P. »inni piiiiitna v gotovi«. Leto LXI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din - nedeljska izdaja celoletno % Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi ul.6/111 Telefoai uedtittva: dacm alaita MM — VENEC m MM lakaja vnk lian sjatraj. raaaa poaedH jka la ct««va p« prosa tka Ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Str. 7563. Zagreb štr. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299} Nov način verskega boja Kako je z vero v Rusiji? 0 tem se širijo eelo nasprotujoča si mnenja. Ni manjkalo glasov, ki so spričo okrožnice sedanjega odbora komunistične stranke z dne 15. marca 1930, ki je prepovedala nadaljnje zapiranje cerkva iu žalitev verskega čuv-stva — kakor tudi spričo znanega Vorošilovega n »stopa proti brezbožni gonji v armadi, napovedovali iztreznitev sovjetov in izpremembo njihovega veri sovražnega stališča. To optimistično mnenje se žal ne obistinuje, kakor dokazujejo dejstva, ki jih je zbral in objavil konec minulega leta bivši Ir.rkovski škof Serafin v dunajski »SchOuere Zu-kunft«. lzpremenile so se pač taktika in metoda, boj in cilj pa je ostal isti. Preje so se posluževali v boju proti veri brutalnih nasilnih sredstev, sedaj pa hočejo vplivati na duševne globine, in to s pomočjo socializacije v teku druge petletke. Ruski listi poročajo iz nedavno objavljenegu odloka sveta ljudskih komisarjev o novem verskem petletnem načrtu naslednje podrobnosti: »V prvem letu (1932/33) je treba sestaviti natančen načrt o zapiranju cerkva in molilnic, ki naj se praktično izvrši do spomladi 1937. V drugem letu (1933/34) naj se »likvidirajo« vse verske celice v družinah in iz državnih uradov in obratov naj se odstranijo vse osebe, ki so verskega mišljenja. Celokupna verska literatura in vsakršno bogoslužje naj se prepove. Tretje leto (1934/35) naj služi ustanavljanju brezbožniških celic. Dotlej je treba izvršiti najmanj štiriinpetdeset protiverskih filmov, ki bodo namenjeni predvsem za predvajanje v šolah. Vsi služabniki verskih kultov, ki bi se branili opustiti svojo duhovno službo, se izženo iz Sovjetske Unije. V četrtem letu (1935/36) naj se izvrši predaja vseh cerkvenih zgradb, sinagog in kapel krajevnim oblastem, da jih izpremene v kinematografe, klube Ud. Peto leto (1936/37) naj vsestransko dovrši brezbožniško petletko, od katere je pričakovati, da bo iz ljudskega srca iztrebila pojin o I logu., Vso organizacijo dela, državno in kolektivno gospodarstvo hočejo prešiniti z brezboštvom. Vsak brezbožnik je dolžan delati v tem duhu. Brezbož-niki morajo stati v prvih vrstah najgorečnejših tovarniških delavcev in kolhoznikov, biti morajo najboljši udarni brigadirji; ateistične zveze naj mobilizirajo vse svoje sile, jih smotrno porazdele in tako še prekose naloge petletke; izvežbajo naj brezbožne specialiste, ki naj povzdignejo položaj brezbožnih delavcev, organizirajo nabor delavcev za obrale, se bore proti menjavanju dela in pohajanja iz obrata v obrat, prirejajo socialistične tekme, ustanavljajo brezbožne udarne brigade, cehe in tovarne. Vsakemu brezbožnemu delavcu naj se odkaže določena delavnost, ki naj jo izvršuje pod stalnim nadzorstvom. V vsakem obratu, na vsaki oblasti, v vsakem vzgojnem in učnem zavodu naj se organizirajo ateistične celice, ki naj vse delo, ves obrat in vse delavce prešinejo z brezbožnim duhom. Povsodi in vselej mora biti brezbožniška propaganda zvezana z delovnim procesom; vsak način delavnosti na fronti socialističnega prezida-vanja in snovanja mora biti nasičen s protiversko vsebino. Posebne naloge imajo brezbožniki na kmetih. Tu naj brezbožniki snujejo kolektivna gospodarstva in skrbe za