Naročnina iiicjm£im tS Din, ca i nožem-•Ivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <M> Din, sa taozeiuztvo 120 Din
Uredništva je ? Kopitarjevi nt 6/01

VENEC
ček. račun: Ljob-liana It IO.MO m 10.W za inaeratei Surajevo *t» 7">b\ Zagreb M* W.0tt, Praga-I >uiibj 24.7'f
Uprava. Kopitarjeva 6. telefon 2V9J
Telefoni nredniitvni dnem« aioiba MM — toča« S9M, »M ta MM
Izhaja rnk dan zjutraj, razen ponedeljka ta dneva po prazniku
Prelom v Avstriji
V Avstriji vlada sedaj skrivnosten molk. Pred nekaj tedni smo v brzojavnem delu lista priobčili nekaj informacij o nekem novem notranjepolitičnem procesu, ki so mu
fri naši sosedi dali ime nove demokracije, iile so to izjave napisane v vodilnem časopisju od oseb, ki stojijo čisto v ospredju avstrijske notranje politike. Iz njih smo pravilno brali vtis, da želi avstrijska vlada, ki Je od pokojnega Dollfussa naprej jadrala na razburjenem valovju Heimwehra, zopet na-zaj k ljudstvu, ki se je heimvvelirovskega gibanja ndeleževalo mnogo manj, kot je na zunaj Izgledalo, in ki so mu bile posebno Starhembergove zunanjepolitične pustolovščine popolnoma tuje in odvratne. Za nepredirnim molkom, ki Bedaj Avstrijo obdaja, očividno dozorevajo demokratične težnje avstrijske vlade, predvsem tistega dela avstrijske vlade, ki v našopirjeni vsemogočnosti Starhembergovega Heimwehra preteklo leto sploh ni več prišel do besede. Za to imamo iz sadnjih časov več nespodbitnih dokazov.
Novoletna amnestija, ki jo je zvezna vlada objavila in ki odpušča vsem udeležencem socialističnega puča v februarju 1934 vse kazni, celč dosmrtno ječo, je z značilno široko-grudnostjo odvalila vse ruševine, ki so ležale
Kjer se spajala abesinski In japonski problem
Tiho morje moti Evropo
Anglija se mora istočasno utrjevati v Sredozemlju in na Dalnjem vzhodu
med vlado in delovnim ljudstvom in ki jih je nakopal Starhemberg. Na drugi strani čuje-mo, da se vračajo večje skupine socialistič-
f lc
nik političnih beguncev, ki so ob marksističnem pučn zbežale čez mejo in se zatekle v Rusijo, in da se bodo smele mirno zopet naseliti na svojih starih bivališčih. Končno pa je dal najmočnejši signal za demokratični ! preporod, ali če se hočemo poslužiti politič- , nih izrazov, za zmago demokratičnih krščan- : skih socialcev med fašističnim Heimwehrom pri vodstvu avstrijske republike, minister za socialno skrbstvo, mladi graški profesor dr. Dobretsberger. Prvo njegovo delo, ko je prevzel vodstvo svojega ministrstva, je bilo; da^e z močno roko porinil stran ves stanovski načrt, ki ga je izdelal ujegov heimwehrovski prednik Neustadter-Stiirmer, ter začel iskati potov za sporazum s socialističnim delavstvom. Celo dr. Ender, ki je izumitelj nove avstrijske ustave, se je moral vdati mladostnemu pogonu socialnega ministra ter priznal, da mora vlada, predno misli na organizacijo stanov, najti načina, da pripadnike istega stanu med seboj pomiri in da na vsak način odneha od avtoritarnega imenovanja stanovskih Zcistopstev delovnih skupiti ter jim vrne pravico, da si ločeno po podjetjih sami izvolijo svoja zastopstva v osnovnih celicah stanovske organizacije. Tudi Dobrets-bergerjev pomočnik, državni tajnik Znida-ric, čeravno po uniformi Heimwehrovec, je o srcu pristaš širokega pomirjenja med de-ovnim ljudstvom. Ni torej nobenega dvoma o tem, da krščanskosocialni del avstrijske vlade, ki ga je preteklo leto Heimwehr skoraj popolnoma zadušil, prihaja do besede in želi priti nazaj k ljudstvu, ki ga je šarenje od Italije plačanega Starhembergovega fašizma popolnoma odtujilo vladi in njenim raznolikim stremljenjem.
Kaj se je zgodilo? Radi verjamemo, da je kurz »nove demokracije«, ki si osvaja Avstrijo, samonikel Izraz zdrave ideologije avstrijskih krščanskih socialcev, ki se po krajših stranskokih vračajo nazaj na pravi tir, toda ne moremo se ubraniti vtisa, da so k pre-okretu mnogo pripomogle nekatere zunanjepolitične okolščine. Starhembergov Heim-wehr, ki se je tako razbohotil po Avstriji, je bil v vsakem oziru cvetka z italijanskega vrta. Od tam je prišla ideja, od tam je prihajal denar za vzdrževanje te organizacije, od tam mogočna diplomatična podpora na mednarodnem torišču. Toda sedaj ima Mussolini opraviti drugod. Njegovo močno pokroviteljstvo se nikjer več ne čuti in — kar je morda najbolj važno — njegove otipljive denarne podpore ni od nikoder več. Starhemberg in njegov _ Heimwehr sta prepuščena sama sebi takoj pokazala, koliko sta vredna v Avstriji. Nič! Tudi opredelba avstrijske vlade proti sankcijam, ki jih je Zveza narodov zapovedala proti Italiji, je prinesla Avstriji, ki se je pod knuto Starhembergovega Heimwehra zunanjepolitično popolnoma udi-njila italijanski zunanji politiki, le bridka razočaranja. Treba je samo poslušati jadiko-vanja državnega svetnika, znanega sanjača restavracije starih časov, dr. Funderja, glavnega urednika »Reichsposte, ki mu je treba čestitati, da se je na stara leta spreobrnil, ko je v državnem svetu tožil, da Avstrija svoje zvestobe do Italije ni dobila poplačane. Ker se je izjavila proti sankcijam, si je Avstrija nakopala nejevoljo Francije in Anglije, kjer so usahnili vsi denarni viri, od Italije pa za ves svoj izvoz ne dobi nobenega gotovega denarja. Italija dolguje itak že prezadolženi avstrijski državi nad 600 milijonov Din za neplačano blago, ki ga ji je zadnje mesece
gostavila čez mejo. Za novo leto 1936 pa ni; akor ni nobenega upanja, da bi se položaj izboljšal. Spričo tako občutnih dejstev je moral sicer tako širokoustni Starhemberg, ki je za leto 1936 napovedal brezusmiljeno splošno čiščenje, umolkniti in pustiti sedaj drugim možem, da izvlečejo_ domovino iz blata, v katerega jo je on zapeljal.
Naravno je, da so po tak6 popolnem polomu Heimwehra in njegove zunanje politike Starhembergovi tovariši v domovinski fronti, to so krščanski socialci, morali začeti gledati okrog sebe za kakšen pošten izhod. Če ni zaščite pri Italiji, kje jo Avstrija danes lahko najde? Pri Francozih in pri Angležih seveda. Končno pa tudi pri tistih državah, ki v srednji Evropi predstavljajo francosko in angleško črto že več kot 15 let. Sosede Avstrije, zbrane pod imenom Male zveze, žc več kot 15 let. nosijo v svojem jirogramu zapisano nujnost avstrijske neodvisnosti. Čuditi sc je treba zaslepljenosti avstrijskih vlad, da te okolščine niso nikoli izkoristile in so zahajale neprestano v nasprotni tabor ter tam proti
London, 14. jan. Medtem ko se je pojavil v diplomatičnem svetu znani predlog, da naj bi se imenovala posebna mednarodna komisija, katera naj v Abesiniji na licu mesta prouči, kako naj bi prišlo do rešitve spora med Italijo in Etiopijo, in na kakšne politične in gospodarske koncesije bi mogla pristati Abesinija — se mednarodni položaj vedno bolj zapleta, tako da še ni tako kmalu pričakovati rešitve, dasi se danes o možnosti kakšne vojne v Evropi govori veliko manj nego poprej, in tudi r Angliji oni krogi, ki so najbolj proti Mus-solinijevi politiki, tako možnost izključujejo.
Je pa nov moment, ki je nekoliko desorien-tiral mednarodno politiko, namreč najnovejša diplomatična ofenziva Japonske, ki si hoče na vsak način izvojevati mogočno pozicijo na Tihem oceanu, izrabljajoč težave, ki jih ima Anglija v Evropi, 1. ''•*r j« angleško brodovje skoraj že tri mesece noč in dan pod paro in se ne izrabljajo samo \ težki slutbi angleške vojne ladje, ampak tudi iozdaj prenapolnjena angleška blagajna, ki računa za to in ta bodoče proračunsko leto z velikim primanjkljajem, ker angleško vojno ministrstvo na vseh koncih in krajih gradi ogromna letališča, utrjuje obstoječa pristanišča in gradi nova ter se vsepovsod v najvažnejših sredozemskih angleških točkah dvigajo nove vojašnice. Japonska diplomacija pa je tudi jako previdna in je sklenila, da s svoje strani ne bo izzvala preloma na mednarodni bro-dovni konferenei v Londonu, ne da bi bila opustila namena, da na vsak način, tudi proti volji Anglije in Amerike, pribori Japonski pravico, da zgradi enako močno brodovje, kakor ga imata njena dva velika rivala na Daljnjem vzhodu.
Anglija računa v tej borbi proti naraščajočemu vplivu Japonske s Severno Ameriko, ni pa gotova, ali se bo Amerika popolnoma identificirala z njenimi željami in namerami. Zato je Velika Britanija prisiljena, da si naloži razen velikih žrtev za ob-
vladanje Sredozemskega morja, kjer angleško gospostvo ogroža Italija, še večje žrtve na Tihem oceanu. Anglija sedaj ni samo začela zopet s vsemi silami utrjevati Singapura, kjer sedaj gradi ie tretje veliko letališče, ampak se resno pripravlja predvsem na utrjevanje svoje edine točke na kitajski obali, to je Hongkonga. Ilongkong je danes tolike važnosti za velikobritanski imperij, da bi brez njega Anglija prenehala biti Anglija. Zato potrebuje Anglija v prvi vrsti pomoči Francije in Amerike, in zato je cisto logično, da Anglija tudi v Evropi ne more voditi take politike, kakor bi sama rada, ampak se mora ravnati zlasti po vidikih in željah Pariza oziroma g. Lavala, kojega nazori v abesinskem vprašanju 80 slejkoprej precej
71 i čti l od srtališča Londona. Velika Britanija ztr-jt:„ .ulnjem času tudi pristanišče Sandakar na britskem severnem Bornea, kar vse dokazuje,
o Jo m pomorske konference
kako zelo smatra za ogrožene svoje pozicije v Tihem oceanu od Japonske, ki svoje roke predvsem izteza proti temu otoku, ki je vmesna postaja do Avstralije.
Spričo tega je razumljivo, da angleški listi posvečajo veliko pozornost transportu osinih posebnih vlakov in še več drugih vlakov s bojnim inate-rijalom, ki so se odpravili, polni japonske pehote in topništva iz Port Arturja na severno nmndtursko mejo proti Rusiji oziroma ruski vazalni državi Mongoliji. Razume se, da ti novi zaplet-ljaji v preeejšnji meri gredo r korist Italiji in olajšuje prizadevanja, ki ii različnih strani gredo za tem, da bi mogla Italija zopel zavzeti svoje mesto poleg Anglije in Francije v evropskem koncertu, ter pomagati Britaniji, da vzdrži svoj imperij proti Japonski, Franciji pa, da se more čutiti varuo pred naraščanjem nemške velesile.
Japonci gredo domov ...
London, 14. jan. Japonska uo.cgacija 4c danes sklenila, da zr,iu8ti pomorsko konferenco. Vest o tem, da zapusti konferenco, bo objavljena jutri. Ne ve se še, "e bo Japonska zapustila v Londonu kakega opazovalca.
Ko je bilo sporočeno, da Japonska zapušča pomorsko konlerenco, je ameriška delegacija takoj sklicala sejo svojih članov. Konference ameriške delegacije sta se udeležila predvsem državni pod-tajnik Philips in Norman Daviš.
Zelo veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da so med konferenco ameriške delegacije prišli na
njeno sejo še člani angleške delegacije z zunanjim ministrom Kdenom na čelu. Na skupni konlerenei obeh delegacij je bilo nato ugotovljeno, (la je Japonska prelomila s pomorsko konferenco. To pa ne moti niti Anglije niti Amerike, ki bosta na pomorski konferenci še naprej sodelovali.
Francoska delegacija je kmalu nato objavila svoje uradno poročilo, v katerem pravi, da silno obžaluje, da Japonska zapušča konferenco. 1'ač pa se bo Francija še naprej udeleževala dela na konferenci. ker upa, da bo Japonska še našla priložnost, da se vrne v London.
(Ug° Graziani bo napadel
Krvavi boji okrog Mahale trajajo dalje
Sokola zažgana z bombami
Desje, 14. januarja, c. Danes je bik) objavljeno uradno poročilo abesinskega generalnega štaba, ki pravi, aa Italijani zelo močno bombardirajo pokrajino Sokoto. Dne 10. januarja so Italijani bombardirali Sokoto tako da so zažgali in razrušili celo mesto Sokoto. Letak so vrgla na prebivalstvo tudi tri plinske bombe in je zaradi tega deset ljudi oslepelo, nad 50 pa jih je težko ranjenih. Bomba je razrušila tudi cerkev sv. Marije, ki je bila polna vernikov. Večina vernikov je pobita.
Italijanski ujetniki v Desje pravijo, da ropajo in rušijo cerkve predvsem oddelki eritrejskih domačinov.
„La Desperaia" preluknjana
Asmara, 14. januarja, b. Inozemski opazovalci trdijo, da se je letalska eskadra »La Disperata« vrnila nazaj s svojega napada na mesto Aniba vsa preluknjana od abesinskih piotiletalskih strojnic in topov. Trdi se, da ie pri tej priliki bil hudo ranjen sin Mussolinija Vittorio Mussolini, ki je koma)
Reuter poroča: Med tem ko se pričakuje ofenziva generala Grazianija na jugu, trajajo boji na severni fronti. V sektorju Makale abesinske čete ini-cijativno napadajo in so koncem tedna poskušale prodreti skozi italijanske prve vrste. Po vesteh iz Eritreje so Italijani v krvavih borbah odbili več abesinskih napadov v pokrajini Tembijen južno od Makale. Ob tej priliki je italijansko lahko topništvo v zvezi z letalstvom zadalo Abesincem težke izgube. Neki oddelek italijanske vojske, ki je imel izvidni-ško službo južno od Makale, je naletel na neko abesinsko kolono, ki je prenašala živež in po kratki krvavi bitki so Italijani deloma pobili deloma pa ujeli abesinske vojake, ki so spremljali kolono. Ves transport živeža so Italijani zajeli. V Eritreji tudi krožijo glasovi, da se je en del abesinske vojske uprl proti svojim poveljnikom zapadno od Makale, upor pa je bil z najstrožjimi odredbami zadušen in je bilo ob tej priliki e0 zarotnikov usmrčenih.
Brzojavke iz Addis Abebe poročajo, da ni bilo nobenih žrtev ob priliki bombardiranja Dabata od strani italijanskih letal. Dabat leži približno 120 km severno od jezera Tsana.
Reuterjev dopisnik poroča iz Mogadiša, da moramo pričakovati na južni fronti važne dogodke in da se vsak trenutek pričakuje začetek Graziani-
jeve olenzive. Italijani ne marajo objaviti točno smer svojega pohoda, vendar pa se ve, da je najkrajša in najlažja pot v smeri proti Djidjigi in
Hararju ob reki Fadan in Djerer čez Daeabur na desnem krilu Italijanov. Zdi se, da gre sedanja Italijanska linija od Valade na skrajnem levem krilu preko Damota na skrajnem desnem krilu prehajajoč Vadunadan in gre nato proti severu čez Gerlogubi k Ualualu.
Ofenziva ludi na severu
Havasov posebni dopisnik poroča iz Addis Abebe: V uradnih krogih govore, da je pričakovati velike ofenzive abesinskih čet na tigrejskem bojišču. Potrjujejo se vesti, po katerih se je ofenziva že začela, čeprav o tem še ni uradnih podatkov. Cilj te ofenzive je Makale. Prav tako govore, da je deažas Kabeda, ki je doslej operiral v pokrajini Ause, kjer vlada zdaj zatišje, dobil zapoved, da s svojimi četami okrepi tigrejsko fronto. Tudi govore, da so Abesinci začeli organizirati svoje rezerve za bojno črto. Vesti, da so Abesinci zaplenili v okolici Aksuma 4 letala, se ne potrjujejo.
Dunajska vremenska napoved: prehod k zimskemu vremenu, temperatura bo padla, mnogo snega, severozapadni vetrovi.
državam Male zveze kovale zarote. Danes, ko ni nobenega drugega izhoda več in je treba za Italijo dobiti nadomestila tako glede zaščite avstrijsko neodvisnosti kakor glede denarnih podpor, so avstrijski krščanski socialci, puščajoč Starhembergove razvaline na strani, vendarle le sprevideli, da je najboljše iskati prijateljstva pri Franciji in njenih zaveznicah v srednji Evropi. Toda te državo so demokratične in je naravno, da so izrazile tudi željo, naj se avstrijski režim zopet približa ljudstvu.
Ta razmišljanja so zanimiva kot uvod k potovanju avstrijskega zveznega kanclerja v Prago, ki ne vzbuja resnih skrbi samo v Rimu, ampak predvsem tudi pri avtokratič-nem režimu nemškega kanclerja Hitlerja.
odnesel svoje življenje. Abesinski streli iz protiletalskih topov so raznesli stiojniro na njegovem letalu ter razbili vrata in sploh napravili na letalu velikansko škodo.
Italijani poročajo o uporih pri Abesincih
Agencija Štefani [x>roča o uporu, ki je izbruhnil v abesinski pokrajini Godžam proti rasu luiru-ju Uporniki so napadli čete tega rasa pri Debra-markosu. S pomočjo svojih strojnic so po krvavi bitki popolnoma potolkli njegove čete. Vlada je poslala iz Addis Abebe v vsej naglici okrepitve v Debramarkos.
10.000 italijanskih
beguncev v Avstriji
London, 14. januarja. AA. Snočnji »Evening Standard« prinaša poročilo posebnega dopisnika iz Innsbrucka. Njegov dopisnik Orecce trdi, da je kljub ponovnim demantijem italijanskih oblasti točno, da mnogi italijanski vojm obvezniki nemške narodnosti beže iz Južne Tirolske v Avstrijo. Gree-ce trdi, da mu je profesor na vseučilišču v Innsbrucku dr. Reuss, prvak južnotirolskih Nemcev izjavil, da je od začetka vojne v Vzhodni Afriki pobegnilo v Avstrijo 10X00 Nemcev iz Južne Tirolske.
Nemci o položaju na frontah
Težaven položaj generalov Maravigne in Biro le
Berlin, 14. jan. b. Posebni vojni strokovnjak »Frankfurter Zeitung> objavlja poročilo o sedanjem položaju na severnem abesinskem bojišču: Mesta Makale Abesinci še niso zavzeli, ker Italijani niso izpraznili svoje postojanke v mestu, toda njihov položaj je naravnost obupen. Obstoja nevarnost, da bodo ti oddelki popolnoma obkoljeni od čet dezasmafa Kase Sebata, ki je s svojim hitrim napredovanjem pretrgal že vse zveze med Makalo in ozadjem. Se obupnejši je položaj Italijanov na postojankah ob drugi strani mesta Makale, kjer so izvršile silovit sunek čete rasa Sejuma, okrepljene po četah dezasmača Kebede v sedlu Aboro.
V velikanski zadregi so Italijani tudi pri mestu Gehvate v smeri proti Hauzienu na področju Geralte. kjer jih tudi z vseh strani stiskajo čete rasa Sejuma. Če se tukaj posreči Abesincem prodreti, potem bo mesto Makale naravnost v oklepu in Italijani v mestu bodo morali ali položiti orožje ali pa umreti od gladu. Na bojišče pri Makali prihajajo vsak dan elitue čete rasa Mulugete, ki pa jih Italijani zadržujejo z ostrim topovskim streljanjem. To je tudi vzrok, da Abesinci nočejo izvršiti frontalnega napada na mesto, ker hočejo za ceno majhnih žrtev uničiti in pognati sovražnika v beg.
?.e teden dni se v italijanskih vojaških krogih ne govori o drugem, kot o težkem položaju vojske generala Maravigne in čet Askarov na zapadnem bojišča severne fronte. Vsi so mnenja, da se bosta morala tako general Maravigna. kakor general Bi-rolla umakniti v severni smeri proti reki Mareb. če hočeta, da se izogneta sramoti, da hi jima Abesinci prebili bojno črto. Čeprav se v zadnjem času mnogo govori o hudih borbah, ki se vodijo zlasti na sedlu Abora v skrajni zapadni meji Tembiena in na karavanski cesti Makale—Adua. to Se ne pomeni, da razpolagajo Italijani v teh krajih r ve-iikimi vojnimi formacijami. Koliko čet imajo Italijani na razpolago v pokrajai Geraitš, se ne vs.
ker Italijani molčijo. V najboljšem slučaju je v italijanskih rokah samo še zapadna pokrajina Geralte.
Položaj na eni in drugi strani severnega bojišča je tak: skrujni vzhodni točki italijanskega bojišča grozi nevarnost, da bo obkoljena od čet rasa Kase Sebata. Divizija rasa Sejuma grozi z vpadom v hrbet italijanskim četam v smeri proti Hauzienu, medtem ko na sedlu Abora obstoja nevarnost središčnega prodora vojnih sil generala Maravigne, ki mu pa tudi na skrajnem desnem krilu povzročajo velike izgube vojaki abesinskega armadnega zbora. Vse te čete. ki stojijo nasproti Italijanom kot granitni zid, dobivajo neprestano nove okrepitve dobro oboroženih abesinskih voj-ščakov, ki so prvovrstni strelci. Pri vsem tem pa pomaga Abesincem še vreme in izkoriščajo zlasti nočno nevihte za hitre in uspešne napade na italijanske postojanke, ker predstraie niso v stanju da pravočasno obvestijo ozadje. Te nevihte pa so za italijane mnogo bolj neugodne zaradi negolo vosti in nepoznavanja zemljišča.
Potres v Bogoti
Bogota, 14. januarja. A A. Havas poroča: število smrtnih žrtev zaradi potresa v pokrajini Marino znaša 250 do 100. Od teh je bilo v vasi La corex, 20 km vstran od Tukeresa 200 oseb mrtvih. Tam je zemlja zasula s kamenjem 40 hiš v noči na petek. Plaz zemlje je bil 12 m debel. Včeraj je drugo prerivanje zemlje zasulo vas Igag, vendar pa se je prebivalstvo pravočasno rešilo. Mesta Pin-zon, Alban in Guaitarila so popolnoma razrušena. Tam jc bilo mrtvih 50 oseb. Po ruševinah se podi mnogo otrok, ki so v katastrofi izgubili starše i» ki sedaj nimajo niti skorje kruha. Velike množine zemlje in kamenja, ki so zasulo poti, preprečujejo sedaj pomožno akcijo. Vulkan Monte Manzano sia.ao deU.
Premestitve učiteljev
Belgrad, 14. jan. m.
1 odlottoa prosvetnega ministra' m pre<n«4č«ni neal«dnji učitelji i* »£ite-
ljice:
šUbar Anton od S*et« gore (Litija) t Litijo (Litija), titnik Maks iz Sevnice |Brežioe) na Železno i)pro (Ljutomer).
