanovile komunalne banke. Prosveta in kultura Maribor: Ustanavljanje obvez- nih šol In otroških vrtcev, ustanavljanje in vzdrževanje srednjih, strokovnih in vaj enskih šol ter domov, nižjih strokovnih šol ter internatov; vodstvo personalne politike prosvetnih ustanov in strokovni nadzor nad njimi; potrjevanje predračunov in odobravanje investicij za obvezne šole, rajonizacija šolskih okolišev; prilagajanje učnih načrtov, usmerjenje učno vzgojnih ter šolsko organ iz at oričnih problemov; ustanavljanje in vzdrževanje centralnih kulturno prosvetnih ustanov ter nadzor nad njihovim delom in vodstvo persKmailne politike; pregled nad delovanjem telesno vzgojnih društev in klubov ter dodeljevanje materialne pomoči. Kranj: Ustanavljanje* vzdrževanje in urejevanje personalnih zadev za vse osnovne šole in osemletke. nižje gimnazije vajenske in nižje srednje strokovne šole, vzgojne domove in otroške vrtce ter kulturne ustanove, ki delujejo pretežno na območju komune. Ljudsko zdravstvo in socialna politika Maribor: Ustanavljanje zdrav- stvenih ustanov in vodstvo personalne politike v njih; nadzorstvo nad vsemi socialnimi ustanovami in izvajanjem socialne in zdravstvene službe; zadeve skrbništva, Invalidske zaščite, podeljevanje podpor žrtvam fašizma, organizacija počitniških kolonij, posli inšpekcije dela, sanitarne inšpekcije, ter posli prve instance v zadev’ah zdravstva ln socialnega skrbstva. Kranj: Ustanavljanje, nadzira- nje in personalne zadeve vseh kurativnih zdravstvenih ustanov na območju komune preko mestnega zdravstvenega doma: vsi ukrepi s področja asanacij naselij in krajevne higienske službe; zdravstvena zaščita matere in otroka; vse zadeve socialnih podpor, preskrbe in zdravljenja onemoglih; zadeve skrbništva, inšpekcija dela in delovni odnosi spolh. Komunalna dejavnost Maribor: Sestavljanje in izvajanje urbanistično-regulacijskega načrta za celotno področje komune, izdajanje gradbenih dovoljenj, posli gradbene inšpekcije, direk-tivno vodstvo komunalnih podjetij in zavodov ter ustanavljanje in likvidiranje takih podjetij; potrjevanje investicijskih programov in revizija glavnih projektov; izdajanje lokacij, urejanje prometa za celotno področje komune itd. — (Nadaljevanje v torek) * Pred IL kongresom Zveze komunistov Črne gore Titograd, 9. okt. Za svoj drugi kongres se pripravlja v Cmi gori 22.000 komunistov Kongres se bo začel 20. oktobra v Titogradu. V centralnem komiteju Zveze komunistov Crne gore pripravljajo referat o bodočih nalogah komunistov, ki ga bo na kongresu podal sekretar izvršnega komiteja Blaže Jovanovič. Kongres bo po referatu delal v komisijah za vprašanja vasi, za ideološko-politič-no delo in družbeno upravljanje. Kongresa se bo udeležilo 211 delegatov, predstavniki centralnih komitejev Iz vseh ljudskih republik Poseben sklad, v katerega bi se stekala določena sredstva iz prodaje alkoholnih pijač, naj bi podprl proizvodnjo in potrošnjo sadnih sokov — Ustanovitev iniciativnega odbora za ustanovitev inštituta za raziskovalno delo pri izdelovanju sadnih sokov Dne 8. in 9. oktobra je bil v Trgovinski zbornici za LR Slovenijo posvet strokovnjakov in proizvajalcev sadnih sokov, ki se ga je udeležilo nad 70 strokovnjakov te industrijske panoge iz vse države. Po referatu in razpravi je sprejelo vodstvo posveta med drugim naslednje sklepe: Proizvodnjo surovin za izdelavo sadnih sokov, zlasti plemenitega sadja, ki ga najbolj primanjkuje, naj podpre tudi industrija sadnih sokov. Ta namen naj doseže s tesnejšim sodelovanjem s sadjarskimi odseki. Grozdje hibridnih trt naj se obvezno predeluje samo v grozdni sok. Našo domačo strojno industrijo je treba zainteresirati, da začne izdelovati stroje, ki so potrebni industriji sadnih sokov in polnilnice. Belgijska sindikalna delegacija v Kraljeva Kraljeve, 9. okt. Danes Je v Kraljevo prispela belgijska sindikalna delegacija, ki se mudi že več dni v naši državi. Člani delegacije so obiskali okrajni sindikalni svet, kjer so se zanimali za delo sindikalnih organizacij, za njihove uspehe ln Izkušnje. S posebnim zanimanjem so poslušali obrazložitve o delavskem samoupravljanju v naši državi. Obiskali so tudi največje delovne kolektive, tovarno vagonov ln »Magnohrom«, Da bt se povečala potrošnja sadnih sokov med podeželjskim prebivalstvom, naj se opremijo zadružni domovi in večja posestva z enostavnimi in cenenimi napravami za izdelovanje sokov doma. Ker je propaganda za večje uživanje sadnih sokov med prebivalci v tesni zvezi z odvračanjem ljudi od pretiranega uživanja alkoholnih pijač, naj bi se ustanovil poseben sklad za podpiranje proizvodnje in potrošnje sadnih sokov. Vanj naj bi se stekala določena sredstva iz prodaje alkoholnih pijač. V nadaljnem je posvetovanje sprejelo več sklepov, ki se nanašajo na gospodarske pogoje obratovanja industrije sadnih Gostinskim zbornicam se priporoča, da vplivajo na svoje člane in forsirajo prodajo sadnih sokov v vseh obratih' z minimalnim pribitkom. Posvetovanje je prišlo do prepričanja, da bi se vse naše prizadevanje za povečanje in izboljšanje proizvodnje sadnih sokov, s tem pa tudi naše prizadevanje za pametno borbo proti alkoholizmu, dobro obnesla ustanovitev posebnega inštituta za raziskovalno delo ptj izdelovanju sadnih sokov. Glede na splošno prevladujoče prepričanje o koristnosti takega inštituta med udeleženci posvetovanja je posvetovanje tudi že imenovalo 13-članski iniciativni odbor z nalogo, da spravi to zamisel v življenje. Prva naloga tega iniciativnega odbora naj bi bila, da se referati in zaključki posvetovanja natisnejo v posebni brošuri. Letošnje posvetovanje je dalo toliko koristih pobud, da so udeleženci sprejeli sklep, naj se podobne prireditve skličejo vsako leto. Tako bi sproti ugo- Maribor: Ljudski odbor mari- borske komune sprejema družbeni plan in proračun vodi posle uprave za investicije, finančne, trgovinske, gozdarske, veterinarske in kmetijske inšpekcije ter katastrske uprave, uprave za dohodke; vse 'pristojnositi. Id jih ima ljudski odbor glede industrijskih podj., veletrg. in trgov, in gostinskih ter ostalih podjetij, katerih nš prenesel v pristojnost krajevnih svetov ter ona obrtna podjetja. ki imajo proizvodni značaj: kontrola obračunov dohodka pri gosoodarskih organizacijah iz pristojnosti komune; izdaja dovoljenja za ustanovitev zadrug ter odločb o prenehanju tn likvidaciji zadrug, dovljenja za ustanovitev podjetij družbenih organizacij; izvaja zakon o Jcvu: vodu upravno kazenski postopek glede finančnih prekrškov ter zadržuje vse posle prve instance v upravno-pravnih zadevah področja gospodarstva, v kolikor niso prenešeni v pristojnost krajevnih svetov; Kranj: Ljudski odbor komune naj bo prostoj en za izvrševanje vseh gospedarsko-upravnih in nadzorstvenih ukrepov v odnosu do gospodarskih organizacij in Imogipvost našega proi je odvisna tudi od lfudl Ljubljana, 9. oktobra. Stara resnica, ki se je v naši družbeni stvarnosti sicer globoko zavedamo, pa je kljub temu ne spoštujemo venomer, je zavzela največji del razprave drugi dan XIII. plenuma centralnega odbora sindikata prometnih delavcev Jugoslavije. Člani plenuma so omenili celo vrsto primerov, ko zaradi nestimulativnega zaslužka zapuščajo dobro usposobljeni delavci podjetja, ki služijo našemu prometu. Posebno v veliki zadregi je podjetje, ki upravlja mestni promet v našem glavnem mestu Beogradu. Pičli plačni skladi silijo voznike vozil, da zapuščajo pod- Spored proslave Iö-ie!nice osvoboditve Beograda Beograd, 9'. okt. Na današnjem sestanku predsedništva mestnega odbora SZDL in članov odbora za proslavo 10-letnice osvoboditve Beograda je bil določen program proslave. Na sam dan i0-obletnice osvoboditve, 20. oktobra, bo ob desetih dopoldne slavnostna komemoracija na novem pokopališču padlih osvoboditeljev Beograda, ob 12. uri bo imel mestni ljudski odbor slavnostno se- Gersnjska mladina praznuje Bled, 9. oktobra. Danes se je pričela na Bledu proslava 35. obletnice ustanovitve SKOJ za radovljiški okraj. 2e v zadnjem tednu je bilo več lokalnih proslav v Radovljici, Bohinju, Kropi in na Gorjušah, kjer so odkrili tudi spominski plošči. V počastitev te obietnice je bilo več kulturnih in športnih prireditev. Glavna proslava mladine radovljiškega okraja pa se je začela danes na Bledu, kjer so odprli razstavo o zgodovini SKOJ radovljiškega okraja. Razstava je v zdraviliškem domu na Bledu in je zeio okusno pripravljena. Razstavljeni so dokumenti in slike o delovanju SKOJ pred vojno, o številnih žrtvah SKOJ med NOB in o zaslugah SKOJ za obnovo države po osvoboditvi. Danes zvečer bo proslava s kulturnim sporedom v Zadružnem domu v Ribnem. Glavna proslava pa bo jutri dopoldne v Ribnem s svečanim zborovanjem, katerega se bo udeiežila mladina vsega okraja. B. B. jo v dvorani Kolarčeve ljudske univerze, zvečer pa bo predsednik mestnega ljudskega odbora priredil sprejem v Domu JLA. Na te slavnosti je odbor za proslavo predvsem povabil zastopnike vojaških enot ter vojaške in politične voditelje, ki so sodelovali pri osvoboditvi Beograda, nadalje preživele ilegalne delavce in družine ustreljenih in padlih borcev ter voditeljev iz Beograda. Prav tako so povabljeni zastopniki Novega Sada in Prištine ter glavnih mest naših republik. Od 15. do 20. oktobra bodo v vseh mestnih okrajih slavnostne akademije, sprejemi za matere in otroke padlih borcev, prireditve, predavanja, razne športne tekme in druge priložnostne svečanosti. Združenje likovnih umetnikov Srbije bo priredilo jubilejno razstavo slik in kipov, v založbi »Beogradskih novin« pa bo izšla knjiga »Vojna preteklost Beograda«, v kateri bodo ugledni vojaški strokovnjaki in zgodovinarji opisali boje za Beograd od kosovske bitke do konca druge svetovne vojne. V nedeljo, 17. oktobra bodo ob izlivu Save v Donavo priredile enote JLA velike vaje z improvizirano osvojitvijo železniškega mosta. Sodelovale bodo tudi motorizirane enote in letalstvo. Poleg raznih mednarodnih in medmestnih športnih tekmovanj bo prirejen tudi mednarodni šahovski turnir. Proslava 10-letnice osvoboditve Beograda bo zaključena 20. oktobra zvečer z ognjemetom na Kalemegdanu. HUDNIK LIGNITA - VELENJE VABI VSA ZAINTERESIRANA TRGOVSKA, USLU2-NOSTNA IN OBRTNIŠKA PODJETJA, DA DOSTAVIJO SVOJE PONUDBE ZA INVESTIRANJE IN SODELOVANJE PRI GRADNJI TRGOVSKEGA SOMA V (rudarsko naselje) NOVEM VELENJU jetje in sprejemajo službe kot šoferji kamionov, kjer imajo precej večje zaslužke. Pereč je tudi problem naraščaja. Plenum je ugotovil, da naša prosvetna politika glede vzgoje strokovnega kadra za podjetja, kt vzdržujejo naš pro-met, ni na mestu. Številne industrijske šole, ki smo jih imeli, so pokazale že lepe uspehe, zdaj pa so v stagnaciji, ali jih celo zapiramo. Manjka tudi specializiranih šol za strokovnjake, ki bi delali na Republiški svet sindikatov Hrvatske prebivalcem bujskega okraja Zagreb, 9. okt. Ob priključitvi cone B k Jugoslaviji je republiški svet sindikatov Hrvatske poslal prebivalcem bujskega okraja nasiednjo brzojavko: Delovno ljudstvo vašega okraja se je z delavci in ostalim delovnim ljudstvom naše republike in vse Jugoslavije že doslej borilo za novo socialistične družbene odnose. Sporazum o tržaškem ozemlju je odstranil zadnje formalne zapreke za popolno vključitev ljudstva vašega okraja in v življenje in delo vse naše države. Inozemstvo je priznalo, da ste sestavni in nedeljivi del vse naše domovine. To je zmaga naše domovine, to je zmaga ljudstva vašega okraja, h kateri vam iz vsega srca čestitamo. Nove prosvetne ustanove v koprskem okraju Koper, 9. okt. Danes je bila v Kopru seja sveta za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora, na kateri so v glavnem razpravljali o investicijah, namenjenih gradnji prosvetnih ustanov v prihodnjem letu. Med drugim so sklenili, da bodo okrajnemu ljudskemu odboru predlagali, naj bi odobril potrebna sredstva za gradnjo popolne gimnazije in za dokončanje osnovne šole v Kopru. Nadalje so razpravljali o gradnji nove osnovne šole v Marezigah in nižje gimnazije v Dekanih. V preurejenih prostorih »Belli« v Cankarjevi ulici v Kopru pa naj bi dobili svoje prostore muzej narodno osvobodilne borbe, okrajni arhiv in knjižnica. Svet za prosveto ln kulturo okrajnega ljudskega odbora ima končno v načrtu tudi gradnjo novega poslopja pomorske srednje šole v Piranu. Razstava Lojza Spacala v Zagrebu Zagreb, 9. okt. Danes Je bila v muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu odprta samostojna razstava slovenskega slikarja Lojza Spacala, ki se je rodil in živi v Trstu. Razstavlja slike, grafike, linoreze in lesoreze v barvah. raznih področjih naše prometne službe. Med drugim so člani plenuma predlagali, naj bi že prihodnje leto ustanovili pri podjetjih posebne sklade za vzgojo strokovnih kadrov, kar naj bi upošteval družbeni plan za leto 1955. O teh problemih, t. j. o kadrih v naši prometni službi, pa o nujnosti intenzivnejše vzgoje naraščaja in stimulativ-nejše tarifne politike, ki jih je nakazala razprava, so izdelali posebno resolucijo. Deloma se je današnja razprava dotikala tudi včerajšnje. Naravnost presenetljivo je bilo, kar je ugotovil plenum. Problemi našega prometa so bili že načeti v zborih zvezne Ljudske skupščine, vendar pa strokovnjaki — predstavniki združenja našim ljudskim poslancem niso mogli postreči s celo vrsto podatkov. Tudi danes so se člani plenuma spraševali, kdo naj pravzaprav pripravi razne podatke. Posamezni člani plenuma so opozori- li, da se ti podatki nahajajo po podjetjih. To bo najbrž že držalo, toda skrajno porazno je, da ti podatki niso zbrani v celoti tudi tam, kjer bi bilo treba. Ce lahko verjamemo današnji razpravi, potem bo zelo težko urediti naš promet. Kakor je opozoril eden izmed članov, ne poznamo pri nas rentabilnostnih odnosov med železnico in cesto in v posameznih voznih parkih, ne poznamo rentabilnosti prikolice, ne vemo do kdaj je rentabilno novo vozilo, kdaj imamo od vozila več stroškov kot koristi itd. Nekateri so temu oporekali, kot smo že zgoraj omenili, vendar pa nihče ni mogel ovreči dejstva, da predstavnik združenja podjetij javnega prometa pred skupščinskim odborom ni mogel iznesti teh podatkov, ker jih ni vedel. Na koncu koncev to niti ni stvar sindikatov. Vsekakor zasluži XIII. plenum centralnega odbora prometnih delavcev Jugoslavije veliko pozornosti, saj nam nakazuje celo pomanjkljivosti, izvirajoče tudi iz našega sistema dela. sokov in ki naj olajšajo delo te industrije; saj gre za vprašanje, ki ni samo ekonomskega, temveč glede na razširjenost zdravju škodljivega alkoholizma pri nas tudi, all celo v glavnem, socialno-zdravstvenega pomena. tovili napredek naše industrije in razvoj v drugih državah. Končno so se udeleženci posvetovanja zavzeli za to, da prodajajo naši gostinski obrati obvezno tudi brezalkoholne pijače. Kakor da bi bilo preveč vagonov! Sklepi kongresa matematikov in fizikov Zagreb, 9. okt. Drugi kongres matematikov in fizikov Jugoslavije, na katerem so razpravljali o problemih pouka, znanstvenega dela in drugih aktualnih zadevah, je končal svoje delo. Udeleženci so ugotovili, kakor poudarjajo sklepi, da je imelo združenje matematikov in fizikov doslej pozitivno vlogo v reševanju problemov, ki posegajo v področja matematike, fizike in sorodnih panog. To bo tudi v bodoče najvažnejša naloga zveze in republiških združenj. Glede pouka fizike in matematike se je poudarjala zastarelost v učnih metodah. Kongres je zaradi tega predlagal, naj se posveča večja pozornost tem predmetom, usposabljanju učnega kadra in zagotovitvi sodobnih učnih sredstev. Prav tako priporoča, naj se v srednješolski pouk ponovno uvede astronomija kot bistven sestavni del iz- obrazbe sodobnega človeka in uspešno sredstvo za pobijanje religijskega in psevdoznanstve-nega praznoverja. Nadalje poudarja, da je potrebno v višjih razredih gimnazije razdeliti pouk v dve smeri: v humanistično in prirodnomatematično, kar bi učencem omogočilo, da bi posvetili večjo pozornost smeri, ki Jih bolj zanima. Kongres je poudaril potrebo boljšega organiziranja in koordinacije znanstvenega dela v državi ter je predlagal, naj se ustanovi skupno organizacijsko telo, v katerem bi bile kot nacionalni odbori zastopane vse panoge znanosti. Matematika in fizika bi bili na ta način najbolje povezani s sorodnimi znanstvenimi panogami v državi in tujini. Na kongresu so končno izvolili novo upravo zveze in sklenili, naj bo sedež zveze v Beogradu. Mednarodni kongres gostincev Gostinska delegacija FLRJ kot gost v Londonu 3AH Ponudbe je dostaviti najpozneje do 15. decembra 1954 na RUDNIK LIGNITA VELENJE. — Vsa pojasnila ustmeno in pismeno pri naslovu. V CELJU VODI ClRIC Celje, 9. okt. V VII. kolu drž. mladinskega prvenstva so se danes končale samo tri partije. Od Slovencev sta Draksler (Celje) in Perdan (Lj.) remizirala, ostale partije s predstavniki Slovenije pa so Mie prekinjene. Ker Je Čirič v tem kolu premagal Pavkoviča, se Je povzpel na čelo tabele a 6 točkami pred Creplnškom, ki jih ima pet. Ljubljana, 9. okt Danes dopoldne je odpotovala v London ru. mednarodni kongres hotelirjev. kavamarjev in restavratorjev, ki bo v dneh od 11. do 15. t. m., jugoslovanska delegacija, ki jo sestavljata predsednik Gostinske zbornice LRS Stane Renko in sekretar Gostinske zbornice LR Hrvatske Mate Barbič. Kongresu bosta prisostvovala kot gosta in opazovalca, kajti doslej naša država še ni član tega združenja. Povabilo, da se naša država udeleži kongresa, je rezultat sodelovanja naših gostinskih delavcev, zlasti kuharjev, na letošnji mednarodni kulinarični razstavi in tekmovanju v Bernu (v mesecu avgustu) in sodelovanja naše ekipe na go-stinsko-turisti čni razstavi v Münchenu (v mesecu septem- bru). V švicarskem in nemškem mestu so se naši odlično izkazali: v