Pri indijanski princeski Xe*nna je noč nad goščavo. Obronki je že pokonci. Preteguje sc tia mile gora so zaviti v nočno haljo. Pred nji- mere, zdeha in išče svoje indijansko mi pa stoje Črac pošastne skale, ki se oblačilce, sekirieo, tlrog in vse potrcb- dvigajo visoko, visoko proti nebu. no za dnevni posel. »Zakuri v ognji- Vsaka ima svojo obliko. Prva na levi Sču!« je pr\ro povclje princeske. K.a- je nestvor, drugu za njo čarovnica na kor bi trenil, skoči bratec k oijnjišču metli, tretja je smrt na konju, nasled- in žc sc dvigne gost dim proti ncbu. nja kakor dimnik na nebotičniku in Ostala dva sta se bila medtem zbudila tako dalje. Kakor da -tekmujeja med in prilezla k Šotoru po navodiia za ves seboj, kutera bo prej dosegla nebo ka- dan. Srednji mora po suhljad za ognji- tera bo prva utrnila zv-ezdico. Pod šče, najstarejši pa po vodo in na stra- njimi oklepajo dolino vršički smrek, žo. Kmalu je gotov zajubrek in vsa drugejja drevja in goščave. V dolini družinica sedc k ognju in slastno po- pa Šume valovi bistre reke, v kateri užije, kar je skuhala princeska. Scdaj odseva na tisoče zvezdic. Neznaten pa na -delol NaJDrcj kopanje v dopol- kos n&ba se boči med skalovjem, vsc danskem soncu. nato pa v gozd po to ostalo jc šuma, gora in skala. Pravkar in ono, kar je potrebno za kosilo. ie prikukala lunica izza prve mojjoČne Soncc stoii v ze-nitu in scnčni kaza- skale. Lepo vreme naznanja in daje lec v travi postavljene sončne ure up na svetlejše noči... kaže poklnc. Ž ounjišča sc dvigne L.o$t Pod šotorom ob reki spi princeska dim. NajmlajŠi naklada, princeska pa Indijana s svojimi tremi bratci. Velike kuha, meša, obrača kakor prva kuha- temne -tfepalnice zastirajo njenc očke rica evropstega velehotela. Laski ji vi- m glavica ji počiva na mchki slamici. se nad plameni, ali zublji se jih nc Krog nj^ pa spe in smrče trije nade- upajo oprijeti, kakor bi vcdeli. da uni- budni Indijančki, katerih tomahavki čijo z ognjenim poljubom glavni del vise na šotornem drogu. princeskint lepote. Nad ognjiščcm pa Noč st; umika dnevu. Na vzhodu sc vre, cvrc, sc peče in praži. beli nebo 'n skale zarde v prvih žar- Kosilo je gotovo. Cetvorica je 25b-ra- kih soncft. ki pa je še daleč za gorov- na ob polnih krožnikih. Princeska-se- jem. iPiinccska Indijana odpre oLke strica odmerja porcijc. Kako so vsi ve- in se ozre po Indijančkih. ki Še vedno seli razpoloženi in kako se jih raduje sanjajo o ponočnih duhovih, sferupenih sonce in jim črni ter rdeči Uca in ple- kačah, o bojih z belokožci in bofi ve ča. Po kosilu ukaže sestrica pomiti po- kaj. Na rahlo odpre Šotorna vratca, sodo, spraviti kuhtnjo v red, da bodo pogleda v nebcško zarjo in pohiti k potcm svobodni do večerje. To je le- srebrnozeleni, prozorni reki. v kateri tanja, skakanja in vpitja. Ta skačc po se je bilo čez noč okopalo nebroj zla- vodi, da briz^ajo bisernc kapljice vi- tih zvezelic, in sc umije. Sveža, čista soko nad gladino, drufii išče med in in zdrava se pofileduje v vodno zrcalo, pod skalami kaj primernega za pod počeše laske, inato pa Dohiti k Sotoru, zobe, tretji pa se je skril daleč v go- da zbudj bratcc lndijanckc. NajmlajŠi Scavi. Kdo ve kakšne ima namere. 