Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, ponedeljek 5. maja 1941 VI. Due dichiarazioni di vive riconoscenze e di lealta al Duce i rappresentanti del popolo sloveno hanno inviato al Duce i seguenti indirizzi: Hitler fe včeraj govoril o vojni na Balkanu Berlin, 5. maja. a. Vodja Nemčije in državni bancelar Adolf Hitler je sklical za včeraj popoldne ob šestih sestanek nemškega državnega zbora. Pred polnoštevilno zbranimi zastopniki nemškega naroda je imel voditelj Nemčije obširen govor v katerem je podal pregled vseh vojnih in drugih dogodkov od svojega zadnjega govora v Redchstagu. Ob začetku je voditelj Nemčije omenjal govor, ga je imel 1. septembra 1939, ko se je vnela vojna s Poljsko. Vodja Nemčije je poudarjal, da se je vedno trudil za sporazum z Anglijo in da je bil zanj tudi pozneje, toda vselej so bili vsi njegovi poravnalni napori zaman. Večina vojnih hujskačev se je smejala njegoviiti pomirjevalnim in kompromisnim predlogom in smatrala, da so te ponudbe za mir le izraz nemške slabosti. Zato je končno moralo spregovoriti orožje. Začela se je borba za življenje in smrt. Grčija in Jugoslavija žrtvi angleških spletk Vodja Nemčije je nato začel govoriti o vojni na Balkanu. Rekel je, da Nemčija do tega dela Evrope ni imela nobenih ozemeljskih zahtev, niti ni imela nobenih drugih namenov. Pač pa je bila na tem Prostoru politično in gospodarsko zainteresirana. 9e je bilo kdaj med dvema trgovinskima partnerjema urejeno sožitje in sodelovanje, je bilo to na ^alkanu. S tem delom Evrope je Nemčija v miru trgovala in izmenjavala gospodarske dobrine. Nemčija je industrijska dižava in zato rabi surovine in živila. Toda Angliji in Združenim državam to urejeno sožitje ni bilo všeč in zato sta spravili v tek vse svoje sile, da bi razdrle to enoto. Nemčija je vse svoje na Balkanu kupljeno blago plačevala s svojimi dobrimi industrijskimi izdelki, medtem ko so demokracije te trge puščale zanemarjene ah pa so vse skupaj plačevale s svojimi lažnivimi obljubami. Angleški predsednik vlade Churchill je storil vse, da je preprečil mir na Balkanu. Toda pokazalo se je, da so bila vsa angleška jamstva ničeva in so drago veljale tistega, ki jih je vzel nase. Romunija je bila tista, ki je morala angleška jamstva najbolj drago plačati. Drago je angleška jamstva plačala tudi Grčija, ki ji ta jamstva prav za prav sploh niso bila potrebna. Toda, tako je nadaljeval vodja Nemčije, jaz delam razliko med grškim narodom in njegovimi voditelji, ki so bili pokvarjeni in v mreži angleških interesov ter angleške politike in ciljev. Nato je Hitler govoril o Italiji in njeni udeležbi v sedanji vojni. Italija je bila lani junija prisiljena opustiti svoje stališče nevojskujoče se države in vstopiti ob strani Nemčije v vojno. Italija je v začetku živela v miru z Grčijo. Ta čas pa je Nemčija storila vse, da bi dovršila svoje priprave in da bi zmogla v celoti izvršiti svojo največjo nalogo, namreč pognati Angleže z zadnjega kosa evropske celine. Italija se je morala zaradi angleških spletk zaplesti v vojno z Grčijo. Tudi Nemčija je bila letos prisiljena poseči na to bojišče. Toda Nemčija ni prišla pomagat Italiji, ker slednja pomoči ni potrebna, pač pa je morala Nemčija izvesti vse preventivne ukrepe proti angleškemu nastopanju na Balkanu. Nemška vojska si je bila že poprej nadela nalogo, da bo pognala zadnjega An-gleža z evropske celine in zato je morala nastopiti. ,Mi se zavedamo — izjavlja Hitler — da zasluga za ta uspeh pripada večji del nasi zaveznici Italiji, ki je v šestmesečni borbi v zelo težkih okoliščinah in samo z velikimi žrtvami proti Grčiji omrtvičila glavne grške formacije ter jih je predvsem oslabila na tak način, da je bil polom neizogiben. . Na jugovzhodu sta bili dve državi, ki sta se znali v dogodkih orientirati. Turčija je znala s svojo trezno in stvarno politiko še danes ostati samostojna, dočim je Jugoslavija padla kot žrtev angleških spletk. Čeprav je nemški zunanji minister von Ribbentrop ponudil jugoslovanski vladi ugodne pogoje in čeprav ni bilo treba Jugoslaviji dati nobene pomoči državam_Osi_ in trojnega pakta in čeprav ji je bil obljubljen prost izliod na Solun in ji ni bilo treba sprejeti nobenih stvari, ki bi žalile njeno samostojnost, in čeprav je pod takimi pogoji potem Jugoslavija pristopila k trojnemu paktu, je vendar čez dva dni prišlo poročilo o alarmantnih dogodkih v Belgradu. Državni udar v Belgradu je izvedla feščica angleških plačancev in vojnih hujska-ev. Hitler je nato rekel poslancem, da spričo taksnega stanja, ki ga je ustvaril državni udar v Jugoslaviji, ni mogel ostati ravnodušen in ni mogel dovoliti tolikšnih žaljivk nemškega rajha. Moral je dati svoji vojski ukaz, naj napade. Hitler je rekel, da ni njegova navada, da bi sklepal pogodbe, od