Bernu je dobila naša ekipa kot celota zlato medaljo, prav tako pa so jo dobili tudi posamezniki V Münchenu so naši kuharji dobili 7 zlatih medalj in eno srebrno. V Münchenu so naši v času razstave uredili mednarodno restavracijo, kjer so bile obiskovalcem na razpolago zlasti jugoslovanske specialitete. O-bisk je bil izredno dober. Čeprav bosta naša delegata na mednarodnem kongresu v Londonu le opazovalca, je upanje, da bo njuna udeležba mnogo prispevala k propagandi naše države v tujsko-pro-metnem pogledu, ni pa izključeno, da bo na podlagi izida kongresa omenjenemu mednarodnemu združenju pristopila tudi naša država. Na nedavni konferenci v Murski Soboti so številni predstavniki kmetijskih zadrug in večjih izvoznih podjetij živo razpravljali o problemih okrog pomanjkanja tovornih vagonov v zvezi s prevozom kmečkih pridelkov. Zlasti nastajajo težave pri izvozu sadja, krompirja in žita v kraje, kjer teh artiklov primanjkuje- Ostro so kritizirali železnice zaradi dispozicije praznih vagonov JK, v katerih dostavljajo rudniki semkaj premog. Lesnim podjetjem in kmetijskim zadrugam, ki se bavi-jo z nakupom in izvozom jamskega in drugega tehničnega lesa za rudnike, bi bilo znatno olajšano delo, če bi jim bilo mogoče v te vagone, v katerih dostavljajo rudniki semkaj premog, nakladati za iste dobavitelje, to je Trbovlje, Velenje itd., vsaj jamski in tehnični les; tako bi bila voznina takega vagona izkoriščena v obe smeri. To bi koristilo tudi železniškemu transportnemu podjetju samemu. Če pomislimo, da je za Mursko Soboto v planu dobava še kakih sto vagonov in da se bodo po sedanjem načinu ti vagoni zopet vračali prazni v rudnike, znaša izpad voznine v obratni smeri za železniško podjetje pri povprečni tovornini do 20.000 din od vagona, skupno najmanj okrog dva milijona dinarjev. Razen tega premogovniki nujno potrebujejo jamski les. ki leži tukaj po cele tedne, ko čaka na vago- ne neizkoriščen in propada. Tudi pulpna postaja prejema iz drugih republik razne va-gonske pošiljke, vagoni pa se vračajo prazni- Razumljiv je tak postopek za inozemske vagone, vendar naj bi vsaj domače vagone — naj pridejo iz katerekoli republike že — izkoristili tudi na povraiku do prvotne odpremne posta-jev Kmetijske zadruge, kmetijska posestva in kmetovalci zaman čakajo na umetna gnojila za jesensko setev. Zaradi pomanjkanja vagonov ležijo ta gnojila v skladiščih tovarn brez haska, jesenska setev pa bo opravljena, ne da bi bila zemlja dobro pognojena. Večja kmečka gospodarstva, ki se bavijo s proizvodnjo semenskega blaza, prav tako ne morejo poslati tega semena, ker ni vagonov. Po mnenju zborovalcev bi bilo mogoče temu vsaj delno odpomoči tudi s tem. da bi na raznih postajah, zlasti na dvojnem tiru Šentjur—Ponikva, poiskali in izbrali še eventualno uporabne izranžirane vagone ali dali v tem času v promet tudi štiriosne vagone JAB. ki stoje na Zaloški postaji. Tukajšnja podjetja so izrazila tudi svojo pripravljenost, da bi razkladala in nakladala vagone tudi bo nedeljah in praznikih, da bi se s tem preprečila še večja škoda. Prav pa bi bilo, če bi železnice upoštevale vsaj gornji predlog o izkoriščanju vagonov v obeh smereh. S. • »••«•» *«•••«•• «#-•«•» »«M«»«. . Uprava industrije volnenih izdelkov »VOLNA« - Laško razpisuje mesta za: 0BRAT0V0DJ0 apreture z barvo’-TEHNIKA apreterja TEHNIKA predilca TEHNIKA tkalca Pogoji: «nednia ali višja teastilna šole > nekaj let prakse. - Družinsko ali samsko stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnje nasloviti na: »VOLNA«, industrija volnenih Izdelkov. Laško ST. 238 ~ 10. OKTOBRA 1954 J SLOVENSKI POBOCEVflUC l tti. f ^ „ _. Wtì ćAogodlRog< kolo, ker jih bo moral kupec poprej nekoliko prenarediti v delavnici (in seveda plačati). Vse to so morda za izdelovalce kolesarskih potrebščin malenkosti, vendar povzročajo kupcu nepotrebne izdatke in slabo voljo. Ing. Branko Čeh, Smederevska Palanka, Srbija. Neprimeren odgovor Vaški odbor Rdečega križa v T rati pri Škofji Loki je zaprosil sindikalno podružnico gorenjske predilnice v Škofji Loki, da bi mu odstopila svojo dvorano za neko prireditev. Na veliko presenečenje pa je sindikalna podružnica odgovorila, da svoje dvorane ne odstopi tujim društvom. Ob takem odgovoru se človek nehote vpraša, kako je mogoče tako odgovoriti celo društvu kot je Rdeči križ. Drago Gregorc. mm ških vodah pri rtu Papas. Ekipa podjetja »Brodospas* bo ladjo zrezala za staro železo in Jo potem prepeljala v domovino za potrebe naše črne metalurgije. Po zlomu stare Jugoslavije so ladjo prevzeli Italijani v Boki Kotorski in jo zaradi izredne udobnosti v času vojne uporabljali za bolniško ladjo. Ob kapitulaciji Italije je bila ladja »Kralj Aleksander« v grških vodah. Italijanske trupe so jo hotele izkoristiti za beg, toda ladja je naletela pri rtu Papas na mino. Zaradi močnih poškodb se je potopila. V februarju 1946. leta so potapljači in strokovnjaki oddelka za reševanje ladij pri upravi pomorstva v Splitu (do tedaj še ni bilo formirano podjetje »Brodospas«) pregledali ladjo in ugotovili, da je sposobna za obnovo. Za tem je bilo odločeno, da se »Kralj Aleksander« dvigne iz morja in polam usposobi v eni naših ladjedelnic. Oddelek za reševanje ladij je začel takoj z deli in v avgustu 1946 poslal ekipo v Grčijo z nalogo, da reši ladjo. Ob prihodu v Grčijo je ekipa ugotovila, da je ladja mnogo bolj poškodovana, kakor je bilo ugotovljeno pri prvih podrobnih pregledih. Ugotovljeno je bilo, da je ladja poškodovana od eksplozij topovskih granat, poleg tega pa da ima tudi razstreljeno palubo. Ekipa se je vrnila v domovino, ne da bi opravila svoje delo. Na temelju teh ugotovitev je v začetku oktobra skupina potapljačev začela z Intenzivnim delom za rešitev ladje. Delali so dan in noč, da bi delo zaključili še pred nastopom slabega vremena. Dela pri reševanju ladje so bila pri koncu in po vseh izgledih je bilo potrebno še kakih deset dni, da se ladjo reši. Medtem je nenadoma nastopilo močno neurje. Silni veter in ogromni valovi so skoraj uničili in polomili vse, kar je bilo Nad 400 šol v Hrvatski ima pouk po radiu 2e v lanskem šolskem letu so uvedli v približno 400 šolah v Hrvatski pouk po radiu. Rezultati so bili dobri, pa bodo v letošnjem šolskem letu uvedli tak pouk še v približno 100 šolah. Lani je imel Radio-Zagreb 300 oddaj za pouk v šolah In sicer v 23 predmetih. Letos bo program mnogo obširnejši, uvedb so nove predmete, kakor »Potovanja po domovini*, »S mikrofonom po FLRJ«, »Pregled kultumo-umetniških del v naši državi*, »Iz tujih držav* itd. Te oddaje so se začele 5. oktobra. Razen dopoldanskih so tudi popoldanske. Začel je izhajati tudi nov časopis »Radio v šoli« kot mesečnik s programi za ves mesec in z dobrimi članki za radijski pouk v šoli. M. B. ••• * T i i •«•••»«• •«»•••••• ••»•••«• ••»•••»•• •«**••••• •»•••• ••*•••.«< 70.090 novih juta vreč V VELIKOSTI 70 KRAT 120 cm, 630 gr naprodaj SLOVENIJI - IMFEX - UUBLJINÄ BEETHOVNOVA ULICA 14 - TELEFON ŠTEV. 23-915 •••••«•» •••*•■••» ••»••••• ■•••••••»•»•■ »•»••• •••• ••*••• ••• •••••• •••••»•••••! TEKSTILNU T0VÄRNA » J U T E K S « RAZPISUJE MESTO računovodje ŽALEC POGOJI: večletna praksa in vodstvo knjigovodstva in- : dustrijskega podjetja s primemo šolsko izobrazbo. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službova- J nja poslati na upravo podjetja. ! AVTOBUSNA ZVEZA CELJE—ŽALEC ZELO UGODNA. * *•••••• •••*•• •••*•»<•• •••»•*••• ••••••«•• •••*••*•« »••■••••• >*©§© din S volčičev Nekaj o lova v sovami Bosni Slovenske lovce kakor tudi ljubitelje lova in bralce »Slovenskega poročevalca« bo gotovo zanimalo, kako je kaj z lovom v Bosni. Severni del te naše rspulike, ki prehaja od r-agk» se razvijajočih mestec Modriča, Gradačca in Brčkega v hribovito pokrajino, je preprečen s potoki in pritoki rek Bosne ter Velike in Male Usore. Če greš po dolinah teh rek in potokov, se ti nudijo na vse etrani krasni pogledi na neoskrunjeno naravo v vsej njeni divjini. Romantična dolina reke Usore sega od Dobaja, ki se razvija v zaajvečje železniško križišče proti Sarajevu, Tuzli, Banjaluki in Beogradu, do Tesliča. Na tej reki je nešteto malih mlinov, v katerih meljejo kmetje pšenico in koruzo. Od Tesliča dalje hi več cest; tu je le še gosto omrežje gozdne železnice, po kateri spravlja lesno-industrij-ebo podjetje iz širnih gozdov velika količine lesa. Po tej že-laznid odhajajo lovci in ribiči ßa lov v svoje lovno področje. tü mari okrog 60.000 ha. Z lovom se pečajo vse družbene plasti, od gozdarjev in tsftužbencev do kmetov, delavci in mlbčnlkov. Lovska za-dr»i3a se kar neverjetno disciplinirano ravna po predpisih o lovu. V samem Tesh-je okrog 80 dobrih lovcev, ves tesliški okraj pa jih šteje nad 160. Lovska družina tesli-škega okraja plačuje gozdni upravi 40.000 dinarjev letne zakupnine ali nekaj več kot 50 para za en hektar. Od članarine ima dohodkov nad 160.000 din, kajti za posameznika znaša ta nekaj več kakor tisoč dinarjev na leto. Bosenski gozdovi so čisto drugačni od slovenskih. Večinoma imajo še značaj pragozdov, v katerih živi in uspeva najrazličnejša divjad. Te je neverjetno mnogo, in sicer od nižinskega zajca, lisice in volka do planinskega medveda, srnjaka in divje koze. Zlasti presenetljivo je število volkov in medvedov. Slednji so se po nekod tako razmnožili, da so nekateri okraji, kakor n. pr. Kotor-Varoš, že zahtevali, naj ga ljuska oblast proglasi za nezavarovanega; veliko škodo dela namreč na koruznih njivah, pa tudi med drobnico in živino. V svoji vse večji predrznosti je začel nagajati celo že pastirjem in kmetom, ki pasejo živino v planinskih predelih. Na področju tesliškega okraja je okrog 60 velikih medvedov. V glavnem se zadržujejo na planini Borja. Skoraj polovica Jih je mesojedcev. Gozdarjem pridejo kar prav, saj jim varujejo gozdove, v katerih je peša prepovedana. Zalo redši plačujejo kmetom za uničeno živino in žito letno do 1 milijon din odškodnine, kakor da bi podprli njihove zahteve, naj se proglasi za nezavarovanega. Popolnoma brezskrbno prihaja ta kosmatinec v koruzo in vrže le od časa do časa na bližnjega opazovalca bežen pogled. Prav nič se ne da motiti pri ličkanju koruze; kakor da ve, da se ga kmet ne sme lotiti. V planinah delajo kmetom in lovcem posebno skrb volkovi, ki se neverjetno množijo. Lov nanje je nadvse popularen, saj je dovoljen vsakomur in kakorkoli. Kmetje jim n. pr. vsepovsod nastavljajo pasti, spomladi, ko volkulje kotijo, pa iščejo brloge ln jim »kradejo* mladiče, da jih oddajo gozdni upravi proti odškodnini. Letos maja Je prinesel kmet Stojan Pevulič iz vasi Gornji Vijačanl na gozdno upravo v Teslič kar 8 mladih volkov. Posebna komisija katere član je bil tudi pisec teh vrstic, Je ugotovila, da gre res za volkove ln ne morda za kakšna ščeneta in ta-kb mu je gozdna uprava po umoritvl teh osem volčičev izplačala 48.000 dinarjev. O svojem uspešnem lovu pripoveduje Pevulič tole: »Nedaleč od svoje hiše v Čavki blizu potoka VTletndce sem že dalj časa opazoval brejo volkuljo in volka. Prepričan sem bil, da bo volkulja skotila mladiče kje v bKžini, čeprav sta oba, namreč ona in volk, imela navado, da sta za nekaj dni zapustila »stalno bivališče« ln se zopet vinila na isto mesto. Dne 23. maja sem iel v gozd okrog šeste zjutraj. Z nabasano puško sem previdno korak za korakom gledal na desno in levo, ali ne bi morda odkril kraj, kamor bi volkulja ne bd »povohala« vsaj ena šl-bra. Vse okrog mene je bilo tiho in mimo. Obhajal me je občutek radosti, da sem živ in zdrav ušel razdraženi volkulji. Počasi sem se bližal bukovemu drevesu, ki je ležal čez nek jarek in pokrivalo s svojimi izruvanimi koreninami idealen brlog. Prav previdno sem vtak- podlagi komisijskega zapisnika mu je končno gozdna uprava izplačala nagrado, s katero je plačal letni davek ln oblekel otroke. Gnezdo mladih volkov lahko položila mladiče. Nenadoma sem opazil volka, kako beži v goščavo. Tedaj me je presenetila volkulja, ki «e je pognala proti meni. Bolj Iz strahu kakor iz lovskega nagona sem ustrelil na razdaljo kašnih osem metrov in verjel, da me bo zverina vsak čas zgrabila. Ko se je dim razkadil, ni bilo videti ne volka ne volkulje. Nadaljeval sem pot v smeri, iz katere je prišla volkulja. Prepričan sem bil, da sem volkuljo zadel, kajti prav čudno bi bilo, da ja nil roko skozi široko odprtino. Lahko ai mislite, kakšno veselje me je prevzelo, ko sem otipal grmado komaj tri dni starih volčičev. V trenutku sem jih pobasal v vrečo, ki sem jo Imel za vsak primer s seboj.« Vseh osem volkov je prenašal Pevulič iz enega okraja v drugega. Niso mu namreč hoteli izplačati nagrade, češ da pripada on sam po kraju svojega bivanja pmjavorskemu okraju, po gozdu, v katerem Je našel volčiče pa teel&kemu. Na Takšnih srečnih kmetov je bilo letos spomladi v severni Bosni več. Direktno v brlogih so našli nad 30 volčičev; od teh je bilo 21 samic. Volkuljo, ki jo Je ustrelil Pevulič, je on sam našel po dveh mesecih v gozdu poleg njenega brloga. Bila je že vsa razpadla. Člani lovske zadruge tesliškega okraja so lani ustrelili nad 200 kun-zlatic v vrednosti 800 tisoč dinarjev, okrog 40 volkov ln nešteto lisic. Med člani je nekaj odličnih lovcev na vidre v Usori in planinskih potokih. Lani jeseni in letos so ulovili nad 10 krasnih vider v v rednost vi 80.000 dinarjev. Vidro preganjajo zlasti zato, ker uničuje plemenito postrv. Ugotovili so, da ulovi In použije vidra nad 450 kg potočne ribe. Posebno lakomna je na postrv; tako lepo jo obgloda, da ostane od ribe samo čisti okostnjak; kakor da bi bil z nje pobral okusno meso najfinejši gurman-ribojedec. Lovska družina tesliškega okraja Je med najmočnejšimi v Bosni in Hercegovini. Skupnost ima od nje precejšnje gospodarske koristi, ker lovi divjačino za dragoceno kožo in uničuje škodljivce. Seveda imajo tudi dobre lovske pse, ki so si jih sami vzgojili ah kupili v Sloveniji tn drugih republikah. dvignjeno z upornim in neutrudnim delom ekipe za reševanje ladij. Da bo nesreča še večja, se je ladja razpolovila, ker je krma ležala na morskem dnu, medtem ko Je sredina ladje molela Iz morja. Ko so se viharji pomirili, se je moglo že na prvi pogled ugotoviti, da ladje ni mogoče obnavljati. Tako se je po dvomesečnem delu šest potapljačev z remorkerji »Soča* in »Korčula« ter matično ladjo vrnilo v domovino. Ker je bil pred nedavnim rešen spor, ki se je tedaj pojavil zaradi poškodb ladje s topovskimi granatami, bo »Brodospas« kmalu začel dvigati ladjo »Kralj Aleksander«, toda to pot ne za obnovo, pač pa za staro železo. M. Ljubič Tekma z jajci Na območju krškega okraja odkupujeta jajca v glavnem dve podjetji: zadružno trgovsko podjetje >Drava export-import* iz Maribora in »Posavje* iz Krškega. Obe podjetji tekmujeta med sabo, katero bo odkupilo več jajc. To tekmovanje gre seveda na škodo potrošnika, ki mora plačevati jajca že po 17 din. Koliko bo šele stalo jajce pozimi, ko jih bo manj in ko bo torej treba še bolj tekmovati .., Zadružno trgovsko podjetje »Drava export-import« odkupuje jajca za izvoz, medtem ko je »Posavje« nekak posrednik med nekim izvoznim podjetjem iz Zagreba in kmetijskimi zadrugami, ki odkupujejo jajca neposredno od kmetov. Prav gotovo bi bilo boljše, da bi prišlo med tema dvema podjetjema do sporazuma, kot pa da je »konkurenca* dobila tako nesocialistično vsebino. Za kaj gre pravzaprav? Pred meseci se je na območju krškega okraja in še nekaterih sosednih okrajev, kjer je do tedaj odkupovalo jajca samo »Posavje«, pojavilo tudi podjetje >Drava-. Nakupovalci »Drave- so sklenili poslovne stike s tako imenovanimi jajčaricami, ki so hodile cd hiše do hiše in odkupovale jajca za podjetje, čeprav je bilo to proti predpisom. Nekateri nakupovalci so odkupovali jajca celo na svojem domu, kot na primer na Križaju, kjer je nakupovalec zbiral jajca v gostilni. Poleg tega pa so nakupovalci zbirali jajca, ki so jih kmetijske zadruge odkupile neposredno od kmetov. Tak način odkupovanja je prisilil nekatere kmetijske zadruge, ki so prodajale jajca »Posavju-, da so najele nakupovalce, ki so jih poslale v vasi, oddaljene morda sto metrov od poslovnih prostorov. Tržna inšpekcija je takoj posredovala in predlagala podjetje v kaznovanje. Državna arbitraža je kaznovala podjetje in nakupovalce, ki so nekatere nepravilnosti zagrešili celo brez vednosti podjetja. Med podjetjema ali bolje rečeno med nekaterimi nakupovalci obeh podjetij je prišlo še do večjih razprtij. Nakupovalci sc se Začeli med seboj celo obrekovati, očitati drug drugemu preteklost itd. Ljudje, ki so te stvari slišali, so se zgražali. Tako blatenje tega ali onega in celo podjetja kot takega ne bi smelo biti lastno socialističnemu podjetju. Podjetje »Drava« je v začetku dajalo ali pa samo obljubljalo nagrade posameznim nameščencem kmetijskih zadrug. Tak način nagrajevanja je jemal kmetijskim zadrugam pravico odločati o nagrajevanju svojih nameščencev in je konec koncev šel tudi na račun višjih cen. Prav zaradi tega je moralo podjetje opustiti tak način nagrajevanja in ga zamenjati z novim, ki pa se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega. Pod:etje je namreč omogočilo nekaterim nameščencem kmetijskih zadrug, ki so prodajali jajca njemu, izlet na pr. v Ptuj itd. Podjetje je prav tako začelo plačevati jajca z gotovino, čeprav imajo kmetijske zadruge svoje tekoče račune. Na- kupovalci nosijo s seboj milijone in izplačujejo jajca kmetijskim zadrugam kar z gotovino. To je seveda finančni prekršek, ki pa ima tudi še druge posledice. Nameščenci kmetijskih zadrug lahko večje količine jajc, ki so jih odkupili, prodajo na svoj račun, kar so ugotovili organi inšpekcije tržišča v ptujskem okraju in drugje. Potrebno je, da Narodna banka, ki je že obveščena o tem, stori potreb-ne ukrepe in onemogoči plačevanje jajc