DoŠ|(
Poštnina plačana v trotovim
LETO LIX
V Ljubljani, v petek' 24. aprila 1931"
ŠTEV. 92
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 41) Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.ti/lll
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050
£OVENE
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.690 in 10.549 za inserate; Sara jevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011. Prapa-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 29')^
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Nov itp


Vsi dobri ljudje tožijo, kako naš čas živi brez velike ideje, vredne človeka in člove- | štva. Ideja sicer je, toda velik del človeštvu ne veruje vanjo, ali pa veruje, toda ne živi po njej. Ta ideja je ustvarila veličastno stavbo krščanske kulture, ki se tem bolj ruši, čimbolj se njeni nosilci, evropski narodi, od te ideje oddaljujejo. Življenje sodobnega človeka je čisto zapičeno v ginoto, pozna same gmotne interese in ima zgolj gmotne cilje v zadovoljitev svojega lastnega jaza. Kdor pa ne pozna večnih resnic in neminljivih vrednot, komur je svet onoslraiiskih stvari hiinera, komur je edino to realno, kar nese dobiček in obeta materijalen uspeli pa povzroča lastno ugodje, ta bo seveda gojil samo svoje nižje nagone. Sčasoma pa tako življenje, naj nuja še toliko užitka, profila in moči, postaja nezmiselno, brez vsake vrednosti in obupno. Človeštvo skuša to življenje napraviti bolj znosno s tem, da krščanski ideal življenja nadomešča z drugimi, ki so usodna zmes resnice iu zmote: z nacionalizmom, komunizmom in tako dalje, jih pa zopet zavrže, ko ga razočarajo. Dejansko življenje pa slejkoprej teče po starem kolovozu materializina, egoizma in popolne nemorale javnega življenja, kojega cilji se dosegajo s kakršnimikoli sredstvi.
Spoznanje te brezidejnosti in moralne de-rute časa je tudi pri nas marsikoga napotilo, da razmišlja o tem, kako bi zopet navdušil ljudi za ideale, kako bi jim vdihnil novega duha, kako bi jih po besedah nekega nemškega pedagoga, ki veruje v ustvarjajoče sile, ki da so tudi v naši dekadentni dobi na delu, >vzgojil k politiki, ki se zaveda svoje odgovornosti, iti k pojmovanju življenja, odgovornega višjim silam — sploh k novi, srečnejši formi življenja«. Temu podobno smo tudi pri nas čitali v resolucijah velike nacionalnopro-svetne organizacije zahtevo po snovem tipu jugoslovenskega človeka^.
Naj nam bo dovoljeno, da na to navežemo neltaj misli. Čisto gotovo nam je treba novega ali prenovljenega človeka, novega po-kolenja, boljšega in lepšega življenja. Da mora ta človek biti prežet narodnega duha v zmislu bratstva, najintimnejše sorodnosti in vzajemnosti Jugoslovanov, o tem sploh ni debate. Glavna stvar pa je, kakšen nazor o ve-soljstvu bomo vdihnili temu človeku, kateri vrhovni ideal življenja mu bomo dali, s kakšnim etosom ga bomo prešinili. Tak ideal mora biti univerzalen, nas mora združevati z vseni kulturnim človeštvom in mora biti vsebinsko absolulen, neodvisen od prigodnosti krvi, plemena in kraja. Mora pa taka človečanska kultura biti seveda zgrajena na podlagi naše narodne osobitosti, ki ji daje tvornost, moč in obliko.
Ta kullura, po kateri se ima novi tip na-Sega človeka izoblikovati, pa ne more biti nobena druga ko krščanska, v kateri so velike, osrečujoče in nespremenljive vrednote prošlosti združene z vsem dobrim, kar današnji človek ustvarja za srečnejšo bodočnost po-sameznika in družbe. To smo primorani zopet In zopet poudarjati, ker oni, ki v najboijši veri in z najboljšim namenom želijo ustvarjati novi tip jugoslovanskega človeka, očividno niso na jasnem, po kakšnem kalupu mu bodo dali obliko in s katero najvišjo idejo bodo navdihnili njegovo življenje. Nič ne bo mogoče ustvariti trajnega, če ne bo osnovano na miselnosti našega ljudstva, če ne bo vzniklo iz njegove duše in ne bo podprto od njegove tradicije. Nobena še tako humanistična etika ne bo plodnega življenja zmožna, če ne bo vraščena v religijo, v religiozni svet našega naroda, v njegovo krščansko vero in mišljenje. Le iz te krščanske morale je mogoče hraniti v našem človeku idealizem, da v kruti borbi za Bivljenje ne ugasne in ne odstopi mesta čisto nnimalski tekmi za boljši' prostor na solncu.
Vsak bo priznal, da narodu ne bi nič koristili ljudje, ki bi se imeli in čutili za stopro-centne nacionaliste in .Jugoslovane, dejansko pa bi ostali ista animalia brutalia, kakor jih imamo dovolj in to nemalokrat v ospredju. Kar v prvi vrsti potrebujemo, da bomo Jugoslovani med seboj res bratje, da bomo v medsebojni slogi gradili svojo državo in jo okrepili, to je, da smo ljudje, vredni svojega človečanstva, svojega božanskega poslanstva, glasniki idealov in visoko etičnega življenja, prešinjenega odgovornosti! Če pa bodo nezvestoba, prevara, izdajstvo, laž in hinavstvo oslala premnogim neobhodna orodja občestvenega življenja, pohlep, sebičnost in izkoriščanje pa njega gonilne sile — kaj uam potem pomaga vnanjc privzeli nacionalizem in njegova gesla? Treba je globoke krščanske kulture, da se naša narodna duša požlahtni do viška! V tem je naš problem; zaenkrat pa slišimo o tipu našega novega človeka žal samo slabotne in malo prepričujoče fraze — dokaz, da se še zelo slabo zavedamo, na kakšnih ranah krvavi naše narodno telo. Eno se govori in piše, drugo se misli in dela! V lej dvojnosti je naša moralna in zato tudi nacionalna kriza.
Kako površno pa se to vprašanje pri nas večkrat umeva, je mogoče spoznati med drugim na besedah, ki smo jih nedavno ne vemo že kje o tej stvari čitali. Reklo se je namreč, da se imamo odvrniti od dosedanje naše, nn z.apad usmerjene krščanske kulture, če hočemo postali resnični Jugoslovani. Kar tn pisec pod >/,apadno krščansko kulturo« razume, pa ni nič drujrega, ko ona krščanska kul-
Stevan Hadžič - umrl


Belgrad, 23.apr.AA. Davi ob 7.20 je umri armadni general Stevan H a d ž i č , minister vojske in mornarice n. r.
Belgrad, 23. aprila.
Bivši vojni minister general Hadžič je bil bolan že dalj časa, vendar je smrt prišla kljub temu nepričakovano. Meseca marca ga je zadela kap po desni strani telesa. Tedaj ga je nekaj časa nndomeščal sam predsednik vlade general Peter Živkovič. Ko je bilo jasno, da ne bo kmalu dober in da se bo moral iti zdravit v inozemstvo, je podal ostavko, nakar je bil imenovan za vojnega ministra general Stojanovič.
Preden pa je mogel odpotovali zdravit se, ga je davi zopet zadela kap. Smrt je nastopila v teku pol ure ter je ne le v Belgradu, marveč po vsej državi zbudila splošno sočutje. Pokopan bo na državne stroške. Dan pogreba pa še ni določen. S poslopij vseh vojaških jioveljstcv vihrajo črne zastave.
Stevan Hadžič se je rodil 19. februarja 1808 v Belgradu. Po absolvirani gimnaziji je vstopil 1886 v vojno akademijo v Belgradu. L. 1880. je jiostal topničarski podporočnik. Od 1. 1891. do 1. 1895. je na petrograjski generalštabni akademiji dokončal svoje vojaške študije. Od 1. 1895. do 1896. je bil vodnik topničarskega polka in učitelj v topničarski podčastniški šoli. L. 1896. je napredoval v generalštabnega kapetana II. razreda. Od leta 1896. do 1897. je bil jioveljnik čete pri pehoti in
vršilec dolžnosti načelnika štaba drinske divizij-ske oblasti. Od 1. 1897. do 1901. je bil ordonančni častnik Nj. Vel. kralja, šef prometnega oddelka glavnega generalnega štnba, načelnik štaba konjeniške divizije in načelnik štaba donavske divizij-ske oblasti. Od 1. 1902. do 1904. je bil poveljnik pehotnega polka. Od 1. 1904. do 1905. je bil šef

poročevalskega oddelka glavnega generalnega štaba in poveljnik pehotnega polka. Od 1906. do I. 1910. je bil šef generalšlabnega oddelka vojnega ministrstva in načelnik splošnega vojaškega oddelka vojnega ministrstva. Od 1. 1910. do 1912. je bil vojaški ataše v Petrogradu. L. 1912. je postal generalštabni polkovnik. Po vojni 1913 in pred vojno 1911 je bil pomočnik načelnika glavnega generalštaba in poveljnik šumadijske divizijske oblasti. Od 1. 1900. do 1901. in od 1. 1906. do 1910. je bil profesor vojne akademije, kjer je poučeval taktiko in strategijo. Sploh je že pred vojno zavzemal najodličnejše položaje.
V vojni 1. 1885. se je udejstvoval kot prostovoljec. V vojni l. 1913. je bil poveljnik drinske divizije prvega poziva. V svetovni vojni je bil do zavzetja Šahe a poveljnik šumadijske divizije prvega poziva. Od I. 1914. do 1916. je bil generalštabni šef 1. armade, ki ji je poveljeval vojvoda Mišič. Končno je bil do 1. 1917. poveljnik prve srbske prostovoljske divizije v Rusiji, ki se je potem borila v Dobrudži. Prostovoljci iz Dobrudže so govorili o njem z velikim spoštovanjem, češ, da »ima železno roko, a zlato srce-. Od 1. 1917. do 1919. je bil vojaški ataše v Romuniji. L. 1918. je bil imenovan za generala.
Od marca 1919 do februarja 1920 je bil vojni minister. Od aprila 1920 do marca 1921 je bil prvi adjutant Nj. Vel. kralja, za kar ga je kralj Aleksander imenoval takoj, ko je zasedel prestol. Od maja do junija 1921 je bil zopet vojni minister. L. 1923. ga je kralj imenoval za armadnegn generala. Od decembra 1926 dalje je bil vojni minister v vseh kabinetih do danes. Ostavko na svoj položaj je podal šele marca letošnjega leta zaradi vedno slabšajoče se bolezni.
Bolgarski kriza
Moč zemlloradničke stranke narašča — Malinov dobil mandat
za sestavo vlade
Sofija, 23. apr. A A. Bolgarska agencija poroča: Kralj Roris je sprejel danes v avdienco vodjo demokratske stranke Mnlinova ter mu [»overil mandat za sestavo nove vlade. Ko je odhajal z dvora, je Malinov izjavil novinarjem, da je sprejel mandat za sestavo koalicijske vlade in da se bo takoj posvetoval s šefi strank, da izpolni poverjeno mu nalogo.
Sofija, 23. apr. 1. Po krvavi junijski revoluciji leta 1923, katere žrtve so bili Stambolijski in večje število voditeljev kmečkega ljudstva, so se vse meščanske stranke združile v enotno politično organizacijo »Doniokratičoski Zgovor«. Edina demokratska stranka pod vodstvom Malinova je ostala izven te nove politične skupine iz taktičnih ozirov in kot eventualna meščanska rezerva za parlamentarne kombinacije. Dve skuj)ščinski periodi je ostal Demokratičeski Zgovor neomajan v Bolgariji pod vodstvom prof. Cankova in pozneje j»od vodstvom prof. Ljapčeva. Vlada parlamenta ima veliko večino v sobranju, v stvari pa je to režim nečiste strahovlade oficirskih organizacij in makedonstvn-juščili. Vlada je na dosedanjih volitvah seveda dobila vedno veliko večino. Pod zaščito le večine so bila v teku osmih let porabljena vsa sredstva, da se iztrebijo predstavniki kmečke vlade. Sicer so od časa do časa nastopali spori, krize itd., vendar ni režim na to imel niti malo vpliva. Šlo je večinoma za osebne ambicije posameznikov, ali pa so bili odstranjeni ljudje, ki so makedonstvuju-ščlm niso zdeli dovolj zanesljivi.
Glavni voditelji Demokratičeskega Zgovora Ljnpčev. Cankov, zunanji minister Burov in finančni minister Molov, so se v kritičnih momentih vodno sporazumeli v zunanjepolitičnih ozirili ter bili orientirani italofilsko. Posebno Molor je pred-
stavljal močno italijansko finančno skupino, in ni bila tajnost, da ta italijanska skupina podpira ma-kodonstvujušč-o organizacijo.
Skupina Malinova je sicer v opoziciji, ki j»a nima nobenega pomena, je veliko bolj zmerna in seveda kot opozicionalna stranka tudi zelo radodarna z obljubami v zunanji in notranji politiki. Njen vpliv je radi vešče taktike v poslednjem času zelo porastel in se jo precej približala zmernim zomljoradnikoni tor bila r, njimi v stalni zvozi v parlamentarni borbi. ZoniljoradniŠka stranka se jo po krvavi rovoluoiji počasi opomogli in kljub strahotnemu terorju učvrstila svojo pozicije. Ona danos predstavlja veliko večino bolgarskega naroda. Posebno v zadnjih dveh lotili jo zelo učvrstila svoje pozicije.
Voditelji Betejev. Tomov in drugi so zelo odločni, vendar ni misliti, da bi v doglednem času prišlo do odločilne bitke. Stranka io jugoslovansko orientirana in javno nastopa za jugoslovansko federativno državo. Druge skupine, kakor socialisti in disidenti raznih strank, ne pridejo v pošlev. Ostavka vlade Ljapčeva je povsem formalnega značaja. Sobranju je potekla doba in razpisane bodo nove volitve. Kakšna bo nova vlada, je seveda težko prorokovati. Eno pa je gotovo, da ne bo zemljo-radniška. Ali ostane na krmilu OeinokraliČeski Zgovor, ali pride v roke Malinova, je po dosedanjem poleku krize težko presoditi. Kdor bo vodil volitve, bo seveda po znanih balkanskih tendencah dobil večino in s leni tudi vlado za daljšo dobo. Odločitev je. v rokah kralja Borisa, ki v glavnem nadaljuje politiko svojega očeta, kralja Ferdinanda, ki je bil največji zaščitnik jiokreta makedon-stvujuščih in korakal z. Italijo.
Krvav sprejem Tardieu-a
Pariz. 23. aprila, kk. Kmetijski minister Tar-dieu, ki je v zadnjih tednih ponovno javno nastopil zelo ostro proti Briandovi politiki, je bil danes v Toulousu, kamor je šel na otvoritev velike poljedelske razstave, sprejet tako, kakor vodilni ministri niso dostikrat sprejeti. Že ob prihodu na kolodvor v Toulousu je prišlo do živahnega incidenta, ki se je še povečal, ko se je Tardieu eno uro pozneje v odprtem vozu peljal na razstavo. Množica na obeh straneh ulic jo pozdravljala Tar-dieuja z avtomobilskimi hupami in piščalkami. Tega oglušujočega hrupa policija ni mogla zadušiti. Tardieu je hotel pokazati, da ne uživa zastonj glas hladnokrvnega moža, ki je dobre volje. Bil je očividno pripravljen na tako demonstracijo. Naenkrat je ustavil svoj voz, vzel iz žepa piščalko in se piskajoč ■/, vsemi močmi postavil na rolo demon-
strantov, ki so ga s kričanjem spremljali na vsem potu po razstavi. Popoldne, ko bi se imeli proti koncu banketa govoriti oficielni govori, je prišlo do novega resnejšega incidenta. Pred poslopjem je bila zbrana velika množica, katera je hotela vdreti v dvorano, pri čemer je prišlo do krvnvih spopadov z ojnčeno policijo. Več demonstrantov je bilo pri tein ranjenih. Priti je morala policija na konjih, da je napravila red.
Konferenca Male antante
Bukarešta, 23. aprila, ž. Konferenca ministrov za zunanja dela Male Antante je sklicana zn 4. maj. Na loj konferenci se ho razpravljalo vprašanje pro-tekcionalnih Inrif za agrarne proizvode in o avstro-nemški carinski uniji.
tura, ki sta jo sv. Ciril in Metod prinesla tako vzhodnim kakor zapadnim Slovanom. To je kultura, ki ima za svojo naravno podlago he-lensko antiko, metafizično globino Platona in Aristotela, državljansko modrost in čednosti Aristida in Perikla — njen vrh pa je bogo-poznanje, misteriji in milost bogoljubnega življenja po religioznih resnicah Evangelija in
bogoiskateljstvu Avguština, ki se ujema z vzhodnimi filozofi krščanstva. Vsi Jugoslovani brez izjeme smo zrastli na tej kulturni osnovi; v skupnem življenju pa se moramo prizadevali, da se očistimo vseh negativnih elementov svoje duševnosti, naj bodo že prineseni z »zapada« ali z »vzhoda«.