katerih bi imel izključno korist en pogodbenik, drugi pa bi imel samo škodo. Majhne izgube nemške vojske Angleški ministrski predsednik Churchill je govoril, da je imela Nemčija na svojem vojaškem pohodu skozi Balkan ogromne izgube in je navedel celo število 75.000 mrtvih Nemcev. Toda resnica je drugačna. Nemška vojska je ujela v Srbiji (5280 častnikov in okrog 837.000 podčastnikov in vojakov, vse samo srbske narodnosti. Pri Grkih je bilo ujetih dkrog 8000 častnikov in 210.000 vojakov. Toda poudariti moram, je dejal nemški voditelj, da bodo vsi grški ujetniki takoj poslani domov. Doslej je nemška vojska ujela nad 9000 britanskih Častnikov, podčastnikov in vojakov. Med njimi je bila večina Avstralcev in Novozelandcev. Churchill je govoril, da je imela Nemčija na tem bojišču 21 divizij. Toda resnica je, da je imela Nemčija tam le dve oklepni diviziji, eno divizijo planincev in oddelke telesne garde. Celotne nemške izgube so bile sledeče: 57 častnikov in 1042 vojakov in podčastnikov j’e bilo ubitih, ranjenih pa je bilo 181 častnikov in 3571 podčastnikov in vojakov. Pogrešanih je 13 častnikov ter 372 podčastnikov in vojakov. V letalstvu je bilo ubitih 10 častnikov in 42 podčastnikov in vojakov, 36 častnikov in 104 podčastniki in vojaki pa so izginili Nemške izgube v balkanski vojni so bile torej najmanjše, kar jih je Nemčija kdaj imela v vojni. Hitler je ugotovil, da je vojna na Balkanu sedaj končana. Promet je v vseh krajih Balkana ob- li vescovo di Lubiana e Ecco il testo del messaggfo che il Vescovo di Lubiana Gregorio Rožman ha inviato al Duce a mezzo del R. Commissario Civile Gra-zioli: »Duce, nell’aprendere con vivo giubilo l’in-corporamento dei territori sloveni occupati dell’esercito italiano nel Regno di Italia, anche a nome del clero e della diocesi dei territori stessi, vi prešo accogliere le espressioni della piu viva riconoscenza per i generosi provvedi-menti adottati per la popolazione, mentre in-voco la benedizione di Dio suIPopera Vostra, su tutta la grande nazione italiana e sulla popolazione slovena, che nell’ambito dellTmpero di Roma potrk vivere e prosperare.c * Roma. II testo del messaggio per il DUCE che i notabili della provincia di Lubiana gli hanno trasmesso a mezzo del R. Commissario Civile Grazioli: »Ne momento in cui il terri-torio sloveno occupato dalle Forze Armate Ita-liane entra a far parte del grande regno d’ Italia, Ljubljanski iko! dr. Rožman je poslal sledečo vdanostno izjavo: »Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu duhovščine škofije tega ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo.« * V trenutku, ko je slovensko ozemlje, zasedeno po Italijanskih Oboroženih Silah, postalo del Velikega Kraljestva Italije, izražamo Ljubljana, 5. maja. Sobota, 3. maja 1941 bo ostala v zgodovini slovenskega naroda zapisana kot velik, zgodovinski1 dan, ko je Duce podelil tistemu delu Slovenije, ki ga je zasedla Italijanska Vojska, s posebnim odlokom avtonomno ustavo. Ustanovljena je bila s tem Ljubljanska provinca pod vrhovno oblastjo Rima. To je kratka, pa za naše kraje tako pomebna vsebina velikega sklepa, s katerim je bila Ljubljanska provinca priključena Rimskemu Imperiju. Ljubljana je bila preteklo soboto dopoldne v pričakovanju velikega dogodka. Naše ljudstvo ga je zaslutilo, če tako sklepamo po splošnem razpoloženju v mestu, še preden sta izšla oba sloven. opoldnevnika >Slovenski dom« in »Slovenski narod«. Ko pa so ljudje brali razširjeni izredni izdaji teh dveh dnevnikov, je vsem v tem napetem ozračju nenadno odleglo. Vsem II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 4 maggio: Nel Mediterraneo occidentale nostre formaiio-ni da boinbardamento hanno colpito con bombe di grossO' ca libro un incrociatore neinico. In Cirenaica continua con successo 1’investi- Pritisk Nekje v Italiji, 4 maia. Uradno poročilo Št. 333 generalnega štaba Italijanskih Vojnih Sil se glasi: V zahodnem delu Sredozemskega morja »o skupine naših bombnih letal izvedle napad z bombami velikega kalibra na sovražno križarko. Napad na Tobruk v Cirenajki te uspešno nadaljuje. So- novljen. Angleška sabotaža je nemogoča. Nemčija nima nobenih ozemeljskih zahtev do Balkana, političen interes pa ima v tem. da na Balkanu vlada red in da se uredi redna in nemotena zamenjava blaga. Italija dobila vpliv v celotnem svojem življenjskem prostoru Vojna na Balkanu je prinesla zavezniški Madžarski zadoščenje, ker so se ji popravile njene meje, ki jih ji je skrojil krivični mirovni diktat. Hrvaška je dobila svojo samostojnost, Bolgarija je dobila pravične meje. a nome di tutta la popolazione Slovena, Noi, eleviamo le espresssioni della piu rispettosa de-vozione alla Maesta del Re e Imperatore, ed esprimiano a Voi DUCE la nostra riconoscenza per i generosi e particolari provvedimenti, adottati nei nostri confronti che ci saranno sicura garanzia di vita e certezza per Favvenire della ' nostra popolazione. 