N«jT«2ji alufcnald dnevnik I v Združenih državah I Volj* za vse leto • . $6.00 1 Za pol leta.....$3.00 New York celo leto . $7. Za inozemstvo celo leto $6.00 H t3.00 | 7.00 1 $7.00 J GLAS list slovenskih delavcev T Ameriki TKLKf0N: OO&TUUfDT 9876 kuufd The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ss fcWBd Class Mstter. September M, 1908, M the PostOffics st Hew York, W. Y^ under Act of Oongrsss of Mfcrch 3,1879 NO 257. — STEV. 257. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 1, 1928. — ČETRTEK, 1. NOVEMBRA 1928. TELEFON: II 1 JL'-a&j^safalLU OORTLANDT I87i VOLUME XXXVL — LEfHH XXX VI "Graf Zeppelin" srečno dospel v Nemčijo. ATLANTIK JE PRELETEL V ŠESTDESETIH URAH Polet je bil precej težaven zastran vetra in dežja.— V Friedrichshafenu je bil "Graf Zeppelin" navdušeno pozdravljen. — Poveljnik se je na obeh poletih prepričal, da morajo biti vodljivi baloni znatno hitrejši. Dr. Hugo Eckener FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 1. nov. — Ob ! . uri zjutraj po newyorskem času je pristal tukaj nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin". Potovanje je trajalo 68 ur in 52 minut. Ocean je preletel v šestdesetih urah. Dr. Hugo Eckener, poveljnik zračne ladje, je izjavil, da sta ga oba poleta prepričala, da morajo biti vodljiv baloni dosti hitrejši, če hočejo ustrezati vsem zahtevam. Ob naglici, ki jo morejo sedaj razvijati, so izročeni takorekoČ na milost in nemilost vetrovem in viharjem. V ponedeljek ponoči je zašel zrakoplov v veter, ki je pihal z naglico petinosemdesetih milj na uro. Kljiib vsem naporom častnikov in posadke, ga je zaneslo 1 50 navtičnih milj proti severu. Zeppelini bodočnosti bodo opremljeni z dosti boljšimi in močnejšimi stroji. Dejstvo, da mu vihar ne more škodovati, pač pa le ovira njegovo naglico in mu izpreminja smer, dokazuje, da je Zeppelin zgrajen na pravilnem principu. Edinole stroje treba~izboljšati. Najprej je Eckener nameraval poleteti na svojem povratku preko Berlina, pa je namen opustil, zastran pregoste megle. V Friedrichshafnu je bilo zbranih na tisoče ljudi, ki so prihod zračne ladje navdušeno pozdravljali. Neko prejšnje poročilo se je glasilo: PARIZ, Francija, 3 I. oktobra. — Francoski o-ficijelni brezžični brzojav je ujel danes ob treh popoldne ali nekako ob desetih zjutraj po new-yorskerr^času, brzojavko, v kateri se je glasilo, da je plul Graf Zeppelin nad Biskajskim zalivom. Slabo vrema, gaVffc prisililo, da se je obrnil bolj proti jugu, — se je glasilo v sporočilu. Graf Zeppelin se je bližal danes obali Evrope, in nevarna oceanska vožnja je bila skoro končana. Ce bo nadaljeval svojo pot, bo letel preko severne obali Španske, ob Biskajskem zalivu nad Francijo. Ce bi sledil nato direktni poti v Friedrichshafen, bi letel preko Francije v Lyon, kjer bi prišel nazaj na isto pot, kateri je sledil, ko je prvič letel v New York. Poročila iz Friedrichshafena pravijo, da je upati, da bo dospela zračna ladja tjakaj še danes zvečer. Zeppelin je bil 57 ur iz Lakehursta ob enajstih zjutraj ter je skoro gotovo, da bo porazil vse rekorde glede hitrosti vodljivih zračnih ladij na Atlantiku v obe smeri. M0m«gM « ummhwooD. h. ki je srečno privedel vodljivi balon "Graf Zeppelin" iz Ameri tke v Nemčijo. OBRAVNAVA PROTI T0RALU Včeraj se j e pričel v Mexico City proces proti Leon Toralu radi za vratnega umora izvoljenega predsed. Obre-gona. — Tudi nuna je bila predstavljena sodi* v v scu. IZ ŽIVLJENJA BIVŠEGA DRŽAVNEGA TA Znani ivedenec glede mednarodnega prava in vojni državni tajnik pod predsednikom Wilsonom, je postal žrtev srčne bolezni. — Resigniral je z mesta državnega tajnika na direktno zahtevo predsednika Wilsona. SMITH UPA, DA JE PRIDOBIL DRŽAVO NEW JERSEY Smith pričakuje, da bo njegov delavski govor cbr-nil val. — Govor v Newarku je bil njegov zadnji poskus, da dobi podporo v New Jersey._Kan • dat se je pečal z injunkcijami. Gov. Smith je včeraj zastopal stvar delavstva v Newarku, v svojem zadnjem govoru predsedniške kampanje, izven mesta New Yorka. Pečal se je z rabo injukeij v delavskih sporih ter odgovoril na govor, katerega je imel Herbert 31. oktobra. - Robert .Hoover pred tremi tedni "z iste Wilsonovem kabinetu li»Iatforme v orožarni. WASHINGTON, D. C. Lansing, državni tajnik v ______________ __________ tekom svetovne vojne, je umrl včeraj popoldne na| svojem washingtonskem domu vsled srčnega na-•Smith, da smatra sestanek za naj pada, katerega je imel pred nekako tremi tedni, j boj važeji v celi kampanji. Čeprav ne posebno robusten človek, je užival Mr. Župan 'IIa£rue iz Jrrsey Cit-V in ■ j__• i » ti i . iit - i i -i drugi demokrati i z Jerseva so o!>- --Lansing v splosnem dobro zdravje, dokler ni dobil 5skali ?overn,rja v Bi!tmor,. ho srčnega napada. Dne 1 7. oktobra je postal star štiri in šestdeset let. Rojen je bil v Watertown, N. Y. leta 1864. Ko je bil imenovan državnim tajnikom, da sledi William J. Bryanu junija meseca leta 1915, je zavzemal Mr. Lansing mesto svetovalca državnega departments. V tej lastnosti je služil kot poslujoči državni tajnik v odsotnosti Brvana iz urada. Mr. Lansinga so splošno sma* trali za posebno dobro usposobljenega vsled njegovih izkušenj v di-diplomatičnih in mednarodnih vprašanjih, da zavzame važno me-Jsto državnega tajnika, ko je Mr. 31- Bryan vložil svojo resignaeijo. j Smrt Lansings je vzbudila v | MEXICO CITY. Mehika oktobra. — Danes se je pričela iz- ____ _________ bira poroie za proces proti Jose spominu resen sjx>r,"ki ^e Te razvil HOOVER SE JE POPOLNOMA POMIRIL de Leon Toralu. zavratnemu morilcu izvoljenega predsed. Obre-gona. Sprejemanje dokazov bo najbrž pričelo jutri. Odlični Obregonrsti so izjavili danes, da ne bo Toralu prav nič pomagalo edino upanje, da se izogne smrtne kazni, — namreč trditve, da je bil umor političen zločin. Ustava določa namreč, da ni mogoče naložiti smrtne kazni za političen zločin. Proces proti Toralu in njegovi domnevani sokrivki. nuni Maria Conception, so bo vršil v uradu občinskega predsednika iz San Angel, predmestja, kjer je bil Obregon umorjen, ko se je udeležil nekega banketa. č'e >bo Toral obsojen na smrt. bo vložil lahko prtziv na najvišje sodišče ali pa konečno prosil predsednika milosti. Kuna ima tudi pravico priziva. Njena obsodba nv more presegati dvajsetih let v jtči. Vagon pijače uničen. BUFFALO, X. Y., 31. okt. — Carinski uradniki so uničili danes tukaj ee) vagon šampanjca, francoskih vin, žganja in ale-a. kojega vrednost je zn*šala po butlegar-vkih cenah $100.000. Vagon > bi! namenjen v N>\v York. Vnaka posamezna stekleniea je bila razbita ter vržena v Xiagaro reko. ateizma, Charles Smith. Smith, ki je s st rad al no stavko protestiral postavi -države Arkansas, ki onemogoča prost govor, je bil spravljen Visoboto v mestno bolnico, ker je zbolel. Glasi se. da ga bodo najbrž izpustili. Smith je sedaj že trinajst brez hrane. dni Stavku joči ateist se ni bil izpuščen. LITTLE ROCK, Ark., 31. okt. Policijski načelnik Rottenberry je ^amPkai danes, da bo izpuščen Zvtat ca napredek Nadafjno poslopje