16 Vzei je seboj pravo kolo, s kakrsnim f ^™"™^™ - _ ^^^^1 dirkajo naši kolesarji po mestu, da jih ]\_ /\-nl^l zapisuje strogi stražnik, pravo prav- TjL I f^M' i *-^Hl večje veselje. Cez drn in strn gre. Po HmKMT^Sr^ jC ^kjV^flfll rogovilah in koreninah odskakujeta ko- iiff|rw^K. n*^fflMr'frPyaMfll^Bl lesi kakor žoga. O, to je drugačna vož- BHrilf^^/IBPOi^^MiBmB^HI kor srnjl je bltsknil mimo soscdnjih wUt@3fmBBBBB&LB&ŠKlx&E3mSI^^MI Sonce pričenja svojo vsakdanjo igro V^/Ji^SSff v^^KE/* ~-*nl zdaj za drugo skalo, dokler popolnoma l^^g^k /B /^iMk^-^^KJ/ja^ ""jl ne izgine. Kazalec na sončni uri se je |»m»«^-Ji ^ŽMBfc^B^MtMi-^aiSI bil zavil v večerno senco. Ne kaže .... več. umaknil sc je bil k počitku. Zad- *>l>e skale svoje posastne obhke ln nji žarki vcčerne zarjc so izijinili. mrak šuma se zavije v gosto temo. Ugenj lega na zemljico. Družinica se zbira k "Mš". Drua za drugim zlezcjo Indl- večerji. Vsi so zbrani razen najstarej- )ančki v s»tor, >n se skobacaio na svo- šega. Večerja je končana, toda najsta- i" IežiSca. Slcdi jim prmccssa Indijana. rejšeRa Innebu ... tleh. Vse to je nabral najstarciši bra- To vam ugaja tako brezskrbno živ- tec, pa ]e zato, da bi se ognil zaslu- Ijenje Indijančkov, kaj? Gotovo bi bili ženi kazni. S tem je opravičil svojo radi vsaj en dan na obisku pri njih, nedovoljeno odsotnost. Prijazcn na- da bi doživeli, kar doživljajo ti vsak smeh princeske je dokaz. da je zarau- dan v šotoru in pod visokimi skalami da oproščena. Zelo se je moral potru- in njih izpreminjajočimi se oblikami. diti in napenjati oči v temni goščavi, Naj vam povem ob sklepu: saj to ni da opere svoj creh. Mogoče je pričel prava ameriška šuraa ali prerija in to nabirati in sekatj šele ko jc o poslav- niso pravi Indijančki. To je le naš liajočem se dnevu zagledal prvo zve- prelepj Iški Vintgar, Indijan^ki pa so zdico na ncbu. mladi nadebudni Dušan. Srečko in Pozabljeno je. Zdaj se prkSne prava Franci iz Ljubljane. Princeska Indija- večerna indijanska zabava. na je pa njih dobra sestrica Božena, Visoko švigajo piameni z ognjišča. ki Jim Je z* varuha. Tudi vi si lahko Okroa njih pa skačejo bratci Indijan- P"voščite tako brezskrbno življenje, čki kakor ponorcli. Pojejo, plešejo. ako ™ate bratce in tako dobro sestn- žvižgajo svojevrstnc pesemct. dokkr co- '-e prosite jo. pa vas popelje pri- sc utrujeni nc zvale po tlch. Zvcztlico hodnje leto v Iški Vintgar taborit, ie za zvezdico prižigajo angelčki na ne- »e oosta imela očka in mamica nič bu. praskajoči plameni pa razsvetlju- proti temu. jejo okolico ognjišča in šotora. Zopet Na svidenje — torejl 1?