11 rispetto alla nostra lingua ed alla nostra coltura ci dice con quale senso di alta romana giustizia 1’ Italia fascista sa go-vernare i popoli posti sotto la sua protezione. DUCE, la popolazione slovena dimostrera an-cora piu con i fatti la sua riconoscenza e la sua assoluta lealta.« Dott. Natlačen Marco cx bano, Pucelj Giovanni ex ministro rappresentante del par-tito nazionale Jugoslavo, dottor Francesco Novak ex ministro, Mohorič Giovanni ex ministro, dottor Gustavo Gregorin ex Sena-tore, dottor Gosar ex ministro, dottor Slavič rettore magnifico de 1’universita di Lubiana. Dottor I. Adlešič sindaco di Lubiana, dottor Žirovnik presidente della camera delli avvo- v imenu vsega slovenskega prebivalstva Nj. Vel. Kralju in Cesarju najspoštljivejšo vdanost in izrekamo Vam Duce, vso našo zahval-nost za plemenite posebne ukrepe, ki ste jih uvedli za naše ozemlje in ki naj bodo za nas varno jamstvo življenja in zagotovitev bodočnosti našega prebivalstva. Spoštovanje našega jezika in naše kulture priča, s kako vzvišenim pojmovanjem rimske pravičnosti ume Fašistična Italija vladati narode, ki so pod njenim varstvom. Duce, slovensko prebivalstvo bo dokazalo tudi v dejanju svojo zahvalnost in vso svojo lojalnost. Dr. Marko Natlačen, bivši ban. Pucelj Ivan, b. minister, predstavnik JNS. Dr. Franc X o-vak, b. minister. Mohorič Ivan, b. minister. Dr. Gustav Gregorin, b. senator. Dr. Gosar Andrej, b. minister. Dr. Slavič, rektor univerze se je odvalil težki kamen od srca. Z velikim veseljem je ljudstvo sprejelo novico, da so zdaj naši kraji, ki jih je zasedla Italijanska Vojska, postali po visoki odločitvi Rfma Ljubljanska provinca, priključena velikemu Italijanskemu Imperiju. Po mestu so veselo zavi-hrale spet, kakor zadnjič ob prihodu italijanskega vojaštva, italijanske zastave, po izložbah pa so se nenadno pojavile velike slike Vladarja Viktorja Emanuela III. in Duceja. Tudi vsi ljubljanski časopisi, ki so izšli v soboto, so prinesi} na prvi strani veliki sliki Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter Duceja. O globokem pomenu tega velikega zgodovinskega dogodka za naše kraje, zasedene po Italijanski Vojski, smo v našem listu poročali že v sobotni številki, vendar pa je ta dogodek tolikšne važnosti, da ga je treba poudarjati vedno znova. Vrednosti odloka, ki ga je v so- mentn di Tobruk: sono stati nettamenle respinti i tentutivi nemici di contrattacco appoggiati da rarri armati. Formazioni aeree italiane e tedesche si sono susseguite in azioni di bombardemento contro navi alla fonda, fortificazioni, batterie e coucentramenti di truppe nemiche. Marsa Ma- vražnik je poskušal izvesti dva protinapada z oklopnimi edinicami, pa je bil gladko odbit. Sku-ine italijanskih in nemških letal so z uspehom ombardirale ladje na sidrišču, topniške utrdbe in koncentracije sovražnih čet. Bombni napad je bil izvršen tudi na Marsa Matruh. Kaša zaveznica Italija bo dobila ozemeljski in politični vpliv, ki ji pripada v njenem iivljenskem prostoru. Italija, naša zaveznica, bo dobila ozemeljsko in politično nadvlado r njenem življen-skern prostoru, ki pripada samo njej, in katerega si je več kot zaslužila z velikimi in krvavimi žrtvami, ki jih je morala doprinesti od oktobra lan-razteza njen življenjski prostor. Grški in srbski narod pa bosta morala kmalu spoznati, kaj pomenijo posledice angleških spletk in vojnih hujskačev. Anglija ima največjo krivdo na tej tragediji. Nemška vojska je pa pokazala, da je najmočnejša in najbolje opremljena vojska na svetu. Njej se nihče ne more postaviti po robu in nihče je ne more premagati. cati, dott. Giovanni Kuhar presidente della camera dei notai, ingegnere Pirkmajer presidente della camera degli ingegneri, Ceč Car-lo presidente della camera del commercio e deli’ idnustria, Smerkolj J. Albino presidente dell’Unione commercianti, Majcen Cirillo presidente delFUnione albergatori, Kavka Car-lo presidente deli’Unione artigiani, dottor Lavrič Giuseppe presidente della camera degli agricoltori, Jonke G. presidente della camera del lavoro, dottor Ravnihar Vladimiro presidente deli’associazioni culturali, dottor Slokar Giovanni presidente deli’ unione degli istituti bancari e delle assicurazioni, Praprotnik Augusto presidente delPUnione degli In-dustriali, dott. Goli a Adolfo ex deputato per la citta di Lubiana, Rigler A. ex deputato del circondario di Kočevje, Smersu Rodolfo ex deputato del circondario di Lubiana, Stare Miloš ex deputato del circondario di Lubiana, dottor Koce Jure ex deputate del circondario di Černomelj, Virant Stanko presidente deli’ Unione giornalisti. v Ljubljani. Dr. Jure