z gotovino kmetijskim zadrugam, ki imajo svoje tekoče račune. Omeniti pa moram, da so tako začela delati tudi druga podjetja, med njimi tud; »Posavje». — Tako ne sme iti dalje. Odgovorni ljudje v teh podietnh se morajo zavedati, da le upravljam s podjetjem in da za svoje delo ne odgovarjajo samo pred svojim delovnim kolektivom, ampak pred celotno družbo. Odgovorni uslužbenci podjetij naj pridejo čimfrej skupaj in se pogovorim o nezdravih odnosih med nakupovalci. Omeniti }e vredno tudi to, da na visoko ceno jaicem ne vplivajo samo vzroki, ki sem jih navedel, ampak tudi devizni Predpisi oziroma visok faktor. Dokler izvozno podjetje dobi za izvoženo jarce na primer 70 din. je seveda v stanju plačevati jajca tudi PO 18 d:n. Taka cena Pa je neloz'č-na, saj dobi kmet za jajce to,;ko kot za 2 kg krompirja, S. j *T. tu — m oktobra 195« / SLOTENSKJ P0E3CEVÄLEC / s ti. 5 Raznolika in vztrajna prizadevnoit za tehnično izobrazbo c SVLTCBNI H A Z 4» L & a» M A J S FILMSKEGA PLATNA Iz pomenka s predsednikom Ljudske tehnike Slovenije tov. Milkom Goršičem Dober jugoslovanski film Društva ln odbori Ljudske tehnike so se pripravili za n. kongres, ki bo v Celju od 18. do 17. oktobra. Dosedanje delo Ljudske tehnike in njene možnosti za množično tehnično izobrazbo naših delovnih množic v bodočnosti r.am je prečočil v nevezanem razgovoru njen predsednik, član izvršnega sveta LR Slovenije tov. Milko Goršič. Misli iz tega pomenka niso važne le za člane Ljudske tehnike, marveč za vso našo družbeno skupnost, saj se nas pri vsakodnevnih naporih za povečanje produktivnosti prav živo tiče tudi raven tehnične izobrazbe. V Sloveniji je Ljudska tehnika našla letos prav hvaležno delovno področje na vasi, kjer je tehnična zaostalost razmeroma največja. Izmed treh komisij: šolska, elektro-strojne in kme-tljsko-tehnične zasluži delo slednje zaradi uspehov ln dobrih delovnih metod naj večjo pozornost. Člani Ljudske tehnike so v sodelovanju z našimi prosvet- ir-tlsectnlk Ljudske tehnike Slovenije tov. Milko Goršič rimi delavci, zadrugami, člani Društva inženirjev in tehnikov, sindikati in drugimi množičnimi organizacijami priredili po raznih krajih tekmovanja v pravilnem strojnem obdelovanju, tekme koscev in žanjic, prikazovali so smotrno uporabo zaščitnih sredstev in umetnih gnojil in že mnogo koristnega. Ta delavnost je bila zlasti uspela v Žalcu, Murski Scboti, Novem mestu, okolici Maribora in na Vrhniki. Na Kočevskem, na priliko, so s pomočjo članov Ljudske tehnike očistili In obrezali spomladi mnogo več sadnega drevja, kakor bi ga sicer. Marsikdo bi dejal, da je to delo malo pomembno za razvoj Ljudske tehnike. Se zdaleč ne! Društva Ljudske torn na osnovnih ln srednjih šolah, kjer je le mogoče. S tem poukom ni bilo lahko začeti predvsem spričo pomanjkanja ljudi, ki bi bili kos temu novemu predmetu. Na tečajih med minulimi šolskimi počitnicami v Ljubljani, Mariboru, Celju ln Radovljici, so pomagali s svojim znanjem učiteljem tega predmeta tudi številni člani Ljudske tehnike. V našem Šolstvu čakajo Ljudsko tehniko še velike naloge. Začetek rokotvornega pouka Jih bo nedvomno olajšal s posredovanjem tehničnega znanja. Velik pomen za množično tehnično vzgojo naših delovnih ljudi so imela strokovna predavanja, ki so bila celo v manjših zaselkih. Na področju Kranja so dobro pripravljena predavanja poživela tudi zanimanje za druge delavnosti organizacije. To nam daje pogum, da je delo Ljudske tehnike možno prav povsod tudi ob pomanjkanju materialnih sredstev. Pri predavanjih po raznih krajih Slovenije se je odlično izkazalo drugo načelo Ljudske tehnike: sodelovanje z vsemi množičnimi organizacijami. Kjer koli so se držali tega, je Ljudska tehnika kmalu razširila svojo delavnost. Pri tehnični vzgoji ima med drugim velik pomen revija »Življenje In tehnika«, ki izhaja dvakrat mesečno v nakladi 7000 izvodov. Glavni odbor oziroma elektro-strojna komisija pa je letos izdala s pomočjo Elektroenergetskega sistema v visoki nakladi knjižico: »Elektrika za široko potrošnjo«. Ta prvi uspeh naravnost sili organizacijo Ljudske tehnike, da bo s pomočjo naših delovnih kolektivov in množičnih organizacij v prihodnosti bolj aktivna v množičnem založništvu tehnično vzgojnih publikacij. To delo bo važno, saj pravzaprav še nimamo založništva množičnih tehniških publi- njanju s prometnim redom. Za to se še ni prav zavzela. Takšne dobre možnosti se ponujajo tudi drugje. Množična tehnična vzgoja je edina pot k napredku. Ljudska tehnika bo imela tu čedalje večjo vlogo. Računati mora z dolgimi roki. Delo mora biti namreč smotrno in temeljito, brez velikih načrtov. Naš gospodarski razvoj bo dovedel do tega, da se bodo začeli naši delovni ljudje množično zanimati za svoie strokovne kvalifikacije, kar danes na žalost še ni mogoče opaziti. Ljudska tehnika bo takrat v sodelovanju z drugimi lahko mnogo pomagala, da bo tehnična izobrazba naših delovnih ljudi čim popolnejša. S tem je treba računati pri naših načrtih. Dolga bi bila lista uspehov, bolj ali manj opaznih, ki so jih dosegla društva po Sloveniji. Prenekatera so pokazala prav vzorno pripravljenost premagovati težave in delati kljub pomanjkanju sredstev. Našo družbeno skupnost čaka tudi zaradi tega nujna naloga, da jim to de- lo v bodoče čimbolj olajšano. Dolg je bil naš razgovor * predsednikom Ljudske tehnike tov. Milkom Goršičem. O teh problemih in o izkušnjah posameznih društev, bo v Celju na II. kongresu razpravljalo okoli 300 delegatov. Kongres bo nedvomno pripomogel k živahnejšemu delu v bodoče. Pred nami pa se poraja misel, ali ne bi biio prav, da o tehnični vzgoji naših delovnih ljudi prav kmalu spregovore tudi ljudski poslanci po republiških in seveda predvsem zveznih skupščinskih odborih za gospodarstvo. Ta pomenek o tehnični izobrazbi in sredstvih, ki jih že dajemo v ta namen, in jih bo še treba dajati, bo nedvomno zelo koristen. Gotovo bi tudi s te strani našli pameten način za napredek tehnične kulture, se pravi, za povečanje produktivnosti in Izboljšanje življenjske ravni, pri čemer bodo člani Ljudske tehnike širom po naši domovini, sodeč po njihovi dosedanji pripravljenosti, nedvomno kos svojim nalogam. J. K. Zopet kokošja kuga »«.••• .«»•M f IGRAJTE ¥L KOLO TOMBOLE ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE i F0 NOVEM NAČRTU tehnike uresničujejo na ta način enega izmed svojih življenjsko važnih načel: množično delo za tehnični napredek. Poleg tega pa pripravljajo na ta način dobre temelje za kasnejše zahtevnejše tehnične naloge na vasi, kakor so n. pr. uvajanje električnih aparatov, mehanizacije in dru-g.:h pridobitev dandanašnje tehnike. Pomembno vlogo je imela Ljud- Nedavno Je bila v Ljubljano zanešena kokošja kuga s pošiljkami perutnine iz Ptuja, kakor tudi s perutnino neznanega izvora, kupljeno na trgu. V mestu se je pojavila v več hišah na Mirju, Vrtači in na Viču. Zanesla se je tudi že v okolico v Šetvidu nad Ljubljano, Podgoro in Crno vas. Bolezen Je Izredno lahko prenosljiva in kjer se pojavi ostane redko katera kokoš živa. Prenašajo Jo tudi vrabci, grlice, podgane In sami ljudje z obutvijo in odpadki pri klanju perutnine. Razen tega jo širijo brezvestni prodajalci, ki prinašajo na trg perutnino iz okuženih dvorišč. Cim pričnejo kje na deželi poginjati kokoši, se skušajo posestniki čimprej znebiti onih. ki niso še očitno zbolele. Taka perutnina je sicer na videz še zdrava, vendar se v nje.1 že razvijajo kužne kali. Ce gospodinja kupi tako kokoš, jo zakolje, drob vrže na smeti, a vodo s katero je oprala meso zlije na dvorišče. Z neraz-kuženimi rokami pripravi krmo a domače kokoši in Jih lahko na razne navedene načine okuži. Tako se bolezen potem prenaša od hiše do hiše. Kakor vidimo je toliko možnosti okužbe, da ni nihče popolnoma varen pred vnosom bolezni. Edina sigurna obramba je pravočasno zaščitno cepljenje kokoši. Cepivo je sedaj tako izpopolnjeno, da zagotovo obvaruje živali pred kugo za vse življenje. Prejšnja leta še nismo razpolagali s tako učinkovitim cepivom, ker so se dogajali primeri, da so kokoši ponekod, navzlic cepljenju zbolele in poginile. One kokoši pa, ki so bile lani cepljene z novim cepivom so ostale zdrave. GLUHIM POMAGATE ! ĆE K PITE TTCICO VL KOLA TOMBOLE ! ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE i kad j, brez katerih si ne moremo misliti še večjih uspehov v tehniški vzgoji. Različne so oblike dela Ljudske tehnike. Koliko bi n. pr. lah- Seveda Je pa za uspeh cepljenja potrebno, da so kokoši ob času cepljenja še neokužene. Ce so kje v bližini že poginile kokoši se kdaj lahko zgodi, da so tudi one kokoši, ki se jih cepi že okužene toda niso še zbolele. Proti okuženim ali celo očitno bolnim pa cepivo ne deluje. Prav tako se ne sme čakati, da se bo kuga pojavila pri sosedu ali v bližini, marveč je treba kokoši zavarovati pravočasno, dokler bolezni še ni blizu. Cepljenje izvršujejo veterinarji. Po vaseh naj bi se Izvršilo množično cepljenje vseh kokoši. V Ljubljani naj posamezniki prijavijo svoje kokoši za cepljenje pri MLO — kmetijski odsek ali pa pri Zadrugi rejcev malih živali »Gozar«, Cankarjevo nabrežje 15. Povečanje termoelektrarne »Jugsvinila« Tovarna »Jugovinil« pri Splitu ima v načrtu povečanje termoelektrarne z novim turbinskim agregatom za 12.500 kilovatov, ki ga bodo Izdelali v tovarni »Jugoturbina« v Karlovcu v dveh letih- Prijedorsko celulozo izvažamo v Argentino Prejšnji mesec so na osnovi pogodbe med Jugoslavijo in Argentino izvozili v to južno ameriško državo iz dubrovniške luke 2.200 ton nebeljene celuloze, izdelane v glavnem v prijedorski tovarni. Te dni pa so v tej naši luki natovorili prav tako za Argentino 1.300 ton nebeljene celuloze, v vred-nosIS 250.000 doSarjev. Ptije-dorska tovarna bo v kratkem začela izvažati tudi beljeno celulozo. »Stojan Mutikaša« Znanega Jugoslovanskega režiserja Fedorja Hanžekeviča je verjetno pritegnil za filmsko realizacijo najpomembnejši tekst hercegovskega pisatelja Svetozarja Coroviča (1875—1919) »Stojan Mutikaša« verjetno iz dveh poglavitnih raziogov: prvič ker je Corovlč v svojem Stojanu Mutikaši naslikal prepričljivo podobo vzpona in padca mladega fanta Stojana, ki se iz bede dvigne do neusmiljenega trgovca in izkoriščevalca, nekakšnega hercegovskega Kralja na Betajnovi, drugič pa Corovičevo visoko umetniško in bogato realistično opisovanje Hercegovine na prelomu tega stoletja. Dva razloga torej, globoko idejni in ambientsko realistični, ki sta brez dvoma dovolj tehtna za filmsko obdelavo. Svetozar Corovič, pomemben srbski pisatelj, Hercegovec iz Mostarja, skupaj s pesnikoma Aleksom San tičem in Jovanom Du-čičem, ustanovitelj pomembnega mostarskega književnega krožka, Je v svojem glavnem delu Stojan Mutikaša realistično in z dobrim poznavanjem ambienta in materije (saj je bil sam končal trgovsko šolo ln vodil trgovino svojega očeta), pokazal nazorno pretresljivo in brezkompromisno hercegovsko trško čaršijo trgovcev, njihove brutalne izkoriščevalske nagone in metode, del družbenega dogajanja torej, ko se je tudi polfevdalni osmanski svet Hercegovine pričel prebujati v modernejšo kapitalistično razdobje v senci k. u. k. bajonetov rajnke Avstrije, ki je prišla »ljubomilo čuvat in dvigat zaostalo hercegovsko ljudstvo«, m tipičen produkt teh družbenih preokretov Je prav »Stojan Mutikaša«, hercegovski Kralj na Betajnovi, katerega rast in padec gledamo zdaj na platnu v produkciji Bosne filma iz Sarajeva. Režiserju Fedorju Hanžekoviču (sam je tudi napisal scenarij po Corovlčevi literarni predlogi), ki se je jasno zavedal predvsem idejne koncepcije, prikazati človeško realistično in verno podobo Stojana Mutikaše, je brez dvoma upodobitev tega družbenega problema v celoti uspelo: Prepričljivo nam Je s filmskimi sredstvi pokazal Hercegovino v letu 1893, njeno čaršijo, njene trgovce, glavnega Junaka Stojana Mutikaše, ki za zlati mamon proda tudi svoje dekle, se vda čutnim čarom mlade Andje, žene starega trgovca, pri katerem sprva služi kot vajenec, kasneje kot kalfa (pomočnik) in se po trgovčevi smrti tudi poroči z lepo Andjo ter se tako brezobzirno dokoplje do bogastva. Bogastvo potem brezobzirno veča in veča, dokler ne postane absolutni gospodar čar-Šije, ki pa mu končno sama spodmakne nogo, da si mora na koncu sam vzeti življenje. Vlogo lepega mladega, bistrega in neskončno pohlepnega ter izkoriščevalskega Stojana Je odigral Dušan Janiči j e vič nepatetično, prepričljivo in tudi dobro preigral svojo vlogo od naivnega in revnega Stojana do kasnejšega Stojana. prvega gospoda v čaršlji. Andjo, čutno žend starega trgovca, neizživeto in opeharjeno za mladost, a odločno ln nasilno, daljud odblesk Vase železnove, in egoistično zaljubljeno v Stojana, je kreirala Mira Stupide va popolnoma v žanru in štimungi celotnega filma. Posebno pozornost je režiser posvetil starinskim tipom hercegovske čaršije, ki skladno dopolnjujejo ambient hercegovskega mesteca v letu 1393. Tu se je režiser pravilno in morda Še preveč vestno naslanjal na literarno predlogo in s tem smo omenili nehote tudi že drugo kvaliteto tega jugoslovanskega filma: zanimiv folklorno bogat in impresivno ilustrativen ambient orientalske Hercegovine z njeno arhitekturo, mošejami, bogatimi narodnimi nošami, svojstveno mentaliteto in narodnimi pesmimi. Pri tem mu je mnogo pomagal v tej naravnost za nas bizarni podobi neke preteklosti nekega našega hercegovskega mesteca nemalo tudi snemalec Miša Stojanovič, ki nam je z velikim smislom (vidi se, da se je učil pri Mehikancih in to mu še zdaleč ni v škodo) za filmsko sliko pričaral sugestivno in prepričljivo ta svet, po vsem enakovreden prepočasen, morda je hclel režiser s tem podati tudi na ta način mentaliteto in nastrojeni« svojih ljudi in njihovega časa, vendar pa bi film z večjim, živahnejšim tempom mnogo pridobil še po čisto filmski plati. Tudi ton na nekaterih mestih zdrsne, gotovih pasusov skoraj ue moremo razumeti, vse to pa vendar še ne izključuje splošnega vtisa in dejstva: »Stojan Mutikaša«, j« eden boljših jugoslovanskih filmov, čigar vrednost je v njegovi napredni m jasni idejni koncepciji, v njegovem blestečem, invencioznem in bogatem poustvarjanju ambienta, v talentirani in kvalitetni igri in ne navsezadnje v impresivni, mestoma naravnost umetniški filmski sliki. Za konec pa še drobna opomba: za prikazovanje v Sloveniji bi bilo morda dobro film podnaslo-viti, ker je dialog prepoln lokalnega kolorita (ki je pod silnim vplivom turškega jezika) in ga povprečni gledalec gotovo ne bo v toliki meri razumel, je pa važen za razumevanje celotnega do- Prizor pred hlevom pri gostilničarju Krivonogu (Ób snemanju »Vodnjaka« po noveli Prežihovega Vo-ranca) Corovičevim literarnim opisom, ne da bi pri tem zašel v poceni senzacionalnost, temveč je nasprotno z velikim spoštovanjem do naše preteklosti, folklore in zgodovine, skušal čimverneje in nazorneje ujeti ta kos naše nacionalne minulosti. Seveda ima pri tem prav tako nemalo zaslug scenograf Vladimir Tadej, ki je moral več ali manj na novo konstruirati precejšen del naše bo-sansko-hercegovske orientalske arhitekture. Tudi glasba Borisa Papandopola je s svojo naslonitvijo na folkloro Bosne in Hercegovine ter Orienta po svoje prispevala k celotnemu filmskemu dogajanju. Vendar pa ob jasni in prepričljivi idejni koncepciji in vernem, naravnost blestečem podajanju okolja celotni film le nekje malo šepa po čisto filmski plati — po filmskem tempu. Tempo dogajanja se nam zdi mestoma malo Festival ozkega zvočnega filma v Cannesu Boštjan Hladnik med nagrajenci eka tehnika tudi pri uvajanju ko pomagala avto-moto društva ročnega dela (takoimenovanega pri usposabljanju in vzdrževanju rokotvornega pouka), ki ga za- traktorjev in drugih kmetijskih čenjamo z letošnjim šolskim le- motornih strojev ter pri sezna- Na tsbüco VI. koša tombole ZVEZE GLUHIH | JUGOSLAVIJE j lahko zadenete eno od šestih premij ? 03 100.000 DO 5G0.0G9 DINARJEV j Na festivalu ozkega filma, ki se Je končal 20. septembra v Cannesu, se je zbralo kar 25 držav, ki so prinesle s seboj okrog 530 filmov. Kako veliko število je to, ki ga naši bralci gotovo že poznajo. Kot je dejal Boštjan po povratku iz Francije, se mu niti sanjalo ni, d» je ta festival tako resna stvar. Med devetdesetimi gajanja. Naj navedemo samo nekaj primerov: sevdah, kalfa, itd. To pa vsekakor ne predstavlja takšne ovire, da bi filma ne razumeli, četudi je prav v teni jezikovnem koloritu, ki je povrhu Še poln dobrega humorja, (dese-daj redkost tudi v naših filmskih ustvaritvah) v zadnji konsekvenci tudi nemajhen čar tega filma o Stojanu Mutikaši. D. 2. Mednarodni filmski festival v Dubrovniku Beograd, okt. Zveza filmskih de.aycev Jugoslavije je iia pomicio združenja iz Hrvatske sklenila, da bo priredila od 2U. maja do 5. junija 1. 1955 mednarodni filmski festival v Dubrovniku, ki naj postane redna leina filmska manifestacija v naši državi. Priprave za festival so se že začele. Sestavljen je iniciativni odbor filmskih in drugih javnih in kulturnih delavcev, bržkone pa bodo kmalu začeli adaptirati znano dubrovniško trdnjavo iz 15. stoletja, v kateri bo prirejen festival. Kakor na drugih mednarodnih festivalih bodo tudi na dubrovniškem razdelili nagrade za najboljše filme. Sedež »Mednarodnega filmskega festivala v Dubrovniku« je v Zagrebu. Delo te kulturne ustanove bo postalo oficialno, ko bo registrirana na sedežu organizacije mednarodnih filmskih festivalov v Parizu, kjer ce že mudi 'zastopnik Zveze filmskih delavcev Jugoslavije. Hunov, ivano veuKO števno je tu, au xesu«L siviu. iucu ucveiucbciuiu ,. ». v v a ■ •• ■ zadosti pove dejstvo, da Je vod- filmi, med katere se je uvrstil V àKOi'! LORI S€ T)niSrC?"i*3J0 stvo festivala ustanovilo posebno tudi njegov, ni bijo niti enega, ržifnnc-H f.rriTf':!» komisijo, ki je najprej te filme za katerega ne bi mogli reči, da »»Hfciuaiu pregledala ln izmed njih izbrala ni vsestransko popoln. Vse te fil-prlbližno M najboljših, katere so me so potem predvajali javno in si Jih je lahko ogibala vsa fe- I.