ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY_ Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki XVII. _ LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) NOVEMBER 6, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 262 TL --! me Oldest Slovene Daily in Ohio Sest Advertising Medium SVOBODA oflvr M JEZA ENKRAT ŽUpan Davis se je premislil ? .de Uredbe proti radijem. Prvi poizkus proti lobodi govora je bil fi-asko. > — i! ^ Harry L. Davis je vče- '"krat lazumeti' da se je za ' fedbe premiseIil glede svoje od-.: vSe *aPolicijo, da naj razbije ' si odr, demonstracije in ' lic Sn Vl javni forum "a Pub- : eakai d e" Rekel da b0 po- - 1 ao spomladi, predno se od- ' fotJ ec7 Premestitve javnega < bod0 r ob J'ezero» "kjer 1 divje ,lkaIci lahko kričali na i kot se J'e župan < .1110 izrazil. , Uavis . Hon t lmel sreče s svoJ° 1 0{ividn odredbo in to ga je ( Ni - Spametoval°- V petek 1 fep0rtC1Ja namreč aretirala dva ] * javer;,a lista "press," ko sta i to 2ednem forumu čitala usta-župana' držav, kar je spravilo j Vir, J- PreceJŠnjo zadrego. 1 valj v u S0 v nedeljo obdrža- c testy ^tal Trades dvorani pro- ' ^ado nakar so vprizorili ( kit c središču mesta, am- ^Policija jih je pustila pri j \ , ' __ 1 I Kdo bo šerif? ! Veiit . ^ b 3e 2animanje za izid še- \ ^ b0 ltke V Cuyahoga okraju. < S A Policiiski inšpektor Wil- < «oSeb" ^cMaster, za katerega i VSi tri;ie clevelandski i failife, • • ln vplivne civične or- < ^ drža3?: dobil dovolj glasov ' Vili I •'anov> ki se bodo polih l' ':a Prečrtajo imena red-5laSovJ datov ter vpišejo na \ se u0 McMastrovo ime? "1&kratS>rUPtni elementi v de-kl. kot republikanski ^'6t>oW McMastrove zmage Se t V zadn^ uri kam-k fL ° Je rep. šerifski kandi-K p • lvetree'javno rekel svo- ^Sok Gm' da lahko volij° f v% rfta Sulzmanna, če jih Seted fesiJ°nalni politišni Sleri? graftu in korupciji '°Sqv5 h^Klh m raketirskih inte- j ^ečiti za vsako ceno pre-li *aVed cMastrovo zmago, kaj- ž Si a?° se- da če bi enkrat 0 f '3Uds?ten Čl0vek v ta urad' c % p'.'0 sPoznalo, da se za- ] 'Si gainblerskim in rake- r bii0 ,?leinentom dajo vsiliti, i S sta PreCe;i težko Prinesti \ f Niti^te razmere> ki prinaša-bossom ogromno r^ck 6 nebnega pošte-\ kar a ni nobenega dvo-N Je pokazalo zlasti za < >»e. On je bil eden, J ' Huni-36 VSakd0 vedel> da -J* ni, dPlj!v> in nobenega dvo- ; a Ce bi bili vsi javni u- , V1 je Alneriki tako pošteni , Sfe Raster, bi bilo prohi- : hitro konec. A. >*Sina Cannona znan °dvetnik ajne relifne ad-f^JoJ3®' ki J'e Pred kratkim ^0,978 Umr1' Je zapustil JVini Premoženja, sestoječe T- da g ?elnic- °P°roka do-C^elj6 lmet;ie v enakih de-V:S vinmed njegove tri otro-^.sli ln eno hčer, ki so že »T^ice v,0V- ženske Zveze, Cb ?:0n 25 so prošene, da ¥ Hoin °c°j berejo na do-! rf Sestre Mary Pincu- °^SorlčAr-da ji izka- J0 ža*t. — Tajnica. A SAN FRANCISCO, 5. nov. — * Policijski department, šerifi, pazniki in odvetniške grupe v Calif orni ji so na straži širom države, da se prepreči "volilne ne-rednosti," ko bo ljudstvo odločevalo, kdo bo prihodnji gover-ner države. Kandidatura Upto-na Sinclairja je povzročila političen boj, kakršnega California ,še ne pomni. Reackija je razvnela politične strasti proti ,"Epic" kandidatu do skrajnosti. ' Sinclairjev tabor je organiziral posebne "leteče kadre" od- ' vetnikov, ki bodo na razpolago volilcem, katerim bi se skušalo zabraniti vstop na volišče. V Los Angelesu, kjer je Sinclair najbolj popularen, se je določilo j enega policija za vsako izmed ^ več kot 3,500 volišč v okraju, ^ ampak policaji so dobili ukaz, r da stoje 100 čevljev od volišč, da ne bo izgledalo kot da hočejo j koga vstrahovati. Ves dan bo- ^ do tudi pripravljena posebna po- r licijska ojačenja, da odhitijo na ^ pozorišče, ako bi prišlo do kakih c nemirov. j. Pričakuje se, da bodo Sinclair- j jevi nasprotniki skušali diskva- ( lificirati na tisoče volilcev. Pri- , čakuje se, da se volitev vdeleži j 70 odstotkov od 1,300,000 volil- ^ cev v Los Angeles okraju. r Merrianov tabor je nocoj iz- i jdvil, da bo njih kandidat zma- t gal z večino 300,000 glasov in 5 da bo prodrl v vseh okrajih dr- j žave razen treh. Sinclairjev i glavni stan je istotako izjavil, da bo "Epic" kandidat prodrl z ] ogromno večino glasov. Zanaša i se pri tem na splošno maso, ki je tekom kampanjskega hrušča t opazovala in molčala, spregovo- s rila pa bo na volišču. ( - 1 Pokojna Mrs. Kaušek t Kot smo že včeraj poročali, je 1 umrla obče poznana Mrs. Mary 1 Kaušek, rojena Zakrajšek. Po- A kojnica je bila rojena v Cleve-landu ter je bila stara 43 let. Tukaj zapušča soproga Antona, dve hčeri, Dorothy in Margaret 1 in sina Alberta, dalje dve se- ( stri, Emma Gregorich in Rose 1 Pintar, ter dva brata, Franka ; in Rudolpha, kot tudi več sorod- 1 nikov. Bila je članica društva ; Marije Magdalene št. 162 KSKJ, < sv. Cecilije št. 37 SDZ in Slov. ] Ženske Zveze št. 14. Pogreb ] se vrši v četrtek zjutraj ob J 9:30 uri iz hiše žalosti, 532 E. 185 St., v cerkev sv. Vida ter ! na Calvary pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Šola brezposelnega kluba Vsem tistim, ki so se na zadnji seji kluba brezposelnih na St. Clairju priglasili za šolo, se naznanja, da se z učnim tečajem prične v sredo, 7. novembra ob 2. uri popoldne v S. N. Domu, St. Clair Ave., v prostorih socialističnega kluba št. 27. Vabljeni ste tudi drugi, ki se še niste upisali in imate veselje do učenja, da pridete ob označeni uri. — Louis Zorko, predsednik kluba. Nenadna stavka Včeraj je nenadoma šlo na ! stavko od 200 do 300 delavcev ' pri Kaynee Co., ki izdeluje otro-' ška oblačila. Vsi stavkarji so " člani Amalgamated Clothing - Workers unije, toda stavka se je pričela, še predno je bilo unijsko vodstvo obveščeno. Vendar pa , bo unija stavko podprla, kajti i gre se radi teroriziranja delav- - cev, ki so njeni člani. V situa- - cijo je posegel lokalni vladni de- - lavski posredovalec, ki bo skušal spor izravnati. N—---- JAPONSKA UTRJUJE O-TOKE NA PACIFIKU? ŽENEVA, 5. nov. — Japonski delegat Bobubumi Ito je bi) , danes pred uradniki Lige naro- • dov na izpraševanju vsled obtožbe, da Japonska utrjuje bivše nemške otoke na Pacifiku, katere drži pod mandatom Lige narodov. Japonski zastopnik je obtožbe zanikal. Trije mrtvi v izbruhu političnih strasti HAZELTON, Pa., 5. nov. — Politične strasti v boju med lokalno demokratsko in republikansko mašino v bližnji maj-narski naselbini Kelayres so nocoj prikipele do vrhunca, ko se je tekom parade, ki so jo priredili demokrati, vsula na pohod-nike toča krogel iz strojnih pušk, pod katerimi so tri osebe , obležale mrtve, devetnajst pa je • bilo ranjenih. Med ranjenimi , je tudi šest žensk. Streli so pa- ■ dli, ko je šla parada mimo hiše, . v kateri živita lokalni republi- ; kanski vodja Jos. Bruno in nje- . gov nečak Paul. Nastala je silna konfuzija. Iz hiše je pritek- : lo vseh 600 prebivalcev naselbi- : ne. Državna policija se je po- ' zno nocoj borila z množico, da ' prepreči dinamitiranje hiše, v kateri živi republikanski vodja. , Vsi ubiti so moški, in sicer ^ Frank Fiorilla, John Golosky in ( William Forte. Med lokalnima mašinama de- | mokratske in republikanske ' stranke vlada silna napetost že . od lanskih volitev, ko je demo- ^ kratska stranka pri prvem šte- 1 tju zmagala s 100 glasovi večine, ko pa se je glasove iznova ; preštelo, je izid