G A
PMHOhaKI DNEVNIK
UkTv—r— glASILO OSVOBODILNE fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
jfo X. ■ stav. 26 k(2883)
Poštnina plaiana v gotovini Spedizione in abbon. post. J. gr.
TRST, sobota 6. novembra 1954
Cena 20 lir
"e o pomenu Slovenske jospodarsko-kulturne zveze
^%ZTnihl*tlh
Po ‘^Si iiT^ p0trcba
se je
p°veza?'i	or9anizirani
,^sklh tjf °VenSkih 30'
mnih	kulturnib in so-
'n “st“'
*'oa inJil:n°vi fazi iav-
it S,1 pcllticncga življe-
• t. STT’ “ «*■*«.»
neodložljive, t/ ♦
;e bil •>?	,	a nomen
«• oktobra letos, fcot
> <o že
"MV " ,Z„P°ročali v našem litini oHh ,tn priprav-Sl»oeit*k! 2a ustanovitev "C 2,;e,„ y°rlp0dar^O-kultUr-
Tz vTrstu- k*
!,te' kultwnenSke sospodar-
je izdal
Mnizacij,
m sorodne or-Pojasnim* ?02rilJ* u katerem Slonel 3aun°a‘i. da so se Sen?e Sin., 9°’podarsko zdru-ensk°-hrvatska
“ zveza
pro-
**. kotT‘a~,n Kmečka zpe-^ kulturT3*11"56 gospodarske vencev „ °rpanizacije Slo-1«, da j a tržaškem zedini-
:itev sln° pofc>,ido 2® zdru-ttovenskih gospodar-
OBV
n, ESTILO
0st^ritevlnsiea °db0ra 2a v Trstu
za
“^ovltei^silodbor “
rs
tt*Otravfan,Ziac^e’ 1,3 ne biti nnV P01niensko vatla Drj.ame1zn' ustanove, tvi zve\eP‘l0,k “»‘»novi-
t0 Obvestifn on?j velja Vs*m „<, ‘1° kot Poziv
litra in rtr	m' združe-
st it '"j rus.tvom, ki so
H se bodo odločili “a. Prisiopijo, naj ]Jvij(P ’?top čiraprej pri-boru pravlialnemu od-
I !^"tgaDl	priprav-
Ulici ia odbora je v
U«rt 0m,a 13/u- "i bo lV?n '„sak delavnik od
I	ure■ Zastopniki
I )(Zdetlh ustanov bodo casu riohin nrt
V'u, o85« dobili od čla-p vsaP«»V'|a,nt*a odbo-
1,1 osnirSdr obvestila ’» Vpogled. PraVi’ ™
pripravljalni
ODBOR
l,,' kulturnih in sorodnih. tojjjj . u splošno zvezo. V Kt*Je tudi re«"°, da bo
Ju 7l*#CO»f—
I ? '-gospodarska kultur-v TrHu branila no-'*'C ke' kul-urne in pro-*- * koristi
0,,. -	Slovencev,
>za Ja vsako prizadevat.
•' i,! kultu-9°SP°darSke mo*
LV baškem
'ne rasti Slaven-
lyM3v^kifaHze,n nam ^
S"I° u dolgih
ynib	p«	j? v p0-
!"^in	sku™l	na vsak
<rlrdU' pred nami
*°ClL	da	bi	nas
l^arsj^f resnejše
*t :Ke. kulturno __________
00-
. >n druLZ ne' prosvet-
Pa s,r,oeiaVn°Sti- Kl’ub Sl P*”l? «« tržaški S!o.
fe{Ji l. °dloČ7lO n
postavili v
'^pribori.2aduji~h~desetih rtu. .°nh suoi. -----------------------------------------
ke i„ / , su°Je 00sponi ^»»nizacSrT ustanoue J b«o Inhv Vse t0 delo Nt« pro^f 0riU *»® s«
Sm fc, tl ^stičnim 20.
Z Mzmom- kliub »nogi ’Sl^i	vedno ostali
■ ‘tkano? ?U nam- in so S našimi0' uP°rabliuli k ®otn -z- *tvlJen]skim in-
S Zanik<di so nam pr*
^ v inJZrabe Mega
^v}<lT'-h urodihZza pX
>mSonnrUegi1 slovenskega
SiSprTk(l sm°
5 PlaZi t:r:Cdno vriši-
t« Vojaško pr0s»Je. zatas-
6 ^rliiTJZZ tiam Je
S trp;ZmSKih , krajih-
L °Jna ief so skozi vsa iSše ta delni*
4 y	Jl.flivfl.
pri Zdel b,!i 2apostat>-o Po50d,°de	dr	lav
k>ke L ° Ve}l° za
- ti Sin.."*6, druge de-
tS'p fl°vencev.
0 Vs^m. te
ci»i 8e Slo
m kr
'Picam
on"lnCi bran’li v ve.
%STsz:r,rn' ^topi
'o>skih UZln'h i" So-
škimi prebivalci. Ta enakost velja tudi pri organiziranju in. vodstvu gospodarskih združenj in organizacij. Taka enakost v ravnanju se nanaša tudi na obdavčevanje. Clen 4. statuta, odstavek b, pravi med drugim naslednje: «Prosvetne.	kulturne,
društvene in športne organizacije bodo lahko svobodno delovale v skladu z obstoječimi zakoni. Te organizacije bodo deležne istega ravnanja kakor druge odgovarjajoče organizacije na odgovarjajočih področjih, zlasti glede uporabljanja javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih finančnih sredstev; italijanske in jugoslovanske oblasti pa si bodo prizadevale, da tem organizacijam zagotovijo stalne ugodnosti, ki jih sedaj uživajo, ali odgovarjajoče ugodnosti...n Clen 6. pa pravi: eGospo-darski razvoj jugoslovanskega etničnega prebivalstva na področju pod italijansko u-upravo in italijanskega etničnega prebivalstva na področju pod jugoslovansko upravo se bo zajamčil brez diskriminacije in s pravično ffair) razdelitvijo razpoložljivih finančnih sredstev.»
Gornja dva člena sta izredno velikega pomena. Italijanska vlada nam je z njima priznala vse tisto, kar so nam na osnovi obstoječih italijanskih zakonov in pod vritiskom italijanskih reakcionarnih kbogov vsa povojna Ičta zanikali. Naše gospodarske, kulturne, prosvetne, športne in druge organizacije niso do sedaj uživale nobenih podpor, ne materialnih ne moralnih, od oblasti. Uporaba javnih poslopij nam je bila zabranjena, pomoč is državnih finančnih sredstev nam je bilo odklonjena. Pri razdeli tvi razpoložljivih finančnih sredstev so pozabili na Slovence, čeprai; je bilo dr, -.vnim uradom dobro zna-"o, koliko ustanou in organizacij, ki so bile potrebne državne finančne pomoči, Srn O imeli in še vedno ima-rno v Trstu. Naše gospodar-e kulturne, prosoetne, so-cialno-podporne, športne in druge strokovne in stanovske
Janove in organizacije so X J5 ™3n? zapostavljene in
Z 86 Tr°'e do sedaj zaseb-o vzdrževati. Milijarde "‘ftjarde tir so dobile „ „ * nove	italijanske	usta-
"*oč IXsre!ZTZershaUolt
pTu tr ?s»; s črr
lco sorazmerno
Vil
zaciie i 6 ^otre^e moderni’ stva n pr.eur3ditv* kmetij-”a na Mem področju
i,in?a p vPrašanja, vse pra-' , ' h nam nh zagotavlja Posebn, statut, bomo lahko branih ,n uveljavili, samo če bomo imeh takšno organiza-1o, ki bo koordinirala vse dejavnosti Slovencev na Tr-zaškem. In to nalogo si postavlja Slovenska gospodar-sko-kulturna zveza c Trstu.
Scelbove izjave v Trstu
ugodno sprejete v Jugoslaviji
Avstrija in Trst
Pred povišanjem poslaništev v Beogradu in Rimu v veleposlaništva - Opolno-močeni minister Riccio prispe 15. t. m. v Beograd na gospodarske razgovore «Borba» poudarja potrebo aktivnega angažiranja italijanske vlade proti hujskačem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — «Govor predsednika italijanske vlade Scelbe v Trstu je na liniji dosedanjih uradnih izjav, ki sta jih dati obe državi. Scelbov govor nedvomno prispeva k ugodnemu ozračju, ki se razvija v odnosih med Jugoslavijo in Italijo)), je izjavil danes na tiskovni konferenci predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Dra-skovič. Pripomnil je, da so v vseh vprašanjih, ki obstajajo zdaj med Jugoslavijo in Italijo. zabeležili napredek. V kratkem se bodo začeli razgovori o gospodarskih problemih obeh držav. Prav tako sta obe državi dosegli soglasje glede vzpostavitve konzularnih predstavništev ^ v Trstu in Kopru. V Trstu bo imenovan jugoslovanski generalni konzul, v Kopru pa konzul italijanske republike.
Glede vprašanja odnosov Jugoslavije z vzhodnoevropskimi državami je Draškovič dejal, da normalizacija odnosov z ZSSR in vzhodnoevropskimi državami ne bo vplivala na sodelovanje m*ed Jugoslavijo in zahodnimi državami in niti ne na obrambne napore v okviru balkanske zveze.
Glede volitev v Ameriki je Draškovič dejal, da njihovi re-
Nova csrkvena razdelitev KoprSCine in BujšCine
zultati ali morebitne posledice teh volitev ne bodo vplivale na jugoslovansko-ameriške odnose. kot se ni zgodilo niti po preteklih volitvah. «Za to ni nobenih vzrokov, je pripomnil, ker se v teh odnosih odražajo trajni interesi obeh držav«.
Draškovič je dalje povedal, da je poljska vlada zaprosila za pristanek za svojega veleposlanika v Jugoslaviji.
Predstavnik državnega tajništva je končno zanikal vesti iz inozemskih virov, da so predstavniki zahodnih sil posredovali pri jugoslovanski vladi glede morebitne vključitve Italije v balkansko zvezo.
«Trgovinski razgovori med Italijo in Jugoslavijo se bodo pričeli v najkrajšem času«, je izjavil sotrudniku Tanjuga trgovinski ataše italijanskega poslaništva v Beogradu Marcelin Serafini. Pripomnil je, da obstajajo med obema državama pogoji za gospodarsko sodelovanje in trgovino.
Po vesteh iz dobro obveščenih virov bo 15. novembra prispela v Beograd pod vodstvom italijanskega opolnomogočene-ga ministra Riccija uradna italijanska gospodarska delegacija. Člani delegacije bodo razpravljali z zastopniki jugoslovanske vlade o nekaterih finančnih in lastninskih vprašanjih. ,
Isti viri zatrjujejo da bosta Jugoslavija in Italija v kratkem povišali svoji poslaništvi v Beogradu in Rimu na stopnjo veleposlaništva. Pričakujejo. da bodo v teh dneh objavili v tem smislu v obeh prestolnicah uradno sporočilo. Za-I tem bosta postavili obe vladi
Koprščino je Vatikan dodelil ljubljanski, Bujščino pa pore-ško - puljsko - pazinski škofiji j zahtevo za agreman za imeno-TRST, 5. — Skoro nezapa-! vanje veleposlanikov. Poviša-žena je šla mimo tržaške jav-|n.ie poslaništev na stopnjo ve-nosti vest. ki jo je spordčil j leposlanjštva, ugotavljajo v do
drugih jugoslovanskih krajih«. List ugotavlja, da ni niti potrebno ugotavljati, da so ti šovinistični glasovi v direktnem nasprotju z ' uradnimi izjavami predsednika italijanske vlade.
«Toda razvoj italiiansko-iu-goslovanskega sodelovanja m tesnejša povezanost obeh držav, zaključuje aBor-iar zahtevata tudi aktivno angažiranje v borbi proti vsem tistim, ki javno in neodgovorno hujskajo in grozijo sosedni državi*.
B. B.
telj Dobriča Cosič in zagrebški pisatelj Marin Franičevič.
Vztrajne govorice
o pripravah za sestanek štirih veiikih
10
LONDON, 5. - Velik del britanskega tiska je danes ponovno pisal o možnosti sestanka štirih »velikih« v februarju prihodnjega leta. Konservativni list «Daily Mail« piše n. pr., da bi do tega sestanka utegnilo priti po ratifikaciji pariških sporazumov, in dodaja, da bodo o tem na-
oa kongresu sovjetskih književnikov črtu razpravliali na konferen-
BEOGRAD. 5. — Na povabilo Zveze sovjetskih književnikov Zvezi književnikov Jugoslavije bosta te dni odpotovala v Moskvo na kongres sovjetskih književnikov beograjski pisa-
ci ministrskih predsednikov držav Britanske skupnosti.
Na tiskovni konferenci pa je predstavnik Foreign Offi-cea danes izjavil, da je treba «vesti o sestanku štirih velikih sprejeti previdno«.
DUNAJ, 5. — Med proračunsko razpravo v avstrijskem parlamentu je demokristjanski poslanec Tončič vprašal zunanjega ministra, kako namerava vlada zaščititi avstrijske interese v tržaškem pristanišču. Priporočil je. naj vlada sledi poti, ki jo je nakazala Jugoslavija, ko je predlagala sklicanje mednarodne konference o bodočih možnostih tržaškega pristanišča, in obenem omenil možnost dvostranskih pogajanj z Italijo. Poleg tega je predlagal proučevanje ustanovitve avstrijskega carinskega urada v Trstu in možnosti graditve avstrijske trgovske mornarice, ki bi se opirala na Trst.
Zunanji minister Figi je v odgovoru na to Vprašanje izjavil: «Avstrija je gospodarsko zainteresirana v Trstu. Leta 1953 je šlo skozi Trst približno 55 odst, vsega našega čezmorskega prometa. Letos bo ta odstotek znašal 67. V pogajanjih, ki se bodo začela verjetno že ta mesec, ima Avstrija seveda interes, da doseže najboljše možne pogoje za razvijanje svojega čezmorskega prometa skozi Trst. V teku so razgovori z zainteresiranimi ustanovami. da bi se oskrbeli z vso potrebno dokumentacijo«.
Kot je znano, je bilo že
2e včeraj smo zapisali, da pogoji za konstruktivno sode*
so Scelbova zagotovila Sloven-
cem, da «vlada ne bo le izpolnjevala obveznosti londonskega sporazuma, ampak se bo
tiudila, da se pokoplje preteklost in ustvari vzdušje prisrčnega političnega, gospodarskega in socialnega sodelovanja*, naletela v vsej tržaški demokratični javnosti na ugoden sprejem. Poročali smo tudi o izjavi, ki jo je dal Scelbi naš občinski svetovalec tov. dr. J. Dekleva, ko je izrazil svoje zadovoljstvo glede obljub ministrskega predsednika.
Včeraj pa je dal predsednik OF tov. Franc Štoka dopisnikoma koprskega radia in agencije Tanjug v zvezi s četrko-vim govorom izjavo, v kateri je poudaril, da Scelbove izjave pomenijo potrdilo, da bo Italija spoštovala vse določbe o nacionalnih pravicah Slovencev, predvidenih v londonskem sporazumu, ter da jih bo čim prej tudi uresničila.
«Upamo — je izjavil tov. Štoka — da bo predstavljala izvedba teh obvez potreben prispevek k izboljšanju odnosov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom ter k mirnemu sožitju. Mi želimo živeti v miru, ker bodo lahko le v miru demokratične množice Trsta razvijale svojo aktivnost ter vodile borbo za svoje socialne in nacionalne pravice. Izvedba določb sporazuma o tržaškem vprašanju ni zato samo v interesu sloven-
prejšnji mesec v uradu avstrij-. sk temveč tudi italijanske-skega zveznega kanclerja po-	, ,	,	...	.	,	.
svetovanje o bodoči gospodar- » plovnega prebivalstva, ski politiki Avstrije do trza- Prepričani smo, da je tudi inskega pristanišča.	|	teres Italijanov, da se ustvarijo
ADENAUER PREDLAGA NOVE RAZGOVORE
0 »TOLMAČENJU" IN „SP0P0LNITVI“ SPORAZUMA 0 POSARJU
S tem sc je izognil krizi v rladi, ki je grozila zaradi odpora liberalcev ilezadovnljstvo v Parizu - Mendes-France postavil vprašanje zaupnice v zvezi s proračunom - Ueu. Biliotte imenovan za poročevalca o pariških sporazumih
PARIZ, 5.— Mendes-France > Biliotte navedel: Potreba, da je glede nekaterih členov | žaju v Alžiru na seji zuna-je "danes začel v narodni) ZDA jamčijo svoj prispevek sporazuma potreben nadaljnji njepolitičnega	odbora skup-
... ...	—-- LviJ-V-zs	xr	7\7P7i	!	tr PvmngVi nKramKi* rintrpVta snomnim n rtnrlroVinncfih \T !	___________
skupščini novo bitko v zvezi j k evropski obrambi; potreba
z odobritvijo proračuna za
tržaški škof Santin v "svojem bro obveščenih krogih, je od- , leto 1955. Na popoidanski sej;
govoru dne 3. t. m. na praznik tržaškega patrona sv. Ju-
raz stalnega boijšanja jugoslo- je takoj postavi! vprašanje m k.	u,	v-	vansko-italijanskih odnosov po j zaupnice proti *akl^čk°™f‘‘
sta v stolni cerkvi. Santin je j plenitvi sporazuma o trza- nanen-ga odbora ?kupscine; med druaim deial-	skom Vprašanju.	ki ne odobrava kreditov mi
((Medtem ko govorim imami Jugoslovanska javnost in po. j n:st*stva za pošto m brzojav, nenehno v duši deželo in bra-1 mični krogi so z zadovoljstvom in proti vsaki zadevm resom-te. ki so	bili	od	nas	ločeni,	j sprejeli govor predsednika ita-
Tragična je ta usoda, da mo-Uuap*« viade .v Trstu. V Beo. ramo od časa	do	časa	pozdra-	j gradil pričakujejo, da bo poh-
viti tiste,	ki	so	jih sovražne	j tika italijanske vlade in rav-
■	-	-	-	-	-	'name lokalnih oblasti v Trstu
ciji, ki bi bila predložena-Glasovanje o rč-upnici bo v torek popoldne.