-........................ potem predvajali javno. V tej močni konkurenci je, kot edini Jugoslovanski predstavnik sodeloval tudi Boštjan Hladnik, A 3 šahovske olimpiade Poroča dr. Milan Vidmar Kakor strela z jasnega neba me je v zadnjih dneh julija zadelo na Bledu, kjer sem počival in se zdravil, brzojavno vprašanje iz Amsterdama, ali prevzamem funkcijo vrhovnega sodnika (arbiter principal) na 11. šahovski olimpiadi, v septembru, točneje med 4. in 25. septembrom. Nehote sem se spomnil prav takšnega brzojavnega poziva, ki me je v januarju 1948. leta vabil na veleturnir za naslov svetovnega prvaka v Scheve-nigea in Moskvo. V obeh primerih me je počastila Svetovna šahovska zveza- (Federation Internationale d'Echecs), «ruma pod kratico FIDE, s rvojim zaupanjem v mojo korektnost in izkušenost. V obeh primerih je moja domovina doživela priznanje, ki ji očitno ni bilo popolnoma nevažno. Prav zato sem se v obeh primerih pozivu brez omahovanja odzval. Ko so 1948. leta naši dnevniki prinesli novico, da sem postal vrhovni sodnik, je vznemirjena tovarišica —žen-*ke so po mojih izkušnjah mnogo Ijnbosumnejše varuhinje naslovov in položajev »vojih soprogov, kakor soprogi sami — zbudila še mirno počivajočega moža, sodnika, C opozorilom: »Premisli, Vidmarja, so postavili nad vse •odnike sveta.« Ko pa so to pot časopisi javili, da bom Vrhovni sodnik v Amsterdamu, se je znan in dokaj ambiciozen šahovski mojster močno razburil. Ker ni prav vedel povedati zakaj, mi je menda očital, da sem »obšel mašo. jugoslovansko, šahovsko ■vezo«. Seveda sem se v obeh v Amsterdamu primerih zelo zabaval zaradi protestov naših ljudi- Funkcija vrhovnega sodnika je funkcija Svetovne šahovske zveze, v kateri so šahovske zveze posameznih držav preproste članice. Razume se, da je ta funkcija častna, da torej ni povezana z nikakršnim honorarjem. Stroške, ki jih ima vrhovni sodnik, nosi Svetovna šahovska zveza, ne pa na primer v mojem primeru jugoslovanska šahovska zveza. Predsednik FIDE, ki imenuje vrhovnega sodnika, ne potrebuje dovoljenja od nikoder. Praktično pa sem bil to pot gost holandske šahovske organizacije, ki je priredila 11. šahovsko olim-piado. Holandci so me z izredno ljubeznivostjo klicali v Amsterdam. Ko sem jim v svojem prvem govoru na poziv povedal, da še nisem dovolj zdrav, da bi lahko potoval sam, so povabili nemudoma tudi mojo soprogo- Tudi vse ostale utemeljene želje so mi bez omahovanja izpolnili. Prav rad sem šel v Amsterdam. Otvoritev moje amsterdamske partije mi pa nikakor ni hotela dobro uspeti. Odločil sem se, da potujem s tako imenovanim Turskim ekspresom (Tanren Expres) v München in izkoristim presledek treh ur med prihodom tega vlaka in odhodom direktnega vlaka v Amsterdam za večerjo ob čaši dobrega bavarskega piva. Toda prav 2. septembra, ko sva z ženo krenila na pot. je prišel Turski ekspres v Ljubljano z zamudo dveh ar. Ce bi bil le količ- kaj pametno začenjal svoje potovanje, bi bil že v Ljubljani presedlal v Avstrijski ekspres (Austria — Express), ki me je imel prevzeti v Mün-ehenu. Moj vlak j>a je v Avstriji nakoledoval še eno uro zamude, tako da sva z ženo v zadnjem trenutku dosegla direktni spalni vioz München-Amsterdam- Ne razumem, da se naši in avstrijski železničarji prav nič ne boje mednarodno odgovorne globe, ki zahteva za vsako neopravičljivo minuto zamude 50 dolarjev. V šahovskih turnirskih partijah se silno bojimo zastavice na uri, ki nadzira turnirski vozni red. Menda so pa le nemške in švicarske železnice resnično točne. Na povratku iz Amsterdama čez Pariz in Milano smo v Benetkah že imeli polno zamujeno uro, ki se na naših tleh. od Sežane do Ljubljane, ni prav nič napihnila. Nekaj dni pred odhodom mi je tajD:k naše Šahovske zveze tov Kapus mimogrede omenil, da bo olimpiada v Amsterdamu v velikem hotelu Krasnapolskv. To me je izredno presenetilo, zato sem si ga zapomnil. To mi bo postalo izrejio koristno, seveda takrat nisem slutil- Enajsta šahovska olimpiada bi se bila morala odigravati v Buenos Airesu Argentinci so znani kot veliki ljubitelji šaha. zato je FIDE pred dvema ietoma v Helsinkih zelo rada zaupala svojo naslednjo prireditev argentinski šahovski zvezi. Toda 16. julija — letos seveda — so Argentinci nenadoma izjavili, da ne zmo- rejo, kar so prevzeli. Razume se, da bi bili lahko že zdavnaj prej vedeli, kako stoje njihove stvari in odpoved v zadnjem trenutku je bila nedvomno neopravičljiva brezobzirnost. V tem poraznem položaju je FIDE posegla po presenetljivi ponudbi holandske organizacije, da prevzame olimpiado. V pičlih petih tednih so Holandci izvršili, kar so obljubili. Čudovit uspeh! Seveda je holandskim organizatorjem v blazni naglici pripravljalnega dela marsikaj ušlo- Prav nič se zato nisem čudil, da naju — žene in mene — na kolodvoru v Amsterdamu. okoli ooldneva 5. septembra, ni nihče sprejel. Toda hkrati sem se zavedal neprijetnega dejstva, da ne vem, kam naj grem. sporočila, kje bova stanovala, v Ljubljano nisem bil dobil. V tem kritičnem trenutku sem se spomnil Kapusovega velehotela Krasnapolskv. Tja sem usmeril taksi, tam pa sem takoj zvedel, da v hotelu ne bo olimpiade, da v njem šahisti ne bodo stanovali, da so vse sobe zasedene, ker so v rokah udeležencev kongresa matematikov, da na ima sekretariat olimpiade nekje v hotelu svolo poslovalnico. In v nji semi dosegel stik z organizacijskim komitejem. Velebotel Krasnapolskv je sredi Amsterdama. Na nasprotnem trgu mn stoji na sorotl kraljev oziroma kraljičin dvorec- Prirediteljem olimpiade je nazadnie uspelo, da sva z ženo ostala v tem zelo ndobnem hotelu in imela zelo prijetno stanovanje. Srednjeveška ura na kraljičinem dvorcu nama je ves čas naznanjala nre in polovične nre ob spremi revan ju muzike z zvonci. Kmalu sem razvodij al melodijo polovič- nih ur: bila je »Gaudeamus igitur«. Ob polnih urah je bila pesem daljša, verjetno kakšna holandska narodna. Ponoči so muzikalični zvonci seveda spali. Kmalu sem vedel, da je bojišče olimpiade v tako imenovani »Appollo — Hall«. Izpred hotela je električna cestna železnica prevzemala potnike na periferijo, kjer se je utaborila olimpiada. Vožnja je trajala skoraj pol ure, dodati pa ji je bilo še treba nekaj minut hoje- Nekoliko kritično je bilo vračanje v hotel Igre so trajale skoraj do 25. ure, nakar je sledila v restavraciji Appollo — Hall večerja. Cestna železnica je pa obratovala le do polnoči. Vodstvo olimpiade nama je — žena mi je zvesto sekundirala v turnirski dvorani — ponudilo taksi za polnočna potovanja, nazadnje pa je ljubeznivi g. Steenveldt, član komiteja, prevzel prevažanje s svojim avtomobilom. Laik si predstavlja funkcijo vrhovnega sodnika preprostejšo. kakor dejansko je-Sa j so spori, ki naj zaposlujejo sodnika, skoraj nemogoče, si misli. V resnici pa jih je bilo dovolj. Neprijetno je. da človek nikoli ne ve, kdaj se bo incident, ki ga je treba nemudoma pogasiti, dogodil. Zato mora vrhovni sodnik prebiti ves čas igre na bojišču ali pa v bližini boiišča. Dvakrat se mi ie dogodilo, da sem do-oolde. ko so dokončavale prekinjene partije, ostal v hote-In. da pa me je telefon poklical v turnirsko dvorano. Človek bi neverjel. koliko zaleže avtoriteta znanega preizkuše. nega velemojstra v kritičnih spornih trenutkih in kako malo doseže malo znan turnirski vodifpli. čeprav ima pravilnik FIDE v rokah. (Nadaljevanje prihodnjič) vsa Gtlvalska publika. Le s Hladnikovim je bilo drugače. Ker je bil film le posredno ozvočen, to se pravi, da je bil ton posnet na magnetofonski trak in ga predvajaj vzporedno s filmom. Je zaradi drugačnega tipa projektorja, kot ga je imel doma. ki mu hitrosti in bilo mogoče regulirati, prišlo do razlik med tenom in projekcijo, ki se jiii ni dalo uravnati. Zato je vodstvo festivala za Hladnikov film priredilo posebno predstavo, na katero so bili povabljeni le izbrani obiskovalci festivala. Na tej predstavi pa je vse potekalo kar srečno, ton ter film sta se ujela ln Boštjan je dosegel velik uspeh. Film je dobil kaj svojevrstno oceno: odlikuje ga originalna zamisel in ima kijub vidnim vplivom znanih režiserjev Chaplina, Clouzota in De Sice precej elementarno svojskega. Komisija ga je označila kot spojitev simboličnega surrealizma in poetičnega neorealizma z nadihom fantastike, ter ga primerjali z deli nekaterih francoskih slikarjev. Po tehnični strani je komisija pohvalila dobro fotografijo, ugotovila je primitivnost (brez prelivov) in pa, da je na dveh mestih predolg. Film je prirejen po Andersenovi pravljici »Zaročenca« in nosi naslov »Pravljica o ljubezni«. Sestavljen je iz treh delov: prologa, pravljice in epi’oga. Posnet pa je na 16 mm trak. V Škofji Loki se pripravljajo za občinski praznik, ki ga bodo letos drugič praznovali 13. decembra v spomin na množičen odhod občanov med partizane. Izvalili so 6 odborov, ki že marljivo delajo na tem, da bi proslava čim lepše uspela. Do praznika bodo izdali zbornik pod naslovom »Loka nekdaj in danes«, ki ga bo založil mestni odbor Socialistične zveze v Škofji Loki. Zbornik bo obsegal članke in razprave, ki bodo prikazovale razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na škofjeloškem področju. Vsebina zbornika bo pestra, saj bodo prispevali zanj svoja dela zgodovinarji, arheologi, geologi, umetnostni zgodovinarji, prirodoslovci, urbanisti, gospodarstveniki in drugi. Leposlovni del zbornika pa bo obsegal deia pišate!jev-rojakov. V njem bo tudi nekaj še neobjavljenih del padlega talca književnika Toneta Šifrerja. Za to slovesnost pripravljajo tudi otvoritev novega doma Zveze borcev. V njem bodo prostori mestne ljudske knjižnice in razstavni prostori narodnoosvobodilnega oddelka škofjeloškega muzeja. GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUŽBI! razpisuje HKTEČfiJ 1. za povest, 2. za mladinsko povest, potopis 1. p. (primerne za mladino od 10 do 14 let). Snov za obe povesti je lahko zajeta iz katerega koli obdobja. Obseg povesti naj bo 8—10 tiskovnih pol. mladinske povesti, potopisa i. p. pa 6—7 tiskovnih pol. Prednost bodo imela dela, ki bodo po svoji snovi in izrazu zanimiva tako za mestne kot podeželske čitatelje. Nagrade Povest, ki jo bo Družba uvrstila v svoj redni knjižni program, bo nagrajena s 400.000 dinarji. Mladinska povest, potopis 1. p. pa s 300.000 dinarji. Poleg tega bodo prejeli avtorji del, lei bodo uvrščena v redni knjižni program še po 15.000 dinarjev honorarja za vsako tiskovno polo. Družba si pridržuje pravico odkupa in tiska katerega koli predloženega dela v svojih izrednih knjižnih izdajah. Avtorji naj predlože svoja dela. opremljena s šiframi, najkasneje do 1. avgusta 1955, v zapečateni kuverti pa naj predlože svoj točen naslov in šifro, pod katero so delo poslali. Rokopise sprejema Prešernova družba. Ljubljana, Toneta Tomšiča 9. Tam dobe interesent’ tudi podrobnejša pojasnila. Glavni odbor Prešernove družbe ‘riA*'•“*“•N v • ■ ». DNEVNE Vesti • KOLEDAR Nedelja, 10. oktobra: Daniel * Danes se spcjminjamo irojstva Iva Andriča, enega izmed najvidnejših sodobnih jugoslovanskih pisateljev. Andric se je rodil leta 1892. Gimnazijo je obiskoval v Sarajevu, filozofijo pa je študiral na Dunaju, v Krakovu in Gradcu. Po končanem študiju je stopil v diplomatsko službo v tujini, kjer je pisal za mnoge srbske in hrvatske liste. Samostojno je izdal tri knjige, povesti in objavil več esejev. Njegove novele so prevajali tudi v druge jezike. Med drugo svetovno vojno je živel v Beogradu in napisal tri daljša pripovedna dela: »Most na Drini«, »Travniška kronika« in »Gospodična«. Po osvoboditvi sta izšla tudi dva izbora povesti, novi pa sta novelistima zbirka »Nove povesti« in novele »Zgodba o vezirjevem slonu«. Domala v vseh teh delih An-drič oživlja bosansko preteklost, čas, ko je v staro fevdalno Bosno pričela vdirati Evropa. * Danes se slovenski narod spominja ene najtežjih zgodovinskih krivic: 10. oktobra 1920. leta je bil na Koroškem plebiscit, ki je odtrgal Slovensko Koroško od nagega narodnega telesa. Med drugo svetovno vojno se je v tej najsevernejši slovenski pokrajini borilo kljub neštetim težavam nad 3.500 partizanov. Tudi po drugi svetovni vojni so ostali koroški Slovenci izven svoje domovine. Kljub temu, da skušajo nacistični elementi na Koroškem še vedno oporekati koroškim Slovencem njihove pravice, pa se nova Jugoslavija in Avstrija iskreno trudita, da bi v duhu prijateljskih sosednih odnosov pravično uredili koroško vprašanje in zagotovili slovenski manjšini v Avstriji njihove pravice. * Na današnji dan leta 1841 so partizani zažgali veliko žago na Lancovem. Zgorelo je okrog 5.000 kub. m lesa. Nekaj dni nato so Nemci na istem mestu ustrelili 20 talcev. * Zdravniška dežurna služba Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva c. 20, tel. 23?081; scbctna in nedeljska služba — v soboto od 16 do ponedeljka do 6 zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj. Celje: 10. oktobra: dr. Maks Bitenc, Cankarjeva ul. 11. # Dr. Žvokelj zopet redno ordinira od 14.30 do 15.30 na Gosposvetski 10/11. Đr. JANJI KURSUS ob promociji iskreno čestitamo. Naj lepše se zahvaljujem tov. doc. dr. Žumer Milanu za uspešno izvršeno težko operacijo ter ostalemu bolniškemu osebju za vso nego in pozornost v času mojega bivanja na kirurgični kliniki. Podlogar Rafael. Vsem, ki ste se me spomnili ob moji 70-letnici, najlepša hvala. Posebno zahvalo LOMO Novo mesto za čestitko in darilo. — Ferdo Buk. Novo mesto. Filozofska fakulteta vab! svoje letošnje novince, da se zbero v ponedeljek, dne 11. okt. ob 9. uri v zbornični dvorani Univerze na sestanek, ki ga sklicuje dekan fa-kuletete. Poročila sta se včeraj tov. Ivo Bašelj in Anica Suhadolnik. — Prijatelji iz tiskarne »Slov. Poročevalca« žele obema obilo uspeha in sreče v zakonu! Planinsko društvo Radovljica obvešča, da je Pogačnikov dom pri Križkih jezerih zaprt, da je Roblekov dem na Begunjščici do preklica ob lepih sobotah in nedeljah zasilno oskrbovan ter da bo Valvazorjev dem ped Stolom odprt in oskrbovan preko vsega leta. Novo odprta Zobna praksa — dentist Sefer Pavla. Trubarjeva 64 T Core j sv. Petra) sprejema dopoldne. Z dopisnim tečajem se hi«:ro naučite Esperanto. Prvo lekcijo pošlje proti pril ožit vi 50 din Zveza espermt:stov Slovenije, Ljubljana. Miklošičeva c. 7. LJUDSKI ODRI! »Vrnitev Blažo-novih« in »Kolesa tečne«, ki ju je napisal p:'znani slovenski pesnik in dramatik Matej Bor, sta naj-pr:'rnerneiš: za uprizarjanje v letošnji drrmski sezoni. Igri sta izšli v zelo lepi knjigi na izbranem papirju in s spremno besedo dr. Bratka Krefta. V polplatno vezano knjigo dobite v vseh knjigarnah za 350 din. lahko pa jo ^naročite na ^aslov: Založništvo »!*aš tisk'. Ljubljana. Tomšičeva 5. Pohitite 7 naročili! »RAZKRINKANI VOHUNI« — vohunska zgodba iz druge svetovne vojne, tako je naslov knjigi. ki jo ie napisal ameriški pisatelj Alan Hind in ki nam razkriva metod« nacistične vohunske mreže v ZDA med drugo svetovno vojno. Nadvse napeto, zanimivo branje za vsakogar. Knjiga je izšla v zelo lepi opremi, ima čez 40 ilustracij in stane samo 330 din. Dobite jo v vseh knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi na naslov: »Naš tisk«, založništvo, Ljubljana, Tomšičeva 5. POZOR BREZICE — VIDEM KRŠKO! Nastop šolanih psov iz Ljubljane bo v Brežicah dopoldne ob 10 uri, v Videm Krško pa popoldne ob 15. uri. Obiščite ta nastop KLSp. Esperantsko društvo vabi na začetniški tečaj esperanta, ki se začne 12. oktobra. Vpisovanje in pojasnila na Centralni ljudski univerzi. Cankarjeva 5. Pogrebni zavod »2ale«, Oskrb-ništvo pokopališč, Ljubljana, si dovoljuje opozoriti svojce pokojnih, ki še niso obnovili (poravnali) pristojbin za grobove, ki so že zapadle, še za nadaljnjih 10 let, naj to čimprej urede, ker bo sicer oskrbništvo s takimi grobovi prosto razpolagalo. — Obenem obveščamo svojce pokojnikov, da bomo sprejemali naročila za jesenske nasade in ureditev grobov le do 15. oktobra t. 1. Cvetlične in zelene aranžmaje za 1. november pa le do 25. oktobra t. 1. Dolgo pogrešana dobra sol za kopeli se zopet dobi. Zahtevaj v parfumerijah samo odlično »JELA« kopalno sol. Osvežuje in krepi živce. Kromov prašek je odlično sredstvo za čiščenje kovin. Posebno ga hvalijo gospodinje za čiščenje štedilnikov. Prepričaj se in povej drugim. Krompir posut s praškom KRO-SAN je varen pred gnitjem. — Vprašaj tiste, ki ga že več let posipavajo. SADJARJI! Divjega zajca zajamčeno odvrača LEPIT SIN - mazilo. Ing. Prezelj, Wolfova 3. Vsakovrstne bolečine vam sigurno preprečijo P h e n a 1 g o 1 tablete — naj novejši preparat tovarne LEK. Zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico Phenol gol tablete Novi »Gosadov« izdelek »NAS C A J« je odličen sadni čaj izvrstnega okusa in v^s bo prav gotovo zadovoljil! Z preparatom »ELEX« lahko čisti madeže vsak otrok. »FLEX« ni vnetljiv, ne pušča roba okrog madeža! FLEX dobiš v vseh drogerijah. Želite odlično kolonjska vodo? Potem samo SOUVENIR CIRKUS »ADRIA« Internacionalni program izvaja 40 tujih artistov. Danes: dnevna predstava ob 16.30 uri večerna predstava ob 19.30 uri. Prodaja vstopnic od 9. ure — ves dan. DRAMA LJUBLJANA Četrtek, 14. okt. ob 20: Rostand: Cyrano de Bergerac. Premiera. Izven. — Otvoritev dramske sezone. Ljubljanska Drama bo otvorila letošnjo sezono v četrtek, 14. okt. s premiero Rostandovega »Cyrana de Bergeraca« v prevodu Otona Župančiča. Naslovno vlogo bo igral Stane Sever, Roksano Ančka Levarjeva, Kristijana Andrej Kurent. Režijsko je delo naštudiral Slavko Jan, inscenatorja sta Niko Matul — Mile Korun, slikar kostumov Mija Jarčeva. Začetek ob 20. OPERA Nedelja, 10. okt. ob 19.30 Puccini: Madame Butterfly. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 11. okt. Zaprto. Torek, 12. okt. Zaprto. Sreda, 13. okt. ob 19.30 'Musorgski: Soročinski sejem. — Premiera. Izven. Četrtek, 14. okt. ob 19.30 Hristič: Ohridska legenda. Balet. Abonma red D. Petek. 15. okt. ob 15: Rossini: Seviljski brivec. Zaključna predstava za gimnazijo Kamnik. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 10. okt. ob 15: Mira Mihelič. Zlati oktober. Izven, ob 20: Tennessee Williams. Steklena menažerija. Izven Tcrek, 12. okt. ob 16: I. CankaT — di'. F. Smerdu, Martin Kačur. Red Torek popoldanski. Vstopnice so v prodaji. Sreda, 13. akt. ob 90: Tennease« Williams, Ste&lenA menažerija. Zaključna predstava za LMS. S ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Nedelja, 10. okt. ob 16: Spicar-^Pišl: »Naj bo stara al* pa mlada...« Spevoigra. ob 20.: Spicar- Piši: »Naj bo stara al* pa mlada...« Spevoigra. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 10. okt. ob 9: Gostovanje v Srednji Bistrici ob 11: Gostovanje v Beltincih ob 15 in 17: Gostovanje v Murski Soboti Ponedeljek, 11. okt. ob 9: Gostovanje v Salovcih ob 11.30: Gostovanje v Križevcih ob 15: Gostovanje v Mošancih SPORED ZA NEDELJO Poročila: G.05. 7.00, 12.30. 15.00, 19.00 in 22.00. 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska: 7.15 Radijske reklame; 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva; 8.00 O športu in športnikih: Med avstrijskimi športniki; 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko dopoldne; 9.00 Otroška predstava — Niko Kuret: Ostržek I. del; 10.00 Družinski pogovori — Vladimir Cvetko: Sola za starše pri nas; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert Antonin Dvoržak: Serenada za godala, Niels Wilhelm Gade: Simfonija št. 4 v B-duru; 11.00 Oddaja za Eeneške Slovence; 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored — vme3 ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Pol ure za našo vas; 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Lahka glasba; 15.30 Po našli lepi deželi: Brda, Brda vinorodna: 16.00 Neznani talenti (javno nagradno tekmovanje solistov in ansamblov v veliki filharmonični dvorani); 17.00 V plesnem ritmu; 17.30 Radijska igra — France Bevk: Kajn; 18.00 Promenadni koncert: 18.30 Ob 35-let-niei SKOJ; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 20.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.15 Večerni sipo red opernih .melodij; 21.00 Kulturna kronika: Razvoj in problemi slovenskih muzejev; 21.15 V svetu ritmov ifi melodij — sodeluje Plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Maria Rijavca; 22.15—23.00 Misli In pogovori O sodobni glasbi Robin Läufer: Arnold Schönberg; 22.15—23.00 UKV: program: V plesnem ritmu: 23 00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). Slovenska filharmonija obvešča vse interesente, da sta rumeni in zeleni abonma domala razprodana. V primeru, da bi se do 12. t. m. javilo dovolj interesentov za ta dva abonmaja, bi uprava Slovenske filharmonije razpisala vspo-redna abonmaja z istimi sporedi (rumeni II in zeleni II). Prijave sprejme blagajna Slovenske filharmonije. Naslednji simfonični koncert Slovenske filharmonije bo ▼ petek, 15. t. m. ob 20.15 tul za rdeči abonma. Kot solist sodeluje slovita pianistka iz Pariza — Monique de la Bcruchollerie, dirigira Ja-kov Cipci. Spored obsega Beethovnovo uverturo Egmont, Chopinov Koncert za klavir in orkester v f-molu, Rahmaninova Rapsodijo na Paganinijevo temo in Resphigijeve Rimske vodnjake. Preostale vstopnice so v prodaji od 12. t. m. dalje v blagajni Slovenske filharmonije dnevno od 10. do 12. in od 16 do 18 ure. Cene od 300 din navzdol. Pianist Anton Soler iz Buenos Airesa koncertira jutri ob 20.15 v Filharmoniju Koncert Je za modri abonma, nekaj neaboniranih sedežev je še v prodaji. Abonente prosimo, da plačajo prvi obrok v Koncertni direkciji ali jutri zvečer pri blagajni. RSZPIS KMETIJSKO POSESTVO ZADOBROVA Ljubljana - Polje sprejme s takojšnjim nastopom 1 traktorista za poljska dela (večletna praksa), 2 konjarja za poljska dela in prevoze in 1 kmetijskega tehnika s srednjo kmetijsko šolo. Plača po tarifnem pravilniku. Sprejmejo se samo samci. Pismene ponudbe poslati na naslov posestva. RAZPIS delovnih mest Upravni odbor Poliklinike Ljubljana razpisuje naslednji delovni mesti: 1 mesto plačilnega knjigovodje. Pogoji: Ekonomska srednja šola z diplomo, ali njej enakovredna srednja šola z daljšo prakso v finančni službi. 1 mesto skladiščnega knjigovodje. Pogoji: ustrezna šolska kvalifikacija z daljšo prakso. Plača po uredbi in dopolnilna plača. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pravilno kolkovano prošnjo z opisom dosedanjega dela vložiti na Polikliniko Ljubljana, Miklošičeva c. 20, soba 131, per», odsek, do 25. okt. 1954. Upravni odbor Poliklinike LJUBLJANA RAZPIS UPRAVA POLIKLINIKE V MARIBORU razpisuje dve mesti zdravniških specializacij: 1 mesto zdravnika-specializanta iz kirurgije in eno mesto zdravnika - specializanta iz rentgenologije. Prošnje je dostaviti do 25. oktobra 1954 na opravo Poliklinike, Maribor, Sodna ulica št. 13. RAZPIS REKTORAT AKADEMIJE •ZA GLASBO V LJUBLJANI razpisuje za IH. oddelek: mesto docenta ali izrednega profesorja za glavni predmet klavir. Prošnje s potrebnimi prilogami je treba vložiti na rektoratu, Gosposka ul. 8. Rok je 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS. RAZPIS Komisija za razpis službenih mest pri LOMO Črnomelj razpisuje mesto upravnika Bri v sko-fri zersk ega podjetja Črnomelj. Nastop službe 1. 11. 1954. Plača po tarifnem pravilniku, odnosno po dogovoru. Za stanovanje preskrbljeno. TEfflqßKA VISOKA. SOLA V LJUBLJANI razpisuje na Fakulteti za arhitekturo mesto asistenta za predmet »Javne zgradbe L in n.« Pogoj je diploma za inženirja arhitekture in znanje tujih jezikov. Prošnje se vlagajo v roku 14 dni od objave tega razpisa na Fakulteti za arhitekturo TVS ▼ Ljubljani. Graben, Co j zova cesta 5. Popravek k oglasu v SP z dne 9. io. t. 1. »Elektroprojekt«, Ljubljana. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 15. 10. 1954 in ne 15. 11. 1954 kot Je bilo prvotno objavljeno. OBVESTILA OPOZORILO Mestni pogrebni zavod, Maribor — oskrbnlitvo pokopališč opozarja lastnike grobov na pokopališčih: Pobrežje, studenci, Radvanju in Brezje, Id še niso obnovili najemnine za grob za nadaljnjih 10 let da jo poravnajo do 15. novembra 1954, sicer bomo vse zapadle grobove prekopali ln oddajali novim interesentom. Obenem opozarjamo na 9. čl. pokopališkega reda z dne 29. 5. 1951 lastnike grobov da drže grobove in grobnice v redu oskrbovane, ker bodo navzlic plačani najemnini izgubili pravico do njih ln bomo zanemarjene grobove prekopali in oddajali novim Interesentom. RAZPIS LJUBLJANSKE MESTNE LEKARNE razpisujejo 5 štipendij za študente farmacije v višini 4000 do 6000 din, ln sicer: 3 za moške in 2 za ženske. Prošnje z opisom materialnega stanja takoj vložiti ali v Centralni lekarni. Tromost j e ali v Lekarni za zavarovance, Miklošičeva 20. NATEČAJ za Štipendije sveta za prosveto IN KULTURO LRS Svet za prosveto in kulturo LRS razpisuje dve eno-, dve dvo- ln dve trimesečni štipendiji za strokovno Izpopolnjevanje v tujini v letu 1955. Štipendije znašajo mesečno od 32.000 do 35.000 deviznih dinarjev, stroške za potni list in vožnjo klijejo štipendisti. Pravico udeležiti se natečaja Imajo predavatelji na visokih šolah ln akademijah, znanstveni in strokovni delavci na drugih ustanovah ter aktivni delavci na raznih področjih kulture in prosvete, ki želijo dokončati določeno raziskovalno delo ali pridobiti si višjo specializacijo v stroki ln ki so izčrpali že vse možnosti specializacije v FLRJ. Prošnja naj vsebuje: mesto zaposlitve ln stalno bivališče; poročilo o znanstvenem ali drugačnem. strokovnem uveljavljanju; namen študija v tujini in delovni načrt; mesto odnosno ustanovo, kjer kandidat želi študirati; izjavo kandidata o znanju tujega jezika; poročilo o tem, ali Je kandidat že hil v tujini v študijske namene; koliko časa želi kandidat prebiti v inozemstvu in v katerem roku; ■»••••• ••••#••#• »••••«»•• Tovmrnu učil ČE II OMELI IŠČE ZA TAKOJŠEN NASTOP deki¥cs in uslužbence zn naslednja delovna mesta: KOMERCIALISTE z večletno prakso v kovinski stroki. SEKRETARJE s pravno fakulteto ali popolno srednjo šolo s prakso v vođenju upravnih in personalnih poslov v industrijskih podjetjih. SKLADIŠČNIKA kovinskega skladišča, izučenega trgovskega pomočnika kovinske stroke, ki dobro pozna kovinski in električni material. MIZARSKE MOJSTRE kvalificirane,z industrijsko prakso za vodje strojne ln ročnih delavnic in vodje izmen. FIHANČ85SA, MATERIALNEGA IN MEZDNEGA KNJIGOVODJO s popolno srednjo ekonomsko šolo in po možnosti s prakso. »•*•••• *•»*•• MALI JODY C Po knjigi M._ Kinnän Rawlingsove — Riše Miki Muster ] Ponoči ni nihče slišal nobenega sumljivega Suma, niti psi ne. Ko pa je šel Penny drugo moizt. ni bilo telice nikjer. Sprva je mislil, da je kako ušla, potlej pa je našel čisto razločno Sepavčevo sled. Bled od jeze in onemogle togote se je vrnil z žalostno vestjo v hišo. »Zdaj je dovolj,« ‘c izjavil, »zdaj pojdem tej zverini za petami čeprav đo konca sveta. Ne odneham prej, dokler ne bo eden od naju pod rušo!« Pri priči in srdito se je ‘«til pripravljanja orožja. »Ali smeva s Slakom zraven?« je vprašal Jody. »Lahko, toda oziral se ne bom na nikogar,« je jfejal Penny. 338. Hitro je bil nared. Brez odlašanja je požvižgal psoma in pognal Julijo na sled. Jody še ni bil pripravljen in je v obupnem razburjenju gledal za očetom. Vedel je, da bi ga zaman prosil, naj počaka. Podvizal se je, kolikor se je mogel, poklical Slaka in kakor obseden zdirja! za P «m vjerna. Ko ga je slednjič dohitel, je bil čisto brez sape. Stara Julija pa je z vnemo hitela po sledi. Slak je razposajeno poskakoval, da ga je Penny je grdo pogledoval. Kakšno miljo daleč od doma so naleteli na ostanke telice. Mddved jih je zagrebel v pesek, potom ko se je nažrL 339. »Ne more biti daleč odtod,« je zamrmral Pen.._, »na vsak način pa se še vrne.« Toda stari Sepavcc je bil zvit in je storil vse, da bi zmedel preganjalce. Njegova sled je vodila najprej proti Foresterjevi kmetiji, nato pa je v velikem loku zavila na prerijo. Hodili so tako hitro, da so bili proti poldnevu pošteno upehani. Toda Penny se je odločil le za kratek počitek. Ko so kineda spet krenili dalje, je stopal tak čilo, da ga je Jody komaj dohajal. Sled je zdaj peljala skozi gozdove in se nazadnje izgubila v močvirju. Mračilo se je že in morali so se vrniti. potrdilo o pristanku ustanove, kjer je kandidat nameščen, oziroma priporočilo strokovnega društva. Pravilno kolkov an e prošnje Je treba vložiti do 1. decembra 1954 pri Svetu za prosveto in kulturo LRS, Ljubljana, Župančičeva 3. VOJNO TEHNIČNI INSTITUT — BEOGRAD razpisuje NATEČAJ za štipendiste, ki W se specializirali na Optičnem inštitutu v Parizu; Pogoji: da Je diplomiral na Prirodno matematični fakulteti - matematiko ali fiziko, ali pa da ima diplomo strojnega, geodetskega ali elektroinženiTj a. da zna dovolj francoskega jezika za slučaj predavanja da ni starejši od 30 let; da je odslužil vojsko; da je zdrav; da se obveže, da po končanem šolanju ostane v službi v ustanovi, katera ga bo stipendirala najmanj 10 let; Šolanje traja dve leti. Po končanem šolanju slušalec dobi diplomo optičnega inženirja. Prošnje poslati na naslov: Vojno tehnički inštitut — Beograd najkasneje do 15. oktobra 1954 leta. Prošnji priložiti: Diplomo ali potrjen prepis diplome, avtobiografijo, potrdilo, da je odslužil vojsko, izpisek iz matične knjige rojstva in potrdilo o zdravstvenem stanju. Podrobne informacije: Vojno tehnični inštitut, Beograd, Kata-ničeva 15. OBVESTILO Glasbena šola Delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Bežigrad, Parmova ulica 32-1 (v bivši rajonski stavbi), še vedno vpisuje učence v svojo glasbeno šolo vsak dan od 8. do 9. in od 17. do 18. ure do 20. oktobra t. 1. V šoli se poučujejo razen ljudskih instrumentov (harmonika, kitara) tudi klavir in violina, v primeru zadostne priglasitve pa še vsi ostali instrumenti. DPD »Svoboda« Bežigrad ima tudi pevski zbor, tamburaški zboT, dramsko sekcijo za odrasle in mladino ter šahovsko sekcijo. Člani, prijatelji DPD »Svoboda«, vpisujte Vašo mladino v našo glasbeno Šolo. priglasite jo v naš tamburaški zbor, pristopite v naš pevski zbor. vključite se v našo dramsko ali šahovsko sekcijo, pristopite k našemu društvu, da boste kakorkoli prispevali h kulturnemu dvigu delovnega ljudstva. Delavci, delovna inteligenca, v DPD »Svoboda« je vaše mesto. To Je Vaše društvo, v katerem imate priliko udejstvovati na vseh področjih kulturno prosvetnega delovanja. Društvo potrebuje tudi organizatorje. Pristopajte ln vsak po svojih močeh naj pomaga k hitrejšemu kulturnemu dvigu delovnih ljudi. Redni letni občni zbor kultumo-prosvetnega društva »SLOVFNSKI DOM« v Zagrebu bo v nedeljo, dne 26. oktobra 1954, ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih, Zagreb, Masarykova uL 13. Vabimo vse članstvo, da se tega zbora udeleži v čim večjem številu. Odbor. K9KÜ3S •UNION«; mehiški film »Vedno tvoja« Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 je matineja amer. barv. filma »Venecianski tat«. •KOMUNA«; amer. fllcn »Pregnanci iz Poker Fiata«. Tednik-Predstave ob 16, 18 ln 20. Ob 10 je matineja amer. barvnega filma »Venecianski tat«. •SLOGA«; lugosjov. film »Stojan Mutikaša«. Tednik. Predstave ob 16, 18 m 20. Ob 10 Je matineja istega filma. Prodaja vstopnic v vsen treh kinematografih od 9 do 11 ter od 15 dalje. »SOČA«: ital. film »Dekleta španskega trga«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ;n 20. Prodaja vstopnic oa 9 do U ter od 15 dalje. »GUNCLJE«: amer. film »Skrivnostna cesta«. Tednik. Predstavi ob 17 in 19 Prodaja vstopnic uro pred Drl četkom predstave »SISKA«: angleški film »Ugrabljen«. Predfilm »Aljaska«. Ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 15 dalje. »TRIGLAV«: angl. film »Ugrabljen« in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ter od 15 dalje- LITOSTROJ«: ital. film »Nepravična obsodba«. Ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjič! Zaradi pomanjkanja kino oglja do nadaljnjega popoldanske predstave odpadejo. ŠENTVID »SVOBODA«: ameriški film »Vodnjak« VEVČE: ameriški film »V send sovraštva« DOMŽALE: ameriški barvni fllcn »Dvoboj pri Srebrnem potoku«, ob 15, 17 in 19. JARŠE »INDUPLATI« : švedski film »Zaradi moje ljubezni«, ob 16 ln 18. ZADOBROVA: amer. film »Samo naša« ob 15 in 17. KAMNIK: francoski film »Trenutek resnice«. BLED: ameriški barvni film »viharni zaliv«, ob 15, 18 in 20. Matineja istega filma ob 10. CELJE »UNION««- angleški film »Najlepša leta našega življenja«* Ob 16. 13 in 20. CELJE »DOM«: francoski film »Trenutek resnice«. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »V vrtincu« in tednik ob 15. Ob 19 in 2i ameriški film »Borec« in tednik. Prodaja vstopnic od 14. Matineja amer. film »Borec« ob 10. KRANJ »SVOBODA«: amer. barv. film »V vrtincu* brez tednika, Predstave ob 14 in 18. Matineja amer. film »Borec« ob 9. JESENICE »RADIO«: angleški film »Veseli Norman«, ob 16, 18 in 20. Matineja istega filma ob 10. JESENICE »PLAVŽ«: amer. barvni film »Lidija Bailey«. ob 15, 18 in 20. Matineja istega filma ob 10. Vsem, ki ste spremili našo drago mamo ANO MALERIC na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, prisrčna hvala. Žalujoči družini Malerič — Pretnar. Vsem, ki ste Jo obiskali ln ji v trpljenju lajšali hude ure, predvsem dr. Kremžarju in prof. Tomcu, vsem, ki ste spremili pokojno v tako lepem številu k zadnjemu počitku in jo zasuli s cvetjem, zlasti domačinom iz Lukovice, gospodu Cerarju za tople besede ob grobu in vsem, ki ste izrekli globoko sočutje ob izgubi naše drage mame, stare mame in tašče VERE VIDIC Slaparjeve iz Lukovice Iskrena hvala. Žalujoči rodbini: Merhar, Turk. Vsem, ki so našega dragega očeta TOMA KALINA spremili na zadnji poti, obsuli s cvetjem in izrekli sožalje, vsem pevcem za krasne žalostinke, posebno tov. pevovodju Janezu Godcu — iskrena hvala! Kalinovi i«a Dne 8. oktobra 1954 Je umrla dobra tovarišica ln vestna uslužbenka VIDA STEKER Pogreb bo danes 10. okt. t. L ob 16. uri iz Frančiškove veže na Zalah. Ohranili Jo bomo v naj lepšem spominu. Akademija za igralsko umetnost in sindikalna podružnica SNG v Ljubljani. Umrl je JANEZ SPILER posestnik v Zupeči vasi Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dopoldne na pokopališču v Cerkljah ob Krki. Za'u-joči: žena Frančiška, hčerka Mici, sinovi: Janez, Nace. Fonzi in Franci, snahe Pepca, Minka, Elza in Ana, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Nenadoma je umrl Ob nepozabni izgubi EMILKE se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so našo bol tolažili, osebno ali izkazovali svojo sočustvovanje s sožalji in s poklanjanjem cvetja ter z udeležbo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni izreči dr. Prodanu iz Ljubljane, dr. Murgelju iz Senovega in dr. Ivančičevi iz Trbovelj za skrbno nego in požrtvovalnost v času njene bolezni. Tov. Plavšak Robertu se zahvaljujemo za njegov trud, ki ga nam je izkazal ob njeni smrti. Trbovlje, 8. oktobra 1954. Družini Sent j ure ln Persoglio. Ob nenadomestljivi izgubi ljubljene mamice IVANKE SVETIC roj. Strgulec se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno zahvalo izrekava dr. Arku Jošku za njegovo požrtvovalnost in prizadevanje, da ji olajša trpljenje. Pravtako se zahvaljujeva tov. Dolhar Tanji za vso söerb in nesebično pomoč v vsem času njene hude bolezni. Franci in Silva FRANC KREMESEC Pogreb bo v nedeljo 10. okt. ob 15. uri na domače pokopališče v Metliki. Žalujoči sin Rudi z družino Do trpel a je naša ljuba mama in sestra VIDA STEK AR uslužbenka Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani Pogreb bo v nedeljo 10. oktobra ob 16. url iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči, hčerka Miroslava, sestra Marija in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 8. okt. 1954. Dotrpela Je v 66. letu starosti naša dobra žena, zlata mama, stara mama, sestra, teta in tašča ANGELA SEDEJ roj. Polše PogTeb drage pokojnice bo danes 10. 