volitev izpadel v prilog republikancem. . Nelegalni cirkularji Sinoči sta bila aretirana dva j fanta, ki sta v 21. kongresnem distriktu raznašala nepodpisane politične cirkularje, v katerih se ■ je poživljalo k porazu kongres-mana Roberta Crosserja, češ, da , je v zvezi s Ku Klux Klanom. Oba sta bila po zaslišanju na : prošnjo Crosserjeveje žene izpuščena, toda Crosserjev kampanjski manager Andrew A. Meyer je izjavil, da se ju bo pro-sekutiralo pod zakonom ki prepoveduje širjenje politične literature brez podpisa. Obdolž-ba Crosserjevi zvezi s klanovci je brez dvoma zlagana, kajti Crosser je od nekdaj znan radi svojih liberalnih in progresivnih nazorov. Milostna sodba Jos. Bade, star komaj 17 let, ki je 18. septembra v roparskem napadu ustrelil 65-letno Mrs. Ano Sturski, je bil včeraj od porote na okrajnem sodišču spoznana krivim umora prvega reda s priporočilom za milostno sodbo. Sodnik Silbert je fanta takoj obsodil v dosmrtno ječo. Fant je bil bled kot zid in se je tresel po vsem životu, ko je porota po osmih urah razmotriva-nja prišla v sodno dvorano s pravorekom, kajti bal se je, da ga čaka smrt v električnem stolu. V bolnici Zadnjo soboto je bila operirana na slepiču Miss Frances Nemec, ki se je pretekli teden vrnila iz svetovne razstave v Chicagi, kjer je bila uposlena v oddelku RCA produktov. Nahaja se v Mt. Sinai bolnici, kjer je prijateljice lahko obiščejo. CALIFORNIA NAPETO ČAKA IZIDA DA-NAŠNJIH VOLITEV POLITIČNA KRIZA! V FRANCIJI SE VEČA 1 . -T Herriot se nahaja v silni zagati. Strah pred revolto pristašev in novimi civilnimi izbruhi. i PARIZ, 5. nov. — Premijer Doumergue in njegov koalicij- 1 ski kabinet sta zopet v resni ne-varnosti, toda njegovi nasprot- ] niki, ki skušajo ustaviti koleb napram diktaturi, se nahajajo ; v silni zagati. Ministri radikal- ] no-socijalistične stranke bivše- 1 ga premierja Herriota se na eni strani boje civilnih nemi- : rov, ako povzročijo padec via- 1 de, na drugi strani pa so v stra- I hu pred jezo svojih pristašev, j če podpro Doumergue-ove zah- : teve po diktatorskih oblasti. « Herriotu in njegovim petim I kolegom v kabinetu nekateri i svetujejo, da jutri odstopijo, a- i ko Doumergue ne popusti od i zahtev za ojačenje vladne moči. j Taka akcija bi napravila konec političnemu premirju, toda nje- j ni zagovorniki pravijo, da bi ] preprečila, drugi zopet pa trdi- j jo, da bi izzvala enake civilne i izgrede, do kakršnih je prišlo v j Parizu preteklega februarja, ko z je na pariških ulicah padlo 28 -ljudi. j Stari premijer bo v sredo za- j hteval od parlamenta kredite za. £ tri mesece, v upanju, da se bo ( do tedaj položaj rešil. On je ( prepričan, da radikalni socijali- j sti ne bodo imeli poguma str- ( moglaviti njegove vlade, toda ^ Herriotova grupa je v silni za- g gati in ne ve, kaj bi storila. Doumergue zahteva, da se < francosko ustavo reformira na j tak način, da bo imela vlada ^ večjo oblast in da se vlade ne bodo tako hitro menjale. V v zadnjih letih je življenje po- ^ vprečne vlade trajalo devet me- 5 secev, v nekaterih slučajih pa 1 niso trajale več kot par tednov 1 ali par dni. On hoče, da sme £ vlada razpustiti parlament, ako 1 to smatra za potrebno; dalje, da 1 dobi premijer večjo oblast nad 1 kabinetom, in da se poslanski : zbornici vzame pravico predla- I gati proračunske postavke. 1 _ 1 AVSTRALEC PRILETEL V ] ZED. DRŽAVE i OAKLAND, Cal., 4. nov. — ] Sir Charles Kingsford-Smith je 1 danes ob 7:44 zjutraj priletel iz ' Havajskih otokov, s čemur je ; zaključil svoj etapni polet iz Avstralije preko Pacifičnega o-ceana, čigar razdalja znaša 7,-365 milj. Polet iz Havajev je trajal dve uri manj kot ' je računal. "Tega je kriv moj navigator kapt. Taylor," je de-| jal avijatik smeje, ko je stopil . iz letala 'Lady Southern Cross.' ; DVA ZRAKOPLOVCA U- 1 BITA TEKOM POROKE ; NOTTINGHAM, Anglija, 4. 2 nov. — Danes sta se dva vojaška zrakoplovca dvignila v zrak, " da počastita nekega tovariša, ki ® se je ženil. Hotela sta metati konfeti iz zrakoplova na cerkev, kjer se je vršila poroka, toda med poletom se je podalo eno krilo letala, ki je treščilo na l* zemljo in oba letalca sta zgore-■s la. n _________ l Volilni čas i- Volišča v Cuyahoga okraju so r danes odprta od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer. Dva Amerikanca že tri mesece v na- „ •• I • • V. cijski ječi ! Osumljena sta špijonaže, ampak drži se ju v zaporu, ne da bi se proti njima naperilo formalno obtožbo. BERLIN, 5. nov. — Danes se je dognalo, da se dva ameriška državljana, en moški in ena ženska, že tri mesece nahajata v ječi, navzlic diplomatskim poskusom, da se dožene, česa sta pravzaprav obtožena. Osumljena sta baje špijonaže, ampak nemške oblasti niso naperile proti njima nobene specifične obtožbe. Državni department Zed. držav je nocoj odredil, da se pod-vzame močnejši pritisk na Hitlerjevo vlado, da pove, česa sta Amerikanca obtožena, ali pa da se oba spusti na prosto. V ječi se nahajata Isabel Lillian Steele, stara 23 let, iz Hollywooda, in Richard Roiderer, star 40 let, iz Chicaga. Miss Steele je bila a-retirana 10. avgusta, Roiderer pa že 22. junija. Glede Miss Steele se trdi, da je imela prijateljstvo z nekim Hitlerjevim pobočnikom in da jo je slednji izdal oblastim. V Berlin je prišla študirat godbo in se : je na neki družabni priredbi seznanila z visokim nacijskim vo- ' jaškim funkcijonarjem, nakar ; je sledilo med njima intimno ■ prijateljstvo. Na poznejših sestankih je Američanka nič hudega sluteč svobodno govorila ' 0 različnih političnih vprašanjih. Neko drugo poročilo pravi, da je osumljena razširjanje nemških vojaških informacij, in govori se tudi, da je bila prijeta radi . komunističnih aktivnosti. Miss Steele je bila rojena v Kanadi, : toda je sedaj državljanka Zed. držav. Roiderer je bil rojen v Nemčiji, toda je večji del svojega življenja preživel v Zed. državah. Sedaj je učitelj angleščine v Monakovem, kjer je živel s svojo materjo. Aretiran je bil v Lindau-an-Bodensee, kjer je ob-mejna straža zaplenila njegov notez, v katerem se je baje našlo zapiske sumljivega značaja. Znano je, da je dopisoval z nekim prijateljem, ki je časnikar pri nekem clevelandskem listu ter podajal svoje vtise pod nacijskim režimom. Roiderer je baje priznal, da je pacifist, toda njegov prijatelj v Clevelandu je menda njegova pisma poslal oblastim kot dokaz, da so bile Roi-dererjeve opazke naklonjene Nemčiji. Prijet je bil, ko so oblasti odkrile, da ima dovoljenje za prenos 180 zlatih dolarjev preko nemške meje. Nemške oblasti so najprej trdile, da je bilo dovoljenje ponarejeno, pozneje pa so priznale, da je bilo pristno. RELIFNI DELAVCI SE SMEJO ORGANIZIRATI WASHINGTON, 5. nov. — 'Zvezni relifni administrator Hopkins je danes dal na hodnike relifnega urada nabiti letake. [ v katerih se sporoča, da se ne [ sme proti nobenemu uslužbencu relifnega urada disknminirati, [ ako postane Član katerekoli j strokovne organizacije ali unije. 1 - Poroka: Mr. in Mrs. John Zakrajšek, 1015 E. 74 St, naznanjata, da se poroči njih hčerka Pauline z Mr. John Centom, 4921 St. d Clair Ave. Poroka se vrši v so-o boto, 17. nov. ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Prerokuje federacijo podonavskih držav ">*; 'i ' Dr. Jaszi vidi v federaciji edini izhod iz krize za centralno Evropo. Vojna in boljševizem je edina alternativa. Edina rešitev za države, ki so < se dvignile na razvalinah Av- 1 stro-Ogrske, je medsebojna fe- < deracija. V nasprotnem sluča- 1 ju pride do nove svetovne vojne, ki bo centralno Evropo in Bal- t ka npognala v boljševizem. Te- t ga mnenja je dr. Oscar Jaszi, £ profesor zgodovine v Oberlin I kolegiju, ki je bil minister v re- š publikanski vladi grofa Michae- c la Karolyja na Ogrskem, sedaj r pa je izgnanec iz svoje lastne s domovine. Dr. Jaszi se je pred č kratkim vrnil iz Evrope ter je ^ proučeval razmere v Čehoslo- 1 vakiji, Romuniji in Jugoslaviji, s O svojih vtisih je sinoči preda- r val pred "Ligo za človeške pra- t vice in proti nacizmu." Dr. Jas- c zi je med drugim izvajal: 1. "Evropa ima danes na ducate n Sarajevov namesto enega. Moč- i' ne nacijonalistične tendence v e centralno-evropskih deželah, ki jih podpirajo fašistične stranke, j( katere so prikrojene po vzrocu ^ nemških nacijev, zelo zavirajo rešitev. Liga narodov s svo- g jim obstoječim ustrojem ne bo ^ dosti opravila, nasprotno pa ^ imajo komunisti velik vpliv na g manjšinska prebivalstva. Ko-munisti v večji meri pridigajo nacijonalizem kot pa komunizem ter opozarjajo na avtono- d mijo, katero uživajo razne na- b rodnosti v sovjetski Rusiji. Naj- 1 bolj presenetljivo je nagibanje p javnega mnenja v deželah, ki so j aile rojene po razpadu habsbur- č ške monarhije, k Nemčiji. Na- s rodi male entente imajo obču- I tek, da Francija ravna s svo- t jimi zaveznicami kot z Maro- s kom in drugimi svojimi koloni- t jami in da se zanima zanje le v č toliko, kolikor pomoči pričakuje r STRUP PROTI MRČESOM 1 USODEN ZA OTROKE 1 ROCHESTER, N. Y., 4. nov. J — Ko sta se Alfred Corkish in njegova žena včeraj vrnila do- ^ mov, se jima je nudil strašen } prizor. V kopalnici sta našla mi'- ( tvo 7 let staro hčerko, štirje ^ drugi otroci pa so ležali na tle'i ^ nezavestni. Kot se je dognalo, s > , se otroci zastrupili s tekočino, , katero se rabi za pobijanje vrt- j nega mrčesa. Dva izmed za- j strupljenih otrok bosta tudi ^ najbrže umrla, dočim zdravniki 1 upajo, da se jim dva posreči re-šiti. j Sodnikov sin George Tenesy, 24-letni sin mestnega sodnika Tenesyja, bo v sredo stal pred sodnikom Ko-vachyjem na prometnem sodišču, ker je v soboto zjutraj dirjal z avtom skozi tri rdeče prometne signale. Njegov oče je dejal, da se za sina ne bo potegoval in da bo pač moral vzeti "medicino," katero si je sam skuhal. Starostna pokojnina V Cuyahoga okraju prejema starostno pokojnino samo še 814 oseb, ki dobivajo skupno $14,500 na mesec. Rešitve čaka (jI,160 prošenj, katerim bo naj-[ brže ugodeno, 1,554 prošenj za 5 starostno pokojnino pa je bilo doslej zavrženih. 3,000,000 volilcev j Sodi se, da bo danes v Ohio 3,000,000 ljudi šlo na volišče. od njih v slučaju vojne. Največja zavira novi orijentaciji v Centralni Evropi je danes Hitler." Povratek svobode v Nemčijo bi naglo zdrobil "železni obroč" v politiki, pravi dr. Jaszi, ki smatra nedavno zbližanje med Francijo in Rusijo za najvažnejši rpolitični dogodek sodobnega časa, ker s tem se je Evropa vrnila k stari politiki ravnotežja sile. Nobena vlada in noben diplomat ne more spremeniti toka dogodkov. Kadar nacijonalizem tako prepoji javnost kot se je zgodilo v Nemčiji, postane druhal vrhovna oblast, kateri voditelji samo sledijo. Vendar v Franciji in Angliji je ljudski sentiment za mir zelo močan in najbrže bi prišlo do notranjih nemirov, če bi izbruhnila vojna. "Ljudskega upora proti Hitlerju ni pričakovati," je dejal dr. Jaszi. "Hitlerja strmoglavijo le industrijalni magnati, ki so financirali nacijski pokret ter ga postavili na krmilo. Reich-swehr je danes v rokah industrijalcev, čeprav je prisegel zvestobo Hitlerju." Dr. Jazsi je bil minister v vladi madžarske republike, ki je bila proglašena v novembru 1938. že v marcu 1919 se je republikanski režim umaknil sovjetski vladi, kateri je stal na čelu Bela Kun. Ko je reakcija strmoglavila sovjetsko vlado v Budimpešteti, je dr. Jaszi moral bežati v inozemstvo, ker je poskušal demokratizirati deželo ter reformirati staro fevdalno državo v federacijo svobodnih narodov. DEŽELA POTREBUJE1 REPUBLIKANCE, PRAVI HOOVER. SUMMIT, N. J., 5. nov. — Bivši predsednik Hoover je tukajšnjemu županu Rudolphu Franklinu pisal pismo glede politične situacije. Hoover je med drugim izjavil: "Amerika danes bolj potrebuje krepko republi-kansko stranko kot kdaj prej. V teh dneh, ko je svoboda ogrožena in ko netoleranca skuša zatreti celo vsak dvom, je zadostna politična opozicija v zakonodajnih zbornicah nujno potrebna tej deželi. Potrebna je predvsem opozicija v zveznem kongresu, če nočemo, da bodo propadle naše institucije". Razjarjena mati Ko je porota na okrajni sod-niji podala oprostilni pravorek za 20-letnega John Fabiana, ki je 18. avgusta smrtno povozil 14 let starega Alfona Amato, je mati ubitega dečka v silni jezi zagnala ,ročno torbico proti Fa-bianu, potem pa je zgrabila stol ter nameravala oproščenega av-tomobilista dejansko napasti, toda ji je sodni klerk pravočasno iztrgal stol iz rok. Fabian je bled odhitel iz sodne dvorane itt isto je storilo pet žensk, ki sa bile na poroti. Nesreča se je zgodila na križišču Fulton rd. 1 in Denison ave., in Fabian je trdil, da se je deček tako nenadoma pojavil pred avtom, baš ko i se je prometni signal spremenil, da ni mogel preprečiti nesreče, j STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 6. novembra, l93i' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" UREDNIKOVA POŠTA "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by ra> AMERICAN JUGOSLAV PTG. * «JB. UO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 |MU«d Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor fe rarr.aialcu * Clevelandu, ra celo leto ........ »5.5U fta t mesece? ...... $3.00; za 3 mesece ........ »1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 I« 6 mesecev ...... $3.25 ?a 3 mesece ........ $2.00 Ea Zedlnjene države ln Kanado za :elo leto .... $4.50 ta • mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ $1.50 Es Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske držav« cm S me&ecev ....... $4.00 Ca celo leto ........ (8.00; £R£Entered as Second Class Matter April 26th, 1918al \Er tht Post-Office at Cleveland, Ohio, Under th» jrP£ Act of Congres* of March 3rd, 1879.. PROBLEMI PRISELJENCA "Prvi papir" zapade. Vprašanje: Ravnokar sem našel, da bo moj prvi državljanski papir v kratkem sedem let star. Ko sem ga dobil, niso zah-_ tevali nikakega spričevalo o prihodu. Ali morem stvar pospešiti, tako da ne zapade ta papir? Odgovor: Vložite takoj takozvano preliminarno prošnjo za drugi papir, s tem da izpolnite tiskovino A-2214 in jo pošljite naturalizaeijskemu uradu skupaj z dvema slikama in money ordrom za $2.50 in priložite svoj prvi papir. Ako ste prišli pred 29. junijem 1906, ni treba spričevala o prihodu (Certificate of Arrival) in zato ni treba priložiti gori omenjene pristojbine $2.50. Ako ste prišli kasneje, poskrbi naturalizacijski urad, da se dobi spričevalo pravočasno. Umestno je, da priložite pismo svoji prošnji, v katerem o-pozarjate na dejstvo, da prvi papir kmalu zapade. Naturalizacijske olajšave za bivše vojake — končane. Vprašanje: Bil sem v ameriški vojski tekom svetovne vojne, ali nišam postal nikdar ameriški državijanr ker sem nameraval povrniti se v stari kraj. Ali zamorem sedaj zaprositij za državljanstvo brez prvega papirja? Odgovor: Posebni zakon, ki je dovoljeval razne olajšave za naturalizacijo bivših vojakov tekom svetovne vojne, je stopil iz veljave dne 24. maja 1934. Ako hočete postati ameriški državljan, morate storiti isto kot vsakdo drugi; t. j. morate. dobiti prvi papir in potem čakati dve leti, predno vložite prošnjo za drugi papir. Predkaznovani inozemci — podvrženi deportaciji. Vprašanje: Neki inozemec je prišel zakonito v Združene države pred šestimi leti. Tukaj ni imel nikakih sitnosti s sodišči, ali bil je v ječi v starem kraju. Ako bi tukajšnje oblasti to doznale, bi li to imelo kake posledice zanj? Odgovor: Ako je bil ta inozemec pred svojim prihodom v Ameriko kaznovan radi zločina ali prestopka, ki vsebuje 'moralno pokvarjenost,' ga zamorejo priseljeniške oblasti deportirati vsak čas. CCC Camps Vprašanje: čital sem, da bo takozva-ni Civilian Conservation Corps nadaljeval z delom. Ali sprejemajo tudi inozem-ce, ki imajo prvi državljanski papir? Odgovor: Ne, prosilci morajo biti a-meriški državljani po rojstvu ali pa natu-raliziranci. Nikake direktne podpore od federalnega relifa. Vprašanje: Ali se sme človek v teških prilikah obrniti za pomoč direktno na federalne pripomožne organizacije? Odgovor: Posameznik se more obrniti le na lokalno pomožno organizacijo. Te lokalne agencije so pod nadzorstvom državne pripomožne administracije. Federalna vlada daje sredstva le državam, ki jih razdeljujejo med lokalne organizacije. Povratni permit za začasnega došleca. Vprašanje: Ko sem prišel v New York 1. 1920, sem nameraval ostati iv tej deželi le začasno in tako sem tudi prijavil priseljeniški oblasti. Pa sem ostal tukaj in se-^ ^ (Dalje v 6. koloni) Slovenski gozdarji Collinwwod, Ohio I •" »I Namenili smo se, da napravimo takozvani zabavni večer, ki se bo vršil dne 8. novembra, ob j 8:30 uri zvečer v Slov. Del. Do- j mu, Waterloo Rd. Naša postaja j št. 281 WOW je že večkrat na-j mera vala prirediti kaj prijetne-1 ga in veselega, pa so vedno bile' zapreke radi slabih časov. Vsi vemo o hudi krizi in tudi vemo, j da so še slabše stvari na tem svetu, vendar bomo in tudi smo povabili naše sosednje gozdarje; iz Clevelanda in okolice, da nam pokažejo kaj znajo. Ne smemo misliti, da so samo "čaparji" ali \ lesni možje, so tudi umetniki v tem oziru, posebno ko bomo videli njih šege pri sprejemanju novih članov. Navzoči bodo višji uradniki W. O. W. Kdor se hoče nasmejati, naj pride 8. nov. zvečer v Slov. Del. Dom. Vstopnina je prosta. Ni naš namen koga izkoriščati. Namen naš je, da pridemo večkrat skupaj, da se bolje spoznamo med seboj, da smo še živi in v pomoč eden drugemu v slučaju bolezni ali smrti, itd. Najboljši dokaz nam je bil dne 3. oktobra, ko smo se poslovili od našega podpredsednika. Vsi smo ga videli kako teško je prišel med nas in vedno veselega o-braza je bil. Veliko članov ga pogreša in tudi veliko naših članov zgubimo, katerih ne poznamo. Slovenski gozdar. Iz Girarda Eni gredo v Warren, drugi v Strothers, nekaj nas bo pa doma ostalo. H. B. Z. bo namreč praznovala 40-letnico ter bo tukajšnjo društvo priredilo veliko slavnost, katere se udeleži tudi glavni predsednik Ivan D. But-kovič in še več dragih govornikov. Vršil se bo lep program in slišali boste tudi krasno petje, ko bodo nastopile Turk sestre, Eddie Cekuta jih bo pa na klavir spremljal, da bo zopet "Na levo tri in na desno tri", pa še več drugih stvari. Vabljeni ste ne samo člani H. B. Z. ampak tudi drugi brati Slovenci in Hrvati, da se malo razveselimo in sv. Martina počastimo. Saj vemo že staro navado, da ga bo Martin krstil, mi ga bomo pa pili. Kar se tiče d-. 1.., je menda povsod enako, ni ga ne tu ne tam, zatorej se r.e moremo nič pohvaliti, pa saj smo se že privadili tega. Obeta se nam zmerom, da bo boljše, samo da nas troštajo, mi pa čakamo na boljše čase, samo od nikoder jih ni, troštamo se pa le lahko, da za slabim je še zircraj prišlo dobro. Ravno danes se vrši shod v Slov. Domu za demokrate. Seveda, obetajo vse, dali nam pa bodo kot po navadi, saj je zmeraj eno in isto. Kadar jim je treba glasov, na.' lepo obgovar-jajo, kadar so pa notri, nas pa gledajo iz kurena. Na veselo svidenje, 10. nov. v. Slov. Domu! Vas vabi odbor društva "Sluga" št. 654 HBZ. ___ . 30-letnica društva ..... Cleveland, Ohio I Člane in članice društva Sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ ter ' ostalo občinstvo je 'vabljeno, da se udeleži veselice, katero pri- ^ redi naše društvo ob priliki 30. letnice obstanka in sicer v soboto večer, dne 24. novembra ob i 7. uri v Slov. Domu na Holmes Ave. j Vsem posetnikom bomo po-stregli z dobrim ohajčanom in dobrim pivom, v kuhinji se bo dobil okusen prigrizek, za plesa -| željne pa bodo skrbeli poznani j Krištofovi fantje. Vabljeni so i tudi glavni odborniki, Janko N. J Rogelj . in Anton Terbovec ter i drugi od blizu in daleč. Društvo sv. Janeza Krstnika 1 št. 71 je v dobi 30 letih izplača-1 lo marsikateri stotak za bolezni, operacije, onemoglost in druge poškodbe, posmrtnine in za dru-;ge potrebščine v pomoč članom, ki niso mogli plačevati ases-menta. Niso člani, ki ne plačujejo, pri našemu društvu in pri | drugih društvah krivi, ampak krivi so kapitalisti, ki so že leta ! 1929 spustili v Ameriko tako i močno burjo, da je vse delo zmrznilo, tako da se ga teško dobi, čeprav bi nosil gorke roka-; vice na rokah. Kedaj se bo delo j dobilo, je uganka. Enkrat bo že j boljše. Da pozabimo na slabe ! čase, udeležimo se veselice ob 30-letnici društva št. 71 JSKJ, dne 24. novembra, ob 7. uri. — (Vstopnina je 25c. Čisti preosta-! nek je namenjen v društveno blagajno. Anton Rotar. Jedilni list pred 2000 leti Nekoliko desetletij pred Kri-stovim rojstvom je neki grški j moralist rekel o svojih rojakih: i "Ves svet prebrskate in pretaknete, da bi naredili svoj jedilni i list čim bogatejši!" Možak je i-imel prav, zakaj tačasni Grki in Rimljani so radi imenitno jedli. V tistih časih se je glasil jedilni list imenitnega človeka: Predjed: Razne ribe in oštrige, drozgi s špargli, pitani piščanci, sr-jniria in svinjska pečenka, perut-: nina in polži. Za temi'dobrota-! mi je prišla glavna jed, ki je ob- i stojala iz ribjega frikaseja in j zajčje pečenke. Po vsem tem je, prišel še zakusek. Te pojedine, koje jedilni list se je ohranil, se( je udeležil tudi Julij Cezar. Ka-1 kor je znano, so jemali Rimljani i med pojedino razna sredstva za bruhanje. Če pa to ni zaleglo, so s prstom pomagali naravi, da' 'je opravila, kar so želeli. Ampak tega niso delali samo v ta' namen, da bi lahko še več iedli, I ' temveč tudi iz zdravstvenih ozi-1 rov, kakor omenja Hipokrat, i Tačasne pojedine so se vršile ob ; posebnih okolnostih. Gostje so polegli po ležiščih okeli mize.' Kar so prišli egiptovski sužnji,; (ki so prinesli s snegom ohlaje-l no vodo, da so si gostje umili; , roke. Po umivanju rok so jim! sužnji umili še noge in jih pe-j dikirali. Za predjed so navadno i prinesli iz brona narejenega o-! sla, na čigar hrbtu so bile raz-; inovrstne slaščice. Potem so na srebrnem konju prinesli klobaso, garnirano s sirkastimi sli-, 'vami in granatnimi jabolki. Kot. 1 naslednje kolo so prinesli ogro-: 'mno košaro, okrašeno s kokoš-jjo, izrezljano iz lesa. Dva suž-, nja sta segala pod kokoš in jemala izpodnje pavova jajca ter jih delila