Preden je postavil vprašanje zaupnice, je Mendes-Fran-
trkganCTzC našega* naroda* Od j prispevalo k temu. da bodo ce izjavil, dane _6r*_t*WJu,c; :>	...	.	.-.!* -I Slovenci v Trstu kmalu poza-
26. oktobra, ko so stopile v veljavo določbe Memorandumu. ie ozemlje škofije, ki je bilo dodeljeno Sloveniji, Sveta stolica zaupala upravi, ((doneč aliter provideatur« (((dokler ne bo drugače ukrenje-no». op. ur.), apostolskemu administratorju v Ljubljani, ozemlje, ki je bilo dodeljeno Hrvatski, pa je poverila v upravo. «donec aliter provideatur«, apostolskemu administratorju Foreča-Pulja in Pazina. S tem nj bila izvršena nobena razdelitev ali kanonično razkosanje.«
Kot vidimo, je Vatikan dejansko odvzel Santinu precejšnji del njegove škofije, s tem da je koprski okraj dodelil 1 jubljanski, bujski _ pa poreško-puljsko-pazinski škofiji. Na ta način je pod San-tinovo oblastjo ostalo le še 33 župnij v Trstu in okolici, ker del cone A spada pod go-riško nadškofijo.
bili na hudo pre*eklost in da bo ta politika in ravnanje omogočila plodno sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo.
((Iskreno verjamemo«, pravi
no za proračun za pošto in brzojav, pač pa za načelno vprašanje, k, -:e tiče delovne metode parlamenta- Pripomnil je, da bo vlada zavzela isto stališče med razpravo o
današnja »Borba«, da je naše j posameznih poglavjih prora-zadovoljstvo upravičeno, kar 1 čuna. Skupščina razpolaga z verjamemo in želimo, da bi dvema mesecema časa za raz-
praksa in razvoj konkretnega medsebojnega sodelovanja potrdila vrednost izjav predsednika italijanske vlade. Ce primerjamo novo ozračje z ozračjem pred podpisom londonskega sporazuma * Trstu, tedaj vidimo ogromne pozitivno razliko. Mi samo želimo, da bi to ozračje ostalo tako in da bi bilo srečen uvod v novo poglavje zgodovine italijansko -jugoslovanskih odnosov«.
»Toda, nadaljuje «Borba», v Trstu so se slišali glasovi, ki spominjajo na težko preteklost, ki so jo preživeli naši narodi. Slišale so se iredentistične zahteve po Pulju, Šibeniku, in
Predsednik Eisenhovver sklical
demokratične in republikanske voditelje
^estanku, na katerem bodo govorili o zunanji politiki, bo prisostvoval tudi rzavni tajnik F. Uulles - Manj jasne perspektive glede notranje politike
5- - Pred-
republikanski0-61- -3e povabil
doVodTtel? V" demokrati*-
nanji politikT“^^CO)> 0 *u‘
novembra K-?n-ferenca
no	VpaBt	hiŠi’
Pravi uradno	Jako
skladu s tradicinnoi,.;
sproti
sss. - "■wswsi
r^'phrav )e s'aer res, da je Kisenhoiver sklical doslet i! vec konferenc parlamentarnih predstavnikov obeh strank je ' I Jv, . sPl°sno mnenje, da ip
- | sklicanje konference 17
- ‘vembra dokaz, da želi Eisen-
delJtr d0S6Či Čim tesn«jš<? <to-delovanje z novo demokrat^, ““večino v kongresu Kot je izjavil načelnik ti-
gem 6gse 'h*?3 Bele hii* Ha-bodo seJ« udeležili podpredsednik Richard
t, ,,or0aniracij i . Piti ‘,edkdkd
'Otllo
a.) srn o na-
o« najosn~ Prisilil }ilin'!1 Pravi"* d'h varod-
In prisilili kr-
Prav
vji,- era,, a so klo-
N* n^nmmhedanie h'
'«10 ekujei0 , nastopov ’ bo I ntočno' oj se zdru~ “e *a°S b°rbi °rr/an;*'actjo. V a u*efi . nase pra-*'dQnje p°dročjih.
',0 j« tržftškea0 ?Jfni P°'a-
'“hl^^arii®, Področja, ki
polvez°aZ0nSki sp°-J m XPod°r č>hT,Sl°-
' r°dnih kultur-
Mn-
,°. nspešn o 30 p°se'bn? "°m
'u in ">ia na vi • Ta
katXX:iATce v
:>tajravice. ■»“•ut Pos
b te.
0stalin, rau-”ni ‘talijan.
kraiičmPUblJkanslci ,Q demo-
sena t LJ°d-6iJ! . zb0^ice
m
ter republikanski pret'. najstarejši dtmo-
„r,iJfP!.,c!an> . obeh Z manje-
Pnl-ticnih komisi i in obeh od-borov za oborožene sile .Seji
b0,nPnS.°ltV0VaJ ,udl državni 1 ^ John Foster Dulles,
Po razgovoru, ki ga je imel weriemPr'dp0ldM z Els«nho-
reDUtdhrsrn,i,J°ddosedan ’e
r,epublikanske večine v sena-
tu William Knowland potr-
sistJ tUdi odslei veljal >stem posvetovan; obeh
mnanji politik, m
vzpostavitda * ŽeH Predsednik zpostaviti (itesne, prisrčne ,n
konstruktivne« odnose z voditelji nove demokratične večine v kongresu.
Manj jasen pa je položaj glede notranje politike, glede katere bo Eisenhower verjetno pravtako poskušal doseči sodelovanje obeh strank. Pri predsedniških volitvah nastopajo tudi kandidati za kongres s tako imenovano ((platformo« svoje stranke, ki se določi na kongresih strank. Toda na vmesnih volitvah vodi vsak kandidat volilno kampanjo na lastno pest in večinoma ob popolnoma lokalnih problemih posameznih držav ali celo krajev.
Nekateri napovedujejo, da bodo volilni rezultati še bolj povečali diferenciacijo v obeh velikih strankah. Čeprav velja namreč tudi v novem kongresu formalna tradicionalna razdelitev na dve stranki, se dejansko republikanci delijo v številnih vprašanjih na tako imenovane ((pravoverne« in ((napredne«, ki se imenujejo tudi (-'iberalni«. Podobna razdelitev obstaja tudi med demokrati: konservativno krilo se naslanja v ghivnem na močno volilno bazo v južnih državah m zagovarja njihovo politiko, »severni demokrati«, Pa v glavnem sledijo gospodarskim in socialnim načelom Franklina Roosevelta.
Med temi skupinami bo moral manevrirati Eisenhovver in to v mnogo večji meri kot doslej.
Mnogi politični komentatorji razlagajo volilne rezultate kot izraz javnega mne-
nja, ki hoče, da bj se vlada zavzela predvsem za odpravo brezposelnosti, za nadzorstvo nad razvojem naravnih virov in za zadovoljitev teženj sindikatov in kmetijskega prebivalstva. To bi zahtevalo nekak povratek k «new dealu«, v katerem vidijo ortodoksni ekonomisti nevarnost inflacije. Drugi pa vidijo v taki politiki privlačen program s perspektivo predsedniških volitev leta 1956. Na drugi strani bodo konservativni republikanci in demokrati nadaljevali svojo kampanjo za znižanje državnega proračuna in zmanjšanje davkov, zlasti razmeroma zelo visoke dohodnine.
Medtem je Lyndon Johnson, verjetni bodoči voditelj demokratične večine v senatu, izjavil na tiskovni konferenci v Austinu v Teksasu, da demokratična večina «ne bo delala obstrukcije zaradi obstrukcije« in da bo »podpirala zares dvostrankarsko zunanjo politiko«, tako da bi A-merika »lahko govorila z enim samim glasom«.
Tudi v demokratičnih krogih v VVashingtonu zatrjujejo, da ni razlogov, da se novi demokratični kongres in predsednik Eisenhower ne bi mogla strinjati glede zunanje politike in glede davkov. Vendar je poslanec James Ri-chards, ki bo novi predsednik zunanjepolitične komisije predstavniške zbornice, izjavil novinarjem, da bo kongres morda nanovo ocenil program pomoči tujini.
pravljanje o proračunu, zaradi tega je potrebno, da se že sedaj doseže sporazum o pogojih, v katerih naj vlada in skupščina izpolnita svoje obveznosti. Omenil je še, da mora skupščina pred koncem leta začeti razpravo o zunanji politiki in o raznih zakonodajnih načrtih, ter je pozval na ((dobro voljo, organizirano delo in disciplino«.
Vlada je že na jutranji izredni seji pooblastila vladnega predsednika, da postavi vprašanje zaupnice, kadar koli se mu bo zdelo umestno med debato o proračunu. Prav tako je vlada pooblastila predsednika, da postavi vprašanje zaupnice o določitvi dneva debate o položaju V Alžiru in o «zadevi Dides«.
Na svoj; seji je ministrski svet odobril tudi nekatere ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja državnih nameščencev, upokojencev in bivših bojevnikov. Po današnjih finančnih ukrepih, ki bodo obremenili proračun za 48 milijard letno, so bili izdatki proračuna dokončno določeni na 3-312 milijard frankov, od katerih je 890 milijard določenih za vojaške izdatke. Ker bodo dohodki znašali okoli 2.994 ^milijard, bo primanjkljaj znašal 318 milijard frankov in se bo tako zmanjšal za približno 100 milijard v primerjavi z lanskim.
Vzporedno z vso ostalo dejavnostjo se Mendes-France še vedno pogaja s socialističnimi predstavniki za njihov vstop v vlado. Danes popoldne so z njim ponovno govorili poslanci Gazier, Deferre, Lacoste, Savary in David. Po razgovoru je Lacoste izjavil, da bodo poročali svoji parlamentarni skupini, vendar pa bo moral izredni kongres stranke odločati, ali naj socialisti vstopijo v sedanjo vlado.
V zvezi s pripravami za ratifikacijo londonskih in pariških sporazumov pa se je danes zunanjepolitični odbor ponovno sestal in je imenoval golista generala Pierrea Biliotte za poročevalca o zadevnih načrtih zakona. Biliotte bo nadomestil socialista Mo-cha, ki je to nalogo odklonil. Njegovo imenovanje je bilo določeno v odboru z 20 glasovi proti 7 in 10 vzdržanimi.
Biliotte je takoj po imenovanju izjavil, da bo poda! ugodno mnenje o londonskih in pariških sporazumih. Pripomnil je. da ni navdušen nad oborožitvijo, dal pa bo svoje pripombe, ki bodo «lahko tvorile celoto predlogov za skupščino in vlado« in »bodo izražali zaželeno orientacijo naše zunanje politike«. Med temi pripombami je general
sporazum o podrobnostih. V i ščine. Izjavil je, da namerava
po okrepitvi položaja Franci- pariških francoskih in nem-1 vlada odločno nastopiti proti je kot protiutež Nemčiji v ških krogih se poudarja, da izvršiteljem atentatov in prč-
so tudi ob podpisu sporazu- ti upornikom v gorovju Aii-ma predvidevali nadaljnje
novem sistemu. Končno je general izjavil, da bi morali biti pariški sporazumi odobreni pred vsako morebitno konferenco štirih. ’	-	-
Medtem pa prihajajo iz Bonna vesti o novih težavah glede sporazuma o Posarju.
Kancler Adenauer je danes sklical posebno sejo svoje vlade in se je izognil krizi v vladi, s tem da je pozval Francijo, naj pristane na nova pogajanja o Posarju. Kakor je znano, se sedanji obliki sporazuma zlasti upirajo liberalci. Na seji vlade je kancler sporočil, da je pozval Mendes-Francea, naj pošlje svojega šefa kabineta prihodnji teden v Bonn za nova pogajanja. Vabilo so v Parizu dobili popoldne in predstavnik bonnske vlade je izjavil, da se bodo pogajanja začela v Bonnu Drihodnji teden.
V Parizu pa je predstavnik francoske vlade izjavil, da francosko-neroški sporazum o Posarju «ne potrebuje tolmačenja«, pripomnil je, da
razgovore o se nerešenih vprašanjih. Toda Francozi so presenečeni nad vestmi iz Bonna, češ da bi se sporazum o Posarju utegnil spremeniti.
Predstavnik nemške vlade pa je nocoj v zvezi s francoskim demantijem o bližnjih razgovorih izjavil, da je treba verjetno pripisati ((nesporazumu«, ki bo kmalu pojasnjen. Dodal je. da je namen nameravanih, razgovorov sporazumeti se o tolmačenju in o možnosti spopolnitve sporazuma o Posarju in ne o spremembi besedila tega sporazuma. Ti razgovori so bili že predvideni med pogajanji med Adenauerjem in Mendes-Franceom še pred doseženim sporazumom.
Položaj v Alžiru
PARIZ, 5. — Francoski notranji minister Mitterand je danes zjutraj poročal o polo-
res, izključil pa je kolektivne represalije. Mitterand je da-j lje dejal, da v sedanjih terorističnih akcijah «ni mogoče videti alžirskih narodnih zahtev«, in da se bo nastopalo proti tistim, ki hi se hoteli ločiti od francoske skupnosti.
Pri tem pa je minister dodal, da akcija vlade «ne spreminja v ničemer želje vlade, da izpolni politiko napredka, ki jo je obrazložila pred narodno skupščino«.
Alžirska stranka pa je objavila manifest, ki so ga oblasti prepovedale. Manifest nosi podpis glavnega tajnika stranke Ferhata Abbasa in protestira proti ((oboroženi intervenciji in zatiranju, ki ne predstavljata rešitve alžirskega vprašanja«.
Na koncu pravi manifest, da alžirska stranka že več let poudarja potrebo prenehanja kolonialnega režima in zadostitve zakonitih teženj prebivalstva.
Cabot Lodge obrazložil OZN
načrtzauporabo atomske sile vmirne namene
Obširneje je obravnaval predloge, ki jih je svoj čas stavil v skupščini Dul-les - Britanski in kanadski delegat napovedujeta sodelovanje njunih vlad
NEW YORK, 5. — Ameriški predstavnik Henry Cabot Lodge je v političnem odboru OZN danes obrazložil ameriški načrt za uporabo atomske sile v mime namene. V svojem načrtu predlagajo ZDA sklicanje znanstvene konfe renče, ki naj pripravi ustanovitev mednarodne ustanove povezane z OZN, ki naj prouči uporabo atomske sile v mirne namene, in izjavljajo, da so pripravljene že prihodnje leto ustanoviti šolo, v katero bodo imeli dostop tujci, in ki bo proučevala možnosti uporabe atomske sile v mirne namene.
Ko je obrazložil omenjene ideje (ki jih je svoj čas že obrazložil ameriški državni tajnik Dulles), je Lodge izrazil mnenje, da bi morala mednarodna ustanova imeti namen spodbujati razvoj a-tomske sile v nevojne namene in služiti kot središče za izmenjavo informacij v ta namen. Ta ustanova naj bi se ustanovila na podlagi pogodbe, Ki naj bi jo prizadeti podpisali, in k njej naj bi imele dostop vse tiste države, ki bi se obvezale, da bodo dale svoj materialni in znanstveni prispevek. Ustanova bj morala biti povezana z OZN, tako kakor druge sedanje specializirane ustanove, in ne bi smela razpolagati z jedrnim materialom, pač pa bi morala zahtevati njegovo dobavo samo za izvedbo načrtov, ki b; jih ustanova odobrila.
Kar se tiče ameriškega predloga za sklicanje mednarodne znanstvene konference, je Cabot. Lodge izjavi’, da bi to konferenco lahko sklicali spomladi prihodnje leto. Na konferenci naj bi razpravljali o specifičnih področjih, na katerih naj bi se začela mednarodna raziskovanja, tako da bi lahko dosegli konkretno rezultate. Konferenca bi mo-
rala omogočiti izmenjavo informacij in sprejeti na znanje možnosti, ki so dane za mirno uporabe atomske sile v sedanjem stanju jedrne znanosti.
Dalje je Cabot Lodge izjavil, da so ZDA pripravljene že prihodnje leto odpreti šolo za tuje znanstvenike, ki bi imela nalogo proučevati atomska vprašanja. Dodal je, da so ZDA pripravljene sprejeti tuje znanstvenike in jih obveščati o naporih v atomskih laboratorijih za uporabo atomske sile na industrijskem, kmetijskem in zdravstvenem področju. Kot primer je Cabot Lodge navedel zdravljenje raka s pomočjo atomske, sile, in na tem področju bi
nuditi tehnične informacije, tehnično pomoč in potrebno količino atomskega materiala za graditev in delovanje preizkusnih baterij v drugih državah«.
Lodge je tudi dejal, da se manjhni reaktorji lahko zgradijo v enem letu s stroški manj kot 500.000 dolarjev Ti reaktorji bodo lahko proizvajali radioaktivne izotope, katerih uporaba daje možnost za številna odkritja v korist človeštva.
Na koncu je Cabot Lodge sporočil, da bi izročil predsedstvu političnega odbora načrt resolucije, ki objasnju-je ideje, navedene v njegovem govoru.
Britanski delegat Pierson
lahko znanstveniki raznih dr- Dixon pa je izrazil upanje
žav nadaljevali študije.
V nasprotju s tem, kar se je domnevalo, je nadaljeval Lodge, niso ZDA držale v tajnosti odkritij svojih znanstvenikov in v ZDA je bilo o tem vprašanju objavljenih skupno 800.000 strani z informacijami o atomskih raziskovanjih. Dodal je, da je ameriška vlada pripravljena omogočiti še večji dostop znanstvenikom do teh informacij pod pogojem, da se spoštuje načelo vzajemnosti.
Omenil je zatem, da so se o načrtu za mednarodno sodelovanje že posvetovali med ZDA na enj strani ter Veliko Britanijo, Francijo, Kanado
da bo Sovjetska zveza sodelovala prj ameriškem načrtu, ter je pohvalil Eisenhoiverje-vo pobudo. Dodal je, da je Velika Britanija pripravljena podpreti načrte za ustanovitev mednarodne ustanove, tu-d* če bo Sovjetska zveza odklonila sodelovanje. Izjavil je tudi, da bi bila Velika Britanija pripravljena sprejeti določeno število znanstvenikov v «šolo za radioaktivne izotope«, ki sedaj deluje v laboratorijih v Harwellu. Poudaril je važnost napredka, ki so ga dosegli v Veliki Britaniji na področju uporabe jedrne sile v industrijske namene, in je dodal, da je Velika Britanija
/r!n iroriotnn	 1__i • ■
lovanje med obema državam«.
Na vprašanje, kako so tržaški Slovenci sprejeli govor predsednika italijanske vlade Scelbe, je tov. Štoka poudaril, da Slovenci pozdravljajo predvsem oni del govora, ki govori o politiki boljše bodočnosti ter prijateljstva s slovenskim narodom, oziroma jugoslovanskimi narodi.
«Naš narod je pripravljen« — je pristavil, «da čimprej pozabi na težko preteklost. Zato ne bi hotel, da bi obljube Scelbe ostale neizpolnjene, kot se je to dogajalo z obljubami v preteklosti«.