10 1954 ob 15 30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: mož Anton, otroci, Maks, Angela por. Novak, Viktor in Dane z družinami tei ostato sorodstvo. Ljubljana, 8. okt. 1954 :£=> ■ O ■ o ■ O ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ CD ■ C3 ■ C=> B <=> K (=;• 0 " 0 Q natečaj za delovno mesto g ■ na podlagi Člena 95. uredbe o ustanavlja- ■ 0 NJU PODJETIJ IN OBRTOV RAZPISUJE PODJETJE Q 5 » T E H N 0 M E T S L « " ■ 0 ■ o TRGOVKE £ TEHNIČKO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM 0 BLAGOM NE DEBELO IN DROBNO - LJUBLJENE g 5 glavnega računovodje podjetja o ■ o ■ o ■ 0 RAZEN TEGA IŠČEMO SE 5 administrativno moč Plača po tarifnem pravilniku podjetja, ostali pogoji pa so interesentom na razpolago v sekretariatu podjetja, Ljubljana, Titova cesta 16-1., kamor je treba poslati tudi zadevne pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dosedanjimi zaposlitvami itd. 0 ■ o ■ o ■ o ■ o n ki se po možnosti spozna na mizarske stroje ln O B orodje. Jjj 0 0 oioioioioioioioiosoioiosoao: ST. 238 — 10. OKTOBRA 1954 / SLOTEHSEI POnOCEVÄLEC ] sir. 7 BESEEM BIVŠA USMILJENKA gre negovat bolnika na dom. Naslov v ogi. odd. 10719-2 PKC, I «motorno, usodno prodam. INJEKCIJE Citolisina (novotvor- PRODAM napol dograjeno hišo p n DEKLE Išče «otoo —^prazno jU, ' ----- be) prodam. Vidovdanska cesta Sv. Tomaio blizu Vojnika pri. opremljeno; ima lastno postelj- štev. 6. 16760-4 Celju. Stropnik Ignac, Maribor, nino. Najraje v Šiški ali k]er- PRODAM: dva velika kovčka, pri- Ptujska c. 129. 16568-7 koli. Naslov v ogl. odd, * merna za selitev in dve železni PRODAM: lepo novo hišo s hlevom DVE SOBI, vezani, veliki, soncm, postelji z nočnimi omaricami. in dva vrta v Videm’Brežicah, že- v strogem c^ntxu, zamenjam^za Groršič Kavškova 26-IIL 16761-4 lezniška postaja Libna. Cena po Tomšič, Vegova 1401. 16785-4 BRZOŠIVALNI STROJ »Pfaff« v brezhibnem stanju naprodaj. Rožna dolina c. X/13. 16833-4 PRODAM kratek moški zimski suknjič. — Malenškova U (poleg vojne bolnice). 16838-4 ■gTRANBE. ki zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj prilože za odgovor znamko za 13 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. — Uprava »SP«. (p iJETJE VODOVODNA INSTALACIJA in kleparstvo, Ljubljana, Slika, Knezova 28 sprejme s takojšnjim nastopom službe samostojnega računovodjo z daljšo prakso, in tehnika kovinske stroke z najmanj 2-lctno prakso v tej ali ujej sorodni stroki. Prosilci naj se zglasijo od 8—10 ure v podjetju. It3.“)0-1 [ pAKTILOGRAFA, mlajšo moško moč, sprejme takoj Voivodjanska Agencija, Ljubljana, Tavčarjeva 5. 16584-1 I INDUSTRIJSKO PODJETJE v Ljub- ! : ani išče vratarja in dva mlajša j cdavca, ki sta prosta kadrovskega j roka in ki imata veselje do dela pri strojih. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pošten in vesten«. 16517-1 T ARNA HIDRAVLIČNIH NAPRAV »Prva petoletka«, Trstenik, potrebuje takoj: visokokvalificirane strugarje, visokokvalificirane strojne ključavničarje za popravi':* delavnih strojev, visokokvali-f inane in kvalificirane rezkarje ( Trezorje) in strojne tehnike s prakso. Stanovanja zagotovljena. Ponudbe z obširnim življenjepisom i i ooisora dosedanjega dela poslati podjetju od 15. oktobra 1954. 16478-1 PRIUČENA SIV IT,JA išče zaposlitev kjer koli v Ljubljani. Tonudbe ■d iCimprej« v ogl. odd. 16635-1 * ARNA KONZERV Ljubljana, Vič, . ržaska c. 151 a raspisu je natečaj 'i sprejem v službo s takojšnjim nastopom komercijalista s potreb-:>’K)i kvalifikacijami in ki je že delal v živilski industriji. Pismene ponudbe za takojšnji nastop po-'a:i unravi podjetja. 15656-1 "• '.ISTRA i TV NO MO C veščo pernii h Inih poslov sprejmemo. Po-•I odbe« v ogl. odd. pod »Gradbeno-Uiubljana«. 16700-1 : ROSLIKARSKE IN PLESKARSKE samo kvalificirane, n :i za delo izven Ljubljane sprej-:e Janežič, Vodovodna c. 76. - . 16740-1 1 ČEVLJARJE za nova dela sprej-:.i0. Čevljarska zadruga »Ccn-; rr. Prešernova 48. 16746-1 SADNICA z večletno prakso v ra-. to vodstvu želi namestitev. Poru :be v ogl. cdd. pod »Ljubljana«. .•■URCTALIST-TSHNIK želi* zapo- j' tov v iud. ali prometnem pod-. UJ. ima 14 let službe. Obvlada ; ruski in italijanski jezik. Ponud-re pod »Nastop takoj« v ogl. odd. GOSPODINJSKO POVOCNICO^prej- M*-* 6-clcnska družina v Ljubljani. _ .•-as.ov v ogl. odd. 16725-1 r’n.A0,nTNISK.° POMOČNICO sred-n, n let sprejmem s 1. novembrom •.. po dogovoru k štiričlanski dru. -uni. Ponudbe pod »Samostojna« v 'T'. odd. 166rM-i C{PODTNJSKO POMOČNICO sprejmem Dolenc, Prešernova ul 9-T ?T.....T .«“«M slnžbf. Ponudbe t ogl. 'odd. pod »atanoranje«. 16690-1 GOSPODIN IŠKO POMOČNICO spre}-me 'ri ;Učlan-kj družini dr. Avčin, zdravnik, Valvazorjeva 7-IÌ. Vora-šs*i od ti. oktobra dalje. 16701-1 SAMOSTOJEN KNJIGOVODJA, ver-ziran v gradbeni, lesni in gostinski -ST" “Ù Išče službo. Ponudbe v ogl. ^nod >Na = icn takoj«. 16705-1 S ’ R-D želi zaposlitev. Nastop možen takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod -.33 let«. <6706-1 ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU rud.m sobo in hrano. Naslov v ogl. dva strojna ključavničarja. kovinostrugarja in avtoličarja takoj sprejme Elektro strojno podjetje »Tiki«, Ljublja-_na. Trata 12. 16837-1 SKLADIŠČNIKA za skladišče s tehničnim materialom sprejme »ŽIČNICA« Ljubljana, Tržaška cesta 69. Nastop službe takoj, i lača po dogovoru. 16854-1 STROJEPISCA, veščega, po možnosti tudi z znanjem srbohrvaščine sprejmem takoj. Ponudbe z življenjepisom pod »Priden« v ogl. odd. 16856-1 GOSPODINJ. POMOČNICO išče z novembrom tričlanska družina. Naslov, v ogl. odd. 36830-1 Čevljarski pomočnik, dobro izve ž ban, se sprejme. Mesto stalno. »Čevljarska delavnica Domžale*. 153O0-1 KLJUČAVNIČARJE, kovače, kovinostrugarje, pleskarje in nekvalificirane delavce sprejme Železniško podjetje za popravljanje voz In strojev Ljubìiana _ -Šiška, Parmova ulica. 16835-1 KALKÜL ANT A v lesni stroki snrejme s 1. novembrom mizarska delavnica »Krim", Linhartova ul. 49a. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslat! na gornji naslov s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve. 16672-1 A DELO VZAMEM žen-ike in moške jopice, rokavice in nogavice, otroške garniture in obleke za punčke od 2 let naprej. Ponudbe pod -Rn”uq «- 0jšl# odd 16712-2 KLJUČAVNIČARJE s prakso in transportne delavce takoj sprejme tovarna »Utensiiia«, Ljubljana — Rudnik 24. 15733-1 GOSPODINJ. POMOČNICE, dobro izvežbane, ki imajo stanovanje v Ljubliani sprejme Gospodinjski biro, Trubarjeva 8, od 8. do 3 2. ure. 16784-1 PCSTRE2NICO, veščo kuhe sprejme štiričlanska družina — odrasli. Naslov v ogl. odd. 16787-1 VEČJE ŠTEVILO ZIDARJEV, priučenih zidarjev, tesarjev in delavcev sprejmemo. Delo je na akord, preskrbljeno za vso zimsko dobo in pod streho. Zagotovljena hrana in stanovanje. Gradbeno podjetje Moste, Ljubljana, Smartinska 64b. 16779-1 GOSPODINJ. POMOČNICO iščem. Naslov v ogl. odd. 16788-1 KEMIČNA TOVARNA MOSTE, Ljubljana, takoj sprejme: 3 samostojne ključavničarje, izolatorja paro vodov in priučenega pleskarja. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Javiti se v tajništvu podjetja. 16732-1 SKLADIŠČNIKA — sposobno samostojno moč, sprejmemo takoj. Zglasiti se osebno v podjetju »Sončnica«, Vir pri Domžalah. 16798-1 INDUSTRIJA kovinskih izdelkov, Maribor, Cesta zmage 13, razpisuje mesto vodje konstrukcijskega oddelka. Pogoj : inž. ko-vinefce stroke. 16799-1 ADMINISTRATIVNO moč z obvladanjem strojepisja, zaželena administrativna šola in praksa, se sprejme takoj v službo. Pismene ponudbe na Občanski LO Komenda pri Kamniku. 16892-1 NIŽJI KOMERCIALIST — poslovodja KZ želi spremeniti službeno mesto poslovalnice trgovskega podjetja v bližini železniške postaje, Celje-okolica. Ponudbe na SP Celje pod »15-letna praksa«. 16883-1 KMETIJSKA ZADRUGA Celje, razpisuje mesto gostinskega poslovodje s predpisano kvalifikacijo. Ponudbe na Kmetijsko zadrugo, Celje. 16805-1 FOTOGRAFSKI MOJSTER ali pomočnik z večletno prakso dobi stalno službo. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje za samca preskrbljeno. Foto tehnika, Novo mesto. 16808-1 TRGOVSKI POMOČNIK — špecerist išče zaposlitev kjerkoli. Naslov v ogl. odd. 16809-1 SC30SLIKARSKEGA pomočnika sprejmem. Šušteršič Egidij, Salendrova 6. 16824-1 VOZNIKA h konjem sprejmem. Bidovec, Ljubljana, Dolinska steza 6. 16826-1 GOSP. POMOČNICO k 4-članski družini iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zdrava in poštena«. 16829-1 TRGOVSKO PODJETJE Išče kurirja — delavca. Nastop takoj v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. Dod »Kurir«. 16819-1 ŠIVILJA z večletno prakso, sposobna tudi v samostojnem vodstvu, išče primemo službo kjerkoli. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposobna«. 16818-1 SPREJMEMO trgovskega pomočnika ali pomočnico z večletno prakso v špecerijski stroki. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom v ogl. oddelek pod pod »Pošten«. 16817-1 TRGOVSKEGA POMOČNIKA(-co) in enega delavca za špecerijsko stroko sprejme trg. podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalna zaposlitev«. 16791-1 TAKOJ zaposlim tri perfektne reparirke nogavic s svojim strojem. Plačam najvišjo ceno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Najvišja plača«. 16648-1 PRIDAO IN POŠTENO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu in k enoletnemu otroku sprejmem. Naslov v ogl. odd. 16668-1 KLEPARJE-KOVACE, kolarje, ključavničarje, orodjarje in vajence karóseriste sprejmemo. Karoserija, Kamniška ul. 25. ali Celovška c. 89. 16678-1 REZERVNI OFICIR z vajeniško dobo v trgovini in večletno prakso v Armiji išče primerno zaposlitev v trgovini, najraje na deželi, družinsko stanovanje zaželjeno. Naslov v ogl. odd. 16595-1 PODJETJE ÀVTOOBNOVA, Ljubljana, Bežigrad 11, sprejme takoj več kovinostrugarjev in strojnih ključavničarjev, 1 orodjarja, 1 kovača (mojster) in več avtokleparjev. Sprejem in plača po dogovoru. Zaželeni so vojaščine prosti in po-Ljubljani. STROJEPISNA DELA in prevajanje NEMŠKO OVČARKO, «taro 6 meto emščina) na domu. Naslov v ogl. secev, z rodovnikom prodam, odd. 16/21-2 Vodnvodflfl ß*» 1SS40-4 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Yam izde- rISiO ^rion« prodam za 17.000. la t dveh urah »Foto Pauli Alen- Zadnik. 2ab1ek 12. 16841-4 ka«, Trubarjeva c. 38. Ljubljana. KRZNENA PLAŠČA SU In Tiger-184(1-2 mačka prodam. Ježek, Beethov-V POPRAVILO ln čiščenje «prej- nova 9. 16844-4 mem bosanske ln perzijske pre- PRODAM radijski aparat ln že-proge. Poljanska c. 13/1. od 8. lezen štedilnik. Ambrožič, Pod do 15. ure. 16868-2 SPREJMEM DELO — prepisovanje na dom. Posedujem svoj pisalni stroj. Ponudbe na oglasni odd. pod »Lastni pisalni stroj«. 16364-2 KDOR POUČUJE angleščino in nemščino naj odda ponudbo pod »Podučujem« v ogi. odd. 16601-2 FRANCOŠČINO POUČUJEM za vse razrede gimnazije, nudim konver- ___AT_____1__—_____I „JJ > gozdom, Jesenice. 16814-4 OSI IN OBROČE 16 col za gumi voz prodam. Ogled od 15. ure dalje. Vič, Dobrovška c. 26. 16815-4 HARMONIKA, 120 basov, 4 registri, odlična, naprodaj. Ljubljana, Triglavska 1, pritličje. Ogled od 12.—15. ure. 16825-4 HARMONIJ, pisalni stroj in fotoaparat »Bergheil« 6X9 prodam. Naslov v ogl. odd. 16845-4 MOŠKO KOLO na prestave, itali- dogovoru. Ugodno za upokojenca Janške znamke, prodam. Boršič, ali za uradnika. Zupančič, Dolenje, Njeguševa 10-H, VI. vst. 16763-4 Videm (6614-7 RADIO »Homyphon« 4+1 z magič- MANJŠI LOKAL v centru mesta nim očesom, dobro ohranjen — zamenjamo za večjega po mož-poceM prodam. Soška 13, Kole- nosti s skladiščem. Ponudbe v zija. 16768-4 ogl. odd. pod »Primeren lokal«. RADIO, odličen, naprodaj. Wolf o- 16865-7 va 10-1, desno. 16769-4 ZAZIDLJIVO PARCELO zamenjam za PRODAM nov večji ročni navijal-. garsonjero. Ponudbe pod »Ljub-nik (špulradi) in več vreten za fjana< v ogl. odd. 16467-7 štrene. Sprager, Verovškova šte- TRAVNIK 17.886 m* prodam. Okoren Vilka 21. 16772-4 *. Marije, Grosuplje. 16647-7 MOŠKO KOLO Italijanske znam- DVODRU2INSKO HIŠO, podkleteno, ke ugodno prodam. Prešernova z vr{0m v Polju prodam. V zameno cesta 18. 16.73-4 stanovanje kupca. Naslov v ogl. STAJICO, zložljivo, proda Jero- odd 16520-7 men (pri Belini), Trubarjeva STANOVANJSKO HIŠICO v lepem številka 7. 16775-4 kraju na deželi zamenjam za dvo- GUMI VOZ (diro) na peresth, ^no- TOk,no stanovanje v Ljubljani ali zacijo. Naslov v ogl. odd. 16525-2 RADIO »Radione« 5+1 cevni, zelo POUČUJEM nemščino in italijanščino po hitri metodi .Rimska c. 10-1, desno. 16559-2 VAJENCA, zdravega ln krepkega, ki ima veselje do vulkanizerske stroke, sprejme podjetje »Avto-promet« Ljubljana, Savska cesta. 16797-3 V A j L,\CA za dimnikarsko obrt sprejmem. Lapuh Gustav, dimnikarski mojster. Ljubljana, Glinška 3-a. 16555-3 dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled v nedeljo, ponedeljek od 14,—17. ure. Steh Ivan, Ljubljana, Ambrožev trg 3/11. 16849-4 PRVOVRSTEN češki porcelan, jedilni, kava, moeca, 110 kosov, nov za 86.060, šivalni stroj »Pfaff«, nepogrezljiv, dobro ohranjen, za 55.000 prodam. Informacije: Andoljšek, Trubarjeva 17. 16830-4 PIANINO, angleška mehanika, priznane znamke, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »150.000«. 16846-4 ROČNO STANCO z noži ln kopiti prodam. Poizvedbe: 2ibema, Šišenska 22 a. 16831-4 silnost 1000 kg, ter večjo količino gnoja prodam. Bezenškova ulica štev. 10. 16827-4 ŠPORTNO KOLO prodam. Dobru-nje 98. 16828-4 MOŠKO ln žensko kolo prodam. Zaloška 11. 16757-4 okolici. Plačam selitvene stroške. Ponudbe pod »Avtobusna proga« v ogl. odd. 16506-7 UGODNO PRODAM parcelo pri cesti na Brdo. Naslov v ogl. odd. 16588-7 PARCELO na Brdu Vrhovcih ali i£CeM HRANO in stanovanje za Viču, kupim. Ponudbe v ogl. odd. četrtošolca. Plačam dobro. Fo- enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 16837-9 KDOR MI PRESKRBI enosobno stanovanje v zamenjavo za prazno sobo v strogem centru — dobi najvišjo nagrado. Ponudbe pod »Najvišja nagrada« v oglasni oddelek. 16649-9 ZOBOZDRAVNIK zamenja enosobno stanovanje za enosobno ■ kabinetom ali dvosobno, primerno za ordinacijo. Ponudbe pod »Brezplačno popravljam zobe« v ogL oddelek. 16730-9 ZAKONCA brez otrok iščeta prazno sobo v okolici Ljubljane. Naslov: Maiovič, knjigoveznica SL poročevalca, Titova 12. 16760-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, lepo, sončno, s pogledom na morje, v Piranu, zamenjam za enako ali manjše v LjubljanL Naslov v oglasnem oddelku 16822-9 DOBRO PLAČAM za opremljeno sobo. Ponudbe pod »Soliden študent« v ogl. odd. 13321-9 Tl SPREJMEMO vajenko za trgovino s _________ ________ sadjem in zelenjavo, Ljubljana, MOŠKI pas (Urinch) ter nekaj Miklošičeva 30. 16667-3 dobro ohranjene moške in de- UČENCA v trgovino z železnino, kliške obleke in Čevlje prodam. KUPIM novo ali rabljeno italijansko žensko kolo. Ponudbe z navedbo cene v ogl. odd. pod »Kolo«. 16720-5 2 PISALNI MIZI, dobro ohranjeni, kupimo. Ponudbe: Industrija volnenih tkanin »Branko Krsmanovič« Paračin, skladišče Ljubljana, Mestni trg 21. 16738-5 KUPIMO lepe in primerne pulte za sobo, kjer stranke vplačujejo go- pod »Zazidljiva«. 16440-7 KUPIMO eno ali dvostanovanjsko hišo z več sobami v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačljivo v gotovini«, v ogl. odd. 16492-7 LOKAL ali 2 manjša prostora za manjšo mirno obrt v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Obrtnik« v ogl. odd 16519-7 K IZDELAVI podstrešnega stano- četrtošolca. Plačam nudbe pod »Dijak« v oglasni oddelek. 16320-9 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v centru Kranja zamenjam za slično v Ljubljani. Ponudbe pod »Možno takoj« v ogl. oddelek. 16756-9 DIJAKINJA, mlajša, se sprejme v stanovanje. Gradišče štev. 15, II. nadstropje. 16764-9 vanja v manjši hiši v predmestju FRANCOSKI LEKTOR na ljub- tovinske zneske. Ponudbe odd. pod »Pulti«. ogl. steklo in barvami sprejmem. Šolska izobrazba: najmanj 4 nižje razrede gimnazije, nastop učne dobe takoj. Naslov: Železnina »Ljub-nik«, Škofja Loka. 16452-3 KLEPARSKEGA VAJENCA sprej- CUNJE za čiščenje strojev kupuje ~ val« Tiskarna »Slovenskega, poročevalca«. -5 Naslov v ogl. odd. 1676-4 10 REKUPLORATORSKIH CEVI . . za gradnjo peči za ogrevanje VALJ (cehnder)od Cindan motorja nrodamo. Elektrostroino podjet- 250 ccm kupnn. Lukan, Vošnjakova 22. 16634-5 KUPIMO: ročno, oziroma motorno Ljubljane sem pripravljen denarno pomagati, da bi se vselil v sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »150« v ogl. odd. 16762-7 ZAMENJAM prodamo. Elektrostrojno podjetje »Tiki«, Trata 12, Ljubljana. 16866-4 mem. M. Jankovič, Rimska c. 17. DVA PRIMOŽA (šraufštoka) pro-16574-3 dam. Aleševčeva 36 na dvorišču. 16722-4 ENOSMERNI GENERATOR A. E. G. — Union, 30 kW, 230 V, 130 A, 850 obr./min., z normalno jer-menico in s stranskostičnim napetostnim regulatorjem in na-tezalnimi tračnicami, 1 kompletna stikalna plošča in enosmerni motor A. E. G. — Union 26.5 kW, 230 V, 115 A, 1360 obr. v min., z žaganj ačem ln natezal-nimi tračnicami, ugodno napro-rnIm t X • t daj. Ponudbe pod »Enosmerni« ÄDIO s priključenim gramofonom v Jog, ^ » 16S93-4 ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. HARMONIKO, 3 tonsko, prodam lOOcO-4 -1= oomoniom Ir ni o PROSTORE za garaže, po možnosti za 6 kamionov v bližini klavnice iščemo. Ponudbe: Tovarna mesnih _______ ______ izdelkov, Ljubljana. 