naokoli. Nato so pri*; 'nesli močno opoprano meso, po-' mešano z rumenjakom. Šele po-! j tem je prišlo vino, ampak ne da| i bi ga pili, nego da si so v njem j prste oprali. Potem šele, ko se : [je to zgodilo, so prinesli v zapr-': I tih amforah prav starega faler- j Ičana na mizo. Zdaj pa je sledi-Ji la glavna led. V mogočni skledi ; so prinesli nič manj ko dva- 1 najst mesenih jedi. Seveda so 1 lake razkošne pojedine vzbujale 1 največjo nevoljo tedanjih mora- ] listov. Vendar take pojedine ni- 1 so vedno bile v navadi pri Rim-. Kontest "Zarje" 'VIDETI TL TROVATORE' —POTEM UMRETI" Mrs. Julija Koss, Lorain, O. No, vendar enkrat! II Trova-tore pride v S. N. Dom. Že celih 25 let si želim videti to krasno opero. Pred kakimi šestimi leti sem se hotela vdeležiti te opere s sinom in hčerko v Public avditoriju, ko je gostovala v ' Clevelandu new - yorška Metro-I politan Opera Co., pa žal sede-žev pod $3.00 ni bilo v predpro-daji. Torej za nas tri §9-00 za najcenejši sedež v avditoriju. Željno sem pričakovala, kdaj da jo vidimo na domačem odru. Moja vroča želja se mi vendar končno izpolni in sicer 11. novembra. Kar še poveča užitek, ]e to, da jo bo "Zarja" proizvajala v slovenskem jeziku, in vsi tudi vemo, da nam ta zbor vedno nudi petje in glasbo v per-fektnem tonu. Gospod Ivanusch je še vselej pokazal mojstersko zmožnost, zato smerno biti gotovi, da bo to sicer zelo težko, a krasno opero doprinesel na oder SND tako občutno veličastno kot zahteva to znamenito delo. Noben rojak bi ne smel zamuditi te krasne opere. Spomin na njene melodije vam ostane v srcu lahko rečem do smrti. Kdor je le enkrat slišal to skladbo, mu ne gre nikdar več iz spomina. Tudi rojake iz Loraina opozarjam na to izvanredno lepo o-pero, kajti taka priložnost se nam bo še težko kdaj nudila. Združimo se in posetimo to prireditev v obilnem številu, da vsaj deloma poplačamo z naše prisotnostjo trudapolno delo samostojne "Zarje". Drugega nimam pristaviti kot italijanski pregovor, ki pravi: "Vedere i Neapolia poi morire" — Videti Neapoli, potem umreti". Jaz pa pravim: "Videti 'II Trovatore", potem umreti." Na svidenje v SND 11. novembra. I-_____ j Ijanih. še v 2. stol. pred Kr. sc j imele tedanje gospodinje težavno stališče. Saj so morale same vse pripraviti, skuhati in spe-celo kruh. k^r takrat še n j bilo pekov. Tudi pitanje perut •nine ni bilo dovoljeno, ker sc stari Rimljani smatrali kot ne-. J kaj nevrednega človeka. Pozne-I je pa se je kmalu vse kar izne-nada predrugačilo in razvilo sc 'je vprav nezaslišano razkošje iTudi pri starih Grkih niso v pr jvih časih bile priljubljene razkošne pojedine. Trojanski junaki so jedli trikrat na dan, sicei obilno, toda preprosto. Za zaj-■ trk so imeli samo eno jed: v vinu namočen kruh; za opoldan mastno govedino s kruhom, in isto za večerjo. Meso so najpr-(vo pražili na ognju iz lesnega j oglja, potem pa pekli v lastni . (mesa) masti. Kruh so pekli iz 'ječmenove moke. Kvas so začeli 1 pridevati šele v poznejših sto-letjihi Velike gostije brez ky-keona so bile tako rekoč nemo-. goče. Močnemu vinu so pridoda-li meda in primešali kozjega | mleka in ječmenove moke. V to [ zmes so dali še surovo čebulo. To je bil kykeon. Ene vrste klobasa, kr je bila najbolj priljubljena, je bila narejena iz kozjega želodca, katerega so napolnili s krvjo in mastjo, špartansko 'prvotno preprostost je pozneje | izpodrinil vsakovrsten luksus. Dobrega kuharja niso smatrali samo za umetnika, nego tudi za znanstvenika. O kuharju Mith-jaikosu pravi neki tedanji modrijan, da je v kuharski vedi prav tako imeniten in znamenit kakor Phidias v kiparstvu. Iz tistih časov je ohranjena cela vrsta kuharskih knjig, ki obdelujejo razne specialne panoge kuharstva. Še danes slovi ime Arhistrata, ki je potoval po > »n............. J ŠKRAT j v Veliko je vredno, če ima človek prijazne sosede. Na vrata stanovanja potrka krošnjar in ko gospodinja od-[ pre, ji reče: "Vaša soseda me je poslala k ! ivam. Rekla je, da boste gotovo r : nekaj kupili." i "To je res ljubeznjivo od nje," reče gospodinja. "Kaj pa prodajate?" "Izvrsten prašek zoper steni-^ ce. k "No prijatelj, ali si bolan? 0 Ne vidiš se mi ravno zdrav." "Prav imaš. Zdravnik mi je ct V namreč priporočal, da naj jem 1 sadje z lupinami vred. Pri po- 0 marančah in bananah to še ne- ' kako gre, ampak orehov pa ni- l~ kakor ne morem." a 'r "Kaj pa ste dali svoji hčerki uiza poročno darilo?" "Lep avtomobil." "Kje pa sta potem novoporo- čenča preživela medene tedne?" e "V bolnišnici." i. i- cl 0 j Gnezdo iz tisočakov L- __ Iz Bremena poročajo: Blizu podružnice nemške državne ban-;. j ke v Bremenu je na nekem vrtu »j delavec, ki je obrezaval drevje, j našel nepokvarjeno ptičje gnez- I Q tdo. V gnezdu je opazil vse pol-a i no majhnih in drobcenih barva-Jnih koščkov papirja, ki so bili : silno spretno in umetno vdelani - j v gnezdo. Ti mali ptiči-stavbe-l(Vniki tega gnezda so si za svoje stavbeno gradivo izbrali nem-ie|ške tisočake, kateri sgveda niso \; bili več veljavni in jih je liem-n,ška državna banka že uničila. *-";Te koščke papirja, večje in j 10 manjše, so ptički lepo sestavili in povezali z volnenimi nitkami i ter drugimi tkivi v trdno gnez- ;",dece. Delavec, ki je gnezdo na-ie|šel, ga je podaril mali deklici, j e"'katera je imela redko veselje, ■ '"Ida je lastnica gnezda, ki je se- , j stavljeno iz tisočakov. Ptički so | l~ | svoje gradbeno gradivo najbrž r | kar brezžično naročali iz bližnje ^"j državne banke, ki je svojčas ce-1_i,le kupe teh bankovcev dala uni-n(čiti. Sedaj menda to dragoceno 11 j gnezdo hrani banka. a|----- ii' vsem, ta čas znanem svetu in z'spisal cel epos o svojih kuhar-li skih študijah. Kot primer nava- > J jamo navodilo za narodno jed ■-'Atencev: "Vzemi svinjsko mast i- in mleko, pomešaj to z ječme-L. I novim sokom, zgneti vse s sve-a žim sirom, rumenjaki in mož-o'gani. Vse to zavij v list smok-). j vinega drevesa in skuhaj mehko i. z govejim ali kozjim mesom. Ko i-'je skuhano, vzemi iz smokvine-!-'ga lista in stresi v vroč med.'' . Če bi to navodilo ali recept nav-□ 'dušilo katerega naših bralcev, e da bi se polakomnil te imenitne i.'jedi, naj blagohotno sporoči o 1 j uspehu! i' Zahvala i Prav lepo se zahvalim Mr. in t Mrs. Martin Frank za 11 funtov i teško šunko, katero sem dobila l za "Door prize". Priporočam - njih trgovino vsem prijateljem i in znancem in želim, da bi vsak i'dobil tako šunko. Pozdrav! ) Mrs. J. Hrvatin. Iz stare domovine Obupno stanje upokojencev. Neki ljubljanski novinar je pred dnevi biskal več upokojenih železničarjev, ki z've ^ predmestju Ljubljane ter v naslednjem oplSj>. njihovo težko borbo za obstanek. Še aktiv železničarji se z največjo težavo in sanioz jevanjem bi jejo skozi življenje, življenje UF kojenih železniških delavcev pa sploh m ^ lienje, ampak tiho, počasno umiranje, 'jnanjost revne predmestne hišice da slu ^ da kraljuje za njenimi zidovi sama be pomanjkanje. Pa če bi bila taka revna bal last železničarja. Pa ni. Upokojenec je v samo najemnik. Stanovanje je tesno in tera. oprava tako borna, da si bolj borne v p mestnih hišah ne morete misliti. Vendar je P^ vsod videti, kljub največji revščini, vZ° snago. Novinar je enemu takemu uPok°^as0. povedal, da bo njegovo življenje opisal v pisu- , "To se "V časopis ?" se je prestrašil revež. ^ ^ ^ pravi, da boste vso to našo beračijo obesa