Ko ie omenil razpoloženje tržaškega slovenskega prebivalstva po vzpostavitvi italijanske oblasti na tržaškem področju, je tov. Štoka poudaril, da so Slovenci prepričani, da se preteklost ne bo več vrnila, ker so tudi v Italiji v stalnem porastu napredne sile. ki se borijo proti tej preteklosti.
Ko je omenil ekstremistične izpade, do katerih je prišlo pri včerajšnjem govoru predsednika italijanske vlade, ko je govoril o potrebi vzpostavitve dobrih odnosov z Jugoslavijo ter o spoštovanju pravic Slovencev, je tov. Štoka dejal, da se je tudi sam italijanski predsednik imel priliko prepričati, kako škodljiva je bila politika, ki so jo do sedaj vodili v Trstu, s tem da so podpirali ekstremistične elemente ter podpihovali nacionalno mržnjo proti Slovencem.
«Upamo», je izjavil predsednik OF. »da bodo odgovorne osebnosti v Italiji storile vse da se odstrani v interesu Italije kot tudi Jugoslavije ta umetno ustvarjena atmosfera šovinizma in nacionalne nestrpnosti«.
Ob koncu je tov. Štoka šč poudaril, da se tržaški Slovenci pridružujejo zahtevi tržaških gospodarskih krogov, da se Trstu omogoči čim prej izvajanje njegovih trgovskih in pomorskih funkcij in to ne z nakazovanjem podpor, temveč s tem, da se omogoči Trstu, da ponovno zaživi kot mednarodno trgovsko in pomorsko središče. «2elimo, da bi se tržaško gospodarstvo zopet razvilo; zato je potrebno, da mu Italija vrne vse njegove ustanove, ki so jih v zadnjem letu bodisi ukinili ali pa pre-i selili v Italijo. To bo tudi najboljši dokaz, da hoče Italija resnično pomagati Trstu«.
* * *
Avstralijo, Belgijo, Južno /\ zelo verjetno danes največji
friko in Portugalsko na drugi strani ter je obžaloval negativno stališče Sovjetske zveze do ameriških predlogov. Pripomnil pa je, da bi se Sovjetska zveza lahko vedno pridružila ostalim državam. Govornik je dalje izjavil: ((Pripravljeni smo začeti pogajanja z drugimi državami za sklenitev dvostranskih sporazumov, ki naj omogočijo ZDA v okviru njihovih zakonov
izvoznik radioaktivnih izotopov na svetu. Na koncu je britanski predstavnik predlagal, naj bi mednarodna konferenca, ki jo predlagajo ■oDA, zasedala v ženevskem sedežu OZN.
Kanadski delegat Martin je tudi izrazil željo po sovjetskem sodelovanju ter je priporočal, naj se vsi napori na tem področju izvajajo v okviru OZN.
Ce so bile Scelboue izjave po eni strani zares dobro sprejete zlasti med tržaškimi Slovenci, moramo po drugi strani še vedno na žalost pisati o nekaterih pojavih, ki se prav nič ne strinjajo z izjavami ministrskega predsednika iz Rima. Omenili smo že žvižganje in razgrajanje ter sramotilne popevke, ki jih je bilo čuti ne samo od kakšne majhne skupinice na Trgu Unita med Scelbovim govorom. Danes pa moramo dodati, da na primer uMes-saggero Venetov na prvi strani tisto sramotilno popevko na račun poglavarja sosedne Jugoslavije s posebnim poudarkom in zadovoljstvom dobesedno objavlja. Zapisati moramo tudi, da zadržanja omenjenih fašističnih in šovinističnih skupin n-a prime* demokristjanski «11 Piccolov niti z eno besedo ne obsoja.
Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da turinska «La Stampan z razliko od obeh omenjenih dnevnikov v svojem včerajšnjem uvodniku piše na primer tako-le o provokacijah: «Bilo je to zadržanje ijudi brez kriterija, ki se je v resnici manifestiralo na pavadoksalen način s ploskanjem, t. j. s ponovnim Klicanjem v življenje tistega, kar je nemogoče, one politike, ki je storila toliko škode Italiji in Trstu.« List na-aaljuje: «Ni več kot eno leto od novembrskih dnevov 5. in 5., ko so v Trstu padle tiste žrtve, ki jih moramo smatrati za zadnje žrtve zgrešene politike, ki je še pred enim letom pustila hude posledice, ki jih je treba ozdraviti. Danes se moramo spomniti onih žrtev, da bi nam bile opomin za resnejše cilje: bolj resne in bolj poštene od onih, ki so dokazali, da jih imajo nostalgični motilci današnje ceremonije.«
Omeniti moramo, da je bil tudi govor škofa Santina n prisotnosti poglavarja italijanske države Einaudija v precejšnjem nasprotju s pomirljivimi izjavami predsednika vlade. Medtem ko je Scelba obljubil, da se bo statut izvajal, je Santin med drugim dejal, očitno misleč na izvajanje, statuta, da naj «nihče ne izobliči obraza mesta Trsta in ubija njegove duše«. Ko je govoril o svojih izgubljenih župnijah, ki jih je dejansko Vatikan vzel izpod njegove oblasti, je dejal, da se «moramo pripraviti na tisto uro«, ko bo «prišel dan, ožarjen od pravice« in šele tistega dne „ne bodo zvonili le zvonovi Sv. Justa, temveč tudi vseh ntest, ki cvetejo na naših obalah«.
Kot nemil dogodek, ki se je pridružil krivični aretaciji in postavljanju pred sodisče 20-letnega Aleksandra Žerjala sam o 2ato, ker je spoštoval čustva svojega padlega očeta, ubitega po nacifaši-stih, moramo omeniti streljanje poročnika italijanske vojske na dvojezično tablo včeraj dopoldne ng Opčinah. Hkrati s priznanjem jemljemo na znanje, da je oblast, takoj uvedla preiskavo in ugotovila odgovornost. Upamo, da ne bomo peč imeli priložnosti pisati o podobnih zares žalostnih pojavih, ki so p nasprotju s Scelbovimi obljubami, da bo preteklost pokopana.
L.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
6. novembra
»IM»ll\wkl IHIKVI
Na današnji dan je leta 1893 umiri ruski skladatelj Peter I. Čajkovski Rodil se je 25.XII.1840.
”es, SOBOTA j p’
Lenar5ssf In zatone oh
Sonce vzide ob t>.5L«n 5 Luoa 16.46. Dol zrn a	Jeo»	1*
vzide ob 14.13 in t - w Jutri, NEDELJA 7.
Engelfrert, Zdenko
ZANIMIV ČLANEK AVSTRIJSKEGA GOSPODARSKEGA LISTA VERKEHR Komisar dr. Palamara
odpotoval včeraj v Rim
Sporazum med Italijo in Jugoslavijo
daje Trstu močno orožje za okrepitev prometa
Predstavniki holandskih in nemških pristanišč so zaskrbljeni zaradi novih možnosti, ki se odpirajo Trstu v konkurenčni borbi • Avstrijske kritike na račun Trsta
Znani dunajski gospodarski list tVerkehrs prinaša v zadnji 144 številki dne 30. oktobra 1954 na vidnem mestu zanimiv članek o avstrijskem stališču do novih pogojev, v katerih se bo razvijalo sedaj trtaško gospodarstvo. Članek nosi naslov eAvstrija in Trst» in podnaslov «Diplomatska dejavnost sosednjih držav — S posvetovanja na uradu zveznega kancler jas. Članek je zelo zanimiv, zaradi čsear ga obljavljamo v celoti:
Londonski sporazum med Italijo in Jugoslavijo o rešitvi tržaškega vpašanja je, kot je bilo pričakovati, sprožil tudi izven obeh glavnih prizadetih držav delavnost v gospodarskih in diplomatskih krogih, katere razlog je predvsem vprašanje, kako bo spremenjeni položaj v Trstu vplival na druga pristanišča. Razumljivo je, da gre pri tem predvsem za avstrijski čezmorski promet in da je bilo zaradi tega to delavnost občutiti v prvi vrsti na Dunaju. Dejansko je neposredno po vesteh o sklenitvi londonskega sporazuma in izmenjavi pisem med jugoslovanskim in italijanskim veleposlanikom glede nameravane konference držav, ki so zainteresirane na Trstu, prišlo do razgovora holandskega poslanika s predstavniki avstrijske vlade. Holandski poslanik je opozoril na zanimanje holandskih pristanišč za avstrijski promet. Kmalu nato se je v uradu zveznega kanclerja pokazal tudi nemški poslanik, ki je opozoril na zanimanje severnomorskih nemških pristanišč in prosil, naj Avstrija ne sklepa nobenih dogovorov, ki bi bili neugodni za nemška pristanišča. Kasneje je bil v uradu zveznega kanclerja tudi jugoslovanski poslanik, ki je predlagal skupno ravnanje in ukrepanje v vprašanju Trsta ob upoštevanju jugoslovanskih interesov.
Kolikor je doslej znano, je avstrijska vlada za sedai samo pristala na to, da se udeleži razgovorov o Trstu, vendar se ji čas za to zdi še prezgoden.
Omenjeni diplomatski koraki — če smemo ustne razgovore diplomatskih predstavnikov tako imenovati — pa so očitno spodbudli urad zveznega kanclerja, da je sklical posvetovanje vseh v prvi vrsti zainteresiranih uradov in. u-stanov, To posvetovanje je bilo prejšnji teden v uradu zveznega kanclerja. Kolikor je »Verkehr* poučen, so bili zastopani naslednji uradi in u-stanove; urad zveznega kanclerja — zunanje zadeve, zvezna ministrstva za trgovino in obnovo, za finance, za kmetijstvo in gozdarstvo in za promet in podržavljene obrate, nadalje komercialna direkcija avstrijskih železnic, zvezna trgovska zbornica, delavska zbornica, urad za plovbo in zveza avstrijskih industrijcev. Posvetovanje je vodil poslanik Platzer, načelnik gospo-darsko-političnega oddelka u-rada zveznega kanclerja — zunanje ririeve. Dr. Platzer je obvestil udeležence o vsebini londonskih sporazumov in. o že omenjenih korakih tujih predstavnikov, ob koncu pa je ugotovil, da je Avstrija v odnosi do Italije v gospodarskem pogledu po strukturi aktivna, dejstvo, ki je večkrat dalo italijanskim vladnim predstavnikom povod, da so pozivali avstrijsko vlado, naj vpliva na povečanje prometa avstrijskega blaga skozi trža-1 ško pristanišče
Poslanik dr. Platzer je nadalje omenil, da je anketa u-roda zveznega kanclerja ugotovila, da Trst po gostoti ladijskih linij, po tehničnih napravah za prekladanje blaga in deloma tudi po višini brodnin le stežka konkurira severnim pristaniščem. Po statističnih podatkih, ki so na razpolago zunanjemu ministrstvu. se je avstrijski delež v skupnem tržaškem pristaniškem prometu v zadnjih letih gibal tako: 194« - 89 odst., 1950 — 77 odst,, 1951 — 72 odst., 1952 — 84 odst., 1953 — 55 odst.
Nato je dr. Platzer zastavil vrsto vprašanj za diskusijo, pri čemer je poudaril, da nikakor še r.e gre «a dokončno zavzeto stališče, obenem pa prosil udeležence, nai do konca oktobra pismeno predložijo svoja mnenja.
O posameznih diskusijskih točkah bi bilo omeniti naslednje;
Takoj spočetka so razpravljali o vprašanju, ali ima Avstrija življenjski interes na tem, da pošilja več blaga skozi Trst, ali pa naj ostane pri politiki svobodne konkurence morskih pristanišč. K temu je večina prisotnih izrazila mnenje, da je treba protekcionizem v vprašanju uporabe pristanišč načelno odklanjati in da je treba prepustiti posameznim pristaniščem, da same tako uredijo svoje zadeve, da se jih lahko avstrijsko gospodarstvo s pridom poslužuje. Torej je odvisno od pristanišč samih, v kolikšni meri bodo lahko vključena v avstrijski promet. V primeru Trsta je ugoden zemljepisni položaj nesporen ter pomeni zanj prednost, za avstrijsko gospodarstvo pa spodbudo, da se ga poslužuje. Vsekakor pa
je treba upoštevati tudi način pristaniške službe, zlasti število odhodov, pa tudi razne druge okoliščine.
Nadaljnje vprašanje je bilo, ali naj bo Avstrija neposredno udeležena v tržaški pristaniški upravi. Tu je bilo soglasno ugotovljeno, da nikakor ne more priti v poštev sodelovanje, ki bi bilo povezano s finančnimi bremeni. Nasprotno pa ni bilo pomislekov proti udeležbi pri kakšni reprezentativni mednarodni u-stanovi v Trstu. Toda tudi v tem vprašanju bo odločitev mogoča šele, ko bodo znano podrobnosti načrtov za bodočo ureditev.
Mnogo so v diskusiji raz-plavljali o tem, kakšne zahteve naj bi postavila Avstrija Italiji, da bi bilo tržaško pristanišče zares privlačno za avstrijsko gospodarstvo. Ponovno so prišle do izraza zlasti želje, da bi se tarifne postavke italijanskih železnic znižale in da bi se uvedle 15-tonske tarfe za grazno blago*. Nadalje so z vseh stan poudaril potrebo po pomnožitvi ladijskih odhodov, zlasti za Daljni vzhod in Južno Ameriko, in zahtevali izboljšanje tehnične manipulacije in carinskih operacij. Sicer pa so si vsi diskutanti pridržali pravico, da na to vprašanje izčrpno odgovorijo v svojih pismenih prikazih.
Govorili so tudi o vprašanju carinske proste cone v tržaškem pristanišču in poudarjali, da pri tem ne gre za nekaj brezpogojno nujnega. Pač pa so se z vseh strani zavzemali za vzpostavitev avstrijskega carinskega urada v Trstu.
Dotaknili so se tudi vprašanja lastne avstrijske visoko-morske mornarice, čeprav mu niso pripisovali posebne nujnosti. Nekateri udeleženci so tej misli celo odločno nasprotovali.
Vsi udeleženci so poudarjali potrebo, da se Avstrija začne razgovarjati z Italijo o celotnem kompleksu vprašanj, pri čemer je prišlo do izraza mnenje, da je predvsem Italija tista, ki naj postavi primerne predloge.
Splošni vtis z zanimivega posvetovanja je ta, da Avstrija po mnenju udeležencev nima nobenega razloga, da bi opustila svoje dosedanje načelno stališče v pristaniški politiki, da pa mora tudi v svojem lastnem interesu sodelovati pri konstruktivnih načrtih in posvetovanjih o bodočnosti Trsta. Pri tem je prišla do izraza tudi želja, da bi se tudi razmere v Trstu toliko spremenile, da bi bilo mogoče sedanjo negotovost spremeniti v živo prakso, ki bi jo narekovale gospodarske potrebe, kajti z zamerami in očitki ni mogoče voditi moderne pristaniške politike.
Sicer pa posvetovanje v u-radu zveznega kanclerja ni bilo edino te vrste v Avstriji. Z isto tezo se je ukvarjal 29. in 30. oktobra v Gradcu av-strijsko-italijanski gospodarski inštitut, 28. oktobra pa tržaški odbor štajerske trgovinske zbornice v Gradcu.
Zlasti zanimiv je začetek zgoraj objavljenega članka, kjer se govori o takojšnjih
obiskih tujih predstavnikov. strijci v dobršnem delu kri-pri avstrijskih visokih pred- i tik, izrečenih na račun trža-stavnikih, saj so Trstu konku-i škega pristanišča, prav. Ni renčna pristanišča takoj ugo-\mogoče tudi ugovarjati njiho-tovila, da pomeni sporazum j vemu stališču, da mora naj-med Italijo in Jugoslavijo'! prej italijanska uprava rešiti resno nevarnost za njihove j celo vrsto perečih vprašanj, interese. Ta skrb tujih pred-i preden se sploh lahko govori
o kakem obsežnejšem po večanju avstrijskega prometa skozi Trst. Ta vprašanja so Avstrijci že mnogokrat našteli in ne izpuščajo tudi te prilike, da jih postavijo na vidno mesto.
stavnikov priča bolje kot še tako dokumentirane razprave da sporazum v resnici daje Trstu močno orožje za krepitev prometa in za borbo s severnimi konkurenti.
Zanitr.iuo pa je tudi avstrijsko stal JSče o spreuranjenosti pogajanj», katerega lahko razlagamo edino kot utemeljeno pričakovanje politične rešitve avstrijskega vprašanja, saj bi imela Avstrija čisto druge možnosti kot svobodna in neodvisna dežela, kot jih ima sedaj, ko je pod okupacijo.
Brez tega osnovnega političnega pogoja pa vse kaže, da Avstrijci ne mislijo opustiti dosedanje ugodne gospodarske politike podobne nevesti, oblegani po snubcih, ki sramežljivo čaka, kdo bo ponudil več-
Poleg tega pa imajo Av-
Odhod ladij vojne mornarice
Danes zjutraj odplujejo iz Trsta vojne ladje druge pomorske divizije pod poveljstvom admirala Bigliardija. Prav tako odpluje tudi šolska ladja »Amerigo Vespucci*.
Razni izletniki iz Italije so še včeraj ves dan odhajali iz Trta. Same «Ultime Notizie* pišejo, da je bilo te dni v Trstu okoli 100.000 ljudi iz Italije.
Generalni vladni komisar prefekt Palamara je snoči ob 20.38 odpotoval v Rim, kjer se bo udeležil nekaterih medministrskih konferenc, na katerih bodo obravnavali razna tržaška vprašanja.
Krivično ravnanje podjetja Acegat
Zadnje dni se dogaja, da je začelo mestno podjetje Acegat nalagati globe gospodinjam, ki
jih slučajno ni doma, ko pridejo posebni uslužbenci ugotavljat količino uporabe Vode, plina in električnega toka. To so storili brez Vsakega prejšnjega obvestila, tako da ženske sploh niso vedele, da jih čaka takšen ukrep. Razen tega je treba tudi upoštevati, da ne hodijo uslužbenci brat števcev vedno na isti dan v mesecu, da bi jih gospodinje lahko čakale.
Globa znaša kar 350 lir in prizadeva predvsem revne družine, kjer ni često nikogar doma, saj morajo ženske hoditi za zaslužkom, če se hočejo preživljati skupno z družino. Medtem pa ta ukrep ne prizadeva premožnih družin, ki imajo služkinje, tako da je vedno kdo doma ne glede na to, da bi take družine tudi laže plačale globo. Zato bi bilo prav, da Acegat preneha s takim ravnanjem, ali da vsaj prej obvesti o točnem dnevu in uri, kdaj pridejo njeni uslužbenci popisovat porabo omenjenih uslug.
