Štev. 71. V Ljubljani, ponedeljek dne 11. marca 1912. Leto I. tmmmm Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ fot linja vsak m K 1*50; s poito celoletno K 20'—, polletno 10'-- četrtletne K 5'—, mesečno K 1'70. — It incremstvo celoletno K 30'—.— N T.~x'*,r|* se pošilja upravnižtvu„ Posamezna številka 6 vinarjev* m Drednlitvo In npravniitvo: 0 Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica H» C Telefon Številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Dopisi bo poSiljajo uredništvu. Nefrankirana se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za og se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana fc zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja; “ pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ••• ••• n: IV ■: * v k j. .rt vsfjruatn Telefon številka 118. Koroško šolstvo Vsak pisec člankov, posebno uvodnikov, je jahko pripravljen na to, da gredo čitatelji preko njegovih misli — na dnevni red. Kajti šele tain v dnevnih novicah, v dopisih in v raznih vesteh se nahajajo bolj zanimive stvari. Posebno pri nas, ko vlada tak boj med osebnostmi in se je občinstvo razvadilo, da se pase nad onimi vsakdnevnimi domačimi polemikami. Vendar bi včasih bilo dobro pogledati tudi resne stvari okoli nas in bilo bi mi ljubo, da bi oni, ki bi se jim zdel ta članek predolg, stopili v to ali ono knjigarno in bi si kupili brošuro. Slovensko šolstvo na Koroškem, v preteklem stoletju. Napisal je to brošuro Ante Beg, potovalni učitelj C. M. družbe. Stane samo 50 vinarjev. Razprava je izhajala lansko leto v »Popotniku'«, ker pa je za nas zelo važna, je prav, da jo je dal g. Ante Beg ponatisniti, ker sedaj za par grošev lahko spoznajo naše propadanje na Koroškem vsi oni. ki ga doslej še ne poznajo. Mi sicer neprestano slišimo: tužni Korotan, govorimo o umikanju, o germanizaciji in propadanju — pred par leti nam je Mačkovšek dokazal vse s številkami — toda mislimo si vedno. da še ni tako hudo, da ni bilo nikoli boljše m da se bo stvar že sama tako ali tako razrešila. V ta namen vržemo svoj »mali dar domu na oltar« in mislimo, da smo odpravili svojo narodno dolžnost. Drugače pa bi bilo. ako bi stvar temeljiteje pregledali in Begova brošura nam nudi najlepši pogled v naš propad na Koroškem. Važno je posebno to. da podaja Ante Beg celoten pregled celega stoletja in tako bolj jasno pokaže, kako smo — nazadovali. Ne enkrat se je povdarjalo, da je šola nam zadala najhujše udarce na naši narodni meji, najbolj velja ta stavek za Koroško. Šele rene-gatska generacija, ki izhaja iz utrakvističnih in nemških šol, kjer delujejo nemško nacionalni. za svoje delo dobro plačani učitelji — šele ta generacija je zadušila zadnji sled slovenstva po naših slovenskih koroških krajih prav tam, kjer bi bila ravno šola morala v narodnem jeziku vzgojiti narodno zaveden naraščaj ter zagotoviti bodoči razvoj.Zato smo v zadnjih 30 letih bolj nazadovali kakor prej celo stoletje. »Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju« nam odkriva grozno perspektivo v bodočnost, kajti delo proti slovenski šoli in proti slovenskemu življu sc nadaljuje. Slovensko šolstvo na Koroškem je pokopal predvsem državni šolski zakon in delo onih, ki so ta zakon krivično uporabljali proti nam. V drugi vrsti je bila propadanja kriva usodna nasa koroška politika, in tretji, seveda najvažnejši faktor, je bilo ljudstvo samo, ki ni o pra-ve'n ,Sa?11 spoznalo pomen narodne šole. Na-I9d’ 'ma voljo do življenja, ne propoda. Na Koroškem je bilo premalo silne volje, manjkalo je odločnosti, narod sam je pustil, da so padle slovenske sole in pogosto je celo zahteval nem-ske. ' Prasanje je seveda, kolika je bila to voha naroda, m koliko so mu jo sugerirali drugi. In danes je volja naroda deloma zlomljena, deloma ga motijo stranskarski šepetalci. Ante Beg piše v svoji brošuri: Koroško solstvo je bilo od nekdaj os, okoli katere se je sukalo vse politično in prosvetno delovanje, kjer so se pokazali vsi naši uspehi in neuspehi za politično samobitnost in narodni obstoj. Nasprotniki Slovencev vidijo, kako silo imajo v solstvu, zato ga krčevito drže in za-branjujejo Slovencem vsako prenaredbo po LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) XX. Bojazen. Burni oblaki so plavali nad Ognjartovo glavo, toda on skoro ničesar ni zapazil. Že je živel šest mesecev v Beli Cerkvi brez vsake ovire in ta okoliščina ga je utrdila v njegovi gotovosti in brez skrbnosti. Ves zatopljen v dela Povsem druge stroke hi imel časa niti misliti na takšne malenkosti, kakor je bil njegova osebna varnost. Izmed vseh občutkov je strah bil najmanj bil razvit pri njem. K temu je treba še dodati^ tudi njegovo naklonjenost do Rade, le-skeča se očala, skozi katera je gledal na ves svet. V tem hipu je bil povsem zadovoljen, kajti stopivši iz kavarne, je rekel doktorju: »Kaj misliš? Ali se naj Stefčevo počenjanje smatera resnim?« »Stefčev te ima v želodcu in ko bi ti mo-h, s7.?dovati, gotovo bi bil to že učihil. Ne uza-voljd bi se zgolj s pletkami.« »A kaj je Munčem? Kaj pomenijo te njegove komedije? Kar mraz ftie je prešinil.« Doktor se rtdstneji: »Ne bodi otrok!« »Dobro, to hemara res ne zasluži, da bi se °vek za tb brigal* toda Stefčev, StefčeV, če ta lasnih državljanskih postavah. ??f" g ni bilo «7 nes mogočo iztrgati Nemcem . .ga orožja iz rok. ou ... i naš obupni položni. Kakor nam pove topna kros doška razprava. smo glede slovenskega suio. a na Koroškem danes mnogo na slabšem, kakor smo bili pred 50 leti. V šolah, kjer se je pred dobrimi 40 leti pisalo in čitalo ne le slovensko, temveč celo v cirilici (Borovlje) in kjer so otroci pri javnem izpitu pred zastopniki cerkvenih in posvetnih oblasti peli »Hej Slovenci« (Bistrica), je danes slovenska beseda prepovedana. Zato je potrebno, da izve za te turške razmere ves svet; ljudski izobraževalci pa naj dobe podatke, kako je bilo nekdaj in kako je danes. Ta dvojni namen mi je bil pred očmi. Da, treba bi bilo o tem drugače govoriti, nego govorimo danes. O slovaških razmerah govore danes brošure v svetovnih jezikih (angleške, francoske esperantske) enako se je vpeljala svetovna akcija za razmere na Hrvaškem. Tudi mi bi morali na enak način razkriti ponemčevalni koroški sistem. Treba pa je pred vsem, da zavlada na Koroškem ona narodna politika, ki edina omogo-čuje uspešno narodno delo. Kdor je čital, s kako slastjo je ponatisnil celovški »Mir« pam-fletski govor dr. Kreka, ki ga je govoril v kranjskem deželnem zboru proti slovenskim narodnjakom, bo lahko videl, da v sedanji vodilni koroški slovenski politiki ni nič narodnega, ampak da je pristno klerikalna. Ta politika vpliva tudi na šolsko polje. Bolestno je čitati, kar odkriva nam v tem oziru Begova brošura. Beg konča svojo brošuro z besedami: Nič čudnega, da nesebičnim rodoljubom upada pogum, da se posebno narodni učitelji ne upajo ganiti, ker visi nad njimi Damoklejev meč. »Slov. šolsko društvo«, ki je pregnalo Ciril-Metodovo družbo iz Koroške, ne stori ničesar, ne gane pa sc tudi najmočnejša slovenska delegacija na Dunaju, v kateri sedi edini poslanec koroških Slovencev. In tako drvimo brez jeka nizdol, v žrelo narodne pogube ... Nova zveza slovanskega avstrijskega ženstva. Prejel sem sledeče pismo: Praga, 7. marca 1912. Danes nalagam Vam misijo, ki jo morate dobro izvesti in sicer takoj, naj se zgodi, kar hoče. Domovina to