16715-8 čroalko kapacitete 250—300 1 na KDO MI POSODI šivalni stroj proti minuto in 1 Železno blagajno, dobri odškodnini. Naslov v ogl. odd. ognjavarno, rabljeno, po možnosti 16625-8 v^čjo. Ponudbe v ogl. odd. nod KLAVIR ali pianino iščem proti me-»Nujno«._________________ 16657-5 sečni odškodninL Naslov-v ogl. odd. 16683-4 NOVO OTROŠKO KOLO (italijanske znamke) prodam. Starman, Trubarjeva 58. 16685-4 možnosti stanujoči 16661-1 VSO NAPRAVO za električno napeljavo vodovoda: motor, črpalko, kotel in vse potrebno proda po nizki ceni. Planina Lovro, Škofja Loka. 16689-4 ZIMO (žimnico) in moški površnik prodam Župančičeva 10, priti, desno. 16691-4 GOSPODINJO za tri ure dopoldne POLSPORTNI OTROŠKI VOZIČEK iščem. Sprager, Celovška c. 60. 16629-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO veščo kuhe sprejmeta dve osebi. Naslov v ogl. odd. 16636-1 UPOKOJENKO za dopoldanske ure sprejmem. Devinska 7, Trnovo. 16640-1 ARANŽERJA sprejeme v službo Trgovsko podjetje »Manufaktura« Ljubljani, Trubarjeva c. l-II. 16652-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA, kuharica, samostojna, želi spremeniti službo. Ponudbe poslati pod »Takoj« v ogl. odd. 16623-1 VERZIRANEGA KNJIGOVODJO ali knjigovodkinjo za finačno knjigovodstvo sprejme takoj trgovsko podjetje na Bledu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalna namestitev . — ugodno prodam. Na&tor v ogl. odd. 16692-4 KLAVIR prodam, Domžale, Kersnikova 3. 16696-4 LEPO TRODELNO KREDENCO in otroško posteljico prodam. Kopališče, Ježica. 16698-4 KRATEK KLAVIR, primeren za učenje, prodam za 35.000 din. Litostroj-ski blok IV-II, pri Bedina. 16703-4 FRIZERJI POZOR! Umivalniki za pranje glave model 1954 naprodaj. Ogled in naročila do 20. t. m. v zadrugi brivcev in frizerjev, Stari trg 20. 16708-4 ITALIJANSKO ZENSKO KOLO. močno, balonski pnenmatiki, prodam. Gallusovo nabrežje 1, čevljar. 16711-4 ŽENSKO KOLO prodam. Ciglarjeva 34, Šfamfel. ali zamenjam za moško kolo. Tršek, Njegoševa 1. 16686-4 MLIN, nov s kompletnimi siti prodam. Tegelj Jakob, Planina 98. pri Rakeku. 16731-4 LUTZOVO PEC manjšega tipa ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 16794-4 PRODAMO 3-tonski tovorni avtomobil znamke »Ford* in 4-se-dežni osebni avtomobil znamke »Adler«. Na obeh vozilih je bila izvršena glavna reparatura. Vprašati pri Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva 28. 16736-4 PRODAM popolnoma nov čevljarski stroj za šivanje podplatov (Aufdopel Maschine), znamke »Frobana«, na ročni in motorni pogon. Naslov SP Celje. 16804-4 DINAMO v dobrem stanju in več mehaničnega materiala prodam. Pavčnik Edi, Rečica 44, Laško. 16806-4 AVTOMOBILISTI! Rog za avto (Bosch Lom 6 V) in dva raz-plinjača prodam. Partizanska 7, Kranj. ' 15811-4 dobri pogoji«. :o8?nrM\TreroieTn. Knafeljc. Celovška " »6666-« IŠČEMO gradbenega tehnika ali inženirja za organizacijo gradbenih del. Plača ln ostali pogoji po dogovoru: nastop službe takoj. — Inštitut za elektrozveze, Ljubljana, Linhartova ulica številka 35. -1 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za fina dela, moška ln damska — sprelmem takoj. Roškar Ludvik, krojaštvo. Gornji trg 22. 16759-1 SLUŽBO KURIRKE ali slično — Iščem zaradi reorganizacije podjetja. Ponudbe na: Pepca Spilek, podjetje »Tobak«. Ljubljana, Ll-kozarjeva ulica. 16765-t GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejme takoj družina v Ljubljani. Naslov v oglayiem od. 1*771-1 STANOVANJE ln hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu za dopoldanske ure. Novi bloki 16, L itd«. », sta«. 1*776-1 v edova 5 b. Sel jak. 16651-4 SLOVENČEVA KNJIŽNICA, broširana, zrlo dobro ohranjena, naprodaj. Pismene ponudbe pod »Kompletna«. v ogl. odd. 16653-4 odd. pod »Les«. 16842-7 ENOVPREŽNI VOZ. dobro ohranjen. valovne dolžine." ugodno pro- Arr^OBlLSKI^KUMlH Krneli'« POSESTVO s hišo in hlevom, cca dam, tudi na obroke. Naslov v dam' ujas]ÖT T"o»I*odd 16676 1 16.000 m’ v centru Rogaške Sla- »Dober radijski aparat«. 16861-4 frr\7r\ 1 t. ^ ‘ 16676-4 tine nradam naiboUšemu oonud- LEPO SPALNICO ugodno pro- dobro mlekarico prodam. Vidam. tudi na obroke. Našlo v 16677-4 ogl. odd. 36860-4 ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. Žab- do 2000 m2 — Rožna dolina, se- SOBO, prazno ali opremljeno iščem, verni del mesta — kupim. Po- plačam dobro. Naslov v ogl. odd. nudbe pod »Sadovnjak« v oglas- 16556-9 ni oddelek. 16778-7 ZDRAVNIK išče opremljeno sobo za ZAZIDLJIVO PARCELO na Kode- dobo šest mesecev. Naslov Dr. ljevem kupim. Naslov v oglas- Cnkelj; Ortopedska klinika, Ljubnem oddelku. 16832-7 Ijana. 16466-9 GOZD 1.5 ha, ima 360 m* pretežno CELJE—LJUBLJANA! Enosobno s+a-smrek, prodam. Ponudbe v_ogl. novanje s kabinetom v centru Celja VOJVODJANSKA AGENCIJA v jek 1. 16679 4 Ljubljani, Tavčarjeva 3, telefon ODLIČNO OHRANJEN KLAVIR % .......... metalno konstrukcijo naprodaj. Ponudbe na SP Celje poa »Mignon«. 16546.-4 PRODAM: popolnoma novo otroško košarico z vložkom, globok voziček, pleničke in banjico. Rožna dolina c V-26 a, dvorišče. 16553-4 21-639 , 20-392, ima zelo ugodne ponudbe: za uvozni in domači riž, vse vrste začimb, sladkor, slanino svežo in soljeno, prvovrstno maslo, margarino, domačo mast s slanino, vse vrste povrtnine, gradbeni material, be- ton, železo, zidno opeko’ ki- POSTELJO s peresnico in divah pro- pfiriÄA kindsko strešno opeko, vino- dam. Ogled v Lavričevi ni. 9-II. opeko, vinogradniško koljevino raznih vrst, slivovico raznih Jakosti, industrijsko grozdje, črno in mešano od 30 do 40 din. Podrobnosti na razpolago! 10857-4 SVINJE, mastne ali mesnate, vseh vrst in vseh tež, svinjska rebrca s slanino ali brez, svežo slanino, soljeno slanino in vse vrste suhega mesa dobite najbolj ugod- tine prodam najboljšemu ponudniku. Reflektanti naj se javijo na naslov: Drofenik, Trubarjeva ulica 25, Ljubljana. 16786-7 HIŠO s trgovskimi lokali v Trubarjevi ulici 30 prodam; tudi polovico. Poizvedbe: Trubarjeva štev. 29-III. 16728-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v Rožni dolini prodam. Poizvedbe: Kušar, Rožna dolina IX-5. 16810-7 M A j il il A itolUv.\l LUaAL (insito) v Čopovi ulici prodam. Naslov v ;1. odd. 16710-7 v izmeri 79 a naprodaj. Leži pri »Jeperd« ob glavni cesti Medvode—Kranj. Poizve se: Zg. Senica št. 5 — Medvode. 16736-7 REALITETNA AGENCIJA MARIBOR posreduje najceneje vsepovsod kupoprodaja posestev, vij, hiš (4udi idealnih in fizičnih delov), parcel in vsakovrstnih strojev. Informali. ciré brezplačne. Zastopstvo LJUB- _____ ___ __ _j-4 LIANA, študentovska 2-IL 15375-7 no 'pri — Voj vod j ansili agenciji, GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — ZAZIDLJIVO PARCELO 642 m* pro-LJubljana, Tavčarjeva 3, telefon prodam za 3000 din. Nalov v ogl. dam pri tramvaju v Mostah. Naslov štev. 21-6?9, 20-392. -4 oddelku. 16755-4 v ogl. odd. 16646-7 FOTOAPARAT Kode* Retina, NOVO KUHINJO In samsko sobo VISOKOPRSTLIČNO HIŠO, eaostano-t ™ 1:2,5 prodam. Japljeva 13» prodam. Srednje Gameljne Ite- T|ajsjt», na Kokrici 85 pri K ran j p 16555-4 POMOŽNI MOTORČEK za kolo, brezhiben, prodam. Gorenc, Trzin 113. 16562-4 STRUŽNICO za les, premer 40 cm in dolžnino 80 cm. skoraj novo, prodam za 6000 din. Naslov SP C*»lje. 16567-4 NOV PISALNI STROJ naprodaj. Breg 4. 16754-4 prttHčje-levos ItMM Vilka Ui zamenjam za enako ali večjo garsonjero v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. SP Ljubljana. 1647.5-9 ŠTUDENTKI iščeta sobo. Nudita instrukcije. Naslov v ogl. odd. 16431-9 ŠTUDENTKA išče sobo proti nagradi.^ Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez obiskov«. 16597-9 OPREMLJENO SOBO. Ljubi rana-oko-lica. iščem Naerada velika. Ponudbe v ogl. odd. Pod »Tihi dom«. 16.530-9 ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za kjerkoli v Lj. Selitev dačam. Naslov v ogl. odd. 16554-9 ENOSOBNO. PRITLIČNO STANOVANJE zamenjam za dvosobno. Ogled «d 15. ure dedje. Naslov v ogl. odd 16561-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Litiji zamenjam za enako kjer koli v Ltobljani. Ponudbe ▼ ogl. odd. pod 'T^Icot«. 16509-0 SOBO t balkonom, drvarnico, s souporabo kopalnice in s posebnim vhodom v bližini parka »Tivoli« zameni am ta enosobno komfortno stanovanje. Ponudbe pod »Balkon« v ogl. odd. 18679-9 STT7DENT M«DICJ*NE išče sobo. Plača naj višjo najemnino. Ponudbe pod »Vojvodinec« v ogl. oddelek. 16847-9 NE ZAŽIGAJTE • KOSTI! : • Odkupne postaje podjet- • ja »Odpad« jih odkupu- • jejo od 1. oktobra t L i po zvišanih cenah: s ve- • že goveje in svinjske ko- i sti po 16 din za kg, ku- • hinjske kosti po 14 din • za kg in konjske kosti • po 12 din za kg franko i skladišče i »ODPAD«, Ljubljana ? ELEKTB0PR0IEKT i LJUBLJANA j razpisuje mesta za: : 3 gradbene tehnike in i 3 elektrostrojne * tehnike ; Plača po tarifnem pra- * vilniku. Ponudbe s po- J da tki o dosedanjem služ- ? bovanju poslati na Elek- * troprojekt, Ljubljana — ? Hajdrihova ulica ŠL 2-HI. f • • »•»»•• «•» »enea ZADNJE TESTI TISKOVNA KONFERENCA V OSLU E. Kardéi! norveškim novinarjem Oslo, 9. okt. (Tanjug). V jugoslovanskem poslaništvu v Oslu je bila tiskovna konferenca, na kateri je generalni sekretar SZDLJ Edvard Kardelj v imenu delegacije odgovarjal na vprašanja norveških in tujih novinarjev. V zvezi z bivanjem delegacije na Norveškem je med drugim izjavil: »Prišli smo na Norveško, da vrnemo lanskoletni obisk delegacije norveške delavske stranke v Jugoslaviji. Zelo zadovoljni smo z rezultati našega obiska. Poseben vtis je pri nas zapustil delovni značaj norveškega človeka in njegova ustvarjalna volja, kakor tudi naravne lepote Norveške. Vračamo se v Jugoslavijo z zelo globokimi vtisi^ ki jih bomo posredovali našemu ljudstvu. Posebno želim poudariti, da smo bili sprejeti zelo dobro in prijateljsko; občutili smo, da obstajajo v Norveški meč ne simpatije do narodov Jugoslavije In zanimanje za njen razvoj, kakor so tudi v Jugoslaviji močne simpatije in zanimanje za norveški narod. Naša delegacija je prepričana, da se bodo zveze med našimi gibanji in našima državama poglabljale in razvijale v korist narodov obeh držav.« Na vprašani e novinarjev o odnosih Jugoslavije z vzhodnimi državami je Kardelj dejal: »Verjetno vam je znano, da je Jugoslavija v zadnjih letih želela, da se tl odnosi popravijo, sedaj pa se je taka želja pokazala tudi s strani Sovjetske zveže in ostalih vzhodnoevropskih držav. Umljivo jc. da mi nimamo namena ne sprejeti znakov in iniciative za zboljšanje odnosov. Nasprotno, sodimo, da je ne samo v našem interesu, temveč tudi v interesu miru sploh, da so ti odnosi čim boljši. P^ed mesecem dni je v Jugoslavijo prišla prva sovjetska df’°gaciip. ki je z nekaterimi ju--ovar.skimi podjetji sklenila kompenzacijske sporazume. Po našem mnenju to pomeni tudi kosme politike ekonomske blokade, k* so jo po letu 1948 do Jugoslavije izvajale Sovjetska zveza in ostale vzhodnoevropske države.« Na vr-rsšpvne nekega norveškega novinarja, ali je Balkanski pakt deü doslej kake rezultate, je tov. Kardelj odgovoril pritrdilno in dejal: »Predugom, sođelovanle treh drža-/ n ostaja vse temnejše, tako na vojaškem, kakor tudi na rospo-darskCHrrj področju in drncih. Dana le tudi incoativa za ustanovitev balkanske posvetovalne skupščine. Premričan srn. da bo to sodelovanje sčasem dalo rezultate.« Na vprašanje nekega drugega norveškega novinarja, ali je obisk delegacije Jugoslovanske vojne mornarice Veliki Britaniji treba tolmafčiitd kot znak pripravljenosti Jugoslavie, da sklene vojaške pogodbe z Veliko Britanijo in drugimi zahodnimi državam, je Kardelj odgovoril, da sodi, da ta delegacija nima takšne naloge. Tovariša Kardelja so nato vprašali, ali se Jugoslavija strinja z londonsko rešitvijo o nemškem prispevku zahodni obarmbi. Kardelj je odgovoril, da bi Jugoslavija v principu bolj želela, da se govori o razorožitvi ostalega sveta kakor o oborožitvi Nemčije. Po drugi strani pa je jasno, da je nemogoče Nemčijo večno držati v položaju okupirane drfave. kar pomeni, da se Nemčiji ne more braniti oborožitev do stopnje, Id je potrebna za zagotovitev njene obrambe. Dejal je, da je po jugoslovanskem mnenju nadaljnji razvoj odvisen od tega, ali fco nemška oborožitev v določenem smislu pod nadzorstvom in ali bodo našli tako rešitev, ki ne Izziva novih nasprotij v Evropi, REVI. 9. odrt. (Tanjug). Bivšd vodja Italijanskega gibanja odpora in prvi predsednik italijanske vlade po osvoboditvi Ital je *Pe-ruccio Parri, ki Je sedaj na četu »gibanja avtonomnega socializma«, ki se je večkrat zavzemal za razumevanje in sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, je v odgovoru na vprašanja dopisnika Tanjuga o doseženem sporazumu glede tržaškega vprašanja med ostalim izjavil: »2e dlje je bilo očividcio, da je splošni interes miru, miroljubnega razvoja dveh narodov, ki je močnejši od posebnih nacionalnih pozicij, zahteval miroljubno rešitev vprašanja, t. j. dosego kompromisa z žrtvami ici odpovedovanjem, ki jih kompromisi neizbežno prinašajo za obe strani. G&töalujem, da rešitev ni bila dosežena že ipreje. da ni bila dosežena v direktnih pogajanjih med obema, vladama, ki bi s svojo širimo razpršili nesporazume in predsodke, ki so toliko škodovali v zadnjih letih. Londonski sporazum je dober, v kolikor bodo njegovi sadovi (pripeljali do premagovanja «porov, iki so delili obe državi, in sicer s civiliziranim n liberalnim odnosom do obeh etničnih manjšin s sporazumom na kulturnem, tehničnem in umetniškem področju ter razvojem kompleksnih ekonomskih od- posebno ne nemško-francoskih. Londonska rešitev bo imela pozitivni učinek le, če pravilno rešijo to nalogo. Na vprašanje o odnosih z Avstrijo je Kardelj odgovoril, da so le-ti zelo prijateljski in prisrčni, tako da se medsebojno sodelovanje razvija na vseh področjih. Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o razvoju v Aziji, posebno o LR Kitajski, pa Je Kardelj odgovoril, da Jugoslavija danes nima z njo nobenega stika. Jugoslavija je sicer priznala LR Kitajsko, vendar do vzpostavitve diplomatskih odnosov do danes ni prišlo, vsekakor ne po krivdi Jugoslavije. Toda. ne glede na to v Jugoslaviji sodimo, da je neob-hodno potrebno in koristno, najt! način za vključitev LR Kitajske v sodelovanje z ostalim svetom. Kardelj je končal svoje razlaganje z mnenjem, da obstaja možnost za zmanjšanje napetosti tako v Aziji, kakor tudi v Evropi, da pa je eden glavnih činiteljev za tako pomiritev prav vključitev Kitajske v mednarodno sodelovanje.' nosov, ki Jim skupna uporaba tržaške luke in dopolnjujoči se značaj obeh gospodarstev odpirata široke perspektive za zelo dolgo dobo.« Glede sporazuma o tržaškem vprašanju je dal Izjavo dopisniku Tanjuga tudi vodja zveze neodvisnih socialistov Valdo Magnani, ki je med drugim dejal: »Prav ozračje sodelovanja lahko reši vprašanje prebivalstva, ki je zainteresirano na doseženem sporazumu. To je prvo povojno vprašanje v Evropi, ki je bilo rešeno na miroljuben način v ozračju popuščanja napetosti. Za napredne socialistične skupine in gibanja v Italiji ima likvidacija tržaškega vprašanja v odnosih med Jugoslavijo in Italijo poseben pomen. Izmenjava izkušenj in stiki med delavstvom raznih držav sta osnovni pogoj za razvoj tako ideologije kakor tudi socialističnih gibanj. Zaradi tega pozdravljajo neodvisni socialisti doseženi sporazum s posebnim zadovoljstvom.« V M E K A J Washington, 9. okt. (AFP). Demokratski senator iz Floride Smathers ,1e danes ostro napadel vlado ZDA zaradi njenega »načrta za pošiljanje orožja arabskim državam«. Po njegovih besedah ta načrt lahko izzove »eks- Sprejem v Berlinu v čast delegacije LMJ Berlin, 9. okt. (Tanjug). Vodja Jugoslovanske misije v zahodnem Berlinu Boža Dtmitrljevlč je danes priredil sprejem v čast delegacije Ljudske mladine Jugoslavije, ki je na 14-dnevnem obisku kot gost zahodnonemške socialistične mladine. Sprejema so se udeležili predstavniki berlinske organizacije socialistične mladine in zahod noberldnskih socialističnih strank. Člani delegacije LMJ so obiskali danes vodjo berlinske otrganiizaciije socialdemokratske stranke Franza Neumanna, nocoj pa so prisostvovali proslavi 50-letnice organizacije delavske socialistične mladine Nemčije. Delegacija sindikata PTT na poti v Zah. Nemčijo Beograd. 9. okt. Petčlanska jugoslovanska delegacija sindikata PTT delavcev In uslužbencev s oredsednikom Zveze And Jelkom Markovičem na čelu. Je nocoj odpotovala v Zahodno Nemčijo. S tem bo vrnila obisk sindikatu PTT Zahodne Nemčije, katere delegacija je bivala v naši državi meseca junija. SZ bo uradno reagirala na londonsko konferenco Berlin, 9. okt. (Tanjug). — # V dobro obveščenih krogih se jé v zvezi z bivanjem sovjetskega zunanjega ministra Molotova v vzh. Berlinu zvedelo, da bo sovjetska vlada v najkrajšem času uradno reagirala na londonsko konferenco devetorice. V prvi fazi bo sovjetska vlada po svojem visokem komisarju v Nemčiji vložila pri visoki zavezniški komisiji demaršo. v kateri bo opozorila, da pomeni londonska konferenca kršitev zavezniških pogodb v Potsdamu in Jalti. V drugi fazi pričakujejo novo sovjetsko iniciativo za četverne razgovore o nemškem vprašanju. Kakor se je zvedelo, bo novi sovjetski predlog vseboval pristanek na svobodne volitve v vsej Nemčiji, pri čemer je Zahod vztrajal na letošnji berlinski konferenci, kar pa je Molotov odklonil. Kot pogoj za ta predlog bodo Sovjeti postavili sklenitev mirovne pogodbe. Berlin, 9. okt. (Tanjug). Sovjetska vlada je odprla v Frankfurtu na Odri in Leipzigu svoja konzulata, poleg teh pa bo odprla v Vzhodni Nemčiji Še konzulate v vzhodnem Berlinu, kjer 1e že sovjetsko vel epos! am %tvo. v Dresdemu, Rostocku in Ehrfurtu. V SS N T A H plozijo smodnika na Srednjem vzhodu.