v Pragi porušeno. PRAGA, ("ehoslo vaško, 31. okt. Četrto poslopje v teku enega meseca se je porušilo včeraj v Čeho-slovaški. Tri poslopja so se porušila v Prajfi in eno v provinci. Pri vseh so brca dvoma rabili slab gradilni matarijaL Policija rabi plin. MIX-SOLA, L. I„ 31. okt. — Okrajna policija v Nassau rab: solzni plin v svojih pogonih na speakeasies. Policijski oddelek izstreli piin-ske krogle skozi okna, nakar udre notri ter zapleni dokaze, d očim si briše bartender oči. med državnim tajnikom in pred sednikom Wilsonom. Diference med obema so kulminirale z resignaeijo Lan sin ga. dejanski na direktno zahtevo predsednika. ,Do-čiin je bilo splošno znano, da so postali Oil noša j i med predsedni- Republ. glavni stan zaključuje svoje delo. — Kandidat in načelnik Work bosta potovala .m v skupaj. — Nominiranec' riaa^st zbira ideje za svoj govor v St. Louisu. WASHINGTON. D. C.. 31. okt. Herbert Hoover se je pomiril. Za republikance je vse končano, raz ven po radiju. Vsaki večer bodo trije govori po radiju do večera pred volilnim dnem za Hoover-koni Wilsonom in tajnikom Lan- jjev r?ket. Hooverjeva pisalna mi-singom zelo napeti tekom pariške 1» je bila izpraznjena in republi-mirovne konference, se je pokaza- kanski narodni glavni stan se pri-lo pozneje, da ni državni tajnik pravlja. da zapre svoja vrata v so-že pogosto preje soglašal s »svojim boto. obenem s podružnicama v načelnikom prlede ravnanja med- .Ww Vorku in Chicago, narodnih zadev. j Hoover je prišel včeraj v svoj Predsednik Wilson pri sprejemu Lansmgove d emisije svojo akcijo v glavnem na dej- „ie temeljil (privatni urad za manj kot pol u-Preo-vtali dan je bil Mož ubit v roparskem napadu. Ko je šel mimo neke garaže na 102. c^V/IP zapazil policis* ro nekega moža. ki je sedel na stolu v garaže, z zaprtimi oč- Preiskava je pokazala rano na glavi, a mož je bil že mrtev. Policija domneva, da je post&l žrtev roparskega napada. 21 nadaljnih policistov suspendiranih. PHILADELPHIA, Pa.. 31. okt. 21 policijskih uradnikov je bilo suspendiranih, na povelje župana Mackaya. stvo, da je držani tajnik tekom bolezni predsednika predsedoval številnim kabinetnim »sestankom. Mr. Wilson se je jezil nad tem kot na usurpacijo predsednikove avtoritete. Tajnik Lansing pa je nasprotno odkrito priznal, da je skli-ca l svoje kabinetne tovariše na "informacijske" konference, a zanikal vsako misel, da bi usurpiral predsednikovo avtoriteto. Pred njegovim imenovanjem v državni department, je zastopat Mr. Lansing Združene države v številnih zaSdevah največje važnosti. kajti bil je priznan izvedenec v mednarodnem pravu. H. E. Wurlitzer umrl. Howard E. Wurlitzer iz Cinein-natija je nmrl včeraj zjutraj v Kitz Carlton hotelu. Do pred enim letom je bil ravnatelj znane .tvrd-ke za godbene inštrumente ter je prišel .semkaj iz Cineinnatija. kjer je pred par dnevi zbolel na in fluenci. Ubil moža prijateljice. NASHVILLE, Ten.. 31. okt. — Walter Liggett, neki tukajšnji žitni trgovec, je ustrelil včeraj ir »-nagerja nekega tukajšnjega hotela, Cunningham a. ko je bil slednji re. t-reostalt (lan je bil sam na svojem domu ter markiral ideje za svoj govor v petek zvečer v St. Lcmisu in za bolj neformalne nagovore, nameravane za Cumberland. Md., Louisville, Pueblo, Colo, in Paolo Alto, Cal., po »svojem povratku v Californijo, da glasuje ter se odpočije od napornega molčanja. Kandidat je izgledal popolnoma mirra. Število obiskovalcev je bilo skrčeno na minimum. Načelnik Work, kojega nasprotujoči si komentarji so včasih zelo vznemirili lioiuiniranca, se pripravlja, da spremlja Mr. Iloover-ja tlo Put^bla. domačega mesta dr. Worka. kjer ga bo kandidat odpustil z besedami pohvale, da vsaj nekoliko omili odtujen je, ki je zna-či!o odnošaje med obema takoj od početka kampanje naprej. Potovanje na zapad bo mirovno potovanje. Politične slovesnosti se bodo pričele z nastopom na platformi v četrtek zvečer. Cumberland ter se končale z mirno razpravo o prosperiteti preko radija iz -študijske sobe Hooverjevega dama na predvečer volitev. telil. Smith je zapustil Biltmoiv hotel malo po šesti uri ter se odpeljal v Newark skozi Holland tunel. Prvikrat tekom kampanje sta bila dva uniformirana policista na straži pred Smithovim .stanovanjem v Biltmore hotelu. Ta dva policista ta nedomestila straž.o dveh detektivov. Pričakuje se, da bo ta provor o-brni 1 val proti Smithu v New .Jersey. V pričetku kamanje so to državo pripisali Smithu. radi strankarskih diferenc. < M takrat naprej pa so bili republikanci trd-da bo pripadlo šti-glasov Nev Jerseva Ilooverju. Edino upanje, katero imajo de-moraktje, je. da bodo pripadli črnski glasovi Smithu. Kljub dejstvu, da stavijo na Ilooverja, ni Smith še izgubil svojega zaupanja. Isto razpoloženje prevladuje tudi v demokratičnem narodnem glavnem stanu. Strankarski manager ji vidijo umikanje pro:i Smithu. a drugi se vprašujejo, če ni mogoče prepozno. Le enkrat je bil Smith poražen za governerja, ko so stale stave od prvega počerka proti njemu, kot je bilo tudi v tej kampanji. Pozitivnega pa seveda n*1 more trditi nikdo. zaupanju. elektoralftih MORILEC ŽENSK SE JE IZSTRADAL Najnovejši "bluebeard" je umrl vsled stradanj?, v ječi v Marseilles« ter osleparil giljotino za go to žrtev. PARI Z. Francja, 31. oktobra. Pierre Key. znan kot Landru II.. je osleparil giljotino, ko je umrl včeraj v jetnišnici v Marseilles«. Mož. ki je zadavil tri žen-ke. katerim je obljubil poroko ter jim odnesel ves denar, se je rajši izstradal do .smrti kot da bi natopil pri proce.su. Napor zdravnikov. da ga prebrani jo nasilnim potom, so nekoliko podaljšali živ l.jenje H« y-a. Več mesecev je bil tak Ošhub. da ^o ga morali r.oslti iz njegove eeliee v urad pre; nega .sodnika k zaslišanju. 1 v a 1 - ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Policija je razkrila, da je imel. kot Landru. navado dvoriti ženskam preko srednje starosti, si pridobiti njih zaupanje in njih ^r-ce. nakar so mu {»overile svoj denar. V vsakem slučaju je bila njih usoda nato zapečatena. • ^nano je. da so bile najmanj tri zaročenke umorjene od njega v njegovi osamljeni vili in dognalo se je tudi njegove odnošaje s celim ducatom nadaljnih. 45 komunistov aretiranih. VARŠAVA. Poljska, 31. oktobra. — Policija je vprizorila pre.! kratkim zopet lov na ItomunLstc. Kot je bilo -danes objavljen"-, .je bila aretiranih 45 oseb. ki so bajf pripadale nppostavnim komunističnim organizacijam v f'krajini. Otroka sta se zadušila, ko so bili stariši na delu. SYRACUSE, X. Y., 31. okt. — Dva otroka sta se zadušila danes v - ■'-■■z-T:. -ttKsl i.< zJ presenetil Cunnighama z njegovo dimu ognja, ki#je izbruhnil v sta- ženo v garaži. Po aretaciji Lisjret- novanju, d očim sta *biM sta risa z t« je izjavila žena, da je že vee kot doma in na deln. eno leto obstajalo razmerje med Otroka sta bila stara dve letii njaajH^^fe q in pol ter itiii _ | ■ r .....» ■ - ' - . ■ DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. u v Jugoslavijo 1,000 ...