zahteva. Dunajske Nemke sklicujejo na 16. m 18. marca na Dunaj konferenco za žensko^ volilno pravico. Pozvale so tudi nas (namreč Čehinje) in gotovo tudi Vaše žene.Hotele smo iti z njimi pod pogojem, ki smo ga postavile že v decembru, da ne sme biti namreč noben jezik poniževan in da naj bo za posredovalni jezik francoščina, angleščina ali esperanto, na manife-stacijskem shodu, ki smo ga nameravale po konferenci skupno prirediti, haj bi govorila vsaka delegatka k ženam svoje narodnosti v svojem narodnem jeziku. Zvite Nemke niso odgovorile na ta pogoj, dasi je šlo med tem več dopisov med Prago in Dunajem; šele včeraj so povedale svoje mnenje glede našega pogoja, z besedami: v sejah in na manifestacijskem shodu se more govoriti le nemško, ker sklicujejo shod nemške žene v nemškem mestu na Dunaju. Ne vem. ali so vaše žene stavile kak pogoj, vem da je dovolj, da je vaše Splošno žensko društvo organizirano v Bundu. Prosim Vas, podpirajte naše stremljenje, s katerim hočemo doseči, da se ne ustanovi nemška centrala za žensko volilno pravico. Z današnjim dopisom smo odredile udeležbo na konferenci in na manifestaciji na Dunaju, povdarile pa smo, da hočemo ostati z njimi (namreč z Nemkami) v zvezi zaradi stvari same. Med tem pa hočemo ustanoviti slovansko federacijo. K nji zovemo tudi Vaše žene. Sicer smo že bile v zvezi z vsemi Slovankami, toda trdne organizacije ni mogoče ustanoviti, dokler ne smemo ustanavljati ženskih političnih društev. Naj torej vaše žene ne pristopijo na pogoje dunajčank, ampak naj gredo z nami. Me vendar ne bomo napravile kak ženski nemški državni zbor! Na noge! Prosim storite vse potrebno. Ne odnehajte! Vaše žene naj bodo prepričane, da imamo me lepšo pozicijo, nego Nemke. Naši poslanci so z nami, a z njimi —? S pozdravom in zaupanjem na Vašo narodno zavest ostajam itd. .Stvar je važna! Lansko leto je bila depu-tacija čeških žen v jiarlamentu in je napravila na parlament zelo ugoden vtis. Predsednik zbornice jih je sprejel in je obljubil upoštevati njih želje. Enotni češki klub je vzel nih zadevo za svojo in vse stranke so obljubile v ženskem vprašanju postopati enotno. Nobeno ženstvo nima tako izborne organizacije, kakor Čehinje in. kar je glavno, njih organizacija tudi dela. Dosegle so že lepe uspehe zase in za druge. Zato je naravno, da zahtevajo tudi na ženski konferenci svoje pravice in njih stališče je dokaz njihove narodne samozavesti. Na Dunaju je 300.000 Čehov, torej bi bilo tudi na manifestacijskem shodu mnogo Čehinj — in je naravno, da bi se moralo dopustiti, da govori češka delegatka v češčini, oziroma da imajo vse narodnosti enake pravice tudi na ženskem shodu. Zato opravičeno kliče ženstvo tudi Slovenke, da se pridružijo in gredo z njimi. V poštev pridejo tudi Poljakinje, Srbkinje in Hrvatice iz Dalmacije. To ženstvo bi lahko imelo svojo slovansko federacijo. Seveda podlaga taki federaciji bi bile šele dobre posamezne narodne ženske organizacije, to pa so doslej izvedle šele edine Čehinje. Vendar je upati, da se tudi drugod ženstvo bolje zorganizira in ravno sedanja akcija nudi lepo priliko, da se pokaže slovansko ženstvo kot enotno. Naše »Splošno žensko društvo« pojde gotove s Čehinjami, treba pa je. da se oglasijo tudi druga ženska društva. Akcija za žensko volilno pravico mora biti skupna, a Čehinje imajo prav. da se ne dado jrodcenjevati in zahtevajo svoje pravice. V tem delu bi jih moralo podpirati vse slovansko ženstvo. Ogrska ministrska kriza in Hrvaška. Vsak hrvaški ban je zaupnik ogrske vlade, ki ga predloži cesarju v potrditev, zato ima vsak ban tudi svojo zaslombo v ogrski vladi ter mora svojo politiko uravnati po intencijah in navodilih iz Budimpešte. Noben ban še ni na Hrvaškem tako dosledno izvajal madjarske politike. kakor jo izvaja sedanji ban Čuvaj, ki stoji pod popolnim uplivbm bivšega ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena Heder-vat yja, čegar ime samo znači za Hrvaško sistem popolnega brezpravja in režim najhujšega nasilja. Z detnisijo grofa Khuena pa je banu čuvaju izpodbita ona podpora, ki se je na- Glose. 37. Če se kje v gorskem koli previsoko govori — lahko se temeljito moti — »Naša kri * 38. Moč nemštva v širni Avstriji menda že res pojemlje so v Gradcu se ustrašili ene same — koroške Žemlje. 30. V prirodi krasni zunaj res velik je užitek — zato v zaduhli sobi poiščemo — počitek. 40. Črna duša klerikalca vidi v tem že izdajalca, kdor v dan trikrat ne povdarja: „Vse za vero, dom, cesarja.* 41. Kaj pevci naši pojete še »Morje Adrijansko*! Ko s tem v nevarnost spravljate — cesarstvo avstrijansko! 42. Kdor vidi pred seboj poraz, boji se odločilne bitve — zato tako odlašajo se — šišenske volitve. njo vseskozi naslanjal! Izprememba ogrske vlade znači v sedanjih razmerah tudi izpre-membo politiške tendence. Zato vlada v hrvaških vladnih krogih popolna disorijentacija, vladni list, ki je pred par dnevi zastopal in zagovarjal z največjo vnemo stališče grofa Khuena in nastopal proti vojnemu ministru Auf-fenbergu, je trenotno, ko se je razglasila Khu-enova demisija, umolknil. Hrvaška vlada pač čuti. da bo morala spremeniti popolnoma svoje dosedanje stališče in se prilagoditi programu novega ministrstva, programu, ki bo vseboval baš one točke, ki jih je doslej hrvaška vlada na Khuenovo povelje odklanjala. V ogrskih opozicionelnih krogih se zatrjuje, da bo padec grofa Khuena potegnil za seboj tudi bana Čuvaja. ki je njegov osebni eksponent na Hrvaškem. Ako prevzame predsedstvo ogrskega kabineta sedanji finančni minister Lukacz, tedaj je gotovo, da bo tega podpirala tudi Ju-sthova stranka, zastopa Lukacz v vprašanju volilne reforme isto stališče, kakor Justhovci. \ Justhovi stranki pa ima ban Čuvaj najodioč-nejše nasprotnike, ki so že v ogrskem državnem zboru parkrat nastopili proti njegovim neustavnim tendencam! Imenovanje Lukacza ogrskim ministrskim predsednikom, pomenja torej padec hrvaškega bana. — To prepričanje vlada tudi na Hrvaškem, kjer se že z vso gotovostjo trdi. da ban Čuvaj ne bo vodil niti novih volitev za hrvaški sabor! Tako bo torej čast in slava bana Čuvaja jako kratka! Četrta ruska duma. Treja ruska duma je končala svoje najvažnejše delo. namreč debato o vladni predlogi glede holmske gubernije. Sedaj ima dogovoriti rie ve nečesa?« »Kaj more vedeti? Gotovo ga je Hadži Ro-voama zopet naščuvala — proti nama. Saj veš, da ta jezičnica niti dneva ne preživi brez bedastih izmišljeni.« »Ali sc spominjaš, kako je o tebi spustila v svet laž, da si vohun? Pravim ti, da samo ta razširja take vesti.« »Toda o tebi je rekla nekaj drugega in sicer resničnega. V ostalem, njej gredo najbolj izpod rok ženske spletke... Ali pa veš? Stefčev se jutri zaroči.« Doktorju se spremeni obraz. , »Z Lalko?« »Da, ž njo.« »Odkod veš to?« »Rada je to poizvedela. Hadži Rovoama bo tu glavna snubačka. Pri snubitvi bosta navzoča: Hadži Smiori, ta povsod navzoči kameleon in Alafranga.« Doktor ni mogel skriti svojega ganitja ter je pozuril korake. Ognjanov ga je začuden pogledal. »Ali mi nisi že enkrat dejal, doktor, da tvoje srce ni več prosto?« »Jaz ljubim Lalko,« odvrne doktor mračno. »Ali ona to ve?« » I udi ona me ljubi... ali bolje rečeno, jaz ji ugajam bolj, nego ji ugaja Stefčev. Ne verjamem, da bi se v nji našli globokeji občutki —« Po teh besedah je doktor nehote zarudel. »Nu, na tvojo srečo ali nesrečo, brate, je ta občutek globlejši, nego si misliš; meni je to dobro znano,« reče Ognjanov, zroč pri teni sočutno na prijatelja. Odkod veš to?