veliki zvon?" In je povesil glavo. ^ "Koliko prav za prav prejemate P°« J ne?" je vprašal novinar izstradanega "P jenca. "Pokojnine?" se je žalostno _naS1^na "Na papirju io dobim nekaj več ko o0u ^ j,0 mesec, v resnici pa komaj par dinarjev ^ ^ 400 Din. Plačevati moram namreč mesec ^ Din kot prispevek za provizijski sklad i ^ 40 Din za nazaj, 40 Din pa kot redni m ^ prispevek za provizijski fond. Za na ^ moral plačevati še dolgih 5 let. Lahko j„ te, kakšno hudo breme je ta odtegljaj z mojo družino." "Imate veliko družino?" „ o- "Razen žene imam zdaj doma 0- troka. ki pa še vedno obiskujeta šolo. ^ troei so že v službah. Pa nikar ne mlS ' bi naju kaj podpirajo! Ne manjka dosti, . jih moral še vedno podpirati jaz." "Kako pa potem živite?" j pa?c "Saj ne živimo!" se je hotel posai > mu je smeh izprevrgel v britko ironijo-^. ^ ramo! Pa povejte sami po pravici, to življenje: za tole luknjo plačam >«es ^ ^ Din, 50 Din gre vsak mesec za oSeb£ skupaj 200 Din. — ostane torej za sti^ ^ , — reci in piši: 200 Din ali 7 Din na ^ ; 7 Din na dan nam mora zadostovati ^ obleko, perilo, kurjavo in vse druge ^ ščine. Potem pa imenujete to aV1J k postr*9' j1 z ženo sva stara in onemogla, ze. vs ski zaslužek nesposobna." v.9gte2aVa "In če se naseli bolezen v hiši. rovani pri bolniški blagajni?" > p0seg^ "Vidite, to je pa najhujše!" J .aaP0 v e tihO 1,J n1 s vmes njegova žena, ki je ves cas ^ ^ jjw poslušala razgovor z možem. "Dokler ^ jo' mož v službi, smo bili zavarovani m ^ gih 36 let. Pa ves ta čas skoraj ^ z polno shrambo, je zanje kuhanje i^g / človek nima kaj v lonec dati, Je p" . metnost. Nikoli si nisem mislila- da ge la na stara leta umetnica. Moj ^oz^ drv&-kočasi po drvarnici, to se pravi: s ^ j^K ^ dar jih je kaj . . . Rad tudi čita dal-list v roke. Celo svoji pipi se je odppr0gace more s prihrankom naročiti list- ^ smo vsi večkrat lačni ko siti- še -j. Odhajajočemu novinarju je • jal: "Vidite," takole je z nami, sta ^ jji^ kini i delavci: živeti ne moremo. ^ ^ rao v grob, pa umiramo počas»e in vsemu svetu v nadlego . • • (Dalje iz 1. kolone) A11 daj bi rad šel na obisk v ^ morem dobiti povratni pern v ](v ^ Odgovor: Ker ni bilo niK^ itfK* omejitev pred dnem 3. jV11 vsak inozemec, ki je poprej P' yV^jt. kot da ie bil pripuščen za st^ni Zato lahko zaprosite za 6' novembra, 1934. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Kako dolgo boš živel? ^'jakovihe naših telesnih stanic — kazalec na uri človeškega življenja J^sna razlika med nekdanji-! 'a modernimi preroki o vpra-f1^ Kako dolgo bom živel? im vedeževalke s kartami, hi-manti, napovedovalci usode s kavne gošče in z od-j Jor'°ri> ki so se slišali kakor! cevanje iz naivnega vpraše-J JoCa" Tu visoka znanost s krv-j ^reizkušnjo in poskusnimi | C0VC1- Znanost ima že več nači-^Po katerih izvaja lajiko si-!- Ctsklepe ° tem- kako dolS° j, "ekl čl°vek živel. Najnovejša1! ^ metoda slovitega fiziolo-^eksperimentalnega psiholo-! snov'1 raziskovalca življenjskih tej '' Prof■ Abderhaldena. Po mi todi se določa z eksaktni-j starn?anStVenimi pripomočki ^ nekega človeka in po- 1 L. v° niej dolžina preosta-;ZlvlJenja. "starost" ne misli- \ Wti °Stno dobo' ki se da|g ^jstmJ !eti in dnevi točn° p«; 2 %fiva t Ta Star°St jeil % in lmamo stare mlade- L ki z mlade starce. Gre nam- J kiže1o resnično starost, ki jo|c |ži ,nasi organi, za čilost na-!« žost J5nJ'skih funkcij, sve-!r flovekT, belJ'akovin- Da je S ?CvekLstar: kollkor kaž4 Vlož ue> nJegovo srce ali! ^ftica •Gnje' to 3e le polovična v glasiti -' pravilno bi se moralo jv h kn,.ysak človek je toliko d ie tiiPj °r so stare beljakovi-; ^g0vih telesnih stanic. L ■očita vn Stara beljakovina se Sede v ^arsikakšnem pogledu, " ^jeftit 6 količine< strukture,|^ Hr0 ,e aktivnosti, količine k Ven Sn0Vk ^oben kemič- j ^ -Ho * ns ne more tega natan-: - '5to v SU' Pač Pa življenje j n °Wxki poskusnih kun- n ^ be]^ !elesa so najboljši kemi-> j 0vin na svetu, če vce-iv So v ,Utlcu bacile jetike, se bo-, v y ^govi krvi stvorile pro- 1; ki uničujejo samo' * dru 0 teh bacilov in nobe- H beljakovine. Če mu ' čl°veške beljakovine j Hrvi? nekaJ časa odvzame-1 ^ •ke ajj , er Ji primešamo člove-; Seli , šnekoli druge Žival- " % s,°vine> Postane ta kri;" % h?0 S Primešanjem člo- , H t Jakovine, kajti samo i J ViieJ S° Se v kunčevi krvi id Ni ra pr°tivne snovi, tako Z Sa i 0jni fermenti. Ta re-;S \f tak« natančna, da ne1: V «Samo beljakovin posa-:C ^beliTalskih vrst, temveč,' Km jak°vine posameznih or- 1 Naif! "Ve'" da"b smo ji 1 ?°WV ljak0vine iz 3eter'i{ ;%gak' vranice, mišice ali ' Hem organa ter ustvari!J Primeru specifične1 S Z- fermente proti jet- ; Abdan0m' vranici itd. i' s? ra2lik,!rhalden Pa Je odkril,j; Vfta f ta reakcija celo; liNorJ nje beljakovine. |] ,Vost je v principu zelo am p°skusnemu kuncu SŽVk° ?jak°vine starejše- V 5Vir V kunčevi krvi se bo č S° Droi- razkrojni ferment i,' >< °h7ni specialno mladi! Nm0 J,ak0Vini' če sedaj iNira,? krvi ali seči tako kuilca beljakVi-> ^k Veka, se bo ta hi-V^nsk ala neg0 beljakovi-£ ta na*° starejšega človeka. C is*iraVfk0 ^otovimo. iS, a beljakovina od o- ^li h,f°Sa' 2rele§a- starej-^ v^-ga človeka. Toj Is fesn v 2 ozirom na nje-1i 2 o,1,?0 biološko stanje, Si. lrom na njegov krst- Chk0 8i . kaJl mislimo neke vrste lttH2a tra iz kuncev, ki C6v^r/,revparirani za raz- C r 3eČi kuncev in y • skali kri na betež- - nost prepariranega kunca, te- - daj pomeni to, da je dotični člo-' vek betežen, pa čeprav je po le- - tih mlad. Iz tega pa je dopusten ; tudi sklep na dolgost njegovega ■'življenja. Jasno je, da se bio- • | loško mlad človek lahko nadeja • ; veliko daljšega življenja nego ■'biološki, starec. Znanost pa gre i1 sedaj za tem, da izdela metodo, ■ I po kateri bi se dala ta doba pre-1 ostajajočega življenja izraziti z i bolj konkretnimi številkami, s| .! številom preostajajočih let. Rumenamrzlica premagana Strašni morilki v tropskih deželah je oUzvonilo. _ Ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Tunnisu dr. Nicolle je j sporočil Francoski akademiji ; znanosti, da je odkril cepivo I proti rumeni mrzlici. V francoski vzhodni Afriki so s tem ■cepivom v teku treh mesecev j cepili preko 3000 ljudi in po u- 1 uspehih tega cepljenja je generalni guverner proglasil to cepljenje za obvezno. Učinek cepi- ' va traja vse življenje. 5 Nicollovo odkritje je eno največjih v zgodovini medicinske I( vede. Desetletja je skušala mo-jk derna medicina odkriti vzroke P ! c in lek za strasno morilko trop- " skih krajev, rumeno mrzlico, ki c zahteva še danes vsako leto tisoče in tisoče človeških življenj. P Vsi napori so bili dolgo zaman, j ^ Sicer je že davno tega učeni ču-i - r dak dr. Finley trdil, da povzro- 1 čajo to bolezen komarji, ki pre- ^ našajo prave, mikroskopsko J majhne povzročitelje, toda svet se je Finleyjevim trditvam sme- 1 jal, in to tem bolj, ker se je celo veliki Pasteur zaman prizade-!1 val, da bi odkril te povzročite-!1 lje. r Tedaj se. je zgodilo, da je ru-'vr mena mrzlica v Havani zahte-i vala hetakombe človeških živ-1 7 ljenj. Američani so poslali ta- I krat pogumnega bakteriologa, ■ I majorja Walterja Reeda v ku- [ bansko prestolnico, da bi rešil I skrivnost grozovite bolezni. Cele mesece se je Reed s svojima | asistentoma Carolom in La-' zearjem trudil, da bi prišel tej I-skrivnosti do dna. Tedaj so se možje odločili za drzen poskus, i I i Če ima Finley prav, se bo poka-; I zala krivda komarjev pač še I i najprej s tem, da se dado po | ; njih opikati. Najprvo bi se jim I ! ponudil Carol, potem Lazear,' ! končno Reed. Sklepu je sledilo1 I : dejanje. Carol je obolel nekoli-( I ;ko dni pozneje, sledil mu je La-; ;zear, Reeda samega pa sta oba' i bolnika s težavo prepričala, da •je bolje, če ostane zdrav, ker je i treba dokazni postopek še dopolniti. Požrtvovalna razisko- Zgubil se je nadnjo nedeljo lovski pes, licen-, čna številka 53698. Če ga je kdo : . našel, je prošen, da sporoči na |17513 St. Clair Ave. ' -; M®«« BRUSS RADIO SERVICE Radio Tubes—Lamps 6026 St. Clair Ave. ENdicott 4824 i,! Bodite pripravljeni - Kupite si premog že SEDAJ. L. R. MILLER FUEL INC. | e 1007 E. 61 St. ENdicott 1032 ' i I ' E R R R prehlad p 11 U vročico l- ^^ prvi dan n| Tekočin« - tableti Glavobol mazilo - nosne kapljice v 30 minutah NAZNANILO! Z veseljem naznanjamo našim gospodinjam in odjemalkam, da bomo od sedaj naprej DOVAŽALI NA VAŠ DOM DNEVNO BREZPLAČNO. To poslugo bomo nudili našim gospodinjam, da jim prihranimo čas, in pot, posebno v mrz-• leni, zimskem času. To poslugo bo imel v oskrbi naš poznani JOSEPH JARC, ki bo skušal storiti vse \v svoji moči, da boste točno in zadovoljivo postreženi. Posebne cene jestvinam v veljavi od srede, 7. nov. do sobote, 10. nov. MOKA I P&GMI10 "iŠŠr Piilsbury. 24% ft. Veliki komadi OU I I L Vi Najboljša 10 za (MASLO) $1.09 j 38c 28cfut vnlo pinir m NOVO ZELJE Palmolive milo dHLML lil 4 g funt 6 .komadov za "Vri Tli I Alf A__— 25c_ ; ZELENJAVA HEINZ CATSUP MILO za PRANJE Cabbage .... Ic ^ 1 funt komad I Ow 10 komadov za | Krompir ...... Ic Samo v soboto Korenje......Ic ~ Gold Cross - Lion Garant,rana najboljša Jabo|k fina JAJCA - Carnation njleko 2 ducata za 4 funte ZO . . . I 5c 9 velikih kant za 47C j Oranže ducat 23c 50C SPECH BROS. 1100 EAST 63 STREET vogal Glass Ave. Za dovaž na dem pokličite HEnderson 3739 ..........................M, ..........——~~ valca sta po ganljivi skrbi Walterja Reeda končno ozdravela. Koj nato so se vsi trije lotili 'novih poskusov. I Reed je zgradil majhno hišo, katere edini prostor so s tako gosto mrežo, da bi ne mogel noben komar skozi, razpolovili. V prvi oddelek so dali pogumnega moža, ki se je sam ponudil za eksperiment, nekega Moreau-ja, in kakšnih 30 moskitov. V drugem oddelku so bili trije možje brez moskitov. Moreau je obolel kratko nato z vsemu simptomi rumene mrzlice, ostali trije so bili zdravi. Tako so dokončno ugotovili, da je rumene mrzlice kriv komar iz vrste, ki jo znanost imenuje "stegomya.'' Čuden slučaj je hotel, da je Reed, ki se je dolga leta igral z moskiti za življenje in smrt, u-mrl pozneje /.a vnetjem slepiča. Njegovo delo pa je bilo podlaga za raziskovanja, ki so se zaključila sedaj z zmago nad strašno morilko. --—:— Rumeno-rdeča jesen Preden leže narava k zimskemu počitku, se odene zadnjikrat v razkošno pisan plašč, v katerem žarijo s čudovito sočnostjo vse barve od zlato rumene preko rjave in purpurne do črne. Za to prekrasno barvno igro jesenske narave tičijo zakonitosti, v katere je že globoko pogledalo! cko znanosti. Ko se list za li- : stom tiho ločuje od rastline, se ; v njem razodevajo vsa čuda jesenske spremembe. Na videz sedijo na jesenskih vejah rjavi, rdeči, zeleni in rumeni listi brez * vsakega reda drug poleg druge- ( §a, toda pozorno oko bo odkrilo, ] la so zeleni listi ob vrhu veje, 1 proti deblu pa sledijo najprvo : rumeno zeleni, potem rumeni in 1 končno rjavi listi. ; Kakor so raziskovalci odkrili : določeno barvno zaporedje na celotnem drevesu, tako so ga 1 odkrili tudi na posameznem listu. Skoraj nikoli ne postane i list enakomerno svetlejši, temveč spreminja svojo barvo od i vrha proti peclju. Imamo sicer j1 -jrastline, ki jim listi kažejo ne-.. redne pege po vsej površini, ki i j se širijo čedalje bolj, toda teh rastlin je bolj malo. V splošnem 1, traja proces prebarvanja po več1 3 tednov, pri čemer ostajajo sta-J 1 nice ob vodnih "žilah" najdlje' . zelene. Svetloba ozir. pomanjkanje svetlobe je tista čarovnica, ki i-! r ma v barvnem gospodarstvu je-Jsenske narave odločilno vlogo. Jesenski dnevi so s svetlobo bolj skopi nego poletni in to pospešuje ovenitev listov. Pre-1 den se ti ločijo od drevesa, pa razvijejo že enkrat vso svojo moč in oddajajo najvažnejša ; hraniva drevesa. To razvitje! moči je zvezano z barvnimi spremembami. Od kod n. pr. rdeča barva? Razlagamo si jo s tvorbo nekega rastlinskega barvila, tako zvanega antociana, ki propušča razen zelenih tudi rdeče, modre in violetne žarke skoraj neovirano. Porumenitvi je vzrok tako zvani ksantofil. Vse jesenske barve pa so možne | le na ta način, da se rastlinsko zelenilo prej razkroji. Med barvno spremembo se ! zgodi, kakor smo že omenili, nekakšna /'izpraznitev" lista. Velik del škroba, dušika, fosforne ; kisline in večinoma tudi kalija preide iz lista v organe, ki bodo; živeli dalje. Pri rastlinah, kate-J rih jesensko listje nima škroba, so ugotovili obogatitev s slad- ' korjem. Ko so listi oddali vsa j hraniva, ki so jih zmogli, odpadejo čedalje hitreje in dobe še sedaj, v svoji smrti, funkcijo, da pokrijejo zemljo z gostim " c plaščem in zaščitijo malo rastlinje na njenih tleh pred zimskim ( mrazom. Ta funkcija je bolj g važna, nego si običajno mislimo. _ Sčasoma se potem ti odpadli listi spremenijo v gnojivo, ki daje spomladi čvrstejšo rast. Na C teh listih se namreč naberejo c polagoma ogromne množine mikroorganizmov, ki liste razkro- ' jijo in dovedejo zemlji velike { količine dušika, ki je ena naj- j važnejših rastlinske hrane. "J Zahvala i' j Ob priliki najine 35. letnice 1 zakona, ki se je vršila dne 27. v okt., sva bila zelo presenečena. * I Spodaj podpisana se najsrčneje a 1 zahvaljujeva vsem, ki so naju j j tako lepo presenetili in posebno i pa hčerkam, ki so naju tako da- j -1 leč odpeljale na potovanje. Ko , " smo se zvečer vrnili domov, pa , ' naju je presenetila velika druž- • ba prijateljev in znancev. Do- 1 j mov sva prišla vsa utrujena in j j \ slutila nisva ničesar, ko pa sto- I !piva v stanovanje pa so zagr- | - meli "Surprise". Od preseneče- ( ' nja sva kar obstala, ker nisva , nikdar kaj takega pričakovala. ! Torej v dolžnost si štejeva, da se na temu mestu najprvo zahvaliva naši hčerki Marv Mr. 1 in Mrs. Fenta Mr. in Mrs. Ralph | in Rose Shar, Mr. in Mrs. Ma- | Ian, Mrs. Globokar, Mr. in Mrs. I Fabjančič, Mr. in Mrs. Reulbach J Mr. in Mrs. Pustotnik, Mr. in Mrs. Mežnaršič, Mr. in Mrs. Jerše. Mr. in Mrs. Bajt, Mr. Rudy Zupančič, Mr. in Mrs. Ogrin, Mr. in Mrs. Podpadec, Mr. in Mrs. Jarc, Mr. in Mrs. Fabjan, E. 161 St., Mr. in Mrs. Pinkelič, < Parkgrove Ave., Mr. in Mrs. I Debelak, Lockyear Ave., Mr. in I Mrs. Lipanje, E. 185 St., Mr. in š Mrs. Zele, 6502 St. Clair Ave., Mrs. Drenšek, Mr. in Mrs. Koss, i__ 1 V najem se odda 4 sobe in garažo. Prav priprav- * no za pečlarje. Poizve se na 430 « E. 157 St. Stanovanje s 3 sobami in kopalnico, se odda v najepi na 6737 St. Clair Ave. Zglasite se na 6925 St. Clair Ave., ali pokličite HEnderson 4736. NAZNANILO Cenjenim rojakom naznanjam, j da sem se preselil na 20171 Nicholas Ave. Se priporočam za naročila za papiranje in čistenje stenskega papirja. i JOHN NOVAK Mr. in Mrs. Legat, Mr. Kulovec, Mr. in Mrs. Erbežnik, Mr. in Mrs. Turek, E. 66 St. Posebna hvala najinemu sinu Franku, ki je to omenil že 4. julija, ko je prišel na obisk iz Ca-lifornije ter pustil lepo darilo. Torej, še enkrat najsrčnejša hvala vsem skupaj za vso požrtvovalnost in vsa darila, ki so nama bila naklonjena. Ob priliki i bova tudi midva rade volje šla ! vsem na roko in povrnila po na-; jinih močeh. Hvala vsem, tudi onim, ki niso bili povabljeni, ker naše hčerke niso vedele vseh naslovov. Najlepša hvala muzi-kantu Mr. Slogarju za vesele poskočnice. Ostaneva vam hvaležna Frank in Jennie Stupar 6913 Hecker Ave. aoaoc B0C30I IOC3< ZARJA I vprizori d IL TROVATORE j (Trubadur) OPERA V ŠTIRIH DEJANJIH Uglasbil Giuseppe Verdi — Besedilo Cammarano j Poslovenil Anton Funtek V NEDELJO, II. NOV. 1934 V AVDITORIJU SLOV. NAR. DOMA Pričetek točno ob 3. uri popoldne — Zvečer ples. Vstopnice v predprodaji pri Mrs. Kushlan. q VABIJO Z AR J ANI. JJ EaoE=aoEaoE=aoisoE:o Obvarujte se proti povišanju najemnin in cen KUPITE SEDAJ! 4329 W. 50 St.. blizu Memphis j 4267 E 94 gt. južno ud Mili- An'. Hiša s •> sobami za eno družino,' - snb in kopalnica, klet. loraez; v dobrem stanju. Garaža. Blizu j vs0 v dobrem stanju, velik lot. rL^8!:.1!:": $4750; 1,r"lW!rn' $2350, . 1387 E. 65 St.. blizu Wade Park i ve. Hiša za eno družino. :> sob. popolnoma prenovljena. Klet. for-nez. garaža, nizki dav- <£OQfiO ki. Bančna financa ____«p£I7UV '897-9 E. 143 St. Hiša za 2 dru- 10634-6 Leuor Ave severno od St , • flair M o Dve liiši po 7 sob vsa- žlnl, 5 sob vsako stanovanje, dvoj- "no .družino: lot 40x159 na garaža. Pogoji: Baii AgAnn Pogoji: Bančna fin- <£4cnn čna financa. __________q>5UUU j _______________ ^DUU The City &) Suburban Co. 306-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & Huron MAin 1645 Wolkov's Jewelry Razprodaja po posebno znižanih cenah za BIRMO ^^^^^^^ 1111111111111.......minili...... Moška zapestna ura, Pripravili smo veliko izbero najno-or. , t .. vejših vzorcev Elgin, Bulova in XI- 25 let garancije ljnois zapestnih ur, kakor tudi dru- 71; An » f m WELDONA COKTW j, J. ___ 9 Desk 'i. strogo določen način. Odprto nam ostane za sedaj s seveda še vprašanje, da-li je vse « tisto gibanje, ki so ga slutili j stari, trezni znanstveniki v mo- \ žganskih stanicah in ki smo ga 1 sedaj odkrili v umetno gojenih -stanicah, že istovetno s psihičnim delovanjem, s čutenjem, z mišljenjem. Po naliki, bi morali verjeti, da se z gibanjem majhnega dela možganske mase v retorti izraža tudi nekaj psihičnega, tisto, kar je pač naloga živčnih stanic v živih mc/-j ganili. Vse druge stanice, ki jih hranimo izven telesa v redi-vu, ohranijo svoje lastnosti in svoje delovanje kakor v organizmu samem. Košček embri-onalnega kokošjega srca v redi-vu utriplje, mišična vlakna se stiskajo, stanice raka izločujejo mlečno kislino kakor v telesu, Bilo je prvikrat, da je govoril tudi o sebi. Sicer nevedno res ni rad kramljal. Spomnila se je zoprnega vtisa, ki ga je dobila, ko jo je prvič sprejel v svojem kabinetu, in ki se ga dolgo ni mogla otresti. Končno je ta vtis izginil in nadomeščati ga je začel nov, povsem nasproten od prvega; zaupala mu je, kajti tudi on ji je vzbujal zaupanje. Človek tako preudarnega in praktičnega duha, ki ji je zagotovil svojo pomoč, je pač moral trdno verovati ne samo v uspeh, ampak tudi v trajnost tega, kar je poizkušala. "Ali nameravate obiskati vašo bolnico?" ga je vprašala gospodična Fani. "Da," je odgovoril. "Spremite me, tako dolgo je že niste videli; gotovo jo bo veselilo!" Privolila je. "Ko bo ta uboga žena povsem ozdravela," je rekel doktor Flo-rent, "bi jo morali, mislim, vzeti k sebi. Izkazala bi vam velike usluge. Vi ste tako zaposleni, ona pa bi vam pomagala. S tem bi ji nudili tudi zaslužek, s katerim bi se lajiko preživljala." Sklonila je glavo: "Prav. — Pojdiva!" Ko sta prijsla tja, se je opravičil in prvi vstopil. Gospa Lancelin je sedela v naslanjaču; noge je imela iztegnjene na dolgem stolčku, pleča pa ji je pokrivala bela ruta. Ko je zagledala adravnika, je .vstala, kot bi mu hotela iti naproti; le- ta pa jo je ustavil s kretnjo roke; sedla je, toda pogledala ga je tako globoko, tako vedro in tako radostno da je gospodična Fani za trenotek obstala vsa! zmedena na pragu. Nenadoma se ji je tu zazdela ljubezen. "Saj ga ljubi," je neihote zašepetala. Zdravnik ni nič opazil; pristopil je h gospe Lancelin, jo tiho iz-praševal ter preiskoval. Tedaj se je približala še gospodična Fani; prevzel jo je velik nemir in gledala je zdravnika, kot bi gledala čudno bitje, ki nima nič skupnega z ostalim Človeštvom. VII. Gospa Lancelin je bila dva tedna pozneje popolnoma zdrava in neko jutro nato v prvih no-vemberskih dneh jo je doktor Florent privedel h gospodični Fani. Otroka je bila pustila pri materi in prišla je v črni obleki in z majhno belo ruto na glavi. Bila je povsem spočita, njen o-braz je bil radi vlažnega in o-j strega zraka še bolj svež. Vsa j ginjena je vedela, da jo je rešil doktor Florent, a prav tako je vedela tudi, da je prišel k njej samo na poziv gospodične Fani, Radi te notranje mehkobe, ki je ni prikrivala, in radi ljubke in nekako vsakdanje otožnosti njenih modrih oči je imel njen o-braz izraz resnosti, ki jo je delala še bolj nenavadno. Zahvalila se je gospodični Fani; njen glas je bil čist' in pojoč; ni bila niti v zadregi niti preveč domača, kajti odlikovala jo je neke vrste naravna plemenitost. Sedaj, ko je ozdravela, si je morala zopet sama služiti kruh. Doktor Florent ji je dejal, da jo bo morebiti gospodična Fani zaposlila. Zdravnik ji je pojasnil, kakšna dela bo opravljala, navajala bo deklice, kako je treba vo • diti malo gospodinjstvo, čuvala ■ bo otroke v zavetišču, zabavala ! jih ter poučevala. Gospodična , Fani pač ne zmore vsega sama i in ne more biti povsod. Potrebu- ■ je pomoči, ženske, ki ji bo vdana, ki je razumna in delavna. - Gospa Lancelin, malce zmedena radi teh laskavih besed, je povesila glavo in zardela. Gospodična Fani je pozabila pogled, ki je f pred dvema tednoma tako nenadoma ožaril dušo bolne žene, L ali bolje rečeno, prepričala se je } takoj v početku, da jo je takrat varal lažnjivi videz. Kaj je le . neki mislila tedaj, da ni takoj j spoznala, da je bil to le pogled l hvaležnosti! Pozneje je na vse j to pozabila in sedaj vidi pred seboj samo ženo, ki ji je treba j. pomagati. Zato je takoj sprejela l zdravnikov predlog, j "Storili ste dobro delo," ji je rekel potem zdravnik, ko je od-j hajal. "Obraz te uboge žene se blešči v globoki sreči." j V resnici je obraz gospe Lan- i celin kar žarel. v Takoj naslednji dan se je loti- i la gospa Lancelin svoje službe. z Hitro se je seznanila z vzgojo, ki jo je uporabljala gospodična Fani. V prvih dneh so kazali o- - troci pred njo neko radovednost i ki je mejila na nezaupanje: bili - so vajeni gospodične Fani in de-r klic, ki so jo nadomeščale, a so i jim bile tovarišice in mamice i hkrati; zato jih je ta novinka i vznemirjala. Spočetka je neka-. teri niso hoteli slušati, drugi so Dili neredni in prehrupni. Toda jospo Lancelin je odlikovala ne- On W . . .. ' _ /t /a*- MOTHER.WILIT>V / V oh //' f You ANSWER THE \ 4n/ \JKy / "PMOME:--IFITS JA<;K \ /^V ftfL ( TELL MlM IVE ^ONE our; 1 // I ANP- WoULP You / /A y f I Minp GOING UP-STAIRS^ ^ 1 i t ^ \ AKID CCTTIMCr "THEBoxfig^ feW AA \ °f mvXT J BUT - KJta AT MOMC /^Wj^t/ rj that^ »wTiv another iff -Storv : If