---- $ 18.40 2,500 ....... $ 45.75 5,000 ....... $ 91,00 10,000 ....... $181,00 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 " 200 ....................$11.50 " 300 ....................$16.95 " 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%, Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej z nam sporaznmete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH uNUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW TOM, N. Y. TKUSPHOIOP: COBTLANDT «UT OL*A>S NARODA, 1. OV. 1928 GLAS NARODA (SLOVtNB DAILY) Zanimivosti iz Jugoslavije. Albert Payson Terhune Osveta vaških fantov. Iz Sremske M it rov ice poročajo o o«veti icmetskih fantov, ki so do smrti pretepli svojega tovariša, Owned and Published by 8IK)VRNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8ak*er, President Louis Benedik, Treasurer ker so 5ilc vaSkt. lepotice /it. PlaečTf b^in« of tke corporation and address of above offi^T: ijub,jent'i vanj" V >renwikih vaseh fJ2 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ^ da ^ -—-----Je m dekleta m Be skupaj zaba- " Oh AS NARODA" (Voice of the'People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo teto velja list za Ameriko in Kanado .........................„.$6.00 Za pol leta ..............................13.00 Za ietrt leta ..........................$140 vajo. Preti dvema mesecema je prišlo na takem sestairku do pretepa. !Xeki krmetski fant je bil izred-i no jKVrfaven in lep i ti dekleta so Za Hew York sa celo leto —£7.00'pa posebno rade videle, drnjre so Za pol leta ...............................£3.50 { pa prezirale. To j<- bil C juro Selič, Za inozemstvo ta celo leto ..-$7.00 Kantom to ni bilo v*e«\ pa so skle- Za pol leta ......... Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. ..$3.50 nil i, da se osvetijo in nevarnejša kokurenfa izmlatijo. Ivo se vračajo domov, so $ra tovariši res napadli in ga pretepli ter mu zada- •jli težke poškodbe. Orožniki so se-Popisi brez podpka in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se voda kma]u izvede!i /a q,rc,tep in prijavili napadalce državnemu pravd nrku. Ta je dvijrnil tožbo proti sedmim fantom, ki so sodelovali pri pretepu. T«- dni je pa Gjuro Seli«' podlejrel težkim ]>o-šk od bani. obdukcijo trupla, vseh sedem napadalcev so pa orožniki aretirali in izročili sodišču. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni-kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. •'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 3876 POGLAVJE O DOBREM NASVETU Jji<4i-materi Mariji: — **— Zunanji in notranji položaj Rusije mi ni tako na- f tančno znan, da bi mogel dati kah definitiven nasvet. Zdi so mi pa, da bi bila edina rešitev, če bi se podal Nikolaj na fronto v Iztočni Aziji." The New York Times je dobil iz Berlina poročilo, da Razbojniški napad na eesti j<* bila objavljena korespondenca med cesarjem Viljemom Zaprebeki pek Aleksander ( aj- t . , . ' VTM i |ko Iu«aj- > no srečala, naj sporoči nekemu i železničarju, da je ne bo več videl, j Nihče ni slutil., da si namerava ' končati življenje. Kmalu je priho-' tela neka dekliea na kolodvor in j obvestila mater, da postaja njeni j hčeri zelo slabo in naj se hitro vr- j tie domov. Ko je prišla mati t stanovan j je našla v sobi okoli postelje svo>,,!t,li *nieriSki P^telj. fotografije hčere več sosed ki so prihitele ran v sVOJeu' poletnem domu v na klice samomorilke in ji poma- »^ni'ton LakesT N. -J. gale kak(u- so pač vedele in znale. I-----— Laura je ležala na |»ostelji in se I . ____ ____ i, „ij.ta v snu,ni., k i, i ZANIMIV GOST V LONDONU i . Na vprašanje, kaj ANGLEŽI TEKMUJEJO Z NEMCI Ji J«'- Je j y Londonu imajo senzaci iona-dol^rni oklevanju priznala, da je |Pn paset. Mesto megle in hladnega podnebja je poser i I vladar naj- BREZPOSELNOST V ANGLIJI Angleški delavski department poroča, da je število brezposelnih tekom zadnjih treh let zopet naraslo za 225,000. Med njimi jih je 200,000, ki sploh ne bodo ni, kdar več imeli dela in zaslužka. i Vlada ukrepa to in 0110, toda vsi njeni ukrepi so kot ee bi kdo hotel s pilulami ozdraviti eloveka z zlomljeno nogo. Dvestotisoč jih torej nikdar ve? ne bo dobilo dela. A' državi, ki ima 45 milijonov prebivaleev, je še na daljni milijon družinskih očetov, ki stoje dan za dnem v krušni vrsti ter so odvisni od javne dobrodelnosti. S tem pa seveda ni reeeno, da bo Anglija obubožala. V nekaterih okrajih vlada nepopisna prosperiteta. London je finančno evrst kot je bil pred vojno. Z eno besedo rečeno: — bogastvo Anglije narašča, bogatini so od dne do dne bolj bogati, število brezposelnih in stradujoeih delavcev pa narašča. RADIKALNO SREDSTVO Niearagvi se bodo Letošnje predsedniške volitve v ^ ršile pod ameriško kontrolo. Sleherni volilec, ki bo oddal svoj glas, bo na roki zaznamovan s posebno kemično tinto, da ne bo mogel dva-krat ali večkrat voliti. Ideja zaznamovanja ni nova. Že v starih časih in pozneje v srednjem veku sta posvetna cerkvena gosposka vtiskali izdajalcem, lopovom, vlačugam, zakonolomkam itd.T vidna znamenja. Umesten predlog, naj bi bil v Ameriki sleherni, ki se pregreši proti osemnajstemu amendmentu, po uzorcu yolilcev vidno zaznamovan, bi na pristojnem Tragična smrt zaljubljenega dekleta. Iz Vinkovee .poročajo o srrašni smrti. Laure Ste vino v ič. ki je v samomorilnem namenu izpila večjo količino .strupa. Bila je pometalka na kolodvoru, kjer so bili zaposle- SLOYENCEM V SRDMEM KOMISIJ SHEM DISTRIKTU ST. LX>LIS COUNT!'. MINNESOTA Opomba. Sedmi distrikt obsega Hibbing, Chitfiplm. Buhl in iwednje oiemlje. Mr. A. 13 DYER, .sedanji komisar, kandidira za ponovno izvolitev v urad o-krajnega komisarja Kedmegra. distrikta. ter se posebno priporoča Slovencem v sedmem dletrlktu za podporo. Mr. A. E. Dyer je dober komisar že Is mleti, ker je praktični inženir. Izvedel je načrte za konstruktivno gradnjo cest, kakorfinih nt pred njim izvedel Se noben komisar sedmega, dlstrik-ta. Je jako »vobodom talen, toleranten ter vsvllen nad strankarsko politiko. Z vsemi ljudmi je enako ravnal, ne slede na njiboro veroizpoved, vero -ali narodnost. Da je Slovenec v sedmem dlstrik-tu popolnoma vpoftteval je «aavMno iz tags, koliko jih je zaposlil In koliko pt>-aodb je naldonil Slovencem. TD NE TOflUJKTB QUASOVATI C NOVBMBBA za. A. K. DTKH-A zaužila strup. Kraj posteljr so na .šli še k<>s .sode in listek iz beležni-i-e. na kat*'rejr:i j«* j«amonioi-ilka napisala svoje za ti u je in mi- sli. Poslovila se je o jih takoj .spoznali za tuja. Letališče na Boronjfaju je pripravilo vse potrebno za sprejem izrednih jrostov. Letala so prispela Lz Cehoslovaške in so s»* spustila 11a letališču v Zairrebu. Iz ene-ira letala j«' pa na začudenje vseh prisotnih iz.slopi]H mlada, lepa dama v letalski obleki. Smehljala se .je in prijazno pozdravila navzoče častnike. Njen spremljevalec jo je predstavil: Anješku Form an k ova. prvi če h osi o vaški pilot. 