upeljavo agrotehnike, ustanavljajo naj brezbožne traktorske postaje. Brezbožniki naj prepričajo kmete, da uspeh njihovega dela, prospeh poljskih sadežev ni odvisen od »blagoslova od zgoraj«, ne od molitve, blagoslovljene vode in verskih procesij, marveč edino in samo od agrotehnične organizacije poljedelstva. Ne Bog, ne duhovnik, ne molitve, marveč poljedelski stroji, kmetijski strokovnjaki in kmetijsko znanje! Na ta način naj se iz src kmetskega prebivalstva iztrebi vsaka verska misel, vsako versko čuvstvo. Svojo glavno pažnjo pa posveča bojujoči se ateizem v Sovjetski Rusiji protiverski vzgoji m 1 a-d i n e. Do konca 1. 1928 je bila sovjetska šola enostavno brezverska, poslej pa je izrečno protiverska. Da bi vzgojili naraščaj iz vsega početka v izrazito veri sovražnem duhu, zbirajo otroke v državnih ali komunističnih zavetiščih, v tem pravcu je usmerjena vzgoja po vseh šolah in vzgojevališčih od dečjih domov pa gori do višjih tehničnih šol in vseučilišč; celo akademija znanosti je sedaj organ protiverske propagande. V uradni »Metodiki protiverskega dela med negodno deco«, ki je izšla 1. 1931, slove neko mesto: »Protiverska vzgoja je bistveni del komunistične vzgoje, kajti religioznost je ovira za nego komunistične delavnosti, prole-tarske zavesti in aktivnega internacionalizma med mladino.« Zanimivo je, da hočejo v nekih državah drugod s protiversko vzgojo ljudstva doseči ravno nasprotne cilje: zavarovati privilegije meščanskega razreda in skrajnega nacionalizma! Odpor staršev proti taki vzgoji naj se zlomi z opozarjanjem na škodo, ki bi jo imeli otroci od verske vzgoje. Vsi vzgojitelji so obvezani, da staršem naravno«! izjavijo, da mora biti vzgoja •tcok protiverska in da starši ne smejo skušati vplivati na otroke v verskem zmislu. Vera da ie nepotrebna in sovjetska šola je itak močnejša nego roditelji; versko vzgojene otroke bi čakale v poznejšem življenju zelo velike neprilikcin ovire. V zadnjem času navajajo otroke, da sklepajo s svojimi starši tako imenovane protiverske pogodbe: Otrok se zaveže, da se bo pridno učil itd., starši pa. da odstranijo iz stanovanja vse svete podobe, da ne obiskujejo cerkve, ne obhajajo praznikov itd. Slednjič se morajo otroci udeleževati vseh protiverskih prireditev: maškerad in podobnega. — S posebno vnemo deluje »Zveza bojujoči!) .se brezbožrev* med Senstvom, kjer zadeva ale-izem na največji verski fanatizem. Kot glavno 41-edstvo za ne/krislinnienie žene jim velia, da se Japonci so začeli napovedani pohod Kitaju naj se iztrga še druga provinca Kitaj se bo branit z vsemi silami Docim je japonska vlada ?. t m. sporočila Društvu narodov v ženevi, da smatra incident pri šanghajkvanu v zalivu čili za likvidiran in da je zaradi tega bojazen, da bi japonske čete korakale i/, šanghajkvann naprej v smeri proti Tieneinti in Pekingu, neupravičena, pa prihajajo sedaj zopet imrorila. da japonski generalni štab išče povoda, kako bi mogel operacije, ki se bile začele prj šanghajkvanu. razširiti. V ta namen širi japonska vlada veat. da Kitajci za šanghajkvanom zbirajo veliko armado. kar do je treba preprečiti. Inozemski di- Rlomati ugibajo, kaj da naj ta taktika pomeni, ajbolj verjetno je, da hoče Japonska z ogrožanjem Tiencina m Pekinga, kakor tudi važnega pristanišča Čingvantao, ki leži čisto blizu Sanghajkvana, ustvariti novo vprašanje, ki naj maskira nameravano okupacijo province Diehol ki je poglavitni predmet japonskih aspiracij in operacij. Društvo narodov se namreč v kratkem sestane in sicer bo na dnevnem redu vprašanje Mandžurije. Kakor se je Japoncem lani posrečilo, da so s svojo vojaško operacijo pred šang-hajem odvrnili