Nenasifnost militarizma. (Paralela med njim in šolo.) Koliko težkih bojev mora imeti šolstvo na Tse fronte, da se izrazimo v vojaškem žargonu. Boriti se mora z Ijudsko nevednostjo, ki ne ceni še dovolj njenega blagodejnega vpliva. Težak je boj s takoimenovanimi krščanskosoeialnimi, Ijudskimi strankarai i. t. d. Toda najtežji je boj z gospodom finančnim rainistrom. Ta gospod iraa denar za vse, le za šolstvo ne da rad beliča izpod palca. Od vseh strani ga prosijo razui stanovi, toda nobenemu ne zapira vrat svoj»ga kabineta tako hermetično kakor nčiteljstvu, nobene korporacije ne gleda tako pisano kakor ra\no šolstvo. Za uradnike že najde država, kak prigrizek — toda nihče naj ne misli, da ne priToščirao temu stanu priboljškov. Še bolj radodarna je država če potrka duhovščina na vrata njene blagajnice. Par milijonov že dobe, saj davkoplačevalei tako nič ne rečejo. Toda v zadnjem času se je začela kampanja za povišanje in proti povišanju častniških plaž. Kakor človekoljubi nimamo ničesar proti temu, če dado častnikom take dohodke, da jim ni treba stradati. Vprašanje je le, če 80 res potrebni poboljška in če ga zaslužijo. Ča4nik je izjema med stauovi. Ne smemo kar absolutno vseh obdolževati, toda ogromna večina jih je, ki so le izvrstni kavalirji v salonib. Njihovega poklica, njihovega dela nikakor ne moremo primerjati z učiteljskim. Seveda nastopa vlada, dvor in kar leze in gre po Avstriji, da se temn stebru države napolnijo luknjasti in prazni žepi. fljf. Saj sloni država zgolj na arniadi, kakor pravijo neražki militaristi: BDeutsc_lands Macht liegt einzig und allein nur in einer starken Armee und Plotte". Ne maramo zaiti predaleč. Toda poglejmo nekoliko statistiko stroškov za vojsko in morDarico velevlasti, in mozeg se nara mora pretresti ob pogledu na vrsto milijonov, ki gredo leto za letom nenasitrjemu molohu militarizma v trebuh za orožje, trdnjave, bojne ladje, itd. Oglejmo si mornarske prorafune posameznih držav za dobo 1899/00—1905/06, torej za dobo sedmib let! Anglija je izdala v tern času za morna- rieo 4.533,900.000 mark Zedinjene države Sever- ne Araerike .... 2.374,200.000 Francija 1.773,200.000 Rusija 1.553,200 000 Nemčija 1.347,000.000 Italija 689,000.000 Avntrijsko - ogrska mo- narhija .... . . 317,aOQ-.00fr •_ Skupaj . . 12 587,b00.000 _ To je velikansko: 12.587,800.000 mark ali 15.105,360.000 K za vojno mornarico sedmih držav v sedmih Ietihl Cloveku se kar temni pred očmi! K tem državam prištejmo še Japan ter stroške za mornarice v Mu 1907./08. in pridemo do vsote okroglih 20.000,000.000 K le za mornarico teh držav v teku osmih let! Koliko požrejo pa šele stalne vojske! Nemška armada velja Francoska „ „ Angleška okroglo . Naša država „ Rusija n Japaa „ Skupaj . . 3500,000.000 mark Tu je zopet vsota 4.200,000.000 K, toda le v enern letu! Saj je res škandal, da potrosi za stalno vojsko in raornarico Nemčija nad milijardo na leto, istotako Busija, Prancija in Anglija. Potem pa pridigujejo nekaj o svetovnem miru, o izvrstnih odnošajih med državami. Kaj naj rečemo takerau miru, ki je požrl v desetih letih 102.000,000.000 K! Interesantno je primerjati te podatke z izdatki za šolstvo. Pred nami Ieži majhna razpredelnica, ki kaže razmerje med stroški za vojsko in šolstvo. V Sviei pride letno na vsakega prebivalca za šolo za vojsko mark 12-—, mark 6 50 700,000 000 mark 700,000.000 „ 500,000.000 „ 300,000.000 . 