8arn je pa predstavil za inženirja Antona Bera neka. ki je spremljal damo v njenem letalu kot izvidnik. Meha-haniki so pregledali letala in nadomestili porabljene količine ben-eina. Med tem so }:o.st je odšli v poveljstvo letals-ke čete. kjer je bila prva čehoslovaska pilotka predmet posebne pozornosti. Forman-kova je »stara komaj 10 let. V srednji Evropi in posebno še na Ceho-slovaškem je najmanj tako znano in slavna, 'kakor kasna filmska zvezda ali kak politik. Pred leti se je posvetila pilotski službi in se je tako dobro izvežbala, da sedaj sajna poučuje mlade pilote. Pilotski zpit je položila na progi Plzen-Bratislava in je pokazala pravo virtuozno znanje kot pilot, in v obvladanju *svoje«ra letala. Prvi potnik. ki gra je vozila, je jug. vojni ataše v Plznu polkovnik Rneže-vič. Drugače je Formankova u-raduica v Škodovih tovarnah, ki izdelujejo tu^Ji letala. Skupina če-hoslovaških letalcev je odletela iz Plzna v Beodgrad na proslavo 10. letniee proboja solunske 'fronte. Iz Beograda so "letalci odleteli v Zagrreb. odkoder se vrnejo v domovino. • Angleži .so prepričani, da b-> polet "Grofa Zeppelina" dokazal, da potovanje po zrakn iz Amerike v Evropo ni nevarno. Tehnični napredek bo omogočil v bodoče kon.struKeijo še večjih jn hitrejših zrakoplovov. Že angleški zrakoplov K KM), ki jra grade v ITow-deim. pomeni v tem {»ogledn znaten napredek. R 1h» vdržev;d zračno zve zo med Egiptom in Indijo. V primeri z razdaljo, ki jo preleti (Jrof Zepellin". je to .seveda kratka po. toda ansrh'ski zrakoplov ima •"> milijonov kubičnih čevljev prostornine in je torej znatno večji od "Grofa Zep pel i na", ."i-gar prostornina znnša samo '}.2f>0 000 kubičnih čevljev. Angleži n:i-meravajo v kratkem zgradili tako velike zrakoplove. d:i bo v v>;i kem ]>rostora za 1 (jO potnikov Poller potniSkeyra prometa pride > poste v zl;i>-ti poštni promet. Burner je izjavil, da lm irlavni eil aiurleskih zrakoplovov redna zv>*. za meri poedinimi deli angleškega imperija, obenem pa -severoatlanr-ski pol- ti. s t'i zračno progo ima Ansrlij;! posebne naerte in n.* ho dovolila, da hi jo kdo prehitel. Angleška javnost se zelo /aoina za razvoj zrakoplovstva. V 1 low-den pi-ihaia vsak teden nad 4000 radovednežev, da si ogledajo novi zrakoplov. Tndi II 100 h^ napolnjen z novim plinom, ki ima n**-Anglije letno fiOOO šterlingov apa-; prekosljive lastnosti. Xa vpra-naže. ki mu h0 zdaj zvišana, kajti šanje. kdaj bo zrakoplov zgrajen. Anelija namerava zgradili na nie-1 je Burnev izjavil, da bo lahko na-govem ozemlju velik aerodrom za sropji koneem tekoeer najprej v Kana lo. Zato posveča diplomatski London Burnev bo na prvem poletu sam visokemu ^ostu veliko pozornost, vodil zrakoplov Odpeljali so f»a v Crovdon. kjer____ je sultan l"tal. pokazali so mu boScntacijonohn preol-rrf jno ladjo "Tvgra." ki je oddala njemu na čast salvo, vozil se je s podmornieo itd. toplejše države na svetit sultan Sayd Taimur bin Faisal bin Turki. vladar Muškatov in Omanov, kraljestva na jugovzhodu Arabije ob Perzijskem zalivu. To je ena najstarejših arabskih držav. Orijentalski mogotec je j>rispel v London deloma, da hi vedno ibn-oljeno. Včeraj m obljubil neki čita-teljie!. hr b\rn-tovvn. kjer taki- zgodbe flo^. ja.jo. Ker s«- je pa v Downtmvnu v-«.- nekako une-do in j,- treba rojaka takorekf>i"* /. Inejo isk;iri. bom opi-;i! ri^uičen dotan .Jožeta :/ pri Ljubljani. To je treba vedno poudariti, ker imamo ilv.i popnlarna -ložeta. Dru-- i je v Waiikci/Hini. lit. i »n je Vrhniški 4o/»\ Mimogrede naj ometi ;ni. da je iwula .lo/.eta -traš-no kaznovahi. Saj možek menda nima jf re Ji o v iki vesti. l<»d;i k;i/.-*ii. ki <_ra je zadela. ,j<- itepopisna. Tak kvarhr, ^o mu dali prijazni rojaki v \Va n kepami, da ima ra/^Ied na iztak-nil. Hi le so sveže, in meni >o >e kar sli::" jtoeedile. Moj prijatelj jih je kupil pet i'untov ler me j»ovabil reko«'*: — N'o-eoj bova pa postrvi j»-dla. 1'oha-n»» pontrvi s solato. Sveta nebesa, takiii ilobrot že nisem bil deležen, odkar >mo jih kradli v Cerknem na Primorskem ^raktwii iz ('erkljan.ščiee. Pa se lejio odpraviva proti njegovemu domu. Bilo je menda oh treh popoldne. Prijateljeva žena jf bila doma in jr.-L je preeej ;jrdo pogrledala. ^reiK» pa -sploli ]W>$rIedala ni. Bil sem zadovoljen, ker sem najbolj vesel, če nit' nobrnn ne iiog-leda in ne objrovori. Prijatelj je kar na krat ko tuipra-vil. Rilie je vrgel na mizo in /.apovedal: — Noeoj bodo ribe. Ob sedmih bova prišla večerjat. Jiibe o^iiaži in skuhaj. Tri ure naj- *»■ kuhajo. -Jedla jih bova - kislim zeljem. Meni je kar -.apo jemalo. Ljubka ženica se je pa uašobila in komaj slišno rekla: "Olrajt". Ko sva šla po stopnicah, sem jezen siknil: — Kaj noriš.' Kuhane |»ostrvi in kislo zelje. In do -edmih sploh nt" morem čakati. — l»o olrajt. bo vse olrajt. — me je okušal potolažiti, potolažil me j>a ni. Vs" popoldne sem sa VK>tihem preklinjal. Pet minut pred še>to uro. ko je bila zabava v restavraeiji na Peti na višku, me je potegnil izza mize rekoe: — Sedaj pa le hitro. Skrajni je čas. — Saj je šele šest. — Hitro, pravim, če hočeš dobre ribe jesti. Le nerad sem šel. Kajti -za kuhane ribe s kislim zemljem bsš toliko |K>ra.jtam kot za vode na že-nitovan ju. Dospela sva točno ob šestih, in le j : Xa mizi je bila pripravljena večerja. — zlatorroeno pohane postrvi rn rmlada solata s krompir-jem. Najedel se sem skoro do nezavesti. Ko me je spremljal proti domu,.: mi je prijatelj razo^lel veliko skrivnost: — Vidiš, — je rekel, — moja baba je dobra, ampak je včasi od hudiča. Če bi ji rekel popoldne, naj ribe spoha. bi jih skuhala. Če bo rekel, naj bo poleg mlada solat, stavim, da fci skuhala kislo zelje. -In zato, ker sen vekel, naj bo Večerja, ob -sedmihr jo je aapsavi-la ob šeotih. GLAS NARODA. 1. NOV. 1928 S. A. Teffi DOBRODELNA Tajnik dobrodelnega društva sedi /a mizo v prazni ;>o»»vetovul- DAMA nk«i in polaga na kup listke pnevmatične pošti-. Kur prilotnasti skozi vrata dama z lorn ono m in se nervozno oz re. Ah. c' est i ci' Tu j«- ta seja? Tajnik aprwtljivlv Tu. prosim. Dama ošabno: He„ lep brlog >te «i našli! Kje .so pa druge dame* Zakaj nikogar ni* Kdaj bi se mora i a pričeti seja? Tajnik : Ob petih, privdrn. , Dama: A koliko je zdaj? Tajnik pogleda na uro. Točnte tri četrt lin sedeiu. Dama Torej se ni prišla dovolj zgodaj, očividno pa edina tako.. rtako t orli a. To j(, res imeniten ozir na dobrodelnost. - Sede. — No. ne morem več čakati. Otvarjam w»ji. Vi ste tajnik? No torej, gospod tajnik, gotovo imava oba malo ča-m. Kar pr«*idiva ti a dnevni red. Ka s t" pripravili? Tajnik : Pnevmatične listke in sama opravičila zadržanih dam. Dama: Prečitajte jih hitro! Tajnik premetava listke in hitro čita: Viendrai pas, vublie adrevM*. Madame Roulkiiie,... Ne viendrni pas, on pen franee. .Tuli«- d.' Konritzine.... Zakaj pa ni bila povabljena na sejr> tudi gospa Hrjabinova* To me žali. ne morem priti___(ialkinova.... Da- nes sem zadržana. Priden jntri. Pentebrjakova.... Zakaj je seja že zopet v petek : S?aj .sem ze zadnjič izjavila, da imam čas samo ob torkih. Agrippina d Ivanoff.... Za- volj. Saj smo doline služiti Ijnd-■ Dama mu ne pustil govoriti: Jaz >t vu. Veliki ideji .s,, morajo da nisem na pravem staliiču? umakniti vse osebne koristi. N' Jaz?! Dovolite, gospod! Sem odes t ce pas No. zakaj molčite. Vsa- lex*no proti umazanim sporom, ki ka moja minuta je draga.... Kaj samo zastrupljajo atmosfero in j«- še dnevnem redu? Samo požu-i ovirajo požrtvovalne ljudi pri de- Vedno bolj se j»ojavlja želja jmatike. privlačujejo veliko število in prizadevanje široke mase nada- dijakov. Ijevati učenje tudi po šolskih le-j AT*~>ro Buffalo, N. Y„ vzdržuje! tih. Termi hrepenenju služijo večer ,v«černe šole že :J0 let. V letniku ne šole. Vzgojevatelji imajo po-j192H—27 je ve.