pozornost Društva narodov od okupacije Mandžurije, tako da so med debatami Društva narodov o šanghajski aferi lahko nemoteno svojo okupacijo razširili čez vso Mandžurijo, tako hočejo sedaj provocirati pekinško afero kar bi seveda imelo za posledico, da bi vele. sile v ženevi morale vso svojo pozornost obrniti na to dejstvo, ker bi pač s zavzetjem tako važnih centrov, kakor so Tiencin in Peking, bili občutno prizadeti politični in gospodarski interesi velesil, predvsem Anglije in severno-ame-riške Unije. Medtem pa bi Japonci lepo zasedli provinco Džehol. ki meji na zapadu na Mandžurijo in o kateri Japonci trdijo, da spada k Mandžuriji«, dasi je v resnici vedno bila brez-sporno pod kitajsko suvereniteto. Okupacijo te bognte dežele mislijo Japonci izvesti izključno s četami »neodvisnega« Mandžukoa, tako da bi izgledalo, kakor da je zasedba Dže-hola izključno mandžurska zadeva. Seveda je vprašanje, nko bodo velesile šle Japoncem na ta lim. Izključeno to seveda ni, dasi se v zadnjem časp izve, da je francoski ministrski predsednik Paul Boncour francoskemu poslaniku v Tokiu de Mnrtelu, katerega je te dni sprejel, izjavil, da je francoska vlada odločno proli laponski politiki Zdi se namreč, da so sc francoski levičarji odločili, da zapustijo dosedanji japonofilski kurz francoske politike, dasi se francoska poklicna diplomacija temu zelo upira in je slej-koprej mnenja, da je podpiranje japonske politike na Daljnem Vzhodu le v korist interesom Francije v Aziji. Vendar p« je Paul Roncour-jova izjava očividno nekoliko po parita jat o sko vlado tako da se je za hip ustavila. V zadnjem momentu pn se zdi. da so zopet v Tokiu zmagali militnristi. ki resno pripravljajo okupacijo Dže-hola in so, sodeč po vseh znakih, s pohodom v to provinco žc začeli. Najbrž japonski genera-liteti daje pogum simpatično zadržanie sovjetov ki mirno gledajo japonsko akcijo. Sovjetsko časopisje zasledil je dogodke s presenetljivo ravno- • >•• ?M JM t«. t RU SIJA V^Hittui C K I R I N ! o s hc»«»im«um FENG-/ TIE^' ^ dušnostjo in meni, du japonska |>olitika nikogar nj iznenadila. Tudi dejstvo, da se je japonska armada pojaviln zdaj v Pogranični, skrajni vzhodni točki Mandžurije na ineji ruskega Primorja. sovjetov ne vznemirja. Japonci mar sir a jo šanghaj, 9. jan. Po semkaj dospelih vesteh se je avantgarda japonsko-mandžurskih čet že pojaviln v provinci Džehol. V kitajskih slnž-benih zatrdilih se nahaja v Džeholu okoli 40.000 mož redne kitajske armade in 60.000 prostovoljcev. Japonska letala so že napadla kitajske čete. Ker je po japonskih opcracijnh ogroženo kitajsko pristanišče Čingvantao, je v šanehnjn Anglija posreduje v Panika v Pekingu l/ondon. 9. jan. Ig. Na Daljnem Vzhodu postaja položaj čedalje bolj kritičen, ker se na obeh straneh zbirajo številne čete. Poveljnik britanske vojne ladje »Folkesto-ne«, ki je obenem poveljnik britanskih vojnih sil, ki so za obrambo britanskih interesov koncentrirane v Činkvantao, se je po iniciativi svoje vlade ponudil za posredovalen japonski in kitajski vladi. V angleških krogih verujejo, da bo prišlo do pogajanj na angleški vojni ladji. Govorijo, da je Velika Britanija nasto- pripravljen britski polk. da se odpelje v imenovano pristanišče v svrho znščite britskih državljanov. Nankinška vlada dobiva od vseh strani pozive. naj nnpove Japonski vojno in naj koraka proti severu. Kitajci so izgubili vse zaupanje v Zvezo narodov in menijo, da se morajo sedaj braniti proti japonskemu nasilju sami. zadniem trenutku pila zelo odločno ter opozoriln sporni stranlkl, dn ne Ih> nič več mirno gledala, kako ena in druga državn ogrožata njene interese. V Nankingu je izdal čnngkajšek [»oveljc, dn se morajo kitajske čete vsakemu japonskemu napadu upirati 7. vso silo. V Pekingu je zavladala pravn panika. Bo-j i jo se, dn ne bi Japonci napadli mesta z letali. Maršal Čnngsnljang je danes z letalom prispel v ogrožene kraje in potem s Čangknj-šekom odlctel v smeri, ki jo drže strogo tajno. Španski komunisti in anarhisti zopet na delu i revolucije vsepovsod Prave borbe na ulicah Madrid, 9. jan. tg. Preteklo noč so posknšali ekstremisti izvršiti puč. Ko se je stemnilo, so se zbirale gruče v bližini vojaškega taborišča v okolici Madrida in ga ob 11 ponoči napadlo. Ko so straže klicale, so odgovorili: »Kivio Ljcnin!« in načeli streljati. Straže pa so napad odbile. Po polnoči so napad ponovili in je bilo oddanih več kot 1000 strelov Tudi ta napad je bil odbit. Ekstremisti »o razon tega napadli vojaško letališče in stanovanjsko hišo železničarjev. Vsi napadi so bili ml biti. Pri teh napadih je bilo ranjenih 14 ekstremistov. Napadli so tudi transportni avto, v katerem so peljali aretirane napadalce v Madrid. Tudi ta njihov napad je bil odbit. V Barceloni so hili veliki sindikalistični it-gredi, ki so se začeli ob 8 ivečer sredi mesta. Ena skupina je napadla policijsko prefekturo. druga pa neko vojašnico. Vrgli so mnogo bomb. Tudi takrat, ko je vozil večerni ekspresni vlak v Madrid, so metali bombe. Streljanje je trajalo do 10 ponoči Vsi ti poskusi niso nič drugega kot hrezmiselnn početje ekstremnih radikalov, to je komunistov in anarhistov, ki zdruteno delajo. Madrid, 9. jan. tg. Po včerajšnjih nemirih, ki so jih povzročili sindikalisti, je danes v Madridn zopet mir. V teh nemirih pa je bilo nhitih najmanj 5 oseb. hudo ranjenih pn najmanj 14. Hudo streljanje je bilo razen na navedenih krajih tudi pri društvenih lokalih sindikalistov, ki so napadli tudi I palačo policijskega predsedstva, v katero je vdrlo j več napadalcev z bombami. Vsi ti pa so bili areti-! rani. Sredi mesta »o vrgli dve bombi na avto, ki ' je vozil policijske častnike. Šofer je bil pri tem hudo ranjen. Ekstremisti so hoteli preprečiti tudi odhajanje vlakov, da prekinejo ureze i Madridom. Na mali železniški postaji Port so našli v vlnkn veliko množino pripravljenih bomb. Poroča se nadalje, da je bilo mnogo mrtvih in ranjenih tudi v raznih manjših krajih Katalonije. V Loridi so napadalci nenadoma vdrli v lajn kajšnjo vojašnico, v kateri so imeli skoraj vsj vo- jaki dopust. Vendar pa so jih vojaki, ki so imeli takrarf službo. pregnali. Trije napadalci so bili nstreljeni. V Saragosl so ekstremisti na promenadni cesti spričo številnih sprehajalcev streljali na kriminalne uradnike, ki so jih hoteli aretirati. Streli so povzročili pravo paniko. Pri tem je bilo hudo ranjena majhna deklica, napadalci pa so ušli. V Barceloni je bil snoči položaj zelo resen. Dn prvih krvavih borh je prišlo, ko je hotela policija vdreti v hišo, kjer so se zbrali voditelji pučistov. Pučisti so takoj zaharikadirali vse vhode v poslopje in pričeli streljati na policijo, ki se je morala umakniti. Nato je nastopilo vojaštvo, ki je napadlo vse komunistične lokale. Tudi v bližini vladnega poslopja so »e razvile ogorčene borbe. Komunisti so prešli nato v ofenzivo ter napadali predvsem policijska poslopja in vojašnice. Napadi so hili odbiti, vendar pa so se borbe še davi nadaljevale. Mrtvih je bilo 6 oseh. med njimi neka »ena. Italija pošilja Madžarom orožje Dunaj, 9. jan. 1. Vsa avstrijska javnost je pod globokim vtisom odkritij socialno • demokratskega nrgana »Arbeiter Zeitung«. ki poroča, da je bilo zadnje dni transportirano preko avstrijskega oveni Ija 40 vagonov pušk in strojnic, ki so bile