Zevnik FVanc U Zg. Tuhinja (Kamnik) t Radočaj
(Delnice — »avska banovina). Andoljšek Frančiška i* Vel. I.aič (Kočevje) t Kar-lovico (Kočevje).
Z ukazom kr. namestnike* m pa premeiteni
naslednji učitelji (-ce):
Baikovič ivan k Dobrniča (Novo mesto) k De*.
Vlariji v Brezju (Maribor desni breg). Sajovic Marija i* Trboj (Kranj) v Šmartno (Kranj), jenico Ljudmila k Tržič« (Krike) * Mirno (No*o
mesto).
Vidmar Gabrijei od S*. Lenarta (Laik©) * Trilč
(Kranj).
Pap,er Marija iz Vodi« (K»mntk| » Skaljo Loko
(Škofja Loka), iorn Leopoldina k Toplic (Litija) k De*. Mar. *
Polju (Ljubljana okolica), bone a Leopola i ieleme gore (Ljutomer) * Sevnico (Brežice), kesmau Mihaeia u Učke (Krik«) * Toplice (Novo mesto).
Lazar Anica k Men**« (Kamnik) v Domiale (Kamnik).
K-oscc Ana m Tr»W>j |«o*« meeko) * Menge«
(Kamnik).
Iglic Marija k Bi»l$ake#a (Brefccn) * šanartno
(Litija).
Hiriman Aaa »d De*. Mar. r Polj« v Ljubljane. Primožič Janez iz M«£mj (Kamnik) k De*. Mar. *
Polj® (Ljubljana okolica) Itnr .ak Otšlija iz Poljane ILotfat««) * Orel»*Mc
(Novo meata^ Ras jan Albrooij ie Vsuai«« (Dravograd) * Ptuj
(Ptuj).
Rigier Fran« k Hotiča (Litija) * Jevnico (Litija). Žnldarčič Rudoll ed S*. Ruperta (Laiko) * Črnuč«
(Ljubljana okolicaL tnldarčič Angela od S*. Ruperta (Laiko) * Črnuče (Ljubljan« okolica). Potarič Jerica k Studenca (KiAo) * ftmibel (Nora mesto).
Hlndnik Leopold k Cerkn« (Lotfate«) t Seat Vid
(Ljubljana okolica). Lapajne Ana k Žiro* (Logatec) * K t. iuiico (Maribor le-ri breg). Pore«t« Antonija k Trobeča (Kriko) * š«at Vid
(Ljubljana okolica). Porenta Viktor k Resnika (Konjice) * ftent Vid
(L.jubljana okolica). Rihar Franja k Horjula (Ljubljana t»koJUm| * fcent
Vid (Ljubljana okolica). Jaklič Vida k Gerlinc (Murska Sobota) * Most«
(Ljubljana me&toL Veber Frania k Starega trg« (Logatec) na Drenov
grič (Ljubljana okolica). Raje Valerija iz Bohinjske Stednj« vaei (Radovljica) * Vodice (Kamnik), Kot l.eopoldina U Telča (Krike.) * Slovenjske Konjice (Konjice). Rot Angela k Smihela (Gornjigrad) * Šent Pa*el
pri Preboldu (Celje). Lam;' iž Pavla k Krikega (Krike) ne V« Ljubljana mesto).
Intihai Alojzi) k Krke (Lrtij«) * Trzin (Kamnik). toi,r';ar Frančiška i« Ma*člč (Kranj) * Moste (j.jubliana me%to) • tem, da dela na zaeebni ornovni Soli » pravico javnosti * Lichtenturnu. Forn Peter k Nevelj (Kamnik) W S*. Petru (Ljubljana mesto).
Posjsčar Anavej k Tj«t>eljn«ga (Kriko) * Kamnik
(Kamnik).
Strah-zupančič Leopoldina k Karlevie« (Kočevje)
v Velik« Lašče |Koče*je). Prijete''j Josip iz Goieniee (Koče*je) * Velfce La-
ič* (Kočevje). Sort Amalija k Loik*«« potok« (Koč«*j«| * Črnomelj (Črnomelj). Lomšek Anton iz BuSei« tsuk (Kriko| na Ježico
(Ljubljana okolica). Gaber Ana k Šent Vida pri Planini |Šm«urie) na
Vrhniko (Ljubliena okolica). Babnik Alfonza k Mokronoga (Kriko) * Smihel
(Novo mesto). Peinik Josip k V«Iik« itolVn« (Kriko) * Trbovlje (Laiko).
Maleiič Janke k Utel (feaMurj«) * Mekinje (Kam-
■Ck).
Ptic Štefanija k LMIImi mesto * Maribor le*i breg.
Praznik Jnttje S*. Lovrenc. fCctj«) * Celje. Bačar Vinka k DragirMa (Črnomelj) * Agleiič«
(Črnomelj)
•kerjanc Mara k Trnje (Doljna L.ndava) * Gotni-
lico (Doljn« L««ida*a), Oaunhiks Julija k Tarniič« (D<»ijn» Lendava) *
Ho tke (Doijna Leda*a). Kren Ana k Vcr<kr«mga (K»č«*M * Koče*sko Reke (K«če*je). tuiterOč Fran k W>«H (Brežice) * Rako (Kriko). Kodrič Vladimir k Breiie (Bretfce) * Koče*je
▼al«2ač*l»SSoa ed S>f. FUHjana (ftmerjn) * Spodnjo Slivnico (Ljubljana okolica). Herzog Gabrijel k B«6« (Umrje) * Krilere* (Lju-tomer).
Mflavec JoeSp*ee k Dsm |Le«a**d ae Rakek
(Logatec).
Meti*a Ane k Unca (Logatec) k S* Marieii M
Dra*. polju (Maribor desni br«g). Rvko Janko k Studence* (Maribor de»m breg)
na Pobrežje (Maribor desni kreg). Kristan Zmagoslar k Slo*. Bistriee (Maribor de«-
ni breg) t Maribor leri breg. Vreček Alojzija k M«ritiee (Pre*elje) * Maribor
le*i breg. Musek Ljuderit od S*. Vkla PPtuj) * Musek Antonija od S*. Vida (Ptuj) * Ptuj. Farazin Dragojfla k Dohije l.enda-re * Pti Sancin Josip k Tiiinc (Mnreka Sobota) (Kamnik).
Petelin Albin k Skrtnj fKoče*je) * Skofjo Loko. Soršak Alojzija k Pre*alj fPre*alje) im Pobretje
(Maribor desni breg). PoliSak Srečko k Dragatui« l(mon»l|] * Preeke
(Ljubljana okolica). Lužnik Frnnc k Skomarja (Konjic«! r Celi«. Cirman-Kunc Marifa k Dobo*« (Brežice) * Gornje Pirniče (l^jubljana okolica). Pajtler-Lesko*ec Pa*la k Lo4a * Ljubljane • tena,
da dela na banski *pr«*C 1'elir Franc k Moravč t Ligojno (Ljubljana okol.j. Mihelčič Ivan k Črnuč (L(ubliana okolica) * Do-
brniče (No*o mesto) Mihelčič Stanisla* k Črnuč (Ljubljana okolica) *
Dobrnlče |No*o meato). Knapič Janko k Kapel (Br«rMoe( * Radence ob
Kolpi (Črnomelj). Gregorc Dragotin k Tep»e |H<r*o s»e«H ▼
kronog (Kriko). Herbsi Pa*»a k
Kabaj Lfude*« k Cerkelj (Kriko) * Kul« (9b*e«-
■ka Potega — aavnka banovina). Kabaj Olga k Cerkelj v Kal« (Slavonska P«t*ga
— aavska banovina). Mikulič Ida k Lesko*ca (Kriko) * Globoko (Brežice).
Mrak Josip k Mengia (Kamnik) * Stari trg (Črnomelj).
Mrak Marta k Mengia (Kamnik) * Stari trg (Črnomelj).
Mihelič Vikard od Dev. Mar. r Polju (Ljubljana okolica) na IV. dri. moško osnovno iolo * Ljubljani.
Ivara Ernest od Dev. Marije * Polju (Ljubljana
okolica) k S*. Križu (Litija), Troit Franc od De*. Marije * Polju (Ljubljana okolica) * Šmihel nad Mozirjem (Gornjigrad). Rajnar Bofjnmfl iz Ljufcnega (Gornjigrad) v Št. Ru-pert (Laško).
Rajnar Lucija iz Ljtibneg* (Gornjigrad) * St. Ra-p«rt (Laiko).
Gole Josip k Št. Vida (I.jubljana okolica) k S*.
Juriju pod Kumom (Krško). M5derndorfer Vinko od Sv. Jurija pod Kumom
(Kriko) * Ljubljano (Ljubljana okolica), Požar Ladislav k Most (Ljubljana mesto) * Lije*o-Sredičko (srez pisaro*inski. savska banovina). Korič Marija k Moravč (Kamnik) * RadmoJanci
(Dol. Lendava). Šerbec Josip z Viča (Ljubliana meetol na nemiVo
manjšinsko iolo * Ljubljani. MIhelUi Ivan k Predoaelj (Kranj) * Krko (Litija). Sel Ivan od S*. Lovrenca na Dra*. polju (Ptuj) k
S*. Barbari * Halozah (Ptuj). GoriJek Simon k Dol. Lendave (Dol. Lendava) *
Hotiče (Litija). Blstič Dragotin iz Otnri« (Radovljica) v Nevlj« (KamnSc) .
Kavčič Dragotin k Žabnice (Škofje Loka) * Tre-belno (Kriko).
Vidic Anton iz Šmartna (Kranj) v Zabnioo (Škofja Loka).
Praprotnik-Šabec Angela z Gote (Kočevje) na Sinji *rh (Črnomelj). Zavrinik Alfonz iz Most (Ljubljana mesto) * Vo-
dicc (Kamnik). Hartman Ana iz Loškega potoka (Kočevje) * Za-
plano (Llubliana okolica). To*sto*rir.fk Lfudmfla od S*. Andraža * Slo*, goricah (Maribor levi breg) * Svetli potok (Kočevje).
Ptrna1 Janez k Borovnice (Ljubljana okoBca) *
Kostanjevico (KrtSko). Žehel Alfred iz Gornjega greda (Gornjigrad) k Sr,
Primožu (Gornjigrad). Leinik Mirko it Marenberga (Dra*ogra«f) * Ne-
!<ovo (Ljutomer). Škefl-Afholcer Bogomila x Doba (Kamnik) * Sela-
Hinje (Noto mesto). Tnhec Jakob od Sv, Ane v Slo*, goricah (Maribor
levi breg) * Trbonfe (Dravograd). Črnko Karel k Jarenine (Maribor le*i breg) *
Resnik (Slov. Konjice). Minkaš Avgust iz Ljubljane (Ljubljana meetoj *
Litijo (Litija), Majcen Friderik od S*. Urbana (Ptuj) k Mariji
Snežni (Maribor leri breg). Jarnovič Ivan iz Ligojne fL)tibljana okolica) *
Šmarjeto (Novo mesto). Elnspleler Nikolaj k Dola (Ljubljana okolica) ^ Cisla-Provo (imotnki okraj, primorska banov.). Elnspleler Maksimilijana iz Dola (Ljubljana okolica) * Cista-Provo (imotski okraj, primorska banovina).
(Zaradi možnosti, da se je pri telefonakem prenosu »rinila kaka neljuba pomota, prosimo, da nam to prizadeti blagohotno oproste; op. tired.)
Volitve v Franciji — 26. aprila
Sovjetski poslanik organizira v imenu Kominterne stranke ievtce
Novih mirovnih predlogov ni
Pariz, M. januarja. TO. Tukajšnje delničarsko časopisje močno aapada sovjetskega veleposlanika Potemkina io mu očita, da se vedno bolj vmešava
y organizacijo levičarske fronte z ozirom na bližajoče se volitve, ki bodo razpisane menda za 20. april 19%. Časopisi zatrjujejo, da Poteinkin vabi v poslaništvo komunistične veljake, da se udeležuje se-■tankov komunistične stranke in da jim izroča tudi ■avodila Kominterne, ki prihajajo s vsakokratno kurirsko pošto. Dokazano je tudi, da predsednik komunistične stranke stalno dobiva pred vsako sejo parlamenta natančna navodila, kako naj se zdrži. Desničarsko časopisje se vsled tega razburja in obljubuje, da bo prišlo brez dvoma do neprijetnosti, če bo Poteinkin segal tako globoko * notranjepolitične zadeve Francije. Potemkina je francoska vlada že enkrat posvarila, da bo njegovo delovanje škodovalo dobrim odnošajem med Francijo in Rusijo, toda svarila očividno niso imela zažcljenega uspeha.
Ministrski svet je odgodil debato v določitvi dneva volitev ni je sklenil, da bo končni sklep o tem vprašanju izdal še pred koncem tedna. Poprej bo pa še enkrat sondiral teren pri parlamentarni večini.
Notranji minister je releriral o vloženih interpelacijah, ki [»segajo * njegovo pristojnost.
Ministrski svet je ugotovil, da ji vlade na razpolago poslanski zbornici v vseh vprašanjih, lri hi jih poslanska zbornica utegnila začeti * zvezi z vloženimi interpelacijami. To velja med drugim zlasti za vladno kmetijsko politiko.
Opazili so, da je predsednik vlade Lavni pred začetkom ministrske seje imel dalj&i razgovor z ministrom brez portfelja Edouardom Herriotoav
Ostrejših sankcij ne bo
Parit, 14. jan. ». Danes popoldne ae je rrMla soja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik in zunanji minister Laval podrobno poročal • političnem položaju. — Glede zunanjepolitičnega poročila pred današnjim ministrskim svetom je Laval »poročil predvsem lo, kar se Je razgovarjal b Ceruttijem. Cerutti ae Je pred nekaj dnevi vrnil ix Rima in Je prinesel nova navodila svojega ministrskega predsednika. V Rim« prevladuje prepričanje, oa sedaj ni nikjer norega trenutka * razvoju mednarodnega položaja in da je treba sedaj pač počakati na to, če se be nova priložnost nudila i raivojem na bojišča ali pa s smerjo dogodko* * Kenevi.
Havaa dodaja k seji komentar, v katerem pravi, da so v Rim«, pa tudi * Parizu, prejiričani, da ni sedaj nič tako rašnega nastopilo, da bi bilo treha misliti na poostrenje sankeij, pa tndi aa to, da bi bilo mogoče pripravljati nove posredovalne predloge. V Rimu so • posebnim zadovoljstvom ugotovili, da se je razpoloženje * Londonu nekoliki« zboljšalo. Od te strani se tudi pričakuje, da se bo zavzelo čakajoče stališče In Italija pač ne l>o več ponovila napake, ki bi bila siična napaki tistega govora * P on ti nit.
Sv. oče: Ohranimo trdno nado
Rim. 14. jan. A A. Na pristojnem mestu * Vatikanu izjavljajo, da besede Iz poslednje poslanice »*. očeta »Ohranimo trdno nado, da bo od nekod izpod oblačnega neba, odkoder groze mnoge nevarnosti, vendarle zasijalo solnce«, ne gre tolmačiti kot napo*ed kakšne bližajoče se akcije s*ete stoliee sa posredovanje * italijansko-ahesinski ▼ojni. Pripominjamo, da se je s*, oče s temi besedami svoje poslanice samo povrnil na predmet, o katerem je zadnje čase večkrat govoril * svojih enunciacijah.
Havas poroča iz Rima: Neprestani glasovi, ki so se zadnje diri širili o novih mirovnih predlogih, »o utihnili. Reči se sme, da nobena od teh verzij ni temeljila na dejanskih osnovah, niti ne na konkretnih diplomatskih razgovorih. Edini konkretni predlog s tega stališča je bila zahteva abesinskega cesarja, da se pošlje preiskovalna komisija v Abesinijo. Pravijo, da bo za nadaljnji razvoj dogodkov odločilnega pomena vprašanje, ali bo končno predlagana ta preiskava in aH se bodo sovražnosti na-nadaljevala aH bo pa predlagamo premirje, dokler bo preiskav« trajala.
Mussolini ne ve nič
Reuter poroča: V poučenih krogth demantirajo vest, da je italijanska drta*ni podtajntk Su-vich poročal upravniku poalo* britanskega poslaništva * Rimu, da je g. Mussolini naklonjen načrtu o delegiranju preiskovalne komisije za Abesinijo. V tukajšnjih uradnih krogih o tem ničesar ne *edo. Poudarjajo pa, da se britanski poslanik ▼ Rimu mudi na dopustu na AngleAkem in da se bo *rnil * Rim, konec tega tedna.
Domači odmevi
Ptui.
* v.
Fin. minister v Zagreba
Odločna izjava proti inflaciji
Zagreb, 14. jan. A A. Danes predpoldne je prispel t Zagreb finančni minister Dušan Letiea. Za bivanja * Zagrebu je minister stopil v stike z zastopniki gospodarstva. 0 priliki izdaje uredbe o izdajanju blagajniških bonov v znesku do 500 milijonov Din, je nastalo vprašanje, kdaj bodo ti boni izdani. Finančni minister je odgovoril da se h« te zgodilo konec t. m. ali * začetku februarja, a ne v celotnem znesku, temveč samo toliko kolikor bo državna blagajna potrebovala. Dosedanji odziv finančnih krogov popolnoma upravičuje nado, da bodo boni gladko podpisani in da b« naše denarno tržišče moglo postopno absorbirati nekaj sto milij. Din. Krivo je mišljenje, ki se širi * nestrokovnjakih in nepoučenih krogih, da ponioni ta emisija nekako inflacijo. Nasprotno, ta operacija je popolnoma protiinflacijskega značaja. Z njo se finančni minister obrača do svobodnega denarnega tržišča in zasebnega gospodarstva ter mu daje priložnost, da svoje razpolofcljive ali slabše obrestovane gotovine kratkoročno plodovito ali plodonosneje plasirajo. Z emisije bankovce* naše narodne banke ni ta državno-blagajniška operacija absolutno * nikaki zvezi in tndi hiti ne more. Od Narodne banke ne zahtevamo niti pare. Potrebni denar bodo a prostovoljnim vpisom daH naši denarni zavodi is razpoložljivih gotevin. Pri podpisovanju bodo sodelovali naši gospodarstveniki. posebno pa pričakujemo sodelovanja našega rodoljubnega prebivalstva. Potemtakem se ne le ne bo v nobenem pogledu pomnožil sedanji obtok, nego bodo mrtvi kapitali, pritegnjeni iz gospodarstva, ponovno oživeli in prlšfl v službo narodnega gosj>odnrst*a. Ne kr. vlada * svoji deklaraciji, ne jaz * svojem ekspov.eju, ki sem ga podal k predlogu državnega proračuna za leto 193fi-37, nismo opustili priložnosti z« izjavo, da vztrajamo čvrsto na terenn stabilnosti našega dinarja. Takšna valutna politika se bo vztrajno In dosledno izvajala * *®eh dejanjih kr. *lade. Zato so vse *estl o razvrednotenju našega narodnega denarja, zlasti * zrezl t razdolžitrljo, brez sleherne podlage.
Govor ministra Cvetkoviča
Pri lep, 13. januarja. Snoči porno zvečer je prispel v Prilep minister za socialno polHiko in na-narodno zdravje gosp. Dragiša Cvetkovič. Sprejela
tanj gospodarskega in finančnega značaja, glede občinske politike, toda * vprašanju narodnega hi državnega edinstva ni debate in ne more biti nesoglasja. Vsakdo mora vedeti, da je vprašanje narodnega in državnega edinstva iznad dnevne politike in vseh sličnih razgovorov, toda druga vprašanja našega notranjega življenja, huda gospodarska kriza in ostala vprašanja so tisto, ki se edino more urediti v pravi in dobri politiki. Zato smo mi tudi omogočili popolno politično življenje in ustanavljanje političnih strank.
Na koncu konference so izvolili krajevni odbor JRZ 30 članov z dr. Šajkarovičem na čelu. Minister Cvetkovič je nato odpotoval v Veles in Stru-mk», kjer je imel podobne uspele shode.
Shodi JRZ v Zlatiboru
Zlatibor, 14. jan. Danes ob 11 »e Je vrSila konferenca zastopnikov *eeh občin okraja zlatiborske-ga. Siklieal jo je poslan« Ceda Zaharič. Ker je bila udeležba velika, se je konferenca izpremenila * shod. Prvi Je povzel besedo poslanec g. Zaharič, ki je * dolgem govoru obrazložil ves politični položaj od petomajskih volite* do danee, ter se dotaknil posameznih momentov od 6. januarja dalje. Shod se Je končal * največjem redu med vzkliki vodstvu Jugoslovanske radikalne zajednice, predsedniku vlade dr. Milanu Stojadlnovlču in g. Zahariču.
ga je velika množica ljudi z zastavami Ministra je pozdravil r imenu občine gosp < Nato je bila * kavami »Srpskt kralj
/tč. -prejela i tri godbo, osp. Cvetko
kon-
iiU&Aj 7 Cack4e {£.-
Petrov«
lerenca pristašev JRZ, ki jo je otvorll Jovan Sater-jerič, zdravnik iz Prilep«. Minister gosp. Cvetkovič je imel velik govor, v katerem je orisal politični položaj Med drugim je dejal:
Mi mislimo, da morajo državljani imeti popolno svobodo. Toda dovoliti ne moremo, da bi se preko politike razpravljalo o tistem, kar je smisel našega življenja in kar ne sme biti predmet daljnih razprav, to je državno in narodno edinstvo. O vsem drugem se more govoriti. Pravo politično *iyfj.sj» nhteva mn/ne stranke. Mi državljani ae " M na (redite* runih vnra-
Nemčlja Molotovu
Berlin, 14. Jan. AA. DNB poroča: 0 zunanjepolitičnem govoru Molotov« pred centralnim izvršnim odborom prte «BeHtner BArsenzeltung> med drugim:
Moloto* ieli zboljšanja odnošaje* s Nemčijo in trdi, da je Nemčija doslej odbila vse sovjetsko-ruske predloge za sporazum. Temu so krivi, pravi Molotov, naklepi Nemčije, ki namerava Rusijo napasti. List pravi, da ta trditev ni nova, p« tudi ne izvirna, ker med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo leže ie druge države, preko katerih ni mogoče t navadnim izprehodom. Tudi ni nobena tajnost, da odklanja Nemčija vsako ekspanzijo, ker podobne težnje ne bi bile v skladu « miroljubno politike Nemčije.
Nesreča v Ga-Pa
M dneh en, 14. jan. e. V bližini Garmlneh-Parten-ldrehena se Je utrgal 700 m dolg plaz. Zasul Je W smučarje, eden se )e rešil, dva pa Se iftčejo.
Dvoje predavanj
Dr. Stare t o češkoslovaško-jugoslovanskih gospodarskih odnošajih
Ljubljana, M. januarja.
Snoči ob 8 zvečer je bito * prostorih Ljubljanskega kluba predavanje dr. Egona S t a r e t a o temi »Analiza strukture češkoslovaško-jugoslovan-skih gospodarskih stikov in mošnost njihove pe-globit*ec. Na predavanje Je prišlo izredno mnogo odličnega občinstva, v prvi vrsti pa Sani Jugoslo-vansko^SeSkoslovaike lige. Ob 8 je otvoril večer predsednik Ljubljanskega kluba dr. Wfndischer, ki Je med drugim dejal: »Zelo me veseli, da je vibtt-dilo predavanje tolikšno zanimanje in pozornost in da je naša dvorana danes tako nenavadno živahna. Predavanje tiče enega izmed onih aktualnih problemov, ki razburjajo danee ves gospodarski svet. Iz časa, ko Je bil trgovski promet na višku, smo preSII v dobo gospodarske stiske. V takih časih ja zeto potrebno, da društva in organizacije, kakor je Jugoslovansko-čeSkoelovaška liga, delajo ne samo na kulturnem, marveč tudi na gospodarskem zboljšanju med bratskima narodoma, kakor »ta jugoslovanski In češkoslovaški.< Nato je dr. Stare pričel s svojimi Izvajanji, o katerih bomo Se natančneje po ročali.