« Guatemala City, 9. okt. (AP). — Predsednik Guatemale Armas , je danes izjavil, da so uvedli postopek za zahtevo izročitve bivših vladnih funkcionarjev in bivšega ministrskega predsednika Arben-za. ki so v Mehiki. Dodal je, da bodo sodili Arbenzu zaradi uboja. Ženeva. 9. okt. (Reuter). Evropska organizacija za nuklearna raziskovanja je danes sprejela končne načrte za izgradnjo prve mednarodne ustanove za atomska raziskovanja, ki ne bodo tajna. To ustanovo bodo zgradili v Mey rinu na francosko-švicarski meji v bližini Ženeve. Člani organizacije so Velika Britanija, Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Holandska, Belgija, Švedska. Grčija, Švica, Danska in Norveška. Berlin, 9. okt. (AFP). Predsednik vojaškega sodišča v Parizu je dames obsodili na smrt vojnega zločinca Karla Oberga. ki *e bil med ofcuoacijo kot general SS poveljnik Pariza, imenovan pariški krvnik, ter njegovega adjutanta polkovnika Helmuta Knochena. Irastambul. 9. okt. (AFP). Turški ministrski predsednik Menderes se je v spremstvu zunamjena ministra Köprtllüja nocoj vrnil v Instambul ^z Zahodne Nemčije, kjer je bil na sedemdnevnem obisku kot gost kanclerja Adenauerja. S P « Finski atleti v Zagrebu Zagreb, 9. okt. Tu je bil danes atletski miting ob udeležbi finskih atletov, ki so prepričljivo zmagali v vseh disciplinah. Rezultati — 100 m: Tivisalo 11, Mild (oba F) 11.3, Krajšek 11.6: 800 m: Kontio (F) 1:51.9, Mugoša 1:52.3, Radišič 1:55.8; 200 m: Tavisalo 22, Mild 22.3, Kraljevič 24.3; 3000 m: Haikkola 8:28.6, Taipale (oba F) 8:35.3, Ce-raj 8:43; disk: Lindros (F) 50.51 m, Mandič 43.40 m, Faget (oba Dinamo) 39.97 m; kladivo: Halmetoja (F) 56.80 m, Galin (Mladost) 53 m, Dokler (Dinamo) 50.85 m. * Na kvalifikacijskem košarkarskem turnirju v Mariboru za vstop v zvezno ligo so bili predvčerajšnjim in včeraj doseženi naslednji rezultati: Zadar : 2elezničar (K) 61:44 (21:21), Železničar (M) : Proleter (Kreka) 63:35 (23:17), Železničar (K) : Proleter 76:73 (37:29), Železničar (M) : Zadar 73:59 (35:24). Prvi bo verjetno mariborski Železničar. RAZPIS - DE1C.NIH MEST PRI MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA ČOPOVA 3 RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA: 1 mesto Šefa Analitsko - operativnega oddelka FOGOJI: ekonomist s prakso v bančnih oziroma finančnih poslih. — Plača po Pravilniku o nazivih in plačah uslužbencev komunalnih bank in hranilnic (Uradni list FLHJ štev. 27-54), dopolnilna plača ter položajni dodatek. 1 neslo šefa Zavoda za pospeševanje hraniiništva (Povezava z že obstoječimi hranilnicami in ljudskimi odbori za ustanavljanje novih hranilnic). POGOJI: ekonomist s prakso v bančnih oziroma finančnih poslih. — Plača po Pravilniku, dopolnilna plača ter položajni dodatek. 1 meste referenta za Kreditni sklad za gradnjo stanovanj POGOJI: ekonomska srednja šola s prakso v bančnih oziroma finančnih poslih. — Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. 1 mesto likvidatorja v kreditnem oddelku POGOJI: ekonomska srednja šola ali gimnazija z višjim tečajnim izpitom, praksa zaželena. — Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. 3 mesta kontisiov v računovodstvu POGOJI: ekonomska srednja šola ali gimnazija z višjim tečajnim Izpitom. — Praksa zaželena. — Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. 1 mesto blagajnika POGOJI: popolna srednja šola s prakso v blagajniških poslih. — Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. I mesto referenta za ekonomat in arhiv POGOJI: popolna srednja šola. — Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. 1 mesto strojepiske i. a razreda POGOJI: nižja srednja šola ter popolno obvladanje strojepisja in slovenskega pravopisa; znanje stenografije zaželeno. — Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. prošnje z Življenjepisom, dokazili dosedanje prakse tep. referencami POŠLJITE DO 18. 10. 1954 NA NASLOV MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA - Čopova ulica številka 3. Parri in Magnani o Trstu ZA NAJBOLJŠI NAČIN NOGOMETNEGA TEKMOVANJA V SEZONI 1955/56 Katera slovenska moštva naj gredo v cono? Razprava ln sklepi o bodočem načinu nogometnega tekmovanja pri nas so že dlje časa v osredju zanimanja. Danes bo upravni odbor Nogometne zveze Slovenije razpravljal in odločal o obliki tekmovanja v naši republiki. Zato bi radi sprožili vprašanje predstavnikov Slovenije v conski ligi. Po predlogu NZS bo Imela Slovenija v conski ligi štiri zastopnike — izmed 12 udeležencev. To bi bili prvo- in drugoplasirano slovensko moštvo v hrvatsko-slovenski ligi ter eden ali oba prvaka ločenih republiških lig. Ljubljanski Odred ima možnost uveljaviti se bodisi v I. zvezno ligo ali v consko, ali pa v prvenstvo področja Ljubljana-Reka, kar je seveda odvisno od njegovega plasmaja samega. Zdi pa se, da ta rešitev ne bi bila najboljša. Zato predlagamo, da se v consko ligo pošljejo najboljši slovenski predstavniki. Ugotoviti ta moštva bi bilo nekoliko zapleteno spričo tega, ker se slovenski klubi borijo trenutno kar v štirih ligah, in sicer v II. zvezni, v hrvatsko-slovenski ter obeh republiških. Zato smo mnenja, da bi bilo najboljše in najpravičneje odigrati zaradi te odločitve kvalifikacijske tekme, rezultati teh pa naj bi bili merilo za izbiro slovenskih predstavnikov v conskem tekmovanju. V težnji za izvajanjem statuta, pravil in pravilnikov naj se vsekakor upošteva okoliščina, da prehajamo zdaj na nov sistem tekmovanja in za ta prehod od starega na novo še ni prav nobenih propozicij ob najobčutljivejšem vprašanju: kdo, kam in kako? Prav bi bilo, da bi že pri prvem ŠAH Državno prvenstvo za ženske Osijek, 9. okt. Na šahovskem prvenstvu za ženske je bilo včeraj odigrano V. kolo. Vukoviče-va in Lazarevičeva sta se utrdili v vodstvu, tako da vse kaže, da bo med njima tekla glavna borba za prvo mesto. Od ostalih udeleženk so se odlikovale še Ra-denkovičeva, Kazakova in Timotejeva. Rezultati V. kola: Radenkovič-Andrič 1:0, Timofejeva-Lazarevič 0:1, Kazakova-Vukovič 0:1, Timet -Bertok 0:1 (s kontuenacem), ing. Ročič-Delak : Korban prekinjeno. Cirovič : Osterc prekinjeno. Damjanova Je bila prosta. Prek. partija iz IV. kola Vukovič-Timofe-jeva se je končala remi, medtem ko je Timet zmagala nad Korba-novo, Kazakova pa nad Bertokovo. Po V. kolu Je stanje na tabel! takole: Vukovič 4.5, Lazarevič 4. Kazakova in ^adenkovič 3. Ti-mofeieva in Timet 2.5, Cirovič. Ostreč 2 (1), Bertok 2, ing. Ročič -Delak 1 (1), Damjanova 1, An-drič 0.5, Korban 0 (1). razpravljanju o teh vprašanjih člane upravnega odbora NZS vodila edino pravična misel, da Je treba v consko ligo poslati najboljša slovenska nogometna moštva. To vprašanje so enako rešili tudi Hrvati. Od njihovih 8 predstavnikov v hrvatsko-slovenski ligi bodo neposredno vstopila v consko ligo štiri moštva, medtem ko izpade samo eden (Borovo odhaja namreč v tretjo cono), ostali trije dosedanji člani hrvatsko-slovenske lige pa bodo igrali kvalifikacijske tekme s prvaki podzvez. Potemtakem so se tudi pri sosedih odločili za načelo — naj gredo v consko tekmovanje objektivno najboljši. Ključ za izbiro sodelujočih slovenskih ena j storie v conski ligi ZDAJ JE SPET VSE Italijanski tisk objavlja uradno obvestilo pritožbene instance svoje kolesarske organizacije, ki se je te dni sestala v Milanu in je po zaslišanju najvidnejših kaznovanih funkcionarjev In kolesarjev zaradi znanih dogodkov na letošnji vožnji po Italiji, ter preklicala vse izrečene kazni. Iz kratkega komunikeja o tej ’seji se da posneti toliko, da ukrep po formalni strani ni bil izdan povsem pravilno, kar je bilo pritožbeni instanci dovolj, da je prvotne kazni preklicala. Vik in krik v taboru italijanskih kolesarjev in njihovih prijateljev, ki so ga dvignili po izrečenih kaznih nad Coppijem in njegovimi, je torej le pomagal. Značilno je, da se je nekaj podobnega nedolgo tega primerilo tudi v teniškem športu, kjer so sredi sezone precej hudo udarili po najboljšem italijanskem teniškem igralcu Gardiniju. da zaradi tega ni smel nastopiti v tekmah za Davisov pokal. Italija je največ zato odigrala v letošnjem tekmovanju za to lovoriko precej skromno vlogo. Gardini, ki so ga obdolžili raznih nešportnih prekrškov (predvsem materialnega značaja), pa se je dal prositi tako dolgo, dokler kazni niso res tudi preklicali. Igralec je bil ob koncu sezone popolnoma rehabilitiran in je v enem zadnjih turnirjev dobil tudi naslov oficialnega prvaka Italije med posamezniki. Zdaj je torej spet vse dobro, bodisi pri kolesarjih, in tudi pri teniških igralcih! Toda ta red ln Milan Milakov, Jugoslovanski rekorder v skoku ob palici (vest je posneta po italijanskem športnem dnevniku ln jo zato objavljamo z vsem pridržkom), se bo v kratkem preselil v ZDA, da bi tamkaj končal študije na univerzi v Michiganu. Atleta, ki bo ostal v Ameriki, najmanj štiri leta, bo za študij vzdrževal beograjski športni list »Sport«. Milakov bo med študijem treniral tudi v svoji disciplini pod vodstvom znanega trenerja Dan Ke-nona. Je prav gotovo vreden temeljitega preudarka. -1- • Objavljamo gornje misli enega naših sodelavcev, čeprav so v celoti ne strinjamo z njimi. Slovenski nogomet je v primeri s hrvatskim — to vidimo in doživljamo na vsak korak — silno občutljiva, pri tem pa tudi nemalo nežna in skromna športna vejica, ki ji lahko vsak premalo premišljeni ukrep za izboljšanje prej škoduje kakor koristi. Prav gotovo pa ima predlagatelj prav, ko se zavzema za to, naj pošljemo v novo consko ligo svoje najboljše ljudi, vendar pa vprašanju, kako naj to opTavimo res najbolje, ni prišel do Jedra, saj pot preko kvalifikacijskih tekem spričo nestalnosti naših moštev prav gotovo ne daje jamstva za najboljšo rešitev. Premisliti j« treba torej res temeljito! D0BB0... mir Je vendarle samo navidezen, kajti šport za denar in šport brez denarja sta si po vsem svetu vsak dan resneje v laseh in treba bo temu zli. stopiti na noge drugače, kakor to delajo sedanje športne organizacije. To velja v prenesenem pomenu — kajpada tudi pri nas... Ljubljanske odbojkarice — državne prvakinje. Odbojkarice ljubljanskega 2DK so včeraj po zelo lepi igri premagale ekipo mariborskega Branika 3:2 (16:14, 11:15, 18:16. 12:15, 15:7) in osvojile naslov džavnih prvakinj za leto 1955. V včerajšnji četrtfinalni tekmi za pokal Jugoslavije je Crvena zvezda na svojem igrišču zmagala nad Veležem iz Mostarja 9:0 (2:0). Avtomoto društvo v Izlakah je zadnjo nedeljo izvedlo društvene motociklične dirke na progi do Zagorja in nazaj. V posameznih kategorijah so zmagali Ludvik Banovšek (Vransko), Mladen Cerič (Maribor), Slav.co Lampe (Ljubljana), Peter Guček (Trbovlje) in Janko D', efesie r (Hrastnik). Najboljši čas dneva j è dosegel izven konkurence Mariborčan. Organizacija telane je bila dobra. V zahodni skupini zvezne od- bojkarske lige je včeraj v Zagrebu domači Grafičar premagal Kamnik 3:1 (15:11. 15:11, 13:15, 15:7). Ukrepi za izboljšanje sojenja nogometnih tekem. Izvršni odbor zveze nogometnih sodnikov Jugoslavije je skupno s člani disciplinskega odbora in odbora za izpopolnjevanje sodnikov sprejel nekaj ukrepov, ki naj pomagajo izboljšati sojenje na tekmah zveznih lig. Sodniki se morajo strogo ravnati po pravilih, posebno pozorni pa morajo biti na presojanje prekrškov in uvajanje ustreznih ukrepov proti igralcem za fizične napade, surovo igro in nešportno vedenje. Razen tega morajo dosledno upoštevati prednost igralca in se ne smejo posluževati svojega prostega preudarka v nobenem primeru, kadar bi moglo priti do materialnih kršitev po pravilih. lOiCDBCDBCDBCDlCDBCDlCDlCDlCDf CDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBC* 1CDB 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o D 0 ■ o o B o ■ o a o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o 0 LJUBLJANA - CELOVŠKA CESTA ŠTEV. 44 - TELEFON ŠTEV. 31-032, 30-767 g ■ ■ Q o JiOiOOOCDBCDaCDOCDlOlOJOOCDBOBCaiOiOlOiOiOOCDOOlCJ OBVEŠČAMO VSE GOSTINSKE OBRATE IN POSLOVNA PODJETJA, DA SMO PRIČELI Z REDNIM POSLOVANJEM TER SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNI OBISK NA ZALOGI IMAMO VSAKOVRSTNA KVALITETNA VINA TER VSE ALKOEO’NE IN BREZALKOHOLNE PIJACE PO ZMERNIH KONKURENČNIH CENAH Obiščite naše poslovalnice v • LJUBLJANI, CELOVŠKA CESTA ŠTEV. 42 • DOMŽALAH, LJUBLJANSKA CESTA • KAMNIKU ® PŠATI 1 ® LITUI STIČNI VRHNIKI J— O DOLNJEM LOGATCU ® MEDVODAH in prepričali se boste o solidni postrežbi, dobri kvaliteti in zmernih cenab 9 9 C3 «r Ü a 0 a o a 0 3 0 ■ 0 a o ■ o ■ o ■ o a o ■ o a o a o a o » V I N 0 « - LJUBLJANA - OKOLICA o 0 Tako njuno pristno tovariško čustvo in podobnost njunih okusov kakor tudi vez enakega družbenega položaja — oboje je še bolj utrd-ilo in sprostilo njuno prijateljstvo. Deniza ni bila nikaka montmartrska midinette; kot on sam je bila tudi ona aristokratinja. Sodila je v njegov svet, delila z njim iste tradicije, iste predsodke in iste družabne predpise. To ju je tesno vezalo; včasih je celò pomislil, da ima pred seboj sestro, ki jo je tako zelo pogrešal. Prišel je oktober in z njim prvo močno deževje. Morala sta 6e odreči vožnjam in izletom. Zato sta si pa našla novo zabavo. Jel je slikati njen portret. Se vedno je prihajala k njim vsako popoldne, se bežno ustavila v stekleni verandi, klecnila v poklon grofici in Armandini; mati se je pridružila obema damama in je vzela iz torbice pletenje, ona pa je pohitela navzgor v studio. »Bonjou , Henri,« je vzkliknila že s praga, še vedno malce zasopla od vzpenjanja, ter si odvezala klobuček. »Kako je z najino mojstrovino?« Nenehno čebljaje je stopila k ogledalu, si poravnala lase in popravila obleko na bokih. »Je monsieur le portraitiste zadovoljen z menoj?« Sedla je na svoje mesto na odru za modele in se namestila v pravšnjo pozo. Henri se je važno namrščil in ji dal nekaj strokovnih napotkov; »Deniza, nagni malce glavol Ne toliko ... Zdaj bo dobro. Znižaj nekoliko desno ramo!... Imenitno! Zdaj pa dokaži, da znaš minuto mimo sedeti.« Ko se je utrudila, je napovedal pet minut odmora in pozvonil za čaj. Potlej sta med veselim kramljanjem in smehom pogoltnila cele gore petit fours,1 vtem ko je zunaj bil dež ob okna in je veter stresal oknice. Naj le kar dežuje in tulil Kaj naj bi bilo prijetnejše, kakor biti tu v sobi, kakor da Op. prev. si izpostavljen na samotnem otoku, poslušati prasketanje polen v kaminu in — gledati Denizo ... Nekega dne je Deniza postavila na mizo skodelico in ga hlastno zgrabila za roko. »Henri,« je vzkliknila. »Nikoli se ti ne bom mogla prav zahvaliti. Bil si tako zelo ljubezniv. Ne, ne ugovarjaj, prosim. Ko ne bi bilo tebe tu, ne vem, kaj bi bilo z menoj. Prejkone bi umrla od dolgočasja. Ti si zame najplemenitejši človek pod soncem.« »Deniza, saj ni vredno besed!« Ta nepričakovani prelom z njeno običajno zadržanostjo ga je iznenadil in mu pognal rdečico v lica. »Jaz sem bil tisti, ki sem ob tvojem prihodu umiral od dolgočasja! Ti si zame najslajše dekle pod soncem!« V očeh se mu je utrnilo nekaj mehkega in za hip se je zamaknil vanjo. Potlej jo je lahno krenil po prstih in segel po palici. »Vendar pa s tem, da si medsebojno delava poklone, tvoj portret ne bo še dovršen. Podvizaj se torej, gospodičnica. spij čaj in zopet na delo!« Besede prav lahko izzovejo čustva. Ta nepomembna epizoda, ta Denizin samohotni izbruh hvaležnosti je spremenil njuno prijateljstvo v zaupnost. Ne da bi si bila tega svesta, je jesenska otožnost še zaostrila osamljenost enega in drugega; njuna povezanost je potemtakem postala edini oddušek njune mladosti. V zavratni spokojnosti med poziranjem sta si jela zaupno praviti svoje skrivnosti. Mladenka mu je pripovedovala o očetu, ki je nedavno tega v bojih v Indokini umrl za rumeno mrzlico 3n ga je imela močno rada, mnogo bolj kakor mater; dalje o samostanu, iz katerega je pravkar prišla, in o porednih norčijah, ki so jih uganjale z nunami; o Fort-de-France, kjer se je bila rodila; o svoji kreolski n o u n o aki se je naskrivaj ukvarjala * Pestunja. — Op. prev. s čaranjem in ji obešala okoli vratu amulete proti zlemu pogledu, ter o otroških letih, ki jih je preživela na Tahitiju, kjer je njen oče bival več let. On pa ji je pripovedoval o svoji bolezni, pobratimu Mauriceu in kanadskih načrtih, o letih, ki jih je kot študent umetnosti preživel na Montmartru, o »La Nouvelle«, Agostini, nenavadni Rachoujevi selitvi njegovega pohištva v mrtvaškem vozu in o nejeverni madame Loubet, ki ni hotela verjeti, da se res piše Toulouse.. »Saj Toulouse je vendar mesto, monsieur, in ne priimek.« »Še kaj pogrešaš Montmartre?« ga je nekega dne vprašala Deniza. »Nekaj časa sem ga neznansko pogrešal. A zdaj ne več.« Govoril je resnico. S prizanesljivostjo se je oziral nazaj na svoje sanje, da bi se spravil v Salon in postal poklicen portretist. Obračunal je s prejšnjimi namišljenimi romani, ki da jih bo doživel v studiu, in nič več ni sanjal o piknikih z nežno se smehljajočimi g r i s e 11 e s. To so bile domišljijske utvare čustveno nezrelega in skrajno zanesenega, prismojenega mladiča. Življenje pa je resno; vendar pa je hkrati dostojanstveno. Malodane nezavedno si je jel domišljati, da je nekak dedek Celeyran iz mladih let — uravnovešen podeželski plemenitaš, ki živi sam zase na svoji zemlji, nadzoruje delo na posestvu, obiskuje najemnike, trka s kozarci ter pije na njihovo zdravje, se na enovprežnem vozičku vozi v vinograd in bedi nad pospravljanjem pridelkov Tako pričaka z vedrim čelom in nezagrenjen v družbi skrbne žene in ob razigranem smehu otrok starost V vlogi bodoče žene si je v mislih vedno pogosteje predstavljal Denizo. Sčasoma je jenjal gledati v njej z neba padlo tovarišico duhomornih poletnih dni; bila mu je bodoča grofica de Toulouse-Lautrec, njegova življenjska spremljevalka In s to nofc-anjo spremembo se je zrušil tudi njegov duševni mir.