Adlešič, župan ljubljanski. Dr. Žirovnik Janko, predsednik odvetniške zbornice. Dr, Ivan K u h k r, predsednik Notarske zbornice. Ing. Pirkmajer, predsednik inženirske zbornice. Karl Č e č, predsednik TOL Smerkolj Albin, predsednik trgovskega združenja. Majcen Ciril, predsednik Gostinskega združenja. Karel Kavka, predsednik obrtniškega združenja. Dr. Lavrič Jože. generalni tajnik kmetijske zbornice. Jonke Jože, predsednik Delavske zbornice. Dr. Ravnihar Vladimir, predsednik Kulturnih društev. Dr. Slokar Ivan, predsednik Združenja bančnih zavodov. Praprotnik Avgust, predsednik Združenja indu-strijcev. Dr. Adolf Goli a, b. poslanec za Ljubljano. Rigler Alojz, bivši poslanec Kočevja. Smersu Rudolf, b. poslanec za ljubljansko okolico. Miloš Stare, b. poslanec ljubljan. okraja, i Dr. Koce Jure, b. poslanec za Črnomelj. Stanko • Virant, predsednik Novinarskega združenja. boto izdal Duce, se bo naše ljudstvo zavedalo v pravi luči in spoznalo veliko bistroumnost, s katero je bil ta zgodovinski sklep izdan. Vedno bolj bo ljudstvo tudi občutilo svojo globoko hvaležnost za ta rimski sklep, ki nas je nenadno rešil morečih skrbi za bodočo usodo našega naroda. Zdaj, ko smo končno prišli v skupni Dom pod vodstvom pravičnega vla-darja_ Savojske Kraljeve Hiše, nam je odleglo in vsi smo se spet vrnili na delo, stvarjalno delo, po katerem se je naš narod vedno odlikoval v družini evropskih narodov. S prav takšnimi čustvi kot naše glavno mesto Ljubljana, je zgodovinsko odločitev sprejelo tudi naše podeželje, kjer so nrav tako veselo zaplapolale v soboto italijanske zastave in naznanjale radostno novico sfovenskemn ljnd-stvu, qbenem pa globoko vdano** in zahvalo Duceju za njegov modri ukrep. truh č stata bombardata. II neinico ha compiuto incursioni aeree in Tripoli e Bengasi: (jualrhe danno e aleune vittime. Un bombardiere inglese e stato abbatturo. NelPAfrica orientale attivita di artiglierio nel settore di Amba Alagi. Sovražnik je izvršil zračne polete nad Tripolis in Bengazi, kjer je bilo povzročeno nekaj škode in tudi nekaj človeških žrtev. Eno angleško letalo je bik) sestreljeno. V Vzhodni Afriki v področju Amba Alagi topniško delovanje. Vojna med Anglijo in Irakom Bagdad, 5. maja. rr. Po zadnjih poročilih iz Iraka doživljajo Angleži velike neuspehe v borbi z iraškimi četami. Slednje so zavzele »sa manjka petrolejska polja in so tudi na več krajih pretrgale odvodno cev proti HaiU, tako'imenovano Pipe line. Ankarski radio je včeraj sporočil, da so vsa petrolejska polja okrog Mosula, ki so znana kot največja, poplavljena. Iraška vojska se povsod vojskuje proti Angležem, čeprav Londoa vztrajne zatrjuje, da je prišlo le na nekaterih mestih do I prask, drugod, kakor na primer v Bagdadu in Basri, pa vlada popoln mir. Ret pa je, da se je iraško ljudstvo povsod dvignilo proti napadalcu. Dve izjavi živega priznanja in zvestobe Duceju Ljubljanski škof in predstavniki slovenskega ljudstva so naslovili na Duceja naslednji izjavi: Zgodovinska sobota 3. maja 1941 c Tudi nase podeželje je z velikim veseljem in hvaležnostjo sprejelo Duceiev sklep o ustanovitvi avtonomne Ljubljanske province L* investimento di Tobruk continua na Tobruk se nadaljuje Stran 2. »SLOVENSKI DOM«, dne 5. maja 1941. Štev. 102. Ljubljana od sobote čez nedeljo Kakor sobotno, tako je bilo tudi vreme v nedeljo čmerikavo, le z razliko, da ni deževalo. Zjutraj je bila megla, ki pa se je kmalu dvignila. Bilo je precej mrzlo. Na Grajski planoti in na strehi gradu je bilo čez noč zapadlo nekaj snega, kar je čudno, če pomislimo, da smo že v mesecu maju, ko ne bi smelo biti o snegu ne duha ne sluha, posebno v nižinskih krajih ne. Po Kamniških planinah in vi5e ležečih krajih je nov sneg kar pošteno zapadel. Zaradi mraza so ljudje oblekli spet suknje. To so bili seveda le bolj tisti, ki jih rado zebe. Današnje jutro pa obeta spet lepo vreme, seveda če ne pride znova nenadno presenečenje, kakršnih »mo zadnje čase že kar navajeni. Institut za italijansko kulturo začne danes s svojimi tečaji Ravnateljstvo Instituta za italijanske kulturo v Ljubljani sporoča vsem svojim članom in vpisanim, da bo Institut spet pričel s svojimi popolnimi tečaji pouka in konierenc v ponedeljek, dne 5> maja i nespremenjenim urnikom. Institut bo sprejel nova vpisovanja tako za tekoče tečaje, kakor tudi za nove tečaje, ki bodo poleti. Za informacij« se {• obrniti na Tajniitvo v uradnih urah. Vojaški koncert na Kongresnem trgu Italijanska vojaška godba, ki je s svojim polkom prišla v Ljubljano, je včeraj priredila svoj prvi javni koncert na prostranem Kongresnem trgu v sredi novo zasajenega parka v Zvezdi. Ker Je bilo vreme lepo, ?eprav malo mrzlo, je na koncert prišlo nenavadno mnogo ljudi, ki »o hoteli pač slišati kako igrajo italijanski vojaški godbeniki. Mirne duše lahko rečemo, da je koncert poslušalo nad 2 tisoč ljudi, ki so pazljivo sledili izvajanju lepih glasbenih del. Za začetek je vojaška godba odigrala učinkovito koračnico svojega polka. Sledil je koncertni del s Seviljskim brivcem, delirij Donizzettijeve opere Lucia di Lammermoor, madžarska plesa in kot zaključek spet Mornarska koračnica. Izvajanje vsega koncertnega sporeda je bilo vzorno. Nenavadno številni poslušalci so bili z izvajanjem zelo zadovoljni in so godbenike nagrajali % dolgotrajnim ploskanjem. Kdor ne misli sam obdelovati svoje zemlje... V Ljubljani je še vedno precej lastnikov zemlje, ki jo pa oni sami ne mislijo obdelati. Te je mestna občina naprosila, naj ji dajo svojo zemljo v najem. Občina bo to zemljo spet razdelila na manjše parcele, ki jih bo dala v obdelavo revnejšim občanom. Kakor v Zagrebu, kjer je izdalo mestno poglavarstvo odredbo, da mora biti vsaka ped zemlje obdelana, tako hoče tudi Ljubljana izkoristiti vsak košček zemlje. Kdor v Zagrebu ne bi svoje zemlje hotel sam obdelati, mu bo občina to zemljo enostavno odvzela in jo dala tistim, ki hočejo delati na zemlji. V Zagrebu bodo taka zemljišča kar odvzeta, dočim v Ljubljani mestna občina naproša lastnike neobdelane zemlje, naj jo dajo v najem občini, ki jo bo potem že sama porazdelila tistim, ki bi hoteli imeti ped zemlje. Mnogo je namreč ljudi, ki bi radi kaj pridelali, zemlje pa nimajo. Takim hoče mestna občina pomagati. Hoče jih obvarovati pred pomanjkanjem ali morda celo pred gladom. 7 veseljem moremo sicer ugotoviti, da so uvidevni zemljiški posestniki tako zemljo že sami od sebe dali revnejšim v obdelavo, vendar na prošnjo županstva na žalost doslej še ni bilo pravega odziva. Mestna občina znova prosi posetnike večjih parcel, naj takoj mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ul. 7-1, soba 25, prijavijo take parcele, ki so jih voljni dati mestni občini brezplačno v najem za oddajo manj premožnim slojem. Ni pa rečeno, da v Ljubljani ne bi moglo priti do takih ali še strožjih ukrepov, kakor so bili glede tega tedani v ZagrebuJ Pregnane so skrbi, da ne bo kruha Ljubljana bo v nekaj dneh imela že M 00 stotov dobre enotne moke Ljubljana, 5. maja. Kdo ne bi razumel velikih skrbi, ki »o prevzele naše gospodinje v zadnjih dneh, ko se je raznesla po mestu razburljiva novica, da v bodoče ne bo več krušnih kart in tako seveda tudi ne kruha in moke. Hvalabogu pa ge je izkazalo, da je bil ta strah popolnoma neupravičen, kajti za pereče vprašanje ljudske prehrane v Ljubljani so se takoj z vso vnemo in razumevanjem zavzele italijanske zasedbene oblasti in ga tudi brez zavlačevanja takoj rešile, Kr. Civilni Komisar se je ravnal po načelu, da >dvakrat da, kdor hitro da« in je takoj zagotovil prebivalstvu po Italijanski Vojski zasedeneea ozemlja zadostne količine moke in dobrega kruha. Prazna skladišča mestnega preskrbovalnega urada se po njegovem naročilu spet polnijo. Tja so že v petek pripeljali iz Italije 300 stotov lepe enotne moke, dovažajo pa jo še vedno znova. V nekaj dneh bo tako imela Ljubljana že 1.100 stotov dobre enotne moke. Tiskajo se tudi že nove krušne nakaznice, ki jih bo naše ljudstvo eotovo bolj veselo, kakor pa jih je bilo v prejšnjih mesecih, to pa predvsem zato, ker bo na novo krušno karto mogoče dobiti osem kilogramov moke na mesec, in ne več samo 4 kg, kakor je to veljalo dozdaj. Iz Italije dobrohotno pripeljana moka je tako imenovana enotna moka, ki z njo po vsem italijanskem imperiju peko enoten kruh popolnoma enak za revne in bogate- Enotna moka je mešana s 40% pšenične in 60% bele koruzne moke, ki je mleta iz bele koruze, ter je kruh, pečen iz tako mešane moke prav okusen in zelo izdaten, da nikdo ne bo pogrešal belega pšeničnega kruha. Prenehale bodo pritožbe na težave v želodcu in vse prebivalstvo bo spet pomirjeno ter z zaupanjem gledalo v bodočnost, ki naj nam prinese dobro letino. Moka, ki so jo za potrebe prebivalstva na zasedenem slovenskem ozemlju pripeljali s tolikšno blagohotnostjo iz Italije, pa ni ostala v skladiščih preskrbovalnega urada, pač pa so Jo tudi takoj začeli razdeljevati ljubljanskim pekom. Iz pekovskih prodajalen so se zadnje dni naše gospodinje vračale domov s kaj zadovoljnimi obrazi, saj so si lahko kupile belega kruha, kakor že dolgo ne. Zaradi stalnih napadov je Malta izgubila svoj pomen Rim. 5. maja. 9. Posebni dopisnik agencije | Stefani poroča, da so v noči od 3. na 4. maj I skupine bombnikov C. A. T. napadle pristaniške naprave v pomorskem oporišču La Va-letta (Malta) in letališče Mikaba. Bombni napad je bil zelu hud, ker so metali bombe velikega kalibra in zažlgalne bombe. Povsod je bilo vse polno ruševin in ognjev. Zadele pa so bile tudi ladje, ki so se nahajale v pristanišču La Va- letta. Letalski napadi na vojaške objekte in pristanišča za vodna letela na Malti so v polnem teku. Tisoči in tisoči ton eksploziva preprečujejo sovražniku vsako reorganizacijo, da bi obdržal to zelo važno in strategično pomorsko oporišče v redu. Lunin svit je omogočil razvoj raznih letalskih podvigov. Sovražnikova protiletalska obramba je bila, kakor po navadi, zelo ostra. Churchill prikriva resnico o britanskih izgubah v Grčiji Rim, 5. maj*, a. Angleški ministrski pred- I sednik Churchill je potrdil, da je bUo 80A an- • gleškega ekspedicijskega zbora na Balkanu rešenih. V berlinskih vojaških krogih pravijo, da je ta trditev popolnoma zgrešena. V istih krogih pa na podlagi zanesljivih vesti pravijo, da sta bili približno dve tretjini ujeti ali ubiti, ah pa sla utonili. Svet bo prav kmalu zvedel točne številke in za popolno angleško katastrofo. Avstralsko prebivalstvo je *elo vnemirjeno zaradi vesti o angleškem porazu, ker so sodelovale tudi avstralske čete v Grčiji. Churchillova trditev, da je angleški ekspedicijski zbor v Grčiji imel 15 tisoč mrtvih, je samo del resnice. K temu je treba dodati še drugih deset tisoč izgubljenih mož. Naivečje izgube pa so pretrpeli Avstralci in Novozelandci, ki so krili beg Angležev. Tudi vest, da je bilo ujetih 8000, je napolnila z grenkobo avstralsko prebivalstvo, ker so »e Angleži rešili na račun Avstralcev. Edgar Wa!lace: Na sever, potepuhi »Švedova hiSa — ali jo poznaš, Letuiy?« Zaspani Lenny je izjavil, da je že slišal nekoč govoriti o tej hiši, da pa je ni še videl. »Nekje za Elmirjevitn posestvom mora biti,« je dejal. »Nisem bil sicer še nikoli tamkaj, tod* saj gozdovi tu niso zelo razsežni.« Pokazal je pot, po kateri bi morali rti. Anglež jima je dejal, da se vrne v mesto, da poizve, če je kaj novega, nato pa ju bo dohitel. »Nocoj ga pa boste ujeli!« je vtkliknil vzhi- čeno. . , . . »Ne vem, kaj naj storimo z dektelom,« j« nadaljeval zamišljeno in si gladil brke. Dolgo je molčal. Očividno je razmišljal o tej nepričakovani oviri. Končno pa je Izjavil: »Saj ona pri tem nikakor ni važna.* Ko je zopet sedel h krmilu j« še pristavil: »V mestu se je nekdo od policije zanimal za vaju. Razume se, da sem rekel, oa vaju nisem videl. »Zelo ljubeznivi »te,« je ironično dejal Rdeče-bradee. Ko j« avtomobil izginil, je položil tovarišu roko na ramo iri dejal: ... »Pojdiva! Pravijo, da straši v Švedovi hiii? Mogoče ji bova priskrbela le enega gosta-« Sedaj je bila Oktober že popolnoma budna. Ni se več branila; pač pa je pograbila roko, ki ji je tiščala usta in je na/pela vse svoje sile, da bi jo odstranili. »Bodi tiho,« ji ie zašepetal Robin.« Bal sem se, da boš zakričala. Nekdo lazi okrog hiše.« Prikimala je. Robin je odstranil roko in dvignil tudi svoj zabuhli obraz. »Oprosti,« je zacepetal, »Ali moreš vitati brez ropota... počakaj!« Objel jo je z obema rokama in previdno dvignil. Zarjavela postelja je nekoliko zaškripala. Postavil jo je na noge in jo potisnil k steni v kateri je bilo okno. »Ne smeš se ganiti!« Nevihta je minila. V sobo se je počasi kradla jutranja svetloba, ki je predmetom in sencam v sobi dajala videz strahov. Vladala je grobna tišina; le tu pa tam je zunaj počila drobna suhljad. Robin j« čepel pod oknom. Le s težavo je videla njegovo sključeno postavo v lahnem svitu. Mimo okna je smuknila neka senca. Nekdo je skušal previdno odpreti zunanja vrata. Deklica je slišala tiho šepetanje. Nenadoma se je na nasprotni strani pojavila bleščeča svetloba. Nekdo je z električno svetilko pregledoval sobo skozi okno. Svetloba se “'je premikala od desne proti levi, od zgoraj navzdol. Nato je dosegla posteljo in tam nekaj časa obstala. Sedaj je Oktober razločno videla Ro- Deževje in mraz ovirata poljska dela Ljubl jana, 5. maja. Prvi dnevi letošnjega maja so bili zelo deževni, saj je padlo do davi v celoti že 72 mm dežja in prav hladni. Deževje je zemlja popolnoma namočilo. Zelo je oviralo poljska dela. Kmetje so morali povsod prekiniti saditev krompirja, fižola in koruze. Stari in izkušeni ljudje zatrjujejo, da je zadnji čas za saditev visokega fižola sv. Florijan. Včeraj zjutraj je sprva lahno rosilo, pozneje pa so začele naletavati, prav redko sicer, mokre in težke snežinke. Po hribih v okolici je nizko v ravnino zapadel precej na debelo težak in moker sneg. Pobeljeni so bili vsi vrhovi od Kureščka dalje proti Krimu in naprej. Na planinah je včeraj neprestano snežilo. Naravno je, da je davi pritisnil zmeren mraz in je bilo prav hladno tako, da so suknje še vedno dobro došle. V okolici Črnuč so davi od 3. do 6. ure zaznamovali znaten padec temperature in je ta čas živo srebro padlo celo pod ničlo na —2 stopinji | Celzija. V mestu smo imeli najnižjo temperaturo +2 stopinji C. Zaradi deževja so vode začele naraščati, toda nikjer še ni nastopila večja nevarnost za povodnji. Ljubljanica je v gorenjem toku dosegla visoko stanje, bregovi so bili zvrhani, toda nikjer se ni še razlila po poljih. Išca je pri barjanski šoli dosegla 1 m nad normalo. Tudi ta ni poplavila njiv in travnikov. Primerno slično mrzel majnik je bil 1. 1934, v mnogem pogledu pa še hujši. Takrat je v prvi polovici majnika nastopila sprva huda pomladanska pozeba, ki je napravila na raznem sadju ogromno škodo. Zapadel je nato moker sneg, ki je na raznih telefonskih in drugih napeljavah povzročil velikansko škodo. Niato so se pojavile velike pomladanske povodnji, ki so uničile po njivah vso setev in so bili n. pr, Banani primorani konec maja v drugič saditi krompir,- V „Traviati" je spet nastopila Zlata Gjungjenac ki se je srečno vrnila Iz bombardiranega Belgrada. Predstavo so gledali tudi številni častniki Italijanske Vojske . Včerajšnja predstava v ljubljanski operi, ko so igrali spet pril j ubl jeno Verdijevo glasbeno delo »Traviato«, je bil nekak domač svečan dogodek. V vlogi Violette je namreč spet jx> dolgem času nastopila naša priljubljena sopranistka ga. Zlata Gjungjenac. Ko se je zastor po odigrani uverturi dvignil, je občinstvo navdušeno pozdravilo našo pevko, ki se je zdrava [n srečno vrnila iz Belgraaa. Mnogi ljubitelji naše Opere so bili namreč v skrbeh, kaj je neki z njo, ko je ostala v Belgradu. ki so ga Nemci pri zavzemanju Srbije hudo bombardirali. Oddahnili so se prijatelji o*perne glasbe ob prvih časopisnih vesteh, ki so naznanile, da je ga. Gjungjenac živa in zdrava. Pri včerajšnji predstavi pa je občinstvo tudi pokazalo ,kako je v Ljubljani ga. Gjungjenac priljubljena, saj jo je pozdravilo navse navdušeno. Go. Gjungjenac je ta pozornost očividno ganila. Včerajšnjo predstavo »Traviate« so gledali tudi številni častniki Italijanske Vojske, ki so nastanjeni v naši Ljubljani. Nenavadno mnogo jih je bilo, ki so hoteli videti, kako kaj pri nas odigravajo prelepo »Traviato«. Tudi oni so bil zelo zadovoljni s to svojo, takorekoč narodno opero, številni italijanski častniki so navdušeno ploskali predvsem Violetti, ge. Gjungjenac, ki Zadušnica za dr. Kulovcem Jutri, v torek dne 6. maja, na 30. dan smrti ministra dr. Franca Kulovca, velikega pobornika miru, bo ob sedmih v frančiškanski cerkvi slovesna sveta maša zadušnica ter rekviem* Vsi prijatelji in častilci velikega pokojnika vabljeni. Sprememba voznega reda na progi Ljubljana—Vrhnika Pričenši s 5. majem 1941 vozijo na progi Ljubljana—Vrhnika trg in obratno dnevno redno sledeči mešani vlaki: Vlak št. 8032 a z odhodom iz Ljubljane ob 5.50 in s prihodom v Vrhnika trg ob 6.25; vlak št. 8032 z odhodom iz Ljubljane ob 7.45 in s prihodom v Vrhnika trg ob 8.20; vlak št. 8034 a z odhodom iz Ljubljane ob 10.30 in s prihodom v Vrhnika trg ob 11.05; vlak št. 8036 z odhodom iz Ljubljane ob 14.00 in s prihodom v Vrhnika trg ob 14.35; Vlak št. 8038 a z odhodom iz Ljubljane ob 17.10 in s prihodom v .Vrhnika trg ob 17.45; vlak št. 8040 a z odhodom iz Ljubljane ob 19.00 in s prihodom v Vrhnika trg ob 19.35. Vlak š; 8031 b z odhodom z Vrhnike trga ob 6.40 in s prihodom v Ljubljano ob 7.15; vlak st. 8033 a z odhodom z Vrhnike trga ob 8.35 in s prihodom v Ljubljano ob 9.10; vlak št. 8035 b z odhodom z Vrhnike trga ob 13.00 in s prihodom v Ljubljano ob 13.35; vlak št. 8037 a z odhodom z Vrhnike trga ob 15.00 in » prihodom v Ljubljano ob 15.35; vlak št. 8039 a z odhodom z Vrhnike trga ob 18.05 in 9 prihodom v Ljubljano ob 18.40; vlak št. 8041 z odhodom z Vrhnike trga ob 19.55 in sprihodom v Ljubljano ob 20.30. V zvezi 1 to spremembo se razveljavi na omenjeni progi do seaaj veljavni vozni red. Vlaki 8032 a ter 8034 a in 8038 a imajo v Vrhniki trgu takojšnjo avtobusno zvezo do Postojne ter nato vlakovno zvezo za Trst, v obratni smeri pa vlaki št. 8033 a, 8035 b in 8041. V najbolj obljudenem delu Manille, glavnega mesta ameriških Filipinov, je izbruhnil ogromen požar, ki je uničil mnogo hiš. 25.000 prebivalcev je ostalo brez strehe. Trije ljudje so zgoreli, veliko pa je ranjenih. Škoda znaSa skoraj milijon dolarjev. Požar se je mogel razširiti edinole zaradi pomanjkanja vode. se je res potrudila in doprinesla, da 'je bila današnja predstava na dostojni višini. Da je predstava tako lepo uspela, gre zasluga tudi vsem ostalim pevcem, tako g. Franceljnu, ki je zadovoljivo odpel težko vlogo, kakor smo to pri njemu sicer navajemi. Seveda pa ni kvaril celotnega si jajnega izvajanja. Vzorno lepo je odpel vlogo Alfredovega očeta g. Janko. Njegov glas je bil izredno sočen in prodoren. Tudi ostala zasedba je bila prav dobra. Zbor in orkester je vodil g. Štritof. »Travi-ata« je bila spet izvajana, kakor je v Ljubljani to že navada, pred razprodano hišo. Vsi so bili z izvajanjem zelo zadovoljni, saj ni čudno, ko so pa bile vioge dane v roke solidnim in izkušenim izvajalcem. Takih predstav si želimo še več. Koledar Danes, ponedeljek, 5. maja: Pij V., papež. Torek, 6. maja; Janez p. L. v. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr, Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10; mr. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. — Tečaji italijanščine, nemščine in nemške stenografije. Pojasnila: Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Italijanščino poučuje profesor, ki je diplomiral v Rimu. Opozarjamo na violinski koncert, ki bo v petek 9. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Dela skladateljev: Beethoven, Paganini, Škerjanc, Samo Hubad in Prevoršek bo izvajal violinist Uroš Prevoršek, bivši gojenec našega konservatorija in absolvent Glasbene akademije v Milanu. Na klavirju bo spremljal skladatelj Škerjanc. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. Ravnateljstvo Sole Glasbene Matice vahi ntar£e in vse prijatelje naše mladine, da tx*etijo prvo javno produkcijo gojencev Glasbeno Matice, ki ho v ponedeljek, S. t. m v mali Filharmonični dvorani oh četrt na 7 zvečer. Nastopili bodo gojenci klavirskega in vio. linskega oddelka glasbene šole. Natančni spored, ki velja kot vstopnica, se dobi v Knjigarni Glasb. Matico. Piliolofki gimnastični tečaj pod imenom cVesele ure ca mlctdinot, se zopet reosIe. Ponudbe na upravo »Slovenca«, pod — Dr. profesor A. R. Globok voziček poceni naprodaj. Bezenško-va ul, 28, Zelena jama. Moški, ki je ▼ »ohoto, dne 3. t. m., zvečer ▼ kavarni Union v*el moški in ženski dežnik obenem (ženski dežnik je bil obešen na moškega) naj blagovoli oba vrniti istotam. Sicor sledi prijava na policiji! bina pod oknom. Bil je sključen in je držal v roki železno palico, ki je nekoč bik najbrže pritrjena na oknu. Čudila se je zakaj oni tain zunaj niso našli nobene poti, koder bi' prušli v hišo. »Pojdi k vratom... nato po hodniku, desno. Vzemi svoje čevlje s seboj, a jih ne smeš obuti!* Te besede ji je zašepetal Robin. Prikimala je in nemudoma izpolnila njegovo jKivelje. Vzela je čevlje in po prstin odSta po hodniku, dokler ni dospela do nekih vrat. Tu se je ustavila m čakala. Kmalu je zaslišala, da se ji Robin bliža. »Ali so vrata odprta?* je tiho vprašal. Hodnik je bil tako ozek, da je začutila rokav n egove srajce na svojem obrazu, ko je šel mimo n e. Vrata niso bila popolnoma zaprta, vendar jih n bilo mogoče odpreti popolnoma »rez šuma Sovražnik je bil medtem |>ri glavnih vratih in se trudil, da bi jih odprl. Robin je čakal dokler oni zunaj ni začel zopet ropotati s kljuko. s<* ie s hrbtom uprl v vrata. Sunkoma so se odprl*' Robin pa je iztegnil roko, prijel deklico za laket in jo potegnil za seboj. Znašla sta se v kuhinji, kjer je zrak zaudarjal po zemlji in plesnobi. Robin je tipal po mokrih stenah, dokler ni našel drugih vrat. Z druge strani hiše se je slišal močan ropot. Nekdo j« hotel s silo odpreti hišna vrata. Robim je izrabil ta ropot in se z vso silo zagnal v vrata, ki so takoj popustila. Znašla sta s« na prostem, v gozdu. »Ali si vzela plašč s seboj?« jo je tiho vprašal. Njegove ustnice so bile tik njenega ušesa. Dotik njegovega poraslega lica ji ni pil več neprijeten. »Toliko bolje! Pridi za menoj! Zmočila si bos sicer noge, a zaradi tega pač še ne boš umrla. Drži se mojega rokava... ce se ustavim, stori hjdi ti tako.« Korakala sta skozi visoko travo in grmičevje. Ta kraj je nekoč bil vrt. Skoraj brez šuma sta se plazila proti robu gozda. Deklica ni niti za hip zaostajala za svojim spremljevalcem. Njene nogavice so bile premočene. Stopila je na trn, a se je z vso silo obvladala, da ni zakričala. Po ovinkih sta se približala gozdu. Ce bi bil dan, bi še mogla videti Švedovo hiso. Naslonila se je nanj in obula čevlje, drugega za drugim. Njene svilene nogavice so bile vse raz- cefrane, vendar je bila vesela, ko je začutila, da zopet stoji na podplatih. »Sedaj se pa nama ne mudi več tako zelo. Precej časa bo prešlo, preden ona dva preiščeta vso hišo in vrt. Tudi Lennv ne more med drevjem metali nožev s takšno lahkoto, kakor na prostem. Nekaj ga je spravilo v dobro voljo, kajti slišala je, kako se je tiho zasmejal. Zoj>et je f*ospešil korak. Bila sta že precej oddaljena od hiše, ko sta dospela na pot, ki je vodila navzdol po griču. Drevje je j>ostaja!o zopet redkejše. Nenadoma pa jo je Robin zgrabil za roko in obstal. (Dalje sledi.) Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: in*. Jote Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob li Mesečna naročjiina ie 10 din. za ino*emstvo M din — UrednMtvoi Kopitarjeva ulica 6/II1 — Uprava: Kopitarjeva ulica «. Liubliana — Telefon io-oi do 40-01 — Podružnice: Maribor, Celje, Ptnj, Jesenice, Kranj, Novo mesto. Trbovii«