900,000.000 „ 400,000.000 . v Nemčiji ... _ 5'50, , 1450 v Pranciji ... _ 4'—, _ 201— v Angliji ... _ 5-—, „ 20-— v naši monarhiji . _ 150, „ 7'20 Ni li to sramota za dvajseti vek, da je samo ena država na svetu, kjer presegajo stroški za šolstvo stroške za militarizem ?! Koliko aktov se popiše, koliko raoledovanja je treba večkrat za učilo, ki velja par kron. Toda nihče ne ?idi zapravljivosti vojne uprave. En topič, takoimenovani »Maschinengeschotz", ki je nekoliko drugačen kakor ,Masehinengewehr" (strojna puška) 3"7 cm kalibra velja 3500 mark (4200 K). Z njim se lahko ustreli 3500 krat. Vsak strel^ velja 7 mark (8-4 K). 7-5 cm brzostrelni top Tplja 8000 mark (9600 K). Ustreli se z~njirn kvečjerau~1500krat. Vsak strel veija 50 mark (60 K). 20 cm brzostrelni top velja 80.000 mark (96.000 K); ustrele z njim lahko 300krat. Vsak strel velja 800 mark (960 K). 30-5 cm top (najtežja artilerija) relja 300.000 inark (360.000 K); ustreliti se more z njim največ 100 krat. Vsak strel velja 3000 mark (3600 K). Zdaj pa računajmo! 3"7cm top izstreli v par minutah lahko 29 400 K. Zraven postane še nerabljiv, kar da vsoto 33 600 K. 7 5cm top porabi 90 000 K, zraven postane nerabljiv, skupaj 99 600 K. 20 cra top poiabi 288.000 K, zraven še njegova cena 96 000 K, skupaj 384.000 K. 30-5 cm top pa postreli 360.000 K, zraven postane nerabljiv, 360.000 K, skupaj 720 000 krsn za 5400 strelov iz teh štirih topoy. Predragi čitatelji, nikar ue roislite, da se šalimo ! Ees je pust v deželi, toda to so gola fakta, resnični podatki po uradnih izkazih. Primerjaj sedaj s temi Btotisoči, da, miijoni stroške za šolstvo v svojnn ckraju, v deželi in državi. Žal, da nimarao pri rokah nobene statistike o šolstvu teh držav. Potem bi se jasnejše pokazala ironija teh suhoparnih številk. V Italiji traja, če se ne motimo, po zakonih določeni šolski obisk 3, piši in čitaj tri leta. Šole so hlevi, pravi atentat na modernost, Ijudstvo beži trumoma v Ameriko, vojna uprava pa določi za 4 oklopnice kar 200,000.000 lir. To so številke, da človeku kar brli pred očmi. Za danes ne nadaljujemo s temi podatki, temveč zaključujemo. Menimo, da mora vsakega človekoljuba prijeti sveta jeza, zročpga to zapravljacje Ijudskpga imetja. Ljudstvo plačuj, prelivaj svojo kri za državo, a luč omike ne sme k tebi. Nujno je potrebno, da se ljudstvo zave. V ta naraen le izobrazbe vtč med nje. Spozna naj svoje pijavke, ki mu pijejo srčno kri. Državi pa kličemo: Kjer jemlješ milijone za topove in vojne ladje, kjer dobivaš denar za barbarizem, tam moraš imeti tudi denar za šolstvo. Rajši manj kanonov, pa omikano Ijudstvo. Kakor je klerikalizem nevaren šolstvu, tako mu je tudi militarizem, kar hočemo o priliki morda natančneje obrazložiti. Skandalozno je že čez mero, da zborujejo v Haagu mirovni delegatje, doma pa medtem začno graditi oklopnice Dreadnought-tipa z 18—21.000 tonami, ko so bile največje vojne ladije 1905.1. 15.000 tonske, izjemoma 16.000 ton imajoče. — Sramotno za prosvetljeni 20. vek je tudi, da mora znaDOst, tehnika, vsaka koristna iznajdba napraviti najprej kankan pred molohotn militarizma. Sklepamo z besedami Hans Eramerja: Vom ersten Sehiefipulver bis zum Dynamit und Oxiliquit, Tom romischen Ballist bis zum Maschinengewehr, vom Pharos, der den heimkehrenden Kriegssehiffen den Weg zum sicheren Port weisen muBte, bis zum modernen Unterseeboot, dessen Fischrumpf ein wahres Museum von Kunstwerken der Technik birgt — immer muBten fast alle neuen Ergebnisse der Erforschung der Naturkrafte zunachst dem Kriegsvvesea der Volker ihren Tribut zahlen. — Zum Danke dafOr haben oft genug Sehlachtgetilmmel und Kriegsgeschrei die Kultur um Jahrhunderte zur_ckgewoifen. Tem besedam nimamo kaj dodati, ter konžamo v dobri nadi, da ustrežemo marsikomu z razkrinkanjem tega drugega našega nasprotnika, ki natn odjeda milijone, katere bi ravno šolstvo tako potrebovalo.