SESTANEK OBČINSKIH SVETOVALCEV, ČLANOV OF
Naloge občinskih svetov
pri izvajanju določb statuta
Rešitev številnih vprašanj je odvisna predvsem ob odločnega in skupnega nastopa vseh tržaških Slovencev in njihovih ustanov
Včeraj zvečer je bil na sedežu glavnega odbora OF sestanek med tajništvom OF in župani ter svetovalci vseh občin na področju, ki so člani OF. Sestanek je otvoril predsednik OF tov. Franc Stoka, ki je v kratkem nagovoru povedal, da je namen sestanka razpravljati predvsem o novem položaju na našem področju, ki je nastal po prihodu Italije v Trst. Ta prihod terja nujno koordinacijo dela vseh občinskih svetovalcev in vseh slovenskih občinskih svetov glede narodnostnih pravic, ki jih statut zagotavlja tržaškim Slovencem. »Zaton, je poudaril tov- Stoka, «je naša dolžnost, da temeljito razpravljamo, kako bomo nastopili v obrambo statuta, kako bomo zahtevali izvajanje določb statuta, kako bomo koordinirali in vodili v vseh občinah področja borbo za zastopstvo Slovencev v ustanovah področnega značaja, kjer sedaj ni niti enega slovenskega predstavnika.* Hkrati pa si morajo vsi občinski svetovalci OF prizadevati za reševanje vseh socialnih in gospodarskih vprašanj občanov okoliških občin, ki so gospodarsko vezani na Trst.
Statut, ki nam ga je izvo-jevala socialistična Jugoslavija, daje precejšnje možnosti udejstvovanja Slovencev v vsem javnem življenju. Za pravico tega udejstvovanja pa se moramo odločno boriti, ker nam ne bo nihče ponudil tega, kar so nam toliko let oporekali. To nam dokazuje
USPELA AKCIJA I.EUČEGA ODDELKA POLICIJE
Drugim je jamo kopala
zato je sama vanjo padla
Leteči oddelek policije je ponovno dosegel uspeh: pred dnevi je 39-letna Elvira Salva tor iz Ul. Montecchi, ki je znana kot lahkoživka, prijavila policiji, da je postala žrtev roparskega napada. Sal-vator je pojasnila, da ji je hotel plavolas, kakih 25 let star mladenič, ukrasti torbo z denarjem. Po njenem pripovedovanju sodeč, ji je mladenič strgal torbo iz rok in začel bežati. Toda ona je začela kričati in fant se je u-strašil ter izpustil torbo.
Opis roparja je bil precej natančen, kar je pripomoglo preiskovalnim organom, da so mladeniča že dve uri po do-gedku aretirali. Slednji, ki je bil identificiran za 20-letnega Luigija Žita iz Ul. S. Silve-stro, pa je bil presenečen. Mladenič je vse zanikal in celo trdil, da je bil sam oškodovan za 3.000 lir. Pojasnil je, da je med sprehajanjem po Ul. Kolonji s prijateljem srečal dve ženski. Z ženskama sta se domenila za romantični sestanek in tako sta se para razšla. Prijatelj je z drugo žensko verjetno odšel v neki hotel, medtem ko je on nadaljeval s Salvatorjevo pot po Ul. Kolonja. Ko sta prišla do temnega mesta, sta se domenila, da ji da 3.000 lir. Ta znesek ji je takoj izročil, vendar ker ženska ni hotela izpolniti obljubljene ljubezni, ji je hotel vzeti denar. Komaj je hotel to storiti, pa je ženska začela kričati, zaradi česa je takoj zbežal, da bi se tako rešil sitnosti.
Mladeničevo pričanje je bilo prepričljivo in ko je Sal-vatorjeva priznala, da je to res, so jo pridržali v zaporu in jo prijavili sodišču prvič pod obtožbo obrekovanja in
drugič izmišljenega roparskega napada.
Zle posledice vinjenosti
Zaradi vinjenega stanja je 35-letni pomorščak Giuseppe Ricati iz Ul. dei Fabbri včeraj zgodaj popoldne v bližini bara «Sv. Carla* nerodno padel in ker se je ranil nad očesom so ga morali pripeljati v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Okreval bo v 6 ali 8 dneh.
Padla je po stopnicah
Na I. kirurškem' oddelku so morali kmalu po polnoči sprejeti tudi 51-letno Giuditto Fa-varo por. Zanone iz Ul. Do-nota, katero je neki policijski agent našel ob vznožju stopnic, ki peljejo do Ul. Do-note. Zelo verjetno je, da je ženska padla po stopnicah. Ona sicer ne govori, zaradi česar je težko ugotoviti vzroke njenih poškodb. Za sedaj so jo pridržali s prognozo okrevanja v 5 dneh, vendar le pod pogojem, da ne nastopijo nadaljnje komplikacije.
tudi dosedanje in sedanje
ravnanje italijanskih reakcionarnih sil v Trstu in v Italiji, ki hočejo na vsak način zmanjšati pomen in učinkovitost statuta. V četrtek smo bili priča, kako so nekatere fašistične skupine žvižgale predsedniku italijanske vlade Scelbi, ko je omenil, da bo italijanska vlada spoštovala določbe statuta. To samo dokazuje, kako je bila vsa dosedanja politika skoraj vseh italijanskih strank usmerjena v pravcu podžiganja narodnostne mržnje, kar je povzročilo to, kar smo omenili.
Po uvodnih besedah tov-Stoke se je razvila živahna razprava, katere so se udeležili vsi prisotni svetovalci in člani tajništva OF. Nabrežin-ski občinski svetovalec tov. Colja je dejal, da je treba že na prvem jesenskem zasedanju občinskih svetov načeti vsa ta vprašanja -n jih odločno postaviti pred pristojno oblast. Izjavil je, da so v njegovi občini tudi člani drugih strank izrazili potrebo po skupnih nastopih v občinskem svetu za čimprejšnje izvajanje določb statuta. Tudi predstavniki ostalih občin so povedali, kako prebivalstvo pričakuje praktično izvajanje vseh določb statuta.
Tov. Bole je opozoril občinske svetovalce na razna gospodarska vprašanja in predvsem na vprašanje obmejnega prometa, ki g* bodo morale predvsem okoliške občine proučiti. Za obmejni promet so zainteresirani vsi prebivalci in je zato dolžnost občinskih svetov, da ne čakajo do zadnjega trenutka, kaj bodo drugi pripravili. Tov. Marc iz dolinske občine, tov Kos-mina tov. Dekleva in drugi so poudarili, da je treba ta-I koj začeti z delom, da je treba izdelati točen načrt zahtev. Tov. Dekleva je dejal, da je dolžnost slovenskih občinskih svetov, da zahtevajo od vseh svojih uslužbencev, da znajo slovenščino, da zahtevajo v svoji občini dvojezične napise, uradovanje slovenskih občin se mora vršiti z dvojezičnimi obrazci, slovenski občinski sveti morajo zahtevati od višje oblasti ne samo zastopstvo Slovencev v vseh javnih ustanovah ampak tudi službo in položaje v vseh javnih ustanovah in v sodstvu. Na gospodarskem področju je treba zahtevati zastopstvo Slovencev pri odločanju o kreditnih dodelitvah itd- Rešitev vseh teh vprašaj in uveljavljenje vseh upravičenih zahtev Slovencev je odvisna predvsem od odločnega in skupnega nastopa vseh tržaških Slovencev, vseh zainteresiranih slovenskih u-stanov, organizacij, društev itd. Zato je predvsem dolžnost občinskih svetovalcev, ki so bili ./voljeni, da zastopajo interese prebivalstva, da se borijo za pravice vseh Slovencev na tem področju.
tinelli razgovarjal s predsednikom trgovinske zbornice kap. Cosulichem ter s predstavniki tranzitne trgovine in špediterjev. Z njimi je minister razpravljal predvsem o tranzitni trgovini in o vprašanjih svobodnega pristanišča. Minister je posvetil vso pozornost predlogom tržaških gospodarstvenikov za večjo svobodo trgovine in je obljubil nove ukrepe ministrstva za zunanjo trgovino, ki pa bodo morali upoštevati mednarodne obveze.
Popoldne je podtajnik Scal-faro predsedoval na prefekturi sestanku ustanov in združenj, ki so zainteresirane na vprašanju svobodnega pristanišča. Namen sestanka je bil, proučiti razne plati vprašanja svobodnega pristanišča.
Poskus samomora
Zaradi zastrupljenja z u-spavalnimi praški so včeraj pridržali na II. zdravniškem oddelku 41-letnega Marija Cimo iz Ul. dei Porta, o katerem je njegova žena, ki ga je z avtom RK spremila v bolnišnico, izjavila, da je mož hotel prostovoljno v smrt in to zaradi živčne bolezni. Cima, ki bo okreval v 6 dneh, je od-
Našii so utopljenca
Okoli 15. ure je bil neki policijski podčastnik obveščen, da plava v kanalu nedaleč od novega mostu neko truplo. Podčastnik je takoj šel na mesto in ker je bila vest resnična, je poklical na pomoč gasilce, ki so kmalu zatem prišli na mesto in potegnili truplo na nabrežje. Iz dokumentov so ugotovili, da je pokojnik 28-letni šofer Marijo Zadnič iz Ul. Mahlig. Po izstavitvi potrdila o smrti, ki je nastala zaradi utopitve, so truplo pokojnika odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
V NASPROTJU S POMIRJEVALNIMI BESEDAMI SCELBE
Italijanski oficir streljal proti slovenski napisni tabli
Najprej je zahteval, da se odstrani slovenski napis nad Društveno gostilno na Opčinah, potem je pa proti njemu ustrelil iz samokresa
Včeraj dopoldne je prišlo na Opčinah do neljubega incidenta, ki je izzval val ogorčenja med domačim prebivalstvom. Bilo je okoli 10.30, ko je v Društveno gostilno nasproti cerkve vstopil italijanski poročnik-tankist in vprašal po gospodarju. Ko mu je gostilničarka, ki vodi omenjeno gostilno, odgovorila, da ne obstaja noben gospodar, ker je gostilna last zadruge s približno 160 člani, je vprašal kdo v gostilni »komandira*. Na pojasnilo da ni prisoten niti predsednik niti tajnik društva, je omenjeni poročnik zaobrnil razgovor in se pričel zanimati za napis, ki je nad vhodnimi vrati v gostilno:
«Poleg italijanskega napisa je še napis v jugoslovanskem jeziku...*
»Ne v jugoslovanskem, temveč v slovenskem jeziku,* je odgovorila gostilničarka.
»Ta napis je treba odstraniti,* je zahteval italijanski poročnik in iz žepa potegnil samokres, kot da bi s tem hotel pokazati svojo moč in gostilničarko ter njeno nečakinjo, ki je tudi prisostvovala razgovoru, prestrašiti.
To se mu seveda ni posrečilo. Gostilničarka mu je odgovorila tako, kot je bilo edino le pravilno. Povedala mu je, da živijo na Opčinah Slovenci, da imamo enake pravice kot Italijani in še mnogo drugega. Končno mu je izjavila, da napisa ne bo odstranila ter s tem zaključila razgovor, ki je trajal približno 15 minut.
Italijanski poročnik je tedaj zapustil gostilno in stopil na cesto. Nekaj časa se je sprehajal gor in dol pred gostilno in se zopet ustavil ter gledal v napis. Ko sta prišla mimo dva navadna italijanska vojaka, ju je zaustavil in zadržal. Naenkrat je iz žepa usnjenega suknjiča potegnil samokres, očividci pravijo, da je bil znamke «Beretta», pomeril proti napisu in ustrelil. Ob poku so iz bližnjih trgovin in stanovanj takoj prihiteli ljudje, da vidijo, kaj se dogaja in nekateri so' še slišali, kako je poročnik zabrusil; «To je le prvi primer, prvi opomin!* Ko je videl, da se zbirajo ljudje, je v spremstvu obeh vojakov zapustil «bojišče» in s pospešenim tempom odkorakal proti proseškim vojašnicam.
Približno uro kasneje je v gostilno prišel neki kapetan italijanske pehote in povedal, da je prišel po nalogu svojega poveljstva. Hotel je vedeti, kaj se je zgodilo. Gostilničarka mu je podrobno objasnila zadevo. Na vprašanje, če je videla, da je omenjeni poročnik streljal, je odgovorila, da je slišala le pok, da so pa bili drugi, ki so ga videli s samokresom v roki, in to v trenutku, ko je pristisnil na petelina in sprožil.
Potem ko je tud; ta kapetan že odšel, so domačini našli na cesti pred gostilno prazen naboj s sledečo oznako: »G.F.L.9-M 38 1942». Naboj je — če bodo vojaške oblasti o zadevi uvedle preiskavo — na razpolago v Društveni gostilni na Opčinah.
Dejali smo že. da je ravnanje italijanskega poročnika
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Amnestija rešila zapora
žalivca tramvajskega biljeterja
Sodišče potrdilo kazen mladeniču, obtoženemu kraje prta
Obisk ministra
za zunanjo trgovino
Včeraj zjutraj je prispel v Trst minister za zunanjo trgovino on. Martinelli, da se sestane s predstavniki gospodarskih krogov, ki so zainteresirani na prometu v tržaškem pristanišču. Minister se je najprej sestal z generalnim vladnim komisarjem dr. Palamaro, ki ga je sprejel na prefekturi. V razgovoru, ki mu je prisostvoval tudi podtajnik predsedstva vlade Sealfaro. so obravnavali gospodarski položaj v Trstu s posebnim poudarkom
šel do Lovca, kjer je zaužil | na vprašanju svobodnega pri-praške. K sreči pa mu poskus stanišča.
1 Kasnej
ni uspel.
Kasneje se je minister Mar-
41-letni Virgilio Suber iz Istrske ulice se je marca 1950. leta skupno s prijatelji pošteno napil. Vsi skupaj so namreč kupili čoln in ker se jim je kupčija zdela posrečena, so jo hoteli praznovati in novo posest krstiti z vinom. Toda šli so čez mero in ko so se razšli, so bili že pošteno vinjeni. O drugih prijateljih ni ničesar znano, vendar se Suber ni dolgo veselil kupčije. Stopil je namreč v filobus «D» (sedanji št. 19), ki vozi na progi Ul. Flavia - Oberdankov trg in izročil sprevodniku 20 lir. Ker je bila cena voznemu listku tedaj še 15 lir, mu je uslužbenec Acegata vrnil 5-lir-ski papirnati novec. Suber se je hotel izkazati in -je možu ostanek podaril.
Biljeter pa se ni veselil dolgo, kajti Suber se mu je ponovno približal in z žaljivimi besedami zahteval 5 lir. Presenečeni uslužbenec je brez pre-mišljanja vzel iz torbe papirnati novec in ga izročil vinjenemu Suberju, ki ga je Vzel in ga pred očmi potnikov raztrgal ter ga vrgel v obraz biljeterju. Tedaj pa se je Suberju približal policijski agent, ki je bil tedaj na filobusu in ga odpeljal na poveljstvo, kjer so ga po preiskavi in zasliševanju, med katerim se je Suber izgovarjal, da se ničesar ne spominja, prijavili pod obtožbo žalitve in pijanosti državnemu tožilstvu.
Suber kateremu je bilo resnično žal dejanja, je prosil milostne sodbe, vendar ga je sodišče oktobra lani obsodilo na 4 mesece in 4 dni zapora za žalitev ter na 2.000 lir globe
zaradi pijanosti.
Obsojeni pa se je takoj pritožil nad obsodbo, ki se mu je zdela krivična, in sedaj so morali pred prizivnim sodiščem ustaviti postopek zaradi amnestije, ki ga je tako rešila globe in tudi zapora.
Preds.: Renzi; tož.: Visalli; zapisn.: Clarich; obramba: odv. Padovani.
t * 4=
Med dežurno službo v plesni dvorani «Rossettija» je januarja letos neki policijski inšpektor opazil mladeniča, ki je skrival pod plaščem, ki si ga je tedaj oblačil, namizni prt. Inšpektor je pristopil ter mladeniča najprej identificiral za 20-letnega Renata Taucerja iz Ul. Biasoletto in ga nato povabil s seboj na policijsko poveljstvo.
Tu je mladenič, ki je bil vinjen, najprej izpovedal, da ga je ukradel v baru «Juven-tus», kasneje pa se je izgovarjal, da je prt našel v trenutku, ko je v omenjenem baru oblačil plašč. Prt naj bi bil po njegovem mnenju v rokavu plašča.
Lastnica bara je spoznala prt vendar, ni hotela Taucerja tožiti. To pa je storila policija, ki je mladeniča prijavila sodišču, katerega je marca letos obsodilo na 20 dni zapora in 3.000 lir globe z vsemi ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Mladenič pa je takoj vložil priziv, vendar tudi na prizivnem odseku ni imel sreče, kajti sodni zbor je prvptno obsodbo polrdil in ga vrhute-ga obsodil še na plačilo novih sodnih stroškov.
Preds.: Renzi; tož.: Visalli; zapisn.; Clarich.
ogorčilo prebivalstvo, ki je komaj dan prej poslušalo pomirjevalne besede italijanskega ministrskega predsednika Scelbe in jih pozdravilo. Očitno je, da omenjen; oficir govora ni poslušal niti bral, ali pa da je to dejanje storil govoru nakljub.
Ob koncu naj omenimo še smešnost celotnega ravnanja, ki prav gotovo ne dela časti italijanskemu vojaku. Redki so primeri, da bi vojak skušal z orožjem dokazati svojo moč nasproti dvema nemočnima ženskama ter s strelom proti napisni tabli izraziti svoje razpoloženje.
Pridružujemo se mneju prebivalstva, ki zahteva, da vojaške oblasti uvedejo preiskavo in krivca kaznujejo ter na ta način preprečijo, da bi se taki ali podobni primeri še ponavljali. Naša želja je, da bi bili odnosi med vojsko in prebivalstvom taki, da bi tako enj kot drugi spoštovali jezik in navade naroda, h kateremu pripadajo.
# »h *
Od tiskovnega urada generalnega vladnega komisarja smo prejeli naslednje sporočilo:
Napisna tabla nekega gostinskega obrata na Opčinah je bila tarča revolverskega strela, ki ga je sprožil neki častnik. Vojaške oblasti so izvršile strogo preiskavo in ugotovile, kdo je odgovoren za to.
Nesramen izpad besnega Šovinista
Kot smo že pisali, ni bilo predvčerajšnjim posebnih incidentov, vendarle se je pripetil tudi kak izoliran primer šovinistične nestrpnosti. Tako je neki Castelli Renato iz Ulice De Fin 3 prišel okoli 15. ure pred garažo Medice Kocijana v Ulici Bramante št. 12. Ko je prišel do vrat, je zakričal na gospodarja, zakaj ni izobesil italijanske zastave ter ga zmerjal s «s’ciavom» in mu grozil, nato pa je hotel Kocijana še fizično napasti. Zato ga je Kocijan zgrabil in ga vrgel na cesto. Tu je napadalec kričal, da bo že še prišel ter obračunal s Kocijanom. Ta čas je prišel mimo neki policist, zgrabil napadalca in ga odvedel proč. Toda že na vogalu ga je izpustil, potem ko ga je opomnil, da ni nihče prisiljen izobešati zastav. Dogodku je bil priča tudi vratar iz hiše nasproti garaže, ki se je nad napadom zgražal, čeprav je Italijan.
Občina Devin-Nabrerna za popiavljence v Salernu
Upravni odbor občine Devin-Nabrežina je sklenil na svoji seji dne 2. t. m., da v znak sočustvovanja s hudo prizadetim prebivalstvom v Salernu in okolici pokloni kot svoj skromni prispevek znesek 50.000 lir v nabiralni sklad za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Obenem poziva vse prebivalstvo naše občine, a posebno vse ustanove, industrijce, trgovce in obrtnike, da po svojih močeh prispevajo v ta namen.
Prispevke sprejema občinska uprava.
» • *
Za popiavljence v Salernu je bilo do sedaj zbranih na pobudo tržaškega radia že nad 14-300.000 lir. Zbiranje prispevkov 'še ni zaključeno in uradi radia v Ul. Torre-bianca i9 so na razpolago vsem morebitnim darovalcem vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 13. ure.
Povozil ga ]e
S prognozo okrevanja v 30 ali 40 dneh so pridržali predvčerajšnjim ponoči na opazovalnem oddelku 50-letnega u-radnika Gualtiera Sturlija iz Ul. Pieta, katerega je 27-let-ni Ermenegildo Glavina iz Ul. Valentin; podrl na tla s svojim avtom. Sturli je namreč v spremstvu neke gospodične prekoračil Miramarski drevored, ko je vanj priletel z vozilom omenjeni šofer.
Sturlija so takoj po nezgodi odpeljali v bolnišnico, kjer so ga tudi pridržali, kajti zdravniki so mu ugotovili zlom piščali leve noge.
Nezgoda starega železničarja
Ze v resnem stanju zaradi raznih poškodb, med katerimi je najhujše verjetno prebitje lobanje, so včeraj popoldne pridržali na II. kirurškem oddelku 63-letnega železniškega upokojenca Francesca Melleja iz Miramarskega drevoreda št. 273.
Melle ni govoril. Namesto njega pa je njegova 31-letna hči, ki stanuje z njim v neki železniški hiši ob progi, pojasnila, da je oče med hojo po železniškem mostu po nesreči padel z njega in obležal na 4 metre nižje ležeči cesti.
Zaradi njegovega resnega stanja so si zdravniki, kljub temu, da še niso obupali nad življenjem starega upokojenca, pridržali prognozo.
Q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 6. novembra 1954 ob 20. uri Jutri 7. novembra 1954 ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU z Jonsonovo komedijo
VOLPONE44
Motoklub Amatori organizira dne 21. novembra t. 1. izlet na Reko in v Štanjel na Krasu. Vpisovanje na sedežu od 17, do 19 ure do srede 10. t. m.
Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. V nedeljo, 7. t. m, bo v prostorih kluba običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Odbor opozarja članstvo, da zapade 14. t m. rok za prevzem naročenih znamk.
Darovi in prispevki
PRISPEVKI V kTEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA*
Po 200 lir: Srečko Pertot, Tončka Martelanc, Vladimir Vodopivec, Bruno Pertot, Anica Pertot.
S. Marco. 16.00: .Življenjski » nevab), C. , c’ no- »ZloSd*6 K«~ ob -or «, n Harr^SJ;j.
ino ob’ morju. 16 Harrjsoti, pride ponočni, R» pre5tol». Moderno. 16.00.
vSf «"!£»* **
M. 0a-v,;?rdfl- »Pregnanci V Massimo 16.00- »P £*dd
tany Baya>Vfi oo- »Kruh, K Novo cme. l6-<»- 'Loti«* zen in fantazija«, v.
Odeon 16.00: «E"	\
niji», Pampam imaj0 »J* Radio. 16.00. «5 'Monroe, g plavolaske)), j2rebudlia s®1 Secolo. 16.00. »P young ^
kot *0SR*!v ^'sckoli Skedenj. 18.00. «5® l8j» ,,
Kino na	,	suma'.1®1
vzhodni str:anlMaxweU, fv I chandler, M. ? n(M 1»
KADARKOLI
se Vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na
»PRIMORSKI DNEVNIK«
Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu.
ZAHVALA
Jugoslovanska delegacija v Trstu nam je poklonila 200.000 lir za postavitev spomenika pok. sinu Virgilu, kapetanu JLA. Smatrava za svojo dolžnost, da se v svojem kot tudi v imenu svojih otrok iskreno zahvaliva za to pomoč, ki nam je ponoven dokaz, kako Jugoslavija globoko spoštuje spomin na svoje borce, kar nam je hkrati tudi v veliko moralno oporo.
Ivan in Rozina Adamič
Excelsior. 16.00:	»Sijajen plen*,
M. Monroe,' R. Mitchum.
Fenice.’ 15.30: »Upor na Caini*, H. Bogart.
Rossetti. 16.30: «Piomrji Kalifornije*, R. Cameron, J. Dru.
Nazionale. 16 00: »Anatomija zločina*, S. Najden, G. Graham.
Filodrammatico. 16 00: «Karavaria Lun 3 Parka*, A. Baxter, S. Cochran.
Arcobaleuo 15.30:	«Dolina Ma-
vrov*, J. Hawkins, G. Johns.
Astra Rojan. 16.30:	»Pekel Ju-
me», V Mayo, S. Mac Neli;/.
Capitol. 16.00:	«Trije novci v
vodometu«, L. Jourdan.
Cristalio. 15.00:	«Saratoga», G.
Cooper, I. Bergman.
Grattacielo. 16.00:	»Rimljanka*,
G. Lollobrigida.	Mladoletnim
prepovedano.
Alabarda. 15.30: »Jeklena vrv», B. Fossev.
Ariston. 16.00: »Zenska z železno krinko*.
Annonia. 15.15:	«Ruby, divji
cvet*, J. Jones,	K Malden.
Mladoletnim prepovedano.
Aurora. 16,00:	«Junaški princ*,
J. Masou, J Leigh.
Garibaldi. 15.30: »Materino srce*, G. Rondln-ella.
Ideale. 16.00:	«Za	staro zasta-
vo*, R. Scott
Impero. 16.00: «Zvon Sv. Justa*, G. Andre.
Italia. 16.00: »Spalni-ca mladenk*, F. Arnoul.
Od včeraj do danes
nOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3., 4. in 5. novembra t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 31 oseb, poroke pa m bilo nobene.
UMRLI SO:	63-letpi	Renato
Mosca, 62-letni Luigi Lorenzim, 42-letni Franc Škabar. 75-letna Iraneesca Ermann vd Metlica, 68-1 ei ni Vlnc-enzo Sori, 76-letna Angela Gelsomini por Canzlo, 51-letni Federico Gregorin, 67-letna Štefanija Buda vd. Vendramin, 80-letna Pia Varco vd. Madnsotti, 78-letm Benedikt Godina, 73-letna Maria Gioseffa pe-tronio, 84-1 etn i Attllio Foradori, 84-letna Teresa Ornella vd. Bočiti, 63-letna Gabriella Kladnig por. Narduzzi, 73-letna Carolina Sferza vd. Chervda, 86-letna Teresa Suippan vd, Oretti, 65-letni Giacomo Bisiacchi, 77-letna Albina Mara vd. Brandolin, 61-let-na Ljudmila Gorbunov por. Krasnobajer, 52-letni Mario Žagar, 56-letna Marija Ledovič por. Bonifacio, 78-letna Ermma Cer-mei, 73-letni Carlo Bastianetto, 72-letni Stefano Cotterle, 59-let-ni Ivan Kadic, 44-letni Giulio Scarpa, 61-letni Luclano Bas-setti, 62-letni Bartolomeo Basso-ne, 68-letna Amelia Palotta por-Eva, 75-letna Maria Braiuoca vd. Bonas, 49-letna Nicoletta Ge-smundo.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 15.5, najnižja 8.7, zračni tlak 1017, veter 21 km severovzhodnik, vlaga 44 odst.; nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 14.4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Llovd, Ul. delTOrologlo 6; Signori, trg Ospedale 8; Harabaglia v Bar-kovijah in Nicoli v Skednju.
SOBOTA, 6 »•v«*"*
K o V e k
254.6 m ali i1^1ilA'
SLOVENSKA	POROCj(
dan razen	23 20. -A
13-30. l^lHVoCl^: '
HRVATSKA.PO«	u
dan ob 20. url. pORoCIlA'
ITALIJANSKA F
12.30, 17.00, 19.00,. " m*)« 14.00 Od melooJje. )j(|0 14.40 DMjJ^ifio Doniaaifiic široka cesta, 15-‘ naM11
21.00 Slušna igra, glasba
T It t* r
II-
*	12	l^	,
11.30 Lahke mel^^sra<
vsakogar nekaj^1 ^«9» U;
v,j; H.00
m.vu	obz®r?	ari'
te,: 14.15 Kulturni^ m Ciganske »ru.e> Sl 2 v jPjJjft
mčar: S-mfpmj* • fijjnov 15.37 Melcdije J* . 16.30 j>
Oatftja za •'»a0nij*; ■>«»'; Slovenske fDDa-rn^ Bawn» morna glasba, e 'h-Koncert za kiav. 1O(10 18.40 Slavni z ženo; l«-1- ..
ie- 20.00 Snbrt, ________
thova fanutija. ^eg; "jv glasba; 21.00	zWr	Jul-
kam ata za s0Ii?„«R«Vi,.S1Kc>
_ __ '11 O
20.05
rSiiJ* 0<
kam ati za? V
cert za klavir m "
T « * ‘ ,agba: !|£
11.30 SimiroT^o
epera v 4 det^ ^di
ccske cergelija-k ester G.	.1	*
.00-
*'	cnfl 7™'
Poročila ob 5.00- ' 22.00-15.00, 17.00, 19-00 KOi*tf. «,
as*" om?
12.10 Vilharjeve ^jji - »f.
0’ Utrinki	1«
—eVpošlušajte-;	J
fz" S en tv ki a ^
mi; 18.30 Zank"1 8.40
sti in tehnike,. 20.00 buraški orkester bot ni večer.
ADEX
AJDOVSClN eCU
rp AR PRI r
A oflT P O' TAR PRI
poreč
PULA
PAZIN
nove'
im»ra
SEZANA
kozina MATERIjA
OBROV dane„ .
rs;
ul- CKon 29243 >
Izleti, ki {'j, n^e„i Ijeni za 7- ren*se
20. m 21-
ssss
OBROBO
PODGRA^.— jjjl
-SASj?
SanfV«
------------------- ■	anja	v
Potrti od neizmerne žalosti ^ ža^^jn sorodnikom, prijateljem in zn.a" ,edragi 5' da nas je nenadoma zapustil nas	..j/'
VIKTOR (rlillHI '11,	,	»
, v. ie bil	n*
Pogreb dragega pokojnika	s«	jji
kopališču pri Sv. Ani.	-.mn	vse1”’	a	sPr*dr«
Ob tej priliki se zahvaljujem	t(,r	g	.^ti
kakršenkoli način sočustvova i •	„	c-	ier j „>>
na zadnjo pot. Hkrati se zahval]«^	j^ pffh
iz Sv. Križa, darovalcem ;»ni0 ure1*	-
dminn.lilm oblastem za takoj.	.-.nK1
^tmorski dnevnik
— 3 —
8. novembra M
I^drTlavo
ČERMELJ
llJ
Kaj bo z soriškimi in beneškimi Slovenci?
z Zdn!TTkim sp°ra™mom
s« t’
^irn neke »•«*U*mče„e razne pram.
pr’JL Z°' fajete v spl°*ne
prizna v ° a’ ‘ katerimi se ,	“	VSem ^avlhnom ne
l\de na jezik, vero spol in
P°d- enakost, temveč
fičn- ~	- lemuec so speci-
S?t.sr-*,n,fc# pravice•ker
da Jhl manjžini možnost, Saj amZ'- SV°j° samobitnost. sni. 30 p°eebne določbe i*xik*Za- ° rabi sl°venskega *IovenZ 3aunem buljenju, o Z ,’^m *«»»*««. O sloven-
ZinTeTih d°m0Vlh in °
»odu n	°0SPodar*kem za-
rZm a Cel° več’ n*vi spo-
novenceZv"™11- povezan°*t ci „ S B C°m 4 S S!°Uen-tlMHji Pred °rT°ma V Ju°°-u»anovitev lenl k namreč Savne :!,,.P°sebne meddr-
*« komiZr^o'ZTlovan'
^•bitne t ’	J	resuJe
Pore, ki bi nastali
kanalski Slovenci. S furlanske strani se je tedaj izdelal tudi že osnutek statuta, po katerem naj bi bila ta dežela razdeljena v štiri kurije. Ena od teh s sedežem v Gorici, bt zajela vse Slovence.
Toda italijanska ustavodajna skupščina je pri glasovanju o ustavi sklenila, da se izvršitev že sprejetega sklepa o ustanovitvi dežele s poseb nim statutom Furlanija - Julijska krajina odloži na nedoločen čas. Kot tolažbo za Slovence so vrnili v dodatek k ustavi določbo, da «bo manjšinska zaščita dalje veljala v smislu člena 6 italijanske n-stave». Od tedaj je preteklo že sedem let, a doslej ni bila glede manjšinske zaščite Slovencev v Italiji izdana niti ena taka odredba, kakršne predvideva statut, pač pa bi lahko napisali celo knjigo o tem, kako so se v tem Času kratile pravice tamoŠnjim Slovencem. Tu pa se hočem omejiti samo na splošen obris pro-
mm* t*
»V L, Atle - V	MilIJllr	,	BtiieSk.	slovmlJi
»***.* PHSlmlr"
Gotovo ntso te dolo . ral na italijanske uradne poi
bl Po vsem zadovoljile nas t ■ vsebovane v letošnji
r- - s ig = ■skH
uznem Tirolu in za Fran- „ uradni spis »Ploh ne pri-v Dolini Aosta. Vendar ° Sl°vencev, temveč no-* doseženim sporazumom	sam° 0 Slovanih, ali c-
tavljena pravna osnova, da VanT!° ° “živalstvu slo-‘Slovenci p coni A ohrani- T* • 'ZV°Ta'' <p*°PU o f *°t nacionalna skupina. K a.	orWn).	OJ
noSizva^ te določbe Praktič-	tudi ta značaj prizna-
vi*nn w 0e predvsem od- lai°	Slovencem	v	aori-
p od italijanske vlade. * p°krajini. Teh
,t\sklaVah italiianskeaa mini- tem uradnem spisu Meoa n{ra8a P^dnilca in mi l0M4 ----------------------------  ^
M • ■ “-“n./unsrve viade
^“a^iS.nifceo“ mini‘ 10 m "s~ sp'°u -sega
■	Sp,s pravi, da so zbrali
te rmrln+L-* ..
, , A* ln, ULL-
ra zunanje zadeve v
m KPnrt*,. ■
.	3—4X1 > u« so zoran
in P°datke. v začetku leta 1950 rali V!,L3’h_ 'etCl. 1053 ttiurni'
r^nlk	*unar
lb°rnici b7smeli'sl,iV Tlmski raU “jfZ Jln ,ecn 1953 aiurni-
° vlida lojaTnn\ fTl- da kTn \ °-Se Jc to 2<>°d'l°
dolžnosti *	^	ne	ve	°pravil’	0
Ne	.	oi	'c	prav noben goriški
■ ovenec. /„ pendar je imela Vlada	__
Ne t,,«,	o,	^ v	gorisKi
‘Udi od ° p" bo t0 °*vim6 „ 0V/nec- ‘u vendar je imela Vi Po Inča Slovencev. No- -a naflepšo priliko, da zbe-^rr-jennsf1 zakteva največjo rf .tu,<e Podatke .ob tjudskem Tr7ntlSetnnhh rojakov %’* <««	4	*eBa	po
g eau štetij jz faSistične do
”1 Tržaškem v "-"T,
311,1 bi(n	naj	bi	,	-	—l--v	jMisucne ao-
*4no«°da P0PoInn str- be *’ s‘or'l«- Zato Ootopo ne
1 1	arebmr.
'‘lenost >T°ra Popolna str-	*<«io	gotovo	ne
Verjet ' olskih Nemcev. erešlfno, ako trdimo, da je
resnično število Slovencev v soriški	..
Verjet,,., i	”*	‘"'"“o.
33rcbirnl i 56 mnrsi^o, *<o je . ------------------- »v.ci»«u	oiovencei
’"u' ram««*!!*!0 . °. sp°razu-	Pokrajini	najmanj	za
’,1U- zamnr, i° 0 sP°ra?u-	------------
Oouorife, I 'ska\doloib, ki bi en° tretjino večje.
beneških Slovencev
borile n lJ°l ____________________
^ Slovencih h b<,ne' „0G!ede	Slovencev
Pri unli '	Prani	isti	uradni	vir,	da
v*nju „„ Pazll,vam prouče- 3e ‘ež,{o govoriti o kaki slo■
rrk‘ maniiini p tej coni, stam	__i.-
u9otovii n?,e .aotovo že sam . V"	v	tej	coni,
”l°rein i,,i. .. 'e dol°čbe ne “aj 1 staro slovansko pokole-
Uje enpnn J..j	.	...
',l°reio 'bil,U n'e določbe ne ■	- — 'O stovansKo pokole-
ti tn o,l v sporazumu, kaj- *3e e'iesa dela teya prebiral.
f^horineoa T“-Ua *C°"° A ute°ne kvečjemu biti *a-j<1' k* ie trzask*0* o tem. n,nuuo p zgodovinskem in et-
u m°m lrcT°nSklm fpo- noT{Skem popUd^ podob.
t(if i o	, PTesLa	sam n	nnn uo kakor
C!";*0 “Prano i
-j•	.	"	otn	za-
nivo	v	zgodovinskem	in	et-
^'jrafskem pogledu, podob-‘taiijansk0 LnV'“ *“m° pon k”,„ '°r Stnro l*«ijntMk6 po-)0r'nahio	'n ni tedal kole">c Romunov ah skandi-
   * y“*. *—»•
1 9P°razurnn - L 12 <>’a™e'	/ 1 esan<> pokolenje prebival-
^	odnoio« '	”	‘J	3	no’	VeIi,ce	Briton.««
l't9oslaviin	v'ne	Italijo	,r
zZ° ,,ast"ii « zvez"Tali nl' v'MT “laleKt- ki »“ BOPorijo
• ’n°Pi bi hii -	1 S spora- Bcne*ki Sloveniji, sicer sln-
\"k°Pati, da 'bi°it'reU ’H pri' Vanske9a izvora, a da je po-
ž“ Podobne p ram ,Z'l}a1n(i- P°lno"!u različen od moderne ^Škijn P uvice kakor tr- s^0Venščine».