Kateri so ti, smo iasno povedali.
Osebne vesli
Ljubi jnnn, 23. aprila. A A. Jutri v petek, 24. t. ni. p. ban dr. Drapo Marušič ne l»o sprejemal strank.
Belgrad, 23. aprila, ž. Danes ob pol osmih so odpotovali gostje belprajskega nadškofa opat Ljudevit Kržič, Matija Prištenik in dr. Jožef UMičarie. Včeraj so napravili izlet v Top-čider in Avalo.
Belgrad, 25. a|»rihi. AA. Prosvetni minister je nn j»odlagi čl. 164 zakona o narodnih šolali dovolil zasebni osnovni šoli usmiljenih sester sv. Vincenca Pavlanskepa pri Sv. Duhu v Zagrebu, da smejo še nadalje obstojati s pravico javnosti.
Kongres jugosl. agronomov
Zagreb, 25. aprilu, ž. Danes so v sabornici nn Trgu Stjepanu Radiča otvorili svečano kon-gres jugoslovanskih agronomov. Prisostvoval je tudi ban dr. I. Perovič. armadni general Mn-rie. |»odbiin dr. Hodža, zatem zastopnik mestnega župana Mu/evie, predstavniki upravnega sodišča za zaščito države, general Aciinovie, predstavnik jKiljedelskega ministrstva dr. Pro-linska, predstavniki (»rosvetnepn ministrstva in Društva jugoslovanskih inženerjev in arhitektov iz države. Konferenci je predsedoval profesor dr. Itittip, ki je tudi otvoril kongres, dr. Perovič je čestital delu kongresa. Pozdravil pa je zagrebški senator Muževic, n nato predstavnik agronomov iz Poljske Ludovvski. V imenu društva jugoslovanskih inženerjev in arhitektov je govoril inž. Ribič. S tem je bil svečan del kongresa končan. Konpres je trajal tudi popoldne in ho trajal šc jutri. Jutri se bo vršilo tudi poskusno oranje zemljišča z. najnovejšimi traktorji v Zagrebu.
„Balhanshi teden"
Ankara. 23. apr. AA. Anatolska agencija poroča: V zvezi s prireditvijo balkanskega tedna je prispelo že mnogo udeležencev zlnsli dijakov v Carigrad. Vso oskrbo imajo v rokah dijaška društva in Touring-Club.
Sestanek slovanshih botanikov
Varšava, 23. apr. AA. V začetku junija bo sestanek slovanskih botanikov. Sestanek ima nalogo zbližati slovanske znanstvenike iu ustvariti nm ožje sodelovanje med njimi. Razen v slovanskih jezikih se bo govorilo tudi francoski.
Napredek Slovakov
Praga, 23. apr. A A. Univ. j»rof. v Bratislavi šulleti je napisal knjigo o napredku Slovaške v novi državi. Na podlagi statistike dokazuje, da se je gospodarsko in kulturno v teh 12 letih Slovaška bolj dvignila kakor pol stoletja pod madžarsko vlado. Slovaški listi, ki so n. j>r. pred vojno imeli 40.000 naročnikov, jih štejejo zdaj pol milijona. Razen lega se povsod na državne stroške grade javne knjižnice, dočim je bilo prej komaj nekaj slovaških knjig.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno. Višja temperatura.
ZagrebiSka vremenska nnjmvcd. Spremenljivo. Počasi se bo zjasnilo. Toole.j«,

MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca MO Din ali vsaka besedo SO par. Na|mao|il oglas .'»..j S Din. Oglasi nad devet vršile se računalo vlit. Za odgovor anantko! Na vprašanja brca znamke ne odgovar|amo I
r i * i • v v •
Sluzbeiscejo
Pisarniška moč
pridna, išče službo. Ab-solvirala je trgovski tečaj, ima enoletno prakso pri večjem industrijskem podjetju. Službo lahko nastopi takoj. Naslov v upravi pod št. 4460.
Kuharica
za vsa hišna dela išče službo k dvočlanski družini v mestu. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod Zanesljiva« št. 4502.
Torbarski pomočnik
dobra moč, se sprejme. Dopisi na Ivan Kravos, torbarska delavnica, Maribor.
Pisar, praktikantinjo
z znanjem knjigovodstva, stenografije in nemščine iščemo. Obširne ponudbe nasloviti na: Tehnična pisarna, Ljubljana, poštni predal 307.
ilužbodobe
Kurjač
dobi službo v kopališču. Reflektiram na upokojenca. Dopise pod »Kopališče« št. 4499, na upr.
I
Knjižničar,
ki ima veselje do knjižnice in do organizatori-čnega dela, dobi mesto knjižničarja takoj. Plača po dogovoru. Prošnje je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Knjižničar« štev. 4459.
Sestra-pomočnica
izšolana, izborna kot pomoč pri ordinaciji, se išče k zdravniku-gine-kologu. Ponudbe naj se pošiljajo s prepisi dosedanjih spričeval s fotografijo na Dr. Hinko Maric, Varaždin, Gajeva ulica 1. Nastop takoj.
Natakarski vajencc
se sprejme. Kolodvorska restavracija, Maribor.
Hotelsko sobarico
z dobrimi spričevali in veščo nemščine ter kavcije zmožno sprejme — Hotel Štrukelj.
Išče se za bližino Celja
prvovrstna popolnoma samostojna
ženska ali možka moč
t večletno prakso, vajena vseh pisarniških del, če mogoče tudi s prakso v odvetniški pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca« pod štev. 4556, Ljubljana.
Ča merni kova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. ProspeiU št. 16 zastonj. Pišite ponj!
^ s • •	* <
Stanovanja
Stanovanje
t ali 2 sobi, kuhinja in shramba sc odda takoj pri Sv. Križu 67.
Sobo
novoopremljeno v vili oddam. Parket, elektrika, zračno in solnčno. — Na razpolago tudi vrt in na željo hrano. — Sredina 5, Prule.
I.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
SVARILO!
Na včerajšnje ^opozorilo- g. Gvida Zupana, izjavljava podpisana, da nimava nobenih njegovih pooblastil in naročilnic, in ne delujeva ne za Trg. obrtni industrijski letnik, ne za upravo telefonskega imenika dravske banovine. Radi klevet in uvred pa bo odločalo sodišče.
J. Rožič in Adalbert Finžgar.
Posestva
Hiša
enonadstropna, novozi-dana, eno šlirisobno, par-ketirano, dva manjša stanovanja, elektrika, vodovod, kanalizacija in čez 1300 m'-' vrta, pod Rožnikom naprodaj za 285.000 Din. Naslov v upravi pod št. 4572.
Brez defekta
boste vozili s kolesom tudi po žebljih, ako upo-I rahljate Peralin, ki stane 15 Din in se dobi v vseh I boljših trgovinah. Kjer ga nimajo, naročite direktno pri nas. Peralin, I Ljubljana, Poštni predal 245. Preprodajalce sprejmemo povsod.
I I
Puhasto perfa
čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosie po 110 Din kfi in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem oovzetiu L BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica peria
Vino
belo, dobro, čisto, 90 hI, proda Ed. Suppanz, veleposestnik, Pristava.
Stalna eksistenca!
Mlekarstvo na veliko, preskrbljeno z vsemi potrebnimi stroji in drugo opremo, v sredini Zagreba, s stalnimi dnevno plačujočimi odjemalci, z dobrim zasluškom, je naprodaj. Ponudbe pod K-1668 na Inlerreklam Zagreb, Masarykova 28.
Razpisujemo
nabavo 56 mn smrekovih ali borovih desk, štafel-nov in lat ter 5 nv' hrastovih štafelnov. Podatki in pogoji se dobijo pri Direkciji držav, rudnika Zabukovca, p. Griže pod št. 1801/31.
Par težkih konj
z vozovi in opremo se proda. — Poizve se pri Stavbni družbi Gradi-dom«, Ljubljana, Sredina št. 15.
Jn sera 11
v-Slov ene U'
imajo največji uspeh
Tovarniška zaloga dvo-	nr
koles, šivalnih strojev fSk^E
in vseh nadomestnih delov,	K^Tl^JI
ter pnevmatike najceneje pri
Franc Saunig, Liubliana. Pražakova ulica šl. 2
nasproti Gospodar, zveze ob Dunajski cesti. Specijalna mehanična delavnica
SHOD
s številnimi priznanji iz tu- in inozemstva, Vam hoče vse Vaše lastnosti in navade iz rokopisa povedati, ako mu še danes pišete. Za stroške lahko priložite 3 dinarje v znamkah Dopise na upravo pod »Grafolog« št. 4550.
Pozor dame!
Trajno ondulacijo najceneje izvršuje salon Hešik, Ljubljana, Kolodvorska 35
Nekoč pa Zlatico je razjezilo: sosedino uzrla le perilo — zakrpano zamazano zaprano... »Soseda ljuba, mar še ni vam znano,
kako perilo belo se varuje in kic se milo Zlatar og kupuje?« <—■ Soseda io nosluiala ie vneto — odslej po njenem se ravna nasvetu.. K
Oj zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse jc terpentinsko milo Zlatorog!
(Nadaljevanje sledi.)
zidake polne in votle, strešnike vseh vrst, obli-kovnike za betonske stro-pove, drenažne cevi ild. priporoča po zelo ugodnih cenah opekarna Emona. Naročila se sprejemajo v pisarni v Ljubljani, Dunajska c. 23 in na opekarni > Einona« Brdo-Vič.
Sli ranitev kožuhovine
in obleke preko poletja sprejme najkulantneje A. Kassig, Ljubljana, Židovska ul. 7.
Koruzo za krmo
oddaja najceneje
veletrgovina žita in moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 24
Pridobivajte novih naročnikov!
Oferfna razprodaja posestva
Daje se na občno znanje, da je Stubenbergovo grajščinsko veleposestvc naprodaj v celoti ali pa po posameznih kosih.
Naprodaj stavljeno posestvo obstoji:
1.	Iz grajščine Gornji Cmurek z okoli nje ležečimi poljedelskimi in gozdnimi parcelami v kat. obč. Trate, Zg. Velka in Vratji vrh.
2.	Iz dveh vinogradnih posestev v kat. obč. Dražni vrh.
3.	Iz travnikov in njiv v kat. obč. Konjiče.
4.	Iz vinogradnega posestva v Noričkein vrhu.
5.	Iz gozda v kat. obč. Boračeva.
Ta posestva v skupni izmeri okroglo 400 oralov, se prodajo ali skupaj, ali pa posamezno, kakor si kupci izvolijo.	%
Natančnejše informacije daje oskrbništvo grajščine Gornji Cmurek, pošta Marija Snežna na Velki, in Fran Stupica, notar pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Kupci se vabijo, da stavijo pismene ponudbe z navedbo predmeta in cene, najkasneje do 3. majnika tega leta na roke Frana Štupica, notarja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče in tast, gospod
dne 22. t. m. po dolgotrajni bolezni.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 21. t. m. ob 14 izDred hiše žalosti Galievica št. 160 na DokoDališče k
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša Iskreno ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Marijo Drčar roj. Grm
soproga pekovskega mojstra
dne 23. t. m. po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 25. aprila 1931 ob 2 popoldne od doma žalosti, Poljanska cesta 25, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23, aprila 1931.
t	Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Za .linzoslnvnnskn tiskarno • Ljubljani: Karel Ceč.
Prerano in nepričakovano nas je zapustila naša najplemenitejša žena, najboljša mati in stara mati, gospa
Marica Jeruc
soproga tajniku Mestne hranilnice ljubljanske
Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 25. aprila 1931 ob 4 popoldne od doma žalosti, Celovška cesta št. 134 na pokopališče k Sv. tfrižu. Ljubljana-Zg. Šiška, dne 23. aprila 1931.
Oton Jeruc, soprog. Marija por. širokv. Janez, Martina, Oton, Jože, otroci. Ing. Vasilij Širok>, zel. Marta široky, vnukinja — in vse
ostalo sorodstvo.
Brez posebnega naznanila.
Mestni pogrebn izavod v Ljubljani.

i. • • • *«*»'.• t:'" • .' . ■ ..-/V-.-'..; t'\ - '
• y> -.r * iiAl-j.	.
iTdaiateli: Iran Hakovec.
Urednik: Frane Krnmžar.
Anton Variek
mlinar
dne 23. t. m. v 73. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažil sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 21. aprila 1931 ob 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1931.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
TVRDKA ANT. KRISPER naznanja, da je umrl njen dolgoletni uslužbenec, gospod
FRANC ČARMAN
Železnica Št. Janž-Sevnica
Iz Belgrada poročn Agencija Avala, da je razpisana gradnja proge št. Jani—Sevnica z normalnim tirom v dolžini 12 km; dalje proge Va-raždin—Koprivnica z normalnim tirom v dolžini 42 km in Priboj—Prijepolje z ozkim tirom v dolžini 28 km.
Graditev prog se bo finansirala potom dolgoročnih kreditov. Interesenti lahko stavijo svoje ponudbe za vso tri proge skupno ali za vsako posebej. Ponudbe je treba predati do 15. junija v zaprtih kuvertih v ministrstvu prometa, oddelek za železnice. V ponudbah mora biti označena po-edinska cena.
Proga št. Janž—Sevnica (ki bo po najkrajši poti vezala progi Zidani most—Zagreb in Ljubljana—Novo mesto—Karlovec) bo igrala v gospodarskem, mednarodno turističnem, kot rokadna v strategičnem, kakor tudi v lokalnem in tranzitnem prometu zelo važno vlogo šele po dograditvi najkrajše zveze — Ljubljane s sušaško progo čez Kočevje.
Ker je razpisana licitacija za gradnjo nove proge Sevnica—St.Janž, smo se informirali nn merodajnem mestu o projektu nove proge.
Že leta 1922. je bila ta proga v narodni skupščini uzakonjena, leta 1923. pa je bila pri ljubljanskem ravnateljstvu državnih železnic osnovana sekcija za trasiratije novih slovenskih prog. Vodja te sekcije je bil inž. R. Kavčič, ki je tudi snemal teren za to progo v merilu 1:2000. Pravo traso, ki je v glavnem tudi obveljala, je položil že znani slovenski projektant inž. K 1 o -d i č, v letih 1923.-24. Leta 1927. so se začeli izdelovati detajlni projekti za to progo, 15. oktobra lanskega leta pa se je vršila že prva licitacija za graditev te proge in še. nekaterih drugih. Na žalost lansko leto licitacija ni uspela, zato je sedaj razpisana ponovna licitacija.
Proga poteka v glavnem takole: Začenja se ob progi Trebnje—St. Janž tam, kjer izteka Htina v Mirno, ob ostrem kolenu železniške proge, približno 2 km pred postajo Št. Janž, Ob tem kolenu bo ležala nova izhodna postaja Tržišče. Konec proge od Tržišča do št. Janža bo po izvršeni gradnji te zvezne proge služil najbrže lo še rudniškemu prometu. Nova proga bo tekla iz Tržišča do Sevnice ves čas na levi strani Mirne in bo merila približno 12 km. Projektirana je v sredi med Tržiščem in Sevnico še ena postaja, približno pri
km 6. Proga bo sekala nekaj ovinkov in bo imela zato več tunelov, v skupni dolžini približno 1 km. Največji projekt na tej progi pa bo železni most | čez Savo pri Sevnici v bližini izliva Mirne v Savo. Ofl mostu bo vodila proga v ostrem ovinku na sev-niško postajo, ki se bo kot priključna postaja povečala. Uvoz v postajo na Sevnici se bo vršil brez ustavljanja, torej od zapadne strani; s tem bo omogočena direktna zveza Ljubljana—Trebnje— Tržišče—Sevnica—Zagreb.
Vzhodna Dolenjska bo dobila s to progo izredno kratko in direktno zvezo z Zagrebom, raz-bremenjenn bo hkrati dosedaj edina proga Ljubljana, Zidani most—Zagreb, kar se bo v osebnem in tovornem prometu gotovo ugodno poznalo.
Gradnja proge bo stala okrog 35 milijonov dinarjev, visoka številka gre na rovaš nujno potrebnih lunelov in mostu čez Savo. Proga bo torej stala približno 3 milijone na kilometer. Ako sedaj razpisana licitacija uspe, lahko upamo, da bodo začeli z graditvijo prihodnjo pomlad. Dograjena bo proga z vso verjetnostjo v dveh letih, tako da bo izročena nova proga spomladi leta 1934. prometu.
Skrivnost umora pred 4 leti
Umor finančnega stražnika Resniha na avstrijski meji
Maribor, 23. aprila.
Dne 7. septembra 1926 je finančni pripravnik Janko R e s n i k čuval našo severno mejo v bližini Ceršaka. Po službenem nalogu je nastopil naporno službo zjutraj in se podal še pred šesto uro na svoj položaj. Tiho in nič hudega sluteč je zavil ob potoku v Ceršaškem gozdu proti avstrijski meji, ko je zaslišal, da nekdo prihaja in v tem trenutku opazil štiri moške postave z nahrbtniki na plečih ter jih pozval »Stoji«. Četvorica je obstala, dvignila roke kvišku in se mu počasi približevala. Resnik, mož krepke in močne postave, ki je veroval v svojo moč in mladost, pač ni slutil, kaj ga čaka.
Zaklanega in razmesarjenega
so našle drugi dan, 8. septembra 1926 poslane pa-trole finančnih stražnikov in orožnikov Resnika,
Vinko Bezjuk
mrtvega in zaklanega, napol klečečega ob potoku kakor bi nameraval piti vodo. Na skritem prostoru je ležalo njegovo truplo. V bližini je ležal njegov plašč in čepica. Smrečica, ki je tu rastla, je bila izruvana. Na zemlji, travi in listju nizkega grmičevja pa je bilo polro osušene krvi. Našli so verižico pohojeno med krvavim listjem, puške in bajoneta pa ni bilo nikjer. Po teh znakih sodeč se je morala vršiti med pokojnim Resnikom in napadalci ostra borba za življenje in smrt. Ni dvoma, da se mladi, močni in dobro oboroženi mož ni dal zlahka usmrtiti. Takoj je bilo razvidno, da je bilo več napadalcev, ki so Resnika najprej razorožili, omamili z udarci po glavi in nato zverinsko zaklali.
Kdo je morilec?
Na prvi pogled je bilo jasno, da so Resnika usmrtili le tihotapci, ker je bil le njim na poti. Med tovariši in ljudstvom je bil pokojni Resnik zelo priljubljen. V tej smeri uvedene preiskave niso bile brez uspehov. Ljudje že sami, ki poznajo razmere, so obsodili znanega tihotapca Bezjaka, povsod znanega pod imeni »Cene« ali »Šentjurčan« in njegove pajdaše. Po napornem in najvestnejšem zasledovanju so ga našli skritega v nekem skednju pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dne 22. novembra 1926. Ujeti Bezjak pa je odločno zanikal vsako krivdo glede umora finančnega pripravnika Resnika. Trdovratno je tajil vsako najmanjšo okoliščino, le edino to je priznal, da je bil dan pred umorom v Avstriji. Nepričakovano in čudno naključje ter intenzivno zasledovanje naših varnostnih oblasti je v temo zaviti stvari dalo svetlejših senc in zadevo pojasnilo. Dne 1. decembra 1926 je patrola prijela Dominika Ja-mernika, starega komaj 17 let, o katerem pa je bilo znano, da je bil najmlajši član »Cencove« tihotapske družbe.
Kaj je izpovedal Jamernik?
Pri zaslišanju je Jamernik priznal odkrito, da so 011, Bezjak, Klemensbcrger in Golob umorili Resnika. Pokazal je orožnikom tudi natančno mesto, kjer so našli Resnikovo truplo. O umoru samem pa je pripovedoval, da so se kritičnega dne zjutraj dobili, kakor so se dogovorili, na meji ob 5 zjutraj v nekem gozdu. On in Golob sta čakala na Bezjaka in Klemensbergerja, da jima pomagata ne-sti. Prišla sta ob dogovorjeni uri iz Avstrije in prinesla seboj množino tihotapskega blaga. Med potjo gredoč jc Bezjak govoril, če naletijo na tistega fi-nancarja, da ga morajo vkup vdariti. Grede so se točno dogovorili, kako bodo izvršili svoj napad, če se srečajo. V grapi, kjer se ga še niso nadejali, so začuli iz zasede klic »stoji«, nakar so obstali in vsi štirje dvignili roke, nato se pa počasi približevali financarju, ki so ga opazili s pripravljeno puško.
Gredoč so si mežikali in dajali znamenja s komolci. Prvi ga je zgrabil Golob, ko se mu je približal, za puško in s tem preprečil, da bi Resnik streljal. Od zadaj jc skočil nanj Klemensberger ter mu zamašil usta, Bezjak pa je potegnil nož ter ga zabodel pod brado. Nato so ga podrli na tla, nakar ga je Bezjak še nadalje zabadal, Klemensberger pa ga je tolkel s puškinim kopitom po glavi, on, Jamernik, pa ga je držal za noge. Ko so ga tako zaklali, so ga zavlekli k potoku in si nato umili roke, t«r se poslovili in razšli.
Alojzij Golob
Aretacija ostalih pomagačev
Klemensbergerja in Goloba so na podlagi Ja-mernikovih izpovedi takoj aretirali. Sta pa tajila vsako soudeležbo pri umoru. Tudi je zanimivo, ko so konfrontirali Jamernika z Bezjakom, ga Jamernik ni hotel poznati. Brezdvomno ga je dobro poznal, toda bal se je njegovega maščevanja.
Pred poroto
Dne 5. oktobra 1927 so sedeli Bezjak, Klemensberger, Golob in Jamernik pred mariborsko poroto. Bili so pa vsled pomanjkanja dokazov oproščeni z 8:4 glasovi. Jamernikova izpoved ni bila verodostojna že iz razloga, ker je nekoliko slaboumen in pa ker je sodna komisija mogla le približno ugotoviti uro strašnega in zverinskega umora Resnika, tako da so obtoženci na zvit način mogli zabrisati pravo sled.
Potekla so leta ..,
Malo je zločincev, ki bi jim vest mirovala, ali pa da bi znali čuvati molčečnost in tajno svojih dejanj. Prej ali slej se izdajo. Tako se je zgodilo tudi v tem zagonetnem slučaju. Kakor Bezjak tako tudi Golob sta po preteku treh let večkrat pripovedovala o umoru. Spretno so se znali vsi umikati pravemu bistvu. Golob, ki je bil med tem časom zaprt v Lipnici v Avstriji, je večkrat pripovedoval kaznjencem, kako so tihotapili saharin v Jugoslavijo in razlagal o umoru, kako so ubili financarja. Tudi Bezjak je ob neki priliki, ko se je spri s svojim gospodarjem Leskovškom pri Sv. Lenartu v Slov. goricah zagrozil, da jc enega že ubil, njega pa še bo.
Dne 11. februarja 1930 so prijeli avstrijski fi-nancarji Bezjaka na meji in mu pri tej priliki na-migavali o umoru Resnika. nakar je odvrnil: »Da, toda dokazali mi niste nič . .■• Vse to je prišlo na uho državnemu pravdniku. Ker se je Golobova razlaga o umoru Resnika popolnoma strinjala s prvotnimi izjavami Jamernika, ki jim takrat niso verjeli, je vse štiri ponovno spravila na zatožno klop.
Umorjeni Janko Resnik je doma iz Moravč pri Litiji, iz ugledne katoliške hiše. Njegov oče jc dolgoletni župan v Moravčah.
V porotni dvorani
V prejšnji porotni dvorani se je priče'a obravnava proti obtoženi četvorici. Naval občinstva k razpravi je bil izreden. Občinstvo je sprejemalo posamezne izpovedbe obtožencev z najrazličnejšimi komentarji, Senat je bil sestavljen sledeče: ss Lenart, predsednik; dr. Lešnik, Zem-
ljič, Kolšek in Ažman prisedniki. Obtožbo je zastopal dr. D e v. Zagovorniki so bili: dr. Š n u -deri, dr. Kumbatovič in dr. Reisman, zapisnikar dr. P 1 a n i n š e k. K razpravi je bilo povabljenih nad 100 prič iz raznih krajev obmejnega ozemlja. Dopoldne se je vršilo zasliševanje vseh štirih obtožencev, ki so slejkoprej tajili vsako 1 krivdo.
Obtoženec Bezjak.
Prvi je bil zaslišan Bezjak. Predsednik-Ali ste krivi?
Bezjak: Ne.
Predsednik: Vi sle ja znan tihotapec in imate svoje pajdaše, ki vam pri tem pomagajo. Obtoženec molči.
Predsednik: Kolikokrat ste pa šli v Avstrijo z Golobom?
Bezjak: Mislim, da enkrat. Tedaj je nenadoma vstal soobtoženec Golob in dejal z močnim glasom: Ni res, gospod predsednik. Večkrat sem šel z njim čez mejo.
Predsednik: Zakaj pa ste se takrat po umoru Resnika skrivali?
Bezjak: Ker so me financarji vedno lovili.
Predsednik: Ali niste vedeli, da vas zasledujejo orožniki, ker je bil Resnik umorjen?
Bezjak: Da.
Predsednik: Vidite torej: vse govori za to, da ste v Avstrijo hoteli pobegniti.
Nadalje vprašuje predsednik: Ali vas niso nekoč na meji obstrelili financarji v nogo?
Bezjak: Res je.
Predsednik: Pa ste menda okoli govorili te- j daj, da bote »enemu v srce pogledali«. Se kaj spo- i minjate na to?
Bezjak: Ni res. Ne spominjam se tega.
V tem smislu se jc zasliševanje nadaljevalo. Veliko je bilo zaslišanih avstrijskih prič, ki so v glavnem izpovedale, da je Golob pripovedoval, da je bil soudeležen pri umoru, izvršenem nad Resnikom.
Popoldne se je nadaljevalo zasliševanje ter traja razprava ob času poročila še dalje. Jutri se nadaljuje.
Primorske novice
Tržaški tisk. >11 Popolo di Trieste« še vedno izhaja Letos je sicer vlada z ozirom nn sušo v državnih blagajnah ukrenila, da se ustavijo podpore nepotrebnim fašistovskim listom, toda glede tržaškega Popola je Mussolini ukazal, da naj ne preneha z izdajanjem. Vlada smatra, da je v Trstu še dovolj bogatih kapitalistov in da naj ti, oziroma industrijski sindikati, skrbe za denar. Za sedaj list torej še izhaja, a odpustili so mnogo delavstva in vedno jim denarja manjka. >11 Pic-colo« se dobro rentira. V preteklem letu je imel šest miliionov dobička.
Stiska i soriški okolici je velika. Posebno jc prizadet Miren, ki je živel od čevljarske zadruge >Adrija«. Likvidacija Zadružne zveze, pri kateri je najela zadruga milijonsko posojilo, je potegnila s seboj tudi >Adrijo«, ki je pod upravo fašističnih komisarjev že itak zašla na rob propada. Inventar, ki je pred leti predstavljal milijonsko vrednost, ponujajo danes fašistični likvidatorji za 150.000 lir! Beda v vasi je tako velika, da hodijo otroci nekdanjih čevljarjev od hiše do hiše prosit kruha. — V Podgori bo kmalu izbruhnila prava lakota. Odkar so Brunnerjeve tovarne odpustilo skoraj vse delavstvo, nima pol vasi kaj jesti. Otroci hodijo prosjačit v Gorico.
Izseljevanje narašča. V zadnjem času se je izselilo mnogo kmetov zlasti iz Vipavske doline. Kmetje ne morejo vina vnovčiti za nobeno ceno Ponujajo ga že po 50 stotink. Ker jim primanjkuje hrane, bežijo čez mejo.
Šelenburgova buči
Ljubljana, 23. aprila.
Danes je vso noč bučal po Šelenburgovi ulici močan kompresor, ki je gnal dve dleti, s katerimi razkopavajo delavci betonski temelj ceste. Sicer ne vemo, če je nočnega kalilca miru zapisal stražnik, gotovo pa je, da so vriski gostov, ki so okrog polnoči odhajali iz kavarne, naravnost utonili v
Prane Klemensberger
Dominik Jamernik
Lov na steklega psa
Zg. Sv. Kungota, 21. aprila.
Tudi kungotški lovci se včasih v svojem poklicu odlikujejo. — Tako sta se odlikovala gospoda Mann Stanko, posestnik in gostilničar na Kozjaku, in lesni trgovec Cclcer Alojz iz Gradiške.
Dne 19. t. m. se je pojavil v Zg. Kungoti ! sestradan, precej velik, po hrbtu črn, volčji a ne čistokrven pes, ki je popadal pripete pse, šel jih je celo napadat v njihove hišice, napadal ljudi, ki so se mu srečno obranili. Ljudje sprvega niso obračali na lega nevarnega psa nobene pozornosti, dokler ni ta steklič prikolovratil do gostilne g. Mann Stanka. Tam je jel napadati nekega voznika, ki je stal pred gostilno s konji, in sicer najprej hlapca, ki je čuval konje. Kako trdovraten je bil pes, je razvidno iz tega, da je skočil za voznikom nn voz, pri čemur se je hlapcu posrečilo psa, ne da bi ga pes ugriznil, vreči z voza.
To je opazil g. Mann in takoj po videzu spoznal, da ima nevarnega gosta na svojem dvorišču. Skočil je po dvocevko in jel za psom streljati, a pes jo je srečno popihal dalje. G. Mann, zavedajoč se svoje dolžnosti, se je podal nn energično zasledovanje, tekel požrtvovalno za steklim psom, ki je pred zasledovalcem mimogrede napadel in ugriznil še štiri pse.
Videl je to pravcato dirko tudi g. Celcer, ki je priskočil g. Mannu na pomoč, pri čemur se je končno posrečilo g. Celcerju ustreliti nevarnega napadalca živali in ljudi. S tem se je vsa nevarnost preprečila, ker bi brezdvomno pes postal za tukajšnji ves okraj katastrofa. Dn smo se te nevarnosti izognili še o pravem času, se moramo zahvaliti gg. Mannu in Celcerju. O tem je bila obveščena tudi žandarmerija, katera je ukrenila vse potrebno.
Občinstvo se opozarja, da kleteške in sumljive pse takoj prijavijo konjaču ali orožnikom, posebno tukaj, ki se nahajamo v obmejnem pasu, ker ni izkliučeno. da pridejo takšni psi čez mejo.
ropotu strojev. Tu je lahko marsikdo poskusil svoje grlo, seveda ga ni bilo junaka, ki bi ugnal ropot motorja in obeh dlet. Prav verjetno je, da so se danes stanovalci šelenburgove resno pritožili, ker niso mogli vso noč spati. V tolažbo jim povemo, da bosta stroja delala samo še danes, najbrže tudi še v prvih urah noči, potem pa bo betonskega temelja konec. Marsikdo bi se čudil, zakaj taka naglica. Šelenburgova je prvič važna prometna žila. ki ne sme ostati dolgo časa zaprta, drugič pa se tudi mudi tramvaju v mestu, ker ; mora biti viška proga do konca maja gotovu.
Z izkopi temeljev na viški progi so prišli sedaj do Rimske ceste do vogla, kjer bo zavila proga v Gradišče. V Gradišču povsod izkopavajo slare plinske vode in jih polagajo nn novo, nakar bodo začeli s temeljnimi deli za tramvaj ludi v Gradišču. Oba konca proge bosta trčila skupaj nekje prod nunsko cerkvijo.
Novice iz Kranja
Bodite previdni. Danes v petek 24. in jutri
v soboto 25. aprila bo imela orožniška četa v Kranju na strelišču v Struževem streljanje s puškami in avtomatičnimi pištolami. Začetek je obakrat ob 8.30. Na potrebnih mestih se bodo postavile straže in tudi izvesila rdeča zastava. Prebivalstvo se opozarja, dn ob omenjenih dneh ne hodi blizu strelišča, ■
Čin podjetnosti. Tn teden se je pred hotelom Jelen« pojavil eleganten precej velik avtomobil znamke sChevrolet«, ki ima prostora za kakih S do 10 oseb. Hotelir pri Jelenu« g. Blagne si je nabavil ta avtomobil v svrho vožnje potnikov in gostov na kolodvor ali obratno.
Kranj dobiva tuj kolorit. Industrija je med različnimi dobrotami in koristmi prinesla v Kratij mnogo tujcev. Zato se danes v Kranju prav nič ne smeš začuditi, če boš kje na cesti ali v lokalu, ali na prireditvi naletel na cele skupine, ki razpravljajo in se menijo v blagodoneči nemški govorici. Celo kake pesmi boš imel priliko slišati, ki jih dosedaj nisi znal, tudi kak >skromen izra-zek;:, ki smo ga bili Slovenci deležni v obilni meri v predvojnih in medvojnih časih, boš moral na tihem požreti in rdeč boš postal v obraz, če si le količkaj zaveden Slovenec v dejanju. Ce st pa tak — in dosti je takih — da se boš sam rad družil s tujci, pel z njimi, zelo rad postregel s svojim znanjem nemščine, boš stalno pri omizju tujcev, nemško govorečih, potem nisi vreden biti sin slovensko matere, potem tajiš svojo narodno zavest zaradi bojazljivosti, ali pa zaradi profita. To smo hoteli, da bodi enkrat za vselej pribito. Dolžnost gotovih krogov je pa, da se taki pojavi v kali zatro.
Davščina na blagovni promet. Stranke, ki žele tudi za 1. 1931. davščino na blagovni promet pri mestni občini pavšalirati, se naj zglase čim-preje v občinski pisarni in stavijo svoje ponudbe. To lahko storijo tudi pismeno. Kdor se bo odtegoval plačilu te davščine, ga zadene kazen v desetkratnem iznosu nani pripadajočega davka.
Bobneč udar iz Prage
Dr, Beneš odklanja nemško zvezo - Avstrija m Nemčija prsdeša
Pragu, 2". aprilu. /. Zunanji minister dr. Beneš .i«' podal danes \ poslanski zbornici obširen ck.spozo o neniško-uvstrijski carinski uniji. Najprej je razmotrival argumentacijo nemškega zunanjega ministru tir. Curtiusu in oznu-čil kot nevzdržno njegovo stališče, dn se ima načrt carinske unije kot nepolitična akcija proučevati \ Ženevi i/ključuo samo / juridične strani. Vprašanja gospodarske operacije večjega stila niso nepolitične zadeve, posebno nc v toni primeru, ker jc lu vedno v o/ud ju An-schluss. Klavzula v uvstii.jsko-ncmški predpogodbi glede varovanja samostojnosti manjše države ima samo akademično vsebino in pomen.
O pre<lv idevani usodi iiemš.ko-uvsirijskcgu carinskega načrtu je izjavil dr. Beneš: Skoro gotovo je, dn se bo s tem vprašanjem buvilo mednarodno razsodišče v Haagu. Ni dvoma, kakšno -.tališče bo zavzel Haag, ker jc smisel in besedilo versujske in snintgermniiiskc mirovne pogodbe ter ženevskega protokola i/. I. 1922 absolutni« jasno. Dr. Beneš ue veruje, da bo ženeva pred vsein mednarodnim svetom vtaknila glavo v pesek. Kdini resni argument za carinsko linijo jc trditev Avstrije, da no more čakali na evropsko rešitev. Ta argument pa ni zadosten, temveč jo samo očitek onim. ki v Ženevi delajo prepočasi. Splošni življenjski nivo v Avstriji je daleč boljši kakor v Romuniji, Mudjurski in Jugoslaviji. \ gospodarskem pogledu smatra dr. Bencs načrt carinsko unije kot tuk. da gu ni mogoče realizirati, l u sploh ne gre /a carinsko unijo, ker se je obdržal sistem vmesnih carin. Nobena tretja država ui priiuorana tu načrt pri/.nuti za carinsko unijo. Klavzula največjih ugodnosti se uveljavlja so nadalje nasproti Nemčiji kakor nasproti \v-striji. Francija je to /e izjavila iu češkoslovaška bo storila isto. Odstranitev klavzule bi pomenila splošen kaos v Kvropi in gospodarsko vojno vseli proti vseui. Drugi gospodarski vzrok proti načrtu tiči v ,ein. ker !>i nameravana carinska unija pomenila /višanje agrarnih in industrijskih carin Avstrije na nivo Nemčije, te bi Češkoslovaška pristopila, bi se
na zatožno klop v Haagu
zgodilo isto. češkoslovaška ne more vstopili v tako kombinacijo, ker i>i se izpostavila gospodarskemu boju onih držav, ki si' ne odrečejo klavzuli največjih ugodnosti. Tega boja ne bi vzdržala. Kar hi v bloku pridobila, hi /a mnogokratnik izgubila v- ostalem svelii. Politično hi e oškosloveiška v bloku "(t milijonov ljudi zgubila skoro vsak pomen. V par letih hi bila gospodarsko /. Dunajem in Berlinom tako zvezana. da bi /gultila vso svobodo političnega gibanja. Dr. Beno.š je d >-tn il Tega ue rečem iz nenaklonjenosti nasproti Nemčiji. Spoštujem Nemčijo in Nemce, njihovo visoko kulturo, moč iu delavnost, toda današnji politiki Nemčije pri najboljši volji nc morejo dati jamstva /a bodoče politike, češkoslovaška nc more pristopiti k nobeni kombinaciji, ki ne bi bila dogovorjena \ Ženevi ali vsaj v sporazumu z glavnimi interesenti. Brez sporazumu med Berlinom in Puri/.cm v Kvropi nc bo miru.
Češkoslovaški strokovnjaki so izračunali, da bi carinska unija ohromila okoli 40% avstrijsko industrije, nudaljnih 30% pa spravilu popolnoma pod varuštvo in vodstvo Nemčije.
l)r. Beneš prihaja do sklepa, da sc morejo današnje gospodarske težkoče odpravili samo potoni vseevropskega načrta v duhu Ženeve. Sove* ui nobene enostavne formule za gospodarsko ki-ttfh, ki bi rešila vse. Treba jc problem razdeliti v njegove glavne sestavne delo in poskušati, da se kriza reši v etapah. Predvsem gre za rešitev agrarne krizo v agrarnih državah jugovzhodno in centralno Evrope. Potem bi šlo za to, da najvažnejše evropske industrijske države zavzamejo enotno stališče glede problemu agrarnega bloku, in končno zu to, da napravijo industrijske države prve poskuse za evropski dogovor o industrijski produkciji. V tem vseevropskem dogovoru bi morale biti pridružene tudi nečlunicc Društva narodov, predvsem Sovjetska Rusija.
Rešitev agrarne krize
Dr. Beneš jo potem pojasnjeval, kako si predstavlja rešitev agrarne krize. Veliko industrijske
ili.ave Iranci ju. Nemčija, Italija, Belgija iu Švica hi sc morale mod s o boj zediniti, du bi agrarne presežke agrarnih driav razdelile mod sobo j in na te kvantitete dovolile preferenc no carino, Ta organizacija hi hilit v posameznih državah različna, v <'eškr.slnvaškl morda državni monopol. Industrijsko države ne bi smele zahtevati za to nobenih proli-koucosij, temveč nasproti agrarnim državam št' naprej obdržati kluvzulo o največjih ugodnostih. Za rešitev industrijske krizo pu ni nobenega drugega sredstva kakor dogovor med industrijskimi državami o mednarodnem rogiementiranju produkcijo iu distribucije blaga, obenem z dogovorom glede nekaterih nučol socialne zakoudajo in glede skrajšanja delovnega času. Bilo hi najbolje, Ce bi se sklenitev takih dogovorov prepustila posameznim industrijam sumim, kakor se je to zgodilo pri mednarodnem dogovoru sladkorno industrije. Paralelno s temi akcijami mora iti mednarodna ukciju za preskrbo conoga kredita. Na koncu jo dr. Beneš pohvalil nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusu. da je iz lastno iniciative predložil načrt carinsko unije ludi evropskemu odboru v Ženevi. To jc pot, po katerem hi Nemčija morala iti že od v-<•.'»;> početkn. S presenečenjem iu največjim razočaranjem jo čitiil uradni duuajski komunike, katerega grajajo dunajski listi, ker jc objavil vesti o carinski uniji iu s tem deloval za »sovražnike« onkraj mej. Pod temi sovražniki jc bila mišljeno tudi Češkoslovaška. Dr. Beneš obžaluje ta incident, ki bi so v Češkoslovaški no mogel zgoditi. Nasprotno je češkoslovaška odkritosrčno prijateljskega mišljenja nasproti Avstriji in njeni vladi. Taka je bila vsaj njegova politika kot zunanjega ministra skoz. dvanajst let. Dr. Beneš upa, du bo razmerje ■/. Nemčijo še nadalje ostalo odkritosrčno in prijateljsko. Mnenju je, dn bi zadnji dogodki prej do-vedli do gotovega zbližan ja držav mulo aniante z Mud jursko, čc jih bodo nu Mudjarskem pravilno uvažovali. Dr. Beneš svari pred tem, da hi kdo mislil, da bi države male antante v tem vprašanju ne bile enega naziranjn. Prvotno kolehanje v Jugoslaviji iu Romuniji je nastalo samo radi začetne desorieatacije.
Portugalski uporniki se ne
Revofttcsia izbruhnila iudi v portugalski Guineji
Lizbona, 2". aprila. A A. Jutri odplu jejo proti Madciri I križurkn, 2 pomožni križurki, dve topniearki in dva polka pehote. Borili sc bodo proti upornikom.
Lizbona, 23. aprila. AA. Uporniki nu Madciri so odbili ultimat portugalske vlade in se nočejo vdati. V svojem odgovoru pravijo, da bodo napadli čete, ako se bodo hotele izkrcati.
Lizbona, 2". aprila. \ \. Ministrski -vet je razveljavil blokado nad Azorskimi otoki.
Lizbona. 2?. aprila. AA. V nekaj dnevih ho prišlo na otoku Mndcira najbrže do krvave bitke. Uporniki so brezžično javili, da se ne
bodo lidnli portugalskim vladnim četam, ki se bodo skušale izkrcati po vsej priliki ua severnem delu otoka. Uporniki so na bližnjih gričih
zasedli vse strategične točke iu utrdili mesto Funchal. \ bližini otoka jc zbranih več vojnih ladij / SOO mornarji. Do prvih bojev bo prišlo najbrže že danes. Vojne operacije proti ti|>or-nikom ho vodil portugalski mornariški minister admiral ( orroiru. Po poročilih iz Boluuic jo v portugalski Gvineji izbruhnila revolucija. Uporniki so zaprli civilnega in vojaškega guvernerja in zasedli v-e državne urade.
Težak pofožesf Jorgove vlade
Bukarešt. 23. aprila, ž. Položaj Jorgove vlade v parlamentu, ki sc bo sestal začetkom maja, bo kritičen. Ministri strank so se sicer izjavili, du bodo podpirali Jorgino vlado, ali to so samo kmetska stranka Lupim s 4 mandati, liberalna stranka s 10 mandati iu stranka Bratianua z 2 mandatoma. Jorga skuša pridobili Nemce in Madjare, katerih jo okoli 30, tako da bi v opoziciji izolirali nacionalno kmetsko stranko, ki bi sama ostala v opoziciji z ogromno večino mandatov. Avureseu se šc ni odločil, na katero stran bo šol. pa to ni velike važnosti. (lovori se. da je trgovinski minister Mnnoj-lescu izključen iz nacionalno kmetsko stranke, zato ker jo vstopil v vlado prof. Jorge. Vendar smatrajo nekateri to vest kot neresnično, ker se glavni odbor, ki ima pravico izključitve, še ni sestal. Verjetno pa je, da bo do toga sestanka skoraj prišlo.
Kralj Karol je odpotoval zu H dni v Sinajo
Drummond v Berlinu
Berlin. 23. apr. kk. Zunanji minister dr. Our-tlus je imel danes prvi razgovor z generalnim tajnikom Društvu narodov sirom Ericom Druminon-dom. Govorila sta o programu prihodnjega zasedanju Sveta Društva narodov. Jutri bostu imela drugi sestanek, nn katerem bosta razpravljala n raztrožilvonem vprašanju. Najvažnejša točka razorožil vene-ia vprašanja se zdi načrt generalnega tajnika, da bi sc šo letos sklicala razorožitvena predkonferenca. na kateri naj bi se ugotovila sla-lišča posameznih držav glede razorožitvenega vprašanja in bi so izvršila tehnična preddela, da prava razorožitvena konferenca I. 1982. ne bi bila obremenjena s temi deli. temveč bi sc takoj lahko lotila pravih političnih vprašanj.
na odmor. V maju bo obiskal tudi Temešvur.
Trdi so, da bo londonski poslanik Titulescu to dni zopet odpotoval v London. On ne misli ostati dolgo na svojem mestu, ker so po zadnjem porazu v Bukarešti namerava popolnoma odpovedati di-plomntičncmu in političnemu življenju. Tu dogodek jo na njega' zelo hudo vplival.
Manojlescu in Argetoinu sta zahtevala od predsednika vlado, da takoj razpusti parlament, vendar se Jorga temu upira in hoče, da bi se parlament sem ubil.
Kralj jc včeraj sprejel profesorju Jorgo na svojem stanovanju. Jorga mu jo pri tej priliki prinesel listo velikih županov. Ukaz bo podpisan šo danes. V lo lislo jc vneseno 15 uklivnih časnikov, ki bodo veliki župani v Transilvaniji. Bosarabiji. Bukovim in Dobrudži.
Vsem sorodnikom ln znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je dne 22. aprila 1931 umrla naša ljuba hčerka in sestra, častita sestra
iindpeifl roj. Helena Šefek
uršullnka v Škofji Loki.
Pogreb naše drage ho v petek 21. aprila iz splošne bolnišnice v Ljubljani ob pol 6 popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Novo mesto, 23. aprila 1931.

Belgišska mladina proli iaiistom
Rim 23. apr. ž. Ob priliki velikih proliilali-jnnr-kih demonstracij v Bruslju pišo.io fašistični listi zelo ogorčeno. Belgijski dijaki so poslali fašističnim dijakom brzojavko v Rim, kjer jih opozarjajo na aretacijo profesorja Moulina, iu jili naprošajo, da intervenirajo, dn se Moulinu, ki bo sojen od fašističnega izrednega tribunah), omogoči obramba. Na ta brzojav jc zveza fašističnih dijakov odgovorila s protestom, da so belgijski diiaki vtikajo v notranje zadeve Italije. Fašistični dijaki dalje protestirajo tudi proti lomu, ker belgijski dijaki niso protestirali ob priliki atentata na prestolonaslednika, princa Umberta. Radi lega zavzemajo ludi stališče proti Moulinu.
jGiornnle dTlalia piše. da so belgijski narod ni solidariziral z organiziranimi demonstracijami v Bruslju. Italijanski zakon mora zadeli vsakogar, ki bi ga kršil, pa tudi tiste, ki prihajajo v Italijo, da pripravljajo teroristične akcije.
Rim, 23. aprila. AA. Rimski listi opravičujejo aretacijo belgijskega profesorja Moulina s tem. da so pri njem našli razne dokumente, ki izpričujejo njegovo protifašistično delovanje iu stike s proti-fašisti v inozemstvu.
Ameriška mladina
Zu otroku sc v Združenih državah prične šola mnogo preje kakor v starem svetu, še pred vstopom v ljudsko šolo prične mladi umeriški državljan posečuti obligutcil otroški vrtec in danes se žo javljajo glasovi, ki priporočajo, dn naj bi se ustvaril še nek predotroški vrtec, ki
ko shodijo. Hudi tej;.i v uujncžitcjši dobi
/.o
se ustvaril
bi sprejemal otroke takoj Ki sistemu /apudejo otroci že
bežno duševni iu telesni ua liumiruuosti.
i v si gredo eno in isto predpisano pot: otroška šola, višja šola, kolegij in uaii-duševnost in njihovo miš-
nei Prt
k' vrtec, J j ud ver/n. Vs:t njihova
sme
/udobi enak .■rok, da otrok tako zgoda j prične poha jali vzgojno zavode, jc dvojen. Prvič je v razvil čut skupuosii iu ima pu niiilokje Ameriki, ka družina ni več primerna / kajti dnevno življenje so odi-
1.1 cilje V
javne
Auierikuneu /ok
živo potrebo po družbi, drugič je družina tako v ruševinah kakor v
A merikan vzgojo otroku,
;ruvn v
Iz
Nove poštne znamke
.Madrid. 23. aprila. A A. Ministrski svet jc sklenil izduli nove poštne /numke z znamenjem republike.
Madrid, 23. aprilu. \A. lluvus poroča, da jc vrhovni .svet bank soglasno odobril ukrepe finančnega ministra glede preprečitve bega kapitalu i/, države, zlasti vrednostnih papirjev.
Madrid. 23. aprilu. AA. Vladu bo pregledala vse banke v Madridu in njenih podružnicah, da ugotovi, kolikšne svole so bile prenesene v inozemstvo in kilo so lastniki teh vsot. Nu podlagi teh podatkov ho vlada pozvala lastnike teh vsot, da denar ponovno nalož.c v španskih zavodih. Kasneje bodo za kršitelje teh določb predvidene stroge kazni.
Madrid, 23. aprila. AA. V časopisju se je vnela ostra debata o nameravani ločitvi cerkve in države.
Kini, 23. aprila. A A. Italijanska vlada je pozvala svojega poslanika v Madridu, do prizna /.ačasuo špansko vlado.
Berlin, 23. aprila. AA. Nemška vlada je priznala začasno Špansko vlado. Zunanje ministrstvo je pozvalo nemškega poslanika v Madridu, nuj stopi / novo špansko vlado v uradne stike.
Potiska obsoja I&alVo
Varšava, 23. aprila. AA. Dennik Poznunski jc priobčil članek pod naslovom Fašizem in jugoslovanski katolicizem.. V članku opisuje podrobnosti preganjanja Slovanov v Italiji. Mod drugim pravi, da je bilo več kakor 1200 oseb, največ mladine, obsojeno iu policijsko kaznovano. Dva nadškofa, Mplinič iu Karlin, sta morala zapustili svojo čredo, sedanjemu nadškofu v Gorici Scdeju pn delajo nepriliko. Zlusli preganjajo fašisti duliovuištvo in inteligenco.
Nato omenja članek dogodke v Zagrebu in poslanico nadškofa Bauerju ter poudarja, da sta v istem duhu tretirala to stvar ludi Francija in Anglija. Vatikan sc jo postavil na pravilno stališče, ko ni obsodil dr. Bnuerja. Vatikan ima pravico zahtevati od Kvirinula na podlagi latcran-skegn pnklu, da so Slovencem da možnost rabiti v cerkvi materinščino. Papež je tudi nedavno v svoji poslanici priporočil, naj vsaka narodnost moli Boga v svojem jeziku, in obsodil vsakogar, ki bi nn kakršenkoli način Izvajal v tem pogledu nasilje.
Domače vesti
Belgrad. 23. aprilu. AA.
liielnegu ministru Je v so. las ju
pro-lulnikoin
sklep, pre
ministrskega sveta premeščen Marci 11-3 s po-tujo Ljublj nn, glavni koloilvoi k promotno-kouii reijulncmti oddelku l jubljanske direkcije.
Zagreli. 23. aprila, ž. Udruženje rezervnih avi-jutičarjev priredi 3. moja ob pol II aviiatični miting v Zagrebu.
blu/.neni tempu. Potem je moderna Amurikunku zelo koiiiudnu in iiugujcnu k Ink-susu, oče je pa ponavadi ilak trajno odsoten i/ družine. Otroci so breme in zato so jih starši Kur moč hitro iznebe in jih pošljejo v otroške vrtce in v šolo, kjei polagoma postanejo državljani, a ue ostanejo otroci. Anici-ikuucti se izgublja čut /u družinsko življenje. Otroci postanejo zelo hitro samostojni ue samo v mišljenju. | ampak tudi gospodarsko, in to svojo no/uvisiiosi ohranijo ludi napram staršem. Mlademu \uie-rikanou ni oče dostikrat nič več kakor -taiej;i poslovni tovariš.
Podobno razmerje je tudi do učiteljev. Nil t ljudski in srednji šoli so lične moči večina ženske. Neverjetno velik jc naval ženskih moči k UČiteT.jstv u. Do 80% vseh učnih moči tvori jo ženske. I eileljica navadno smatra svoj poklit • kot nekaj prehodnega, dokler ue dobi boljša plačanega mostu ali so poroči. Zuio jo tudi razumljivo, dn nivo ameriške šole mnogo zaostaja : zu visoko razvitim šolstvom starega svciu. I	Redko najdete može ua učiteljskih mestih,
j Učiteljski poklic tudi nc uživa posebnega spo-I šlovanja. Ako se o kakem mladem iiio/.u pripo-' v cel u j c, da je postal učitelj, takoj /uslišite zu-| čudeno vprašanje: Ali ui mogel postati kaj boljšega?*
Omembe vredno je tovarištvo razmerje liicd mladino in tli itcljstvolli. Učitel j je svojim mladini učencem starejši prijatelj, tov ii is in svctovulcc. Vnicriška šola nc po/na razre Inice. ne strogega razrednika, ne inspekeij in tudi nc kurcerju. Otroci se drže discipline in st' prila-godc zahtevam, ki so v navadi. Imajo za časi. du strogo pazijo na vpeljani red.
\mcrikancu jc svoboda ia samostojnost liad vse. Zalo tudi nimamo enotnega šolsl.ega tipu v Ameriki. Vsaka država ima lastne šolske zakone iu v-,i poskusi, centralizirati šolstvo in Ustvariti neke vrste prosvetno iniiiistiVv o v evropskem smislu, od koder lii se urejevalo ;ol-stvo do zadnji' vasiee. so propadli na odporu prebivalstva. Bazne države imajo torej različno šolstvo, a inuogokjo je vpel jan -i tem. du otroci v treh oddelkih poscea jo |*iiik. in sicci eil del dopoldne, drugi popoldne in l.uejšj /večer. Tudi izdatki, ki jih izdajajo države /a svoje šolstvo, niso posebno obilni, i'uolctui ameriški dohodek je preračunan ua 90 milijonov dolarjev. Od icgti sc porabi /a šolstvo komaj 2 iu pol milijona. Nasprotno pa se i/ela za avtomobile 12 in pol milijonov iu skoraj 2 milijona / i žvečilni gumi. Poraba zvečilnegu gumiju skoraj dosegu vsoto, ki jo A meri kanci dajejo z.u -svoje šolstvo.
Navadno slišimo o umcriknnski mladini krilatice, kakor: Mnogo športa. malo znanja! ali Že otroka sc nauči pridobivati denar! lotiti čini dalje prououvate aiucriknn.-ke r.t/nicio, tem ojnivucjši I »odete s podobnimi -odbanii. P.--v prečil.) izobrazba Iv rope ji a je /ti enkrat gotovo še višja, kakor aini i ilainska.
Vendar pa ni mogoče trditi, du bi so splošno naš akademik posvclil s čistejšo l jubezni j i in večjo gorečnostjo znanosti in svojemu bod.i-eeiuu poklicu, kakor njegov ameriški tovariš. Gotovo, tudi evropski štuelent se Irir.li za uspehi. Toilu tla naša tnhidiua itinta toliko veselega optiilii/uin, jo vzrok velikokrat v tem, da je ji po vseli križih in težav ah šolskih let končno zaprla pot v življenje. Za naš tikadeiiiski naraščaj .je inncgo iežje, kukor zal onega pieko Oceana. Mora -i vsakdo posebej liti ozkem preobljude-neiii iu gospodarsko ra/.rvuiicin terenu šele u tvuriti eksistenco. Odtod tudi dušuvuu pripravljenost izseljencev, da se kur moč liilro podvržejo ameriškemu tltiliu izenačenja. V \iueiiki mijilejo, česar jim domovina ui mogla tlitli: d«'.i in kruha. Vnicriškegu akademika ros ne te/i preveliko znanje, lotiti srečen je. ti lesno j zdrav in v športu utrjen ter samozavesten.
Ameriški študent še zdaleku ni tako kompliciran kukor evropski, a je mnogo /dravejši. Delti veselcjše in pngumnejše, si mnogo npn nn lastno pesi iu -i utira tudi tjaka j pot- k jer ga no liti etiktilu prcskrbljenost in na stara leta pen-zij.i. T ega pa sploh nt: prenese, tla bi svojim sta-rišem iiil en dan dalje nu ramenih, kakor je lo nujno potrebno. Delo ga veseli iu hoče uspehov.
Čimbolj pn Amerika dozorevala, tembolj bo potrebovala zve/. i:i oploditve ev ropskegu duha. Oba svetovu, slavi iu novi. so moreta marsikaj učiti eden od drugega.
(I/ predavanja prof. dr. Denglei ji v ameriškem kolegiju mi Dunaju.)
Odbor za gospodarska proučevanja
Zopet nov mednarodni odbor za odpravo gospodarske hrizc
Bclgrail, 23. apr. A A. Varšavska konferenca | agrarnih držav, ki sc jo vršila od 28. do 31. av-glista 1. 1., je sklenila, tla se formira odbor za co- j spodarska prouČuvanja, ki bo izvrševal program, j določen v Varšavi. Prvo zasedanje odboru jo bilo j v Bukarešti januarju 1031. Soji so prisostvovali I predstavniki vlad centralne in vzhodno Evrope. Diugo zasedanje odbora bo 24. I. m. v Belgradu. Odbor bo zasedal dva dni. Zn sojo jo določen ta-lo program:
Dne 21. aprila ob 9.30 sctlatiek šelov delo
gticij pri ministrstvu za trgovino in industrijo, da določijo dnevni red drugega zasedanja odbora. Ob 10.30 prvn soja odboru, ob 10 druga soja; ob 20.30 priredi Privilegirano izvozno društvo ve-Čerjo nn časi delegatom.
Dno 2"). aprila ob 0 zadnjo zasedanje odbora. Popoldne ob It! se sestane redakcijski odbor, ob 18.30 pa je plenarna zaključna seja. Oh 20 priredi minister zn trgovino in Industrijo večerjo na čast delegatom
Drobne vesti
Mt.-kva, 23. aprilu A \. Tu so objavili vsebino novega ruskega zakona o patentih. Zakon predvideva stroge kazni z tivse, ki bi ponudili patente iznajdb na ruskem ozemlju inozemstvu. Zakon ce-ljo tudi za inozemsko delavce in Inžonjcrje, ki dolnjo v Rusiji, •
Lnndo, 23, aprilu. AA. Zaradi glasovanja c zakonskem načrtu glede dovoljenja nedeljskih zabav, jo nastal mod vlado in lordsko zbornico oslcr spor. Daily Herald ' ostro napada lorde. Politični krogi menijo, da se vlada, podpirana od liberalcev, ne bo ozirala na opozicijo lordsko zbornice.
London, 23. aprila. \ V Kupctun Frank Hnvvkens jc preletel zračno progo l.ondon-Rim v 3 urah iu 2^ miuutah.
Dnevna kronska
Koledar
Petek, 24. aprila: Jurij, mučenec; Fidclis Sigm. mučenec.
Novi grobovi
•f" V Ljubljani so umrli: Gospa Marico Je-ruc. soproga tajnika Mestno hranilnice ljubljanske. Pogreb bo \ soboto ob štirih popoldne. — Gospa Marija G r e a r , soproga pekovskega mojstra. Pokopali jo bodo v soboto ob dveh popoldne. — Gospod Anton Vuršek, mlinar. Pogreb bo danes <»b petili polodne. Naj v tniru počivajo! Žalujočim našo iskreno sožaije!
-j- V Hrastniku je uuirlu gospa Anta Rotar, vdova po posestniku gostilničarju in trgovcu. Pogreb se bo vršil danes ob treh popoldne i/. Hrastnika nu pokopališče v Trbovljah. Illag ji spomin!
Izšlo ie iz tlsha knjiga:
Predpisi o skupnem davku na poslovni promet,
z vsemi najnovejšimi razpisi ministrstva financ.
Predgovor in opazke k toksiu te."a zakona napisal je dr. Valdemar Lunačok, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu.
Obseg knjige je. 230 strani ter jc cena za trdo vezano v plat >o Diu 70"—.
Naročila sprejema ter odpošilja proti povzetju:
TIPOC5KA.FI J A. d.tl., Zagreb
Prcraduvifev trg t).
Osebne vesti
Poroka. \ Kočevju se. dunes poroči g. \ ilko Kuntara, tamkajšnji vodju i-erkvenc gla^-'ie, i gdč. Anico Peeko, hčerko železničarja in posestnika i t Debla pri Lahkem. Gospod Kuntara jc Celjanom dobro znun kot bivši nerilni učitelj na (elj-ki Glasbeni Matici. Novouoro-■encoinn želimo v novem življenju v«o srečo iu božji blagoslov.
Ostale vesti
—	Ukr»/.nit-;> papriu Pija XI. n krscam-kcni za kanu. Slovenski prevod s pripombami iu pojim-nili. 8°, 11 ui W strani. V Ljubljani 1931. Izdala Leonova družba. V komisiji pri Novi založbi . i 'ena tU Diu. — Velika okrožnica Pija XI. o svetosti in d'>stojanslvu krščanskega zakona, korenine človeške družbe, je povsod zbudila pozornost, .lu-suo in tehtno pojasnjuje papež v 1. delu katoliški nauk o bistvu zakona in njega dobrinah, ki so zarod, zvc-loba in zakramentalno*!. V 11. dolu resno in ostro označuje in zavrača zmotno učenje, ki predstavlja zakon kot samovoljno človeško ustanovo; obsoja zločostno |>očetje proti dobrini zaroda s preprečevanjem spočetja in uničevanjem spočetega življenja; žigosa stremljenja zoper zakonsko zvestobo iu rušenje zakraiiieulalnosti zakona. V III. delu opozarja nu sredstva iu pripomočke. du se sveto*t zakona očuva: zakonci sami naj se ravnajo po Kristusovem nauku o zakonu, ki oziiaiijuje katoliška Cerkev; človeška družba i:.ij ec sjiomnl dolicoeti pravičnosti in ljubezni ter naj ustvnri družabne iu gospodarski razmere, ki omogočajo .družinam ljudi vredno življenje; države naj delujejo s Cerkvijo z dobro zakonsko |>o»tuvo-• lajo. Pričujnru knjižica prinaša dober slovenski prevod okrožnice, ki nadaljuje, rrsto velikih soci-nlnih okrožnic Leona XIII., ue samo stvarno, ampak ludi termalno, ko i/.rečno potrjuje iu si osvaja Leonovo eucikliko o zakonu iz I. 1880. ter ju |w-trebam času primemo nadaljuje in dopolnjuje. Slovenski prevod je okrožnico razdrobil in posameznim oddelkom dodejal naslove v različnem tisku, tako da takoj jasno pregleda strukturo okrožnice, kdor knjižico prelista. Nu šestih strnneli |n v manjše mtisku pridejanih nekaj pripomb in pojasnil k tekstu. Leonova družba jc storila današnjim potrebam zelo ustrciajočo delo, ko je to važno Mjciahui okrožnico objavila v svojem glasilu 7<'asu (XXV, »v. G) iu oskrbclu izdauje v lični knjižici. Posebna izdaja je v komisiji pri Novi znlo/.bi v Ljubljani (Kongresni trg 19) in sc dobiva v vseh knjigarnah. Leonova družba, oziroma uprava -.Časa posebno izdaje ue prodaja in ne razpošilja. Cona lepo opremljeni knjižici (tlJ Din) je telo zmerna.
—	Romanje v Rim na proslavo 40letnice Leonove okrožnice Ueruni nuvarum; so vrši maja. Vuak, kdor »o želi udeležiti romanja, uaj pošlje Din 1300, v katerem jo všteta vožnja brzovlaka. hrana iu stanovanje. Med potjo obiščemo tudi Benetke Iu Padovo. Informacije daje: Pripravljalni odbor za proslavo III letnice Konim novaruni' . Ljubljana. Miklošičev« 22. 1. IrMon
—	Novi Sad ima 03.922 prebivalcev. V Novem Sadu so končali ljudsko štetje in ima prestolnica donavske banovine 63.022 prebivalcev. Ali jo bo Ljubljana prekosila?
—	V Slujlioucm listu kraljevske banske uprave Dravske banovine SI. 27 od 22. aprila ju objavljen rZakon o zdravstvenih zadrugah . dalje Zakon o obveznem zavarovanju posevkov lu plodov zoper točo-, •Pravilnik o pobijanju gobavosti", Pravilnik o pobijanju trahoma , Popravek k zakonu o zdravnikih za bolezni ust iu o zobotehnlkilu, -^Pravilnik o banovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice . Popravek k proračunu izdatkov in dohodkov dravsko banovine za leto 1931-32 iu njega pravilniku , Izpremembe o slaležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju kr. banske uprave dravske banovine in Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931 .
— t.rcmij trgovcev za okraj Kranj ima svoj 12. redni občni zbor due 29. aprila 1931 ob 13. v Mestnem domu v Kranju v običajnim dnevnim redom.
—	Pozor pred sleparjem. Pojavil sc je
neki slepar, ki prodaja neko ničvredno must proti kurjim očesom nu Ime znane in priznane
tvrdke Rudolf Cotif. Opozarja se eenj. občinstvo na logu sleparju, ki gu naj izroči varnostni straži, če se ne more legitimirati / lcgili-mucijo tv rdke Cotič, izdane od Trgovske obrtne zbornice.
—	Norec strelja v cerkvi na svečenika. V vasi Podgora pri Cetinju v Criii gori se je te dni odigral razburljiv dogodek. Kmečki fant Jovan Cep-čevič, ki je bil znan kot vaški norec, je v cerkvi napadel mladega svečenika Luko Vukmanoviča in oddal nanj strel iz revolverja. Svečenik je težko ranjen obležal v krvi na tleh. Napadalec jc po dejanju zbežal, vendar so ga takoj prijeli.
—	Nova kuharska knjiga. Prevrat v naši dosedanji kuharski umetnosti, še večji v naših želodcih, a v zdravstvenem oziru napredek pomeni najnovejša kuharska knjiga Prehrana jio najnovejših zdravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. Bireher--Beiuierja in po zbirki kuharskih zapisov gospe Berte Brupbacher-Bircher v Zilrichu priredila Štefanija Humek, učiteljica gospodinjstva. — Strani 224, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. Din 30, vezani Din 40. — Znaui švicarski zdravnik dr. Bircher-Beauer propagira žc nad 30 let z največjim uspehom nauk o jirehraui brez mesa, pripravljeni po načinu, ki uslreza sedanjemu stanju vede o prehrani. On trdi in dokazuje, da jc v naši posedanji mesni prehran! tmiogo slabega, naravnost usodnega in dn moramo marsikatero bolezen ali prerano smrt pripisati na rovaš napačne prehrane. V 323 zapisih (receptih), ki so vsi skrbno preizkušeni, lahko pripravimo jedila, ki popolnoma odgovarjajo vsem zahtevam zdrave, popolne človeške prehrane. Sledi navodilo za peko kruhu, preprosti jedilniki (za vsak mesec štirje vzorci), dalje obširnejši jedilnik s pičlo presno zelenjadjo. ter kratku razprava o presui (neku-hani) hrani. O knjigi še sjiregovorimo.
—	Oglejte si i<l<:žh<> v Ljubljani v Prešernovi 1 urarske tvrdke F. Čuden.
—	l*ri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni Frauz-Josefc grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnišnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je ^Franz-Joscf« voda posebno izborilo učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. :>Frani-.!osef< greučica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz raznih kraje v
Kamnik. Umrla je gdč. Antonija Kapus na Grabnu. Pokojna je bila članica društva Kamnik . I Pred pol leta ji je umrla mati, ki je bila na bolniški |x>stelji več let. — Naj iiočiva v miru! So-: rodnikom naše sožaije. — Udruženje vojnih invalidov priredi s sodelovanjem dramatičnega odreka društva -Kamnik v soboto zvečer ob 8 veseloigro Dobri striček .
Litija. Glasom zadnjega sklepa Litijanov iit ostalih zastopnikov društev, ki bodo sodelovali pri nastopu Litija v radiu-, bo prihodnji sestanek vseh sodelavcev v |)etek, 24. t. ni. ob 20 v 6. razredu tukajšnje osnovne šole. Vabljeni vsi!
Šmartno pri Kranju. V urdcljo 20. aprila ob 1 7 zvečer bo uprizoril Ljudski oder iz LJubljane eno najboljših veseloiger zadnjih let : Utopljenca \ — Opozarjamo vse obiskovalce, da si ie v predpro-
daji preskrbe vstopnice, da ne bo zvečer prevelik naval ter s tem po nepotrebnem zavlačevanje pri-četk.i predstave.
Trhonje pri Vuzenici. Tukaj se pogreša od 17. aprila kmet Anton Krevh, j>. d. Podlauf. Zvečer omenjenega dne so je ob pol 0 oglasil še. pri organistu v gostilni in i-i naročil četrt litra vina, ki ga je izpil samo polovico in odšel z naročilom: •Ostalo bom jutri spil. l>ahko noči* Potem ]>a je izginil neznano kam. Domači so povjimševali že povsod pri sorodnikih, a ga nikjer ne najdejo. Žena in otroci so v velikih skrbeh, čc mož ui mordu zašel v Dravo.
Zdole pri Brežicah. Dne 19. t. m. je imela naša župnija slavnostni dan. Naš g. duhovni svetnik in župnik Alojzij šoba je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Po nalogu g. okrajnega načelnika mu je izročil odlikovanje gosp. župan. K slavuosti je bil povabljen občinski odbor, uči-teljstvo, cerkveni ključarji, tukajšnja poštarica in drugi odlični predstavniki občine. Po raznih govorih se je videlo, kako je odlikovanje Nj. Veličanstva kralja Aleksandra ganilo našega sivolasega žukpnika. Za svoje marljivo iu vestno delovanje bodisi v cerkvi, šoli in tudi drugih korpo-racijah jc v resnici zaslužil to visoko odlikovanje. I. maja bo noteklo 33 let, odkar izvršuje svoi duhovniški poklic na Zdolah. Vsi župljani in občani mu želimo, da bi obhajal še SOletnico župnikova-uja na Zdoluh.
Radio
Programi Htadio-Ljublfanai
Petek, 24. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Mladinska pevska ura, poje zbor mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Osemletni Duško Polak igra na harmoniko. — 19 Dr. S. Lapajne: Pravice avtorjev.
—	19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 20 Prenos opere .Idomcueo« z Dunaja. — 22 Časovna napoved in poročila.
Sobota, 25. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 18 Radio-orke-ster. — 19 Pavel Kunavcr: O Krasu. — t9.30 Gospa Orthaber: Angleščina. — 20 Prenos iz Zagreba: Trije mušketirji, opera. — 22 Časovna napoved in poročila.
Dragi programi t
Sobota, 25. aprila.
Belgrad: 12.35 Opoldanski koncert. — 17 \ io-linski koncert. — 17.20 Radio-orkeslcr. — 19.50 Prenos. —- Zagreb: 12.30 Plošče. — 17 Konccrt Ra-dio-ork&stra. — 20 Opera. -- Budapest: 12.05 Ciganska glasba. — 17.25 Orkestralni koncert. — 19.10 Koncert. — 20.15 Pester koncert. — 23 Ciganska glasba. — Dunaj: 12 Opoldanski koncert. — 17.45 Klavir. — 18.30 Trio. — 10.30 Koncert. — 21.20 Večerni koncert. — Milan: 19.15 Pestra glasba. — 19.35 Plošče. — 20.30 Komedija. — Praija: 16.30 Radio-orkester. — 19.35 Koncerl. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. — 20 Lep večer.
—	21 Jazz-orkcster. — Rim: 17 Orkestralni koncert — 20.10 Opera. — Berlin: 20 Koncert. — 22,30 Plesfia glasba. - Katovice: 20.-0 ' ahka glasba. --22 Varšava. — Miihlack-r: 15.70 Mladinska ura. — 20.05 Moški zbor. — 21 Orkestralni koncert. -— 22.35 Plesna glasba. — London: 18.45 Trio. — 20 Koncert. — 21 Komorna glasba. — 22.05 Plcs-.a glasba. — Mor. Ostrava: 17.30 Orkestralni koncert.
—	20 Praga. — 21 Plesna ghsba. — Leipzig: 19.30 Koncert za violincello in harfo. — 20 Pe"ski koncert: moški zbor. — 20.C0 Kabaret. — 22.20 Plesna glasba.

Mojjtii v kuhanju Etave
so bili žc od nekdaj Turki. Njih metoda priredbe se je prenesla iz 10. stoletja do današnjega dur. Naravnost idealno turško kavo napravite, čc * porabite kofeina prosto kavo liag.
Kava Hag je najfinejša, prava zrnata kava izborue arome. Tudi v najmočnejši priredbi ne premagajo grenke snovi njenega plemenitega okusa.
Pri tem pa na turški način pripravljena kava Hag nc jiovzroča niti motenj spanja, niti jakega bitja srca, niti živčno razdražljivost, niti ledvičnih ali želodčnih potežkoč. Kajti kava Hag je prosta kofeina, te mnogim škodljive snovi v navadni kavi. Celo otrokom lahko brez pomisleka dajete kavo Hag. Priredite si turško kavo Hag iu Vi (-»ostanete prepričani prijatelj llaga! V vseh dobrih trgoviuah sc dobiva kava Hag; servira se pa tudi v hotelih : in kavarnah.
Razne športne vesti
Moštvo Hajduka se je v torek vkrcalo na ladjo, ki ho pripeljala igralec 7. maja v Genovo. \ Split bodo prišli potemtakem 0. maja. 2e sedaj se Split pripravlja u« slovesen sprejem moštvu, ki ie tako uspešno zastopalo naš uugomet. Ker se llujdukovei vračajo v Splii >-kozi Ljub--I ju no, bodo gotovo (udi naši športniki prihiteli v velikem številu na kolodvor, da pozdruvijo simpatične s|K>rtnike iz Splitu.
Gradjnnski-Zagreb. igra v nedeljo proti Iliriji na njenem igrišču.
/a |>ribodnje leto jirioravljn manager Hajduka g. Marko Marini evie. turnejo ll.-išku [x> Severni in Južni Ameriki. Ker je turneja Hajduka v v-aken i pogledu dobro uspela, ne bo težko dobiti nasprotnike, ki ImmIo igrali s lluš-koiu. Kajti Hajduk je jirejrl toliko pov<il>it, d<i lii moral ostati uujuiunj še dvu mcsccu v Južni Ameriki, ako bi hotel igrati povsod, kamor je bil povabljen. lia*k bo pa seboj pripeljal moštvo Colo-Colo, ki ho pu igralo |>o 1 vrnpi. Seveda tudi pri nas.
Jugoslovanska plavalna zveza ima /a letos velik program. Polog državnega prvenstva, ki se bo delilo kur nu tri kraje. IkkIo tudi velika mednarodna srečanja. \ Ljubljani ali Mariboru ve bo vršita meddržavna plavalna tekma dam v Pragi jia (roboj Jugoslavija. Češka in Poljska Naše reprezentančno ino-tvo bo nastopilo tudi v Parizu lin evropskem plavalnem prvenstvu. T.i tekmovanj • so že sklonjeno, Zve/o -e ->■> p -ija s Švicarji in Nemci. Vsekakor lop in 111 t program, pripomniti pa morumo, da ic bil ludi lanski program kolosulen. vršilo s - ni potem niti eno med nu rod 110 tekmovanje.
SK Ilirija, nogomrlnn sekcija ima danes sejo ob 20.30 v kavami T v roju. Načelnik.
Vt-cm sorodnikom, prijateljem in znanccm naznanjamo žalostno vest, da je dne 22. aprila t. 1. ob 17 umrla naša mama, tašča, sestra, stara mama ivd., gospa
H na Rotar
vdova po posestniku, trgovcu, gostilničarju itd.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek, dne 24. aprila t. I, ob 15 iz hiše žalosti v Hrastniku na pokopališče v Trbovlje.
Hrastnik, Prevalje, Banja Luka, Maribor, CIcveland, Ljubljana, Snsak, Litija, Bled, Radovljica.
Žalujoči ostali.
RAZPIS
Krajevni šolski odbor v Hrastniku razpisuje za zgradbo nove osnov.ie ;olc z 12 razredi oddajo sledečih del:
1.	Težaška in zidarska dela.
2.	Tesarska dela.
3.	Krovska dela.
4.	Kleparska dela.
5.	Mizarska dela.
Oferlalni pripomočki in informacije sc dobe do 3. maja t. 1. vsak delavnik od 11—12 pri upravitelju deške osnovne šole v Hrastniku proti odškodnini nabavnih stroškov. Islotam so na vpogled načrti. Ponudbe je vložiti do 20 maja t. 1. ob 12. Odbor si pridržuje pravico oddati delo posamezno ali skupno brez ozira na višino ponudbe. Redek tanti se morajo izkazati s potrdilom pristojne TO' o usposobljenosti podjetja za izvršitev ponujenih del.
V Hrastniku dne 21. aprila 1931.

Poslovodja: Fr. Lebar.
Predsednik: K. Malovrh.
Iščeta se dva
RAZPIS S LU ž B E !
1
RUDARSKA NADZORNIKA (štaiseria)
r. dovršeno lu- ali inozemsko rudarsko šolo, ki imata najmunj 4 do 5 let prakse v premogovnikih. Oni konkurenti, ki poleg državnega jezika govore tudi francoski jezik, imajo prednost. Nagrade in ostali prejemki po sporazumu. Ponudbe z dokumenti naj se pošljejo na naslov:
Upravi Ibarskih Rudnika, Raška, Srbija,
Kulturni obzornik
KIDRIČ FRANCE: DOBROVSKY. IN SLOVENSKI PREPOROD.
RDIIV VII. 1930.
Sicer v mukah in zamudah napreduje sintetično in analitičuo ziimistveno obravnavanje naše slovenske književnosti in kulturne zgodovine s|»loh. vendar nam je zadnje desetletje dalo v o,I K Z in RDIIV toliko tozadevnih ruzprav izpod peres Ivann Prijatelja, Franceta Kidriča, Franceta Ramovša. Rajka Nahtlgala, Antona Breznika, Ko-laričn. Skoka, Koštiala, Sovreta i. dr., da upravi čeno upamo nn skorajšnje sintetično delo celotne slovenske književnosti in slovenskega jezika.
Leto pomladi narodov« deli tudi uašo slo-veusko književnost v dve veliki periodi, starejšo in novejšo, iu tako so razdeljena tudi predavanja nn ljubljanski univerzi. Slarejšo dobo obravnava France Kidrič, ki se je stavil za svojo, življenjsko nalogo, izdati svoja predavanja ludi v tisku. 'I a ,ic že začel in napredoval tja do leta 1819, medtem ko Prijatelj, more zaenkrat Ic analitične • obravnav e tiskati, in kakor gospodarsko stanje kaže. bomo sintetične novejše slovenske književnosti pač še nekaj let čakali.,.
Po prvem snopiču starejše literature pri SM in po obravnavi odstavka • ob dvestoletnici prve tiskane slovenske knjige v RDIIV 1930 nam je Kidrič v marcu 1931 izdal sejvaialno knjigo Dobro vsky in slovenski preporod . Že. naslov pove, da se problem, ki ga hoče pisatelj obravnavali, razteza v dve smeri: rešiti mora vprašanje slovenskega preporoda izza 1768 dalje in pa stike istega -češkim slavistom Debrovskim. In ker prvi del rešuje nanovo in je isti jirepotrebeu za ločnejše razumevanje drugega, je povsem umestno, da je |)i-sec problem našega preporoda, uaše književne re-
nesanse, rešil ua daljši način, v širšem obsegu, kot morda zahteva naslov knjige.
V prvem delu nas pisatelj v svojem znanem zgoščenem slogu temeljilo seznanja s prvimi črtami in vzniki slovenskega preporoda prav od 1755 dalje, zasidra v leto 1768 tisto veliko Pohlinovo manifestacijo slovenske zavesti, ki je potem desetletja — seveda z uovimi pobudami tu povsem novimi momenti — dvigala uašo renesanso vedno više in više prav tja do smrti Vodnika in Zoisa 1819. Toliko novih dognanj, toliko novih problemov je v tem delu rešenih in v številnih opombah potrjenih, toliko mnenj uanovo postavljenih pred nas, da jih ne sme prezreti noben slovenski kulturni zgodovinar, noben zaveden sin uašega naroda, tako izobraženec, kot preprosti slovenski človek. Kar ustaviti ne moreš ob Pitanju povsem novih dejstev in ljudi, ki ti doslej niso bili iz naše književnosti znani, pa so ob prrporodileljskih tendencah množili repertorije, nove ali stare. Da jih laže najdeš v knjigi, I i dobro služi Bunčev seznam.
Jedro razprave v tej dokumentaciji slovenske proporodne miselnosti je drugi del, ki uas seznanja s stiki, ki so jih imeli naši preporododitelji ob koncu 1-N. in začetku 19. stoletja s češkim filo-logoni Dobrovskim, kakor tudi 7. njega deli in iaz-prnvaini med Slovenci. .Ta del nas povede še za desetletje dalje kot prvi. tu nam pisatelj očrta i>ol našciru preporoda od Zoisovo smrti preko gramatik v 20ih letih preteklega stoletja do Dobrov-skega smrti 182!', I.o sc naša književnost prvič povzjie v almanahu - Kranjska Čbelica: do izrazitega povdarkn estetskega razumevanja lepe knjige.
Prof. Kidrič je s to knjigo dal Slovencem prvo znanstveno monografijo našega preporoda, kjer jo 'zlasti krepko podčrtal kulturno rast našega naroda v Ljubljani, Gorici, Celovcu. Gradcu, Mariboru iu Celju, škoda, da nam jc mursikak problem ostal nerešen rudi nedostopnosti virov, ki so v tujini. Prav je. da je pisatelj opustil razna zgodovinska obravnavanja, ki =o v starejših literarnih zgodovinah odveč. Dobro i>n bo ~ kakor mi
je znano — da bo v prihodnjem sintetičnem delu, ki bo v njem obravnaval isto dobo in izide menda prihodnji mesec kot 2. snopič Slovenske književnosti od prvih počutkov do 1848, postavil pisec naš preporod v primerjalno črta z drugimi, takrat nedržavnimi evropskimi narodi. Filološkega zgodovinarja pa čaka še posebna monografija o renesansi, ki jo je doživel naš književni ježih jirav v tej dobri, ko so Japelj in Kuinerdej in še drugi prevajavci svetega pisma nanovo vživeli Trubarjev in Dalmaliuov jezik iz 10. stoletja.
Kraljestvo božje, glasilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda, objavlja v svoji IV. številki zelo zanimive jxxlatke o delu boljševizma v Rusiji ,da hi so vzgojila brezbožna mladina. Do konca leta 1931 ujia ruski režim, da bo zaprla zadnja cerkev v Rusiji. S tem, da se je uvedlo (udi na deželi komunistično gosjvodarstvo. se je družina popolnoma razdrla. Mladino prisilno vzgajajo v ateizmu. : K. B.: po^pravici j»oudarja, knkšuo nevarnost pomeni za krščansko kulturo ta rod, ki raste v divjem sovraštvu do Bogu, krščanstva in Evrope. Kar se tiče lepega čtiva, so najbolj gauljive Odkritosrčne romarjev« povesti,o ki so resna podoba slare vzhodne pobožnosti. Iz Poljske izvemo, da taiu versko življenje zlasti mod mladino zelo cvete, iz, Čchoslo-vaško pa jo zanimivo, kako intenzivno oudi škofje delajo nn pastoraciji delavstva. Duhovnikom je. ukazano, naj pri pridigali in ob vsaki drugi ugodni priliki branijo upravičene delavske zahteve in se bore proti krivicam, ki jih mora trpeti delavski Man. Skušajo naj so vživeti v delavčevo življenje, naj čim pogosteje obiskujejo delavstvo po domovih in naj z delavci deljjp žalost in veselje. Posebuo pozornost treba posvetiti delavski mladini — »Kraljestvo božje«, ki izhaja vsak mesec, stane 12 Din ua leto. (Uprava je zdaj v Ljubljani. Napoleonov trg 1.)
Oiai pravite?
Pri >Jutru navadno zajemajo slovensko kulturo t c etiko žlico. \ č asi pa tc kane celo pri njih po strani Icak opaljeu ocvirk. Tako so nam nedavno prvič razodeti izvirna distihe, ki jih je bil napisal šolski upravitelj Lnšin* iz Braslovi:
•Zorna pač skoraj zašije pomlad deželi
jugoslovenski — Tvojega srca tedaj s polnjene bodo želje...': I srednji šoli smo včasi znali nn pamet turobno elegijo i-Na Jenkovem grobu , ki jo je napisal J osi p .Stritar, česar si tudi dama ne damo vzeti, čeprav se je v slovenski kulturi marsikaj spremenilo in je tntli dovoljeno ud usum delphini spremeniti besedo	— Ta reč se-
veda tudi ni nevednost, temveč zgolj tiskarski škrat, zu vse drugo bi pa še hudomušni Prešeren ne mogel govorili v evfemizmih. marveč bi dejal, da je res — z lome k!
To se mi je zdelo potrebno omenili, ker je zadnjic tu list hotel napraviti nekak špetir med Prešernom in Slomškom radi človeške zmotljivosli. Ali ni prav in potrebno, da, oh taki priliki človek ugotovi jutrovsko originalnostdn ho vsaj rajni Stritar v bodoče imel mir pred takimi citati in citatorji. Ali /io?
Ljubljana
K današnjemu literarnemu
večeru Mladega PEN-kluba
Ustanovitev Mladega PEN-kluba v Ljubljani Je pomenila novo razdobje v našem kulturnem življenju. To se je pokazalo kaj kmalu, zakaj mladi so naenkrat razgibali našo splošno mrtvilo, zlasti s svojimi javnimi prireditvami. Prvi literarni večer Mladega PEN-kluba se je z velikim uspehom vršil meseca decembra v Ljubljani, nato so mladi v marcu poselili Maribor in so s tem znova utrdili kulturne slike med njiui in Ljubljano. Največji pomen teh večerov je prav v tem, da se z njimi vedno znova krepi naša slovenska kulturna zavest, ki budi v občinstvu vedno novo zanimanje za duhovne vrednote naše književnosti in besede. Danes bomo imeli spet priliko slišati mlade književnike, ki bodo nastopili zvečer v beli dvorani hotela Union (začetek ob S. uri). Čitali liodo i/, svojih • lel Alfonz Gspun, Mirko Javornik. Božo Vodušek in Kudolf Kresal. Kresalovo prozo t »o citat Slavko Jan, član Narodnega gledališču.
Večer obeta biti zanimiv zlasti zato, ker večina nastopajočih pripada uajuuvi j-i slruji v naši književnosti. To velja zlasti za M. Jarornikn. ki se je pojavil v naših revijah takorekoč čez noč in zbudil s svojimi prispevki splošno pozornost. Njegove stvari v zbirki Sedem mladih slovenskih pisateljev iu v Domu in svetu razodevajo krepkega iu obetajočega proza i sla. Tudi lt. Kresal in H. Vodušek. ki ju >icer poznamo že nekaj časa, sta šele v zadnjem času dala najboljše. Prva vejica španskega bezga. Noč na postaji, Asja spadajo med najizrazitejše primere mlade slovenske proze. Prav tako Voduškove pesmi, ki jih je priobčeval v Domu in svetu (Trsi, ki se maje. Pesmi, Iz boja s poezijo, usodo in smrtjo) razodevajo sodobno usmerjenega duha, jioliiega živih problemov, borbenosti in pronicavosti, stilno in oblikovno, jui krepkega oblikovavea. On je nedvomno najmočnejši lirik zadnjega leta. ludi A. (ispan je v zadnjem času utrl novo, ugodnejšo smer. o čemer pričajo zlasti njegove Pesmi brez rim, ki so izšle v Ljubljanskem Zvonu. Kogar zanima razvoj najmlajših in kdor ljubi njihovo prizadevanje in stremljenje, tega pač ne bo manjkalo nocoj ua literarnem večeru v Unionul
Kaj bo danes
i > run j; /.uprta.
Opera: Zaprta.
Url« dvorana >t niomt : Literarni večer Mladega PEN kluba. Nastopijo Alfonz Gspan, lložo Vodušek, Mirko Javornik in Kudolf Kresal.
Noenn sIuzIhi imaln lekarni: mr. Trukoczv, ded.. Mestni trg 4, iu mr Kamor, Miklošičeva 20.
Ljubljanska občinska uprava
Važni sklepi nn današnji seji
Koks za kovoče in cenirolne kurjave
iz angleškega premoga 75 Din za 100 kg pri večjem odjemu popust
franko plinarna nudi
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
0 Odhod slovenske delegacije nn Poljsko.
Danes odpotuje ua Poljsko t(> i Ionov Društva »rijutcljcv poljskega naroda. Med temi so prof. Ir. Vojcslav Mole. prof. dr. .Štele, ljubljanski podžupan proL Lvgen Jure, pisatelj Fr. Finžgur, kompopist dr. Dolinar, dr. Brenčič iu še drugi. Delegacija >o udeleži poljsko-jugoslovunslšc konference, ki sc vrši ol> času jHiznunjskcgn vcloscjmu v Po/nanju iu v Pragi.
0 Z ljubljun-kega Grada. V nedeljo ima Grad žegnanje, praznovanje patronu sv. Jurija. Ob 8. dop. bb slovesna služba liožja v starinski kapeli, popoldne pa lifanijc in zvečer prosvetna prireditev Prosvete sv. Juriju nn ljubljanskem Gradu. Kapelica sv. Juriju je v zadnjih letih lepo osrbovana, vsako nedeljo in vsak praznik je v njej služba božja, večkrat ludi med tednom. Prebivalci Grada »o sami zbrali potrebno vsoto zu nov križe v jkiI (delo g. Klemenčiča Milana, akad. slikarja), na svoje stroške prenovili oltar, si nabavili nov plašč (ročno delo z vezeninami jio slovenskih motivih), sami skrbe za svečavo itd. Magistrat z.a vso to ni ničesar prispeval, čeprav je kapela last mestne občine. IŠodi omenjeno, da vsi stroški Se niso krili. Nekaj nad 1000 Din je še dolga. Vse prijatelje sv. Jurija in Gruda prosimo, da na Jurijevo nedeljo (20. aprila) obiščejo kapelo (odprla bo ves dan) in da se spomnijo tudi s primernim durom.
0 Davkoplačevalci, ki so podvrženi v letu 1931 plačevanju zgrudurine, pridobniue, renlnine in družabnemu davku, se opozarjajo, da jc isle plačati po predpisu iz. leta 1930. Podrobna navodila so razv idna v razglasu, ki jo nabit na mestni deski od 21. aprila do 15. maju 1931.
0 Akademija v proslavo 40 letnice Leonove okrožnice >Reruni nova rum« 25.aprilu te nc vrši in to povsem iz vzrokov, ki so izven prirediteljev in organizacije.
0 Pevski zbor Glasbene matice: v petek, dno 24. t. m. ob 20 vaja mešanega zbora v iljnioniH (ne v ojion).
0 Društvo /Dom slepili« v Ljubljani ima v četrtek, dno 30. aprila 1931 ob G. zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata svoj redni letni občni zbor. Poleg običajnih točk jo na dnevnem redu sprememba pravil. Na obilno udeležbo vabi odbor.
0 Dve zanimivi predavanji. l!u-ka Matica priredi v prostorih Francoskega Instituta dve predavanji univ. prof. dr. L L Lapšiuu: I. v soboto, dno .25. t. m. ob 20. uri, o predmetu: Filozofija
Zijubijana, dno 23, aprila.
Danes ob 5 popoldne se je vršila soja ljubljansko uprave. Sejo je otvoril in vodil župan <ir. Dinko Puc, ki je podal
predsedstveno poročilo.
Župan so je. spominjal najprej pokojnega generalu S t e. v a n a U a d ž i č a , dolgoletnega ministra za vojno in mornarico, ki je davi po kratkem bolehanju uuirl. (Občinski svetovalci vstanejo v počastitev pokojnikovega spomina.) Bil jo mM tistimi redkimi, ki nimajo nobenega sovražnika, temveč same prijatelje. Slava njegovemu spominu. (Slava!)
Župan so je daljo spominjal pokojnega velikega prijatelja našega naroda Avgusta Gau-vaina. Velik francoski časnikar se jo vedno odločno boril za pravico malih narodov in predvsem za našega. Njegovo zasluge so večne. Slava mu! (Slava!)
Župan poroča dalje, da jo državni svet odbil pritožbo mostno občine zaradi vzdrževanja poslopja okrajnega glavarstva. Torej mora mestna občina vzdrževati poslopje okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico.
Župan sporoči daljo, da jo sprejel od gospe Jakilove. soproge znanega industrijalcu zji Veliko noč znesek Din 10.000.— za potrebne reveže. Župan izreku dobrotnici zahvalo in želi, da bi našla šo mnogo posnemalcev.
Dalje sporoči župan, da je koncnoveljavno odobrena tudi licitacija za zgradbo carinarnice — po toliko ovirah.
Prodaja I)elav»ke zbornice.
Sledi poročilo finančnega odseka. O prvi točki, to je o prodaji poslopja Delavske zbornice tej zbornici sami poroča podnačehiik finančnega odseka podžupan prof. J a r c.
Palača Delavsko zbornico je last mestne občine. Delavska zbornica jo pomagala pri zgradbi to palače s tem, da jc podpisala za 3,392.000 Din obligacij ('<% obligacijskega posojila. Za 1,500.000 dinarjev obligacij jo podpisalu takoj, ostalo pa jo obljubila plačati v 15 letih in sicer vsako leto za 100.000 Din obligacij. Mostno občino je veljala ta zgradba 7,888.285 Din. Od tega zneska je žc amortizirana vsota v skupnem znesku 601.012 Din. Cc to amortizirano v-icto odštejemo od prvega zneska, dobimo znesek 7,220.000 Din. Delavska zbornica hoče palačo kupiti za ta znesek in sic^-r na ta način, da bi najela posojilo 3,000.000 Din pri Mestni hranilnici in ta znesek nakazala mestni blagajni. Ostanek 1,226.000 Din bi |ilačala Delavska zbornica z obligacijami li?« posojilu v vrednosti 3,392.000 dinarjev, ostanek 834.142 Din pa bi plačala Delavska zbornica v gotovini. Prenosno pristojbine plača vsaka stranka polovico. Delavska zbornica ne more eno loto dni odpovedati strankam stanovanj, trem strankam pa more zaradi azila, ki ga potrebuje, odpovedati črez pol leta.
Dr. Ruvnihar pripominja k temu, da jo bila ta palača sezidana v okviru dr. Mencingerjevega 8/m obligacijskega posojila. Predlog, kakor ga je predložil tinančni odsek, za mestno občino ui ugoden. Mestna občina ima vse dohodke od poslopja. Gotovo ju ugodnejšo, če sc mestna občina drži prve pogodbe z Delavsko zbornico in sedanjo ponudbo no sprejme.
Dr. F o 11 i c h jo mnenja, da jo la ponudba za mestno občino ugodna. Vzdrževanje palače slano mestno občino 884.000 Din. Dohodki iz najemnin pa so znatno nižji, tako, da ima poslopje letno 407 tisoč dinarjev primanjkljaja. Do ugodnejšega rezultata pride mestna občina, če to palačo proda |>n stavbni vrednosti minus žc amortizirani del gradbenih stroškov.
Podžupan prof. J a r c pripomni, da ima mestna občina še vedno 137.000 Din efektivne izgube na tej palači letuo tudi če odštejemo letno anuiteto.
Dr. R a v n i h n r : Kaj bo pa s kupnino, knm bo šla ta?«
Župan dr. Puc: Dolg bomo plačali, ki smo ga napravili s to palačo!.'
Predlog finančnega odseka je bil na to soglasno sprejet.
O Jakopičevem paviljonu.
Poročilo finančnega odseka nadaljuje nn to občinski svetnik Tavčar. Umetnik Kihard Jakopič je stavil mestni občini ponudbo, da mestna občina odkupi od njega še neko pravico, ki jo ima na tem paviljonu. Lola 1923. jo mostna občina kupila od njega paviljon za znesek 125.000 Din. Rihard Jakopič pa si je pridržal pravico dosmrtnega užitka sobe zadaj za paviljonom. Ta užitek jo vreden sedaj 25 do 30 tisoč dinarjev. Finančni odsek predlaga torej občinskemu svetu, naj mostna občina odkupi od Kihardu Jakopiča to pravico za znesek 25.000 Din. Pri tej priliki pripomni poročevalec, da mestna občina ni še prav nič definitivno skelpala o usodi Jakopičevega paviljona.
K tej točki pripominja svoje mnenje tudi župan dr. Pur. Ogorčeno zavrača članek v današnjem Slov. Narodu*, ki da je pisan v takem tonu, da žali mestno upravo. Žu|)au z ostrimi besedami graja
glasbe: 2. v nedeljo, dne 20. t. m. ob 20. uri p. u.: Motalizika Dostojevskega. Vstop prest.
0 f eskoslovenska Ohec v Lublaui. V sobolu, dno 25. t. m. o osmo hodinč večerni prednaška pana mistokonsula Cihelnv v restauraci Zvezda na Ihema: O krAsfih Podkarpatske Rusi se sve-telnvnii obrazv.
0 Nesreča v Strojnih tovarnah in livarnah. Včeraj zjutraj se je v Strojnih tovarnah in livarnah pripetila hujša nesreča. 30 letnemu ključavničarskemu pomočniku Ivanu Babuu jo priletel kos železa v desno oko in mil ga obaiino poškodoval. Babcn je moral v bolnišnico.
O Samson . Svetopisemsko tragedijo Samsonu — izraelskega junaka — je pretres-sljivo lc|io uglushil skladatelj [Iiindcl I. 1742. Nu sumo glasbeniku, temveč prav vsakemu laiku jo ta glasba žc itn prvi Ilip tuko jasna, tako čudovito priprostu. du jo more uživati s polnim razumevanjem. Mogočen jo ulis te glasbene drame, ki obravnava nesrečno usodo junaku, ki ga sovražniki ujamejo, oslcpc iu zaničujejo. Z njim trpi v-o ljudstvo. Samsonovo trpljenje sc konča šele, ko najele suirt pod razvalinami svetišča miilikn Oagonu, ki ga razruši sam. Ora-torij l>r> izvajala Sloga . (!ue 4. maja v Uniou-ski dvorani.
0 Naprava betonskih iu hazultoidnih tlakov v mestni hisi JogliČevn ee.sta 10 in Japljeva nI. 2. Mestno načelslvo v Ljubljani razpisuje nabavo betonskih iu bazaltoidnih tlakov. Ponudbe je predložiti do 1. maja 1931 pri Mostnem ekonomatu, kjer sc tudi dobijo dobavni pogoji.
0 Ne fclrukljevn, ampak Intihnrjeva. Poročali smo o najdbi utopljenke v Gradašeiei. Pri lom sc nuni jo pripetila zaradi nesporazuma pri telefonskem jKlgovoru s policijo majhna i volilo Li. Policij« jc namreč sprva mislila, da gre
članka rja. ker jio nepotrebnem razburja javnost.
Predlog finančnega odseka zaradi odkupa pravic od Riharda Jakopiča jo bil soglasno sprejet.
Drugi finančni sklepi.
Ana Lajovic jo prosila mestno občino, naj proda 1200 kvadratnih metrov veliko parcelo ob Linhartovi ulici, kjer bi rada zgradila cnonad-stropno hišo. Ta prošnja je bila zavrnjena, ker je svet bivših pekovskih njiv namenjen lo za zamenjavo z lastniki drugih zemljišč, ki bodo potrebna zu regulacijo svetokrižkega okraja. In šo tega sveta je proniulo.
Sprejet jo bil predlog, da mestna občina odkupi od posestnika Ignaca Zajca v šentpeterskem kutastralnem predmestju 931 kvadratnih metrov sveta po Din 25,— za kvadratni meter.
Banska uprav je sporočila mestni občini, da so žo pripravljene tri četrtino sredstev potrebnih za zgradbo šolsko poliklinike v Ljubljani. Banska uprava zahteva od mestno občino, naj ta preskrbi primerno brezplačno zemljišče za zgradbo šolske polikliniko. Finančni odsek predlaga odobritev kredita 400.000 Din zu nakup potrebnega zemljišča. Kot najbolj primerno zemljišče bi morda prišlo v postov zemljišče pri Lirhtenthurnovem zavodu. Predlog jo bil sprejet.
Trije ubožni stanovalci v mestnih stanovanjih so prosili mestno občino naj jim odpiše dolg ua najemnini. Občinski svet jo tej prošnji ustregel. Dalje je občinski svet zavrnil štiri pritožbe j) r o t i odmeri pasje takse.
Ruski rdeči križ jo prosil mestno občino, naj mu odstopi štiri parcelo v Koleziji, kjer namerava zgraditi štiri hišico za štiri revno družine ruskih emigrantov. Občinski svet je tej jirošnji ugodil pod običajnimi jiogoji kakor jih je mestna občina dovoljevala.
Gradbene zadeve.
Poroča načelnik gradbenega odseka podžupan prof. J are. Izdano jo bilo najprej uporabno dovoljenje za prizidek iiladilnice k mostni klavnici. Trije posestniki vVerovškovi ulici so ponudili mestni občini potreben svet za regulacijo lo ulice in sicer le do sedanje stavbne črto. Svet ponujajo po Din 30,— za kvadratni meler. Stroški bodo znašali okoli Din 0000,— in jc občinski svet to jionuilbo sprejel.
(■radbeni program.
Obširno poročilo jo podal podžupan profesor J a r c. o gradbenem programu za bodoča leta. Ta lirogram predvideva tlakovanje 30 važnejših in 04 manj važnih ulic, samo skupna z asfaltom tlakovana ploskev bo znašala okoli 20.000 kvadratnih metrov, (islalo pa bodo zavzeli robniki, zavoji in uvoji. Stroški za ta delu se bodo krili s tem, da bo izčrpano 10 milijonsko |K>sojilo, od katerega so določeni 3,000.000 Din zn robnike, ostalo pa za regulacijo mesta, t. j. za odkup potrebnih zemljišč, za odkup promet ovirajoči!) poslopij in za tlakovanje cest. Hodnike bodu morali lastniki novih hiš napravili na lastne stroške, lastniki starih hiš pa bodo mornli prispevali eno tretjino.
Govorili so: Likozar, Rupnik. Olup. Frelih. Musar Lovša, Sterk in Turk, ki so po večini zahtevali, naj so v gradbeui program vnesejo še nekatere druge ulice. Ilebek je govoril o velikih bremenih, ki jih bodo morali trpet ihišni posestniki. 18<XI hišnih posestnikov bo moralo prispevati za novo Irotonrje in bodo obremenjeni za to z zneskom 0,000.000 Din, lo se pravi, du pride na vsako hišo (lovprečno 3.400 Din.
Podžupan Juro omenja, da nekateri |>osc.->toi-ki izkoriščajo svoje parcele v mestnem poinerju. ua katerega je že raztegnjena regulacija, na la način, da odpirajo na njih gramozne jame. To pa zelo ovira gradbeno liodjetnosl, mestni občini pa povzroča le stroške. Zato naj mestno načelstvo poskrbi, da se tako |>oslopai)je onemogoči. Predlog podžupana prof. .larca je bil nato sprejel.
Posestnika Rupnik in Zadnikar, proti katerima je zadnjič sklenil občinski svet. dn uvede razlastitveno postopanje, ker nista hotela odstopiti sveta pred šišensko cerkvijo, sla sedaj odnehala in pristal« na ponudbo mestne občine.
Sedaj, ko je zgradba carinarnice odobrena, potrebuje ineslna občina za zgradbo Vilharjeve in Massarykove ceste svet. na katerem so danes razne barake. To zemljišče je last dr. Ažniana, ki zahteva zanj 250.000 Din. Finančni odsek predlaga, naj občinski svet to ponudbo sprejme. Preti log je bil soglasno sprejet. Sprejeta jo bila tla I je ponudba Aleksandra in Ivanke Golie zaradi sveta oh Gradaščici. Odklonjena pa je bila ponudba po-sestnlce Stane Kante zaradi sveta na ljubljanskem poiju. Gradbeni urad je namreč ta svet cenil po 30 Din m', medtem ko zahteva posostnica zanj 40 Din.
Dovoljena jo bila sprememba regulacije na prošnjo American Motors LTD. Za popravilo ljubljanskega gradu jc občinski svet nadalje odobril še kredit 90 000 Din, da se to popravilo izvede do kraja.
Poročilo prcsonalnega otl-eka.
Poroča tir. Bohinee. šlo jo za 16 prošenj za zagotovilo sprejema in za 2 prošnji za prostovoljni
Nc samo neprijeten, temveč tudi nevaren je, brouhijulni katar. Zato vzemite
KRESIVAl
ta ga takoj odpravi.
sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo. V mestni posvetovalni urad predlaga odsek tc-le zaupnike: zn predsednika Frana Audolška, za člane pa Leopolda Furlani-ja, nadučltelja v pok., Veličana Finka, vpok. mest. blagajnika in Lovra Perka, nad-ličitolja v pok. Predlogi odseka so bili soglasii0 sprejeti.
Proti »Zvezi industrijcev«.
Obč. sv. Tavčar utemeljuje na to svoj nujni predlog, naj mestna podjetja t. j. elektrarna in plinarna. izstopijo iz Zveze industrijcev in odpovedo tam članstvo. To pa zaradi znane okrožnice te zvezo in zaradi njenih pritožb proti mestnemu proračunu. Predlagatelj predvsem žigosa metode, ki se jih Zveza industrijcev poslužuje. Tako govori okrožnica Zveze industrijcev o slabem gospodarstvu v mestni občini. Okrožnica trdi, tla nima mest-ua občina primernih dohodkov is I svojih podjetij, ter da prejme od njih letno le 400.000 Din. To pu ni res. Potrebščine mestnih podjetij znašajo letno 6,318.000 Din dohodkov.
Predlog podpira tudi i>odžupun prof. Jan-, ki poudarja, da ima od velike gradbene delavnosti in od investicij mestne občine predvsem korist naša industrija. To vidimo v vsaki panogi industrije, najbolj pa v opekarski, kamenarski in podobni industriji. Neutemeljen jo torej očitek, da je mestna občina nasprotna industriji.
Dr. Bohinjec pripominja, tla Zveza industrijcev ne vodi objektivne politike za teritorij Ljubljane. Občinski svet ima glede razvoja Ljubljane iu njenih potreb vsaj toliko kritičnosti kakor ena ali dve osebi v pisarni Zvezo industrijcev. Posto-j>anji> Zveze industrijcev je le licitacija za razno simpatije iu pa, du se alirntiru jiotreba po njenem obstoju. Če kuluk ni prišel v mestni proračun, je to prav, ker jc mestna občina ua stališču, da ta davek odkluuja. Zveza iudustrijcev je tudi tista, ki Jo najbolj agresivna proti vsem prizadevanjem socialno politike. To ni v korist našega gospodarstva in do tega spoznanja bo prišla ludi Zveza Industrijcev, ki bo nekoč šc obžalovala svojo sedanje postopanje.
Na vrsti so bili nato razni sanioslojni predlogi. ki so jih občinski svetniki vložili v večjem številu. Predlogi so bili odkazani posameznim odsekom. Občinski svetnik Kutar je intorpeliral župana zaradi novega finetarskrga voza, o katerem jo g. Kuiistler napisal v Slov. Narodu uničujočo kritiko.
Žut>an tir. Pur izjavi, da je g. Kunsller napisal s svojim člnnokm le reklamo za svoj izdelek, za smeturski voz. ki ga je leta 1929. prodal mestni občini za ceno 45.000 Din. Vsi stroški z novim vozom pa so znašali le 23.500 Din, kar ponicnju v primeri s Kunstlerjevim vozom občutuo razliko. Ti in drugi luzlogi jasno kažejo, da jc treba ol-ločuo zavrniti napad g. Kunstlerja.
Tajna seja.
Mestna občina se je »voječasiio pritožila uit« nistrstvu za trgovino in industrijo zaradi daljnovoda kranjskih deielnili elektrarni od Črnuč Iti Domžal .Ministrstvo je lo priloži*) zuvrnilo. Mestna občina bi se mogla Se pritožiti na državni svet Pfrsonalnopravni odsek |>a je sklenil, »la sc no l>o pritožil, pu je za pritožbo tudi ie prekasuo. kt r jo rok potekel 2e s ii. aprilom. Za praktikant i Mestne hranilnice so bili imenovani dosedanji trijo volonlnrji: Viktor l.ap.-tjne. Dušan Završan in Nikolaj Fniiič. Občin-ki svet jo odobrit prošnjo v tkivo mestnega uslužbenca Katarine Dar za podaljšanje preskrbninc. Stalno je bila vpokojeua računska uradnica Rozina Perko. Priznanih ji jc 51'i dohodkov, kar znaša 19.178 Din letno. Vdovi n«a> gistratnega nadotiuijala Tereziji Aiman je bila priznana posmrtna čeli' in vdovnina. Tržni stražnik Viktor Feder je bil začasno v pokojen za eno loto s 10% aktivnih prejemkov, kar znese letno 21.194 Din. Prošnja dveh licejskih profesorjev za ureditev prejemkov je bila odklonjena. .Stalno je bil vpokojen licejski profesor dr. Puvel Pesloluik s polno pokojnino, kar znese letno 72.000 Din.
pri tej utopljenki zn neko Mico .štrukelj. pozneje sc pu jc izkazalo, da to ni Štruklicvu, temveč 48-letuu zasebnim Neža Intihur iz, buruko v Gcrhičcvi ulici. Njo so spoznali tudi njeni otroci. Intilinrjevu jc že pokopana.
0 Drzen goljuf na poti v Ljubljano, (iraška policija je obvestila ljubljansko policijo, tla jc na poti v Ljubljani drzen neziien goljuf. T.i jo prod tedni dvignil na poštnem uradu Gross kloni pri Leibnitzu v Avstriji s ponurejenim poštnim nakazilom 14.300 šilingov, to je 116.000 l)in. Nu poštnem uradu so jc legitimiral s potnim listom Maks Opul. Izkazalo se jo. da jo tudi ta |M)tni list, s katerim jo žc nujbrie prekoračil avstrijsko-jugoslovansko mojo ponarejen. Mož jt; star 30—35 let. srednje visok in rjuvolas. Mož jt: nnjbrže kak predrzen mednarodni pustolovce in ni izključeno, du namerava tudi pri nas nadaljevati svoje goljufije.
0 Dobava s'olskih klopi za šolo Lirej. Me?lno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 30 kom. šolskih klopi. Ponudbe je predložiti do I. maja 1931 pri Mestnem ekonomatu, kjer se tudi dobijo dobavni pogoji.
Trbovlje
Maribor
župni urad Trbovlje jo prejel za tukajšne revno otroke obleko in sicer so poslali: Neimenovana rodbina iz Ljubljane. Napoleonov trg za rodbino Krunjo kojo slika je bila objavljena v Slovencu. — Itarlc Stanka. Maribor. Frančiškanska 8. zavitek obleke za eno bednih družin. Ajdišek Josip, Maribor. Tattenbachova 19. istotako. — Župni urad se blagim dobrotnikom v Imenu obdaro-vanili, ki so s solzami veselja darove sprejeli, najlepše zahvaljuje in so priporoča Jo uaduljtiim po-tiijjatvnin,
O I'rv i salonski v'iz izdela* > nasi državi. V
tukajšnji delavnici državnih železnic so dovršil to dui krasen salou.-ki voz. opremljen z vsemi udobnostmi in najmodernejšim komforfoin. Pri Izdelavi so sodelovali ludi nekateri mariborski obrt-niki-speeiulisti. Voz odpeljejo te dni v Belgrad. Je lo prvi salonski voz- opremljen ter popolnoma iz-del a n v nasi državi. rVebju delavnice in našim domačim obrtnikom vsa Časti
□	Zasulo ga je. V gramozni jami ob Koroški cesti so jc utrgal velik plaz. gramoza in pokopal pod seboj 45 letnega delavca Josipa Postružnika
, iz Dajnkove !> tako, da je imel samo še levo roko I zunaj. Tovariši so mu priskočili na pomoč ter g:i odkopall. Postružnik ie dobil pri tem 1; sreči samo nekatere lažjo jioškodbe na glavi, pač pa občutne notranje, radi cesar so ga prepeljali v bolnišnico.
□	Ogenj \ Dravski vojašnici. Včeraj zjutraj ob 8 jo nastal na podstrešju omenjene vojašnice ogenj. Vzrok temu, da so je tramovje vnelo, jo bil v piogrotosti in nedostatnosti dimnika. Gasilci so bili lakoj nu mestu, odstranili so podstrešna tla ter tako preprečili nevarnost večjega požara. Po polurnem gašenju so se gasilci vrnili v Gasilski dom.
□	Ker je dajal Moliorku prenočišče. K notici pod omenjenim naslovom v včerajšnji številki do-dajemo, da .-o šumandla iz Limbuša sicer iz zaporov izpustili, da se bo pa proti njemu vršila razprava, v kateri bo kol glavna priča nastopil Mohorko. Tako bo Suniandlova usoda odvisna sedaj od — Moliorku.
Vrhnika
llirma. V soboto ob TI po|H>ldnc bo prišel na Vrhniko naš prevzvišeni vladika, kuozoškof dr. Gregorij liožman. Slovesen sprejem so bo vršil pred cerkvijo. Vabljeni so vsi Vrhnlčani in vse korporacijo, da sc udeleže sprejema. Po kratki slovesnosti v župni cerkvi sv. Pavla si bo vladika ogledal prenovljeno podružnico sv. Lenarta na Bregu. V nedeljo bo slovesna maša ob 9, po masi pa birinovanje. — V nedeljo, dne 26. t. m. jiriretli društvo rokodelskih pomočnikov zelo lop fjbn Most obupa . Prva predstava bo popoldne po odhodu našega uadpaslirja, druga pa ob 8 zvečer. Vabljeni!
Podružnica Jugoslovanske Malice na Vrhniki
naznanja, tla ima svoj občni zbor 2. maja v prostorih gostilne .lurca (Jorše) ob 8. zvečer. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro i>oznejc z istim sporedom,