*- kot 2»,(M>0 dija-' polnoma prav. ako trdijo, da je to kov pohajalo večerne šole. Dijaki j najvažnejše gibanje v napredku |so bili vseh mogočih poklicev in i človeštva, ki ga je svet kdaj vi-{skoraj vseh narodnosti sveta. Pov-1 del. Navadno človek rite .se. prosim ! Tajnik jeclja: — -laz.... jaz bi hil prav za prav pri kraju..... Dama nervozno: Nikar m(» ne motite! Prišla .sem > točno zasnovanim načrtom. Naše društvo nima denarja. Ne preostaja nam drugeir« ni-jf-s prirediti dobro.lelni koncert. Dobro! Toda koueerti ni.so viv v modi. To je fakt. Trei»;i m bo izmisliti nekaj posebnega. apartnega* Ponavljati se ne .snieino brez konea in kraja.... Pevee poje. plesalec pleše, občinstvo pa kupuje vstopnice in srečke. Napravimo enkrat narobe. Naj občinstvo poje in pevci bodo kupovali vstopnice.... <'akajte. pustite me govoriti do konea. Vi str v tem rntiriirani. Izmislite si ne-kaj originalnega.... presenečenje za občinstvo. Razumete N".j sporedu ho reeinr>: Ana Pavlova v vlogi umirajočega laboda.... Toda namesto Ane Pavlove se pojaviva na odru nenadoma jaz in Mary Prnbkinova....Jaz bom vsa rdeča, ona pa vsa modra v dolgih oblekah do kolen. {"stopiva na oder m za pojeva kako efektno romanco. K;ij porečete na to f 01>ešn-stvo bo presenečeno, očarano. Ne-pričakovano vedno očara. In sploh — le nkar dolgega sporeda. Tn strogo intimna družba, da nas ne bo mnogo in da lahko pojde-mr» takoj po koncertu v restavracijo na večerjo. Občinstvo. bo kaj je bila povabljena tudi ta go-j rado plačalo na vstopnini kakih ska Calkinova? V takih okolno-j 15, no recimo raj(J 20 tisoč. Češi ih s,, seje ne morem udeležiti, i mu bi torej še mučili ljudi z dol-Ilelena Svituško.... Včeraj sem se gimi sporedi, saj imajo itak dn-zglasila v društveni pisarni, pa!volj za dobrodelnost? To je to-nisem našla nikogar. To me glo-frej moj načrt idealnega koncerta, boko žali. Videti je. kaka malo Društvo, čigar predsednica mi je je me.l nami razumevanja za jav- čast hiti. "Društvo za |>odpiranie no delo. Zglasim se jntri dopol- j siromašnih fantov".... pustite me dne. Zdravnica <"J. Protoplazrno- izgovoriti do konca, prosim.... se va.... popolnoma strinja z mojimi naee- Dama si zatisne ušesa: Dovoli. |li. za bo/.jo voljo, nehajte. To jej Tajnik lovi sapo: — Oprostite, grozno kako si predstavlja večina ! inadame. toda.... naših dam požrtvovalno javno de-; Dama maha neatrpn o z iv»ka-lovanje. Čakajte! Ne motite j mj. pardon. takoj končani. Ne me. Mora ni razviti svojo idejo, j prekinjajte me sicer izgubim nit R«-s sem sama toda moči imam Jo-vanske Katoliške .Jeduote. Xaša jeduota plačuje največ boi-nišk(. {»odpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1.HHMH)0.00. članstva nad 20,000. Xova društva lahko vstanovij.e je Ie moglo najti ]>ri- i merno učiteljsko silo. ' Večerne šole v Buffalo so brez- U'erkev noj pomaga faJlistoui />-plačne. Za večerno šolanje se upo- ' Sloi^encem. trebi ju je -Vi šolskih poslopij. Šola! Po vsej ai 1 i Jugoslavia irredenta. m traja •_>."> tednov, trikrat na teden i ^»Lsti dopo- sti od 30 do 39 let, kakor je to do-!,hj dve uri zvečer. Šolska oblast jvodan svetu- oč moških in zen.sk napolnjuje 1?» šolskih poslopij, ki se rabijo y.a programa, ki naj odgovarja raznih starosti -dijakov. Strokovnjak .za izobrazbo odraslih v federalnem prosvetnem uradu, L. R. Alderman, je mnenja, da bi se okoli 25 milijonov ljudi v Združenih državah lahko koristo- nosiio posluževalo večernih šol. ičeitee umorih narodnosti in jako m prava.' Saj §f.evj-|0 večernih učencev je dane*, j različne pred izobrazbe. Inozemski razmeroma malo. ali. ako bi ve- neplsemci in maturanti gimnazije prečita vabilo : čertie šole bile povsod tako dobre, najdejo skupaj v istern poslop-" Društvo za ponio omenili mesto cerkev radi t"h velikih zaslug (iary. Indiana, kjer ena šestina (omagala fašizmu ukrotiti Slo-skupnega »»rlraslega prebivalstva I vence, prepovedala slovenskim du-pohaja več»*rne šole. \ Otlluxl pm fjn konfinirnncn. Te dni je kot 12 hovnikom fašizmu na ljubo l><»ii-| kojifiiijriinec- i»ii o 1 peljan i/. Trsta Kouian Pahor, ak.i- čevati krščamski nauk in pridiga-! deniik ,z Tl,,ta Ae znano na ka- v , , , , . .. t! v >loven4'm -,eziku »^a-iterem otoku b(> konfiniran. Ostaia ve4-eriie sole. \ leli •šolah je natji n-inila iz eerkv o Sardoč sta ..stala ua vseučilrščna šolnina. Tj. 192- zaključuje svoje zapnrih in ,-akata na izid tri elank«*. v katerih je z veliko spretnostjo razložil, kakšne troro-sta>n,. krivice se srodi.jo Italijanou od strani slovenskih duhovnikov in s kakšno naravnost obeu.lova- ra. X.-prideta izklueuje ;>r.'.l reihio ? tržaških ugovo m ozn. ist. .la diš«"e. '/.n Šforrviir vi thla. njo vredno potrpežljivostjo Dama : Um.... da, malo pozno je torej. sicer. prvPsra maja. roda leta 1928. Leta 1910 je le kakih 125.000 o- 25 j,» bilo dijakov vpisanih i "J'.' pre- seb. pohajalo večerne šole. Vpis se lia vseučiliščnili t^-aiih. kjer ,o faSLSt' ,,eZ,,asni l1oloŽa ' in" x. . . , je leta 1912 povečal na okroglo Se učili, da dobijo končno spriee-!:ffriori,ni« rv^n .Hint/iv- 1 - ____ ... .v ' . 1??-4 na oijako\. ie. marvee tudi socnalna središča, njih. Sieer pa nie ne de glavno ™ori a' . ^ ' 1 , Kazmerje meti številom vei-er- X.sj,^ teden je en večer posve- je. da sva se se.stala in opravila z nih So]*. Ind.. ena šestina odraslih iU oviranje, (iodba. orkester in siroma-! prebivalcev i>ohaja večerne šole klubske aktivnosti so del rednega (.skoraj 30% veeč kot jih pohaja p0granl;1 večernih šol. je " Društvo za oprenlo šnih nevest." Dama flegmatično: Torej ne več za siromašne fante? Olej no! Torej za mlade neveste? TIm... To je zanimivo.... Zakaj mi tega nisf0 takoj povedali ? To je bre- šolo po dnevu), znaša v drugih mestih število večernih dijakov le en odsto od števila podnevnih u-čencev. Iz }>oročila prosvetnega oddelka Že večji napredek pokazujejo v izobraževanju odraslih taka vele-ini^sta kot so Thicago. New York in Boston. Ob vipavski železnici se širijo postaje, gradijo se veliki nasipi in novi moMov.. Delavstvo je po ogromni večini italijansko. Prav iizi-m pri višjih cerkvenih :K>bla-jfako so -n