%%? -°GonriškmemtUvdiB2°- **	^	iim	/ta-
do Slonenjji	’	J3	B,;ne;	h,a osporava, da *o Slonenci
ni- Položaj	xunalsl:i	celo da so sploh Se Slovo-
kr^"a ie tak Z ntam°Snie ^ V *Wadtt 3 tCm .tall^
tprp0 Pravni uredi/™710*1 s u* naua3n "obenib stati-®«anja	1,1	tesa	stičnih podatkon. V tem
C0 «»«omemo snlo-	f" pr*fca*a P0^«« Ita-
l;j o človečanskih ’ d°' '3“ CCl° f^istiino ltaUin <° Vsebovaii^ 1 PTav'cab' Kak°r ta smatrala za pa
hi°Voru in v sklad ‘‘T0Vnem trebU°' da bi 0 PriRki ljud
s ysy sr 'f
,Us‘ace k ' 3e ed'«o člen sli mi ,	narodno-
S *rfcKe° ranjž<n- p;:bir*‘r:
pr„ 'n Prani. 3 silna k ra- objuviln l to«	,n3
je>.,piss b0 p <<s posebnimi
Oi°Une mal*!Uhlika šiiti’
r lede	3sme»-
Eta
CUke,l‘*'‘»*?ranTnBn1.i*ine na
d, u Doli,,, a Coske manj-
d ,s‘oHl0 "‘/““a je to tu.
d,
dni "vurtla s ,„'“olu J-»ebnjde|elna	dn	jim	j*
''jan.?. 3ta‘uf0T,,0’l?mi30 s P0'
9
'•C, ,tat^m0,Tl°
* flen , UstaPi ir 1	u' ,ta-
"“bnn m «8 nreo	J947 ie
,,'1‘u“0nPton«-nfja "ldenn P°’ nija n“ tud, zna - P°sebjiim
h,;?- Julijska t?el° Fu"«-
‘uii Poleg 1u rama, y)eT
80^‘. htešk?'"6
dbjo-l« l. 1,928 ustrezne ^po-dc(lce, k, jih. je zbrala preit V" vlada leta 1921 in jih d ceto overoviti. Tako iz “•*«•<« so tedaj našteli „ Beneški Sloveniji 33.392 oseb .1 so U°vorile «slovenski ie~ Z\ ..^ko upoštevamo, dn sn zbral, podatke o jeziku samo nekaterih občinah, kjer bi vajo Slovenci, in da so bili jteimt oreani izključno samo Italijani, so ti podatki ne dvomno prenizki in je, kakor ncer trdijo tudi razne pZ
čiie re u?lijanske publika. :i in lil' Jexn;cn° itevilo beneških Slovencev najmanj 50.000
Slovencev v Kanalski dolini (teh je danes še vedno
okoli 2000) uradni spis sploh ne . omenja.
Tako se po tem uradnem spisu, v katerem se izraža stališče italijanske vlade, število Slovencev pod Italijo reducira na manj kot 11.000. To število je seveda prepičlo, da bi bila upravičena posebna avtonomna uprava, kakršna je tila priznana Nemcem v Južnem Tirolu ali Francozom v Dolini Aosta, posebno še, ker predstavlja ta slovenska narodnostna skupina po teh ofi-cialnih podatkih le 8,08 odstotka prebivalstva celotne soriške pokrajine.
Toda tem goriškim Slovencem ne osporavajo samo pravice do zahtevane avtonomije s posebnim statutom, temveč niso za zaščito njenih pravic kot manjšine do danes izdali niti enega zakona ali odredbe.
Bes je, da imajo Slovenci na Goriškem svoje šole, svoja društva, svoj tisk in Snoje politične organizacije. To ni prav veliko, vendar tudi to je Italija že našla, ko je po uveljavitvi mirovne pogodbe zopet prevzela upravo tega ozemlja, in vse to, lahko rečemo, dalje «toleriraš. Kajti tudi tem manjšinskim Ugodnostim, ki jih goriški Slovenci dejansko uživajo, ni italijanska vlada do danes, t. j. v teku sedmih let, še dala potrebne pravne osnove.
Beneškim in kanalskim Slovencem pa italijanska vlada ne priznava niti teh razmeroma skromnih manjšinskih ugodnosti, ki jih imajo poriški Slovenci. Oni nimajo ne šol in ne društev in sploh ne nobene slovenske ustanove. Njihov jezik je izobčen iz vsega javnega življenja in ga skušajo . zopet pregnati celo iz cerkve, kjer se je po padcu fašističnega režima vsaj deloma pbnovno uveljavil.
Takšno je sedanje stanje. A kakšne so perspektive? Po londonskem sporazumu nedvomno smemo ali bolje želimo biti manj črnogledi kot prej. Treznitev, ki je nastala v odgovornih političnih faktorjih Italije, bo gotovo imela svoj ugoden odmev tudi za goričke in beneške Slovence.
Vlada, ki je s podpisom londonskega sporazuma priznala obstoj slovenske manjšine v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja in jim slovesno zajamčila manjšinsko ' zaščito, vlada, ki je z doslej neobičajno odkritosrčnostjo in nenavadnim pogumom po svojem predsedniku in po svojem zunanjem ministru v rimskem senatu in v rimski skupščini javno priznala resnično etni-ško strukturo tistega dela co-_ ne A, ki je bit prisojen Jugoslaviji, bo gotovo znala priznati tudi obstoj Slovencev v Italiji, in to ne samo v goriški, temveč tudi v videmski pokrajini, in jim zagotoviti značaj nacionalne manjšine. Iz tega priznanja bi naravno in nujno sledilo jamstvo manjšinskih pravic, pa naj bi to
italijanska vlada storila iz lastnega nagiba kot prepotrebno notranjo ureditev ali pa po sporazumu z Jugoslavijo, kakor v primeru naše narodne skupine v coni A.
Od takega priznanja in jamstva manjšinskih pravic pa vodi naravna pot do uresničenja želje goriških in videmskih Slovencev po teritorialni avtonomiji. Ta želja je tem laže izpoln jiva, ker bivajo goriški in videmski Slovenci kompaktno na strnjenem o-zemlju in ker jim je bila avtonomija, čeprav v okviru obsežne dežele Furlanija—Julijska krajina, v ustavi že zagotovljena, a v zadnjem trenutku suspendirana. V novem ozračju bodo verjetno tudi ovire, ki so bile tedaj odločilne za ta sklep ustavne skupščine skopnele in avtonomija ne bo več samo pobožna želja, temveč izvršeno dejstvo.
. DR. LAVO ČERMELJ (Iz «TT»)
Hidrocentrala Jablanica — Jez v gradnji
USPEHI INDUSTRIALIZACIJE
V JUGOSLAVIJI
Ko je Jugoslavija po vojni zadela z načrtno industrializacijo so mnogi na Zapadu
dvomili v možnost uresničenja postavljene naloge. Zlohotnim kritikom so se pridružili tudi dobronamerni misleč, da je izvedba načrta pretežko breme za državo, ki se dviga iz ruševin vojnega viharja. Dejstva so kaj kmalu ovrgla zlonamerne želje in dobronamerne pomisleke enih in drugih. Jugoslovansko ljudstvo je s svojimi napori in delom obnovilo in zgradilo industrijo, ki danes v mnogih izdelkih uspešno tekmuje z izdelki naprednih industrijskih držav. Nekdanja kmetijska Jugoslavija je postala polindustrijska dežela. V članku o družbenem načrtu za leto 1955 smo ugotovili, da načrt predvideva povečanje industrijske proizvodnje v odnosu na 1953. leto za (31.4) odst. Dosedanji tempo razvoja jugoslovanske industrije in njeni rezultati potrjujejo realnost predvidenega povečanja, A rezultati
so v kratkem sledeči.
Dobro leto po končani osvoboditvi države, letat 1946, je industrijska proizvodnja, brez vojaške in ladjedelni.ške industrije, dosegla 79 odst. predvojne proizvodnje. Naslednje leto 1947, ko se je pričela izvedba petletnega načrta industrializacije in elektrifikacije, je proizvodnja presegla predvojno za 21 odst, in se iz leta v leto stalno povečavala. Konec leta 1952 je proizvodnja bila za 72 odst. iznad predvojne proizvodnje, konec leta 1953 za 83 odst. Proizvodnja prvih 8 mesecev letos je za 106 odst. iznad prizvodnje iste dobe 1939 leta.
Industrializacija je zajela vse republike. Tako se je proizvodnja v Srbiji, v odnosu na leto 1939, povečala za 73 odst., na Hrvaškem za 73 odst., v Sloveniji za 96 odst., v Bosni in Hercegovini za 83 odst., Industrijska proizvodnja Makedonije in Crne gore, ki sta bili pred vojno v tem pogledu zelo zapostavljeni, beleži
Grmenje	ob	v
Grmenje med nevihto je običajen pojav - Grmenje, ki ga v zadnjem času slišimo ob vedrem nebu, pa je predmet razprav po časopisih in v široki javnosti • Tako grmenje povzročajo letala, ko dosežejo in prekoračijo hitrost zvoka
Prinašamo članek Ray-manda H. RICEJA podpredsednika in gl. inženirja velikega ameriškega podjetja «North American Aviations.
Z naraščanjem brzine sodobnih letal bomo vedno pogosteje slišali zvočni trušč, ki bo vedno močnejši z naraščanjem njihove hitrosti. Ameriška letalska industrija rešuje sedaj problem tega trušča in se poslužuje poskusov, ki jih delajo z letali z nadzvočno brzino na nenaseljenih področjih.
Kljub naraščanju števila letal, ki letajo z nadzvočno brzino, se ne bo preveč slišalo njihovo grmenje, ker letajo nad nenaseljenimi področji in oceani. Dejansko poročajo razmeroma le redko o grmenju ob vedrem nebu v primeri s številom letov z nadzvočno brzino.
Zvočne valove lahko primerjamo z valovi, ki jih vidimo, če vržemo kamen v mirno vodo. Zvočne valove, ki jih sprejema naše uho, pišimo kot zvok. Cim,močnejši je zračni pritisk, ki ga povzročajo zvočni valovi, tem močneje slišimo zvok. Izredno močni zračni pritisk zvočnih valov slišimo kot detonacijo.
Nenaden in izredno mo-
čan zračni pritisk nastane, če se vname na primer dinamit. a zračni pritisk se širi na vse strani v obliki tako imenovanih udarnih valov. Letalo, ki leti z nadzvočno brzino, povzroča zvočne udarne valove slično kot nastanejo volovi na mirni površini jezera, ko vozi po niej motorni čoln. Ti udarni zvočni valovi dosežejo v določenih zračnih pogojih zemljo in se slišijo kot detonacija.
Večino eksplozij, ki smo jih doslej slišali iz vedrega neba, so povzročila letala, ki so strmoglavila iz višine približno 12.000 metrov in pri tem pospešila svojo podzvočno brzino v nadzvočno. Sprednji del letala povzroča tedaj udarne zvočne valove, ki se premikajo z brzino letala proti zemlji. Poleg teh sprednjih udarnih zvočnih valov širi letalo, ko doseže zvočno brzino, tudi s svojim repom zvočne valove. Razen teh valov se širi med letom z nadzvočno brzino od letalskih kril, od letalske kabine in repa pet do šest u-darnih zvočnih valov. Ce letalec, ki strmoglavi z letalom v višini približno 6.000 metrov, naenkrat zmanjša brzino letala, se njegovi
::: .
Osejani t občini Rezija — V ozadju Kanin
zvočni udarni valovi kljub temu premikajo naprej še vedno s prejšnjo hitrostjo letala, vendar se pri tem spremeni njihova oblika.
Medtem ko so imeli prvotno koničasto obliko, postajajo zdaj vedno bolj o-krogli. Bolj ko se širijo, tem šibkejši postajajo in . se izgubljajo, če letalo leti zelo visoko. Na njihovi poti do zemlje izgubljajo na moči tudi zaradi zračnega toka in prahu, ki gao včasih srečajo v zraku.
Ko se ti zvočni valovi premikajo proti zemlji,- močnejši absorbirajo šibkejše tako, da dospe do ušes na zemlji namesto šest ali sedem udarnih zvočnih valov samo eden, dva ali tri. Več takih detonacij lahko sliša-mo le tedaj, če letalo, ki jih povzroča, ko strmoglavi, večkrat menja svojo pod-vočno brzino v nadzvočno in obratno.
Moč teh detonacij je od-* visna od razmerja med zvočno brzino in največjo brzino letala, od naglice, s katero letalo, ' ko strmoglavi, spremeni svojo nadzvočno brzino v podzvočno in od oddaljenosti letala od zemlje.
Esplozije z vedrega neba se slišijo najmočneje v smeri, v kateri strmoglavi letalo ,ki jih povzroča, ker se držijo udarni zvočni smeri letala. Na njihovo smer vpliva tudi temperatura zračnih plasti. Običajno silijo bolj navzgor, kjer je zrak hladnejši. Ce so pa spodnje zračne plasti hlad-nejjše, silijo bolj navzdol.
Zaradi menjajočih se pogojev ozračja ni vedno lahko vedeti vnaprej, kako u-činkujejo detonacije takih eksplozij na zemlji. Vendar se je tehničnemu letalcu Georgeu Welchu posrečilo proučiti učinek ene doslej najmočnejših detonacij na površino zemlje, Strmoglavil je z letalom, ki ga je pospešil do brzine zvoka, in je v višini približno 900 metrov naenkrat zmanjšal hitrost letala. Opazovalci na zemlji so tedaj slišali izredno močno grmenje. Hangar z opazovalci, ki je služil letalcu Welchu pri tem poskusu kot tarča, so postavili sredi puščave daleč od naselij.
Učinek detonacije je bil tako močan, da bodo odslej napravili poskuse z letali,
ki lahko povzročajo slične eksplozije v zraku, samo nad morjem daleč od obale ali daleč nad puščavami ali pa v zelo velikih višinah. S takimi poskusi bo ameriška letalska industrija preizkušala razne instrumente, ki naj služijo letalcem, ki letajo z nadzvočno brzino, za merjenje učinka detonacij, ki jih povzročajo letala, na površino zemlje.
Ce leti letalo razmeroma nizko nad zemljo in pospeši svojo hitrost v nadzvočno brzino, se sliši detonacija šele potem, ko je letalo že letelo mimo, in sicer zaradi tega, ker udarni zvočni valovi letala ne silijo naprej, ampak nazaj.
Ker se udarni zvočni valovi letala premikajo z isto brzino kot letalo, je časovni razmak med trenutkom, ko leti letalo mimo opazovalca na zemlji, in trenutkom, ko sliši detonacijo, zelo kratek. Sila detonacije je odvisna od velikosti in brzine letala, ki jo povzroča. in od oddaljenosti opazovalca od letala. Številni poskusi so dognali, da se sliši detonacija najmočneje pri oddaljenosti letala od 800 do približno 1.600 metrov. Lahko si mislimo,
kako silne morajo biti tovrstne detonacije, če pomislimo, koliko konjskih sil žene letalo iz podzvočne v nadzvočno brzino in povzroča udarne zvočne valove.
Po dosedanjih izkustvih ne smejo letala leteti z nadzvočno brzino, če niso oddaljena od drugih letal, ki letijo s podzvočno brzino. ali od naprav in naselij na zemlji vsaj 1,600 metrov. Nad naselji ne smejo letala leteti z nadzvočno brzino pod višino 6.000 metrov. Nadalje smejo letala strmoglaviti z nadzvočno brzino samo v oddaljenosti nad 32 kilometrov od naselja.
Ce se bodo letalci strogo držali teh predpisov, ne bodo sodobna vojaška letala z nadzvočno brzino strašila miroljubnih zemljanov in jih bodo le opozarjala na napredek sodobnega letalstva.
ATOMSKA OBVESTILA ZA ZASEBNO INDUSTRIJO
Ameriška komisija za atomsko energijo je izdala 20 patentov za javno uporabo kot del svojega programa izdajanja tajnih tehnoloških obvestil zasebni industriji. Ta akcija omogoča zasebni industriji razširiti miroljubno uporabo atomske energije.
znatno večji skok — v Makedoniji za 182 odst., v Crni gori pa za 323 odst.
Razvoj industrije je vsestranski. Vse industrijske veje, zlasti tiste, ki so bile pred vojno šele v povoju, naglo napredujejo. Tako je proizvodnja elektbične energije v odnosu na 1939, leto v 1953. letu porasla za 154 odst., premoga za 39 odst., nafte za 448 odst., črne metalurgije za 107 odst., pisanih kovin za 48 odst., nekovin za 95 odst, predelave kovin za 235 odst, elektro-industri.ie za 960 odst, kemične industrije za 77 odst., gradbenega materiala za 108 odst., lesne industrije za 31 odst., proizvodnja in predelava papirja za 58 odst., tekstilne industrije za 17 odst., industrija kože in obutev za 17 odst., gume za 66 odst., pre-hranbene industrije za 52 odst., tobačne industrije za 10 odst. Tudi prvih 8 mesecev letos je proizvodnja v vseh industrijskih vejah v porastu.
Jugoslavija danes proizvaja letno (v oklepajih proizvodnja v letu 1939) okrog 3000 (1173) milijonov KIVh električne energije, 11 milijonov
150.000 (7.032.000) ton premoga, 172.000 (1122) ton nafte,
800.000	(666.813) ton železne
rude, 1.350.000	(983.903) ton
bakrene rude, 1 milijon 450.000 (774.772) ton svinčene rude,
270.000 (101.000) ton surovega železa, 550.000	( 235.000) ton
jekla, 340.000 (87.000) pisanih kovin-blister in elektrolit oa-kra, rafiniranega svinca, antimona, aluminija, živega srebra itd), 1.300.000	( 894.000)
ton cementa 180 tisoč ton (62.000) ton raznih izdelkov kovinske industrije, 670 milijonov (380.000.000) kosov opeke, 40.000 ( 28.500) ton raznega prediva, 160.000	(143.000)
kvadratnih metrov raznih tkanin, (4.208.000) parov čevljev,
170.000 ton sladkorja itd.
S puščanjem v pogon novih kapacitetov (novih agregatov, elektrarn v Ovčar banji, Ko-lubari. Kostolcu, Medjivršju, Mostah, Šoštanju, Jablanici, Jajcu), z razširitvijo železarn v Sisku, na Jesenicah, v Štorah. Zenici; z modernizacijo in boljšim izkoriščanjem rafinerij, tovarn za predelavo nekovin, kemične industrije, premogovnikov, tekstilne industrije itd. se bo v 1955 letu, v odnosu na 1953 letu, povečala proizvodnja črna metalurgije za 80 odst., proizvodnja in predelava nafta Za 61.6 odst., proizvodnja m predelava premoga za 26 8 odst., električne energije ; a 29.9 odst., nekovin za 50 odst. itd. Računa se, da bo proizvodnja novih tovarn, ki bo omogočila povečanje izvoza m zmanjšala uvozne potrebe, poboljšala plačilno bilanco za okrog 8,7 milijard dinarjev. Nadaljnji razvoj industrije, zlasti predelavne in povečanje kmetijske proizvodnje, bo ugodno vplival na zunanjo trgovino in prispeval k uravnoteženju plačilne bilance.
Ing. BOZO BOŽIC
o«*
os*
Skupina britanskih pomorskih lovcev «Swift» na reakcijski pogon, ki jih izdelujejo v
neki tovarni v Južni Angliji
V navzočnosti Malenkova in glavnega tajnika sovjetske komunistične stranke. Nikite
S. Kruščeva, je letos od 25. do 28. januarja v Moskvi zasedala konferenca ravnateljev sovjetskih traktorskih postaj. Konference se je udeležilo vsega 2.140 oseb. večinoma kmetijski ravnatelji in strokovnjaki, med njimi sovjetski kmetijski minister, I. A. Benediktov, in kmetijski ministri vseh sovjetskih republik. Na tej konferenci so ugotovili, da so glavni pridelki, kot na primer žito, krompir, lan itd. v letu 1953 bili še manjši kot letu 1952 ah 1951,
Te ugotovitve potrjuje ob-
sežno poročilo o gospodarskem letu 1953, ki ga je letos 30. januarja objavil sovjetski državni odbor za «pla-niranje«. Torej kljub temu, da so v Sovjetski zvezi lani nekoliko milijonov hektarov več posejali in uporabili več gnojila, so v letu 1953 pridelali manj žita kot predlanskim.
Po omenjenem poročilu niso lani pridelali več krompirja kot leta 1952. Kruščev pa je v svojem znanem govoru na seji centralnega komiteja sovjetske komunistične stranke izjavil, da je bil leta 1952 pridelek krompirja izredno pičel. Tudi lanski pridelek bombaža je hudo razočaral. Kot
vse kaže primanjkuje sedaj v Sovjetski zvezi celo sladkor, čeravno je pristopila Sovjetska zveza k mednarodni sladkorni konvenciji kot ena večjih držav, ki ga izvažajo.
Žito je najvažnejši pridelek v Sovjetski zvezi. Ta pridelek je že peto leto razočaral pričakovanja. Po sovjetskih u-radnih podatkih so ga pridelali 115.000.000 ton — ne všter-ši izgub. V letu 1949 se je ta pridelek povečal na 124.000.000 ton. Ta pridelek je ostal na tej ravni tudi v naslednjih dveh letih, čeravno je četrta petletka predvidevala 127 milijonov ton žita za leto 1950.
V istem obdobju je pa naraslo število prebivalstva So-
vjetske zveze za 3 milijone. Temu primerno se je povečalo tudi povpraševanje po hrani. V teh petih letih so povrh vsega vsaj 8 milijonov hektarov več posejali z žitom.
Holiko žita so pridelali v Sovjetski zvezi leta 1952, ne vemo. Na 19. kongresu komunistične stranke je Malenkov sicer izjavil na podlagi poročil, ki so jih poslali konec septembra istega leta, da predvideva pridelek 130 milijonov ton žita v tistem letu. Toda ti podatki niso zanesljivi, ker se je leta 1952 žetev zakasnila in ker se celo v normalnih letih objavljajo dokončni podatki žetve komaj v novembru.
Po mnogih znakih lahko sklepamo, da v letu 1952 niso pridelali niti toliko žita kot so ga povprečno želi v vsakem od treh prejšnjih let. Tako lahko razumemo pravi pomen izjave, da žetev v letu 1953 ni dosegla niti tiste iz leta 1952.
S konference predstavnikov sovjetskih traktorskih postaj so pronicali nekateri vzroki tega poraznega neuspeha, Namestnik ministrskega predsednika in kmetijski minister ožje Rusije, Pavel P. Lobanov, je na primer izjavil, «da je bila četrtina vseh traktorjev ravno tedaj neuporabna, ko je bila žetev v polnem teku..)
V svojem uvodniku ugotavlja moskovska «Pravda» z dne 26. januarja 1954: «Na mnogih kolektivnih posestvih povzročajo traktorski kvari velike izgube, ker zavlačujejo setev in zmanjšujejo pridelek«. Sovjetsko sindikalno gla. silo k Trudu pa razlaga, «da niso prisilne oddaje pridel-
kov dosegle norme zaradi zelo pomanjkljivega dela tehničnega osebja v kmetijstvu.«
Nekateri so seveda tudi skušali — kot običajno — pripiso. vati slabo žetev nep ovoljne-mu vremenu. Vendar je konferenca	zavrnila	ta	izgovor:
«Vremenski pogoji — beremo v iiPravdin — niso bili v tem primeru	odločilni	činitelj.n V
tem smislu se je izrazila v svojem govoru, ki so ga objavila	nlzvcstjaii	sovjetske
vlade, tudi predsednica neke skupne	kmetije	v	Ukrajini,
G E. Burkatskaja.
Iz glavnega dnevnika Uzbekistana — kjer pridelujejo približno dve tretjini vsega pridelka bombaža Sovjetske zveze — # Pravda Vostokan, zvemo, da kaže pridelek bombaža tudi v letu 1954 slabo. «Jeseni 1953 so preorali le 23 odstotkov površine, ki bi jo morali posejati z bombaževim semenom», piše list. Gospod Njazov piše v tem dnevniku, da so razmere na traktorski
postaji, ki bi morale pripr viti tam žetev bombaža, n ravnost nneznosne».
Kmetijski minister Turkm nistana, ki je druga najva nejša soujetska republika pridelovanje bombaža, je p ročal na konferenci ravnat Ijev sovjetskih traktorskih p staj, da so v njegovi repub ki lani pridelali manj boi baža kot leta 1951.
To so v kratkem najnovei «uspehi» sovjetskega kmet stva, ki jih izkazujejo sovjt ski uradni podatki in jih s vjetsko ljudstvo gotovo obč ti na lastni koži.
Opazovalci v svobodne svetu pa so globoko preprič ni, da tiči glavni vzrok vsi teh neuspehov in nedostt kov v sprijeni birokraciji, je s svojimi nemogočimi pre pisi zadušila vsako pobui kmečkega delovnega ljudstv Posledica tega pa je skraj 1 brezbrižnost, brezdelje in p trata.
TRST, sobota 6. novembra 1!>5A
V K K JI K
Vremenska napoved za danes: Lepo z delno oblačnostjo. — Včerajšnja najvišja tempeiatura v Trstu je bila 15.5 stopinj; najnižja pa 8.7 stopinj.
PRIMORSKI DNEVHIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje:	Koper:	21.00:	Slušna	—	..	„	j	,
igra. — Trst II.: 15.00: M. Bravničar: Simfonija w, y D-duru. — Trst I.: 17.45: G. Verdi: «Ernani», op 4 dejanjih. - Slovenija: 18.15: Mladi harmonikar] Šentvida igrajo domače pesmi.
ŠPORTNE VESTI
BBUURAJSK1 MEDNARODNI SAHUVSKI TURNIH
KOLO PREKINJENIH PARTIJ
Bronstein remiziral s Raraklajicem, Matanovič prekinil z Barczo, Petrosjan pa z Janoševičem
Rezultati 13. kola beograj- ski prvak, Italijan Duilio Loi, ske&a mednarodnega šahovske- na tretjem mestu; prav tako
-____
je na tretjem mestu v bantam kategoriji Italijan Mario D’Agata pred Belgijcem Cos-
semynsom.
ga turnirja:
Milič- Nievergelt prek.; Iv-kov - Nedeljkovič remi; Matanovič - Barcza prek.; Joppen •
Wade 1:0; Bronstein - Karakla-jič remi; Janoševič - Petrosjan prek.; Pirc-Rabar remi; Pil-nik - Porecca 1:0; Djuraševič-Gligorič prek.; Czerniak - Tri-lunovič prek.
Stanje po 13. kotu:	Bron-
stein 9.5; Matanovič 9 (1);
Petrosjan 8.5 Cl); Pilnik 8;
Gligorič, Trilunovič in Barcza 7.5 (1); Ivkov 7 (1); Djurase-vič in Milič 6 (1); Rabar 6;
Pirc 5.5; Czerniak in Janoše- , Louis, ki je sodil dvoboj, je v
Olson v dobri iormi
RICHMOND (ZDA), 5. -Carl-Bobo Olson, ki bo 15. decembra branil naslov svetovnega prvaka srednje kategorije v dvoboju z Joeyem Gardiellom, je včeraj zvečer premagal Gartha Panterja s prekinitvijo borbe v 8. rundi. Bivši svetovni prvak Joe
vič 5 (1); Porecca in Joppen 5; Wade 3; Nievergelt 2 (1).
Balkanski letalski miting
Od 24. do 27. oktobra je bil v Atenah prvi balkanski šport, ni letalski miting, na katerem so športni letalci Grčije, Turčije in Jugoslavije pokazali, kaj znajo.
Nad deset tisoč Atencev je spremljalo program letalskega mitinga: polete športnih letal treh držav na progi Solun — Larisa — Atene, letalske akrobacije, tekmovanje modelarjev in skoke s padali.
Na tem mitingu je sodelovalo prvič tudi športno turistično letalo KB-6, izdelano v ljubljanski tovarni «Letov». To je prvo jugoslovansko letalo te vrste z domačim motorjem; v zraku je zelo stabilno in doseže hitrost do 220 km na uro.
Srečanje treh zaveznikov ni imelo samo značaj športnega tekmovanja, temveč je bila to tudi manifestacija nadaljnjega poglabljanja prijateljskih odnosov in vzpostavitve trajne-ga sodelovanja.
Odslej bodo vsako leto priredili balkanski modelarski eup in rally motornih pilotov skozi tri države.
Svetovno prvenstvo v košarki
RIO DE JANEIRO. 5. - Na svetovnem prvenstvu v košarki so bili včeraj zvečer doseženi naslednji rezultati:
Finalna skupina: ZDA - Izrael 74:30 (36:20); Francija -Kanada 66:61	(27:321:	Brazi-
lija - Urugvaj 60:45 (24:23).
Lestvica je zdaj naslednja-ZDA in Brazilija 12 točk; Filipini in Francija 10; Kanada 9: Urugvaj 8: Kitajska in Izrael 7. Francija in Kanada sta odigrali po sedem tekem, ostala moštva po šest. Brazilija in ZDA so še neporažene.
Mitri visoko uvrščen v lestvici revije »Ring"
NEW YORK, 5. - V svoji mesečni lestvici je ameriška boksarska revija »Ring® postavila Tiberia d\*. rja. evropskega prvaka, na tretje mesto v srednji kategoriji, medtem ko je Humez, ki bo prihodnji teden poskuša! odvzeti Mitriju naslov, uvrščen na 10. mesto. V isti kategoriji je drugi Francoz. Pierre Lang-lois, na petem mestu.
V lahki kategoriji je evrop-
8. rundi prekinil boj zaradi rane na desni obrvi, ki jo je dobil Panter. Olson je dominira! na ringu od začetka prve runde in Panter se je le slabotno branil.
SAN FRANCISCO, 5. — Včeraj je bil podpisan dogovor o dvoboju za svetovno prvenstvo v boksu lahke kategorije med prvakom Paddyjem Demarcom in Jimmyjem Carterjem. Dvoboj bo 17. novembra v San Franciscu-
HEKAJ PODATKOV CENTRALNEGA STATISTIČNEGA INŠTITUTA
Življenishi stroški stalno naraščajo
Cena prehrane v Gorici nad italijanskim povprečjem Kasna in nezadostna povišanja plač ne zadostujejo
Po podatkih Centralnega vrtnine in govejega mesa.
statističnega inštituta, ki uger tavlja indeks življenjskih stroškov na podlagi leta 1938. ki ga označuje z 1, se življenjski stroški stalno višajo. Tako je inštitut ugotovil, da se je državni indeks 61 italijanskih občin, ki so središča pokrajin, zvišal od 58,02 v maju na 58.50 v juniju in na 58,71 v letošnjem juliju. Za primerjavo je znašal državni indeks življenjskih stroškov v lanskem juliju 56,33. Indeks se je samo od junija do julija povečal za o, 4%, medtem ko se je v primeri z lanskim julijem do letošnjega julija povečal za 4.2 odstotka.
Splošni indeks cen na debelo, ki ga je izračunal inštitut na podlagi leta 1938: 1 je j
.	,	    »O
Splošni indeks v Gorici (mesto) se je za malenkost znižal predvsem na račun znižanja indeksa prehrambenih artiklov, ki je v letošnjem juliju znašal 70,25, kar je precej nad indeksom prehrambenih predmetov v vsej državi; z drugimi besedami je cena prehrane v Gorici nad italijanskim povprečjem. Tudi v juliju je bil indeks prehrane v Gorici z 69,93 višji pd državnega, ki je znašal 69,86.
Naračanje življenjskih stroškov je za delovno ljudstvo Italije velika nevarnost, kajti
po drugi strani se sploh ne misli na povišanje plač. Ce do povišanja plač pride po dolgih in hudih borbah delavcev in uradnikov, potem se to izvede šele takrat, ko povečanje stroškov že dolgo časa slabo vpliva na strandard družin in posameznikov in ko bi pravzaprav morali plače še enkrat povišati, da bi u-strezale življenjskim stroškom. Toda tega ni v navadi pri kapitalistih. In še kadar morajo pod pritiskom povišati plače, so ti poviški pre-manjhni in nezadostni za življenje.
Priprave za goriški karneval
Včeraj je bila v Gorici prva pripravljalna seja za karneval leta 1955. Turistična zveza namerava organizirati gorišk; karneval v velikem stilu; njen predsednik Milano se je izrazil, da bi moral biti goriški karneval prihodnje leto podoben karnevalom v Viareggiu, Veroni in drugih mestih, kjer se zberejo ljudje iz vseh okoliških pokrajin in spremenijo lice mesta. Turistična zveza upa na polno udeležbo in pomoč ostalih u-stanov in organizacij, ker bi hotela s pustom 1955 poživiti mesto, ki je postalo po letu 1947 popolnoma zaspano.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72.
DA BODO URESNIČENE ZELJE
Obrtniki	z
ureditev soc. zavarovanja
V četrtek je v Gorici zasedal izvršni odbor Zveze obrtnikov za goriško občino. Seje sta se udeležila tudi predstavnik Pokrajinske obrtniške federacije in predstavnik Zveze obrtnikov iz Vidma.
Prvi del seje je bil slavnostnega značaja; tajnik zveze je v imenu goriških obrtnikov proglasil za »cavalliera® predsednika Zveze Antona Pertota in goriškega obrtnika Erminia Fabrisa za njuno zaslužno delo v obrtniški stroki.
Predsednik Pertot se je zatem zahvalil in podal referat o problemih obrtništva, ki so bili predmet razprave na posebni skupščini italijanskih obrtnikov v Genovi. Predvsem se je zadržal na potrebi ureditve socialnega zavarovanja, ki je že več let pred-| met diskusije med obrtniki, j Govoril je o nujnosti rešitve
je indeks v letošnjem juliju zmanjšal za 0,2% v primeru z junijem in lanskim julijem.
Od lanskega do letošnjega julija se je indeks surovin znižal od 57,38 na 56,30; zato n	,	pa se je zvišal indeks poliz-
benca na nemškem deikov od 49,57 na 49,80.
,	,	1	Indeks izdelkov pa se je zvi-
svetovnem prvenstvu šai od 51.83 na 51,95.
tega vprašanja, ki je važno
juniju 52.5<6. v lanskem juliju prebivalstva Osiavja po vodovodu j ;rS”.«»V
pa je bil 52.58. Zaradi tega se
Časnik «France Footbalh je objavil članek, r katerem je rečeno, da se v Nemčiji in v j Evropi čedalje bolj širi mnenje, ki se je zlasti okrepilo po porazih nemške reprezentance na tekmah, z Belgijo in Fruncijo, da so namreč nemške nogometaše dopingirali za uspeh na svetovnem prvenstvu.
To mnenje temelji na dejstvu, da so štiri igralci — Rahn Kubesch, Morlock in F. Walter — zboleli po svetovnem prvenstvu za zlatenico, kar utegne biti posledica dopinga. Tisti pa, ki so se izognili epidemiji zlatenice, pa nikakor ne morejo dobiti zadovoljive telesne kondicije...
V članku je dalje rečeno, da je zdravnik nemške reprezentance Franz Logan odločno zanikal te govorice, češ da nc more biti niti govora o dopingu- Nemški nogometaši da so uživali samo dovoljene vitamine in grozdni sladkor.
Načrt za evropsko nogometno prvenstvo
KOPENHAGEN, 5. — Izvršni odbor evropske nogometne federacije je potrdil načrte za organizacijo evropskega nogometnega prvenstva. Prvenstvo bi bilo vsako četrti leto. Načrte mora potrditi tudi Mednarodna nogometna federacija (FIFA).
LONDON, 5. — Angleška nogometna reprezentanca se bo prihodnje leto dvakrat srečala s Španijo. Prva tekma bo 18. maja v Madridu, druga pa 23. novembra v Londonu.
MILAN, 5. — Jutri ob 13. uri bo svetovni prvak Louison Bobet poskušal na progi velodroma Vigorelli izboljšati svetovni rekord v enourni vožnji brez vodstva, ki se že 12 let upira vsem napadom.
V primeri z lanskim julijem se je zvišal indeks mineralnih olj za 10,6%, goved za zakol za 7,1%, neželeznih kovin za 1,7%.
Indeks prehrambenih predmetov se je od junija, ko je znašal 69,49, dvignil v juliju na 69,86; v lanskem juliju je znašal 66,57. Dvig v primeri z junijem gre predvsem na račun podražitve svežih rib, po-
Velik dotok tujcev v Gotico
Kot vsako leto 4. novembra je tudi letos navalilo v Gorico veliko ljudi iz ostalih pokrajin države, predvsem jpa je bilo med njimi opaziti ve-liko število bivših bojevnikov iz prve svetovne vojne
Na delu vrtalne naprave - Zaradi skalnatih plasti delo počasi napreduje
Približno štirinajst dni je, odkar je neko podjetje iz Pordenone pripeljalo na najvišjo točko Osiavja vrtalno napravo 'za iskanje vode. Popolnoma je podobna vrtalni napravi za iskanje nafte, le da je precej manjša. Sestavljena je iz visokega stolpa, zgrajenega iz brezšivnih Železnih cevi. Poteg nje je motor, ki dviga in spušča dolgo jekleno cev. Zabili so jo približno 13 metrov globoko. Delo včasih zelo počasi napreduje, ker so v notranjosti skalnate plasti, ki jih je mogoče zelo počasi razbiti. Nekega dne so napredovali samo za 30 cm. Ves izkopani material s posebno cevjo, ki ima spodaj zaklopko, spravijo skupaj z vodo, katero od zunaj dovajajo, na površje.
Po pripovedovanju delavcev naj bj naleteli na vodo okoli 24 metrov globoko. Vodo bi potem črpali v rezervoar, ki bi ga bilo treba zgraditi vrhu hriba, od koder bi speljali cevi po vsem Oslavju. Na tak
način bi se odstranilo pereče eah. V hudih trenutkih je
vprašanje oskrbe prebivalstva z vodo, ki nastane skoraj vsako poletje, če le količkaj pritisne suša.
Želimo, da bi se raziskovanje uspešno zaključilo in da bi bila z uspehom kronana zahteva prebivalstva z Osiavja po lastnem vodovodu, katero je tudi svetovalec SFS tov.
marsikdo našel izliv za svojo žalost v pesmih, ki bodo ostale v trajnem spominu tudi bodočim generacijam, da je treba zdržati tudi v najhujših časih in ostati zvest svojemu narodu in svojim idealom. Eden tistih, ki so svoja doživetja opisali v pesmih, je tudi tov. Marinčič.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA		
Ol ki	bso je F	jen surovež, >retepel ženo
Pred goriškim kazenskim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 49-letni Attilio Arngoni .z Tržiča, ker je 4. septembra tako pretepel svojo ženo, da se je morala zdraviti 15 dni v bolnici. Obtoženec se je 6. septembra zglasil sam na policijskem komisariatu v Tržiču in stražnikom izjavil, da je zelo močno pretepel svojo ženo Mirando Ver-zegnassi. Do takega dejanja naj bi ga dovedlo sovraštvo, ki ga je žena čutila do njega in življenje, ki ga je vodila Miranda Verzegnassi po. ločitvi.
Po ozdravitvi je tržiška policija zaslišala tudi ženo, katere izjave pa so zvenele precej drugače od obtoženčevih. [izjavila je, da je mož pred
časom samovoljno odšel od doma, ker je ljubil bolj potepuško življenje kakor pa dom. Usodnega dne se je prikazal na domačih vratih z zahtevo, naj ga žena zopet sprejme; bil je namreč brez denarja in je hotel živeti na stroške svoje družine. Ker pa je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine, vinjenosti in sličnih dejanj, ga seveda žena naveličana tudi njegove surovosti, ni hotela več-Pred sodniki se je Attilio Arrigoni hotel opravičiti za nesramno ravnanje z ženo, toda kazenski list in obtožnica sta ga tako obtoževali, da ni mogel na svobodo. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora in plačilo stroškov civilne stranke, ki so znašali 10 tisoč lir.
Pavlin	podprl in utemeljil na j Kje'gove pesmi so 'braU , cb.
županstvu.	| gut/conl tov Jožica Smet, Li-
j lijana Bonini in Filibert Be-
0, i,,	|	.1	*L	l nedetič; vse pesmi so bile na-
iraiiianskin zaporih \pisane « v°™ m s0
•	’	bile zelo občutno podane,
morda je bila najbolj všeč pesem zMater i», katera opisuje slovo znanega kobariškega junaka Janka Manfrede od matere.
Takih predavanj bi Goričani še želeli, posebno pa so potrebna mladini, ki bo v živih besedah lahko občutila težavo fašističnega obdobja in trpljenja našega ljudstva in njegovih najboljših sinov ter zvesto sledila njihovim oporokam, da za svobodo in pravico človeka ni nobena žrtev prevelika.
predaval lov. Marinčič
V sredo je bilo pod odkritjem ZSPD v prostorih Ljudske čitalnice v Gorici predavanje, ki ga je imel tov. Marinčič.
Predavatelj je z nazorno besedo prikazal svoja doživetja v fašističnih zaporih med dvema svetovnima vojnama in v predavanje vpletel svoje pesmi, ki so vzklile v najhujšem zgodovinskem obdobju primorskega naroda.
Uvod v predavanje je bil bpis strahovitega terorja med primorskim ljudstvom, ki se ga je poslužil fašizem, da bi strl zavest Primorcev, katerim je odvzel vse možnosti javnega kulturnega in političnega delovanja. Toda proti usem nakanam tlačitelja se je uprla primorska mladina, ki je začela upor. Tega so vodili mučeniki, ki danes počivajo v Bazovici, in tudi drugi junaški ljudje, ki so zaradi svoje napredne borbe za enakost vseh ljudi bili po nedolžnem obsojeni in so romali za dolga leta v italijanske kaznilnice.
Tov. Marinčič je prikazal ravnanje takratne italijanske policije, ki ni poznala nobenega zakona, marveč je nedolžne ljudi, tako imenovane politične kaznjence držala po umazanih zaporih, brez zadostne hrane in ostalih potrebščin mesece in mesece, ne da bi jih sodila.
Posebno zanimivi so bili v predavanju opisi občutkov, ki so jih imeli junaški sinovi Primorske v spojem mučnem življenju v kaznilni-
jo. Zaradi tega bi morala država urediti njih socialno zavarovanje na najbolj ugoden nači. Obrtniki s svojim delom doprinašajo k ekonomski moči države in ta je dolžna to pomoč vračati z ukrepi, ki bodo olajšali skrb vsakega obrtnika za njegovo starostno dobo.
Prilastil si je ruje kolo
Zanimiva tožba je bila proti 40-letnemu Giovanniju Giu-lianiju iz Luksemburga, brez stalnega bivališča. Možaka, ki ga žene večna želja po spoznavanju novih krajev in ljudi. je pot nanesla tudi v Tržič. V mestu je iskal brezupno zaposlitev, nakar se je hotel obesiti, pa so ga sosedje rešili in spravili v bolnico. V bolnic; se je kmalu spoznal z neko bolničarko, ki mu je večkrat posodila kolo last Vincenza Braiuha, usluž-benega v isti bolnici. ..Obtoženi Giuliani je nekega dne odšel iz Tržiča in s seboj odpeljal tudi kolo. Lastnik kolesa je stvar prijavil policiji in ta je ‘zvedela, da je Giuliani zaprt v kaznilnic; v Be-
Magazzini HAIICIR
UL. TIMEUS 3
(NOVA STAVBA) TEL 44185 JE
VAŠA TRGOVINA
V n joj dobite :
OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir naprej. DE2NE PLASCE Od 2.950 lir naprej. - VOLNENE HLAČE po 1.350 lir. ~ Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah in po najnižjih cenah, AMERIŠKE PLATNENE HLAČE, AMERIŠKE JOPICE za delo, NOGAVICE, PULOVERJE itd.
POSKUSITE!
netkah zaradi ilegalnega prestopa meje.
Na sodišču je Giuliani izjavil, da si je kolo le izposodil, da bi laže obšel več krajev in si našel potrebno de-io. Odpotoval je s kolesom v Benetke in tu je romal v zapor. Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca zapora in na plačilo 3-000 lir.
KINO
CORSO. 17:	«Nevihte pod
morji«, panoramsko platno, R. Wagner in T. Moore.
VERDI. 17: «Zasedba sedmih sulic®, barvni film, W. Hol-den in E. Parker.
CENTRALE. 17: «Plameni v Kalkuti®, D. Darcel in P. Knowless.
VITTORIA. 17: «Alvaro - gusar®, barvni film, R. Rascel.
MODERNO. 17: »Potovanje na Venero®, Gianni in Pinotto.
V Gradiški zaskrbljeni zaradi bolezni mogočnih kostanjev
Na sedežu	teka-
ški je bila te dn,eV ;B
terih občinskih strokovnjakov za «	d.
stvo, ki so se sestali, j( vzamejo potrebne	v
ureditev gozdnega P mestu, ki se ima z d, obisk turistov zahvalit P
lenemu kostanjeve®.
veliki 1»;
vsem lepemu parku,
Znano je, da se _	^
stanji v Gradiški * časa susijo, m ne	j
ko bo gradiski park vso svojo vrednost,	^
ne bo našlo zdrav®
vocasno za
umirajoča drevesa. ^ je dr. Rebuli* ^aV^opadaj.
, starost
aeino	  *	ljf»
delno pa zaradi sla
Na ^
.vil,
kostanji sušijo .in pr"t‘aroSti, delno zaradi visoke^ ^
na kateri rastejo; U ^ mnenje je bilo, a n0Skula!i odsekali, ostale pa p ozdraviti. Na mesto P° ga drevja pa naj sadila nova drevesa.
V zvezi s tem Pradl°®ne3ja nastala diskusija	•	^
so bila različna, ven bodo pred konenum d«n sestali in izdelali po*rtB
načrt'	„	.	st3	bili	na
Včeraj popoldne	dv«
sedežu goriške Pre seji.
predvaja DANES, z začetkom ob 18. uri barvoi
i film:
(Prepovedana ljubezen v tropskem
Igralci: Jess Chandler - Marilyn
ell
Sestavljena u najboljšega materiala pitjih Izdelana po najnovejših tehniških Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ta S let
.m »'"'i"'
Zahtevajta
HIlHlIl"11
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiimiiiiiiitiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^
r
S. KENNEMj
N..
um*]
3»
Kar oni želijo je vaš denar! Razen tega odbijam njihovo trditev, da ste vi, dobri meščani, nespametni strahopetci!®
V tem trenutku je Duke vzel v roke strelast znak, ki so ga nosili Hitlerjevi SS-ovci.
»To je simbol nacizma, za čigar poraz je bao potrebnih toliko amenšk h življenj,® je izjavil. »Primerjajte ga s kolumbijsko strelo, ki jo vidite na propagandnih letakih, ki vam jih ponujajo, in boste spoznalt, za čem težijo!®
Dukejeve besede so vznemirile občinstvo, ki je začelo iskati kolumbijske letake. Da bi odgovoril na to, je Loomis potegnil iz žepa izvod lista »Pittsburg Couner® pohitel skozi zbrano množico in kričal: «Poglejte to-le; Dukejeva slika v mgger skem časopisu!®
Kazalo je, da Je bilo občinstvo vprav tako vznemirjeno zaradi očitne zveze med Dukejem in črnci, kakor zaradi zveze med kolumbijci in nacisti, toda njegovo pozornost je ponovno
pritegnil Duke.
»Ta mladič, ki se zvija kot klovn v cirkusu, vam je rekel, da sem se rokoval s črncem. Dobro, to 3e je zgodilo tako. da je reporter. Ki ga je »Pittsburg Courier® poslal na mojo tiskovno konferenco, bil irski katolik!®
»Burke je človeče. ki bi ne smelo pogledati poštenemu človeku v oči. Oni niti ne mislijo pošteno niti se ne tako vedejo. Pozivam jih, da pojasnijo moje plemensko stališče. Kot javni
uslužbenec, kateremu je zaupano čuvanje zakona, smatram da imajo vsi, ki žive pod našim zakonskih sistemom, enake pravice do varnosti!®
DVOBOJ NASPROTNIKOV
Ostre besede, ki jih je uporabljal Duke so dosegle pri občinstvu uspeh. »Ne bi si želel, da me pripelje pred sodišče,® je nekdo pripomnil.
Burke, ki je trepetal na eni strani stopnišča, je stopil naprej, da bi odgovoril na Dukejeve izjave. Ko je ponovno vprašal občinstvo: «Kaj mislite o človeku, ki vabi n'ggerski časopis na svojo tiskovno konferenco?®, je Duke slekel jopič in se povzpel po stopnicah vprašujoč: »Kaj si dejal, da sem jaz poklical .Pittsburg Courierjevega’ dopisnika?®
Burke se je naglo umaknili od mikrofona, Duke pa se je vrnil na svoje mesto med občinstvo. Toda ni še niti prišel na konec stopnic, ko je Burke ponovno postavil občinstvu vprašanje: «Kaj mislite o človeku, ki se rokuje z nigger.ii?® Duke je ponovno pohitel po stopnicah in vprašal: »Kaj praviš?® Burke je vprav hotel prečitati besedilo pod sliko o »Cou-rierju®, toda roke so se mu tako tresle, da ni mogel prečitat'., «Ni važno,® je rekel.
Toda občinstvo se je sedaj vznemirilo.
»Počenimo jih iz mesta!® je zakričal nekdo.
»Obesimo jih!® je vzkliknil drugi, ostali pa so se mu pridružili.
Ti vzkliki so učinkovali na kolumbijce in tudi name. Ce bi prišlo do linčanja, ne bi želel biti med žrtvami. S kolumbijsko strelico v gumbnici in s polnimi rokami kolumbijskega tiska^ sem bil preveč opazen. Začel sem se prerivati skozi množico da bi prišel v bližino Dukeja.
Nekdo se je vendarle prerini! do mene in vrgel v zrak vse moje kolumbijsko čtivo. Nisem niti poskušal ga pobirati, ampak sem se dalje rinil skozi množico. Nato se mi je zgodilo Se nekaj drugega; nekdo me je udaril in znašel sem se z obrazom na tleh. Brez dvoma, da me je to v očeh kolumbijce/ povzdignilo, nisem pa pri tem občutil nobenega navdušenja Množica se mi je približevala, kolumbijci pa so se razbežali na vse smeri, namesto da bi mi pomagali.
Ko sem s težavo vendarle vstal, sem opazil, da ima Duke polne roke dela. Loomis se m mogel vzdržati in je z vsemi silami psoval Dukeja. To kričanje je pritegnilo pozornost in pesti so se namesto name zrušile na Loomisa. Duke je psoval policaje, ki so pritirali Loomisa do kolumbijskega tovornega avtomobila z zvočniki. Ostali kolumbijci pa so že bili na tovornem avtomobilu. Smatral sem, da bo bolje, če se jim pridružim in to kljub temu. da bi nas množica lahko napadla na poti proti Atlanti.
Ko se je Burke povzpel na avtomobil je zbral še toliko hrabrosti, da Je vzkliknil:
»Alt kdo želi pristopiti k nam?®
«Neeeee!» so vsi soglasno zakričali. Nato smo pohiteli, ne da bi bih niti poskušali odklopiti žico. ki smo jo priklopili k zvočniku. »Vrnili se bomo!® je vzkliknil Burke med morjem zasmehovanja.
CRNEC NE SME V STANOVANJE
Nekaj dni pozneje so kolumbijci sedeli v svoji jami in si
zdravili rane, ki so jih dobili na omenjenem *al
»Ostanite tam, kjer ste,® je razburjeno	'm
telefonsko slušalko. «Ne umaknite se niti z a cc	ped ^ J-
na niggerjeve stopnice in če skuša vstopiti- A	P;
odletel v zrak. Pokliči vse belce, ki ith vl Medte«1 Ljtf-prišel Ira Jette. Z njim bova takoj prišla- m piore Akin poklical po telefonu na pomoč vse'Jllpii:
Loomis je hitro odložil slušalko in
1»
«To Je hiša v Ulici Garibaldi, na katero ^	v*®
nigger Frank Jones se Je končno odločil, da in P° , je v patroli ChUders. Akin, tu imaš se®ia„'hjte.»
rn/D vrst.i HofvolMiiAmA linofi O oni 1 i m naj P..., U/n
ifi
po vrsti. Potrebujemo ljudi. Reci jim. na) b0 za ^ »Perkins. tudi ti bi se nam lahko Zavedal sem se, da moram o tem oD;ihii0ni,» sem pnstal. «Odšel bom s svojim avton?°°;iemo »Morda nam bo prišel prav, da z n j m oap
kov. Našli se bomo v Ulici Garibaldi!®
RASISTIČNA AKCIJA
Preden mi je Loomis kar koli rekel, t v .-	»
Videl sem, kako sta Loomis in Jett sU ?„eTT( šel Ljg°i
iko sta Looinis m j«” “ nisem ' ta* mobiil in se na zlo odpeljala. NIC počasneje m fonu, da sporočim Dukeju. Cim sem to	M	oSFa
v
, i" uiicy
odgovor«! meUtiik STANISLAV KtNKO - UREDNIŠTVO:	ULICA	MUNitLT.HI	«	^
predal	-	UPRAVA: ULICA SV. PHANCISKA it. - Telefonska JtevilKa S7-338 - OGLASI: od
» lil. naa — telefon »tevilka vs-HUs in r*-tiss - eujim 8. do 12.30 in od 15-18	— TeL
mri asov* Z* vsak umi vlgtne v iirtm I vtoipca trgovski 60 fmaiitiio upravni 100, osmrtnice »0 lir - Za FLRJi »a vsak inrr. Sirliie I vrste oglasov po ».- din. — Tlgk* Tlskerskl zavod ZTT — Podmtn Goric« Ul. 8. Pelliro 1-11 Tei. 33-82	— Rokopisi se n- vr*Ca)o
87-338 — Cen« stolpca r.» v®e vrste oglasov po
 —-   .
s svojim avtomobilom v Ulico Garibaia .	iirn Je. ^
Ko sem prispel, sem našel Kolumbu zbrati množico ljudi, ki je stala na	ano 7« ULjp1
pretila. Na drugem pločniku pa se je »P?. zato.	snV
blizno enaka skupina črncev, ki so se zor hlse.	.m y
nill crnca Franka Jonesa, ki je bil la', ‘ aVlli za ulice so se Loomis in drugi kolumbijci prv lee	-p
kričali odvratne psovke in skušali izzvati
dvadaU#*
^ 41*
ti¥
1	-,j6a	I**,
NAROČNINA: Coiia A: n)esit«na 350, Četrtletna «UO polletna |700, cejoletna 32U0 lir, Ked. IJud, repub. Jugoslavija: lzv0d * iaWr.£)Z Pojttii tekoCI ratun za STO ZVU ZaloituStvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega možem,	tt,K® 1,1
nije, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel 11-9/8 tek. ratun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Z®loinls(vo trža