Dr. Kosal: o armiranem betona
V drugem nadstropju »Zvezde« pa naj bi se vrftilo istočasno predavanje Inž. K a s a 1 a o novih normah za armiranje betona. Maio dvorano * drugem nadstropju pe so slušatelji tako napolnili, da dohajajoči novi poslušalci niso dobili nič več prostora. Zato se je moralo predavanje vršiti v pritlični veliki dvorani, kamor so se podali poslušalci iz drugega nadstropja. Tudi o tem predavanju bomo podrobneje poročali.
Dediče iščemo
Ljubljana, 14. jan. Kraljevska banska uprava
objavlja: Nedavno je umrl v Ameriki Pavle Mar-tinkovič, rojen leta 1885 v *aai Kotari, občina Podvrh, okraj Samobor. Zapustil jc nekaj imovine, ki bi pripadala pokojnikovi sestri Pavlimj, poročeni Petrinac, ki bi — po informacijah kr. generalnega konzulata v Chicagu — živela v vasi Ivan-čici, občina S*. Jan, okraj Jaitrebarsko, kjer pa je nikdd ne pozna. Prosijo se vai tinti, ki vedo kaj o bi*anju imenovane Pa*line Petrinac, da naj to sporoče izseljenskemu komisarijatu, Zagreb, Pal-motičeva ulica 59/1. — Po odredbi bana, šef odseka za aocialno politiko.
K BOGU SC JE PRESELIL NAŠ PREDOBRI MOŽ IN OČE
Jakob Žitko
dežnimi upoKoftiut
KI JE, PRIPRAVLJEN IN OKRSPČAN S SV. POPOTNICO, UMRL DANES OB ČETRT
NA SEDEM ZVEČER, V 73. LETU SVOJE STAROSTI NJEGOVE ZEMELJSKE OSTANKE SPREMIMO NA ZADNJI POTI IZ HISE ŽALOSTI PLETERŠNIKOVA ULICA ŠT. 13 V ČETRTEK OB ŠTIRIH POPOLDNE K SV. KRI2U
V LJUBLJANI, DNE 14. JANUARJA 193«
MARIJA, žena; STANISLAV, ANICA, MARIJA, VLADIMIR, ALOJZIJ, JOtICA, otroci; GABRIJELA, slnahn; STANKO, MARIJA, MARJETKA, vnuki
l
Skeleče rane onstran Kočevskega
Banjaloka pri Kočevju, 11. jan.
Dan za dnem beremo v časopisju o krivicah pod prejšnjim režimom. Pa naj čuje javnost, kako se je v tem žalostnem času barantalo tudi pri nas z ubogim, a mehkim kostelskim ljudstvom.
Kraj Banjaloka leži 20 km od Kočevja ob drž. cesti v smeri Ljubljana—Sušak. Že po svoji legi je središče vseh tostranskih Slovencev in je obenem največji čistokrvni slovenski kraj tostran Kočevja. Od zmiraj je bila tu tudi pod tem imenom občina s svojimi 360—400 volivnimi upravičenci. Pri zadnjih svobodnih občinskih volitvah je bil soglasno izvoljen za župana g. Anton Delac, mož ljudskega zaupanja in poštenjak. Morebitni nasprotniki niti liste niso mogli pravočasno vložiti. Kot tak je vodil občino s svojim odborom vzorno in pošteno skozi 4 leta vsem v zadovoljstvo. Pa je prišlo leto 1929 in je bil brez najmanjšega povoda, samo na pritisk maloštevilnih režimovcev, da so se oni prikopali do oblasti, nasilno odstavljen z nekaterimi drugimi odborniki, ki so jim bili pač tudi trn v peti. Na župansko mesto je bil mesto njega postavljen človek, ki ni užival ljudskega zaupanja. Kako se je v tem času gospodarilo na občini, je povedala uradno ugotovljena bilanca, ki je dognala, da je v občinski blagajni nad 20.000 Din primanjkljaja. V tem času so prihajali revizorji in ugotavljali nerednosti, toda nihče ni zmogel ali hotel ničesar zoper njega ukreniti, ker se je čutil takratni župan dosti varnega pod močno režimsko roko in tako tudi pred oblastmi Saj mu še za časa njegovega življenja, kljub vsem uradnim ugotovitvam, nihče ni skrivil lasu na glavi. Žal, da je zaradi tega in še mnogih drugih podobnih stvari sam tako žalostno končal.
Druga rana je ta, kako se je ob komasaciji občin barantalo z občino Banjaloko in to proti volji vsega prebivalstva. Po prvotnem načrtu, ki je bil izdelan na kočevskem okrajnem glavarstvu, je bila Banjaloka, ki je bila dotlej že itak največja občina v tem okraju, predvidena kot velika občina. K njej bi se še priključila občina Dol. Briga, kjer žive sami Slovenci razen par resničnih Kočevar-jev. Ta načrt smo sicer deloma pozdravili, a še daleč ni ustrezal krajevnim razmeram in ljudskim željam. Zakaj v občino Banjaloko bi morale še
i pripadati vasi Mrava, Ograja ter Zgor. in Spod. Zdihovo. Vse te vasi naravno gravitirajo v Banjaloko, kamor imajo najbližje. In kar je treba po-' eebej podčrtati, je to, da po vseh omenjenih vaseh z malenkostnimi izjemami žive sami Slovenci, pa morajo po 17-letnein bivanju v narodni državi še vedno prenašati tujčevo komando, da se res ni čuditi, če ta ali oni ne ve, ali je še Slovenec ali je Kočevar.
Tak je bil pač od ljudstva zamišljen načrt in po njihovih lastnih željah in potrebah. Sedaj pa cujte, kaj se je čez noč zgodilo? Ker takratnim reziinovcem v kočevskem okraju naekrat to ni šlo v račun, so čez noč vse postavili na glavo. Vso-obširno občino banjaloko, kjer se nahaja kompaktno samo slovenski živelj, so dodelili občini Fara, vse gori omenjene slovenske vasi po Kočevskem pa so vtaknili zopet nazaj pod tujčev jarem, da jih še naprej strahuje tujčev bič S tem se je Slovencem zgodila nezaslišana krivica, ki je vredna, da bi bila v zgodovini zapisana z debelimi črkami; zakaj je bilo pravo izdajstvo nad Slovenci. In krivec vsega tega si je še to neokusnost privoščil, da se ni bal na javnem shodu pobahati se pred Kočevarji: »Hab' ich nicht gut getan filr euch, Gottscheerl« Ubogi Slovenci na Kočevskem 1 Tako je delala »nacionalna stranka«!
In kakšno usodo preživljajo od tedaj naprej prebivalci bivše občine Banjaloka? Skoraj vsak. ki ima na občini opravka, mora napraviti pot 7—12 kilometro in še več na občino Fara, ki leži čisto ob meji dravske in savske banovine. Še bolj zanimivo je to, da so vsi tisti krogi iz občine Fare, ki so se veliko prizadevali, da se priključi Banjaloka k njim, sedaj po dveletnem združenjb za to, da se zopet odcepi. Ves občinski odbor z gosp. županom na čelu je poslal tozadevno soglasen predlog na kr. bansko upravo, naj to izvrši. Pač vemo, zakaj, saj jim je bivša občina Banjaloka po krivdi prejšnjega režima prinesla s seboj velik gori omenjeni primanjkljaj, iz tega se jasno vidi, kako je zloglasni režim JNS po svojih eksponentih tudi v našem okraju teptal vsako voljo ljudstva, samo da je lovil svoj strankarski prestiž, a vsemu ljudstvu pa zadal strašne rane, ki ga še danes 6ilno skele in jih je treba čimprej zaceliti.
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse. ki bolehejo na nstml. katarju na pljučih, zastarel ka.šlju zasluzenju. ilotgotralnl liripavostl tnlirlnl. pa doslej niso naSi' zdravila Vsi taki bolniki dobe od
leni nas
popolnoma brezplačno knjigo s slikami,
izpod peresa gosp. dr. med. Uuitmann«, bivšega Set-zdravnika v zavodu zu linzenkuro, o emi .flti so pljuCm bolezni ozdravljive?". Da nmogof imo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoje bolezn , smo »e odloČili v interi su splošnega blagra odpo=lati to knjigo na zahtevi o< oolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico ifranmrano z Din 1'7S) in io odposlati na
PUHIMANN « CO., BERLIN 615 Mttggelstrasse Nr. 25-25 a.
Odobreno od ministrstva socialne politike, ^amtetsKo odeienje S. Br. .>416 od 12 XIi iDJj
Občinske volitve v Tomištju
Rok za vlaganje kandidatnih list za naše nedeljske občinske volitve je potekel. Dolgo časa je kazalo, da bomo imeli samo eno kandidatno listo, t. k ljudsko, z nosilcem g. Kraljičem Ivanom. JNS-arji so se dolgo trudili in cele praznike mešali podnevi in ponoči mastno blato, ki ee ga je za njihovega vladanja na naših obč. potih nabralo toliko, da ga človek komaj prebrede, a je vendar kazalo prav do zadnjega časa, da ne bodo spravili skupaj kandidatne liste. Nikakor niso mogli dobiti nosilca liste. Tiste dni pred novim letom smo skoraj vsak dan izvedeli za kakega novega JNS-ar-skega nosilca li9te. Med njimi so bili nekateri možje, ki uživajo pri ljudeh tako zaupanje, da bi ne dobili deset glasov, če bi kandidirali za službo obč. črednika, kaj šele za predsednika občine.
Prav zadnji trenotek so vendar s pravimi porodnimi težavami sestavili neko skrpucalo, ki ga bomo dobili v teh dneh na ogled.
Na tej listi se nam predstavlja kratka vr9ta ljudi, ki bi radi še naprej gospodarili tako, kot se je gospodarilo do sedaj.
Že dolgo časa se je šušljajo med ljudstvom, da pri naši obč. upravi marsikaj ni v redu. In tudi videli smo marsikaj, kako se dela. Ta naš sum je potrdila revizija, ki ee je izvršila pred nedavnim časom in ji je takoj sledil kot posledica — razpust obč. uprave. Predsednik Modic se je prve dni po izvršeni reviziji hvalil, kakšen red je v naši občini, da ima denar in da je menda brez dolga itd. Iz tega lahko sklepamo dvoje: da misli Modic, da smo tako slepi, da nismo ničesar videti, kaj in kako se je delalo na občini v zadnjih letih; ali
pa, da je sam tako nezmožen za to me6to, da ni imel jasnega vpogleda v obč. uradovanje in gospodarstvo in so drugi lahko delali, kar so hoteli. Zelo verjetno pa je, da je tudi on, kakor marsikdo drugi, sanjal sladke sanje, da je JNS večna.
Zdaj pa je prišel čas da s tenn ljudmi obračunamo! Veseli nas, da so postavili tudi oni svoje kandidate, da bodo videli in mi bomo videli, kje je tista »večina«, ki se jo imeli pri zadnjih volitvah. Naj pokažejo, kaj zmorejo brez goljufije, podkupovanja, napajanja, brez goženj in žandarjev!
V nedeljo bo prvič po dolgem času zopet ljudstvo povedalo svobodno, kaj hoče. In to ljudstvo bo brez usmiljenja pometlo s tistimi, ki so nepoštenim potom prišli na krmilo in so tudi potem nepošteno ravnali. Pometlo bo tudi s tistimi, ki hočejo tako delati še naprej.
— KINO UNION T—T
Danes ob 16. I!)'15 in 21'I5 ne poslavlja Vaša
FRANČIŠKA GAAL zabavno veseloigro
MALA MAMICA SSo*pTubnkonb'
Danes tedaj nepreklicno poslednjič
HITRI nremiora velluega, napetega ln izredno la-JUIHI premiera nlmive„a ekBDedlclIskaea filma
Baboona
črede levov slonov, nosorogov
nlmivega ekspedlcljskega filma Z letalom lz Abealnlje v najtemneje predele črnega kontinenta!
n drugih divjih iveri
Lepa zborovanja v Št. llju
»» Prednosti"
monopoliziranih tiskovin
(Poziv finančni direkciji.)
Dne 15. t. m poteče rok za vlaganje prijav za dopolnilno prenosno takso. Tako vsaj pravijo predpisi, ki predvidevajo sicer silno visoke kazni, če kdo tega rtfka ne bi upošteval. Sedaj pa pomislite! Že 14 dni hodim vsak dan na finančno direkcijo po tiskovine za to prijavo. Te tiskovine so in smejo biti samo monopolske. In teh tiskovin ni in ni. Z davkarije me pošiljajo po vseh ljubljanskih knjigarnah, kjer teh tiskovin seveda tudi nimajo, ker jih na finančni direkciji ne morejo dobiti. Kaj sedaj? Neobhodno potrebno je, da finančna direkcija vsaj rok podaljia, če že ne more pravočasno preskrbeti tiskovin.
To je en dokaz več, kakšne »prednosti« ima monopoliziranje tiskovin. Isto se je kazalo in se kaže pri monopoliziranih šolskih zvezkih: kadar bi jih rad, takrat jih ni. Isti, prav isti, če ne še neznansko večji nered se nam obeta pri monopolskih šolskih knjigah, ako njih monopolizacija prodre, kar Bog ne daj.
Če državni monopol ne more pravočasno in redno dobavljati tiskovin, naj odda delo kakšnemu privatnemu podjetju. Gotovo bi se naSel v Ljubljani nekdo, ki bi založil te tiskovine in jih tudi pravočasno preskrbel občinstvu, da ne bi bilo tega nepotrebnega beganja.
Imam pa ob tej priliki še eno zahtevo, o kateri govorim v imenu vseh slovenskih davkoplačevalcev. Sedaj so te tiskovine samo v srbohrvaščini, namreč v cirilici. Pri nas ogromna večina davkoplačevalcev teh tiskovin ne zna brati in jih ne razume, Ako plačuje Slovenija toliko davkov kakor relativno nobena druga pokrajina v državi, ima vsaj pravico, da dobi slovenske tiskovine, da posameznim davkoplačevalcem ne bi bilo treba letati od Poncija do Pilata po informacije, kaj se pravi to in kaj ono, kako se bere to in kako ono, ko je s prijavami za dopolnilno prenosno takso že tako dosti letanjal Isto velja za druge tiskovine, na primer za ubožna spričevala itd. itd. Tudi slovenščina je državni jezik in vsaj na svojih tleh ima Slovenec v tej državi pravico, da za svoj denar dobi svoje tiskovine, ki bodo upoštevale in spoštovale njegov jezik.
Tudi to vprašanje bo treba enkrat končnove-ljavno rešiti, morda hkrati z monopolizacijo šolskih knjig, ki predstavljajo tudi nezaslišan napad na pravice slovenščine1
Pustite, naj pride zasebna iniciativa, ki visoke davke plačuje, pri teh stvareh do besede. Potem bo nastopil spet red, bo kvaliteta izdelkov in njih cena bo drugačna, bo tudi splošno zadovoljstvo in zaupanje vse drugačno, kakor je danesl Monopol — pa najsi bo kakršenkoli — nam je v pogubo.
Prizadeti.
Obrtno sodišče
Zakon o obrtih in zakon o zaščiti delavcev bi moral poznati vsak delodajalec in delojemalec; praksa je pokazala, da jih delojemalci zaradi dobrih strokovnih organizacij in zaradi lastne brige bolj poznajo, kakor pa pretežna večina delodajalcev. Tudi dnevno časopisje bi moralo posvečati več pozornosti temu poglavju.
Razen teksta zakona o obrtih in o zaščiti delavcev, so izšle v glavnem še sledeče knjige: Delavsko in nameščensko pravo od dr. Bajiča; dalje Delovno pravo od dr. Reismana, obe iz leta 19"d3; Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani je izdala leta 1934 Priročnik iz delavske in naineščen-ske socialno-varstvene zakonodaje. Prva knjiga vsebuje razlago k §§ 206 do 251 in 324 do 342 obrt zak. in se pri tem ozira na določbe zak. o zaščiti delavcev, zadnji dva pa obravnavata vse delovno pravo. Mesečnik Organizator, stanovsko glasilo zasebnih nameščencev, prinaša članke o nameščen-skem pravu v praksi. Delavska politika ima rubriko »Delavski pravni svetovalec«. O tem vprašanju razpravlja tudi Smersu v Mohorjevem koledarju za leto 1936. Tudi naš list bo prinašal praktične slučaje, ki se odigravajo pri obrtnem sodišču. Upamo, da ti članki ne bodo zanimali samo delodajalcev in delojemalcev, marveč tudi druge čitatelje. Marsikdo bo mimogrede kaj čital česar do sedaj še ni vedel ali si pa ni znal raz lagati. In če kaj več veš, kakor si doslej vedel ti gotovo ne bo v škodo.
Najprej pa moramo povedati, kaj so obrtna
Za nedeljo, dne 19. jan. napovedana zborovanja za volivce občine Št. IIj r Slov, goricah so ee obnesla nad vse pričakovanje lepo. Zjutraj po rani maši se je zbralo v dvorani slov. doma okoli 300 mož in fantov pod predsedstvom tajnika organizacije JRZ g. Ravšla. — V Selnici ob Muri pa je prišlo popoldne v prostrano in gostoljubno hišo kmetskega gospodarja Jožefa Hercoga toliko volivcev iz Selnice, Ceršaka, Kozjaka in Srebotja, da so zborovalci oblegali hišo tudi od zunaj. Po shodu pa je še Hercogova hiša pogostila vse zborovalce na stari slovenski gostoljubni način. Zvečer pa se je zbrala v gostilni g. Sfiligoja t Št. Ilju domača inteligenca: državni uslužbenci, uradniki, penzi-onisti, obrtniki, trgovci in tudi drugi volivci iz vasi Št Ilj pod predsedstvom staroste in prvega slovenskega župana g. Thalerja. Na vseh treh zborovanjih je govoril o važnosti občinskih volitev in o nalogah občin sploh ter je vpletal slike o položaju domačin iz St. Ilja, mariborski podžupan in predsednik okrajne organizacije JRZ Franjo Žebot. Vsa zborovanja so bila enodušen izraz sloge našega volivstva, vseh slojev in vseh delov velike nove občine Št. Ilj. Zborovalci, tako kmetje in delavci, kakor tudi inteligenti, trgovci in obrtniki so obsojali zadržanje nekaterih bivših vodij JNS ter pisavo »Večernika«, obsodili so denuncijantstvo,. ki bo ga vršili znani priseljenci nad domačim župnikom, odličnim rodoljubom Evaldom Vračkom. — •t. Ilj je pokazal zopet svoje pravo staro, pošteno llovensko lice ter edinost vseh pošteno mislečih. Pri volitvah dne 19. t. m. bo ogromna večina vo-
Pri neredni stoiki,
napetosti črev vsled zapeke, odvaja naravna
FRANZ-JOSEFOVA
|renka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporabita Franz-Josefova voda ( polnim uspehom pri odraslih kakor tudi pri otrocih.
A«, po tubi. aoe. pol. tn nar. idr. S-hr. 1MM, 25. V. SS.
livcev dala večino listi JRZ g. Swatyja in bo primerno z glasovi obsodila razdiralno delo znanih nergačev, ki jih nihče ne mara. Nekaternikl od nasprotne strani so cel teden prej grozili, da bodo naše shode razbili, da bodo prišle cele trume delavcev iz čeršaške tovarne, a niti enega ni bilo blizu. Zborovanja so bila prava manifestacija naše poštene misli. Osobito zvečer v gostilni Sfiiigoj so Sentiljčani manifestirali zn svoje voditelje na tak način, kakor je to mogoče samo tam, kjer je pravo bratoljubje in prava volja do složnega in poštenega dela doma. Vodje našega gibanja, posebno govornik, župan in vodilni člani organizacije JRZ, so bili deležni izraza takih simpatij, da smo bili tega veseli vsi. Slovenska zmagoslavna pesem je donela v lepo noč.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
nudi po izredno znižanih cenah sledeče knjige: Cramer, Der apostoliseho Seelsorger oder: Der Seelsorger, wie er sein und wirken soli. 383 str., vez. 15 Din; Gemelli, Skrupulositat und Psycha-sthenie. Psychopathologische Studien vorziiglich fiir Beichtvater. 312 str., vez. 20 Din; Kaminski, Kari. Zwolf Briefe an einen katholisehen Jung-mann. 83 str., nevez. 10 Din; Lecuyer, Der Pric-ster als Erzieher. 219 str., nevez. 5 Din; Nibler, Braut—Unterricht. 107 str., nevez. 3 Din; Oer, Daheim. Gedanken tiber die christliche Familie. 206 str., vez. 10 Din; Račke, Die Vervvaltung des Predigtamtes mit Beriicksichtigung der gegen-vvHrtigen Zeitverhiiltnisse. 146 str., nevez. 5 Din; Saedler, Miitterseelsorge und Miitterbildung. 106 str., nevez. 7 Din; Schlund, Berul und Seele. Ein Lese und Betractungsbuch filr berufstatige Frauen. 196 str. nevez. 20 Din; Schmitz, Gattin und Mutter im Heidentum, Judentum und Christentmn. 107 str., vez. 10 Din; Stein, Anregende Ermahnungcn zur Herzensbildung tind Willensiibung. L Band. 210 str., nevez. 10 Din. II, Band. 218 str- nevez. iu Din.
sodišča, kako so sestavljena in v katerih s|>orili razsojajo.
Z ministrsko naredbo z dne 15. julija 1909 se je no podlagi zakona o uvedbi obrtnih sodišč z dne 27 novembra 1890 ustanovilo obrtno sodišče v Ljubljani, ki je začelo poslovati dne 1. dec. 1(.H)9. To sodišče posluje še danes in je edino v Jugoslaviji; § 434 novega obrt. zak. določa namreč, da to sodišče ostane še nadalje; pač pa ima manjši delokrog kakor poprej; o tem bomo slišali pozneje.
Obrtno sodišče razsoja v glavnem v sporih med obrtnimi in trgovskimi službodajalci ter njihovim pomožnim osebjem, ki se tičejo zgolj službenega razmerja in v kolikor gre tožba do 12.000 Din, in v kolikor tožnik ne opravlja važnejših poslov. Če ima trgovec gospodinjsko [loinoinico, ki (»omaga zgolj v gospodinjstvu, ne more slednja tožiti pri obrtnem sodišču, če jo je gospodar odslovil brez odpovedi. Do 9. marca 1932, ko je stopil v veljavo novi obrtni zakon, je obrtno sodišče razsojalo v sporu za 100.000 Din in še več. S tem je povedano. kedaj je obrtno sodišče stvarno pristojno. Ce tedaj toži [»močnik mojstra za ostanek mezde v znesku 12.001 Din, mora tožbo vložiti pri rednem, ne pri obrtnem »odišču; če hoče knjigovodja večjega podjetja tožiti šefa za 600 Din, mora tožbo vložiti pri rednem sodišču. Ce taka tožba pomotoma dospe k obrtnemu sodišču, se tožba uradoma zavrne zaradi stvarne nepristojnosti.
Brez obleke pobegnila čez mejo
Maribor, 14. jan.
Na Lokvici pri Prevaljah sta našla 13-letnl Peter Gradišnik in Plazel Franc v snegu mlajšo žensko, ki je bila popolnoma brez obleke in obuvala. Ležala je v snegu vsa iznemogla in premra-žena ter skoraj napol mrtva. Naglo sta obvestila domače, ki so revo zavili v odeje ter jo odpeljali v Prevalje k zdravniku, ki je odredil, da se od-premi v bolnišnico v Slovenjgradec. Ugotovilo se je, da je prišla ženska iz Avstrije in da je Igere Alojzija, slaboumna hči manjšega posestnika v Podkraju pri Libučah. V takem napadu je pobegnila sredi noči brez vsake obleke po snegu od doma ter zbežala čez mejo na jugoslovansko stran, kjer je obležala na omenjenem travniku vsa izčrpana. Ko si bo nekoliko opomogla, bodo roditelji prišli po njo ter jo vzeli s seboj v Avstrjo.
Ljutomer
Gasilska iupa Ljutomer je v dneh ■!).- in 10. januarja priredila dvodnevni gasilski tečaj, kateri je tako po bogatem sporedu kakor po udeležbi uspel nad vse pričakovanje. Tečaja se je udeležilo 325 gasilcev, večinoma sami funkcionarji posameznih čet. Predavatelji so v svojih predavanjih podali točne in jasne smernice gasilskega dela v vseh panogah. Tečaj se je vršil na pobudo >Kult.-prosvetnega odseka župe«, katerega vodi župni podstarosta g. Joža Hrastelj. Gas. organizacija župe Ljutomer šteje 54 čet z nad 1500 izvršujočimi člani. Ta gasilska armada je sestavljena po večini iz kmečkih mož in fantov, ki s svojo strokovno gasilsko usposobljenostjo, z disciplino in delom na kulturno-prosvetnem in narodnem polju zaslužijo pozornost in priznanje vse ostale javnosti našega okraja.
Cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku
Z božičnimi prazniki je bilo prekinjeno delo na stavbi nove cerkve Kristusa Kralja. Prva etapa stavbe je namreč končana. Temelji do višine terena so dogotovljeni. V sredini stavbe so temelji tudi še do višine, kjer bo cerkveni tlak. Velike množine gradbenega materijala je trebalo v razmeroma itratkem času pripraviti in navoziti na stavbišče. Tako smo porabili 45 ton cementa, ca. 500 kub. metrov gramoza in kamenja. Saj je bilo treba pri zvoniku kopati celo 4 m globoko, da smo prišli do trdnih temeljev, žive skale. Več tednov je skoro 40 brezposelnih domačih delavcev imelo nepretrgoma delo in zaslužek. Tako so dobrotniki, ki so s svojimi milodari omogočili pričetek zgradbe, storili tudi veliko socialno dobro delo, ker so oskrbeli brezposelnim delo in kruha. Posebno priznanje zaslužijo nekateri okoliški posestniki, ki so
z brezplačnimi vožnjami materijala veliko pripomogli, da se bo stavba pocenila. Izredno požrtvovalno so delali brezplačno v kamnolomu pri napravi gramoza rudniški upokojenci. Hvaležni smo prav posebno še rudniškemu ravnatelju g. ing. Drolzu, ki je naše prizadevanje vsestransko podpiral in nam delo v mnogočem zelo olajšal.
Že dosedanje delo na stavbi je prav občutno zmanjšalo gotovino v naši borni in revni blagajni, tako da imamo za nadaljevanje stavbe do strehe še veliko, veliko premalo denarja. Zato vse naše dobrotnike prosimo, naj se Se spomnijo z milodari naše cerkve Kristusa Kralja v delavskem revirju v Hrastniku. Tudi druge prijatelje delovnega ljudstva prosimo pomoči, da bo to leto nad črnimi rovi prišlo vsaj pod streho novo svetišče Kristusa Kralja.
Divjanje slaboumnega moža
Ker so ga „žarko gledali", jc pretepel ženo in pastorko ter zažgal svaku hlev — Po požigu je pobegnil neznano kam
Maribor, 14. jan. |
Na orožniško postajo pri Sv. Lenartu se je jedva privlekla 48-letna Ana Lekežič, žena malega posestnika Janeza Lekežiča od Sv. Ane na Krem-pergu. Pripovedovala je, da jo je napadel njen slaboumni mož ter jo pretepel. Nato je preinlatil še pastorko in končno zažgal svaku in ženinemu bratu hlev. Orožniki so se podali 3 Lekežičevo na dom ter ugotovili sledeče:
Med zakoncema Lekežič obstoja že dalje časa prepir in nesloga. Mož ženo pretepa, da je bila že večkrat primorana zbežati od doma k svojemu bratu Valentinu Šenekerju, čigar posestvo se nahaja 150 korakov od Lekežiča Poleg tega grozi vsetti sorodnikom in celi okolici, da bo vsakega požgal, ki bo ženi nudil kako pomoč ter jo vzel pod streho, kadar zbeži od doma. Lekežič velja za nekoliko slaboumnega ter se ga zaradi tega sosedje bojijo.
Te dni se je Lekežič klatil okrog ter se šele po dvadnevni odsotnosti zopet povrnil domov. Bil je vinjen ter je prinesel s seboj steklonko vina. Poklical je v hišo ženo ter svojo pastorko Marijo ter ju povabil k mizi. Obema je natočil vina in potsui tudi svojem« pastorku Antonu, ki se ie
vrnil z dela pri sosedovih. Pili so nekaj časa za mizo molče, ko je naenkrat Lekežič planil kvišku z vzklikom: »Kaj me tako žarko gledate« in že je zgrabil stol ter navalil 7. njim na družbo. Sin je planil v hlev, mati in hči pa v kuhinjo, kjer ju je pa Lekežič dohitel ter ju pretepel do nezavesti. Če ne bi bil prihitel Anton na pomoč svoji materi, bi bil divjak obe ženski ubil. Večkrat se je namreč poprej izrazil, da bo V6e domače poklal. Anton je toliko zadržal Lekežiča. da sta mati iji sestra pobegnili, nato pa je zbežal še sam. Lekežič se je spravil spat ter prislonil k postelji velik drog in sekiro. Obe ženski in fant si potem niso upali v hišo ter so odšli k sosedu Knupležu, od katerega je obe poškodovani ženski odpeljal Valentin Šeneker v St. Lenart k zdravniku dr. Kratn-bergerju.
Lekežič pa je kuhal jezo na svaka šenekerju, ker je mislil, da sta šli žena in pastorka k njemu spat. Ponoči je tiho vstal, se splazil k evakovatnu hlevu ter ga zažgal. Hlev je pogorel do tal ter trpi lastnik 10.000 Din škode. Nihče si ni upal gasiti zaradi strahu pred Lekežičem. Ko Je poslopje zagorelo, je vzel Lekežič sekiro in nož ter odšel neznauokam od doma. V okolici ga sedai iščejo orožniki ,?endar doeedaj šaman.
t
Drobne novice
Kaf pravite?
So lu je Upa in dobra reč. Narod vodi h kul- I urnemu napredku. Ako pa se izpreorže v brskanje 110 dnevnih vprašanjih, ziniti političnih, zelo zgreii t noj vzgojni in izobraževalni namen.
V Sloveniji je veliko iol, nekateri nevoiiljivci pravijo, da kar preveč. Na eni izmed teh iol je ne-k<ii — ie v zgodovinski dobi — predaval učenec X. v tem in tem razredu. Njegovo predavanje je imelo ruisUrv: »Slovenska narodna rnanjiina pod kierofuiizmom rw Koroikenu. Mladi predavatelj je v pomanjkljivem obsegu razlagal v*e teiave Slovencev na Koroikem in i sovraitvom na ustnicah dokazoval, da so klerofaiisti po papeževih okrožnicah naši narodni manjšini vzeli vse pravice. Nato pa je ie bodril svoje soulence, naj se borijo proti fašizmu in se pridružijo skupni fronti proti fašizmu. Součenci so se vzdignili zoper predavatelja in dokazovali, da navedbe njegovega predavanja niso resnične, kar se tite naslova, Merofaiizem«, in da tako predavanje ni poizkus samostojnega dela, ampak poizkus nesamostojnega političnega govora, čigar vsebino je predavatelj pobral iz dnev-neija framazontkega. oz. komunističnega časopisja in da zato ne spada v iolo. Ni važno, na katero stran se jt pottavil predstojnik razreda, oz. iole, pomembno in značilno je to. da se učenci v ioli pečajo t vpraianji naie narodne manjiine v luči dnevne politike, da imajo v glede na svetovni nazor neopredeljeni ioli predavanja, it katerih izzveni katolicizmu sovražen svetovni nazor — neopredeljenost im* vedno to ost — in ki poleg tega kažejo čudovito podobnost i smernicami VII. kongresa kornintemet Ti momenti so važni pri takem dogodku.
Kaj pravit«, gospod urednik, alt je taka iola ie iola? Ali je ie samo pod oblastjo g. prosvetnega ministra, ali pa je že tudi kdo drugi dobil kaj besede v njejP Kaj bo dala narodu: požrtvovalne kobraience ali strupene agitatorje? Kaj pravite?
I koplje jamo rad mrličem. Če prosinca ni snega, j mali traven nam ga da.
—	Zanimivosti ii zemljiške knjige. Zemljiški I knjižni urad ljubljanskega okrajnega sodšča je lani
zaznamoval 7200 vlog in za 372 več kot predlanskim. Lani »o bile v splošnem izvršene prav zanimive transakcije. Med drugimi je bila zaznamovana darilna pogodba z dne 17. avgusta 1935, s katero je mestna občina podarila ljubljanski univerzi pure. št. 164/2 k. o. Ljubljana mesto v izmeri 3579 ms pod svetu univerzitetno knj njena na 401.400 Din. Dalje je bil lani izveden prenos lastninske pravice za mestni muzej na korist ljubljanske občine. Izredno mnogo je vknjiže-nih hipotek in malih pogodb.
Kdor Slatino 1'etanjsko pije srce mu v pndh zdravo bije!
—	Mila zima. Na Savi pri Litiji zaradi mile zime cveto že zvončki, trobentice in teloh, pa tudi ptički že žvrgolijo kakor meseca marca. Pač malo prezgoda j I
—	Nesreča na cesti. V Štorak pri Celju je neki voznik povozil 70 letno prevžitkarico Sivka iz Kalobja. Zlomljeno ima nogo in je dobila tudi notranje poškodbe. Reševalni avto jo je prepeljal v celjsko bolnišnico. V Kalobju je doma tudi voznik, ki jc nesrečnico povozil in so ga orožniki takoj po nesreči zaslišali.
-	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozaree naravne »Franz-Josef grenčice«.
—	Prepovedan tisk. Z odlokom ministrstva za notranje [Kisle je prepovedano prodajati in razširjati koledar »Hrvatski list i Danica hrvatska« za 1936. leto. Nadalje je prepovedalo državno pravdništvo na Sušaku, prodajanje štev. 2 lista »Istina«, ki izhaja na Sušaku. in državno pravdništvo v Zagrebu razširjanje knjige »Drhtaji duše, ki je izšla v Zagrebu.
Zapeka, lenlvosi črev
sla večkrat vzrok mnogim boleznim. 2—3
ARTIN-DRAŽE) E
Dr. VVANDERJA vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko Izpraznjeni«. Dobe se v vseh lekarnah v škatlah po 12 draie| Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50.
Oglns reg. pod S. br. 22115/53.
0 V Trnovem na 9. prosvet. večeru drevi ob ,. ,,.	.	8 bo zanimivo humoristično in zabavno predava-
k. o. Ljubljana mesto v iz- . Naslov • skrjvnost predavatelja monsg. V. pogojem, da zgradi na tem | s{^ka Vstopnina je 2 in 1 Din za kurjavo in luč. <njizmco. Parcela je bila ce- i vlji|dno vablimo VJ nedeljo ^ 8 pa bodo igrali Ja-
lenov: Dom.
© Služkinje! V nedeljo popoldne ob 5 priredi Poselska zveza v Rokodelskem domu igro »Prisegam«. Prosimo služkinje, kakor tudi drugo občinstvo, da se je udeleži v obilnem številu. — Poselska. zveza.
© Zastrupljenje s plinom. Včeraj smo pod tem naslovom poročali, da se je knjigovez Mako-vec, zastrupil s plinom zaradi slabe ventilacije. Slučaj se je v resnici zgodil tako-le: Knjigovez Makovec je bil ves dan nekam jx>trt. Delal je pri stroju, ki ima plinsko gretje. Med delom je ugasnil plin, in nato zopet odprl pipo ter se naslonil nad |ječico ter plin vdihaval. Ko je delovodja zapazil njegovo početje, je bil Makovec že nezavesten. Kaj ga je napotilo do tega dejanja, ni znano.
KINO SLOOA Telefon 27-30
Danes ob 16., 19-15 in 21-15 uri grandtjozni vele; film po nesmrtni nonteŠCTl pesnitvi ,,Inferno'
ele;	K
no'	H
očlb	i
ahu	jg
nem	n
Zakaj godmjo njegova gospodinja?
Zato, ker snovi, ki jih z mojem izloča koža, posebno trdno prilepijo nesnago na perilo. Toda čemu jeza7 Saj Zlatorogovo terpenti-novo milo s svojo obilo in gosto peno z lahkoto razkroji vsako, po tudi to nesnago. Perilo je po pranju kakor novo. snežno belo in duhteče.
iy°TERPE*TINQyQMU(i
Koledar
Sreda. 15. jannarja: Maver, opat
Osebne vesti
—	Odvetnik *. dr. Oton Papei v Ljubljani,
Je bil na lastno prošnjo izbrisan iz odvetniškega imenika. Za prevzemnika njegove pisarne je bil imenovan g. rfr Alojzij Kobal. odvetnik v Ljubljani.
—	V imenik odvetnikov je vpisan g. odvetnik dr. Viktor Draxler o sedežem v Ljubljani, Miklošičeva c. 14.
—	Poročila sta »e inž. ehem. g. Vladimir Mo-gilnicki de Lubič, sin ugledne zdravnikove družine iz St. Jurija ob j. žl., in gospa Gizeta Kar-pel roj. Kos iz znane primorske družine. Čestitamo!
= Iz zdravniške službe. Zdravnik združene zdravstvene občine Dravograd dr. Joško Erat je napredoval v VIII. položajno skupino. — Dr. Milan Gregorčič, zdravnik združene zdravstvene občine Trata nad Škofjo Loko, je napredoval v Vil. pol. skup. — Dr. Juri Čarf, zdravnik združene zdravstvene občine Ormož, je napredoval v VIII. pol. »kup. — Dr. Jože Arh, zdravnik združene zdravsrtvene občine Ljubno, je napredoval v VIL pol. skup. — Dr. Alojz Turšič, zdravnik združene zdravstvene občine Maribor okolica, levi breg, je napredoval t VIII. pol. skup. — Dr. Maks Bitenc, zdravnik »družeče zdravstvene občine Ig, je napredoval v V7II. pol. skup. — Dr. Ivan Hubad, ; zdravnik združene zdravstvene občine Škofja Loka, j« napredoval v VI. pol, skup.
Naj bo stara al pa mlada vsaka pije „NaS £aj" rada Čez fare tri devet vasi „Naš čaj" vse druge prekosi.
—	T a j n i i t v • JRZ t L j s b I j a n i »po-rofa, da ji od danes dalje t svojih novih prostorih palača Viajemne savarovalniee, Miklošičeva 7. drugo nadstropje. Stranke sprejema od 8—12 ter od 3—5 popoldne. Tel. Številka 37-70
—	Občinski odbor v St. Jerneja razreien. Včeraj j« ban dravske banovin« g. dr. Marko Natlačen podpisal odločbo, s katero razpulča ves občinski odbor v Št. Jerneju na Dolenjskem, okraj Krško. Predsednik občinskega odbora in župan občine je bil g. Anton Radkovič, posestnik. Kakor znano, je pri zadnjih »volitvah« v tej občini prodrla JNS. Ban je razpustil ta občinski odbor na podlagi ugotovite-v revizij* občinskega gospodarstva, ki je bila pred nekaj dnevi. Ta revizija je ugotovila nič kaj častne reči za delovanje občinskega odbora. Tako so bile ugotovljene razne ne-rednosti, revizija jc ugotovila prav porazno sliko občinskega gospodarstva, brezvestno zanemarjanje dolžnosti in podobno. Ljudstvo v šentjernejski občini si bo gotovo oddahnilo, ko bo zvedelo za to odločno dejanje g. bana.
Morda Vam sama žitna kava ni po godu. Tcda vzemite ADRIA mešanico prave in sladne žitne kave. ■ Zadovoljni boste.
— Vrtnice in drevje eieto. Mehka, mila in
topla zima, kajti redki so dnevi, da bi termometer r.drsnil pod ničlo, je povzročila, da so začeli popki na drevju brsteti in poganjati razne cvetke. V Veliki čolnarski ulici v Ljubljani je zacvetela plemenita vrtnica. Lafltnk je vrtnice postavil v kapelico. Ponekod cvete rumen "lagnoj, drevesce, ki drugače kot okras nasadom prvo pomladi cvete. Celo sadno drevje cvete. Stari vremenski reki pravijo: Če na zmrzio zemijo sneg zapade, snopjs bode cel« M kl«4«. M tal "'----J
— Konj brcnil cigana. Včeraj so bili ljubljanski poklicni reševalci poklicani na Vrhniko, kjes se je pripetila nekemu ciganu huda nesreča. Ciganska družina, ki je bila nekaj časa tam, se je zopel selila. 20-letni cigan Karel Breščak je priganjal konja ter ga švrknil z bičem. Toda tudi ciganskemu konju včasih jropusti potrpežljivost in konj je brcnil ritensko cigana z vso silo y trebuh, tako da je cigan omedlel. Trebuh je ciganu pričel naglo otekati. tako da ga je moral reševalni avto odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Ciganovo stanje je zelo resno. Sreča v nesreči je bila, da ciganski konj ni bil jKidkovan, sicer bi kopito ciganu trebuh nedvomno raztrgalo.
Ljubljana
Opazovalna postaja za veter
V sredi decembra je dobila Ljubljana posebno opazovalno jiostajo za veter, ki je doslej še ni imela, ako ne upoštevamo skromnega aparata, ki je bil pred vojsko montiran v tedanji realki, in kateri za znanstveno raziskavanje vetrovnih razmer pri nas ni mogel služiti. Nova postaja je opremljena z avtomatom, ki samostojno beleži skozi 24 ur jakost in smer vetra. Avtomat je postavljen na stolpu ljubljanskega grada in bo v nekaj letih omogočil le[M> zbirko diagramov, ki bo v marsičem jjojasnjevala zapletene klimatske in vetrovne razmere nad ljubljansko kotlino. Nad vse zanimivo pa je( kako je Ljubljana prišla do te postaje. Zahvaliti se mora namreč zasebnemu zanimanju akademika - matematika, cand. phil. g. Marijana čadeža iz Ljubljane, ki se fvoleg svojih študij bavi zlasti še 8 problemi fizikalnih lastnosti ozračja. Nadarjeni in spretni g. Čadež si je zastavil nalogo, zgraditi registrirno napravo, ki bo zaznamovala vse spremembe smeri in jakosti vetra. Slične aparate imajo sicer v inozemstvu, vendar so dokaj nerodni in stanejo okrog 30.000 Din, dočim je bilo treba pri nas sestaviti aparaturo, ki jo zmore tudi akademikov žep. S temeljitim študijem, s poskušanjem. s staro uro, ki jo je dal na razpolago meteorološki zavod in 1000 Din iz lastnega žepa je našel g. Čadež rešitev, ki je Izredno popolna, izvrstna in endstavna.
Na formular, ki je na zgoraj uličen forniu-larju, ki ga vsak lahko vidi pri pišočem barometru v vremenski hišici v Zvezdi, pjšeta pri tem avtomatu dve peresi. Prvo pero kaže hitrost vetra v metrih na sekundo, drugo pa zaznamuje vsakokratno smer vetra ob istem času. Po 24 urah Izrisani diagram nudi izredno lep pregled vseh sprememb v ozračju. Meteorološki zavod je kljub skromnim sredstvom v znak priznanja dal na lastne stroške tiskati potrebne formularje, katere je bilo treba prej jx>samič razmnoževati, tako da je funkcioniranje vetrovne opazovalnice nn Gradu zajamčeno.
Izredno koristno bi bilo, če bi se dale slične opazovalnice postaviti vsaj še na Krimu in nekje v Kamniških planinah, kar hi, glede nn zvezo vetrov t vremenom, pomenilo za nas prvo pot do v resni d popolnoma samostojne vremenske napovedi.
© Predavanje o davku V nedeljo t<». t. m. ob tO. dopoldne priredi Obrtna zveza v hotelu Štrukelj predavanje o davku in davčni napovedi. Obrtniki vljudno vabljeni — Načelnik i. Ogrin.
© Fantovski odsek Sentpelrskegn prosvetnega društva ima sestanek danes ob H. uri (ne v četrtek). Na programu je zanimivo predavanje »Kant is det is«. Predava g. Ža^ar-Sa-uraL
DANTEJEV PEHElKrXe»
Muke in trpljenle poffuoljenth duš v posmrtnem Mvljenlu
© Pretep dveh Bosancev. V neki gostilni sta se sprla včeraj dva junaka. V pretepu, ki je sledil, sta se pričela obmetavati s pepelniki, ki so ležali na mizi. Prizanesla nista niti veliki šipi, v katero je eden vrgel pepelnik, tako da ima gostilničar škode okoli 1000 Din. Red je morala napraviti šele policija, ki je oba pretepača aretirala. Ko bosta prestala kazen, bosta iz mesta izgnana.
© Kino Kodeljevo igra danes po znižani vstopnini »Tunel«.
© Racija na severnem delu mesta. Včeraj zjutraj je policija izvedla na severnem delu mesta obsežno racijo ter je polovila mnogo potepuhov. Racija je ugotovila dosti žalostnih slik z dna mesta. Aretiranih je bilo tudi mnogo žensk, ki žive samo od sramotnega poklica.
© Električno kuhanje predvaja in poučuje mestna elektrarna ljubljanska vsako sredo ob 17 na Bregu štev. 8. pritličje Vstop prost
Cerkveni vestnih
Akademska kongregacija Marijinega Otnanenja pri no. frančiškanih inis drevi oh '20 ],'i svoj Bept-anek v iiiSni kapolii v frančiškanskem samostanu. — V«i, po nebno novinci, iskren« vabljeni I — Prefokt.
Maribor
□	Klavirski koncert našega domačega umetnika dr. Romana Klasinea ki bo jutri v četrtek v dvorani Grajskega kina bo za Maribor redek umetniški dogodek. Mladi umetnik si je pridobil za svoj nastop na Dunaju laskavo priznanje tamošnjih strogih kritikov, kar je najboljši dokaz njegove velike umetniške usposobi jenosti
□	Gledališče je v četrtek zaradi koncerta pianista dr. Romana Klasinea zaprto.
□	Umrl je v splošni bolnišnici v starosti 61 let vpokojeni ključavničar drž. železnic Josip Ku-marek. Naj počiva v miru!
□	Podirati so začeli včeraj delavci mestnega gradbenega urada hišico v Cvetlični ulici, ki stoji tik Pirčevega paviljona. Ni pa še padla odločitev, ali se naj že obenem podre tudi omenjeni paviljon, ker se je lastnik pritožil proti sklepu mestne občine na upravno sodišče. Vsekakor je sedaj stopilo vprašanje ureditve Cvetlične ulice v odločilen stadij ter se bo moralo končno veljavno rešiti.
□	Ljudski oder. V četrtek ob 20 sestanek na odru. Vsi!
□	Izleti v Bolgarijo in Jugoslavijo. Da se preprečijo zlorabe in prepogoste prireditve v ne primernem času, je sklenila mariborska Jugoslo vansko-bolgarska liga s centralo Bolg.-jugoslovan skih lig dogovor, da bodo odslej lige moralno in gmotno podpirale in priporočale državnim ter sa moupravnim oblastvom zaradi raznih ugodnosti sa mo tiste skupine in društva, ki bodo imela pri poročilo pristojne bolgarske lige.
G Nad 50 šahistov se je doslej že prijavilo za šahovsko simultanko, ki bo v soboto, 18. t. m ob 20 v Gambrinovi dvorani. Sodelovali bodo kor porativno člani Mar. šib. kluba, šahovske sekcije SK Železničarja in IT.T^B, >Triglava«, reprezen tanti dijaških šahovskih krožkov ter reprezentan ce okoliških šahovskih klubov iz Ptuja, Frama Slov. Bistrice in Ruš. Vsi ti bodo merili svoje moči z mladim mojstrom Lešnikom.
□	Kopalne karte so izgubili železniški vpoko jenci, ki so s tem zelo prizadeti. Ali se jim ne bi mogla njihova stara pravica zopet vrniti?
□	SSK Maraton Seja upravnega odbora danes v sredo zvečer ob 19 v običajnih prostorih.
□	O najnovejši bolgarski književnosti predava drevi s skioptičnimi slikami v okviru mari borskega bolgarskega tedna prof. J. Šedivv v Ljudski univerzi
□	Levo nogo v gležnju si je zlomila pri telovadbi 17letna dijakinja Štefka Štiblerjeva. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico.
□	5letni otrok zažgal kopico sena. Pri posestniku Alojzu Celerju nn Ranei pri Pesnici se je vnela popoldne kopica sena ter so jo plameni v hipu objeli. Velika nevarnost je obstojala za celo imetje, preprečili pa so jo k sreči pesniški sracilci. ki so naglo prihiteli na pomoč. Kopico jo zažgal 51etni Celerjov Ivan-ček. ki je v kuhinji izmaknil lekli škatlico z vžigalicami ter se z njimi pri senu Igral.
□	Rad hi se boril proti Aheslnccm. Da imajo Abesinci tudi pri nas sovražnike, je pač mnlo verjetno. 18-letni Bogomir Lang iz Frankopanske ulice pa je pobegnil z doma ter je pripovedoval tovarišem, da bo zbežal v Italijo, da se vpiše kot prostovoljec v vojsko proti Ahesincem.
□	Vlomile! oplenili trgovino. V Zgornjem Radvanju v Hostejevi ulici so vdrli vlomilci v jk>-družnico trgovine Klnvora ter |o oplenili. Studen-
i ški orožniki so rokovnjačem že na sledu.
Q Dvonožne lisice. V noči na ponedeljek so obiskali tatovi posestnika losipn Domiinjkn na Kralja Matjaževi 4 v Studencih Odnesli so mu 12 kokoši, v isti hiši stanu jočemn Rudolfu Skn-bernetu moško perilo. Dragici Kalun pu žen uko perilo. Vsem trem so povzročili občutno škodo.
Celje
0 Apologetični odsek DMK ima drevi sestanek. Na dnevnem redu je predavanje: Dekle in krščanstvo.
0 Poročili »o se v opatijski cerkvi; Bertole
Alojzij, čevljarski pomočnik v Gaberju, in Bogo-vič Alojzija, prodajalka v Celju; Čretnik Alojz, delavec v Zavodni, in Loknar Marija, kuharica v Ce-u. Čestitamol
0 Dražba občinskega lova mestne občin« celjske. Včeraj se je vršila dražba lova mestne občine celjske. Lov je izdražil za 4000 Din lefno ravnatelj Celjske posojilnice g. Drago Kralj kot najboljši ponudnik. Zakup traja 12 let.
0 Cestna doklada celjskega okrajnega cestnega odbora. Kakor smo poročali, je celjski okrajni cestni odbor pri plenarni seji določil za kritj« primanjkljaja 20% doklado. Prejšnji cestni odbor je bil določil cestno doklado v višini 21%, katero e pa pozneje banovina znižala na 20% in nato na 18%. Toliko v izpopolnitev našega zadnjega poročila, ki je bilo objavljeno v »Slovencu« 11. januarja.
0 Obnovitev žične železnice v Pečovnikn,
Apnenik v Pečovniku ima okrog 1700 m dolgo žično železnico. Ker stebri, na katerih je napeljana žična železnica, že 8 let niso bili izmenjani, zato se sedaj vrše ta dela, ki jih izvršuje tvrdka Kukovec v Celju.
0 Občinska taksa na pse. Mestno poglavarstvo opozarja lastnike psov, da morajo čimprej, vendar pa najkasneje do konca meseca februarja, nabaviti pasje znamke proti predpisani letni taksi 100 Din, prištevši 4 Din za znamko, skupaj torej 104 Din. Strankam, ki bi se ne držale predpisanega roka, se bo predpisala taksa v dvojnem iz-su.
0 SPD v Celju prosi svoje člane, naj čimprej obnovijo članarino za leto 1936, da bodo ob obisku planinskih postojank deležni članskih popustov.
Ptuj
Zle posledice pohlepa po zemlji. Z nobeno
stvarjo ni naš kmet tako tesno povezan kakor s svojo zemljo. Za njo je pripravljen vzdržati največje najiore, žrtvovati vse, kar mu je dragega: zaradi nje je zmožen storiti dejanja, ki jih drugače ne bi nikdar izvršil, kadar gre za njegovo zemljo, zgubi človek razsodnost. To je pokazal dogodek, ki se je te dni zgodil v Sovjaku pri Sv. Juriju ob fečavnici. Kmet Jurij Šešerko iz Sovjaka in njegova soseda posestnica Alojzija Do-klova sta si bila že dolgo v hudem sovraštvu zaradi neke sporne meje med njunima posestvima. Prepiri in prerekanje med obema so se stalno ponavljali, do dejanskega spopada med njima pa le ni bilo prišlo, ker se je uvidevnejša Doklova ob takih prilikah vedno umaknila ali pa: aol ju ločili sosedje. Silen gnev Šešerkov pa na ta način ni popustil, narobe, še bolj je naraščal in iskal izbruha. Šešerko se je bil končno odločil svojo sosedo ugonobiti. Počakal jo je z nabito puško skrit ob cesti, po kateri je morala Doklova priti, ko je šla domov. Nič hudega sluteč je Doklova ta dan krenila proti svoji hiši, ko je nenadoma počil strel. Doklova se je zadeta v hrbet hipoma zgrudila v mlaki krvi. Priklicani od strela in njenega krika so takoj prihiteli njeni domačini in ji nudili prvo pomoč; nato so jo odpeljali v ptujsko bolnišnico. Njeno stanje je nevarno, saj ji tiči globoko v hrbtu 32 šiber. Orožniki so Šešerka kaj kmalu prijeli.
Trbovlje
Samaritanska služba. Tečaj za dobrovoljne bolničarje(čarke), ki se je pričel 4. novembra 1935, se je zaključil dne 10. .t m. z zaključnimi izpiti na deški narodni šoli na Vodah. Bilo je 42 predavanj iz teorije in 22 iz praktičnih vežb, ki so trajale po 2 uri. Predavali so o anatomiji in fiziologiji ga. dr. Pirc-Režun, o higieni in nalezljivih boleznih ga. dr. Jeglič-Globočnikova, o prvi pomoči pri nesrečnih slučajih g. dr. Jenšlerle, o negi bolnikov s praktičnimi vajami g. dr. Cizelj, o organizaciji zdravstvene in bolniške službe gosp, Slokan in o administraciji in vlogi R. K. predsednik g. Omerzu. Tečaj je obiskovalo 9 vojnih obveznikov in 19 žensk. Pri izpitu je bilo diplomiranih: 4 bolničarji (-ke) z odličnim, 8 s prav dobrim in 7 z dobrim uspehom. 4 kandidati niso bili izprašani. Tečajniki so prejeli spričevala. V imenu tečajnikov sta se gg. predavateljem za njihov nesebični trud in požrtvovalnost zahvalila g. Sušnik Franc in ga. Vodišek, posebno gg. zdravnikom in zdravnicam, ki so kljub prezaposlenosti točno imeli predavanja po programu. 6 bolničarjev in 7 bolničark je podpisalo obvezo, da stopijo na poziv R. K. v slučaju jiotrebe prostovoljno v lokalno službo v miru in vojni, če bi jih potrebovala narod in domovina.
Prijava vozil. S 1. januarjem 1936 je ukinjena državna taksa na kolesa in fijakarske vozove in se plača za naprej samo prijavna uporabna taksa na ta vozila, to je 5 Din za kolo in 25 Din za fijakerski voz. Lastniki morajo imenovana vozila prijaviti vsako leto na svoji občini do 31. januarja, na prijavo pa prilepiti prijavno uporabno takso, to je za 5 Din. Prijaviti je treba vsako spremembo, nakup ali prodajo vozila v 15 dneh pri pristojni policijski oblasti, pri nas v občinskem uradu, soba št. 1 v pritličju.
Akademijo prirede gasilci prihodnjo nedeljo popoldne v Društvenem domu.
Jesenice
Jeseniški gasilci priredijo v soboto svojo letno zabavno prireditev. Četudi danes tako čudno doni Izraz »zabavna1 prireditev, ne sme delovnemu ljudstvu, ki stoji vse leto na straži za pomoč svojemu bližnjemu, nihče odrekati pravice do par razvedrilnih ur.
Volitve obratnih zaupnikov so zaradi nekega
nesporazuma preložene na poznejši datum. V nedeljo je imelo delavstvo svoj shod, na katerem so sedanji ohrntni zaupniki tolmačili to zadevo. Gre za določitev števila zaupnikov v obsežnih obratih tovarne.
Večer katoliških fantov in mož. Danes (sreda) bo na sestanku fantov in mož Krekovega prosvetnega drutva jtredavanje o Zvezi socialističnih sovjetskih republik. Podan bo tudi releral o eolitit nem položaju.
Produkcija premoga v Sloveniji
V preteklem letu produkcija premoga ni narasla, ampak se je * celoti zmanjšala v primeri z letom 1934, vendar je bila še znatno višja kot leta 1933, ko je dosegla najnižjo točko. Prodaja pa je bila lani znatno uižja kot leta 1934, kar je imeio za posledico povečanje zalog.
Ker še niso objavljeni podatki za rudarsko produkcijo vse Slovenije za 1935, objavljamo v uaslednjem podatke o produkciji največjega producenta premoga v Sloveniji, Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. Trboveljska premogokopna družba pro-ducira približno 4 petine vse slovenske pro; dukcije premoga, njen delež pri produkciji je znašal let 1934 81.45%, leta 1933 pa 79.6%. Zato so podatki Trboveljske značilni za vso našo premogovno industrijo.
Produkcija je lani znašala 1.000.131 ton (1934 1.010.264 ton), dočim je prodaja padla od 1.014.539 ton v letu 1934 na 983.456 ton v
letu 1935. V naslednjem podajamo pregled produkcije in oddaje v zadnjih letih (vse v
tisočih ton):		
	produkcija	oddaja
1929	1.958	1.933
1930	1.415	1.369
1931	1.245	1.228
1932	1.010	980
1933	921	961
1934	1.010	1.015
1935	1.000	983
Naši kUringi
Dne 31. decembra 1935 je znašal naš aktivni klirinški saldo v prometu z Nemčijo 389.945.668 Din, v prometu z Italijo 47.401.220 lir, Turčijo 329.623.50 fran. frankov in Bolgarijo 191.233 Din. Pasivni pa smo bili v tehle kliringih: s Češkoslovaško za 121.432 324 Din, Francijo 62.591.099 Din, Švico 7.833 935 Din, Belgijo 7.717.462 in Romunijo 9.722.713, skupno za 209.298.537.48 Din (na stabilizacijski podlagi, k kateri pa je prišteti še prim), tako da znaša naš pasivni saldo 269 milij. Din. Temu pasivnemu saldu pa stoji nasproti aktivni saldo 560 milij. Din. Torej 560 proti 269 milij., razlika znaša 291 milij. v našo korist. Leta 1934 na koncu leta smo bili v vseh klirinarih per saldo pa.sivni za 10.97 milijonov stab Din.
Indeks cen na drobno
Narodna banka objavlja indeks detajlnih cen v Belgrad u, iz katerega posnemamo tele podatke:
Indeks stroškov prehrane jo narasel od 74.1 v novembru na 75.2 v decembru 1935, indeks obleke je narastel od 71.6 na 72.2, indeks za kurjavo in razsvetljavo od 71.5 na 73.1, razno pa je ostalo neizpremenjeno na 73.1 (podlaga so vedno cene v letu 1926 kot 100). Skupni indeks je narastel od 71.6 v novembru na 73.1 v decembru.
Pregled razvoja indeksa cen na drobno nam kaže, da je vse do avgusta 1935 indeks stalno padal, marca 1935 je znašal 70.7, od tedaj pa je do avgusta padel na minimum zadnjih let. t. j. na 67.6. Od tedaj naprej pa indeks stalno narašča in je torej dosegel v decembru že 73.1%. Od avgusta do decembra so cene na drobno narasle 5.5 točke, t. j. za 8%.
Cene na debelo so predhodnice cen na drobno. Zato opažamo pri cenah na debelo naraščanje že v avgustu. Od julija do decembra je indeks cen na debelo narastel od 63.3 na 71.6. t. j. 8.3 točke ali za 13%. Indeks cen na debelo je narastel skoro še enkrat več kot indeks cen na drobno. Poleg tega vsebuje tudi indeks cen na drobno predmete, katerih cene niso tako podvržene konjukturnemu gibanju.
*
Naše lesno gospodarstvo in sankcije. Dne 10. in 11. t. m. je bila v Belgradu seja osrednjega odbora lesnega gospodarstva v naši državi, katere ee je udeležil v imenu osrednje sekcije lesnih trgovcev iz Slovenije predsednik g. Franjo Škrbec. Na seji je bilo sklenjeno, da bo 26. t. m. veliko zborovanje zastopnikov lesne stroke v Ljubljani, kjer bodo razpravljali o ukrepih v korist lesni stroki. ki je tako prizadeta po sankcijah.
Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanju srca in glavobolom je naravna
Franz-Jose?ova
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava Franz-Joselova voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Offl. rejf. S. br. 30474/35
Kljub temu, da je bila n. pr. produkcija leta 1935 v primeri z najslabšim letom 1933 večja za 79.000 ton, je bila oddaja lani le za 22 tisoč ton višja kot je bila leta 1933 in je bila približno na isti višin' kot je bila leta 1932. V primeri s prejšnjim etom je lanska padla za 32.000 ton. Oddaja je bila lani približno za nolovico manjša kot leta 1929, ki je bilo najboljše povojno leto za naše rudarstvo.
Mencanje
perila je v mrazu preveč naporno. Uporabljajte samodelujoči pralni prašek
PERIOD
ki bo mesto Vas opral Vaše perilo.
Naraščanje avstrijskega izvoza lesa
V mesecu decembru 1935 je Avstrija izvozila 11.656 vagonov lesa v primeri z 9.186 vag. v decembru leta 1934. Najbolj je narastel avstrijski izvoz rezanega lesa in sicer od 3.937 vag decembra leta 1934 na 5.504 vag. decembra 193.), Izvoz rezanega lesa v Nemčijo je nazadoval otl 565 na 280 vag., izvoz v Italijo pa je narastel od 1.999 na 3.789 vag. Nadalje je prvikrat izkazan tudi izvoz v italijansko Somalijo: 168 vag., nadalje je padel izvoz v Švico od 268 na 176, izvoz v Francijo od 256 na 155 vag., dočim je izvoz na Madjarsko narastel od 748 na 833 vag.
Izvoz okroglega lesa je narastel samo od 3077 na 3091 vag., narastel je izvoz v Nemčijo od 1336 na 1859, izvoz v Italijo pa od 105 na 308 vag., nasprotno pa je padel izvoz v Švico od 892 na 515 in Madjarsko od 718 na 403 vag.
Izvoz jamskega lesa je padel od 305 na 276 vag., izvoz stavbnega lesa pa je narastel od 113 na 177 vag.
*
Javna dela. V začetku februarja bo v gradbenem ministrstvu licitacija za zgraditev modernega cestišča in ceste Belgrad— aerodrom v Zemunu (od km 3—6). — Pri ban-ski upravi v Splitu bo v februarju licitacija za rekonstrukcijo ceste za težak promet od Solina do Trogira, Proračunska svota je 14.116.778 Din. — Pri savski banski upravi pa tudi februarja licitacija za rekonstrukcijo drž. ceste Sesvete—Dugo selo, proračunska -svota znaša 10.789.530 Din.
Minister Kožulj ni za devalvacijo dinarja. Minister za gradbe Kožulj je izjavil, da na shodu v Subotici ni govoril za devalvacijo dinarja, ampak da je plediral za rešitev krize na drug način.
Znižanje uvozne carine za tovorne vagone. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra sklenil začasno za leto dni znižati avtonomno minimalno carino carin, post. 670 točka 1 od 30 na 5% (tovorni vagoni). Zmanjšana carina se bo aplicirala za vse uvozno blago, ki do dne objave tega odloka v Službenih novinah ne bo definitivno ocarinjeno.
Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani ima v .soboto, 18. jan. ob 10 sejo v Trgovskem domu, kjer bo poročal predsednik g. Franjo Škrbec o položaju v lesni stroki in ukrepih Osrednjega odbora v Belgradu. Nadalje je na dnevnem redu ustavitev obratov in priprava za zborovanje zastopnikov lesnega gospodarstva iz vse države v Ljubljani.
Naša produkcija sladkorja. Po češkoslovaških cenitvah znaša produkcija sladkorja v tekoči kampanji 90.000 ton, dočim je znašala 1934 do 1935 63.000 ton. Peso so Imeli zasajeno na 30.000 ha 1 in je znašal pridelek pese 585.000 ton.
NITKA V DVOJNI VIJACNICI
Uvo* prašičev v CSR. V mesecu decembru je znašal uvoz prašičev v CSR 21.635 glav, od tega iz Jugoslavije 7206. Skupno je znašal uvoz prašičev leta 1935 198.799 v primeri s 83.381 v letu 1934. Na podlagi načrta za 1935 je bil tako naši državi kol Romuniji priznan kontingent 42.000 glav za leto 1985, madjarski kontingent pa znaša 36.000 komadov. Lanski uvoz se je razdelil sledeče (v oklepajih podatki za 1934): Jugoslavija 75.208 (22.423), Romunija 24.524 (26.356), Madjar-ska 35.546 (20.338), Poljska 10.538 (10.168). — Uvoz masti je znašal lani 99.350 (1. 1934 129.881) met. stolov, od tega iz Jugoslavije 18.545 (14.128), iz Madiarske 51.237 (43.221) in iz Holandije 25.654 (26.357) met. stolov.
Horzn
Dne 14. januarja.
Dr 11 a r
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha in Prage, narasli so Amsterdam, Bruselj. London in Newyork, dočim je popustil Pariz.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling narastel na ljubljanski borzi na 9.20 -9.30, na zagrebški borzi nn 9.23—9.33, na belgraj-ski pa na 9.2357—9.3357. Grški boni so notirali v Zagrebu in Belgradu 30 blago. — Angleški funt je nadalje narastel v Zairrobu nn 256.025 —257.625, v Belgradu pa na 255.45—257.05. — Španska pezeta je v Zagrebu notirala 6.67— 6.77. v Belgradu pa 6.70—6.80.
Nemške klirinške nakaznice so notirale na naših borzah neizpremenjeno 13.911 14.10.
Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi neizpremenjeno 3—3.05, dočim je dolar narastel na 49.50—50.
Ljubljana. — Te čaji s p r i m o m.
gold.
Amsterdam, 100 hol Berlin, 1(10 mark . . . Bruselj. 100 belg . . . Curih, 100 frankov . . London, 1 funt.... New York. 100 dolarjev Pariz, lOOfrankov . . Praga. 100 kron . . .
2976.36 1756.08-739.90-1424.22 215.98-4327.88-288.85-181.33-
-2990.96 -1769.95 744.9« 1431.29
-	218.03 -4364.19
290.29
-	182.44
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,961.366 Din.
Curih. Belgrad 7.00. Pariz 20.285. London 15.205, Nevvvork 306.375, Bruselj 51.95. Milan 24.50, Madrid 42.05, Amsterdam 208.90, Berlin 123.75. Dunaj 56.90, Stoekholm 78.44), Oslo 76.40, Kopenhafren 67.875, Praga 12.74, Varšava 58.045. Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, TTelsingfors 6.6975. Buenos-Aires 0.8275.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 76— 79, agrarji 45—46, vojna škoda promptna 348 —352. begluške obveznice 59—61. 8% Blerovo posojilo 80—82, 7% Blerovo jiosojilo 71—' 7% posojilo Drž. hip. banke 78—81.
Zagreb, držav, pap.: voj. škoda promptna 350—352.50 (350). 1., 2., 3. 350—352, begluške obveznice 60—60.50. dalm. agrarji 59—60, 8% Blerovo posojilo 80—81, 7% Blerovo pos. 70.75-71.50, 7% jKisojilo Drž. hip. banke 78 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 23(1 denar, Trboveljska 122—128, Osj. sladk. tov. 130 bi.
Belgrad, državni papirji: T" invest. pos. 79 hI., agrarji 45.50 den, vojna škoda prouipt. 350.50—353.50 (353), begluške obvoznice 63.75— 64 (64. 63.70), uit. jan. 62.25 lil. (62), 86 Blerovo posojilo 80.75—81.25. Blerovo posojilo 70.75 71.50 (71.25), 7% posojilo Drž. hip. banko 80—81 (80), 7% stab. pos. 78 blago. — Delnice: Nardotta banka 6400 -6500, Priv. agr. banka 229—229.50 (228).
Žitni trg
Ljubljana. Pšenica bč. in ban. 78 kg 2% 172.50 do 175, koruza času primerno suha s kval. gar. nakl. postaja 112—115. prekmurska 118—120, oves slav. 137.50 140, moka ničla bč. in ban. 270—280, št 2 250 -255. št. 5 230- 235, otrobi debeli bč 110—115.
Novi Sad. Pšenica in oves neizpremen. Rž ne notira. Ječmen neizprem. Koruza: bč. in srem. nova 190—111, ban. nova 108—110. Moka in fižol neizprem. Otrobi: bč., srem. in ban. juta vreče 90—92. Tendenc« vzdržana Proniot srednji.
Sombor. Borza radi prazuika zaprto.
Radio
r^mmmmmmmmmmmmmmmmm
Programi Radio Ljubljana t
Sreda, 15. januarja: 12.00 Peami iii ivleni ia &pa-nije (ploflče) 12.45 Vremenska na<i>oved, jHM-očrila IS Na-povod časa, objava Nparoda, obv«v4.iJa 13.16 Orkestralni koiKvort (ploSče) 14.00 Vrumeii«ko i h »ro^Uo, bor/.ni tečaji 18 ftnla nn smučeh (k. .Janko Sicherl) 18.JO Storfcnk iu njejcovo burkasio življenje (XIII. »lika) Storžka pogoltne morski volk (M. rn<l. dram druž.) 18.44) (Vrjrani nacija berlinske olimipijade (tir. M. Foenstur) 19 Napo-voil iSiu*a, vroinonmka napoved, por<x* i la, objava »poroda, obvontila 1.9 30 Nac. ura Mesečni kulturni pre-prlod — Holjrradn 'S) Zl»or malih harmonikarjev ln poveov vodi g. prof. Pavel Hanči^aJ\ 21 Spervi i-n na_ pevi ia raz.nih opor: Vakaln koneort »r. Itoberta Primožiča. opornica baritonieta: vmes itrra Rad. orkester 22 Na?>ovod časa. vremenska uafl>ovod, poročilu, objava si>orodii 22.15 Potovanje od severa do ju^ra (Radijski onke»ter). Konec ob '!fl.
Drugi programi:
Sreda, 15. januarja: ftrlrjrad: 19.50 Narodne p«v?im 20.50 Plodna jrlasba — Zatjreb: 20 Prei.o* i v. !Jubljano
—	Dunaj: 10 30 Slnfon<i-čni koneort 21..VI VoJaSka tf«>dt>a '33.45 Zabavni koneort Hudimpešta: 10.4d PloSče lil.40 Jenft-TTu)bayev koncert 23.35 Tos kan situ no/rodna tflaftba
-	Hitri Flori: 20.35 /Pandoriaiova opera 'Romoo in Julija' — Prafja: /9.45 Orkester 20.30 \Valloyeva nulije+ka i.«ra «.Pro*»t da/n« 22.15 Pe ter včer — VarSava: iO Otvoritev nove odajne jiostajc Sosn<»wie.a 20.5" Chopinov koneort — Rerlln: 20.45 Nemške melodije Knnif/sbcrg: 21.10 Stara Nizov,™ n.^kn — Hamburp. 20.45 Straus*o"ii in Lnnnorjavii \ alč»kl — Vratislara: 20.15 Streekonjeve skladbe - Lipsko. 20.45 Ruska jrlasba — Stutlpart: 20.45 Li«wtove skladbe
I \! TRI J A NSKO O! EDA l 1 šC K
DRAMA — znteteV oh 20
Sroda, 15 januarja: Kako zabupatiH. Rod Sreda, fvtrtok, lf». januarja: Zaprto (freneratka). Pete«k, 17, januarja: Pcnem s eeste. Pronrldera. Proslava 35 letnice umetniSko^a delovanja .Jofdpa Grad na- r>anefta. Lz»ven.
OPFRA - začetek oh 20
Sroda, 15. januarja- Preftmentani (jrad. It«! A j četrtek, 1(1. januarja: Salotne. Ued ('etrtetk. i Potok, 17. januarja: Za.prlo.
MARIBORSKO GIKOAI fft^R
I Sroda, 15. januarja oh 20: Ples-ni večer Katje Del ako ve.
I7;ven.
I Otrtek, lf». Januarja: Zaprto. Potek, 17. januarja: Zaprto.
Kulturni obzornik
Pogovor z R. Jakopičem
Na dvorišču na Mirju št. 4 ima že dolga leta sobo z dvema velikima oknoma, od katerih je eno zdaj pozimi že okoli 16. ure zagrnjeno. Skozi za-grinjalo je videti ob tej uri sleherni dan močno žarnico, znamenje, da je mojster pri delu. Žarnica gori včasih do 21. ure, potem ugasne. Vežna vrata na podstrešje se odpro in prikaže se krepak mož z belo brado. Vrata zapre in se nameri s počasnimi koraki proti domu. Večinoma sam, tu in tam s spremljevalcem.
Ta spremljevalec sem večkrat jaz. Jakopiča smatram za našega velikega človeka in umetnika in sem zato njegov pogost obiskovalec. Naj ga vprašam za to ali ono stvar, vedno mi bo odgovoril jasno in dognano do zadnjih podrobnosti. 2e dostikrat sem obžaloval, zakaj tudi ne piše. Saj razodeva vse, kar nam je doslej napisal, izrazito individualnost. Ne morenv si misliti slovenske revije ali dnevnika, ki ga ne bi povabil k sodelovanju.
V njegovem ateljeju sediva na prični. Pod nama je stojalo z veliko oljnato sliko, na zabojih, mizah in celo na eni omari vse mogoče vaze z ovenelimi rožami. V zadnjem času slika namreč ponajveč tihožitja.
Govoriva o sestanka, ki ga je sklical 1. 1932 v srebrno unionsko dvorano. Na sestanek je povabil predvsem gospodarstvenike in prijatelje naše umetnosti. Nobenega zastopnika dnevnega tiska. Sestanek naj bi dal pobudo za Širši sestanek, ki naj bi skušal odpomoči stiski, v katero je zašla slovenska upodabljajoča umetnost.
»Zdaj kopljejo grobarji velik' grob, ki bo pogoltnil ne le vso slovensko umetnost, ampak vso našo kulturo sploh — če se hitro ne spametujemo in ne zganemo. Razmere postajajo od dne do dne mizemejše. Kdor le more, hiti reSiti svoje življenje v kako službo ali službico. Le malo jih je še »svobodnih«. Svobodnih? V boju za košček bednega življenja zapravljajo dan na dan svoje naj-bolji« noči, tvoie adravia, nojo paaast « »vojo
čast. Ponižani in zasmehovani žive od razpoloženja in milosti onih — iz bratovščine zlatega teleta, ki so jim živi umetniki narodna nadloga, zve-zdoklatci in berači. Nihče se ne zmeni za njih usodo. In če bi se pripetila temu ali onemu kaka nesreča, če bi se ga lotila bolezen, tedaj je izgubljen. Vržen bo iz stanovanja, ker ne more ničesar več zaslužiti, da bi ga plačal. Upniki, advokati in sodnija ga bodo slekli do nagega in mu bodo brez usmiljenja in za škandalozne cene prodali in raznesli vse njegovo imetje, ker se ne more braniti, ker so ga zapustile moči. Gledati bo moral, kako umira njegova družina od lakote, ker ji ne more dati kruha, ker je izmozgan do smrti. Poginil bo, bedno zapuščen od vseh kakor divja zver. Taka je resnica! Tako je življenje svobodnega slovenskega umetnika!«
Tako je takrat govoril Jakopič zbranim zastopnikom našega javnega življenja.
Poudaril je takrat, da ni sklical sestanka zato, da bi reševal svoj eksistenčni položaj, temveč položaj vseh slovenskih upodabljajočih umetnikov, ki so v stiski.
Nekaj dni natp je izšel v »Jutru« komentar, zatem pa napad v »Slov. Narodu«, v katerem je Benjamin slovenskih »tudi slikarjev« očital Jakopiču njegove črne kave, ki jih spije v kavarni. In ni se našel niti en akademski slikar, ki bi zavrnil nesramnosti! Užaljen je Jakopič prepustil akcijo njeni usodi...
»Danes, v letu 1936., je položaj še mnogo obupnejšil Razstavljati se ne izplača več! Kot smo brali v listih, so za božične praznike prodali umetniki v paviljonu komaj dve umetninil G. Kos trdi, da je v teku svoje 15 letne prakse uvedel umetniške slike v okoli dva tisoč družin. Klijente ima torej po vsej Sloveniji, a tudi on se pritožuje, da mu kupčija ne gre več tako izpod rok kot prejšnja leta, čeprav so cene danes najnižje in se dobe kvalitativne slike, kot so oljnate naših priznanih umetnikov, že za prav zmerne cenel Sicer pa storite najboljše, da se naravnost nanj obrnete! Povedal Vam bo prav zanimive stvari.
Pojavilo se je že več načrtov, kako odpomoči umetnikom. Strokovno združenje slovenskih umetnikov se navdušuje za svoj prodajni salon v L|ub-lianaki kreditni banki. Pomagala naj bi banovina
z začetnim kapitalom okoli 60.000 Din. To je en načrt. Jih je pa še več. Banski upravi, oz. banu dr. Natlačenu je dobro znano, v kakšnih razmerah žive naši umetniki. Saj je imel z njimi že precej opraviti kot predsednik oblastne skupščine in se je takrat tudi izkazal zelo naklonjenega slovenski umetnosti. Istotako je tudi seda] kot ban pokazal najboljšo voljo za rešitev umetniških vprašanj. Prepričan sem, da bo storil za slovensko umetnost vse. kar bo le mogel.«
Že dolgo vem, s kakšnimi križi in težavami se ima boriti Jakopič za svoj obstanek. Je to obupna borba za vsakdanji kruh, kakršne tvorec slovenske moderne umetnosti pri svojih visokih letih gotovo ne zasluži. Prav je, da zve naša javnost nekaj malega o tem, in stcer kar z mojstrovimi besedami.
»Kar se tiče mene,« pripoveduje, »vidite, da sem skoraj docela izčrpan, utrujen od življenja, bolan na duši in na telesu. In vendar moram brez počitka naprej! Ne smem postali, ker sicer bi se začele že danes uresničevati besede o usodi slovenskega umetnika, ki sem jih govoril pred leti v Unionu. Ampak po tej poti ne gre več dolgo . . .
Naš revni slovenski narod, ki izdaja sicer leto za letom sto in sto milijonov za razna razkošja in prismodarije, ni zmožen, da bi dal meni za stara leta košček dostojnega življenja, ne zato. da uživam zasluženi ali nezasluženi pokoj, kakor ga uživajo tisoči, o katerih ne ve nihče, kaj so storili dobrega za svoj narod, ampak zato, da delam, kot se spodobi za poštenega umetnika in da zaključim svoie življenje z dognanimi rezultati svojih dolgoletnih poskttšenj in izkušenj, sebi v zadoščenje, narodu v čast. Pa moja usoda je zapečatena — če ne pride pomoč od kje drugod, za kar se bom seveda s svojimi poslednjimi močmi potrudil, ker nimam še volje in ne smem sramotno poginiti kakor kaka zanikerna baraba . , .«
»Ali ste pa napravili že tudi vse potrebne korake?« ga prekinem ves pod vtisom njegovega gorja.
»Moje življenje in moje sedanje stanje sta priči, da sem poskusil vse, kar se spodobi za umetnika, in tudi marsikaj, kar se ne spodobi. Priza-j deval sem se in deial nad 40 let poSteno kot umetnik in kulturni delavec in ne vem, če tem zapra-
vil v tem času sto dni v brezdelju. Vsak najnižji uradnik, ki je 35 let opravljal svoje posle, si zasluži svoj penzijon, da more na stara leta vsaj kolikor toliko brezskrbno živeti in v miru umreti. Jaz nimam nič, če izvzamem svoje dolgove in tista poslikana in napol poslikana platna in papirje, ki jih vidite tam le po kotih in razmetane po tleh. To je moj penzijon. In če bi danes omagal, bi bil na slabšem kot zadnji brezposelni, ki prihaja k meni za pomoč, ker mu je ne dajo tisti, ki bi mu jo bili dolžni dati. To niso kake meglene fantazije, temveč suhoparna dejstval«
»Saj dovolite, da objavim ta pomenek?« ga vprašam.
»Storite, kar se vam zdi umestno! Dnevi mojega življenja gredo h koncu! Kmalu bom opravil in zrušilo se bo eno pokvarjenih življenj, kakor se jih je zrušilo že mnogo drugih pred menoj. Kaj pa bo s tistimi, ki so prišli po vojni in se vrgli z veselim pogonom v življenje, obetajoči, da bodo preobrnili po najmodernejših metodah ves svet na boljše? Kaj bo s tistimi, ki se šele pripravljajo na trnjevo pot življenja, zaupajoč vase in v svoj narod? Tema se mi dela pred očmi, ko mislim na bodočnost . ..
Če postane človek star, izgaran in mu je bilo v življenja sladkosti primešanih toliko grenkih kapljic kot meni, začne črno gledati v svet. Zaradi tega je bolje, da ne govorim preveč. Nočem s svojimi mračnimi besedami trgati dobrim ljudem božjih čednosti, ki so največja opora na velikem potovanju skozi življenje. Nasprotno jim želim poleg tega še nekoliko — ne — mnogo pameti, seveda tudi zdravja in močne volje, ki je nujno potrebna zlasti zdaj v času splošne demoralizacije človeške družbe. Vse drugo bo potem že šlo . . .»
Oba molčiva, pogreznjena v tetke misli. Nato ga vprašam po njegovih »Spominih«, ki jih je napovedala Jugoslovanska knjigarna.
»Spomine bom dokončal!« vneto zatrjuie, »Ob vezan sem in bom to obvezo tudi izpolnil in po mojem v popolnejši obliki kol bi bila, če bi spo mine dokončal že pred leti. Toda sami presodile ali so za objavo že sedaj takele stvari .. .«
Pove mi več zgodb in se moram nehote pridružiti njegovemu mnenju. Anton Podbvviek
Polnočno solnce
ton laponska četa odhajajo ▼ Mandžurijo. Predodhodoui jim v Osaki mlado Japooke natakajo čaj.
Tel«, i 5 nogami je vrgla krava nekemu kmctovalcu blizu Hamburga. Tal6 je sicer zdravo Id
Angleška bojna križarka »Nelson«, ki ima 33.51)0 ton plove v Gibraltar. To je druga največja ladja na svetu. Ima 9 topov po 40 cm, 12 po 15 cm, 18 topov zoper letala po 4 do 12 cm, 30 strojnic in 11 cevi za torpede. Posadka je močna 1350 mož.
Truplo sv. Jozaiala ukradeno
V poslopju dunajske glavne pošte je tudi cerkev sv. barbare, v kateri se zbirajo k službi božji katoliški unijati, to je katoličani vzhodnega obreda, zlasti pa na Dunaju bivajoči Ukrajinci. V tej cerkvi je že nekaj desetletij shranjeno truplo ustanovitelja unijatske cerkve, sv. Jozafata. Truplo počiva v diagocenem steklenem sarkofagu ter je oblečeno v krasna oblačila. Zgodilo pa se je pretekli teden, da so v to cerkev vlcmili neznani vlomilci, razbili stekleno steno sarkofaga ter s svetnikovegia trupla pobrali težko z alo verižico in križec, kar je bilo vredno v našem denarju 10 do 15.000 Din.
Truplo sv. Jozafata, ki sedaj počiva v tej dunajski cerkvi, ima pestro zgodovino, ki je ozko povezana z usodo ukrajinskih katoličanov. Leta 1580 se je v Vladimiru-Volinskem rodil Jozafat Kunze-vič. Ti kraji so tokrat spadali še pod mogočno poljsko ljudovlado. Jozafat je postal menih bazili-janskega reda ter je ta red preosnoval v katoliškem smislu. Ko ie Jozafat postal nadškof v Po-locku v zahodni Poljski, so ga 1 1623 fanatični privrženci pravoslavne ruske cerkve umorili, ker se je Bela Rusija in Ukrajina jx>d njegovem vodstvom pridružila Rimu ter ni hotela več priznavati rus-ega carja za svojega duhovnega poglavarja. Joza-fatov grob je postal prava božja pot vsem Ukrajincem ter je bil obenem simbol prizadevanj za ukrajinsko neodvisnost.
Katoliška cerkev je Jozafata 20 let pozneje razglasila za blaženega, lita 1867 pa gia je papež Pij IX. razglasil za svetnika. Med tem, ko so Šved-
E
ske in ruske vojske napadle poljsko ljudovlado, je bilo mrtvo truplo svetega moža vedno izpostavljeno nevarnosti oskrunitve. Zato so jx>d vsakim sovražnim navalom truplo skrivaj odpeljali in ga kam skrili. Tako je truplo romalo iz kraja v kraj, dokler ga 1. 1705 niso zopet pokopali v Polocku. Ker pa je ruski car Peter Veliki izjavil, da bo dal Jo-zafatovo truplo sežgati, da na ta način uniči simbol katoliških unijatev in pa ukrajinskih narodnjakov, je poljski knez Radzivvil dal svetnikovo truplo skrivaj prejjeljati v Bialo Podlaško pri Brestu Litow-skem, kjer je dal zgraditi cerkev in bazilijanski samostan.
Skoro 20 let, dokler ni Rusija prepovedala katoliških unijatskih cerkvenih občin, je truplo mirno počivalo v tej cerkvi. Toda 1. 1876 je truplo nenadno izginilo iz Biale. Tedaj se je razširila govorica, da so Rusi krsto uropali in jo odpeljali, da bi Ukrajincem in unijatom vzeli njihov simbol.
Ko je v svetovni vojski propadlo rusko carstvo, se je pri avstrijskih vojaških oblasteh oglasil neki kmet, ki je pripovedoval, da so ostanki sv. Jozafata varno spravljeni v kleti stare bazilijske cerkve v Biali, kjer so zazidani v debelem zidu. Avstrijske oblasti so res preiskale tisto klet in našle v njej svetnikove ostanke. Te so prepeljali na Dunaj in jih pokopali v omenjeni cerkvi sv. Barbare. Bogata francoska družina iz Kanade je dala napraviti za svetnikovo truplo dragocen steklen sarkofag, nadvojvoda Viljem pa je daroval zlato verižico in križ, katera sta sedaj ukradena.
Čez pet minut se gospod zopet pritožuje. Oče vnovič pomiri svoje otroke. Še čez nekaj minut zagrmi gospod: »Če vaši smrkavci ne bodo dali takoj mir, pojdem k sprevodniku in vam bom napravil resne sitnosti!«
Oče treh otrok pa je odgovoril: »Poslušajte gospod! Danes mi je žena ušla, najmlajši fantek ima mokre hlače, meni je zmanjkalo denarja, otroci so raztrgali vozne listke, vsi skupaj pa. kakor sem sedaj uvidel, sedimo v napačnem vlaku. Pa mi sedaj res hočete delati še resne neprilike?«
L@WEMEOG
t soboto 15. januarija 1876.
Vnanje države. Srbska skupščina je dala posebnemu odseku nalog, po sodniji prijeti prejšnje ministerstvo, ker je izdalo več, nego je po proračunu smelo, za vojake vajence. Tudi se je plača uradnikom izdatno znižala. Glasovi iz naroda in po časnikih čedalje bolj zahtevajo, naj se Srbija odločno izreče za boj ter popusti sedanje nevarno cincanje.
Izvirni dopisi. Iz Kamnika, 10. prosinca. (Redni občni zbor narodne naše čitalnice) bil je treh kraljev dan popoldne v društvenih prostorih; vdeležilo se ga je čez 20 udov. — Po ogovoru podpredsednikovem, ki je ob kratkem poročal o stanji čitalnice, razlagal nam je tajnik obširneje delovanje odbora in celega društva, ktero je napravilo v pretečenem društvenem letu dvanajstero veselic, med temi 10 z igrami. Število udov je koncem leta 72. Blagajnica premore še majhen ostanek ter precejšen inveritar... Iz vsega raz-vidimo, da društvo še vedno trdno stoji, kljubu vsemu nasprotnemu agitiranju od strani naših nemčurjev in tudi c. kr. uradnikov, ki bi bili radi čitalnico že davno pokopali, ko bi mogli.
V novi odbor so voljeni sledeči gg.: A. Janezi« za predsednika, J. Orel za blagajnika, J. Cen-čič
za tajnika; drugi odborniki so: Gr. Slabanja, Fr. Protimar, A. Medved, Fr. Hajek, Iv. Stelč in A. Rudolf... Pri tej priliki moramo obžalovati, da se je prejšnje leta tako vneti narodnjak, lani voljeni predsednik, v teku leta odpovedal ter odtegnil svoje moči čitalnici. Da bi bil edini vzrok le preobilni posel ,ne moremo lahko verjeti.
Žensko delo v Turčiji
Francoski smučarji za olimpijske tekme. Francoski minister za vzgojo Lafonte (v civilu) je obiskal taborišče francoske vojaške patrulje v Chamonixu. Ta patrulja bo zastopala Francijo v Gar-misrb - Partenkirchenu. Na ministrovi desnici poročnik Fort, ki bo vodil patruljo.
Nevarne papige in kanarčki
Ptičja bolezen je smrtno nevarna tudi ljudem
Pred več časa se je po Dunaju raznesla novica, da je neka ženska od svoje papige dobila nevarno bolezen, kar je razburilo vse prijatelje papig in kanarčkov. Znanstvena družba za notranjo medicino na Dunaju je na svojih znanstvenih sestankih razpravljala o sredstvih zof>er to bolezen o zdravljenju in pa o nevarnostih bolezni, ki se imenuje »psittacosCs«. Ugotovljeno je, da ljudje lahko nalezejo to bolezen od papig in kanarčkov, ki jih goje v svoji sobi. Vsled tega je nastala med prijatelji teh živali prava revolucija, tako. da so zdravniki morali obravnavati vprašanje, ali sploh kaže še naprej gojiti papige in kanarčke jx> sobah.
Prvi slučaj papigine bolezni se je zgodil na Dunaju pred kakimi 4 leti. Takrat so prejseljali v dunajsko bolnišnico nekega Ruperta Klausa, ki je kupčeval z živalmi. V bolnišnici se je mož tri cele mesece boril s smrtjo. Zdravniki so sjx)četka ugotovili znake pljučnice. Ko pa so bolnika skrbneje preiskali, so ugotovili, da ima takozvano papigino bolezen. Čez tri mesece je mož ozdravljen zapustil bolnišnico, čeprav so skoraj vsi zdravniki že obupati nad njim. Drugi slučaj take bolezni se je zgodil ..........
pr
katero so nalezli ljudje, je dunajski ni svetnik, profesor Maksimilijan Weinberger na seji družbe za notranjo medicino imel o tej bolezni predavanje ter je nato javnosti podal o bolezni te-le podatke:
»Prvi znaki papigine bolezni so podobni začetku pljučnice. Sele natančna preiskava izmečka pokaže pravo diagnozo papigine bolezni. Na seji družbe za notranjo medicino so povdarjali. da se ta bolezen najlažje zdravi s serumom, katerega pridobivajo iz krvi tistih ljudi, ki so to bolezen že prestali. Kri teh ljudi je j^rimerna za serum, če jo odvzamejo okrevajočemu bolniku.
Če zdravniki pravočasno ugotove. je zdravljenje vsekakor mogoče. Predstavljena nam je bila bolnica, katera je ozdravila. Brez dvoma je dokazano, da so ljudje bolezen nalezli od papig in kanarčkov, kateri so imeli to bolezen. Nikakor ni potrebno, da bi se človek kakorkoli dotaknil ptičevega kljuna, da naleze to bolezen. Zadošča že izmeček bolnega ptiča — bolni ptiči močno kašljajo —, da se zastrupi zrak v človekovem bivališču. Papigina bolezen se k sreči le redko prime ljudi, V teku zad-
njih let so mi na Dunaju znani le trije slučaji. Oblasti, ki so takoj izdale stroge ukrepe za uvoz papig in kanarčkov, kakor hitro se je zvedelo, da se je na Dunaju zgodil slučaj take bolezni, so te ukrepe sedaj še močno poostrile. Vsako uvoženo živa-iico morajo zdravniki zelo natančno preiskati. Vr-hutega je treba vsak slučaj bolezni pri papigah ali kanarčkih brezjx>gojno takoj naznaniti.
Če se bodo ljudje natančno ravnali po teh navodilih, jim papige in kanarčki ne bodo nevarni. Vsekakor pa je treba vedeti, da je okužen ptiček človeku nevaren s svojo prisotnostjo v isti sobi.
Japonske Amaconke
Težko si človek misli, kako se japonska mladina zanima za javna in narodna vprašanja, zlasti pa so fantastične nacionalistke mlade Ja-ponke. To jc naravnost čudno, če fKiinisliino, kako jc japonska žena šc jired kratkimi desetletji v duhovnem oziru bila popolnoma zanemarjena.
Angleški listi poročajo, kako so mlade Ja-ponke sedaj vojaško izvežbane. Za vojaško izobrazbo se japonske dekleta celo bolj zanimajo, kakor pa mladi japonski fantje. Zanimiv dokaz za fantastični patriotizem mladih Japonk je dejstvo, da je pred kratkim 800 japonskih deklet žrtvovalo svoje lase, da bi i j. njihovih la.s lahko napravili vojaško zastavo. Ta zastava bo najbrže prva vojna zastava iz človeških las. Bo belo-rdeče barve ter bo v njej uvezen tudi japonski narodni simbol, vzhajajoče sonce. To zastavo iz človeških las so naredila dekleta sama. kar pa jc bilo neizrečno dolgotrajno in težko delo. Po želji teli 800 navdušenih Japonk bodo to zastavo podarili japonskemu gardnemu polku, kar se bo seveda zgodilo z veliko slovesnostjo.
»Saj ste mi rekli, da klobuk lahko nosim tudi v dežju.<
»Seveda sem vam rekel. Saj ga tudi lahko nosite. Nisem vam pa rekel, da bo klobuk po dežju še vedno tak. kakor je bil nov.«
Mednarodna ženska zveza poroča o ženskem delu v Turčiji, ki se v vseh panogah živahno razvija. V Ankari in Carigradu je že 15 žensk v sodniški službi, 12 jih je v odvetniški službi, 8 zdravnic, 5 lekarnark, 20 jih predava na vseučilišču, 4 pa delujejo v državnem svetu. V državnih in mestnih pisarnah je 800 tipkaric, v bankah in trgovinah pa je 1500 nastavljenk. Po vsej deželi je polno tovarniških delavk. Samo v Ankari in Carigradu je 20.000 tovarniških delavk. Mnogo žensk je učiteljic, zlasti pa telovadnih učiteljic. Turkinja danes lahko postane tudi gledališka igralka, kar je bilo poprej nemogoče, ter so na turških odrih poprej igrale samo inozemke.
»Nak, pri nas nobeden ne igra na klavirju. Pa ga vseeno imamo, ker v njem najlažje hranimo kozarčke za likerje.«
*
Preddeliavec: »Poglej, grdoba. Onile fant tamle vsakokrat nese po dve deski obenem, ti pa samo eno!« — Delavec: »Seveda, ker je prelen, da bi dvakrat hodil.«
a
V železniškem kupeju sedi gospod. Kmalu pride v kupej še mož s tremi otroki. Otroci se razgovar-jajo. Gospod prosi miru... Oče opominja svoje otroke.
Misijonar P. Hubert S. J. takole popisuje življenje v mrzlih krajih severne Alaske:
Na skrajnem severu Amerike je Alaska. Iz preprostih koč, ki so bile še pred pet in tridesetimi leti posejane ob bregu velikanske reke Vukon, so zrasle ponosne naselbine. Yukon je ploven samo štiri poletne mesece, sicer pa je zamrznjen 2100 angleških milj daleč. Bili so časi, ko je bila Alaska po osem mesecev odtrgana od drugega sveta. Samo pošto so jim nosili po nevarnih zametenih potih iz neizmerne daljave. Danes hiti tjakaj železnica.
Pozimi jc tam do 60 stopinj C mraza. Hiše so trdno zidane, kuriva je dovolj, ozračje čisto in suho ter mirno, kakor da bi zemlja stala. Gozdovi se ne ganejo. Vse miruje kakor začaren svet |xxi snegom. Pomladi tam ne poznajo, samo poletje in zimo. Zima sc začne oktobra, sredi novembra doseže višek in je ni zlepa konec. Poletje, ki traja komaj tri mesar, od maja do avgusta, je nebeško lepo. Tri mesece ne vidijo ne lune ne zvezd, tri mesece se ne znoči, ker nebo žari |xinoči in jiodnevi. Tri mesece se solnce pomika navpik proti severu. Tedaj za-brste vrtovi; koče, ki so tako dolgo nosile belo snežno kupico, na mah porasle divja trta, čez noč se ixlpro cvetovi. Najlepše ribe se zaz^bljejo v valovih in se odbijajo ob bregovih. Pobočja se spremene v vijolična jx)lja, med vejami pa se sliši žvr- , golenje, kakor da bi prišli ptiči z juga v gosle. 1
Ljudje planejo na delo, da bi polovili čas. ki so ga zamudili s spanjem.
Vso dolgo zimo jjogrešajo sobica. Delo opravljajo ob umetni luči. To dela ljudi silne in razdražene, kar zapazi človek zlasti pred pomladjo. Tedaj začno drug drugega sovražiti. Obvladati se skoraj ne morejo več, zato se vdajajo strastem. Eni popivajo, otroci divjajo, celo dobrodušni gorjanec požene včasih svojemu prijatelju kroglo v srce.
Ko se pa prelomi led, minevajo strasti. Po vodi odrinejo prvi čolni; sosedje, ki se vso zimo niso pogledali, si prijazno pokimavajo. Zof>et je solnce prineslo luč. in kar je drugod noč, je 'um popkavo jutio okoli polnoči, čudovito ponavljanje solnčnega vzhoda in zahoda.
Nekateri severnjaki imajo skoraj rajši zimo. Morda zaradi nedognane luči, ki ni ne od solnca ne od zvezd. Samo opoldan se vidi hipni odsev sobica; popolna tema vendar ni nikoli. Ponoči so prik.-.že na nebu severni sij.
Ko se spreminja vreme iti pade temperatura, se na nebu užge ognjeni zubelj. Julranja zarja se zgane ter bliskovito šine mimo, na uebu zažare svetli trakovi, rdeči, rumeni, zeleni, vijoličasti. Love se in blestijo, ugašajo in se prižigajo, tako da se človek kar skrije pred to skrivnostno prikaznijo. Lepota teh nebesnih prikazni se ne da popisati.
lk
Gledališče in koncerti
Richard Strauss: Šaloma
(Po reprhri.)
Richard Strauss je s svojo opero Salomo, ki itna za dosledno osnovo istoimensko pesniško dramo Oskarja Wi!dea, ustvaril umetnino, močno po umetniški vrednosti in silno po neposredni učinkovitosti. Umetnina pa stoji na tako skrajni ostrini umetniške zakonitosti, da zahteva silne občutljivost in velike globine za svojo odrsko podobo, če hoče vzdržati svoj pravi učinek in ne idrčati na stranpota.
Ta tveganost zavisi predvsem od idejne všečne. _ Wilde je doživel ob zgodovinski in tudi svetopisemski zgodbi o Herodiadni hčerki Salomi, Id je na materino prigovarjanje zahtevala od Heroda v dar za svoj ples glavo Janeza Krstnika, gret grozotnih usodnih pojavov življenja, in ga prelil pregnetenega * lastnim, zgodovinsko ne-osnovanim doživetjem v dramatsko pesnitev. Ta ie grozničavo učinkovita, pa pri tem tako strahotno nevsakdanja, da je mogoče njeno nameravano tragiko razumeti edinole g spoštovanjem nevidnih, skrivnostnih pojavov.
Vse dejanje je dogodek ene same noči na terasi Herodove palače, skrivnostno prepojene z žarki polnega meseea. Globoko v zastraženem vodnjaku je zaprt prerok Janez Krstnik (Johanaan) — njegov glas oznanja prihod Kristusa. Iz palače stopi v hlad noči Šaloma; prerokov glas jo prevzame. Vase zamamljenega lepega stotnika zaprosi, naj ji dovoli, da vidi preroka; kljub prepovedi se stotnik vda. Spokorni, vzdržni a dostojanstveni pojav Janeza Krstnika in njegove skrivnostne velike besede Salomo priklenejo — in poželi si ga. Hladno odbita se oklene maščevanja ,ki ji ga nanese Herodova želja po njenem plesu in njegova prisega, da dobi v nagrado, kar bo poželela.
Šaloma pleše. Po plesu zahteva za nagrado glavo Janeza Krstnika. S silnim uporom in strahom pred grozo, ki mora slediti izpolnitvi prisege, se Herod uda trdi zahtevi. Šaloma prejme na krožniku Krstnikovo glavo — in ob njej zadosti v poljubu svojemu hrepenenju. Ob tem pogledu se Herod zgrozi in zapove vojakom, naj Salomo pobijejo.
Zgodovinsko snov je Wilde prepojil z erotičnim motivom in na njem zgradil tragični vzpon. S tem pa je vsebino tako zaostril, da jo je pognal v komaj razumljivo napetost — in ni čudno, da so si stopila razmišljanja in sodbe o tem delu v tako velika nasprotja. Vsekakor pa le mogoče doživeti tragiko umetnine, kjer je osrednji pojav Šaloma, edinole z vpofitevanjem nevidnih tajnih pojavov, ki s svojimi silami trajno posegajo v vidni svet in upogibajo njegovo usodo v nesoglasju z njegovo otipljivo zakonitostjo. Kajti sicer je Šaloma nerazumljiva, ali vsaj ne tragična. Janez Krstnik je izoblikovan pristno in veličastno kot neupogljivi božji prerok in stoji pred nami prepričevalen v svojem velikem doživetju ono-stranskega sveta. Vzljubi ga Šaloma. — Dejstvu ne inore bili za osnovo čista strast. V tem slučaju bi bila Šaloma z vsem svojim početjem le iz pre-nasičenosti skrajno perverzen ženski tip, ki je pa kot tak ogaben in neumetniški; in 5e je že v tam stanju postavljen v vso igro, tudi ni prav nič tragičen. Z drugega pogleda je Šaloma kot razvajena, v vseh svojih zahtevah utešena in zato iz prvega upora v maščevanje pognana mlada raz-brzdanka s tako satanskim zaključkom nerazumljiva in tudi premajhna za protiutež Janezu Krst-niku. — Šaloma je čist otrok, je rekel Richard Strauss sam — in v tem je zajeta vsa grozna veličina umetnine. Šaloma je v tej usodni noči bo-rišče dveh sil. V njen mladi življenjski svet udarijo silne skrivnostne besede Janeza Krstnika in jo ujamejo v hrepenenje. Ob vzdržnem, odniaknje-nem človeku zasluti tajno, njegova dostojanstvena moč jo obvlada, da prezre vso mlado ljubezen in »e zazre v skrivnostni svetnikov svet, ki jo priklepa s svojo veličino. To silo v sebi doživi, a je ne razume. Zato jo vjame druga, tej sovražna demonska sila v svojem divjem uporu In v borbi teme proti svetlobi ter zaprede njeno čisto hrepenenje v svet strasti, katero razpihuje in vžiga, da se v njej razrašča in razpenja kot strahoten privid. Šaloma podlega, dokler končno no utone v strasti, ki jo njej sami nerazumljivo vliva vanjo skrivnost mesečne noči. In tako je grozotni zaključek zmaga demonov v mladem dekletu, ki v notranjem trepetu in grozi vrši strahotna povelja temnih sil — v njej sami pa živi še naprej nekje otrok, ki svojemu čudnemu mlademu hrepenenju zadosti — s poljubom na grenka usta. Službo demonskim silam pa plača s svojim življenjem, kajti Herod je v njej doživel zver, ni pa zaslutil za-predenega otroka. To je Šaloma in njena strašna tragika, ki se v tej luči vzpne do pretresljive veličine.
»Šaloma« je tako podprla tudi v sceni in v glasbi. Noč, z žarki polnega meseca nakazuje skrivnostno igro nevidnih sil, pod katerih vplivom je vse dogajanje in več ali manj vse osebe — tako tudi stotnik Narrabotb s svojim čudnim samomorom in Herod sam, ki je še celo ves v grozi in v trepetu pod vplivom skrivnostnih dogajanj. — Tudi glasba prikazuje isti svet. Strauss je v svojem izrazu sicer stopil od Wagnerja korak naprej, vendar to predvsem v pogledu zvočne barvitosti. V glavni, osnovni smeri pa se še oklepa vvagner-janstva, ki polaga glavno težo vsebinskega dogajanja — zunanjega in notranjega — v orkester, ki je tako prav za prav glavni razlagalec vsebine. In kdor zna poslušati glasbo »Salome«, bo doživel ? njej lahko vso opisano vsebino, in njeno veliko tragiko povezano z igro tajnih sil.
Iz opisanega se da že razumeti, da zahteva »Šaloma« za svoj pravi umetniški učinek okvir poduhovljenosti, čistosti in odmaknjenosti. Kajti le v takem okviru more razprostreti svojo tragično veličino, ko v ta okvir udari divje nasprotje strasti, podprto s satanskim nasiljem in sproži strahotni zaplet z usodnim zaključkom. — Vprizoritev »Salome« v našem opernem gledališču pa se v zamisli in zgradbi ne ujema prav z opisano idejno osnovo. Delo Je reiiral in tudi glasbeno izdelal dirigent Niko Stritof, ki je premaknil celotno vsebinsko razpoloženje iz označenega okvira na polje gole seksualne problematike, s čimer je omajal pravo umetniško učinkovitost te muzikalne drame. Po zamisli in izvedbi dane vprizoritve je Šaloma osrednja osebnost dogajanja in so vse druge osebe z Johanaanom vred le njo podpirajoči statisti. S tem je po eni strani zabrisal glavno vsebinsko napetost borbe dveh sil; po drugi strani pa je s tem napravil Salomo samo nemikavno v njeni notranji problematiki ln zato premajhno, da bi vzdržala vseskozi dramatsko ostrino. Tudi z vsem privijanjem čiste erotične napetosti ni mogel nadomestiti tega primanjkljaja in zato jo vtis, ki ga zapusti tako vprizorjena Šaloma, preslaboten in z nekim spolzkim priokusom, ki ga sproži tako pojmovnim vsebina sama, prenizek, da bi mogel sprožiti polni umetniški učinek. — Isto osnovno misel ie podčrtal tudi kot dirigent s tem. ko Je
V»a zimska oblačila
tmo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Preaker, Sv. Petra cesta 14 (I)

▼•(•fon 909« |
1'KHMOG KAKIH) PAKBTB DRVA KOKS n„di
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
izrazno stopnjeval v glasbeni smeri predvsem mesta, ki vsebujejo erotične sestavine, dočim bo ostala še zlasti glasbena doživetja duhovne usmerjenosti oh Johanaanu meglena in slabotna. Tako je bil glasbeni svet od začetka do konca ves za-nešen — dejal bi v erotični ekstazi, ni pa zaživel v notranjih nasprotjih iz borbe že omenjenih sil. Tehnična stran je imela v primeri h težo glasbenega sloga ne sicer popolno, vendar dosti lepo lice v pevskem in instrumentalnem pogledu. Pri tem pa je bil zvok orkestra večinoma presilen in je mnogokrat prekrival pevce. (Čudno nasprotje spričo majhnega orkestra in širokopoteznih zvočnih zahtev glasbenega sloga, ki je pa razumljivo iz zahteve po polnem a umirjenem zvoku.)
Naslovno vlogo je ustvurila ga. Zlata Gjun-gjenac. V okviru podanega pojmovanja ie mogla do višine razviti svojo glavno izrazno moč, ki ima sedež v erotičnem svetu. Njena Šaloma je bila trmoglavo, razvajeno in razbrzdano dekle, ki se strasno vname za Johanaana in zastavi vse svoje privlačne čare, da bi ga osvojila. Odbita pa vpo-rabi vsa ista in še stopnjevana svojstva, da izvede nad Johanaanom strahotno mačevanje in izvabi iz Heroda njegovo smrt, sebi v dar za njegovo glavo, ob kateri zadosti svoji razvneti divji strasti. V tej Salomi Je silno zaživela razvratna ženska, neizpolnjene pa so ostale poteze težkih slutenj in tajinstvene groze, ki doživljene z isto ali že večjo močjo šole povežejo celotni pojav v pristni umetniški lik. Tako je bila ta Šaloma še zlasti vsled opazljivo stopnjevane čutnosti (posebno v plesu, kjer eelo največje in najlepše Salome ne igrajo tako z goloto), umetniško šibka. — V plesnem pogledu pa je umetnica zopet izrazito zadostila lepotnim zahtevkom, le izgovarjava postaja nekam nejasna. — Johanaana je izoblikoval g. Pri-močič. Bil je dostojanstven v svojem vzvišenem miru in v odmaknjenosti v svet onostranskega življenja. Ko bi v svojem odporu proti čutnemu svetu prldejal še potezo usmiljenja nad vsemi, ki so vanj [logreznjeni, bi s tem še stopnjeval svoj prepričevalen lik. Tudi v pevskem pogledu se je dvignil visoko in ga podprl z vrednoto lepe izgovarjave.
—	Herod je v osebi g. Marčeca našel tetrarha vsega nemočnega in zdvojenega v samem sebi in razklanega med slutnjami resnic in demonizmu. V tem liku je g. Marčec dvignil svoje izrazne sile. — Tudi ostali »pojoči Statisti« so izpolnili svoja mesta dostojno, med njimi predvsem . ga. Kogejeva, ga Golobova, g. Gostič, g, Janko • "n?kl- PrtK,5.m za •"""'"J; in g. Perko, pa tudi solistični zhor Židov, ki so j Klobcaver, lyrseva 41, (I jih stvarili gg. Zupan, Banovec, Jarc, Rub in Si-mončič.
Lepa in smiselna scena je delo g. Skružnvja.
—	Ugodno učinkuje tudi zdrav in jedrnat prevod, delo g. Nika Slritofa.	V. U.
Svež« najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Picoolija » Ljubliani
priporoča bledim id slabotnim osebam
VINA
vseli vrst kupite naiucod-nete pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Krušno moko
za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo dobite pri tvrdki Zorman. Ljubljana, Stan trg Tel 26-37
Ia. jajca
zajamčena,	0
komadov 550 din, iranko voznina, razpošilja po povzetju G. Drechsler, podložnostjo ; Tuzla.	(1)
Slnger šivalni stroj
Nov horizont v radiofoniji!
Vatikan... Moskva... Amerika... Indija... Avstralija!
Več postaj, več radosti prinaša
PH1L
ADIO
Najugodnejši plačilni pogoji - Vsak aparat se proda proH garanciji 1
Nazznutnila
t Notno sluibo i maki lekarne: mr. SuSiriik, Marij™ ti« •">; mi'. Kur ml t, U<»|iotivot»|<a ee*La 10 i« mr. Bolliiiioc ded., ltUiuska umOu 31,
1 Društvo *Praonik<- i>niredi v fetrtak, tipe 16. Januarju t. 1. ob lfi v Ju»tiitai lialaAl. dvorano it. 79 inredaivaiuge. Predava goetp. ivauiesl. vit. dri. tožilca iu pmivnil.ni docent, dr. Avgust Mundfi: Poje. in i>o«ku«a v najnovoj&i isikonodutii « inKiabatmi oraltimi na nom&ko narodno nocialuo pravo.< Vabimo vse Mane i® prijatelje društva, da se tuga zanimivi«« predajanj« v ftim veHom Stevidu udeleže. — Odbor.
1 Kino K »deljen o ipru dano« Po znižani vstopnina dim IMnnj«,
t Na jutrišnjem prosvetnem večeru Halezljanske prosvete na Kodeljevetn 1«) go«p. dr Frani Knific predaval o oklltiftv.nin. Zanimivo predavanje InkIo sproni-t.lnilo lupe s.kiolMrič.nc .»like.
t Praški kvartet (Zika.kvartet), katerega Alani so romikmMc: SveMa, Borger, Čorny in Vcfiloiiiov je anain imi oo|'< Evropi kot komcerbnit faklor, ki je povnod raiMifitnvan kot edem n«J®natiienlteiSih g<Hln liniji kvartetov, ki stailm« koueeintirajo v vsaki koncertni sezoni. Posebno pozmim .te ua zaipndu Evrope v Rateij.i, Xtao-zantaki, Angliji im Španiji. Edilmi svoj letoftnji koncept v I/inMjani i umi Prnftk! kvart«t v petek, dne 17. I. m. ob JO v FMharnioiiiftnl dvorom,t. Tavnjal bo Mozartov im fekerjan^ev godalni kvartet s »odeilovMijein prof. Janka Ravnika pa Sinkov klavdrskl kvintet. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matico.
Orugi I»r«''
ŠPORT
Kranj. Pro.sve.tmo društvo priredi v eetrlek, dne Hi. januarja ob 8 zvečer IV, prosvetni večer. Na toni voč-aru bo predavat profesor go«p. .lamkn Mlakar o Potovanju po Sradiraeinmkemi morju«. Predavam je bodo liojiRsmgavale Alaptične »lVke. Vwi v,ahljoni!
Trije vlomilci pred sodniki
Ljubljana, 14. jan.
V Mostah so\bili jeseni pri dveh hišah izvršeni 3 večji vlomi kar pri belem dnevu, ko domačih ni bilo doma. Vlomilski triperesnl deteljici je padel v roke bogat plen, 9348 Din gotovine in ženska zlata verižica. Moščanov se je že polotil strah, da jih nadleguje dobro organizirana tolpa. Zaradi vlomov sta bila najprej aretirana dva brezposelna, katerih nedolžnost pa se je kmalu izkazala. Prvi vlom je bil izvršen 16. oktobra pri Snajevih na Zaloški cesti št. 130. Plen je bil 4150 Din gotovine, ki je bila spravljena pod zglavjem v postelji. Drugi in tretji vlom sta bila izvršena pri Grumo-vih na samotnem domovanju ob potu proti Fužinam. Ko so šli vsi domači v nedeljo k maši, je vlomilec porabil priliko ter je prvič 10. novembra odnesel 1198 Din gotovtne, drugič 24. novembra pa 4 jurje in žensko zlato verižico.
Pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha so se danes zagovarjali: Ivan Tekavc, 28-letni mizarski pomočnik 2 Brda na Viču kot glavar družbe in njegova pomočnika 33 letni Ivan Matjažič, mizarski pomočnik, in 22 letni delavec Ivan Mihelič, oba iz Most.
Ivan Tekale je trdovratno tajil. Soobtoženca Ivan Matjažič in Ivan Mihelič sta pa prostodušno in v vseh podrobnostih pripovedovala, kako so se zmenili za vlome, kako je Tekavc izvrševal vlomne tatvine, sama sta deloma stala na preži tn sta dobila primerno nagrado. Ivanu Matjažiču je Tekavc od vsega plena dal 1070 Din, Ivanu Miheliču pa 2015 Din. Vedeli so, da imajo Grumovi denar, ker jim je oče L 1926 umrl v Jollietu in' so po njem podedovali.
Priči Lucija in Albina Grumova sta povedali, kako je bilo zaporedoma ob nedeljah med mašo vlomljeno. Nič ni bilo premaknjeno. Vlomilec Tekavc jc pobral prvič 1198 Din, denar, ki ga je gdč. Albina prejela in hranila za Prosvetno društvo. Grumovi bodo dobili povrnjeno nekaj nad 1300 Din, kolikor so našli pri obtožencih. Kljub prigovarjanju sodnikov, državnega tožilo« in celo branilca je Tekavc vztrajno trdil: »Nimam denarja. Nimam nobene '•■	Ko bi kradel, bi priznal.
Oba me le notri tlačit«.«
Bili so obsoj....... Tekavc na 3 leta in 6
mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic, Ivan Matjažič na 8 mesecev in Ivan Mihelič na 6 mesecev strogega zapora, oba za 2 leti v izgubo častnih državljanskih pravic. Druga dva ita sodbo sprejela.
Klubski dan 4. S. K. Gorenjca
Ob zelo slabih snežnih razmerah je izvedel ASK Gorenjec, Jesenice, na Črnem vrhu svoj prvi klubski slalom v letoSnji smučarski sezoni. Kljub temu, da je vedno deževje pobralo skoro ves sneg, se je posrečilo izpeljati približno 700 nfetrov dolgo progo z višinsko razliko 120 metrov. Na startu se je javilo U tekmovalcev Mesta so bila zasedena takole:
1.	Volčini Jože 0.57 sek. 3/10, 1.02 6/10, 3 sek. pribitka, skupaj 2.06 9/10.
2.	Žvan Lojze 1.09, 0,54 7/10 +3, 2.06 7/10, 0.54 7/10 +3 sek. — 2.06 7/10.
3.	Ogris Viktor 1.05, 1.01 8/10 — 2.06 8/10.
TTK (Zagreb) : Korotan (Ljubljana) 15 : 5
V nedeljo 12. t. m. je igrala mala ekipa table-tenis sekcije SK Korotana prijateljski mateh z Table-tenis klubom, enim izmed najmočnejših zagrebških klubov. Bil je to prvi nastop Korotancev izven Ljubljane. Poraz je sicer precej visok, vendar še dosti časten; kajti Korotanci niso nastopili v najmočnejši postavi, dočim so Zagrebčani postavili prvo garnituro. Single je končal 12:4 za TTK, double pa 3:1 za TTK. Med Korotanci je bil najboljši Mlinar, ki se je zlasti odlikoval v obrambi. Za Korotan so dobili: Mlinar 2 zmagi, Marša-nič in Hribar po eno. V doublu sta beležila edino Mlinar-Maršanič eno zmago.
