Geografski vestnik 78-2, 2006
Knji`evnost
kakor tudi za oblikovanje po~itni{kih zaselkov, za smiselno postavitev turisti~nih stavb, ki so oblikovane po vzoru pastirskih bajt. Podoba je, da je avtor podrobno spremljal celostno podobo `ivljenja na planini, delo in ustvarjalnost pastirjev in pastiric (na primer Kati Turkova z Vrhpolja in Zefa Debev-~eva z Vodic). Poleg vsakdanjih skrbi za `ivino so zmogli in znali izdelovati iz lesa {e najrazli~nej{o posodo (na primer torilo) pa pinjo za izdelavo masla, dvono`ne in ve~no`ne stole za mol`o, cokle, pe~atnike, pisave za trni~e, pipe, rezbarije, otro{ke igra~e, rezljali so {katlice, sve~nike in vse druge potreb{~ine.
Za geografa je izredno dragocen prispevek Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev (strani 203-228). V pregled in razmislek nam ponuja ve~ kot 1120 starih krajevnih, zemljepisnih imen, ki `e tonejo v pozabo. Imena so zapisana foneti~no, z vsemi poudarki in posebnostmi, kakor jih je sli{al iz ust doma~inov, dobrih poznavalcev sveta pod Grintovcem. Prikazana so v {estih, smiselno zaokro`enih obmo~jih. V njihovem bogastvu spoznavamo {tevilne zemljepisne, naravne in druge zna~ilnosti obravnavanih obmo~ij, ki jih je ~lovek za potrebe vsakdanjega `ivljenja ~lenil in poimenoval s pristnimi, razlo~evalnimi in prostorsko zelo nazornimi in preglednimi imeni. Marsikateri njihov pomen je danes postal te`ko umljiv, saj se je njihov prvobitni namen oziroma pomen porazgubil v starosvetnem spominskem izro~ilu.
Kopa~eva knjiga ponuja v razmislek {tevilne probleme, pojave in posebnosti obravnavanega alpskega sveta v polpreteklem obdobju. Opisi so nazorni in povedni. Z njegovo kleno besedo in `lahtno mislijo, ki sta se bogatili v neposrednem ustvarjalnem stiku z doma~ini, smo dobili dokumentarno podprt vpogled v razvoj kulturne pokrajine. S pozornim opazovanjem naravnih pojavov odkriva procese, ki bogatijo tudi geografsko misel in njeno terminologijo. Med drugim omenja pojav mraznice, ki predstavlja tanko zeleno meglico, ki ob toplotni inverziji ozna~uje mejo med spodnjim mrzlim in zgornjim toplim zrakom (stran 37). Knjigo je avtor bogato opremil s {tevilnimi lastnimi ilustracijami.
Skratka, knjiga Iveri z Grintovcev je obogatila na{e vedenje o tem gorskem svetu in pomeni izziv strokam, ki raziskujejo razvoj in spremembe v pokrajini ter njene bistvene danosti. Gradivo je zbral in uredil France Male{i~ ob strokovnem sodelovanju Stanka Klinarja. Urednik je predstavil tudi avtorja v prispevku Drobne umetnine iz ~istega veselja (strani 7-16) in prispeval ob{iren tolma~ manj znanih izrazov in besed (strani 229-238).
Milan Natek
^lovek v Alpah
Desetletje (1996-2006) raziskav navzo~nosti ~loveka v slovenskih Alpah
Ljubljana 2006: In{titut za arheologijo ZRC SAZU in In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 275 strani, ISBN 961-6568-50-7
Gospodarska in poselitvena problematika gorskih obmo~ij slovenskega alpskega sveta sta `e od nekdaj privabljali raziskovalce razli~nih podro~ij k re{evanju zapletene problematike. Vselej je stopalo v ospredje vpra{anje ~asovne opredelitve, kdaj so bila pravzaprav na{a gorska obmo~ja kot neposredna zaledja dolinskih predelov vklju~ena v njihov gospodarski in sploh v pre`ivetveni prostor. Vse do nedavna je prevladovala mnenje, da so bili hribovski in gorski predeli vsaj ob~asno (sezonsko) obljudeni `e v srednjem veku. Novej{e raziskave, ki temeljijo na preglednih (sonda`nih) terenskih preu~evanjih sporo~ajo, da je ~lovek kot lovec, pastir in rudar vklju~il gorska alpska obmo~ja v svoj pridobitveni gospodarski objem `e mnogo prej, v prazgodovinskem obdobju.