poslane na Madjarsko. Vsa ta municija je bila pregledana in popravljena v avstrijski tovarni orožja v Hirten-bergu ter nato odpremljena na Madjarsko. Kot od-pošiljatelj na tovornem listn je fungiral neki co-mendatore Cesare Cortense it Verone. List naj-ostrejšp protestira proti takim mahiiutcijam in »a-hteva, da se te enkrat preneha s transporti orožja žena vključi v socialistični ustroj države. Žena naj ne bo sanio predmet, marveč tudi subjekt protiverskega dela. Da mora biti tudi celokupni sovjetski tisk v službi proliverskega boja, se bo sebi razume. A dočim so prej razpravljali o tem: »Ali je Kristus živel?«, zdaj to kratko zanikujejo in razpravljajo o praktičnih znanstvenih dognanjih, o kolektivi-zaciji, industrializaciji, o bodočem uslroju socialistične države, s čemer naj se vse mišljenje in čuv-stvovanje tako prešine, da »a vero v njem »ploh ne bo več mesta. Med državnimi ustanovami, ki služijo protiverski propagandi, j,1 S60 pnriiverskih časopisov v raznih jezikih sovjetskih uannlov; 7 protiverskih institutov, HO učnih stolic u »teizem. Protiverskih filmov je bilo že 1. 1931 71 (med temi 23 ton-filmov). Z brezbožniško zvezo sodelujejo strokovna. športna in druga druStva, vodstva hišnih komun itd., potem radio, umetnost, protiverske igrače — vse brez konca in kraja. Važno ulogo igra protiversko vohunstvo, kar bomo umeli, ako pomislimo, da je v Sovjetski Uniji dobesedno vsak človek čisto osebno odvisen od boljševiške diktature. Ta odvisnost se razteza prav na vsa poprišč« vsakdanjega življenja: na delo, stanovanje, hrano, obleko, lako rekoč, na zrak sam. ki ga vdihava. Kdor hoče sploh živeti, * mora tudi v stvareh svoje vesti popolnoma pokoriti volji protiverske ili-žnvne oblasti. Tako je >avobol kg.nettp teže. Ker je na vsaki Škatli natisnjena prodajna cena 6 Dih, se kupci opozarjajo, da ne bi pri nakupu prišlo do nesporazumov, da bodo te škatle stale Samo 4 Din. Ta fina namizna sol je odlično kakovosti, ker ne vsebuje nobenih. tujih primesi in se ile strja v kepo.tudi ne,.pod vplivom vlage. Zato,so posebno priporoča za sianike. Zlati čas sedaj kadilcem pride Belgrad, 9. jan. 1. Zaradi občutnega padanja potrošnje tobaka jo finančni minister na prošujo monopolske oprave poslal okrožnico vsem ministrom, v kateri naproša posamezne ministre, da ukrenejo vse potrebno, da sc kadilcem ne bodo delale po nepotrebnem razne ovire kakor sedaj, ko v nekaterih pisarnah, po tramvajih, kinematografih, gledališčih, železniških čakalnicah in drugih javnih lokalih ni bilo dovoljeno kaditi. Finančni minister odnosno monopolska uprava sta mnenja, da se bo prccej dvignila potrošnja tobaka, če še te ovire odpravijo, v kolikor pač dopuščajo dane gospodarske razmere. Žrtev filma in šundromanoo Zagreb, 9. jan. ž. Končno so aretirali in pripeljali snoči po 10 v Zagreb pobeglo služkinjo Terezijo Drvenko, ki je odpeljala s seboj 9 letno Marico Simunkovič, hčerko svojega delodajalca. Kakor «m»"> že poročali, jo iz kasete vzela 7000 Din in pobegnila s taksijem v Djurdjevac. Za to vožnjo je plačala 900 Din. Ker tam ni našla svojih rojakov, je plačala za. taksi do Bjelovara zopet ,500 Din. V Djurdjevou so .se z njo razgovarjali trije, mesarji, ki so ji svetovali, da se odpelje v Ljubljano. Ker se dekle za to ni moglo odločiti, je odšlo i z Bjelo-vara v Sv. Trojstvo ter ostalo tajn iprL nekem Poljaku. Ko jo Poljak čital vest o njenem bogu v časopisih, je odšel k orožnikom m jo prijavil, Orožniki so našli pri njej 4000 Din. Kam je dala ostanek, pa ne ve povedati. Misli pa, da so ji 2000 Din ukradli mesarji, ki eo. so razgovarjali ž njo. Orožniki,so. jo že snoči odpeljali v Zagreb. