Posamezna številka 1 K.
štev. 8.
Poštnina piafana v go!ov!nB.
v LlnDljaBi, v sreUfl ie ilj nsiorlai^i.
Leio XLK,
»SLOVENEC« velja
■o pošti m me strani Jugoslavija la t LJubljani: aa oalo leto naprej. K 24C-— sa pol. leta ,, ... 120--sa četrt leta „ .. „ «0-— sa en mesec * • • » 20-—
Z« taosemstvo celoletno K 420--
35 Sobotna Izdaja: s
Za oalo leto ..... K 40-—
s« inozemstvo
55 —


~"' Inserati: saas Enostolpns petltvnta (SB mm široka ln 3 mm visoka aH af«
prostor) sa enkrat . . , po K 6«— podana Iti. . . po K
Prl večjem naročita pap—t Najmanjil oglas 59/9mm KIS.
Izhaja vsak dan I m—lil
ponedeljka In dneva po pravnika ob 8. «1 zjatnj.
__Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL
Rokopisi se ne vračajo; nefraaklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. dtv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski mmi
Uprava je v Kopitarjevi ni. 6. — Račnn poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št 349 sa oglasa, avstr. In češke 24.797, ogr. 25.511, bosn.-baro. 7563.
lfladu brsz mlmt*
Belgrad, 11. jan. (Izvirno.) Muslimanski klub je odločil, da je pripravljen vstopiti le v tako vlado, kjer bi bili zastopani tudi Hrvati in Slovenci. S tem so se muslimani definitiv-no odločili, da ne vstopijo v sedanjo vlado. — Komunisti vztrajajo na svojem prejšnjem stališču. Vesti, da bodo položili prisego, so neresnične. — Pašičeva današnja ponudba Zern-ljoradničkemu klubu je naletela na nespremenjeno stališče zemljoradnikov. Pašič upa na lojalno opozicijo zemljoradnikov in tako vztrajati. To mu je vtoliko lažje, ker Radičevci ne pridejo v Belgrad.
Belgrad, 11. (Izvirno.) Pašič je danes popoldne povabil k sebi dr. Korošca, ki mu je tolmačil nespremenjeno stališče Jugoslovanskega kluba.
Belgrad, [11. jan. (Izv.) Jutri bo navadna skupščinska seja ob 10. dopoldne, na kateri se bo določil dnevni red za prihodnje seje ter dan in način otvoritvene seje. Razdelil se bo tudi med poslance ustavni načrt. Ni še določeno, ali bo na eni prihodnjih sej o tvor jena skupščina s prestolno besedo ali z regentovo poslanico preko ministrskega sveta.
Belgra, 11. jan. (Izvirno.) Regent Aleksander se je danes vrnil v Belgrad.
Frm^tmi SoSstra o Mmmm*
(Piše bivši poverjenik dr. Verstovšek.
Meščansko šolstvo.
Pred prevratom sta bili v Mariboru trirazredna deška meščanska šola s tremi vzporednicami in trirazredna dekliška meščanska šola s 6 vzporednicami, obe z nemškim učnim jezikom.
Takoj po prevratu se je ustanovila tukaj trirazredna slovenska deška meščanska šola s 3 nemškimi vzporednicami in 2 dekliški trirazredni meščanski šoli, in sicer: I. dekliška meščanska šola, ki je štela 1 slovenski in 3 nemške razrede z 2 vzporednicama in II. dekliška meščanska šola, ki je štela 3 slovenske razrede, 1 slovensko in 2 nemški vzporednici.
Danes ima Maribor 3 meščanske šole, in sicer: I. trirazredna deška meščanska šola, ki šteje že deset razredov, in sicer: 4 slovenske razrede in 6 nemških vzporednic, dalje I. trirazredna dekliška meščanska šola, ki ima 5 nemških razredov; II. deMiška meščanska šola s slovenskim učnim jezikom, ki šteje 4 prestopne razrede s 3 vzporednicami,
V Celju sta bili pred prevratom nemška deška trirazredna meščanska šola in trirazredna nemška dekliška meščanska šola z 2 vzporednicama. Obe sta bili raz-puščeni in ustanovili sta se: trirazredna
Koncert belgrslsf&ii}? KafoB§čaffi@>v.
V soboto, dne 8. januarja zvečer so bel-grajski katoličani do zadnjega kotička napolnili prostrano dvorano in vse prostore gostilne >Petrograd« v Birčaninovi ulici. Koncert, ki ga je priredilo Društvo za zgradbo katoliške katedrale v Belgradu, je brez posebne reklama postal prava, sijajna manifestacija belgraj-skih katoličanov. Naval občinstva je že zgodaj zvečer bil tako velik, da so v hipu bili vsi sedeži zavzeti. V največji gneči je občinstvo z velikim zanimanjem in ob vidnem zadovoljstvu sledilo izvajanjem bogatega programa. Med pestro muožico vzhičene mladine so bili zastopani vsi belgrajski družabni krogi v najlepši harmoniji, med njimi tudi lepo število častnikov. Tudi pri tej priložnosti se je na viden način pokazalo, da je le krščanska misel zmožna odstranjevati razredne, družabne razlike in jih prepajati s svojo vseobjemajočo večno ljubeznijo. Med gosti smo opazili tudi poljskega poslanika in vojnega atašeja.
Ko je mešani zbor s pohvalno ubranostjo završil nekoliko pevskih točk progffima, je predsednik Društva za zgradbo katoliške katedrale v Belgradu, g. Dr, .1. Matoušek, v lepem govoru očrtal zgodovino gibanja /.a katoliško cerkev, v Belgradu. rUr ;>o njegova
deška meščanska šola z eno vzporednico in trirazredna dekliška meščanska šola z dvema vzporednicama. Danes ima deška meščanska šola 4 razrede, dekliška pa 6 razredov.
Mesto Ptuj pred prevratom ni imelo nobene deške meščanske šole, samo tri-razredno dekliško meščansko šolo s sklepnim tečajem.
Tudi tukaj sta se takoj po prevratu ustanovili deška in dekliška meščanska šola s slovenskim učnim jezikom. Danes ima tukajšnja slovenska deška meščanska šola že 2 razreda, dekliška Ra 3 razrede in 2 vzporednici.
Nemško učiteljstvo na meščanskih šolah se je po večini odpustilo in nadomestilo s slovenskim. Ker ni bilo dovolj izpra-šanih meščanskošolskih učiteljev, so sc prideljevali po potrebi meščanskim šolam tudi dobro kvalificirani ljudskošolski učitelji. Za izobrazbo meščanskošolskih učiteljev sta se ustanovila že v šolskem letu 1919/20 dva izobraževalna tečaja za meščanske učitelje (učiteljice) v Mariboru in v Ljubljani.
Razen omenjenih meščanskih šol so se nanovo ustanovile sledeče meščanske šole: trirazredna meščanska šola v Žalcu, dvorazredna meščanska šola z eno vzporednico v Ljutomeru, enorazredna meščanska šola z eno vzporednico v Slovenjem gradcu in enorazredna meščanska šola v Šoštanju.
Na bivšem Kranjskem jc obstojala pred prevratom edina' štirirazredna meščanska šola z nemškim učnim jezikom v Krškem. Tudi tukaj so se začele ustanavljati takoj po prevratu nove meščanske šole, in sicer v Ljubljani: I. deška meščanska šola, ki ima danes že tri razrede in dve vzporednici; II. deška meščanska šola s tremi razredi, I. dekliška meščanska šola s štirimi razredi in štirimi vzporednicami in II. dekliška meščanska šola s iremi razredi.
Razen teh so se ustanovile nove meščanske šole v Tržiču z dvema razredoma in z eno vzporednico, v Ribnici z dvema razredoma in na Jesenicah z enim razredom.
Pred prevratom smo torej imeli v Sloveniji edino meščansko šolo v Krškem, ki je bila zasnovana tudi kot nemška meščanska šola Sedaj po preteku dve'-, let imamo 21 javnih meščanskih šol in 9 zasebnih, skupaj torej 30.
Srednje šole in učiteljišča v Sloveniji, (Premembe v narodnostnem oziru po prevratu.)
A. S re d n j e šole.
Pred prevratom so bile v Sloveniji sledeče srednje šole:
a)	zasebna slovenska: Škofijska gimnazija v Št, Vidu nad Ljubljano,
b)	utrakvistične:
1.	I. državna gimnazija v Ljubljani.
2.	II. državna gimnazija v Ljubljani.
3.	državna gimnazija v Kranju.
.4. državna gimnazija v Novem mestu.
5.	samostojni nemško-slovenski razredi (I.—IV. razred) državne nemške gimnazije v Celju.
6.	slovenske vzporednice (L— IV. razred) državne nemške gimnazije v Mariboru,
7.	državna realka v Idriji.
c)	Nemške:
1.	državna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani;
2.	državna gimnazija v Kočevju;
3.	državna gimnazija v Celju;
4.	državna gimnazija v Mariboru;
5.	državna gimnazija v Mariboru;
5.	deželna gimnazija v Ptuju;
6.	državna realka v Ljubljani;
7.	državna realka v Mariboru.
Edini popolnoma slovenski zavod je
bila škofijska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubliano, kjer se je učila z nemškim učnim jezikom samo nemščina. Na utrakvi-sličniii srednjih šolah na Kranjskem so sc poučevali v nižjih razredih razen nemščine vsi predmeti v slovenskem učnem jeziku; na takozvanih vzporednicah na Štajerskem so sc poučevali v slovenščini: vero-nauk, latinščina (I.—III. razr,), slovenščina, zemljepis (I. razr.), prirodopis (1.—II razr.), matematika (I.—IV. razr.); drugi predmeti so bili nemški.
Na višji stopnji utrakvističnih gimnazij na Kranjskem sc jc poučevala blizu polovica predmetov z nemškim učnim jezikom; razen nemščine še latinščina, grščina, zgodovina in zemljepis, na realki v Idriji pa razen nemščine še francoščina, zgodovina in zemljepis, kemija, opisna geometrija in v VII. razredu še prirodopis.
Na nemških gimnazijah in realkah razen na državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani se je poučevala za Sloverce slovenščina kot pogojno obvezen predmet, na vseh pa kot prosti predmet. po dve uri na teden.
Na državni realki v Mariboru si je učenec lahko izbral kot 3. moderni jezik ali slovenščino ali angleščino od 5. razreda dalje, drugače je bila slovenščina neobvezen predmet. Ob preobratu in končno z rapalsko pogodbo smo izgubili Idrijo in vse zavode v Primorju.
Takoj po prevratu so se preosnovale vse do tedaj utrakvistične srednje šole in paralclke v popolnoma slovenske. Uvedel sc je v razredih nižje stopnje obvezen pouk srbohrvaščine po eno uro na teden, nanjo sc ozira tudi že pouk slovenščine v
3. in 4. razredu. Pouk nemščine se je slčr-čil na nižji stopnji od 5 oziroma 4 ur na teden na 3 tedenske ure, na višji stopnji pa od 3 tedenskih ur na 2 tedenski uri. Pouk slovenščine sc je razširil na nižji stopnji od 3, oziroma 2 ur na 4 tedenske ure (na realnih gimnazijah v 3. in 4. razredu po 3 tedenske ure), na višji stopnji od 2 tedenskih ur na 3 tedenske ure (nov učni načrt za slovenščino). Mesto avstrijskega demoznanstva se je uvedel v 4. in najvišjem razredu domoznanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev. Za zrelostne izpite se je določila incsto nemščine slovenščina, mesto avstrijskega domo-znanstva domoznanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev v zvezi z najvažnejšimi razdobji svetovne zgodovine.
V realne gimnazije so se preosnovali izmed navedenih zavodov sledeči:
1.	II. drž. realna gimnazija v Ljubljani;
2.	državna gimnazija v Novem mestu;
3.	državna gimnazija y Celju;
4.	državna gimnazija v Ptuju.
Nemški zavodi so se večinoma preosnovali takoj ali postopoma v slovenske zavode:
1.	nemška drž. višja realka v Ljubljani*
2.	državna gimnazija v Celju, koje nemške vsporednice so sc leta 1919. razpustile vsled prepičlega števila učencev;
3.	državna gimnazija v Ptuju je bila v šolskem letu 1918/19 še nemška, imela pa jc že prvi slovenski temeljni razred; v šolskem letu 1919/20 pa so se vsi razredi od I.—VIII. poslovenili; •
4.	državna gimnazija v Mariboru je štela v letu 1918/19 slovenske temeljne razrede in nemške vsporednice, ki pa so se opustile s šolskim letom 1919/20;
5.	državna realka v Mariboru se postopoma posloveni; v 1.—3. razredu s»o temeljni razredi slovenski, v 3. razredu je nemška vsporednica, 4.—7. razred so še nemški. V vseh nemških razredih se uči slovenščina kot obvezen predmet.
Državna višja gimnazija v Kočevju se je skrčila, ker je imela premalo učencev v nižjo ter se preosnovala postopoma (zdaj 1.—2. raz.) v slovensko nižjo realno gimnazijo, slovenščina pa jc obvezna tudi v preostalih nemških razredih (tri ure). Nemška je ostala samo državna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani, ki pa se je preosnovala postopoma v realno gimnazijo. Uvedel se pa je obvezen pouk slovenščine v nižjih razredih po 4 ure na teden, v višjih razredih po 3 ure na teden. Mesto avstrijskega domoznam-stva se je upeljal v 4., 8. razred in pri zrelostnih izpitih domoznanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev, stavil se je tudi na višje mesto predlog, da sc uvede pri zrelostnih izpitih kot obvezen pred-
spico Hrističcvo, ki je polom angleškega časopisja zainteresirala svetovno javnost in tudi v srbskih krogih otajala led nezaupanja napram katoličanstvu.
Po govoru g. društvenega predsednika, ki je zel zasluženo in splošno pohvalo, so se izvajale ostale točke programa na klavirju, violini in v solo-petju. Občinstvo je vsako točko hvaležno odobravalo. Koncert se je končal v polnem redu in v splošno zadovoljstvo v vsakem oziru. Po koncertnem delu se je razvila prosta zabava in ples. Tudi v materijel-nem oziru je bila prireditev popolnoma zadovoljiva. Dohodkov je bilo na tem vočeru 25.200 kron.
Splošna želja je bila, da sc bodoče katoliške prireditve vrše v eni izmed večjih bel-grajskih dvoran, četudi bi bili režijski stroški nekoliko večji. Z doseženim sijajnim in vsestranskim uspehom more biti društvo in katoliška misel popolnoma zadovoljno, za kar gro vsa hvala iu čast požrtvovalnim prirediteljem, posebno pa društvenemu predsedniku g. Ma-toušku in društvenemu tajniku preč g. župniku Wagnerju.
Prvi društveni koncert se je nepričakovano prelevil v zares lopo manifestacijo katoli-čansiva v Belgradu. Naj le poskuša svobodo-miselslvo s kulturnim bojem, mi so ga nc bojimo!
Društvo na nai živi, rasto in so razviia v dosego plemenitega svojega cilja! *	Iran KadcSčck,
izvajanja tudi za širšo javnost zelo zanimiva in poučna, ne bo odveč, če navedem ua tem mestu glavno njegove misli.
Prva katoliška cerkev v Belgradu je bila v privatni hiši v bližini zemljišča, kjer stoji daues železniška postaja. Pozneje je bila cerkvica preseljena V zgradbo, kjer se nahaja sedaj glavna belgrajska pošta. Tu so se vršilo božje službe do leta 1888. Tega leta je namreč avstro-ogrsko poslanstvo na svojem zemljišču v Krunski uiici zgradilo majhno kapelico. Avstro-ogrska diplomacija, ki je svoje pokroviteljstvo nad katoličani v Srbiji nepošteno izkoriščala v umazane politične namene, je preprečila, da se ni že tedaj zgradila v Belgradu po velikosti in slogu monumentalna katoliška cerlrov, za katero srbska država ni mogla dati odobrenja, ker se ni hotelo vpo-števati njenih državnih praznikov.
Dne 26. junija 1914. je srbska narodna skupščina ratificirala konkordat Srbije s sveto Stolico in s tem onemogočila pokroviteljstvo in vpliv Avstro-Ogrske na katoličane v Srbiji. Svetovua vojna je preprečila izvršitev določb konkordata in belgrajska nadškofija še danes ni zasedena. Zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo je postavilo prestolno mesto Belgrad tudi zr središče katoliškega jugoslovanskega svetu. S tem v zvezi pa je tudi vprašanje dostojne katoliške ccr-kve v Belgradu postalo akutno. \V ji•.. r.,i številu starih belgraiskili katoliških rodbin so je pridružilo v zadnjem času še nmog-, .ki-i ličanov iz Jugoslavije, katerih število veuuo
! bolj raste. Dosedanja kapelica ne ustreza več svojemu namenu niti po številu in ugledu katoličanov v tej državi, ki v svoji prestolnici potrebuje dostojno in vidno obeležje svojega karakterja.
V	ta namen se je dne 29. avgusta 1920 i vršil sestanek belgrajskih katoličanov, kjer se i je ustanovilo Društvo za zgradbo katoliške ka-i tedralc v Belgradu. Cilj društva je zbirati pri-I spevke za zgradbo katoliške cerkve med. ka-j toličani in zainteresirali vse kroge naše do-! movine v to svrho. Tozadevna pravila, sprejeta na ponovnem sestanku dne (3. septembra 1920, jc potrdila pristojna oblast z dne 14. septembra 1920.
V	kratkem času svojega obstoja ima društvo i500 rednih članov ki plačujejo mesečno po 20 kron, deset članov-utemeljiteljev, ki so plačali v društveno blagajno po 4000 kron, ter precejšnjo število podpornih članov. Koncem tega meseca se bo vršil občni zbor, za kateri vlada med katoličani, ki še mso pristopili k
j društvu, veliko zanimanje.
Društvo se je obrnil ."^Vza podporo tudi na izven belgra j.-Ue katoličane, ki so se odzvali vabilu s primernimi zneski, posebno pa naši i Prec. gg. škofje v Jugoslaviji. Na prošnjo i društva je tudi sv. Stolii prispevala k zgrad-, hi katoliške cerfc v !>( ■ iln s 1000 funti | šterlingi, kar znaša v n.i . : uarju približno dva milijona kron.
Poleg mnogobrojuih prijateljev te akcije mi jo posebno pohvalno omenili Srbkinjo, jjo-
met izpit iz slovenščine kot kulturnega jezika.
Za Koroško se je v šolskem letu 1919-20 ustanovila začasna državna gimnazija v Velikovcu (2 razreda) in cn letnik drž. učiteljišča istotam. A po nesrečnem izidu plebiscita na Koroškem sta se zavoda razpustila.
Ustanovila se je tudi državna gimnazija v Murski Soboti za prekmurske Slovence.
Letos obsega prva dva razreda ter se z novim šolskim letom izpremeni naj-brže v realno gimnazijo.
Ka! nam le na Sidvs??-
skem naftel patrebiiHiT
Kaj mislite neki? Uganite! Moke? kruha? obleke? novih šol? novih tovarn? Morda malo več ljubezni, sloge in miru? več olike in vljudnosti? Kaj še! Vi vse premalo poznate potrebe našega ljudstva!
Čujte torej, nevedneži: Najbolj potrebne so nam nove gostil ne! Ne verjamete? Vprašajte pri okrajnih glavarstvih! Tam vam bodo povedali. Tam že vedo, česa ljudje potrebujejo. Ljudje so žejni, dajmo jim torej prilike, da si žejo pogase, tako si menda mislijo li gospodje. Osrečimo domovino z novimi gostilnami! Ni dovolj, da je vsaka sedma hiša gostilna, vsaka tretja mora biti!
Čujte torej in strmite, kako skrbni so gospodje pri glavarstvih za dobrobit našega ljudstva! Čujte in strmite, koliko novih gostiln so nam preskrbeli leta 1919! Celih 217! In sicer: Okr. glavarstvo Radovljica 21, Litija 19, Krško 4, Kočevje 5, Novo mesto 8, Kranj 13, Ljutomer 1, Murska Sobota 0, Kamnik 22, Konjice 1, Črnomelj 4, Mozirje 0, Cerknica 8, Slovenji Gradec 18, Maribor (mesto) 19, Ljubljana (mesto) 12, Maribor (glav.) 10, Ljubljana (glav.) 11, Ptuj mesto 1, Ptuj (glav.) 0, Brežice 12, Celje 24. Čast!
Res da so v istem času ukinili 212 koncesij. A to so samo take, ki se že dalj časa niso izvrševale, ki so torej že ' -rje ob sebi ugasnile. V resnici smo torej vendar za 217 gostiln na »boljšem«. Lep napredek v cnerr. letu! Še nekaj let tako, pa bo vsaka hiša gostilna.
Tako leta 1919. Za ravnokar minulo leto so nam obljubili, da bo drugače. Toda — nove gostilne se še vedno dovoljujejo. Posebno kamniško glavarstvo je ž njimi radodarno. In to kljub temu, da se izrekajo proti temu občine in pristojne organizacije! Obrtna oblast sama krši § 18. obrtnega reda. In to v okoliščinah, kjer ni za novo gostilno najmanjše potrebe! Pijančevanja, zapravljanja, razgrajanja, pretepanja in pobojev je še premalo; treba jih je še pospeševati. Zakaj imamo pa žan-darje, rednike in ječe, če ne bodo imeli nič dela! Tako pospešujejo poklicana ob-lastva blaginjo ljudstva!,..
Gostilničarske zadruge kakor deželna zveza gost. zadrug same proti temu protestirajo. Deželna zveza v enem takih protestov piše popolnoma modro: »Nam je neumljivo, kako morejo okrajna oblastva ignorirati vse tozadevne določbe in stremljenja osrednjih kakor pokrajinskih oblasti, s katerimi soglašajo tudi naše organizacije, ki merijo na to, število gostilniških obratov po možnosti zmanjšati, kadar je dana v to prilika, n. pr. vsled smrti ali pa koder so nastale okolnosti, da obrat dalj časa vsled nepotrebe za prebivalstvo počiva ali sploh ne uspeva, da se na ta način neopaženo nepotrebni obrati odstranjujejo in pomore ostalim do primernejšega obrata, da se pride polagoma do tega, da bo manj gostiln, pa tiste dobre.«
V tem se popolnoma strinjamo z zvezo gostilničarskih zadrug: Manj gostiln, pa tiste dobre! Gostilne naj dobe nazaj svoj prvotni pojm in pomen! Da pogoste res okrepčila potrebne goste — ne pa da brez potrebe vlečejo iz ljudi denar in jim dajejo priliko za gmotno in nravno propast. Toda kar pametni gostilničarji sami razumejo, tega ne razume večina političnih oblastev, ki so za to poklicana, da bi skrbela za red, pa nered še pomnožujejo. Že 17 let se bije na Slovenskem organiziran boj zoper alkoholizem; od tega boja odmevata Evropa in Amerika, mnogi bi-rokratje pa o tem boju menda še niso slišali, kakor da žive na luni, ali pa nočejo slišati!
Zato pozivljemo slovensko javnost, naj nam naznanijo vsako novo podeljeno gostilniško koncesijo, da bomo vodili register o neumnostih, ki jih delajo nekatera glavarstva. Geslo mora biti: nobene nove gostilne ne več!	»Sveta vojska«,
Gtes is KoroSke.
Dan za dnevom se gode nad manjšino na Koroškem večja neinčurska nasilja. Veliko prošenj in veliko klicev prihaja preko gora, u še dalekA ne vsi. llude trpe naši bratje po-Bebno v nemčurskih vaseh onstran Drave. Tako se godi Tinjskim Slovencem. Klementu Jerneji ki je, dokler je bila na Koroškem ju-
goslovanska uprava, oskrboval aprovizacijo, so nemčurji s pomočjo orožnikov in župana, zaplenili ves sladkor in vso moko, tako, da je njegovu družina v praznikih bila v zadregi radi prehrane. Po vsej občini se je govorilo, da se bo dobilo nekaj sladkorja za praznike, ki so ga v pondeljek pred Rožičem zaplenili pri »čušu Janu«. Gospod Jernej pa je drugi dan takoj šel na okrajno glavarstvo v Velikovec, kjer se mu je povedalo, da ima župan oziroma usiljen gerent stvari takoj vrniti. Toda do 3. januarja še tega ui storil in zopet je bil Jernej prisiljen prositi pomoči pri okrajnem glavarstvu. Izid te rekvizicije se še ni poročal.
V četrtek pred novim letom pa je gospa Eva Sicber, kupovala potrebnih stvari v trgovini pri g. Paustu, naenkrat prileti žena, največjega tinjskega hujskača Černuta in začne ono staro gospo psovati: čušla, Srbinja itd. nato ji skoči v obraz, ji začne ruvati lase in končno spravi celo na tla. Takoj je bila cela četa neinčurjev, ki so občudovali heroična dela Černutove žene. Stara gospa Sicher je bila hudo pobita, tako da je še isti dan izginila in je naslednje dni ni bilo več dobiti v Tin j ah. Malo pred Božičem se je na svoj dom vrnil begunec Pavel Miglar. Na Sv. večer je prišel tudi k polnočnici, Takoj so bili nemčurji vsi di-/ji, ko so ga zagledali in so ga hoteli po polnočnici napasti. On pa je naenkrat zginil iu niso ga dobili. Ker so ga pa ua vsk način hoteli dobiti v svojo pest, so dne 25. decembra zvečer 4 najhujši nemčurski razbojniki šli prav na njegov dom, da ga napadejo. Bili so to Gustav Dobernik (Zupanov Gustl), Jurij in Rudolf sinova bivših Prebasanovih v Brau-kovci, svaka Miglarjeva in neki Peter Krast-nik. Ustrelili so najprej skozi vrata v sobo, nato so vdrli v sobo in ho*eli ustreliti gosp. Miglarja, ta pa je hitro sunil puškino cev v stran, da je strel šel mimo v stransko sobo v omaro. Takoj potegne Dobernik nož in ga hoče zabosti, Miglar hitro zagrabi za nož, oni pa nož zasuče in izreže Miglarju vso roko. Nato se mu je posrečilo pobegniti bosonogemu v gozd, kamor so streljali še za njim. Ko so napadalci odšli, se je on vrnil, obul in se. skril. Napadalci so ga še pri bližujili sosedih iskali, kjer ga ni bilo. Posledice tega napada so velikanske. 2ena Miglarjeva je zbolela, da se 3 dni nikakor ni mogla premakniti v postelji, njegov hlapec je ves pobit s puško, njegov najmlajši sin star pol leta pa je dobil božjast.
Tako se godi nam koroškim Slovencem, kje je Jugoslavija! kje pod prisego dano zagotovilo, da nas boš ščitila. Ako jugoslov. vlada ne posreduje pri avstr. vladi za red in varnost življenja, bomo mi prisiljeni zapustiti naše domove, medtem ko se sedaj še tolažimo, da se do spomladi še predrugači.
Ljubljana, 11. jan. Danes dopoldne se je zglasila pri vodji deželne vlade h. pri poverjeniku za socialno skrb depui .ija rudarjev in je izjavila, da se rudarji da s cb 22. uri povrnejo na delo. Isto so soglasno sklenili rudarji na shodu, ki se je vršil danes ob 17. uri v Trbovljah. V Kočevju sc rudarji nastopili delo ob 14. uri.
NAŠA TRGOVSKA AGENCIJA NA REKI.
LDU Belgrad, 10. januarja. (ZNU) Vodstvo pooblaščene trgovske agencije na Reki je po odloku ministrstva za trgovino in industrijo poverjeno Mirku Komenoviču.
AMERIŠKO POSOJILO POLJSKI.
LDU Pariz, 11. januarja. (Wolff.) Po neki brezžični brzojavki iz Ne\vyorka se vrše v Zedinjenih državah pogajanja med poljsko in ameriško vlado radi ameriškega posojila Poljski.
LEGIONAR.TI ZAPUSTILI KRK.
LDU Opatija, 11. januarja. (Štefani.) Le-gionarji so zapustili otok Krk, nakar so ga zasedle redne italijanske čete. Danes zasedejo otok Rab. Kakor se govori, odpotuje D' An-nimzio v najkrajšem času v ltali:o.
KMETSKI UPORI NA RUSKEM.
LDU Pariz, 11. januarja (Havas.) Iz Hel-singforsa prihajajo vesti o novih uspehih upornih kmetov zapadno in severnozapaduo od Kijeva. Muogo kmetov no je priključilo vstašem, ki imajo topove iu strojnice. Šlcvilo upornikov cenijo na 26.000.
POMOČ AVSTRLII, LDU Berlin, 11. januarja. (DKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Londona; V angleškem uradu za zunanje zadeve sc govori, da Francija z vso silo nastopa za to, da se pariška konfercnca vrši še pred določenim terminom, ker hoče, da sc Avstriii čimprej pride financi-clno na pomoč, da bi je obup nc gnal k priklopitvi k Nemčiji. Kakor se istočasno doznava, bodo godali ministrski predsedniki uradne izjave, da zavezniki pod nobenim pogojem ne bodo dopustili, da se povrnejo Habsburgovci na avstrijski ali madžarski presto!.
Prkmm^a m $ *
u iMkJItivk UJM; itili uil^it L. i
CJ f
i..o L i .
Regent odkloni demokratski dar. Zagrebški »Hrvate, poroča: Demokrati so pod-vzeli preko podžupana za Bačko dr. Mojsija Stoj kova akcijo, da se veliko posestvo nadvojvode Friderika v Baranji (80.000 jutrov zemlje) pokloni Nj. Visoč. regentu. Regent je to ponudbo kategorično odbil. Povodom tega koraka demkratov je izdalo predsedstvo zveze dobrovoljcev v Somboru proglas, s katerim se taka »ekonomija« demokratov najostrejše obsoja ter našteva za svojo obtožbo dokaze. Med dokazi je omenjen g. Milorad Draškovič, minister notranjih zadev, ki je ukazal, g. podžupanu Mojsiji Stojkovu, da uradno predloži belgrajskemu ministru predlog za veliki dar od strani demokratov.
+ Proti korupciji pri sekvestracijah imetja tujih državljanov. Na našo tozadevno notico v včerajšnji številki odgovarja »Slov. Narod«: »Današnji »Slovenec« pravi, da bo dosti dela pri čiščenju in da bo župana pri tem hvalevrednem poslu vse pošteno časopisje z veseljem podpiralo, ako bo šlo gosp. županu res samo za pošteno čiščenje. V položaju smo kon-sta tirali, da gre gospodu dr. Tavčarju pri tej akciji res le za boj proti napakam. Strankarski nameni so mu tuji in on nikakor ne išče le strankarskih Vidikov. Tu gre za javno zadevo. Radi priznavamo, da sekvestracijske stvari ne spadajo v delo-krog pokrajinske vlade za Slovenijo kot take, ampak v delokrog ministrstev za trgovino in pravorodje.«
+ Stanovska učiteljska organizacija za pobijanje »klerikalizma«. »Učit. Tov.« št. 1 poroča: »Dne 26. in 27. decembra je zboroval v Belgradu Savez srbijanskih učiteljev, ki je z veliko večino — proti glasovom komunistov — sklenil likvidacijo Saveza in pristop k Udruženju jugoslovanskega učiteljstva. Na skupščini je podal tajnik ministrstva prosvete in referent za ljudsko šolstvo Jovan P. Jovano-vič referat o reorganizaciji ljudskega šolstva, po referatu so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Da vlada takoj predloži novi ljudsko-šolski zakon. 2. Da se onemogoči vsak, vpliv klerikalizma na ljudsko šolstvo, 3. Da prevzame popolno upravo ljudskega šolstva edinole država. 4. Da se z zakonom enotno odredi predizobrazbo učiteljstva. — Kaj razumejo ti ljudje pod besedo »klerikalizem« kaže vsaka številka
»Učit. Tov.«, pokazal pa je to d e j a n -s k o tudi njihov veliki mojster Pribičevič, o katerem piše »Tov.« v ravno isti številki: »Za ministra prosvete je imenovan Svetozar Pribičevič dosedanji prosvetni minister, kar jemlje jugoslovansko (seveda le liberalno!) učiteljstvo vzrado-ščeno na znanje. Da bi nam bil le prav dolgo ohranjen na čelu naše šolske uprave!« — Mi se prav nič ne čudimo, da so gospodje tako vzradoščeni nad možem, ki preganja verske šole v Jugoslaviji in tako ceno fabricira — dvorne svetnike!
-f- Hrvatski listi o položaju. »Narodno Djeio« poroča iz BeJgrada, da v ta-mošnjih političnih krogih mislijo, da bi Pašičeva vlada prav lahko podala demi-sijo, ker je vstop muslimanov v vlado postal problematičen. Dalje povzroča velike iežkoče tudi vprašanje popolnitve finančnega ministrstva. Pašič je začel pogajanja s poljedelci, iz njihovih krogov pa se doznava, da poljedelci niso voljni sodelovati v vladi. Vesli o Protiču, ki so se raznesle zadnje dni, niso resnične. Protiču gre samo za to, da se izpremeni poslovnik, da bi mogle vse stranke sodelovati v delu za konstituanto. — »Večer« poroča iz Belgrada, da so nekateri komunistični poslanci izročili predsedniku konstituante pismeno zahtevo, da bi se sestavila parlamentarna komisija, ki naj bi dognala, ali so opravičeni koraki, ki so se storili proti komunistom. Bivši minister dr. Korošec je prišel v Belgrad ter je verjetno, da bodo radikalci stopili z njim v pogajanja. Danes se je Pašič zopet pogajal z načelnikom zemljoradničkega kluba, ki je kočro obljubil, da bo sklical klubovo sejo, ki bo v stvari odločila. Sodi sc, da bo jutrišnjo sejo konstituante otvoril regent s prestolnim govorom. Regent se jutri zjutraj vrne iz Sarajeva v Belgrad,
Sramota. Pod tem naslovom prinaša Hrvatska Sloga« od 8, januarja uvodnik, ki ga v izvlečku prinašamo: »Po >5rpski Riječi posnamemo, da sc je osnovala L četa L bataljona I. sarajevskega polka Dobrovoljačkc Narodne Garde v Novem Sarajevu. Ta četa je za sedaj osnovana cd kakih sto jako »zanesljivih in ča-I stilih : Srbov in je razdeljena na pet vo-1 dov. Gardina glavna naloga je, da njeni člani v svojem privatnem poslu pazno zasledujejo vse sumljive pokretc notranjih protidržavnih elementov in v slučaju potrebe s pomočjo državnih organov, postopa proti njim po zakonu. Navaden človek, evropske kulture, mora naravnost obstr-meti. ko prečita le vrstice »Srpske Riječi :. V dri
>avi, j'i razpolaga z mnogobrojno žandarmerijo ki zahtevata nič manj kot eno tretjino celokmn, a d-žavnega bud-geta, osnovati nco".;-.ovorne garde, tu /.na-či v najslabšem slučaju, dati najialostnej-
še izpričevalo nezaupanja in nesposobnosti tej organizaciji.., Vprašujemo onega, ki se ga to tiče: na temelju katerega zakona se organizirajo te čete in kdo je dal oblast tem nepoklicanim in oboroženim bandam, da »postopajo po zakonu«? Nadalje vprašamo: kateri kriteriji bodo odločilni pri presoji, kdo so ti »protidržavni elemeftti«? Kajti dobro poznamo mentali-tet teh oboroženih patriotov in vemo, kaj razumevajo pod »protidržavnim elementom«, Upamo, da bo vlada imela toliko moči, da se ne bo pustila identificirati s to nerazsodno maso, ki si ni v svesti sramote, ki jo meče, ne nase, temveč na celokupni troimenski narod in na našo mlado državo.
-j- Avstrija in Madžarska. LDU Budimpešta, 11. januarja. Madžarski poslanik na Dunaju dr. Gustav Gratz se je izrazil napram zastopniku madžarskega tiskovnega urada o zapadno-ogrskem vprašanju med drugim takole: Tudi na madžarski strani so namerava to vprašanje obravnavati prijateljsko, kar zatrjujejo tudi avstrijski vladni krogi. Edina razlika leži v tem, da hoče Avstrija take prijateljske razprave vršiti z Madžarsko šele potem, ko so ji dejanski izroči zapaduo-ogrsko ozemlje, d očim meni Madžarska, da se imajo prijateljske obravnave vršiti, preden se izvrši omenjena izročitev ozemlja. Madžarska lahko podpira svoje stališče s tem, da v zmislu mirovne pogodbe direktna pogajanja med Avstrijo in Madžarsko niti niso mogoča, ker določa mirovna pogodba, da se mora takoj potem sestaviti mešana enlentna komisija, v kateri bi bili Avstrija iu Madžarska zastopani samo vsaka po enem zastopniku. Na madžarski strani zato tudi dalje upajo, da bo mogoč pravočasen prijateljski sporazum.
—	Pevska zveza. Ponovno prosimo vsa društva, katerim smo poslali preglednice in izjave in katera nam jih šc niso vrnila, naj to nemudoma store. Ona društva, katera pa nimajo pevskih odsekov, naj nam preglednice in izjave neizpolnjene vrnejo, da bo evidenca natančna. Če kateremu društvu oz. pevskemu odseku nismo še poslali tiskovin, naj jih zahteva pri P. Z. »Ljubljana«, Ljudski dom. Vse druge zadeve objavimo v kratkem.
—	Škofja Loka, V nedeljo 9. januarja se je poročil v tukajšnji farni cerkvi podpredsednik Orla g, Janez Pušar z vneto Orlico gdč, Ivanko Pokom, Vzornima no-voporočencema želimo obilo sreče!
—	Kaj je z »Narodnim svetom za Koro-skoc? Pod tem naslovom vprašuje nekdo v, »Slov. Narodu :, komu da naj izroče »Koroški odborj« o priliki likvidacije Narodnega sveta premoženje. Na to vprašanje objavljamo izveštilo, da je Narodni svet za Koroško takoj po izvršenem plebiscitu stopil v likvidacijo in je vse račune izročil deželni vladi, da izvede likvidacijo. O tem so bile vse plebiscitne organizacije na Koroškem obveščene iu so dobile tozadevna navodila.
—	Zdravišče in zdravilišče? Na Bledu čitam za Kurhaus zdraviški dom. Kurort bi bil zdravišče. Na postaji Grobelno se zopet bere zdravilišče Rogaška Slatina. Kurort tedaj zdravilišče. Terminologičen dirindaj, zmešnjava. Čc rc rc,bi oboje za Kurort, kaj pa potem Sanatorium, Kuran-stalt? Snuje se slovensko fizikalično-diete-tično zdravišče ali zdravilišče? Jreba je, da se določi. Zdravniško terminologijo je treba ustvarjati logično. V zdravišču (Kurort) sc splošno zdravi, zdravilna sredstva, zdravila sc rabijo navadno šele v zdravilišču, (Kuranstalt, Sanatorium), Po mojem mnenju je Bled na pravem, Rogaška Slatina pa na krivem potu. Ker spada v mojo stroko, bi prqdla«a!( da sc rabi dosledno za Kurort zdravišče, za Sanatorium, Kuranstalt pa zdravilišče. M. U. dr. Pečnik, bivši zdravnik na fizikalično-dietetičnem zdravilišču Dr. Guggcnberg v zdravišču Brixen,
—	Znižane ceno sladkorju. Upravni odbor tvornice sladkorja v Čukarici je znižal ceno sladkorju od 14 na 12 dinarjev za kilogram.
—	Pozno opažana tatvino, Gostilni-čarki Frančiški Bačnik v Sp. Pirničah je bilo ukradeno meseca novembra zlatnine v vrednosti 6000 K. Bačnikova je zapazila tatvino šele te dni in jo je naznanila oblastem. 0
—■ Kako se dela v nekaterih mlinih. Orožniki na Grosupljem so naznanili ko mlinarico, ker so ugotovili, da je oškodovala več strank za 43 mernikov žita v vrednosti 5715 K.
—	Obnovljena razprava. Deželno .o-dišče v Ljubljani je dne 23. marca 1920 obsodilo Janeza .Tarča na 15 mesecev • e-žke ječe, ker da jc dne 14. septembra 1^19 v Vikerčah težko telesno poškodoval Strni.io. Na tozadevno vlogo Jarčevega zagovornika dr. FVlana jc dovolilo višje „o-dišče v Ljubljani obnovo postopanja. Pri razpravi dne 10. januarja (vodil jo je g. nadsvetnik Pcrnuš) je bil pa Jarc po § ^59 lit. 2 oproščen. V preiskovalnem zaporu je že Jarc od 20. februarja 1920; medtem ga jc, .porota 31. avgusta 1920 obsodila -radi tatvine lanenega semena na 9 meseci v težke ječe.
—	Izboljšanje koruznega kruha. Avstrijsko prebivalstvo se še zmerom pokori s koruznim kruhom. Razni strokovnjaki se trudijo na vse načine, kako bi se koruznjak napravil vžitnejši. S parjenjem se ne1 doseže veliko. Sedaj je iznašel voditelj pekarne delavskega konsumnega društva obč. svetnik Hackl neki nov način priprave, ki kruh izdatno izboljša. Po tem načinu se koruzni škrob izpremeni v lep, tako da je koruza po barvi in okusu popolnoma podobna kuhanemu krompirju. Tako predelana koruza se nato zamesi s pšenično moko. Kruh je rahel in okusen.
—	Zaradi goljufije so zaprli v Gradcu bivšega grofa Mels-Coloredo in njegovo ženo. Kupovala sta graščine brez denarja in nato prodajala premičnine. Oba sta imela že opetovano opraviti s policijo.
LlubUsitske
lj Odborova seja SKSZ bo danes v
sredo zvečer ob 8. uri.
lj Seja političnega odbora za frančiškanski in kolodvorski ter kolizejski okraj
se vrši v petek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, v prvem nad-1 stropju. Seja je zelo važna, zato se naprošajo vsi odborniki, da se iste gotovo udeleže. — Predsednik,
lj Žalosten kulturen pojav. Pred dvemi leti je bilo ustanovljeno društvo »Narodna Galerija« z namenom, zbrati dela uoo-dabljajočih umetnikov slovenskega poko-ljenja preteklih dob in jih rešiti popolne pogube; dalje zbirati in nakupovati dela živečih umetnikov in tako ustvariti temelj za Umetnostno Galerijo! Društvu se je posrečilo tekom enega leta otvoriti stalno galerijo, pristopno javnosti; ta prva zelo izbrana zbirka sicer ni večja kot kakšna privatna zbirka, vendar je že v tem obsegu dosegla dvoje: prvič izrazito kaže tip slovenske moderne umetnosti in drugič priča, da je bilo društvo potrebno; ker z malimi žrtvami bi se dala ustvariti historična in umetniška galerija narodu v nesmrtnost in vzpodbudo. Saj umetnostne galerije so bile in so najdragocenejši dragulj v glorijoli vsake kulture! Društvo je v svrho pridobitve novih članov priložilo mesečnikoma »Ljubljanskemu, Zvonu« in Dom in Svetu« letna poročila prvega poslovnega leta s čeki in prošnjo za malenkostni letni prispevek tridesetih kron; dkrog 4000 takih vlog je prišlo - a-ši inteligenci v roke in v teku petih mesecev se je priglasilo 25 članov! To je eno; drugo je temu enaiko. »Galerija« je odprta dvakrat tedensko zdaj že 10 mesecev; v sredi Ljubljane, na vidnem prostoru ima tablo. In v teh 10 mesecih jo je posetilo od 70.000 mestnih prebivalcev okrog 600! Zdi se nam potrebno, da konstatiramo ti dve dejstvi, ki spadata v žalostni del naše »kulturnosti« in prosimo vse, ki prebe-ro te vrstice in se čutijo količkaj prizadete spričo te žalostne malomarnosti in mlač-nosti, da pomagajo izbrisati sled takega obsoje vrednega pojava in s 30 K zidajo na spomeniku najizrazitejšega glasnika duhovne kulture sebi in potomstvu v ponos, — »Narodna Galerija« v Ljubljani.
lj Pobiranje državne trošarine na plin. Finančna oblast je ukazala, da mora trošarino na plin, ki je predpisana s pravilnikom za izvrševanje določil o državni trošarini na plin (Uradni list štev. 345 iz leta 1920) pobirati plinarna. Trošarino na plin je treba plačevati od 20. septembra 1920 nadalje ter znaša ista 1 krono 60 vinarjev od vsakega kubičnega metra plina, ki se je uporabil za razsvetljavo. Plin za kurjavo in pogon je trošarine prost. To se daje potrošnikom plina na znanje z do-stavkom, da bode prihodnje dni pobiral uslužbenec plinarne trošarino za dobo od 20. septembra do konca decembra s posebnimi računi. Za dobo od januarja 1921 nadalje se bode trošarina na plin pobirala obenem z zneski za porabljeni plin. Potrošniki plina se opozarjajo obenem Še na določilo v členu 112, točka 4 navedenega pravilnika, glasom katerega morajo račune hraniti tri mesece ter jih vedno na zahtevo pokazati trošarinski kontroli.
lj Lokalni patriotizem je čisto lepa reč, pa v Ljubljani človek kratkomalo ne sme biti lokalni patriot, če si noče srce raztrgati. Kamor pogledaš, povsodi si želiš spremembe, remedure. In vidiš, da bi to ali ono ne stalo veliko, da se ohrani ali popravi. Rja je že pojedla marsikatero ograjo, predno so žalostne ostanke pople-skali. Pravočasno se ničesar ne naredi, prej se mora izvošček in pasažer iz troh-nelega mostu v Gradaščico prekucniti. Dokončati se tudi ne sme nobena reč prav do kraja, kajti lepo je polovičarstvo, načenjanje. To vidiš na levi in desni ob strugi Ljubljanice. Koliko materiala je že požrlo to cincanje in poskušanje. Pa to ne leti morda na očeta Tavčarja, ki ima siccr nas lokalpatriote močno v želodcu, ki pa n. pr. res ne more zato, če struga ne spada v njegovo kompetenco. Bodimo pravični. Culi smo, da je dal župan mestnemu vrtnarju Hejnicu strog nalog, naj se vsaj letos nepoliko zgane, da bo vedel, zakaj piačo vleče, ki ni majhna. Osobito namerava olepšati prosto^ kjer je stalu nekdaj
Naglasova hiša, tam na Bregu. Bo ostalo samo pri želji g. župana?
lj Meglena Ljubljana — solnčna Gorenjska. Medtem, ko se v Ljubljani skozi več tednov ni videlo solnca ter je vlažna gosta megla in mokrotno vreme pretvarjalo ljubljanske ulice v kaos blata, so se lahko na Gorenjskem uživali najlepši zimski dnevi. Ves ta čas sta bila le dva oblačna južna dneva in ravno dnevi najgostejie megle v Ljubljani so bili najlepši solnčni dnevi na Gorenjskem kot predvsem ravno 24. december, ko je vladala v Ljubljani neprodirna megla.. Na Gorenjskem je bil v vseh teh dneh ne ravno hud, toda vendar tolikšen mraz, da se je na debelem snegu napravil čez in čez svež srež, kar je nudilo smučarjem najidealnejšo smuko. Šele 6. t. m. je jug za dva dni tudi na Gorenjskem zavladal, vendar je v nedeljo nastopil mraz. Koliko razlike na tej mali progi. Dosedanja idealna zima na Gorenjskem je privabila precej ljubiteljev krasne zimske narave tudi iz drugih delov naše Jugoslavije, in le za obžalovati je, da sedanje prometne razmere ne dopuščajo obilnejši obisk, Upamo, da se to v kratkem popravi, na kar bo na Gorenjskem zavladalo zi a-hno zimsko-sportno življenje ter opozarjamo ponovno na vremenska poročila, ki so točna in največje važnosti.
MafBi®ueI£a poročila*
šE VEDNO VLADNA KRIZA.
Belgrad, 11. jan. (Izv.) Vse vesti demokratskih listov, ki jih širijo v svet, da se je položaj vlade zboljšal, ne odgovarja j resnici. Radikalno-demokratska vlada se nahaja v krizi že od onega dne, ko so se začeli muslimani obotavljati, da bi stopili v vlado. Vsa snubitev zemljoradnikov pa je na drugi strani ostala dosedaj istotako brez uspeha. Obetali so sicer vladi, da jo bodo podpirali v ustavnih vprašanjih, toda v kabinet nočejo vstopiti.
Belgrad, lt. januarja. (Izvirno) Večina muslimanskih poslancev se je danes vrnila v Belgrad. Iz njihovih vrst se dozna-va, da nočejo od svojih zahtev niti najma-nje popustiti. Poleg ministrstva za vere zahtevajo zase tudi ministrstvo za agrarno reformo, na to zahtevo pa seveda demokrati nikakor nočejo pristati. V demokratskem klubu je d o šlo do velike napetosti že tedaj, ko so morali ministrstvo za agrarno reformo prepustiti radikalcem. vsled česar sodijo, da demokrati nočejo nadalje popuščati, kljubtemu da sc s tem kriza Pašičeve vlade poostri.
Belgrad, 11. januarja. (Izvirno) Na jutrišnji seji konstituante se bo odločilo nadaljnje delovanje konstituante. Ako vlada do jutri ne dobi večine, je mogoče, da odgodi seje konstituante, dokler se položaj ne razbistri. Ministrski svet ni mogel odločiti nobenega programa za prihodnji dan.
JUG0SL0V. KLUB VZTRAJA.
Belgrad, 11. januarja. (Izvirno.) Danes popoldne je imel Jugoslovanski klub sejo, na kateri je razpravljal o sedanjem političnem položaju. Predsednik kluba dr. Korošec je poročal o trenotnem položaju ter je bilo sklenjeno soglasno, da ostane na svojem dosedanjem stališču.
SNUBITEV MUSLIMANOV ODKLONJENA, ZEMLJORADNIKI PO-MIŠLJAJO,
Belgrad, 11. januarja. (Izvirno) Včeraj je Nikola Pašič pozval k sebi poslanca zemljoradnikov Franiča, katerega je zaprosil, naj bi zemljoradniki stopili v vlado. Danes dopoldne je Pašič razpravljal s predsednikom zemljoradničkega kluba poslancem Vojislavom Lazičem, ki je prišel medtem v Belgrad in katerega je skušal pregovoriti, da bi njegova stranka stopila
v vlado, ker bi edino v tem slučaju bilo mogoče delo sedanje vlade. Ker je malo upanja, da bi stopili muslimani v vlado, vidi Pašičeva vlada edini izhod iz sedanjega položaja v tem, da pridobi zemljorad-nike za vstop v vlado. Tudi vodja demokratov Ljuba Davidovič jc povabil k sebi poslanca Laziča in ga skušal pregovoriti za vstop v vlado. Poslanec Lazič je obljubil, da bo sklical sejo svojega kluba, ki bo o zadevi končno odločil. Snubitev muslimanov je ostala brez uspehov, ker je večina med njimi principielno proti vsakemu vstopu v vlado.
KOMUNISTI SAMO PRETVEZA?
Belgrad, 11. januarja. (Izvirno) Pašičeva vlada ima za seboj tako malo pristašev, da ji bo nemogoče ustvariti tak položaj, ki bo omogočal sodelovanje vsem strankam v konstituanti. Zalo se med demokrati in radikalci govori, da mora vlada vztrajati pri sedanjem poslovniku, ki onemogoča veliki večini Hrvatov in Slo-cencev delo v konstituanti. Demokratska »Pravda« pozdravlja z odkritim veseljem sklep Radičeve stranke, da ne pride v Belgrad, češ da bo tako v konstituanti manj protidržavnih elementov, ter da bo radi tega mogla konstituanta mirno in nemoteno delati. Dejstvo, da hočejo uveljaviti ustavo brez Hrvatov in Slovencev, niti najmanje ne plaii teh državnopravol-
kov, ki hočejo na ta način nasilno zasejati razdor med jugoslovanskim narodom. Vladne stranke že sedaj povdarjajo, da se bo z vsemi strankami, ki se ne bodo pokorile njihovim zahtevam, postopalo na podlagi ukaza Vesničeve vlade, izdanega proti komunistom. Pravijo, da bo to program Pašičeve vlade.
KOMUNISTIČNE ZAHTEVE NASPROTI VLADI.
Belgrad, 11. januarja. (Izvirno) Komunisti so izročili predsedstvu konstituante zahtevo, po kateri naj se osnuje parlamentarna komisija v svrho preureditve vladnih odredb, ukrenjenih proti komunistom.
Belgrad, 11. januarja. (Izvirno) Komunisti so podali vladi izjavo, da njihov klub ne bo prisostvoval sejam konstituante, dokler se ne izpremeni sedanji poslovnik.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad, 11. januarja. (Izvirno) Danes je imel ministrski svet dopoldne in popoldne sejo, na kateri je razpravljal o položaju vlade ter o delu konstituante. Pri tej pri'iki se je tudi odobrilo besedilo pre-stolnega govora. Sklepalo se je o varnostnih odredbah v južni Srbiji ter sprejel predlog o amnestiji vojnih beguncev.
BOSANSKI REŽIM V SREMU.
Belgrad, 11. jan. (Izvirno) Tekom jutrišnjega dne bodo intervenirali poslanci Jugoslovanskega kluba radi groznih nasilj v Sremu, ki jih vrše nad Hrvati in Rusini organizirane tolpe tamošnjih srbskih radikalcev in demokratov, ki so se baje oborožili proti komunistom, vrše pa največja nasilja nad Hrvati. Orožje ni bilo razdeljeno Hrvatom, temveč samo Srbom, ki so to priliko izrabili, da pod firmo narodnih gard ogrožajo življenje in imetje svojih sonarodnjakov. V zadnjem času so nastale v Sremu take razmere glede varnosti, kakršnih ni bilo izza turških časov. Najhujše nasilje se vrši nad grško-katoli-škimi Rusini v Bačincih, Mikloselcih in Petrovcih. V Mikloselcih in Petrovcih so napadle oborožene srbske tolpe občinsko poslopje, odstranile vse hrvatske napise ter preiskale vse hrvatske hiše in župni-kovo stanovanje. Posl. dr. Šimraku, ki se tamkaj nahaja, so grozili na brutalen način. V hrvatskih in muslimanskih krogih sodijo, da je bil namen radikalcev in demokratov uporabiti narodne garde proti drugim narodnostim, radi česar so tudi razdelili orožje samo med srbski element. Ako se teror razvije, zna priti do usode-polnih posledic.
ODHOD D' ANNUNZIJEVCEV. LDU Zagreb, 11. jan. (ZNU) Jadranski zbor je prejel od župana na Rabu tole brzojavko: Jablanac, 10. januarja. Na poziv rednih čet, ki se nahajajo na vojnih ladjah, je včeraj z Raba odpotovala večina D' Annunzijevcev, nekoliko jih pa ni l.o-telo oditi. Davi se je že ob sjdmih slišalo od mesta ostro streljanje strojnic kakor v bobnečem ognju.
BORZA.
LDU Zagreb, 11 .januarja. (ZNU.) Devize: Berlin 213—216, Italija 527—530, London 545—550, Nepyork kabel 153—154, ček 150.50 do 152, Pariz 910—914, Praga 175—187, Švica 2300—2400, Dunaj 22.60—22.70, Bukarešta 192—195. Valute: Dolarji 150—150.25, av-76, češkoslovaške krone 168—170, napoleon-dor 478—480, nemške marke 204—205, romunski leji 197—200, italijanske lire 510—520. atrijske krone 23.50—24.50, carski rublji 62—
Orlovski vestnik.
Seja predsedstva in vaditeljskega zbo-rea Orliške zveze se vrši danes, v sredo ob 5. uri popoldne v Jugoslov. tiskarni, III. nadstr. (K)
Dijaški vesMik.
d XV. redna seja Dijaškega Orla danes 12. jan. ob pol 7. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr. Udeležba celega odbora in vaditeljskega zbora absolutno potrebna, — Predsednik D. O.
^azne prireditve m obj&ve.
It. .simfonični koncert Muzike Dravsko Div. — Pri tem koncertu, ki se vrši v ponedeljek, dne 17. januarja v dvorani >Union :, so bo izvajalo: 1. Ludvig v. Beethoven: a) Overtura »Leonora II k op 72; b) Simfonija št. 6, F-dur, op. 68. 2. E Adamič: Tatarske silhuete. 3. Dr. A. Dvorak: Slovanska rapsodija D-dur, op. 45, štev. 1, 4. K. M. Weber: Overtura k operi »Oberon«. — Vstopnico se dobivajo v Dolenčevi trafiki, Prešernova ul.
Javno predavanje na univerzi se vrši danes 12. t. m. ob 8. uri zvečer. Predava g. univ. prof. dr, F. Veber iz cikla »Telo in duša« III. del: Brezčasna harmonija med duševnim in neduševnim svetom.
Družabni klub priredi v soboto, dne 15. januarja 1921 v veliki dvorani hotela Union družabni večer s plesoi >. Za rodibne (3 osehe) so bodo dobile v.^opnice a SOK, kur je na vabilih pomotoma izpuščeno in na kar odbor Družabnemu Ulibu se posebej opozarja.
Turistlka in spori.
.Športni ples, ki se je vršil 9. t m. v Narodnem domu, jo popolnoma uspel. Odbor S. K. Ilirije izreka vsem damam iu gospodom, ki so s svojim marljivim, požrtvovalnim sodelovanjem omogočile prireditev in ji pripomogle do uspeha, priznanje in zahvalo. —> Športni klub :>Ilirija«, (k)
S. K. > Ilirija« objavlja: Člani nogometne sekcije, ki so dobili v uporabo klubovo opremo (čevlje, hlačke itd.), jo imajo v dobrem stanju oddati klubovemu gospodarju v četrtek, 13. t. m. ob 19. uri v sobi Športno zveze, Na« rodni dom. (k)
Prosvela.
pr Risto Savin, nove skladbe. Pri Go-
ričar in Leskovšek v Celju sta izšla dva zvezka pesmij, skladatelja opere »Lepa Vida« Risto Savina in sicer po pesnitvah Oton Zupančiča. Naročajo se pri založni ali pri vsaki drugi večji knjigarni.
pr Revue Yugoslave prinaša v svoji 12. številki med drugo zanimivostjo tudi prevode Prešernove: Pod oknom, S. Gregorčičevo: Človeško srce in S. Jenkovo: Duhovi. Prevode jc oskrbel g. L, ,C. Meur-ville.
Fr. Žaren:
Proti italijanskemu vinu.
Že včerajšnji »Slovenec« je pokazal na nevarnost, ki preti našim vinogradnikom od italijanskega vina. Naša javnost se vse premalo zaveda velike parodno-gospodar-ske važnosti te panoge za nas, da je izkupiček za vino edini dohodek tisočev naših malih ljudi. Vinogradi faktično rede in vzdržujejo večji del Dolenjske in velike dele Štajerske. Nasprotniki vina naj pomislijo, da ni za enkrat druge poti, po kateri bi prišli ti kraji do kruha. Niti s poljedelstvom, niti z živinorejo, niti s sadje-rejo. Žalibog producirajo naši vinogradniki pod veliko težjimi pogoji kakor drugod. Vsled tega ne prenesejo proste konkurence z nobenim tujim vinom, zlasti ne z italijanskim. Konkurenčna zmožnost italijanskih vinogradnikov bo pa postala vsled nenavadnega napredka poljedelske industrije v Italiji še veliko večja kakor je bila dosedaj. Tako so začeli izdelovati pred kratkim v Veneciji neko novo vrsto olja, namreč iz grozdnih semen. Uporablja se kot jedilno olje pomešano z olivnim, ali pa v industriji za izdelovanje mila. Da spoznamo, kako bo to nov velik dohodek za italijanske vinogradnike, moramo preudariti, da se da pridobiti iz 70 do 80 milijonov centov grozdja, ki se pridela v Italiji, okrog 250.000 centov olja. Francoski časopisi že tožijo o veliki konkurenci, ki jo delajo italijanska mila v Egiptu in v Indiji. Nadalje so delavci v Italiji veliko cenejši kakor pri nas, galica se dobi po dosti nižjih cenah in podnebje bolj ugaja trti. Poleg tega podpira in ščiti italijanska vlada vinogradništvo na vse načine. Naša vlada naj bi si tu vzela dober vzgled. V vseh svojih trgovskih pogodbah si je znala zagotoviti za svoja vina različne ugodnosti. Tako je izsilila iz Avstrije prost uvoz gotovih vin, kar je dunajski parlament po ljutih bojih šele 1905 odpravil. Tudi v italijanskem načrtu trgovske pogodbe, ki se ima skleniti z našo državo, stoji na prvem mestu zahteva pa prostem uvozu njihovega vina. Stvar bližnje bodočnosti jc, da to merodajni faktorji preprečijo.
Za danes pa grozi druga nevarnost, na katero smo dolžni opozoriti. Danes ali jutri imajo zasesti naše čete ozemlje, ki nam pripada po rapallski pogodbi. Sliši se, da so tam trgovci nagrmadili velikanske množine italijanskega vina, ki ga upajo tako brez carine utihotapiti na naš trg. Ako upoštevamo, da se dobi v Italiji vina kolikor kdo hoče po 2 do 3 lire, bi prišlo za trgovca to vino 12 do 13 kron. Seveda bi cene pri nas gotovo ne padle veliko nižje kakor so sedaj in ves mastni dobiček' bi šel trgovcem v žep. Z ozirom na naš domač vinski trg, ki je že prenapolnjen, in*s stališča pravičnosti gospodarske politike, ki ne sme dopustiti, da se kdo obogati na škodo drugega, zahtevamo, da ukrene finančna uprava takoj potrebne korake, da se vse to vino zacarini, kakor vsako drugo importirano vino.
ŽeSezniš&a zveza KotevJo-G£eka.
Že nad eno leto sc intenzivno deluje, da sc realizira stari načrt, ki se je že v Avstriji čestokrat obravnaval, železniško zvezo Kočevje—Reka. Odkar se je pa v novi državi ustavilo krošnjarjenje, je za ljudstvo ob Kolpi in Čabranki to vprašanje poslalo vitalnega pomena. Da so se za le lo akcijo interesirali industrijski krogi, jc temu dokaz odbor, ki se je pred letom ustanovil poleg onega, ki si ga je sestavilo
ljudstvo v dosego svojih ciljcv. Zadeva se je od strani interesentov obravnavala z vso resnostjo tako, da so se pripravili že podrobni načrti dveh prog, ki bi prišle v glavnem v poštev.
Da se pa zainteresira še širši krog, se je v to sklical sestanek 31. decembra 1920 v Kočevju, ki ga je vodil veletrgovec g. Anton Rajfež. Udeležba je pokazala; da akcija vsebuje splošno zanimanje ne samo v okraju, marveč, kar je hvalevredno, tudi v Ljubljani.
Kot strokovnjaka sta poročala g. Mo-horič, adjunkt trg. cbrt. zbor., ki je priporočal zvezo Kočevje—Brod Moravice— Reka s stališča trgovine in industrije kot tudi s stališča splošnega gospodarstva cele Slovenije. Nameravana železnica je vzbudila nova industrijska podjetja, ki je sedaj baš radi eksportnih težkoč neizpe-Ijiva. Železniški adjunkt g. Švajger je obravnaval strokovno stran nameravane zveze na podlagi načrta dunajskega ing. in svetnika Musilla. Doseglo se je soglasje za zvezo Kočevje—Brod Moravice, kjer bi se zvezala že z obstoječo progo Zagreb —Ogulin—Reka. Gg. Kajfež in Dragotin , Hribar predsednik Zveze industrijcev sta poročala o dosedanjem delu pri centralni vladi uresničenje proge. Poslanec g. Škulj poroča o tozadevni interveneji pri žel. ministrstvu, poživlja k složnemu delu in požrtvovalnosti od strani občinstva, ter predloži par misli glede financiranja celega podjetja.
Gosp. Bauer poštar pri Fari se zavzema za ono progo, ki bi več koristila tudi lokalnim potrebam Fare in Banjaloke. G. kaplan Semič izraža mnenje o tesni zvezi s Hrvati na Kulpi in Moravicah. Končno se je izvolil odbor, ki bi v glavnem vso akcijo vodil. Predsednik dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski; podpredsednika gg. Anton Kajfež in Drag. Hribar; nadaljnji odborniki: g. poslanec Škulj, zastopniki posamnih industrijskih družb in trg. gre-mija v Ribnici, župan Kočevja Loy, poslanec Pucelj i. dr.
Navzoči so takoj podpisali garancijo gotove vsote, s katero se začne s predpripravami dela.
Končno je predlagal g. Fajdiga iz So-dražice, naj se dela tudi na zvezo Rakek— Ribnica, kar je utemeljeval tudi poslanec Škulj in se je soglasno sprejelo. Sestanek je pokazal splošno zanimanje, pokazal resno voljo, upati je, da se za to delo zainteresira cela Slovenija. Ker je to glavni interes nje.
Sela	©Mn-
Ljubljana, U. jan. 1921.
Današnjo redno sejo je vodil g. ?upan dr, Ivan 'lavčnr, ki jc imenoval cverovatelja gg. Kolešo in Verbiča.
Predsedstve.il?. naznanila.
Župan je naznanil, da se je Jugoslovanska Matica zahvalila za naklonjeni ji dar. — Glede na interpelacije je poroča) g. župan, da sc je Korunova cesta nasula in da se bodo jarki čistili spomladi. — Mestnemu magistratu so dešta sledeča darila za mestne reveže: 1. Janko Popovič 2000 K; 2. Fran Krapeš, božič-nico 500 K:^ 3. Marta Kreuzer volilo svojega očeta 300 K; 4. . Franc Tome, trgovec, povodom sprejema v občinsko zvezo 200 K; 5. Viljem Spitzer, trgovec 200 K. G. župan je izrekel zahvalo darovalcem.
Personalno-pravne zadeve.
V svrho izvedbe splošnega popisa voz, prebivalstva in domače živine so se izvolili predsedniki volivnih okrajev. Mesto se bo razdelilo v JO rajonov. — Mesto umrlega Mihe Verovška se je izvolil za oskrbnika ubogih za vodmatski okraj g. Andrej Taškar. — Spremenila se je na to v nekaterih točkah uradniška pragmatika mestne hrapilnice: uradnike bo imenoval občinski svet, pomožno osob-je pa upravni odbor hranilnice.
Finančne zadeve.
Draginjske doklade mestnih upokojencev in vdov mestnih uslužbencev se izenačijo z dohodki državnih upokojencev, in sicer od 1. januarja 1921 naprej. Zvišanje bo stalo mestni zaklad mesečno 12.186 K 20 vin., elektrarno mesečno 1986 K, vodovod 200 K, klavnico 192 K 50 vin. in plinarno 620 K mesečno. — Denarna zaloga kreditnemu društvu mestne hranilnice se zviša na 10,000.000 K.
—	_ Pavšalna voznina za mestne blagotvorne vožnje sc je na prošnjo Josipa Turka zvišala za 70.000 K. — Josipini Skuškovi se zviša na-jemščina za šolske prostore v njeni hiši št. 2t na Erjavčevi cesti na 10.683 K. — Za odkup dela mestne parcele št. 184/1, kat. občine Kar-lovško predmestje pred dolenjskim kolodvorom so se oglasili trije ponudniki. Poročevalec obč. svetovalec Likozar je predlagal, naj se ponudbe odkloni. Obč. svetovalec Zupančič je priporočal, naj se svet proda. Obč. svetnik g. Bončar je motil govornika, za kar ga je g. žup
an posvaril: »Prijatelj, ti pa daj mir!«
—	Obč. svetnik Vencajz je priporočal, naj bi se ne prodajal mestni svet, pač pa naj se daje mestni svet v dedni najem. Občinski svet je na to odklonil ponudbe in sprejel predlog obč. svetnika Vencajza glede na dedni zakup mestnega sveta. — V šolski odbor obrtne nadaljevalne šole so bili izvoljeni Likozar, Ru-žička in Praprotnik.
Stavbne zadeve.
Spremeni se regulačni načrt za Ulico rimske legije na Mirju: gre za to, da bo šla cesta tako, >da se bo ohranil tisti puklasti zid,« je pojasnil g. občinski svetnik Lozar občinskim svetovalcem, ker g. poročevalca inž.
Ružička nihče razumel ni. — Za popravo lesenega mostu čez Gradaščico pred trnovsko cerkvijo se dovoli znesek do 45.000 K. — Za odtok meteorne vode na križišču Knezove ul. :n Poljanske ceste v Spodnji Šiški se dovoli znesek do 6500 K. — Vsem hišnim posestnikom se podaljša rok za napravo hišne kanalizacije do 1. oktobra 1921.
Vožnje za mestno plinarno.
Vožnje za msstno plinarno so sc oddale g. Josipu Turku za 18.000 K višje, kot dozdaj.
Zvišanje tarifa za izvoščeke.
Z večino glasov je na to občinski svet potrdil zvišanje tarife za izvoščeke .
Komunalna banka.
Občinski svetnik Ivan Kocmur je utemeljeval nato svoj samostalni predlog o ustanovitvi komunalne banke. Udeležena naj bi bila pri banki občina, n'ena podielia, mestna hranilnica. Gosp. podžupan dr. Triller jc večkrat motil predlagatelja z medklici. Župan dr. Ivan lavčar je nakazal predlog finančnemu odseku.
Interpelacije.
Obč. svetnik g. Jeglič je vprašal, če se je že kaj storilo za vpeljavo električne razsvetljave v šišensko šolo. Dr. Tavčar: >>Stvar je v teku.« — Dalje je priporočal interpelant, naj se uvede davek na kvartanje. Župan: »Nekaj se bo morebiti dalo pri kvartopircih dobiti. Bom sam tak predlog stavil.«
Vznemirljiva interpelacija. — Medklici z galerije. — Župan zapovedal galerijo izprazniti.
Občinski svetnik Bole (JDS) je stavil na župana daljšo interpelacijo, v kateri je vprašal, zakaj se ni, kakor je izjavil podžupan dr. lriljer, opustila mestna pekarna 31. decembra in da je dobil lastnik pekarne od magistrata dopis, da se bo do 1. februarja vse pospravilo in da se mu bo takrat pekarna vrnila. Klic z galerije: »Škandal! Pomočniki brez dela!« Dr. Tavčar: »Galerija naj se ne vmešava v razpravo!« Interpelant:« »Tako se ne postopa z obrtnikom!« Župan g. B.olelu: »To ni parlamentarno: »Pokličem Vas k redu!« Interpelant nadaljuje: »Dotičnik se je obrnil do župana včeraj, pa ga ni dobil. Dotični obrtnik je šel na magistrat, tam mu je rekel neki uradnik, da mora biti zadovoljen, če bo kako fuialko dobil. Trpel je škodo dve leti, zdaj ga pa tako šikanirajo.« Župan g. Boletu: »Vi smete samo vprašati, ns pa toliko govoriti!-Vzel Vam bom besedo, če se ne boste na vprašanje omejili!« Interpelant končno zahteva pojasnila, zakaj se ni mestna pekarna z 31. decembrom opustila.
Župan dr. Tavčar: »Od g. Schreva ie kupi pekarno g. Kavčič. Ker je imel g. Kavčič tako oporo v občinskem svetu, sem sklenil opustili občinsko, četudi to po mojem mnenju še ni bilo umestno. Mi imamo pogodbo z S- oehrevem, da mu bomo vse v dobrem stanju vrnili. Povabil sem g. Kavčiča k sebi večkrat, da se pogovoriva, pa ni prišel« Klic z galerije: »Nikdar! Ni resnica!« — Župan dr. Tavčar: »To je že nečnveno. Sluge: prosim, izpraznite galerijo! Pošljite po policaje, da bo red!« Sluge so odšli na galerijo, ki se je pa medtem že izpraznila. Župan nadaljuje: »Do 1. februarja imamo pogodbo, do takrat se
mora vse popraviti, če ne bomo imeli kak-celo kopo pravd. Ko smo s Schreyem skle-n-li pogodbo, je imel dve filialki, občina je dobila še tri prodajalne kruha. Mestni prostor v Prešernovi ulici je imel Schrev res v najemu za 1000 K. toda za ta prostor se nam, gospodje, ponuja zdaj 10.000 K. Kavčič se bo moral vdnti)*?— Bole: »Prosim besede!« — Zupan: »Ne dopuščam besede.« Ker hoče g. Bole govoriti, nastane velik nemir. Obč. svet. nudovernik g. Boletu: Kaj bomo dlako ce-pilil« Dr Tavčar Boletu: »Pa predlagajte še, naj dobi Kavčič milijon!«
. Nato prosi "obč. svetovalec Srebot (SLS), na) se nekatere ulice v Vodmatu popravijo. Zupan: »Kar bo le mogoče, se bo zgodilo.« — Obč svetovalec Bizjak fSLS) je želel, da se izboljša razsvetljava v Šiški. — Obč. svetnik i i ,c- vPfa?al župana, kaj je s stanovanjsko akcijo občine. Župan: »Nekaj materijala smo nakupili, kar sc je dalo.« _ Ko je 8e obč. svetnik Bole vprašal g. župana, zakaj je bit namestnik umrlega obč. svetovalca Bona-ča pozvan v obč. svet šele 27. sept. I. 1., je g. župan dr. Tavčar zaključil javno sejo.
Jugoslovanski skladni koledar
za leto 1921 je ravnokar izšel v zalofri Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 30 kron. — Trgovci dobe popust.
Žepni koledarček za leto 1921 je tudi izšel istotam v prikupljivi in priročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust.
Mefeorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. vlš.
Cus opazo- vania	Hmo-metor v rnni	Tormo-moter v U	1'ailirom. dilerenen v O	Nebo, votrori	Padavina r mm
10./1. 21 h	7401	7	0-9	obl.	
11./1. 7 h	735-9	7	1	obl. s. z.	-
11./1. 14 h	734-6	7-8	06	obl. z.	
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje
v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvoj-natih aH 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Fellerjev Elaa mentolni črtnik en komad 12 K.
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobrel 6 škatljic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stu-bica donja, Elsa trg št. 134, Hrvatska.	C.
Za dvakratno objavo v tedna se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A, Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADIŠČA (»Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (TeL 366.)
KLEPARJI Kom Tn Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13.
Priporočalo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št, 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
PARFUMERIJE IN ICOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg 11.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE. Kibšer Hugon, fotograf, Valvazor jev trg 7, naspr. Križ. cerkve.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F» & An Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Čeroe Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
ITnhariril zanesl)iva in poštena z dobrimi AullulILuf spričevali se sprejme v trajno službo. — Ponudbe na hotel „Trigiavu, Sevnica ob Savi.
ADilarljenl l^o^N9^^^««^^
službo. — Ponudbe pod „Abiturijentu na upravništvo tega lista.
Spretno prodajalka zJOt1^
lana in galanterije izvežbane se iščej gdč. z dežele imajo prednost. Ponudbe pod »Vestna« 113 na upravo .Slovenca*.
50 ormičev ribezlja
vini na Dunajski cesti štev. 10.
Krasen rosk! liri Si0bTapS
večje posestvo. — Pismeno na anončno ekspedicijo Al. Matelič, LJubljana.
Douro lonsrico
se spreime pod dobrimi pogoji v dobro hišo v Ljubljani. — Ponudbe pod šifro >1883« na upravo tega lista.
Cfnnnirnnjn z eno ali dvema sobama JlUilUV UlljD iščem event. v novi hiši po današnjim razmeram odgovarjajoči stanarini. Brez otrok. Za takoj ali pozneje. Pismeno na anončno ekspedicijo Al. ffia-teiič, Ljubljana.
(Za dvakratno objavo v tedna m rncuna 8 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zla« lopati«,
Valvasorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 2SE,
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
ISchuster Anton, Stritarjeva uL 7.
PPPfifl ep troje perzijskih (ena nova in riulIU Oi/ dve starinski), troje pirotskih preprog, medved kot preproga, velik kovčeg (Rohrplatten), turški stol. Adamič, Pred Škofijo štev. 9. II. nadstropje.
Zahtevaj te proračun za objavo oglasov.
Kmetovalci, pozor!
£ Neverjetne uspehe dosežete pri ; J prašičih, govedi itd. ako prime- * S Sate krmi redil ni prašek BEDIN ■ ■ lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani. " ■»■■■■■»■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■»■■■■S
7 let še davka prosta, solidno zidana, na prostem, solčnem kraju, v bližini deželne bolnice in farne cerkve, se radi družinskih rdzmer proda. Naslov pri upravništvu „Slovenca* pod št. 106.'
Pri slabostih vsled starosti, pri želodčnih težkofah in pri izgubitvi moči je stari vinski konjak v mleku- pravo oživljajoče sredstvo, 2 pollit. stekl. pošlje franko za vnaprej posianih K 140 Beneš Hertl, lastnik, grad Golič pri Konjicah. Slovenija.
11 \mV\m da n]'"tm Pučnik
II ihiuVlili, eventuel. dolgov, ki bi jih pok. Ivana Jager ali Beti Jelene roj. Jager v mojem imenu napravili, ker sem jaz iste za oskrbništvo moje hiSe popolnoma izplačal.
Viktor Oblak,
hišni posestnik, Rožna dolina 304.
Trgovina znamk
Ljubljana, Poljanska cesta 13 Nakup, prodaja, zamenjava.
Vse filatelistične potrebe na zalogi. Posamezne znamke in cele zbirke kupuje po najvišjih cenah.
i nm s
»t
Naša hčerkica edinka, oziroma sestrica, vnukinja !n nečakinja, naša ljubljenka
Mira Bajulc
gojenka VI. llceja
izdihnila je v cvetoči dobi 16 let danes svojo mlado dušo.
Na njent zadnji, za nas prebridkl poti, iz hiSe žalovanja Rimska cesta 10 na pokojišfe pri Sv. Krištofu spremimo jo dne 13- Jauuarja 1921 ob pol 4. uri popoldne.
Priporočamo jo, zlasti njenim součenkam v prijazeu spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 11. januarja 1921.
Žalujoče rodbine:
Bajuk, Škrlo-vnilc, Kiarer»5.
Vsakovrstno klobuke od 160 K naprej ima v veliki zalo(;i in tudi lepe velour-klobuke
FRANC CERAR, tovarnar*Stobu
pošta Domžale. Tovarna jc 7 minut od postaje Domžale oddaljena. Cene primerno nizke, postrežba točna.
. Zalaznik
Kavarna, slaščičarna in pekarija
naznanja p. n. občinstvu in svojim gostom, da ima vsak dan sve* kruh in drugo fino pecivo ter raznovrstne* slaščice, kakor v predvojnem času.
Zagotavljale točno postrežbo, se za mnogobrojen obisk vljudno priporoča
__Jakob Zalaznik.
vrste
> bi
j^ovs'* jjosSna
dobava se ft&vsod "^BSg
Pt-va hrvBlska ivornlca salam, su.ene^a mesa ln masti
M. GaWRiL©VIC
si*g©wa a. a. Fetrinja.
HKKffiKKSBnBHHMBM
„ORIENT"
družba z o. z. preje
Brata Eberl ln Jančar & Co Ljubljana, Miklošič sva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
Priporoča se tvrdka
Jos, Peteline, Ljubljana
Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška SSn»»g»*a|t etPAlOV v vseh opremah za do-
zaioga 5bw«b?ush ssroaev maCo rab0> za krojaCCi
original Cijlinder Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele zu vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo,
Izdaja konzorcij »Slovencac
Odgovorni urednik Mihael Moškcre v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.