Pri~ujo~i zbornik ^lovek v Alpah, ki ga je uredil dr. Tone Cevc, prina{a 18 izvirnih prispevkov 15 raziskovalcev, ki z novimi spoznanji dokumentirajo `e davno prisotnost ~loveka v slovenskem visokogorju. V knjigi so zbrani prispevki arheologov iz njihovih osrednjih raziskovalnih in izobra`evalnih institucij iz Ljubljane, Gorenjskega in Tolminskega muzeja ter arheologov kot samostojnih raziskovalcev. S posameznimi prispevki so zastopani {e arhitekt, strojni in`enir in zdravnik, medtem ko je etnolog dr. Tone Cevc kot pobudnik za strnjeni prikaz in objavo desetletnih preu~evanj poleg uvoda prispeval {e tri razprave.
117
Knji`evnost
Geografski vestnik 78-2, 2006
Vsebina knjige je razdeljena v pet poglavij. V prvem poglavju, Odkrivanje ~lovekove navzo~nosti v visokogorju Alp (strani 11-56), so {tirje prispevki., ki so jih napisali Janja Horvat, Miran Brem{ak in Franc Male{i~. V zadnjih desetih letih so odkrili ve~ kot 50 arheolo{kih najdi{~ pri nas v Alpah, in sicer iz vseh obdobij, od prazgodovine do antike, do zgodnjega in visokega srednjega veka. Raziskovalci slutijo, da so zgodovinski premiki po dolinah, opazni v pozni antiki, neposredno vplivali na pove~ano izrabo visokogorskih gospodarskih virov. Na planini Dolga njiva pod Kal{kim grebenom so na{li tloris poznoanti~ne stavbe.
Drugo poglavje je namenjeno osvetlitvi sledov prisotnosti lovcev v Alpah (strani 57-81) in sta ga s prispevkoma oblikovala Bo{tjan Odar in Matija Turk. Prvi podaja pregled ledenodobnega lovca v visokogorju in njegova priro~na orodja, drugi pa je raziskal sledove planih najdi{~ mezolitskih lovcev pod Krnom. Odkriti kamniti artefakti sodijo v starej{i mezolitik in so zaenkrat najstarej{i dokaz o navzo~-nosti ~loveka v Zgornjem Poso~ju.
Tretje poglavje je namenjeno rudarju, nabiranju in kopanju `elezove rude (strani 85-110). Janez Bizjak prikazuje rudarjenje v visokogorju Julijskih Alp. Najve~ rude je bilo na Pokljuki, in Rudno polje je dobilo ime po {tevilnih povr{inskih jamah, kjer so bile gru~aste plasti bobovca. [tevilni viri dokazujejo, da je bil Bohinj sredi{~e prazgodovinskega, rimskodobnega in srednjeve{kega `elezarstva v Julijskih Alpah. Dragocena je ugotovitev, da so nekatere dana{nje planine nastale iz prvotnih rudarskih seli{~ (Ov~arija, Lipanca, Brdo, Brjanca, Belska planina, Klek, Vodi~ni vrh). Marija Ogrin podaja pregled arheolo{kih raziskav na obmo~ju Bohinja in Blejskega kota. Ugotavlja, da je bila intenzivnej{a poselitev Bohinja povezana z le`i{~i `elezove rude in da njeni za~etki segajo v starej{o `elezno dobo. Arheolo{ka najdi{-~a v vzhodnih Julijskih Alpah so bila odkrita na visokih planinah, na naravnih travnatih povr{inah nad gozdno mejo in so bila zelo primerna za pa{o.
^etrto poglavje z naslovom Pastir je tudi najobse`nej{e (strani 111-258). Zajema devet prispevkov sedmih avtorjev. Tone Cevc je napisal tri razprave, in sicer etnolo{ki pogled na arheolo{ke dokaze o pa{ni{tvu v alpskem visokogorju. Ugotavlja, da najdbe dokazujejo rabo planin v rimskem ~asu. Manj podprte z arheolo{kimi najdbami pa so domneve o visokogorskem pa{ni{tvu v prazgodovinskih obdobjih. Na podlagi ugotovljenih kultnih (posve~enih) mest prikazuje verovanje oziroma ve~plastnost ~lovekove duhovne kulture. Timotej Knific pi{e o `eleznih zvoncih v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. Njihova raba je bila namenjena `ivini na pa{i; najdeni primerki so iz poznoanti~nega ali zgodnjesrednjeve{kega obdobja. Andrej Pleterski je raziskal zgodnjesrednjeve{ko poselitev Na Bleku pod planinskim domom na Krvavcu. Prvi izsledki preu~itve naselbine ka`ejo na sledove staroselskih Vlahov, ki so se v hribe zatekli pred nevarnostmi. Seli{~e so opustili v 10. stoletju. Toponim Na Bleku pomeni »krpa zemlje«; najverjetneje je bil blek njivica v obdelavi v ~asu, ko so bili ob njem domovi.
Analizo hi{ne lon~enine na Krvavcu podaja Luka Per{i~ in ugotavlja, da so bili najdeni primerki posod-ja namenjeni gospodinjstvu (vr~, posoda s pekvo, ki je slu`ila za peko kruha na odprtem ognji{~u). Katarina Predovnik je preu~ila srednjeve{ko in novove{ko lon~enino na planinah v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. Najstarej{e kerami~no posodje je bilo odkrito na Veliki planini. Poleg loncev in vr~ev so pastirji uporabljali {e sklede in latvice za kisanje mleka. Odkrito lon~eno posodje omogo~a sklepati, kdaj so bile posamezne planine v rabi, ali so na njih pasli mle~no `ivino in kdaj so na posamezni planini pri~eli sira-riti. Janja @eleznikar pi{e o arheolo{kem odkritju ovalne pastirske bajte na Veliki planini. Izkopavanja v poletju leta 1999 so dala nekaj oprijemljivih dokazov. Na osnovi tipov najdenega posodja avtorica postavlja za~etke graditve pastirske bajte v 16. stoletje. Benjamin [tular je raziskal blejske planine v srednjem veku, ki so bile raztresene po Jelovici in Pokljuki. Skoraj dve tretjini je bilo izkr~enih planin, druge (pet po {tevilu) so naravne planine, ki so tudi starej{e in praviloma le`ijo nad gozdno mejo, na stiku med gozdom in travnatimi povr{inami. Tone Cevc se spra{uje. kdaj so za~eli v planinah sirariti. Odkritje pastirske bajte na planini Dolga njiva pod Kal{kim grebenom postavlja domnevo, da so morda tam sirarili `e v antiki. Trdnej{i dokazi o sirarjenju na na{ih planinah izvirajo iz 13. in 14. stoletja. V srednjem veku so na ve~ini planin predelovali mleko v kisli sir, kar se je ohranilo na Veliki planini vse do danes.
V petem poglavju, Kulturna dedi{~ina, objavlja Andreja Breznik, arheologinja z Narodnega muzeja v Ljubljani, razpravo Kulturna dedi{~ina alpskih planin, ki ji je dala podnaslov Primer arheolo{kega
118
Geografski vestnik 78-2, 2006
Knji`evnost
parka na Krvavcu. Dosedanja uspe{na arheolo{ka preu~evanja so prinesla bogate izsledke o srednjeve{ki obljudenosti Krvavca in z rekonstrukcijo omogo~ajo nazorno predstavitev nekdanjega okolja. Arheolo{ki park je arheolo{ko za{~iteno obmo~je, dopolnjeno s prvinami krajinske arhitekture, kjer so na prostem predstavljene arheolo{ke ostaline na mestu odkritja.
Knjiga z dragocenimi in izvirnimi prispevki je obogatila na{a dosedanja znanja in vedenja o gospodarskem in sicer{njem pomenu na{ega gorskega sveta vse od pradavnine do novega veka. Razprave nudijo tudi geografiji {tevilne vzpodbude za razmislek o razvoju prikazanih obmo~ij in predelov, kakor tudi izziv za poglobljeno preu~evanje visokogorskega sveta, kjer najrazli~nej{e ~lovekove posege omejujejo {tevilne naravne ovire in omejitve. Razprave so opremljene s potrebnim znanstvenim aparatom, preglednimi in nazornimi risbami, skicami, diagrami, kartogrami in fotografijami ter s kraj{imi povzetki, ki jih je v nem{~ino prevedla Marija Javor Bri{ki. Jezikovni pregled je opravila Ingrid Slavec Gradi{nik Knjigo je opremil Janez Suhadolc, oblikovala pa Milojka @alik Huzjan. Raziskave in izid zbornika so podprli: slovenski odbor mednarodnega projekta »@elezna pot - Iron Route« v okviru Interreg IIIb projekta za obmo~je Alp, Ob~ina Kamnik, »Vernar Consulting« z Bleda, Calcit iz Stahovice in Terme Snovik iz Tuhinjske doline.
Milan Natek
Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 45-2
Ljubljana 2005: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, sozalo`nik SAZU, 132 strani, ISSN 1581-6613
V drugem zvezku 45. letnika revije Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik so objavljeni nekateri prispevki, ki z vsebinsko zasnovo ka`ejo na novo, raz{irjeno in poglobljeno podro~je geografskih raziskovanj. Geografija kot aktualna prostorska znanstvena disciplina s sistemati~nim preu~evanjem sodobnih naravnih in socialno-gospodarskih pojavov in procesov {iri razpon temeljnih spoznanj, ki
119