  • Nekatere večerne šole zahtevajo tnale šolnine. Največje večerne j šole so v večjih mestih, kjer je j poduk ']w>polnoma brezplačen. Zanimivo je, da večerne šole v Worcester, Mass., obstojajo že 78 let. V tem mestu je navada, da ia h te vajo šolnino $15 za začetno šolanje in $20 za višje šolanje. Večerne šole v nekaterih tipičnih ameriških mestih. V mestu Los Angeles je leta 1926 pohajalo večerne šole 62,630 dijakov. 25 šol je odprtih po dva do-pet. večerov na teden in poduk znaša po dve uri vsak večer. Šole so odprte učencem do starosti 40 let. Starost, šolski obisk in poklic učencev je navaden v sledečem zanimivem poročilu mestnega šolskega nadzornika: 1. Najstarejši učenec je 83 let star, najmlajši 18 let. 2. ^Največje število učencev je bilo v tečaju strojepisja. 3. Povprečna starost učencev je 27 let. 4. Več kot 67 odsto od vseh dijakov večernih srednjih šol je poročenih. 5. V neki tipični šoli so bili dijaki po poklieu sledeči: 185 pisarniških uradnikov, 164 stenografi-stinj, 11 hišnih gospodinj, 45 trgovcev, 16 inženirjev, 3 kiroprak-torjev, 2 knjižničarja, 2 zdravnika in 2 zobarja. Večerne Sole v Lios Angeles podsčttjejo 96 predmetov vseh mo-fročih vrst. Tečaj metaosti, gUw-be, zgodovine, književnosti in dra- ^^■IHIHHHHHHbh^^ krajev, kjer j,, italijanščina uradni jezik, ki se širi z vedno širšim razmahom. Fašizem, ki jr ( v Italiji zopet upeljal najiskrenej-j dnevno po 22 lir. Danes so vsi še C ?) spoštovanje dr> cerkve. sme!zi(1»r-ii odpuščeni. \a njihovo me-od svoje strani zahtevati, naj se;xt'' Prišli zidarji iz Italije. V Orovljah jih dela okoli HO in dobivajo po 35 lir na dan. Le pomožnih delavcev je nekaj Hrvatov, V Borutu, kjer so v teku še bolj ohsežna dela. tudi ni mesta za TTrvate. — Po vsem tem si je lahko misliti kaj se Slovencem 'n Hrvatom obeta od napovedanih javnih del, ki naj hi dala za .duška po suši prizadetim kmetom. Slo- cerkev ne ustavlja, čeprav nehote. njegovemu zdrnžujočem koraku v teh krajih, kjer je njegovo delovanje najdelikatnejše in kjer njegov pohod ne nosi k zmagi le pravo, ampak tudi vero Rima.'' Slovenski duhovniki iztjnnni iz sni* V pondeljek, 1. oktobra Mbr: "• --:": >".. JfT.- iz Yorka v športni obleki v New Rommev, Anglija. 15 DRVARJEV za delati drva za kemikalije. Jaz sem se preseli! iz Cotfderporta na Laid lew. Naslov zs pisma: — John m, M?: A . je na Primaskem pričelo šolsko letr^ vnn 1,lorjl v Ameriko, na njegovo 1928-29. K šoLski niaži .s(» bili zemljo prihaja tujec. Poudariti pismeno povabljeni vsi gostilni- je treba, da javna podjetja boljše čarji. trgovci in drugi obrtniki, plačajo Ttalijaiie. tla lahko vztra-Prav ta dan s,, je bliskovito raz- .Kio v teh krajih, medtem ko bi širil po deželi glas. da j- bil slo-jflomačini. ki živijo v družini, lah-venskim duhovnikom prepovedan.k oceneje delali. Ta j.- zopet nov vstop v šolo. Nekaj dni pred pri-j(l°kaz. kako se kolonizacija Pri-četkom šoLskega leta so se sestali morske sistematično nadaljnje, krajevni šolski nadzorniki (didaktični ravnatelji) ; nato je vsak ravnatelj sklical svoje učitelje in jim naročil, naj povedo duhovnikom. da ne smejo več v šolo do na-daljne odredbe. To se je zgodilo po vsem doriške«!!!. Duhovniki niso prejeli pismenega obvestila; gospodje ravnatelji jih pač ne smatrajo tega vredne. V nekaterih krajih je šolsko leto pričelo že 15. septembra in šolski voditelji so sami povabili duhovnike, naj pridejo v šolo. Te dni pa je prišla imenovana prepoved za vse duhovnike. Duhovniki so se morali pokoriti. Večina je pričela takoj poučevati veronank v cerkv.i — Ni mogoče reci z gotovostjo, kakšna bo odredba, na katero morajo čakati duhovniki. Na Južnem Tirolskem je nemški vero-nauk definitivno odpravljen in še te dni je fašistovski tajnik v "Boe-nn Giarratana odločno izjavil, da se fašizem v tem pogledu ne more rtmakniii. Po sestanku fašistov-fikih tajnikov v Gorici je postalo Se bolj verjetno, da bo podoben, nkrep sledil tndi za Primorsko. F V Lstri poučujejo verstvo že nekaj let po večini italijanski učitelji. Na prebivalstvo je to novo nasil-stvo napravilo poražen vtis. Starši se po pravici bojijo za svoje otroke. Italijanske šole in zloglasnih vrtcev otroci sploh ne "jemljejo resno; do nčiteljie nimajo absolutno nikakego spoštovanja. ne more vzgojiti dobre-'J Arrtnrijr v floriri. Policija nadaljuje z aretaeija-ni radi umora policijskega kon-jfidema Kogeja. V iStevrjanu je bil aretiran l. Boštjan, v St. Petru sedlar Andrej Leban. Dn danes je aretiranih okoli 40 oseb. Zadostuje, da kdo poznal komunista Rresranta. ki je Kojega ubil. pa pride pod ključ. Aretacije so naravno zbudile med prebivalstvom veliko razburjenje. Ljudi se je polotil strah, ker ni pred škodoželjnimi ovaduhi nikdfc vee varen. ALI POTREBUJETE PERJE IN PUH HA POSTELJI? Pišite nagi slovanski tvrdki za urorec perja. katere pofi-ijem vukomui BIlEZri-A<"-XO. V xalopi imamo tudi blazine In pernice. r*lSite na naslov: A. STETZ FEATHER CO. 138 Passaic Street. Pssgalc, N. J. PRAV VSAKDO kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeti — MALI OGLAS vMGlat NaroSi J GLAS NAHODA, 1. m Samotar iz West Enda. - ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glaa Narod*" priredil O. P. 3 i Nadaljevanje. Prvo poglavje. Z jutranji doživljaj. Tišina zgodnjega jutra je še vedno videla nad lesom ter pokrivala jesenske barve kot s pajvolanom. Po /.raku je bilo >lisati lahno čivkati je prebujajočih se ptic in sempatam je bilo čuti lahne korake kaka zakasnele mačke, ki se je lazila k doiuač<*mu ognjišču ali šum kakega zajca v svojem ležišču. Naenkrat pa je omahnilo v>e to v neznatno*! vspričo bolj dc-finitivnega šuma. povzročenega od težkih korakov, s puško na rami ter fazanom, kojega perje je štrlelo iz tajnega žepa. To ni bil nikak inič*n vzgled človeštva. Pod kapo. potisnjeno navzdol na glavo, je gledalo v >vet par mrkih, pozornih oči in ]>od «i ■ m i j»» obljubljala surova čeljust malo dobrega. Njegova 2unanjo.i! j«* tuili odgovarjala njegovemu slovesu, ki je bil izvanretlno -»lab v okolici. l'e je poročilo resnično, je tišel "i llack Hfadv" kot so ga splošno imenovali, enkrat vislicam le vsled pričevanja neke vaške deklice, — ki ga je ljubila neizmerno, seveda v svojo lasi no škodo. V«sakdo je domneval, da je njeno pričevanje l.iinjivo, u ker je vstrajala pri svojih trditvah, ter je ni moglo omajati nrkako križno zaslišanje, se je Brady-ju posrečilo uiti iz rok po-lieije. K»-r je potem doživljaju domneval, da bi ne bilo preveč zdravo v nj-egovem domačem kraju, -e je preselil v F*allo\vdene, kjer se je i^Lstanil v neki kočiei na robu va-»i ter «e večinoma preživljal v. div-m lovom lia Zemljiščih glavnega lastnika zemlje v dotičnem okraju Onega prav posebnega jutra je bil zelo zadovoljen z uspehom tvojega nočnega dela. Prišel je na zemljišče nekega Patrieka Lowell, lastnika Harrow Courta, ki je bil .sicer popolen invalid, a imel v -.užbi njene oči trdno zrle v robati obraz pred njim. I i I e so v resnici presenetljive oči, orne in globoke, ki so zrle lia ,»re>enečenej»a divjega lovca iz majhnega, ostrega obraza, tako jasno Izbrisanega 'kot kak cameo. —■ Dol s puiko * — je zaukazal neki ostri gla-. ki pa je imel v . .-bi rmkaj nepopisno sladkega. — Kaj delate v teb gozdovih ! Brady, k: se je opomogel od prvega presenečenja, je povesil pu-^ko ter odgovoril trmoglavo: » Vas prav nič ne briga, kaj delam! Deklica je pokazala značilno na raztegnjene žepe. — Ni mi treba niti vprašati. Izpraznite svoje žepe ter se izgubili. Ali me čujete* — je dostavila ostro, ko ni napravil mož nobene kretnje, da se pokori. — Ničesar takega ne bom storil. — je zamrmral. — Vi pojdite po svoji poti ter pustite mene hoditi po svojih, kajti drugače bo tem slabše za vas. Dvignil je puško preteče. Deklica se je nasmehnila. — .laz >e niti malo ne bojim one puške, — je rekla mirno. — Vi s bojite poslu žit i se j*'! — je dostavila. — Ali res.' Obrnit se je na hitro in v istem trenutku se je oglasil glušeč j ok skozi gozd. Nato se je tlim počasi razkadil in ]>okazaI moža in deklico, ki .sta -»i tako preje stala nasproti. t eprav pa je še vedno vst rajala na svojem mestu, so se temne sence naenkrat prikazale jkxI njenimi očmi in mlada prsa pod nje-i.itn jopičem so se pričela dvigati in padati na neenakomeren način. Prsti na rokah v njenih žopih pa so bili trdno sklenjeni. — To je bilo trošenje dobre patrone. — je pripomnila mirno. — Vi ste le ustrelili v zrak. Blaek Brady je bulil vanjo. — IV bi hotel, bi va> lahko ubil kot ptiča na veji. — je rekel mrko. — Seveda bi lahko. — je soglašala ona. — Nato bi bila jaz mr-s*a in vi bi čakakali le na obešeuje. .Jaz mislim, da bi bila od obeh pozicija boj zavidanja vredna. pogled ne voljnega občudovanja se je razširil počasi preko obrazi moža. — Vi bi bila hladna, o tem ni nobenega dvoma. — je priznal. - - Jaz sem vas hotel le prestrašiti s strelom. Deklica je prikimala. Slovenka obsojena na smrt pod giljotino. Pariz. 14. oktobra. V vsej Franciji kakor tudi v Jugoslaviji je lani vzbudil nenavadno senzacijo umor male Pari-žanke 14letne Karmen Boudnil- louxore. ki jo je dne 2, julija v boulonskem gaju pri Parizu umorila Slovenka Pepca KurešSva. Minuti teden je končno prišla Pepca K u reževa pred poroto in je bila obsojena na smrt. Čim bo višja instanca potrdila smrtno obod bo. se bo glava prve Slovenke strkljala pod giljotino. Neki sprehajalec je našel lani 2. julija popoldne v boulonskem gaju. znanem pariškem šetališču, truplo dekliee, ki je ležalo v jarku. pokrito s praprotjo. Poklical je stražnika, s katerim sta takoj začela delati poskus-* z umetnim dihanjem. vii. sta puščala dekletce vedno doma in sta bila silno začudena, ko je prejšnji večer ob vrnitvi nista več našla in je obenem tudi izginila iz omare vsota 3000 frankov. Hišnica iima je povedala, da je bila dopoldne prišla neka mlada svetlolasa ženska in kmalu nato odvedla deklico za roko iz hiše. Navedbe trgovca Bournilloqxa so zadostovale za ugotovitev identitete male umorjenke. Ko je policijski komisar takoj iictto odve- tiranko ugotovitev slovitega kemika g. Bay lea, ravnatelja sodnega nrada za ugotavljanje identitete, ki je ugotovil, da je ilovica a čeveljčkih umorjene Karmen in čevljih Pepce Kureševe iste geološke sestave in da je blato popolnoma identično z onim v boulonskem gaju, kjer so našli umorjeno deklico. Istotako je ugotovil, da izvirajo krvavi madeži na nogavicah Pepce Kureševe od prask nesrečne žrtve male Karmen, ki se je v smrtnem boju odrgnila na nogi. S tem je torej bil popolnoma obrezuspešen zagovor Pepce Kureševe, ki je cinično trdila, da je za večerjo klala — pi Šče.... Ko jo bila preiskava o misteri-joznem^ umoru šele v prvem razvoju, je bila Pepca Kureševa zaradi prepovedane vrnitve v Pariz obsojena na dva meseca ječe in odvedena v jetnišnico Saint-Laza -re. Pri razpravi, kjer jo je advokat Henri Ca-net zagovarjal /. Uprav francoskim espritom. je Pepca Kureševa trdila, da sr. pise Ivanka Žgeč. stara 24 let, rodom 12 Moškanjeov. Med t,fm pa je ea.sopi.sje nedvoumno dognalo, da je njeno Sezona slani kov S1 Xretanje parnikoy •• Shipping i Ht«i«> MILLIR. »M«. D. C se je pričela v Evropi. Xa sliki vidite značilnega norveškega ribiča. ŠTUDENTI USTRELILI VOHUNKO Nedavno se je pričel v kuban.sk: oblasti v Rusiji proee.s proti 67 slušateljem poljedelske akademije, ki so organizirali zaroto proti boljševiškemu režimu. Ustanovi- 3. novembra: Pari«. Havre (Izlet) Olympic. Cherbourg Pennland, Ctierbour*. " Atircrpcn Minnewaska Cherbourg Cleveland. Cherbourg. Hamburg Conte ii Larva m a no, X_poll, Genoa Veendam. Boulogne Sur ller. Rotterdam I. novembra: Saturnla. Trat T. novem »»-a: Mauritania. Cherbourg President, Rooaelvelt. Cherbourg. Bremen a november: Muenchen, Cherbourg. Bremen llotna, NapolL Genoa 10. novembra: Homeric, Cherbourg L^planU. Cherbourg Antverpen Hamburg. Cherbourg. Hamburg ] 13. novembra: I*resiaente Wilson. Tr»t 14. novembra: Aquitania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg 16. novembra: Berlin, Havre 17. nevtmbra; He de France. Havre Majestic Cherbourg Arabic, Cherbourg M inn t tonka, Cherbourg Conte Grande. N'apoli Genova Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Rotterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam George Washington. Cherbourg, Bremen. 21. novembra: Berengarla. Cherbourg America, Cherbourg. Bremen 22. novembri: Megantic. Havre Dresden. Cherbourg. Bremen -24. novembra: Olympic. Cherbourg New York, Cherbourg, Hamburg Augustus. Naprtil. Cenova New Amsterdam. Boulogne »ur Mer. Rotterdam 28 novembra: Mauritania, Cherhou-g ColumJiujt, C.ierhourc. Bremen President Harding. Cherbourg. pravo ime res le Pepea Kureš. do- h so *ajno , sanacijo "Zvezo ma iz Moškanjcev. in je opozori- Organizacija je lo na poročila o hotelskih tatvi- kmalu Prit^la mlado »tcligen- eo m eel o nekaj sovjetskih funk-eijonarjev. Njen namen je bil širiti protikomunLstične brošure reševa je lepo dekle, samo na njenem obrazu .se opažajo neki sen-zualni sledovi. Velike temne oči je skoro ves čas razprave upirala del očeta v sodno zdravniški in-l t]a -n odgovarjala s tihim gla_ stitut, je nesrečni oče takoj spo-» m Državni pravdnik jo je pred znal v žrtvi svojo hčerko, — lahko ^xsem ironi5no vprašai ^ede imena. ker jih je navedla dvoje. nah, ki jih je par let prej v domovini izvršila aretiranka. Oro- žništvo v Moškanjcih je o njej . . ,, ' - med ruskimi niužiki. Kmalu se izvršilo vse potrebne poizvedbe m jih poslalo preiskovalnim orga- delovanj* ^anizaeije tako raz- t, . , Širilo, da je imela po raznih me- nora v Pariz. ) K Po eelih 13 meseeih je končno Stih Podružni^" dvema preLskava dozorela za glavno raz- S0Cema hote,a d5ia»ka pravo, ki se je vršila prošli teden°^nizaeija javno. Trije študen- pred seinesko poroto in vzbudil« ^ S0 ^ ^^^ Plavil da pozornost vsega Pariza. Pepea Ku-|1ZVrše V Moskvi bombni atMltat na člane gospodarskega sovjeta. Hoteli so podkupiti sluge, da bi jih pustili na sejo gospodarskega sovjeta. SEZNAM KNJIG, IcateriK imamo samo po par izvodov od vsake. .60 o- si predstavljamo, s kako bridkimi občutki. Ni mogel pojmovati, kako da je dekliea odprla vrata neznanki, ko je imela na istrozje naročilo da nikogar ne spusti v stanovanje in kako da je dekletee sledilo tujki, ko je bilo vendar zelo razumno in obenem boječe. Dva dni pozneje, torej 5. julija, je policija že vlovila ono mlado svetlolaso žensko, ki jo je več prič usodnega dopoldne videlo z malo Karnvn. Aretiranka je stanovala v vasi Plesy-Bouchard v okolici Pariza v skupnem gospodarstvu s svojim prijateljem, ki pošilja zelenjavo na pariški trg in ima v bližini velikih tržnic pisarno. Policija niti ni bila presenečena nad aretacijo te sumljivke. ki je imela že večkrat opravka na policijski direkciji. Aretiranka je najprvo izjavila, da je Julka Ižec, doma iz Moškanjeev v Jugoslaviji in da je — Srbkinja. Policija je njene izpovedbe sevoda takoj zavrnila in ji v albumu zločincev dokazala. da je bila pod imenom Pepea Kure« že večkrat kaznovana in izgnana iz Pariza. Energično je zločinska Pepca tajila, da bi bila umorila malo Karmen, toda priznala je, da je bila usodnega dopoldne pri njej na domu. Začela se je zapletati v protislovja in ko je bila kone- Well, ker me nUte prestrašili, boste priznali, da sem zma-!no konfrontirana s hišnico in dvema sosedoma, ki sta osumljenko videla v družbi male Karmen, so jo vsi trije s sigurnostjo spoznali. Kajpak je Ifila aretiranka takoj vtaknjena v preiskovalni zapor in policijske oblasti so se z vso vnemo vrgle na delo, da razkrijejo vse podrobnosti misterijoznega umora. Izpovedbam aretiranke niso mogli priprisovati nobene verjetnosti. ker je kratko malo samo lagala. Sodni zdravnik dr. Panl je podal o raztelesenja male Karmen naslednje poročilo: "Zadavljena je bila z rokami. Ni nobenega sledu spolne zlorabe. Možgani na desni strani in živčevje desnega lica odrevenelo, skoraj gotovo radi ndarca s pestjo." Naj poraznejša pa je bila ca are- in da je sedaj moja stvar drktira»ti pogoje. Oe bi vas videl moj wtrie ... — Jaz ne grem do hiše, — ne mislite, če zmagam ali ne, — je j o segel Brady hitro vmes. Deklica je zrla nanj prevdarno. — Jaz mislim. eto končno padla obsodba na smrt pod giljotino. -t m Božične pripovedke o strahovih Hubmd. pripovedke ..............so Iz dežel potresov, Baukart.......75 Izbrani spisi Hinko Dolenc ____ -">U Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in zasebnem življenju, Ronton 1.20 Kruh (Malcšič) Povest slovenske kru-jine, trda vez...............1.40 Liberalizem............•.........75 Materija in Energija, Oermelj .. .75 Novo življenj« (lK*tela) ..........40 Otroci Solno, Pregelj, t.v........1.— Pesmi v prozi, 40, i. v-,......... .50 Povesti (Kuhar) .............. .45 Pravo in revolucijo. I,e<> Pitamie .'J5 Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma (Prijatelji 1.1 Toda med člani organizacije se Sodnikovi, Stritar ..............60 Sobice in sence .................40 Sosedje, Č^liov ................ .30 Slovenski pisatelji: I. zvez. Fr. Masle: Podlimbarski, Krokarjev Peter, Haiulzija M rito. Markiri. Stričevi darovi ni je bila^ tudi lepa 23-letna Ji-1 jn dr. izvesti ..............1.75 neida Kriglova. ki že v«*č let po- Tigrov! zobje. Maurice Leblanc .. .30 __ i , -v ... . . . ..... (,'vod v Filozofijo, Veber........ 1.— maga bohseviski tajni poučni, i, . . - . r, . CA f J . v. T" legende o razpelu, Zeyer t. v. .60 Kriglova se je dala s priporočilom Večerna pisma. Kmetova .......60 vpisati na gospodarsko akademijo Vladar ........................ .35 , .v . jf i Vojska na Turškem .............25 in kmalu je bda točno informira- ^^ in Vera, vedoslovna Studi- na o programu tajne organizaei-1 ja. Veber.................. 1.— Imela je pa smolo. V hipa, Fr- M»a§nik, rovest.......65 COSULIGHLINE HITRA VOŽNJA V SLOVENIJO PREKO TRSTA lx Tr«t* dt> Slovenije j«. DO železnic! komaj par ur. Nobenih »troikov z* vizej. Velike, zračne kabine. Soba za ženske, soba za pisanje, kadilnica in bara. Ogromna obedr.ica. kopeli in pr« ine kopeli. Godba in kinematograf vsak dan v tretjem razredu. Cena za tretji razred iz New Yorka je zelo zmerna Preskrbite «i zgodaj povratni permit. Vozni listki po vseh agencijah. ritlHODXJA ODPLUTJA: SATURNIA 6. novembra 11. decambra PRESIDENTE WILSON 13. novembra 27. decembra' Drugi razred de I.uxe, medrazrednl druci in tr^ljl razred; cen in znitanj izveste prj vseh agencijah. PHELPS BROS. & CO , Gen. AfMtJ« 17 Battery Place. New Vork je našel izdajalec, ki je svoje tovariše ovadil. Sovjeti so poslali za zarotniki vohune, ki .so pazili na v.sak njihov korak. Med vohu-' IGRE: Gospa z morja, ifira v 5. dojanjlb je. ko je hotela študentoim ukrasti kompromitujočo korespondenco, so jo zasačili in na mestu ustreli-' jJ^ gS^S^ li. Njeno truplo so odnesli v bliž-' v dcjanjili nji gozd. Po umoru voluinke je p*fH"h; narodna pravljica' . , . .... . . j dejanj .....................^0 sovjetska tajna policija aretirala Skopuh, komedija v 5. dejanjih G7 študentov, ki bodo najbrž ob- j Vrtinec, drama v n. dejanjih .. sojeni na snrrt. Študenta, ki jel^*'®^" drama % .T dejanjih ustelril vohunko. so privezali k drevesu, pod katerim so našli truplo. in ga ustrelili. 6 DNI PREKO OCEANA Najfcrsjii in najbolj ugodna pot ca potovanj« na ogromnih oarnlkih: Paris — 2. nov; -^ 30. novembra lie de France 16. nov.; 7. dec. (Ob ptlnočl.) NajkrajSa pot po Eelexnlcl. Vsakdo J« ▼ posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in »lavna francoska kuhinja. Isredno nlikt Vpr*A*Jt* ka.ter«».Jt9ll pooblatMDtca s|ts(t 4lf FRENCH IM 19 BtaU Stre««, Hew York, H. Y. .60 .'9 .75 .65 ADVERTISE in GLAS NARODA "GLAS NAHODA" 82 Oortlandt SI, V«v York ml'&m Mmp&\ m NUDIMO VAM 1ZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanj« vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA t. i. t pomikom France" naiim rojakom ne družbe. O iljubljen velikan francoske parobrod-hfrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanei. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. Za cene, preskrbo potovalnih listin in rezervacije obrnite se na SAKSER STATE BANK 82 OORTLANDT STREET - NEW YORK, Nt Y. ____L jIL^. Kako se potuje.y ———----t stari kraj in nažfti y Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-kuSnje Vam mi zamOfemo deti najboljša pojasnila . in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedtf^HjyiPzamoreJo potovati v stari kraj. tdaa ticeskrbetl si morajo dovoljenje ali permit ia Washing! on a, bodisi za eno leto aH 6 mesecev In se mora delati prošnjo vsaj en meaec pred od potovanjem In to naravnost v Washington, D. CL, na generalnega aaselnlčkega komi* aarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. Julija 192# se nikomur več ne pošlje permit pO poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniSki lira d ali pa ga dobi v New Torka pred odpotov&njem, kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svijo lastne odgovornost. EAX0 DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene In neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvot« znaša ie vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni »ta-rlH ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, odroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih n»-drftavljanov, ki so bili poetavno prlpuSčenl v to deželo za stalno bL vanje tn. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v isti, pa se m sprejema nikaklh profienj sa ritenske vlzeje. STATE BANK * NSW IORK