« Vpraša doktor ves v »Od Rade, saj veš, da sta si prijateljici. Laika ji je to zaupala. Niti he veš, koliko solz je pretočila, ko So te peljali v K. in kakšno je bilo njeno veselje, ko so te oprostili. Rada je vse to videla.« »Nedolžno dete,« reče doktor zamolklo, »to bo njena smrt ako jo dado temu ...« »A čemu je doslej nisi snubil?« ga vpraša Ognjanov sočutno. Doktor ga začuden pogleda. Nu, ali ne veš, da me njen oče ne more niti videti?« »Pa mu jo ukradi.«* »Sedaj, ko pripravljamo vstajo? Ta zamo-re izbruhniti v dveh letih, ali pa nemara že jutri, kdo to ve? V takem nemirnem času nočem niti misliti na ženitev... saj bi bil to tudi greh jiotegniti dekle v nesrečo ...« »Prav imaš, pritrdi Ognjanov zamišljeno; taista misel ovira tudi mene, da ne stopim z Rado k oltarju; vem, da bi to zalo siroto rešil tolikega trpljenja in sekiranja, da bijo napravil srečno. To je moj dragi, znamenito srce. Revica, zvezala je svojo usodo z mojo, a kdo ve kaj jo čaka? ...« Po Ognjanovem čelu se razgrne oblak skrbi in zadrege. Doktor se ni dobro zavedal občutka, ki ga je gojil do Laike. To ni bilo resnica, ko je dejal, da je radi nemirnih časov naumil odlašati s poroko. Prava ljubezen ne pozna dogodkov in ovir. On je gotovo čutil v sebi nekaj kot ljubezen do Jurdanove hčerke toda to je bil še kaj slab občutek, ni še bila strast, marveč slučajna simjiatija brez globokejše korenine. Tempera-met in raztreseno veselo življenje je napravilo njega nesposobnega, da bi se bil krepko nave- * Krasti, odnašati dekleta, ako starši v poroko nočejo privoliti, to je običajno rta Bolgarskem še dandanes. Po krajšem ali daljšem časti nastatie običajrto sprava s starši. zal na en predmet. Njegovo srce je bilo razdeljeno med bejevico — kakor je bilo resnica, da se je govorilo —med Kleopatro, Lalko in vstajo a kdo ve, čem še vse? Toda sedaj, ko je poizvedel od Ognjanova o Lalkini ljubezni, kar je pa sladko in globoko ugajalo njegovemu samoljubju, kakor tudi o nesreči, ki je pretila Laiki, tu se ie. niegovo srce stisnilo od nepričakovane žalosti in muke. Zdelo se mu je, da je bil zmerom zaljubljen v Lalko in da mu brez nje ne bo mogoče živeti. Mogoče, da se je v njem sprebu-dila sebičnost, globoko prirojena človeški naravi, a mogoče tudi to, da se je v njem zares oglasila odkritosrčna ognjena strast; sama misel, da bo Laika izgubljena zanj na veke, ga je sedaj neizrekljivo potrla. Kako odložiti snubitev? Kako ugonobiti sedaj tekmeca? Kako rešiti Lalko? Ta notranja vprašanja so se zaka-lila zelo jasno na izmučenem licu Sokolovem. Ognjanov ga je razumel. Doktorje va muka in Lalkina usoda je izzvala v njem živo sočutje. »Pojdem in pozovem tega garjevca na dvoboj. Moram ga ubiti. Sicer pa bo on ubijal druge!« zakliče Ognjanov nepričakovano. Oba prijatelja sta korakala dalje nič kaj dobre volje. Ognjanov je obstal; očividno se je bil za nekaj odločil. »Ali hočeš, da mu grem povedati, naj molči in miruje, ali da mu pripeljem zaušnico pred vsfctni v kavarni?« »dh jo požre kakor sto drugih... To Je človek brez vsdke čdsti... A to tudi ne bi nič pomagalo.« »Gd Vsaj Osramotim.« »Pred Jurdanom Diattiendjevirrt ni zaušnica nobena sramota.« »Todil pred dfekietoHi, naj poižve o tem.« še nekaj manj važnih predlog, nakar izsledi razpust po postavni zakonodajalni dobi. Za volitve v četrto rusko dumo, ki se vrše v poznem letošnjem poletju, se napredne stranke in skupine pripravljajo z vso vnemo! Organizato-rično delo je v polnem teku. Napredni elementi iz raznih skupin vodijo dogovore o skupnem programu, ki bi naj združil vse ustavne življe, da se na tak način doseže popolna zmaga ustavne in napredne ideje. Glavne točke tega skupnega naprednega programa so: vstvar-jenje manifesta iz leta 1905.; izvršitev deželnih reform, poboljšanje položaja kmečkega prebivalstva, obramba prava in dostojanstva narodnega predstavništva in odločna borba proti laži-nacicnalizmu. Ustavni demokratje (kadeti) pridružijo se tudi temu naprednemu bloku, ko bo njegovo konstituiranje in obstanek zagotovljen. Iz province prihajajo poročila, da se more ta napredni blok nadejati najlepšega uspeha, ker njegov program obsega vse točke, ki zna-čijo želje in življenske potrebe ruskega naroda! DNEVNI PREGLED. Hinavščina klerikalcev. »Slovenec« se zavzema, da bi se Gruberjeva cesta preložila k strugi prekopa in se opira zlasti na to, da pridobi mesto mnogo na lepoti, ker bi se lahko zidale vile nad cesto. »Slovenčevo« potegovanje za to preložitev iz estetičnih ozirov je prav navadna hinavščina. Takrat pa klerikalci niso nič videli, koliko bi pridobila Ljubljana nale poti, če bi kupila svet vojaškega oskrbo-vališča na Dunajski cesti Ljubljanska kreditna banka, ki je nameravala zidati tam velikanski najmodernejši hotel. Takrat so klerikalci nagajali na vse pretege. da so preprečili dotično prodajo, da imamo še danes prazen prostor na enem najlepših prostorov Ljubljane. Klerikalci imajo smisel za estetiko samo, če jim kaj nese in to je tudi v sedanjem slučaju glede preložitve gruberjeve ceste. Nesramnost. Vse kar je prav. Ako se mi z gospodi klerikalci tuintam malo pomerimo in si povemo par besedi, ni to nič takega, to se godi povsod, kjer je politika. Ako se napadejo javne osebe in se jim očita razne napake, ni to nič takega, to se godi povsod, kjer je žurnalistika. Nikjer na svetu pa ne napadajo žensk zato, če so njih možje politiki. Naravno je, da je vsak župan pripadnik ene stranke, toda kje na svetu bi se zato napadalo njegovo soprogo. Ali ste kdaj slišali ali čitali, da kak češki list napade gospo praškega župana, ali kak dunajski list napada žene raznih politikov, ali sploh kje na svetu, pade kak list tako nizko, da bi blatil žene javnih oseb zato, ker so soproge politično delavnih ljudi. Ali je kdaj kak slovenski napredni list napadel .gospo dr. Šušteršičevo zato, ker je žena dr. Šušteršiča? Ali ni potem skrajna podlost, da »Slovenec« ne zna držati nikakih mej dostojnosti in smeši zaslužno ženo našega župana, ne da bi imel za to povod. Ali ne bo tako pisanje vzbudilo pri resnih ljudeh obžalovanje. Klerikalno ženst-vo samo bi moralo take podlosti obsoditi. Sramota za nas vse in za slovensko žurnalistiko je, da pade tako nizko list, ki hoče biti glasilo največje stranke. Proti takemu sramotnemu slovenske žene, ki je znana po svoji naklonjenosti in delavnosti, nimamo dovolj besed obžalovanja. Sodi naj svet! Boi v Beli krajini. Včeraj so se vršili po vsej Beli Krajini shodi za kmečkega kandidata Mazelleta. Vse klerikalne shode so neodvisni kmečki volilci razbili. Po celi Beli krajini vlada veliko navdušenje za domačega kandidata Ma-zelleta. Natnčnejše poročilo sledi. Sobotni »Slovenec« je pisal: Belokranjska železnica. Deželni glavar dr. Šušteršič se je odpeljal v spremstvu stavbnega podjetnika g. Lončariča ogledovat progo nove železnice od Novega mesta do Metlike. — Prihodnjo sredo utegne stavbeno vodstvo izročiti progo stavbenim podjetnikom in že v pondeljek, 18. t. m. se namerava zasaditi prva lopata v Novem mestu. Ob tej priliki bode velika slovesnost, katere se udeležijo osebno mnogi dostojanstveniki, med njimi deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz, deželni glavar dr. Šušteršič in drugi. Mogoče, da se udeleži slavnosti tudi železniški minister Foester gsebno. — Telegram v Slov. Narodu in pa živi dokazi pa nam pričajo, kako P. Hugolin Sattner. Prepričal sem se, da je glasba stroka, ki se more glede upravičenosti, podlage, sistema in kulturnega pomena brez vse skrbi na stran postaviti vsaki drugi stroki. Kajti glasba sloni na matematiki, fiziki, akustiki, gramatiki, estetiki in je višek in krona kulture vsakega naroda. Lepa je retorika, lepa poezija, a še lepša je glasba, kajti ona je potenciran izraz srčnega čustvovanja. Tako sodi p. Hugolin Sattner o glasbi. S temi nazori se je povzpel od prve priproste cerkvene pesmi — do veličastnega oratorija, ki pomeni višek njegovega ustvarjenja. Naša »Glasbena Matica« bo podala javnosti prvi slovenski oratorij in bo ž njim podala nov velik dokaz našega napredka na glasbenem polju. Ime p. Hugolina je pri nas že dolgo znano. Cerkveni in razni društveni zbori so radi peli njegove skladbe, pred leti nas je Matica razveselila z njegovo »Jeftevo prisego«. Slovenci lahko trdimo, da smo pevski narod in da smo v tem oziru svetu mnogo lepega pokazali in kar je glavno: največ smo ravno na tem polju vzeli iz naroda (naše narodne pesmi) ali smo ustvarili sami. Glasbena umetnost je sicer najbolj mednarodna, vendar se tudi v nji kaže značaj ustvarjajoče narodne sile in čustvovanje narodne duše. Wagnerja, Verdija, Smetane sicer mi nismo dobili v svoji sredi, zato pa imamo mnogo pojavov, ki kažejo naše stremljenje: ustvariti domača dela, ki bi nam delala čast na glasbenem polju. ( <4 Naša posvetna glasba se ni mogla lako razvijati, kakor bi se bila, ako bi bili — nekoliko je ogledoval deželni glavar progo nove železnice, in kako se mu je pri tem godilo. Kako je psoval dr. Lampe belokranjske kmete. Včeraj dopoldne je dež. odbornik dr. Lampe na javnem shodu v Podzemlju nečuveno psoval belokranjske neodvisne volilce z »divjaki«, pijano druhaljo« — imenoval jih je »belo-kkranjske osle« itd. Ako bi dr. Lampe kaj takega storil v pijanosti bi mu ne zamerili, a psoval je pri polni zavesti, premišljeno, in namenoma. Volilci so bili zelo užaljeni in razburjeni. Dež. odbornik in namestnik dež. glavarja se je tako daleč izpozabil, da ni znal spoštovati samostojnega prepričanja onih belokranjskih volilcev, ki so za svojega kmečkega kandidata in to je večina. Ali se S. L. S. strinja s psovkami, ki so letele na volilce zato ker volijo svojega kmečkega kandidata. »Kdor ni z nami. je proti nam«, pravijo klerikalci. »Dolenjske novice« pa prinašajo sledečo notico, ki v polni meri potrjuje, kar smo pisali o pismu pl. Šukljeja, ki ga je pisal Kmečki Zvezi za Belokrajino. Notica se glasi: Pojasnilo: »Domoljub« je v svoji 8. štev. dne 22. februarja t. 1. — in kmalu potem tudi »Slovenec« — objavil krasno pismo, ki ga je bivši deželni glavar Fran pl. Šuklje pisal »Kmečki Zvezi za Belokrajino« kot odgovor na njeno prošnjo, naj bi še vstrajal in ne odložil belokranjskega mandata. Vsled tega je pl. Šuklje odgovoril, da to ni mogoče. A dotično pismo je bilo koj po njegovem prihodu na Kamen datirano 6. januarja, ne pa 6. februarja, kakor je stalo v »Domoljubu«. V zdnji številki so »Novice« oziraje se na Domoljubove in Slovenčeve objave prinesle notico »volitev v Be-likrajini«, v kateri se naznanja, da je izvršilni odbor S. L. S. proglasil kandidaturo prof. Dr-mastija ter pristavlja, »da naj se somišljeniki drže tega kandidata češ: s tem bodo tudi u-stregli želji odstopivšega poslanca pl. Šuklje-ta« ... Vsled izražene želje g. dvornega svetnika radi izjavljamo, da bi na podlagi take stilizacije kateri rojakov utegnil sklepati, kakor da bi se bil pl. Šuklje s svojim listom spustil v volilno agitacijo za kako osebo. To pa ni bil namen dotičnega lista. On sploh ni posegel v to volilno akcijo. Ako je že notica »Dol. Novic« tako ponižna, kako je moralo biti šele pismo. »Dol. Novice« sicer pravijo, da drugi to pismo zlorabijo, mi pa po klerikalnem geslu: kdor ni z nami, je proti nam, sklepamo, da pl. Šuklje ni hotel s svojim pisinoino— kar sam trdi — podpirati klerikalnega kandidata za Belo Krajino in ker ni zanj, je proti njemu. »Dol. Novice« priznavajo, da se pl. Šuklje ni spustil v volilno agitacijo, kar bi bil gotovo storil, ako bi sam ne spoznal, da klerikalci postopajo proti volji ljudstva. Trst in Primorje. Shod za slovenske porotnike v Trstu. Včeraj dne 10. t. m. ob 10. uri se je vršil v dvorani »Naodnega doma« v Trstu velik protestni shod zoper zadnji atentat Italijanov na justico. Ze pred uro so prihajale gruče meščanov in okoličanov, ki so z napetostjo pričakovali otvoritve shoda. Videli smo udeležence poleg iz bližnje okolice in iz Kopra. Pirana, Pdgrada, Kamna in Sežane, t. j. slovensko ljudstvo iz vseh krajev, ki spadajo pod tršačko deželno sodnijo. Ideja ljudskega sodišča je torej globoko ukorinjena v našem ljudstvu. ki je z popolnim gnjevom včeraj obsodila anarhijo, ki jo hočejo uvesti italijanski odvetniki v sodno upravo v Trstu. Slovensko in hrvatsko ljudstvo je bilo ogorčeno in je glasno zahtevalo pravice, t. j. porotnikov, ki jih bodo vsaj razumeli, ne pa italijanskih porotnikov, ki često niti njih jezika niso razumeli. Kako naj pravično presodi porotnik obtoženca, če ga niti ne razume. Z viharnim odobravanjem in z ovacijami je ljudstvo pozdravljalo svoje prvoboritelje za splošno ljudsko korist in energično je z njimi zahtevalo pravice, ki je na strani Slovencev. Pri nabito polni dvorani Je otvorll shod dr. Wilfan, ki je pozdravil tako mnogoštevilno zbrano ljudstvo, in že v uvodu takoj protestiral proti natolcevanju Italijanov, da menijo Slovenci s tem shodom napraviti iz porotniškega vprašanja politično vprašanje. Italijani so oni, ki so v sodno dvorano zanesli politiko in potreba bi bilo, da pride tudi nanje Kristus z bičem večji. Mnogo lepih načrtov se je razbilo ob raznih ovirah. Zato nismo prišli do svoje narodne opere — vkljub temu, da so se oglašali razni domačini mojstri. Cerkvena glasba je imela u-godnejša tla, zato se je razvila do sedanje popolnosti. In p. Hugolin ji je postavil krono na glavo, kakor da bi hotel s tem svečano zaključiti prvi del naraščajoče dobe. P. Hugolin je vzrastel z napredkom našega glasbenega razvoja. Njegova mladost spada v sedemdeseta leta, ko je naša posvetna in cerkvena pesem stopila na nova pota. Narodno probujanje delo po čitalnicah, pevski narodni zbori so potrebovali nove pesmi, ob istem času se je pričela reforma tudi v cerkveni glasbi, stara Riharjeva šola je sicer še vladala po kmetih,toda v Ljubljano je prišel takrat Forster in je začel delo za novo čisto cerkveno glasbeno umetnost. Obe smeri sta se razvijali druga ob drugi in p. Hugolin je stal med obema. P. Hugolin Sattner je bil rojen v Novem Mestu (v Kandiji) dne 29. novembra 1851. leta. Lansko leto so se vsi slovenski listi spominjali njegove šestdesetletnice. Njegov oče je bil Nemec (doma v Tulnu na Niž. Avstrijskem), mati je bila Slovenka. Oče je igral klavir in violino in je sodeloval na novomeškem koru. P. Hugolin je preživel svojo mladost v Novem mestu, in je vstopil v frančiškansko gimnazijo. Pater Gnidovec ga je učil petja. Oče mu je kupil star klavir za 60 gld. in začel se je razvijati mlad glasbenik. Kakor je bila navada, so se študentje radi družili v kvartete in oktete in med pevci je bil tudi p. Hugolin. Študentje so peli tudi v cerkvi. Novo mesto je imelo takrat dve godbi, meščansko in vojaško. Pevcev je bilo mnogo, zato se je mnogo gojila pesem in godba. L. 1867. je vstopil p. Hugolin v frančiškanski red. Kot v roki in bi izgnal nesramne prekupovalce iz templja — justice. Primorani smo se braniti zoper nasilje s politiškim shodom, sicer pa je zoper zadnja nesramna dejanja Italijanov politični shod še prefina oblika in bi zaslužili: le bič, in zopet bič! Nato povzema besedo dr. Sla-vlk, ki se v prvi vrsti zavaruje zoper očitanje, da so Slovenci napravili iz porotniškega vprašanja v Trstu politiški akt. Mestni magistrat je prvi napravil politično vprašanje iz vsega, ker je postopal pristrano in krivično. Mestni magistrat je v listo porotnikov, ki šteje 1740 porotnikov vzelo v njo le 80 porotnikov rodom Slovencev in še pri teh je utajil slovenščino, kot jezik katerega so zmožni. Le pri šestih je vpisal, da so zmožni tudi slovenščine kot drugega dež. jezika. Celo pri slovenskih poslancih je falsificiral resnico, in jih je vpisal, kot bi bili zmožni samo slovenščine. Tako je mestni magistrat imel vpisane v porotniški listi dr. Gregorina, dr. Pertota, dr. Pretnarja, Martelanca i. dr. kot zmožne samo italijanskega jezika. Govornik je nadalje razlagal pravno stališče in zakonske določbe glede sestave porotniških list in posebno se pečal z vprašanjem tolmačev pri sodišču in se pečal z lokalnimi sodnijskimi razmerami. Slovensko ljudstvo je samo govorilb! Slovenski delavec in slovenski okoličan sam je vzdignil svoj glas proti nasilju, ki se je izvršilo nad slovenskimi porotniki. Prvi je bičal Slovence samo, ki ne prisilijo sodnike, da razpravljajo v njih materinem jeziku, in ki so prezanisljivi proti nasilju naših narodnih nasprotnikov. Drudi se je oglasil priprost okoličan g. Križmančič. ki je bičal sedanji krivični sistem v Avstriji, ki zatira vse, kar je slovensko. Od naše države imamo Slovani to: »da sen as po nemško eksercira. po italijansko sodi in da moramo po slovensko plačevati!« Nadalje je izrazil ljubezen in zaupanje, ki jo ima ljudstvo do svojih voditeljev, ki so nad vse požrtvovalni za narodne pravice. Posebno dr. Rybar, ki si je stekel že nevenljivih zaslug za razvoj Slovencev v Trstu. Besedo povzame nato dr. V. Rybar. ki se je pečal z porotniškim vprašanjem v kolikor je v zvezi z državno zbornico in centrlno vlado. Govori je v strankarstvu v trž. odvetniški zbornici, o nezakonitostih dež. in višjega dež. sodišča in o dosedanji tržaški poroti, ki nima nikjer več zaupanja. Iz govora dr. Rybara, prinesemo važnejše stvari podrobnosti jutri! Po dveinpol-urnem shodu, med žvižganjem zoper pristranost raznih c. kr. koropracij in odobravanjem energičnih korakov poslancev za slovenske pravice, so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: Slovenci zbrani na shodu: 1. protestirajo proti izrabljanju porotniškega vprašanja v politične svrhe in uvajanju politike v sodno dvorano; 2. obžalujejo razveljavljenje zadnje porotniške liste, ki je bila edina dosedaj zakonito sestavlena pri tržaškem porotnem sodišču; 3. pozivljejo merodajne faktorje, da odpravijo ta protizakonit čin zaradi ugleda sodišča in zaupanja v poroto. Odbor .Učit. društva za Trst In okolico" se je konstituiral sledeče: Ferluga Štefan, predsednik. Ribičič Josip, tajnik. Dr. Mrhar Ivan, podpredsednik. Dimnik Ivan, tajnikov namestnik. Šcheinner Ana, blagajničarka. Daneu Ivan, blag. namestnik Fonda Fran, knjižničar. Adamič Emil, pevovodja. Odborniki: Hočevar Pavla, Martelanc AmaHja, Sabadin Iva, Subotič Katica. Namestniki: Čok Amalija, Križman Nazarij, Vatovec Josipina. Pregledovalci računov: Goli Rozalija, Starec Ferdo. Razsodišče: Pakiž-Antonija, Pertot Josip, Valentič Anton. Delo se diferencira v štiri odseke, in sicer: Soc. odsek: Dr. Mrhar Ivan, načelnik. Kraševic Ivan, Hočevar Pavla, Marinček Fran, Ribičič Josip Izobraževalni odsek: Fonda Fr, načelnik. Betriani Teod, Bolle Viktorija, Čok Jos., Kmet Marija. Šolski odsek: Dimnik Ivan, načelnik, «-ok Andrej, Hartmann Amalija. Sosič Edvard, Sobotič Katica Ženski odsek; Sabadin Iva, načelnica Goli Roža, Gregorič Marica, Košir Valerija Švagel Ana. Volilno gibanje v Pulju. Iz Pulja nam poročajo: Med puljskim občinstvom vlada napeto razpoloženje in vse pričakuje, ko bode končan efekt sleparske afere. Vrše se ugibanja na to in ono stran, govori se o groznih sleparih, o katerih se izve vsak dan kako novo odkritje in ugib-lje se tudi o bodočih kandidatih v občinski za- novinec je bil v štajerskem Nazaretu, potem je prišel v Gorico, kjer je vodil cerkveno petje. L. 1872. je prišel v Ljubljano. Tu je že delal Forster in je izdal že nekaj novih cerkvenih pesmi: L. 1874. je dobila frančiškanska cerkev nove orgle, ki jih je sestavil Goršič z 32 spremeni. P. Hugolin je to leto pel novo mašo in je bil prestavljen v Novo mesto. Tam je postal učitelj petja. L. 1870. je bila gimnazija podržavljena, ker je prejšnji učitelj petja že 1868. umrl, je manjkalo dobre vodilne sile. P. Hugolin se je z vso vnemo posvetil glasbi. Ker mu je manjkalo primernih skladb, je zlagal sam. Iz te dobe so znane pesmi: »Opomin k petju« — »Po zimi iz šole« — »Pogled v nedolžno oko«. — L. 1867. je zborovalo ceciljansko društvo v Gradcu. P. Hugolin se je peljal tja s Forster-jem. Sklenila sta, da ustanovita tudi za Slovence Ceciljansko društvo. Leto pozneje se je društvo ustanovilo; danes je p. Hugolin predsednik društva. L. 1877. je bil p. Hugolin na Dunaju, kjer je bil glasbeni tečaj pod vodstvom J. Bohma. Tam je dobil p. Hugolin novega navdušenja za svoje delo. Od leta 1890. je p. Hugolin v Ljubljani in jebil cel čas delaven za napredek naše cerkvene in posvetne glasbene umetnosti. L. 1902. je p. Hartmann nastopil s svojim o-ratorijem sv. Frančiška. P. Hugolin ga je slišal na Dunaju in si je mnogo prizadeval, da smo Hartmannov oratorij slišali tudi v Ljubljani. Poslej je tudi p. Hugolin mislil na večja dela. Izpopolnil je s študijami svoje teoretično znanje, kar je prej ustvarjal talent, je zdaj izpopolnila poglobljena jasna zavest. — »Sedaj sem vedel, kaj delam, lahko sem si dal odgovor, zakaj tako in ne drugače« — Sledile so skladbe: La- stop. Magistrat je splošna točka vse pozornosti puljskega prebivalstva. Ogorčenje pa ni naperjeno le proti občinskemu zastopu in laški magistratni kliki, temveč tudi proti deželnemu odboru, ki je dobro vedel za vse manipulacije magistrata in sleparije laških kamoristov. Slovani so pričeli tudi že z shodi, ki so zelo dobro obiskani. Zadnjič se je vršil shod v »Narodnem domu", na katerem je dr. Sanija razkril nove sleparije magistratov-cev. Ljudstva je bilo toliko, da je moralo ostajati na ulici. Poparjenost med kamoristi je tolika, da se njih voditelji niti pri svojih pristaših ne upajo zopet nastopiti s kako akcijo. Država namerava še dalj časa sama voditi občinske posle v Pulju, kar povzroča posebno nervoznost pri laških kamoristih. Kakor je videti, nam je pričakovati še novih odkritij. Iz Gorice nam poročajo: Splošen smeh vzbuja volitev odbora goriškega »Flottenvereina*; Po laških mnenjih bi moral na Goriškem biti .Flottenverein" v rokah reznikov in laških iredentistov. No, če bode temelj „Flottenvereina“ na jugu italijanstvo, potem se kmalu posuši Jadransko morje in videti bode tesno vez med Avstrijo in Italijo. Steber »Flottenvereina" je goriški župan Giorgio Bombig. Na občnem zboru »Lege nazio-nale“ je govoril — kakor poročajo listi — sledeče besede: „V tolažbo naj nam bodo bratje istega jezika in istih upov, ki gledajo k nam (čez morje! Op. ur.) in ki j i m z n a m i in za nas utripajo srca. (Za laškega kralja! Op ured) Glejmo v bodočnost, da bo prodiranje velikodušno in skupno!!! (z Italijo! (Op. ur.) Goriški župan je ravnatelj goriškega .Flottenvereina". — Če mu je všeč, ne bomo žalovali, če gre za župana raje kam v Italijo. Novi tržaški pešpolk 32. Na kolodvoru so pričakovali novi polk: princ Hohenlohe, župan Valerio in zastopniki vojaških in civilnih oblasti. — K zgodovini tega polka bi pripomnili: Ta polk je ustanovila cesarica Marija Terezija s cesarskim patentom z leta 1741., ko se je ustanovilo 6 novih polkov. Poleg mnogih bitk se je udeležil polk tudi okupacije 1. 1878 —79. v Bosni. Polkovni praznik je vsako leto 6 novembra v spomin na bitko pri Bassano v Italiji, kjer so premagali Francoze. Naš prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je služboval kot poročnik in nadporočnik pri tem polku od leta 1879. do 1884. Od 1. 1888, ko so odkrili spomenik Mariji Tereziji na Dunaju, je cesar imenoval to cesarico kot vedno imejiteljico tega polka. Prekrstitev vojne ladje. Ker ima ime novega dreadnougtha — »Tegetthoff" — že ena vojna ladja, se ime te pove vojne ladje z dnem 20. t. m. — t. j. dan pred izplavljenjem novega dreadnougtha — prekrsti v .Mars". — Vstopnice k slavnostnemu izplavljenju novega dreadnougtha se dobe vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne pri pomorskem okr. poveljstvu v vili Necker. Električni tok je snoči usmrtil v ladjedelnici sv. Marka 28letnega Jakoba Viezzoli-ja, ker se je pri delu z glavo dotaknil električnih žic. Bil je na mestu mrtev. Tatvina v manufakturni trgovini. Poročali smo, da so pretekli teden vlomili tatje v trgovini Jess na Barrieri. Včeraj se je pa posrečilo policiji, da je v kavarni .Verdi" zajela celo družbo teh ptičkov: Hektor Posar, star 41 let in brez posla, Marijan Rudewiza, 24 let star, 251etni Emilij Fontanot, 25ietni Karl Osana in soproga prvega Erminia. Nekteri čin priznajo, drugi pa taje. Detektivi so jih spoznali po tem, da so se te dni zelo elegantno oblačili in popivali, dasiravno so vsi brez dela. Novorojeno dete j,e našel predvčeranjem Ivan Regent v morju pri Miramaru. Dete je ležalo v morju že kakih 5 dni. Policija išče brezsrčno mater. Med vožnjo padel v morje. Ko je dne 1. marca plul Lloydov parnik .Abazzia" iz luke De-deagatč v Kavalo (turška obal v Egejskem morju) so 2. marca zjutraj pogrešili strojnega pomočnika Franca Kunerta iz Moravskega. Moštvo je bilo z njim skupaj do 9. ure zvečer. Neki potnik in en mornar sta ga videla še ob 10. zvečer na krovu. Kapitan je dal preiskati njegovo kabino, kjer so našli njegovo lastnino v najlepšem redu. Domneva se, da je Kunert ob ograji na krovu zaspal in med tem izgabil ravnotežje ter padel v morje, kjer je utonil. Kapitan je zadevo takoj včeraj, ko je parnik priplul v Trst, prijavil oblasti stovkam. Ob nevihti, Misas seraphica in glavno delo: Jeftejeva prisega. Od leta 1910. je mislil p. Hugolin na novo delo, ki bi odgovarjalo njegovim polnim razvitim silam. Mislil je na oratorij. In našel je primerno snov: Assumptio (Marijinino Vnebovzetje). Meseca septembra 1910 je začel svoje delo in je bil do božiča gotov s skico prvih dveh delov. Od aprila 1911. se je z nova lotil dela in ga je kmalu zgotovil. Do novega leta 1912. je trajala inštrumentacija in drugo delo. Te dni pa bomo slišali delo v Glasbeni Matici. Oratorij se deli v tri dele. Dormitio, Assumptio in Coranatio (Smrt, Vnebovzetje in Kronanje.) Besedilo je zložil dr. Mih. Opeka in se naslanja na sv. pismo in na psalme. »Vnebovzetje je prvi slovenski oratorij in pomeni za nas znamenito delo. Oratoriji so se začeli že v 16. stoletju (Assimuccia t 1571), Pa-Iestrina t 1594). Sedanjo obliko mu je dal deloma žeCavalierl. Njegov oratorij Telo in duša se je pel 1. i600. Obliko je izpopolnil Fr. Han-del (1685—1759). L. 1798. se je izvajal Haydnov oratorij Stvarjenje. Oratorijev je mnogo največ iz 17. in 18. stoletia. V naši dobi so jih izpopolnili mojstri kakor so: Perosl, Hartmann, Dvofak. Snov oratorijev je vzeta vedno iz cerkvenega življenja. Iz življenja Marijinega jih je okolo 50. Med temi zavzema slovenski oratorij p. Hugolina odlično mesto. Koncert Glasbene Matice budi po vsem Slovenskem veliko zanimanje. Delo p. Hugolina pomeni za nas vesel pomladanski dogodek, ki kliče vse moči k novemu delu na polju slovenske kulture. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*! obleko in drugo so izročil policiji, ravnateljstvo je pa obvestilo stariše. Vojni materijal za Turčijo. Včeraj je naložila spedicijska družba »Adriatica* 5 zabojev za Solun na parnik »Karlsbad*, ki je moral opoludne odpluti v Carigrad. Policija je pa bila obveščena, da ima ladja na krovu »vojni kontrabant*, zato je na to opozorila ravnateljstvo Lloyda. Preiskali so vse, dvignili omenjenih 5 zabojev, jih odprli •in našli v zabojih — samo tkanino in nekaj železnih novih predmetov. Zložili so zopet vse nazaj in ladja je lahko odplula, sevede z 4urno zamudo. Kap je zadela Magdaleno Aladrovič, 57 let staro, stanujočo v ul. Media. Prepeljali so jo v mrtvašnico. Pazite na otroke. Trgovec B Gilmet ima prodajalno sukna na trgu Barriera. Ker mu v tr-vini pomaga njegova žena, je včeraj paz la na Štiri otroke najstarejša hči Stella. En otrok je nekje dobil žveplenke in se igral z njimi. Triletni Helij se je približal temu ter se mu je vnela obleka. Na njegov krik je pritekla sestrn, strgala otroku gorečo obleko s telesa ter ga polila z vodo. Nato je poklicala vratarico, naj pazi na ostale tri otroke, Helija pa hitro nesla v bolnico. Otrok je zelo hudo opečen, a bo ozdravel. Tatvina. V prosti luki so aretirali težaka Romana B. in Ludvika J, ker sta hotela odnesti, in sicer prvi 12 kg bakra, drugi pa 3 kg kave. Oba trdita, da jima je to nekdo podaril. Ker tega »nekdo* nista mogla pokazati, so ju peljali v ul. Tigor. Nov parnik je dobila tvrdka Martinolič na Malem Lošinju. Imenuje se »Elektra*. Dolg je 106 m, širok 15 m, visok 7'h m. Stroj ima 2000 H. P. in vozi 12 milj na uro. Pripravo za ravnotežje pri zrakoplovih je izumil šofer de Donnua v Trstu. V kratkem napravijo poskuse z njo. Novo podjetje. V Trstu se ustanovi hladilnica, tovarna za led in ogljikovo kislino. Investira se dva in pol miljona kron. Smrtna nesreča. V Pulju je dvigalo pri neki novi stavbi pritisnilo delavko Legovič tako, da je umrla v par minutah. Pogorelo je v Rožni dolini pri Gorici gostilniško poslopje Podgornikovo. Najbrž je zanetila hudobna roka. Otroka je umorila na Vogerskem na Vipavskem 22letna posestnikova hči Jožefa Terčič. Z materjo sta ga zadušili in mu polomili ude. Ker je hiša zelo katoliška, je bolnico prišel obhajat duhovnik. Zdaj je že morilka v zaporu. Razmerje je imela z nekim oženjencem, ki ima ženo v Aleksandriji, kamor jo je tudi on zdaj pobrisal. Za lastno hčerjo je hodil z ljubezenskimi iponudbami Ivan Ribarič v Cannonsburgu Pa. v Ameriki. Ker mu je ušla k rojakom Novakovim, ji je sledil in ker ni hotela z njim, potegnil samokres in ustrelil Novaka, njegovo ženo in še •enega Slovenca. Pred washingtonskim sodiščem je bil obsojen na smrt. Tragedija v cirkusu V Delnicah daje zdaj predstave cirkus Sidoli. Artista Josip Kramar in Franc Kan sta izvajala svoje umetnosti na tra-pecu. Sestra Kramarjeva se je zaljubila v Kana, ta pa v njeno sestro. Zato je bila prva ljubosumna in se hotela maščevati. Pred omenjenim nastopom je odtegnila vrv in oba telovadca sta padla na tla in bila na mestu mrtva. Zakonska ljubezen. Franc in Marija Zorn, stara okrog 50 let, sta se tako rada imela, da sta se ločila. Včeraj je pa Franc srečal na trgu Sv Ivana Marijo, jo vstavil, ji pretil in slednjič še oklofutal. Zato ga je dala aretirati. Drag obisk. Anton Marinich je obiskal Stanko Mib ch v zagati Marinella št. 12. Ko je pa kasneje pogledal v listnico, je videl, da mu manjkata dva bankovca po 20 K in eden za 10 K. Naznanil jo je policiji, ki jo je aretirala. Nezgoda v luki. Ko je včeraj na molu št 2 delal Anton Maričevič, je pri urejevanju Žakljev padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. PROSVETA. Slovensko deželno gledališče. Karel Millocker: Dijak — prosjak. Opereta v treh dejanjih. Po dvomljivih produktih sedanje operetne literature slišati delo iz klasične dobe operete znači pravi^ ugoden oddih. Banalnost, ki prikipeva v današnji opereti, se guli v melo-dijoznosti, ki preveva vsak takt, vedno vidiš pred sabo delo resnega umetnika, ki je delal iz ljubezni do umetnosti, svojega žanra, ne pa iz dobičkoželjnosti nanašnjega operetnega falsici-ranja. Vedna svežost preveva vse takte — ako si slišal opereto že tolikokrat, poslušaš je znova vedno rad in zadovoljen sam s seboj. Med te stare operete spada tudi Millockerjev »Dijak prosjak«, ki se je uprizoril v soboto in sinoč na našem odru po daljši pavzi. Uprizoritev dela je bila prav dostojna, režija g. Povheta je bUa točna, orkester pa je pod vodstvom g. Štritofa igral z vnemo in veseljem .Prvenstvo je vsekakor odnesla gdč. Thalerjeva, kot Bronislava, ki smatra lahko to svojo vlogo kot svojo najboljšo. Temperamentnosti in agilnosti pridružuje lahotnemu petju, oživi se popolnoma, da vzbuja Povsod življenje in veselje. Ga. Foedransber-Kova je v ulogi Lavre pokazala očit napredek, njena igra je bila živahna, kar je dajalo njenemu betju še boljši povdarek; zato je le želeti, da tako nadaljuje, ker nam njen glas vzbuja najbolje Pade, da bomo mogli v nji v kratkem spoznati svojo najboljo pevko in pa tudi igralko. Živahen Kornet je bila gdč. Danilova. G. lličič je pel Di JbKa Rymanovicza z občutkom in dosegel naj-ePsi uspeh, istotako tudi g. Horsky, ki je bil žal okohko disponiran, vendar je vclic temu pel Q,,utP°riem in igral prav dobro. Polkovnik šnifL?. ie znana interpretacija stare operetne ie-mi rVn Pr’^a danes že v šablono, kydor bi krpiro • drugače, kakor se igra ta uloga držLmPf ,s®mj.bl ne dosegel prav nič. Zato se je ralvim-QZa 1 ^ovhe te interpretacije in ig-revictr- -uin r°bnečega polkovnika z vsemi Ohčir.o+Sv° ravno neobsežnih organov. Valo nr!V(i ,e i? ,hvaležno in mu zlasti pritrjeni so ^nSg°X'i 5upletih-. Tudi drugi sodelujo-potrudih, da so pripomogli do celotnega uspeha. — Zbor je bil večkrat negotov, zlasti v prvem dejanju, prepozni nastop ženskega zbora bi skoro vrgel vso vstopilno pesem .Tudi drugje se je spoznala v zboru prvič precejšnja nesigur-nost, kar se je pri reprizi deloma popravilo, tako da smo bili popolnoma zadovoljni. Splošno se lahko reče, da je bila uprizoritev tega dela prav lepa in dosegla popolen uspeh na odru. Gledališče je bilo obakrat dobro obiskano! — V nedeljo popoldne se je uprizorila angleška komedija v treh dejanjih »Mala harfonistka«, ki jo je napisal Montcon Hoffe. Delo samo na sebi ni nič kaj posebnega in spominja na one stare angleške komedije polne osladne sentimentalnosti, ki v miljen komedije tako grozno dolgočasijo. Po tendenci stvar sama po sebi ni nikaka komedija, komedijo bi jo nazvali le po neumestnosti mešanje sentimentalitete in komike. Gdč. Wintrova je v naslovni vlogi igrala čustveno harfenistko, ki samoljubje in častihlepnost naredi iz nje žrtev življenja. Tudi drugi sodelujoči so bili dobri, le da se je včasih poznalo malo preveč pomanjkanja teksta. Quidam. Uboj. Uboj v Tomišlju. Zet ubil svojo taščo. Kam privedejo nesrečni domači prepiri, kaže nov slučaj, ki se je zgodil v soboto zvečer v Tomišlju. V družini Franca Šeškarja že dalje časa ni bilo ljubega domačega miru, prepiri med zetom in taščo Jero Oven so se večkrat ponavljali. V soboto je prišlo do novega prepira, pri katerem je tašča očitala zetu, da ni za drugega pri hiši kakor za otroke delati. To je zeta tako razburilo, da je zgrabil bet, ki ga je ravno hitro dobil v roke in je udaril z njim svojo taščo po glavi. Jera Oven je bila na mestu mrtva. Fran Šeškar se je takoj sam naznanil orožništvu in so ga izročili ljubljanskemu sodišču. Najnovejše vesti, telefonska poročil DEMISIJA SKUPNEGA VOJNEGA MINISTRA. Dunaj, 10. marca. Kakor že poročano je sprejel cesar v soboto popoldne v avdijenci, ki je trajala nad poldrugo uro, skupnega vojnega ministra Aufienberga. Z ozirom na kritične za-pletaje v vprašanju vojne reforme na Ogrskem in Hrvaškem je podal Auffcnberg cesarju demi-sijo. Cesar še ni dal odgovora na to demisijo, ter se odloči tekom prihodnjih dni, najdalj pa do sestanka delegacij, katerih se Auffenberg gotovo več ne udeleži. Kot njegov naslednik se imenuje prvi sekcijski šef v vojnem ministrstvu general Krobatin. NAPETOST MED AVSTRIJO IN RUSIJO. Berlin, 10. marca. Tukajšnja »Vossische Zeitung« poroča iz dobro informiranih ruskih krogov v Peterburgu poročila o skrajni napetosti med Avstrijo in Rusijo. V ruskih vojaških krogih se pa poročilu omenjenega lista ta napetost naravnost priznava. jksj MARČEVE ŽRTVE. Dunaj. 10. marca. Danes so obiskali dunajski delavci grobove padlih v boju proti absolutizmu z dne 13. marca 1848. Velikanske več tisočev ljudi množice so defilirale mimo grobov, okrašenih z venci. Manifestacija se je izvršila v največjem redu. TRGOVSKA POGODBA S ČRNO GORO. Budimpešta, 10. marca. Tukajšnji uradni list priobčuje danes takst trgovske pogodbe s Črno goro. PREMOGARSKI ŠTRAJK NA NEMŠKEM. Essen, 10. marca. Danes so se vršili v vseh okrajih ruloskega okrožja delavski shodi, na katerih se je sklenilo slediti angleškemu vzorcu; rudarji so proklamirali po vsem okrožju generalni štrajk, ki začne z današnjim dnem. — Na poročilo s tem sklepom je vlada nakopičila v rudniških krajih velikansko množico žendarmerije in vojaštva, ki je došlo semkaj z mnogimi posebnimi vlaki. RAZNO * Zanimiva skeletna najdba v Pompejih. V zadnjem času so zadeli v Pompejih pri odkopavanju na štiri okostnjake, ki dajo sklepati na pričetek katastrofe. Nesrečniki so nameravali zbežati na prosto, ko jih je presenetil na pragu pepelnati dež in jih zadušil. Gre za družino, obstoječo iz štirih oseb. Starši so se držali za roke. otroka pa sta se tesno držala objeta. Okostnjake puste na kraju, kjer so jih našli, samo zavarovali jih bodo s stekleno streho. * Samomor častnika. V Libercu se je ustrelil stotnik 74. pešpolka Maks R„ ki je bil šele pred kratkim prestavljen tjekaj. Samomor je izvršil v svojem stanovanju. Stotnik je bil ne-oženjen. Pravijo, da bi ga bili imeli zaslišati zaradi samomora, ki ga je bil izvršil njegov sluga z njegovim revolverjem; mnenja so, da je stotnikov samomor v zvezi s to zadevo. * Kavalirski in junaški častnik. V Temeš-varu je šel hišnik Josip Burghard v stanovanje poročnika Elemerja Juhasza in je zahteval od njega vratarino. Poročnik mu je ni hotel dati. Hišnik je nato prosil poročnika, naj mu izroči ključ od vrat; tudi tega ni hotel storiti. Zategadelj sta se sprla in je poročnik potegnil sabljo. Hišnik pa mu jo je spretno izvil iz rok in jo vzel sabo. Čez nekaj časa pa je prišel pred hišo poročnik s 25 vojaki in je poslal lOmožvhiš-nikovo stanovanje s poveljem, da mu prineso sabljo. Vojaki so izvršili povelje in so hoteli tudi hišnika vzeti s sabo. Medtem pa se je zbrala velika množica, ki je oprostila hišnika iz militarističnih rok. Ponosen ravno ne more biti poročnik na svoje početje; najprej ne plača, kar bi bila njegova dolžnost, potem pa še pošlje nad »navadnega« civilista celo krdelo vojakov ! * Tatvina v cerkvi. V Pizi so vlomili neznani tatovi v stolnico in odprli grobnico, v kateri leži mestni patron sveti Ranieri. Svetnikovo truplo so dvignili iz grobnice, položili na oltar ter ga oropali zlate krone, škofovega prstana, zlatega pasa in raznih dragocenosti. Truplo je nepoškodovano. Ukradeni predmeti so velike umetniške vrednosti. Iz tabernaklja so odnesli tatovi srebrni križ in zlat ciborij. * Ogromna poneverjenja. V Niedermoos-dorfu na Hesenskem je propadla hranilnica in posojilnica. Prijeli so bili že več oseb. Dne 7. t. m. so aretirali zasebnika Mozesa Izaaka, ki je na sumu, da je ponaredil menice za dva do tri miljone mark. * Znamenje časa. V Londonu se je nudil pred kratkim občinstvu nenavaden prizor. V eni izmed najživahnejših ulic so opazili ljudje zelo skrbno oblečenega moža, ki je šel počasi svojo pot. Na hrbtu pa je imel pritrjen plakat z naslednjim napisom; »V vseh pisarniških delih dobro izvežban trgovski sotrudnik želi službe. Obrniti se je do njega samega tu!« Dokaz, kako vedno ostrejše oblike zavzema v današnji kapitalistični družbi boj za obstanek med izkoriščanimi sloji. * Svatje so zmrznili. Blizu Kologriva so praznovali ženitovanje. Na potu je presenetil svate silen snežen metež in je zmrznilo trinajst oseb. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 2. do 9. marca. Cene v kronah od do 1 kg govejega mesa I vrste .... 1 80 2-— 1 . . »H. 1 60 1 80 1 . . 111. ..... 1 20 1-70 1 „ telečjega mesa 1 72 2- 1 . prašičjega mesa (svežega) . . . 1 80 2-20 1 . . . (prekajenega) . . 1 . koštrunovega mesa 1-90 2--- 1 50 1-60 1 . masla 2 50 2-60 1 . masla surovega 2 40 2-50 1 . masti prašičje 210 2-16 1 , slanine (Špeha) sveže 1-70 2'- 1 . slanine prekajene 1 90 2-— 1 , sala 1 90 2-— 1 . čajnega masla 327 —.— 1 . margarinskega masla 210 —•— 1 jajce —•06 -08 1 liter mleka — 20 —-— 1 . . posnetega -08 —■10 1 . smetane sladke —•— — •— 1 . kisle •90 —•— 1 kg medu 1-40 1-60 1 piščanec 1-50 1-80 1 golob —•48 -•52 1 raca 240 2-60 1 gos 6'- 6-50 1 puran 6 50 7-— 100 kg pšenične moke št. 0 .... 37- —•— 100 . . . » 1 . . . . 36-70 —-— 100 . . „ „ 2 . . . . 36-40 —•— 100 . . . . 3 . . . . 35 80 -— 100 . „ . „ 4 . . . . 3480 * 100 . . . . 5 . . . . 34’— * 100 . . . . 6 . . . . 33-40 • 100 . . . . 7 . . . . 30-50 * 100 . . „ . 8 . . . . 20 40 • 100 . koruzne moke 27-50 * 100 . ajdove moke I. vrste .... 48 — • 100 . . .11 45 — • 100 . ržene moke 34-- ' 1 liter fižola -•28 —‘41 1 „ graha —■36 —'40 1 „ leče —■32 —'36 1 „ kaše —•24 —•26 1 ,, ričeta -•20 —•22 100 kg pšenice 24- —•— 100 „ rži 22 - —•— 100 „ ječmena 20-— —•— 100 „ ovsa 21-50 —•— 100 „ ajde 22- —-— 100 ,, prosa belega 19-50 —•— 100 „ koruze stare 20-50 —•— 100 „ ,, nove —-— —•— 100 „ krompirja 9- 9-50 100 činkvantina 22-- —-— 100 „ sena 5-50 6-50 100 „ slame 5-- 6-— 100 „ stelje 210 2-20 100 „ detelje Cena trdemu lesu za m3 6-50 T- 9-50 10-- Cena mehkemu lesu za m3 . . . . , 7-50 8 — ?££? Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva, ulica štev. SJ, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlog-j na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih ^ILOI 2 0 — 196 — — Zahvaljujem se vam, visokost. Izkazali ste se plemiča. Vojvoda se je globoko naklonil; ves omamljen in kakor v uročici je zamrmral sam pri sebi; — Moja je!... Ludvik Orleanski je prisostvoval tej hipni sceni, ne da bi kaj razumel. Le pričakovalett občutek je imel. da je ušel smrti. Zakaj? Kako je bilo mogoče, da je mogel le en stavek iz dekličinih ust ukrotiti Ivana Neustrašnega? Odložil je razjasnitev dogodka na poznejši čas — pa kmalu bomo videli, da nesrečni princ do te razjasnitve ni dospel... Pripadniki Burgundca so gledali celi prizor. skrajno osupnjeni. Nekateri so mislili, da je vse skupaj le zvijača in stopili so proti estra-di s prestolom; ali Ivan Neustrašni jih je pomaknil nazaj s samim pogledom. Cela gruča je odstopila srditih obrazov, med tem ko je rektor univerze, ne da bi kaj videl in slišal, z monot-nim glasom rzvijal svoje nasvete in načrtal v lepozvenečih latinskih stavkih. S pridušenim glasom je dal Ivan Neustrašni povelje Ocquetonville-u, ki se je odstranil togotnih oči in mrmrajoč besne kletvice. Dobil je ukaz, takoj izprazniti Hišo Saint-Pol ter oditi z Burgundci. Konec torej! Delo ponesrečeno! Ali se ponudi še kdaj tako ugodna prilika in v tako lahkih okoliščinah? ... Kralju zvesto plemstvo s Savoisy-jem na čelu, se je bilo stisnilo okoli estrade. V trenutku. ko je Ivan Neustrašni vzdignil roko. se je vzdignila pred njimi vsa grozota klanja, ki je imela izbruhniti. — 193 — — Oh, tisoče ljudi s križi svetega Andreja!... Jezusi... Kraljevi lokostrelci stoje tam razorožem zvezani!... Oh, gospod hitiva, pomagajte. Čutim, da imate moč, ki si je neznam tolmačiti in ki morebiti prihaja iz pekla. V imenu Boga vas zaklinjam, da služite s svojo močjo kralju! Saitano je izbruhnil v smehu in dejal: — Samo vi ga morete rešiti! -- Kako? Povejte! Kako!... — Hočete? — Hočem! — Dobro, je dejal Saitano, pojdite v dvorano. Ne poglejte nikogar, zapomnite si! Krenite naravnost k vojvodu Burgundcev, nasmehnite se mu... — Nasmehnem naj se! Bog. izdajalcu... Saitano je pohlepno pogoltnil ta krik in nadaljeval: — Morate, da rešite kralja! Nasmehnite se in recite, kar vam leži v srcu, recite priprosto: Kdorkoli grozi kralju, ne bo nikdar deležen moje ljubezni!... Odette je bila poosebljena nedolžnost. Vendar je dobro razumela, da tiči nekaj podkupljivega, nekaj zvijačnega na teh na videz priprostih besedah, ki so zahrbtno zahtevale: ljubiti moraš onega, ki prizanese kralju... Zardela je od sramu in pritisnila obe roki na prša, v katerih je urno utripalo srce... — V par trenotkih, je nadaljeval Saitano vstopi Ivan Neustrašni z zavezniki med zborovalce in zborovanje bo steklo v drugi smeri! Ludvik Orleanski bo izročen krvniku, češ da je oropal državni zaklad. Zvesti pristaši kra- Hiša Saint-Pol. 49 Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. j Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, tlustrovana knjiga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1 50 K. Štupa?: 0 prvinali in spoj Hali, ilustrov. Cena 1*50 K. Brunet: Telovadba, Cena 4 K. Mišiček: Beležke Jz fizike In kemije. Cena 40 >in. Marolt: Zgodo-t Inske ut ne sii-ke. Cena 2 K. Vizitke Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3‘—, broširani K 2 60. ftnverto s firm© Kaj izide zopet 9 • Trgovske ral ime Knjižnim Učiteljskega koimkfa: Jurčka Miš ja ko tega zbrani spisi I« 11. iti lil. ziezei. Cena & 150 K. — Kape: Mladini. Cena 1*50 K. — (»angl: Zbrani spisi. 1. zvezek. Cena 1*50 H. Adami«: Slava Cesarju? Spevu igra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena 20 vin. Bretl: Kako si o- hranini