Sigurno pa so Korotanci zmagali nad mlidim klubom »Mladostjo« z 10:1; mateha pa zaradi kratkega časa niso mogli končati.
„Otympta I93d
je naslov 160 strani obsegajoči knjigi, ki jo je spisal znani zagrebški športni delavec g. Ilrvoje Macanovič. Vsebinsko je zelo obširna, bogata ter zanimiva knjiga o modernih olimpijskih igrali. — Predgovor je napisal predsednik jugosl. olimpijskega odbora g. dr. Stevan lladži. nato sledi »Ver saerum« od Pierre de Coubertin, dalje je zanimiv članek »Deset olimpijad«, nato predavanje >()lim-pijska veriga« od glavnega tajnika za XI. ollmp. igre g. dr. Carla Diema, članek o »Coubertinu« od istega pisca, nato pa sledi polno zanimivih člankov od Macanoviča samega.
Knjiga obsega — kakor je omenjeno — 160 strani ter je opremljena s 70 slikami ter 5 tablicami. Predoči nam sodobne olimpijske igre vsestransko, Ideoloiko, historično, organizatorno, tehnično in končno tudi z zabavne strani. Posebno obširno so obdelane zimske igre, ki se bodo pravkar pričele in pa letne, ki bodo v prvi polovici avgusta v Berlinu. Piscu,je bilo to tem lažje na- | praviti, ker si je tekom leta 1935 sam osebno ogledal vse te naprave.
Ta knjiga je že peto Macanovičevo delo. — Zadnje njegovo delo »01ympia 1936«, ki smo ga pravkar prejeli, je pregledana, odobrena ter priporočena od jugosl. olimpijskega odbora. Vsak športnik jo mora imeti, oni, ki zasleduje olimpijske igre, ali se morda sam udeleži olimpijskih iger, jo pa ne bo mogel pogrešati. Le škoda, da nekatere slike ne pridejo do popolne veljave, ker so premalo čiste.
Knjiga se naroča: Ilrvoje Macanovič. Zagreb, Meduličeva ul. 18, in stane 30 Din.
l.ZMP (Muibeno.) Na 14. nodot tnfi bora dme 10. Januarja IMS m btlt vflrdfieirMii u Srou-ftki SPI) 7,s«y>rje gg. PodremLk lVrnpo tn Kakim Pr««ic; 7,h SK (iolovoe INI K I.avrih Kmrrf. Prihodnja u|H-aviu\gR odt)H>ra bo 1". j*u. <«t> JO v d<un«kj K>hi kavarne Emion«. 1W ure prejo lo j« ob » 30 bo ntljMltairtkoga odw»k«.
RAZPIS PRVKNSTVA LliiP V KOMBINACIJI Iteku i« skstkihl. L&SP rawpu*,uje podaveauio prveuu*tv*> v kom-bi-rnusiji (laku iiu skokih) v diuoh J5. iu '-"6. janumriia 199S v Za&urju ob Savi, Trtkiue ho v u/. v t* 1 b i Hiiniftkega ka SPIl ŽaK<w\i<*-. 'Pek na li km 7.a kouihiiuaoijo iiu «a nujstojao m? Vj-fli Jnmuarja t. j. v noboto p',pal,ljto oh 15 s startom lin oliljetn prt*I Sokoltikuii <Uwmwu. Skoki tM v uudoljo !>. januarja »b 16 dopoldne, 7A kombinacijo, imhikiIiIji« ob M pa Muitorfi^jmo.
Tokmuje -a; po prajviLih .!7Vs/. IJdele&ba jet d«»vo-hjaua vmoiii i K»!/.v,v^Lin Ln Uikunovoicoui v«!rificnrAlttan
JZriZ, kj wu Hiari na.1 1K l«t. Vsuik tekmovale« ubora iyj<av-iua z verlflikoudjoko itftkasjvioo Prijjwniaio ni. Klu-bi rut »rajo tekmovalce pnijavirti nnj jusntije do SJ. t. m. Na prijavnici je naveati vne d iw.iiid.ine, 7-a k a :erre se prijavljajo, n. pr. tek, kombinacija ali m kino. sto jnii h k o.k i. Tekmovanj« so vrAi let»hs v treh rar.nv dji.il, Uuko, da IhmIo laihiko tekmovali vet, tmiiri tinti, kri Ih*1o loto« morda prvi/- stan ali. Prijavo je p,*,! ali na naslov Kotb Predalih, športna trgovina. KonffroHnl trg S L I.
Podv.v nc.ii! iirvak im«tajie |>rvt«ii ivti rrwli v kornlli
naeljj, ki prnjinn (Uurito, dru^r. In tridji prejmejo di ]>lome. Za tok. k (ukor tudi za »kake snniontojna prej mejo prvi trije vwake dtisciiiMiiine dariJa a.lii iMinJoine.
Voilfitvo tekme z.a invdv,vezaio prvenstvo tvorijo: gg. Am-te Onido^vee in Mrnuh Telviv!'-uo vodntvo: Na "'■ohidik tehničnega odsoka Stnm« Pn^Uilič. Piwa,rno votli gKKP. Miha Poitnflniiik, ki |h»*1 nio d-nn "Yi. januarja Žogorjn.
<k|x*/-arJaino vso kJntrn, dn »o dtd?ti,i [hiMliuti vsai. najmatij pt» dva tekiiMvva.lea. Sikutma pndiraini iu pro nočištia bo |Kre»s,krbl.i«inn in st.jnuniti dnevno l)i.n 7tt tekanovalc.a. fNdog ivpijuvnine /.a icikine Je naive«tl tudi, ne reflol;tirajo tekiuovatoi na *kui>no prePoivifti''P »ia na poHainepinn |yrt»no^iff7'a, kar bi nfikoMko 7,viftalo tlnevne rttirofike.
Morebitne siprnmeinbo tviniti lir.'!'Vf>'n.^'lti Javili. Oniidovec A m tn s. r., urntlmv1 n i k. Pretlallft Stano s. r.. iiai"'el[nlik tehnlrmoira 'wlt^vra - Ulubljnina, dite i. Jami nr J a 1<W.
Zahvala
Za premnoge izraze sočutja ob tako tragični izgubi našega ljubljenega sina, brata, nečaka, vnuka, bratranca
Emeriha Iskra
se prisrčno zahvaljujemo vsem, zlaati čt. duhovščini, zastopnikom podjetja KID gg. ing. Wagnerju m Kuharju. Posebno zahvalo smo dolžni goep. dr. Francetu Bergelj za njegov občuten poslovilni govor. Zahvaljujemo se nadalje eportnemu klubu »Gorenjec«, društvu »Aljaž«, godbi in vsem članom Krekovega prosvetnega društva. Zahvalo smo dolžni gasilski četi KID, vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, ki so darovali prekrasno cvetje in ki so dragega Emerika epremilt na zadnji poti.
2alajoči o s t a 1 L
ZAHVALA. Za vee izraze iskrenega sočutja m soiafla ob bridki Izgubi n
predragega očeta, brata, slarega očeta in tasta, gospoda
FRIDERIKA KRAMARJA
Šolskega upravitelja v p.
izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Predvsem pa se zahvaljujemo mestnemu tup-niku preč. g. Podbevšku, zdravniku g. dr. Hubadu, stanovskim tovarišem, kranjski gasilski župi za venec in spremstvo, domači in okoliškim gasilskim četam, šolski mladini, učitelju g. Horvatu in g. Križoarju za ganljiva poslovilna govora, vsem drugim, ki so darovali vence in šopke ter spremili dragega pokojnika v tako obilnem številu na poslednji poti, in slednjič vsem, ki so se na katerikoli način {»pomnili dragega pokojnika in nam izrazili svoje sožalje.
Škofja Loka, dne 13. januarja 1936.	2aln|oie rodbine.

IZ PARIZA
PRIHAJA
NOVA VRSTA PUDRA
Francoski kemiki so po dolgoletnih raziskovanjih iznašli nov puder, ki popolnoma odstranjuje blestenje nosa in maščobo kož«. Ta puder daje polti prekrasen »mat« videz, ki traja 8 ur ter mu dež ali potenje ne moreta škodovati. Skrivnost tega pudra j« r njegovi sestavini, imenovani »dvojna pena«, ki s« sedaj nahaja v novem pudru Tokalon.
fa&M Vi
Ta sestavina napravi puder odporen proti vlagi. Prepričajte s« o tem sami in napravite tale poizkus; na prst daitc malo novega pudra Tokalon, potem pa prst pomočite v vodo. Ko potegnete prst iz vode, opazite, da se ne blesti in da ni moker, temveč popolnoma suh in »mr.t«. Puder je odporen proti vlagi, ker vsebuje »dvojno peno«. Če uporabljate novi puder Tokalon, se Vaša koža ne more blesteti. Ure in ure lahko plešete v vročih prostorih, a Vam pri tem ostane polt ravnotako sveža in lepa kakor ob začetku plesa. Vse elegantne francoske žene uporabljajo danes puder Tokalon. Kupite eno škatlo še danes in začudeni boste opazili, kako se razlikuje od vseh ostalih vrst pudra, ker on pač edini vsebuje skrivnost »mat odraza«. Z uporabo tega pudra boste dobili zapeljivo in mladostno polt, zaradi katere Vas bodo znanke občudovale in Vam tudi zavidale
Kvalitetne radiiske aparate svetovnih znamk
kot Stadione", JnHelen", .jclefnnken", „©rion", „flinenra", „Siandard", „lfis liaslers loice"
prodaja proti gotovini, na mesečne obroke, kakor tudi za hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih zavodov
" r. z. z o. z. v Uubltoni
»»
Ali ste ze poravnali naročnino?
Mati oglasi
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert salonskega orkestra	(b)
O		TBT^^lsi	I
Gospodična
20-letna, z meščansko šolo, vajena vseh hišnih del, išče službo pri boljši družini; gre tudi k otrokom. Pojasnila: Dobrodelna pisarna, Ljubljana, Šent-petrska vojašnica. (a)
Prodajalka
samostojna, s kavcijo, želi premesiiti mesto. - Nastop takoj. Naslov v vseh upe. »Slovenca« pod št. 591. a
Službodobe
Zastopnika
v tekstilnih industrijah in trikotažah vpeljanega, ki bi svojim odjemalcem prodajal šivalne in slične stroje svetovnega slovesa kakor tudi posamezne dele za ši»alne stroje — iščemo. Pismene ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod št. 228/A-49.	(b)
Perlektna kuharica
do 40 let, se sprejme k tričlanski družini. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mirna« št. 572.	(b)
mm\
Vajenca
s predpisano izobrazbo -sprejmem v trgovino že-leznine. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 570. (v)
Pouk
Gospodične
sprejme šivilja v pouk šivanja lastne garderobe. Naslov v upravi »Slov.« pod št 16163.	(uj
Denar-
Posojila
na vložne knjižice dal« Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10.
Vloge
Zadružne gospodar, banke takoj prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zadružna« 379.
Hranilne knjižice
Drodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanj«' Priložite znamkol Rudolf Zori, Ljubljana. Gledališka ul 12 Telefon W-10
Tvrdka A. & E. Skaberne
Ljublfana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd.).
KUUi SVETA ZA VAS JE
Tjpa »44 A
Din 120-
mesečna.
PHILIPS RADIO
PREJEMNIK
Typa 944 A2+1 cevni radio prejemnik s vdelanim dinamičnim zvočnikom, skal« i Ispisanimi imeni postaj.
Cena ........Din 1995 —
■a obroke, aaplatil« . . Din 159 —. ia 18 obrokov po . . Din 120 —
H. SUTTNER
Prvovrstna izdelava • Nizke cene • Dolgoročno odplačevanje • Zahtevajte brezplačno predvajanje pri zastopstvu
LJUBLJANA CEUI
Aleksandrova c. 6 Aleksandrova c. 9
IC2SSSS
Oroben ogias r -.Uar«uti-oosestvo ti hitro proda; te ie ne t gotovim denarji tm pa/ kunm ti « kniiirm i[n.

OHISTVO
Erman&Arhar
^ v-
ST. VID
Stalna razstava
Itanotanja
Dvosobno stanovanje
oddam v Lepodvorski ul. št. 23-1., s 1. februarjem (č)
English lessons
Miss Farler, Dvorakova ulica 3-III. - Skupine treh in več učencev dobe znižane cene.	(u)
iinrrTrpra
Pozor!
Stole, dane v opletenje, pridite tekom osmih dni iskat, sicer jih po tem roku prodam. — Anton Merhar, pletarstvo, Sv. Petra cesta 22.	(o)
Trgovina
z mešanim blagom, pri farni cerkvi, se pod ugodnimi pogoji z inventarjem vred proda. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 582
Tristanovanjska hiša
gospodarsko poslopje, sa-donosnik, zelenjadni vrt, davka prosta, donos 9%, zaradi preselitve naprodaj. Vprašati pri Novak, Radvanjska cesta it. 30, Studenci, Maribor. (p)
Trisobno stanovanje krasno, solnčno, se odda s 1. februarjem na Aleksandrovi cesti 16. Informacije pri P. Magdič. (č)	rasrai
	
	Ct avto svo/ stan proda/ai aT motorja bi znebit se rad hrt kupcev ti mnogo priieru Slnvrnirv na/mani? inserai
|Y najemi	
	
Pisarniške prostore oddam skupaj ali posamezno za februar ali marec. Na razpolago dvigalo in sejna dvorana. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pisarna« št. 304. (n)	Ugodno naprodaj stroj za mletje smrekove skorje, z električnim motorjem, kompletno, zaradi opustitve obrata, oziroma obrti. Naslov v upr. »SI.« v Mariboru pod št 131. 1
	8? CM ^ * s i IS. 53 1 ' i 1 ^ Co ^ »r '
j Kupimo	
Staro zlafo, zlato zobovte ln srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičev« 14	
CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA.
VOLNA
feSljana za do-malo porabo
V svojem velikem skladišču imam vedno na zalogi češljano volno v vseh barvah ; belo, črno, rjavo, domačo in inozemsko. Kogar volna inte-resira, naj takoj zahteva brezplačne vzorce. Cene izključujejo vsako konkurenco!
TODOR K. M i TI č • trg. - Leskovac
Vardarska banovina.
Najnovejši modeli, velika izbira. Zahtevajte ponudbe!
Tinčkove in Tončkove prigode
227.
Kraljičino orožje odpove.
V sveti jezi je kraljica planila proti izhodu, da bi upornike ukrotila a čudodelno silo, ki jo je imela v sebi nadomestna gromovnica. Tinček kraljice ni hotel pustiti same. Vrgel je zlato krono Tončku v naročje in jo ucvri za kraljico.
Na grajskem pragu je kraljica zavihtela palico proti upornikom. A brez uspeha. Samo malo j« počilo — penkl in se zabliskalo — potem pa vse tiho je bilo.
čanke
prvovrstno izdelane po <Din 62, 72.
najlepše božično darilce, poleg ugodnega nakupa le pri
iJtemec-Co
Gjubljana, Kersnikova ulica 7
Fran z Joseph Schneider:
Cesta brezbožnih
Z velikim nemirom v duši in z zunanjo naglico je Stanko gnal vse priprave za vselitev v novi dom. Stanovanje je sam s pomočjo delavskih tovarišev uredil, začasno je namestil iz prihranjenega denarja svoje neveste kupljeno opravo, da bi jo mogoče kesneje uredil po njenem okusiu.
Pod pretvezo, da bi jo presenetil, jo je znal držati daleč od le ceste in od te hiše. Urejeni čedni doni jo bo prislil, da bo spregledala marsikaj neprijetnega, si je prigovarjal. In obe njegovi sobi sta tudi res tvorili zaradi čednosti in prijetnosti otok v hiši. To je bilo že tiho izzivanje zavisti drugih žensk. Temu so se pridružile pohvale, ki jih je Stanko v prvem času svoje zaroke govoril o svojem dekletu, in močno poudarjena opomba proti Italijanovi ženi in iz teh draženj je že posebno pri ženskih stanovavcib zrasel predsodek do Marije, še preden so jo videli. To je moral zdaj že čutiti. Toda to ga je tudi krepilo v kljubovanju, da je delal, kot je hotel on in kot je zahtevalo od njega njegovo dekle.
Vendar je strogo zamolčal svojo namero, da se bo dal cerkveno poročiti. Poslal je sam v zadregi pri tej misli, da hi bil središče praznovanja in pri tem še verskega. Pogosto so ga skrivaj trpinčile laži o kraju in času [*>roke, ki jih je bil prisiljen izrekati hišnim tovarišem. Pod raznovrstnimi izgovori je odklanjal ponujajoče se mu stanovsko-uradne poročne priče.
Čim bliže je prihajal poročni dan, tem bolj vroče mu je postajalo, da je bil prisiljen svoji nevesti izreči vsaj namig o brezbožnem in cerkvi sovražnem razpoloženju v hiši, da je ne bi postavil čisto pred nenadno in zato neprijetnejše odkritje. Toda zmeraj spet je ostal napol poti, ko je videl njeno čisto veselje nad bodočim domom. Potem je spet pretehtava!: počasi naj bi se odkrivale raz-
mere pred njenimi očmi, počasi se bo vdala, ko bodo prišli nadnjo temni dnevi drug za drugim.
V Trnuljčevi kuhinji je bilo glasno. Gramofon je kričal ploščo za ploščo, ne da bi prišel do veljave med vsemi človeškimi glasovi. Skoraj vsi hišni prebivalci so sedeli tesno drug pri drugem, prav do spalnice so se vrstili stoli. Peneče pivo je stalo nalito po mizah in po omarah. Žganje je krožilo v debelih nerodnih kozarcih.
Modrikast dim smodk in čeder je zakadil prostor. Izmenjaje »o peli, pripovedovali in se tu pa tam prepirali o kaki stvari.
Stanislav Slovnik je sedel sredi med njimi. Njegov lepi, živi obraz je bil slovesen. Zdaj pa zdaj ga je kdo pobožal po njem z roko, saj je bil 011 središče tega praznika. Potem se je zavedel iz globokih misli, ali pa je bilo treba trčiti, da so ga zbudili. Njegov predporočni večer. Jutri bo praznoval poroko. In njemu Je bila sreča nenaklonjena. Skrivaj si jo je moral ukrasrti. Če bi kdo od zbranih vedel, da bo jutri pokleknil pred oltarjem pred gorečimi svečami in duhovnom. V zadregi je pogledal okrog sebe, kot bi kdo videl v njegovo srce. Kot m6ra je nekaj viselo nad njim. Ni se prilegal med te glasne ljudi, toda ni se mogel odtegniti temu prazniku. Ljubili so praznike in alkohol jim je bil pojem vsakega praznika.
Če je mislil na Marijo, mu je zagorela glava. In jutri bo tu, jutri ob tem času.
Njegov pogled je zadel Novakovo Edico, ko je hote gledal navzoče. Smehljala se je, dvignila svoj kozarec in mu napila. Tedaj mu je postalo nerodno in sramežljivo je sklonil glavo kot majhen dečak. In potem je spet vstal v njem strah pred njo, e strahom je mislil na obrekljiva usta njene matere
Stari se niso dali motiti od mladih in so mu opolzko opisovali poročno noč. Sicer bi gotovo pritrdil, toda zdaj je bi! v zadregi. Pri mizi so govorili o cerkvi in o veri; padla je kletev. Tako bo tudi jutri, jutri in vse dni. Stisnil Je pest v naročju in »e tiho vprašal, kaj ga veze sem, saj je
vendar samo podnajemnik, lahko vsako uro gre. Toda v šestih letih je zrasel z njimi v prisrčno skupnost. Očital si je, da je Marijo tako prenagljeno, gnan samo od svoje strasti, izvabil v ta, njej tuji svet, v katerem se bo morala duševno zadušiti. Danes zvečer se je že zgodaj vrnil od nje, da bi bil lahko v tej družbi, ne iz nagnenja do nje, ampak iz obzirnosti. Njegovi poskusi odhoda so bili zmeraj spet preprečeni z dvoumnimi namiga-vanji.
Ko je šlo proti dvanajsti, je kot priklenjena sledil urnemu kazalcu. Brez volje vdan svoji ljubljenki, je šel popoldne z njo k spovedi. Prvič od deških dni. Sramežljivo in nerodno se je zaupal duhovnemu. Zdelo se mu je, da se vsi ti zbrani, hrupni ljudje, vsa hiša, vsa cesta dvigajo posmehljivo pred njim. »Stanko, kaj je?« ga je nekdo-od zbranih vprašal, ker je opazil na njegovem obrazu notranje razdvojenost. »Truden I« je odgovoril kot duševno odsoten.
Tedaj je prišel Italijan s svojim ko«zarcem žganja k njemu. Kaplje so curljale na tla. >To, Stanko, to spi j, pa bo trudnost prešla 1«
Stanko se je počasi dvignil in se z obema rokama branil kozarca, da bi obvaroval svojo obleko pred prekipevajočo vsebino Njegove oči so skrivaj gledale na uro. Dvanajst je bila proč. Pod vtisom popoldneva je trdno sklenil, da po cerkveni zapovedi ne bo več po polnoči jedel. Toda Manzetti je silil, drugi so že trkaje dvignili kozarce kvišku. »Pij, Stankol« so mu od vseh strani vpili. Trudnost njegovega zbeganega smehljaja mu je vgrebla gube okrog ust. Zbegano je stal tukaj med dvema svetovoma, sam ni več vedel, na katerega spada. Prisiljeno je vzel kozarec in si zlil vsebino čez ustnice. Potem jo je počasi in neopazno brizgnil skozi kot ust čez suknjič na tla. Ita-lijan je še zmeraj stal omahovaje pred njim: »Stanko, in če boš dobil otroka, se bo imenoval Inferno,1 in jaz bom njegov boter,< je s težavo govoril.
1 Inferno je ital. beseda in pomeni pekeL
»Drži, Manzetti,« je rekel Stanko, da bi se oprostil.
>Na, še kozarec na to,< je zahteval Italijan.
»Jutri,« se je Stanko branil.
»Je že jutri,« je rekel nekdo drugi, ki je pogledal na uro.
Stanko se je spet uklonil, spustil je pijačo kot grenak žolč na tla. Ko se mu je končno posrečilo priti ven, je Novakova dovtipno za vpila za njim: »Stanko, naj te gre mar moja Edica odevat?«
»To bo zadnjič,« je vmes zavreščala starejša ženska.
In to govorjenje, ki mu je sicer tako ugajalo, je zdaj nesel s seboj v noč kot nekaj neprijetnega, ker je vedel, da se bo Mariji zdelo tuje in nedostojno, čeprav bi ga brez odklonitve sprejela.
Cele ure je še slišal v svojo izbo hrup, ki
je grozil, da se bo zjutraj spremenil v pretep. *
Marija se je zadnje tedne zaupala svojim gospodarjem in ta sta se še potrudila, da bi oskrbela obleko za Stanka in za njegovo nevesto in da bi povečala slovesnost pri cerkveni poroki.
7.
Na glavnem oltarju domače župne cerkve so gorele sveče.
Lovori in nekaj palm je krasilo prostor pred oltarjem.
Ko eta vstopila Stanko in Marija, so pravkar zapele orgle.
Redki molilci, ki so sedeli okrog po klopeh, so se radovedno ozrli. Stanko je boječe molčal. Ta sijaj je bil njemu namenjen. Sramežljivo je povesil glavo, kajti zgoraj pri oltarju je čakal nanj z blagoslova polnimi rokami ta, katerega je tako pogosto lahkomišljeno smešil.
Marija je začela urejati svojo tančico in popravljati rože v naročju.
Mlado dekle je priskočilo iz cerkvene teme, da bi ji pomagalo.
Hvaležno je nevesta pokimala tujki in se prepustila njenim rokam.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei.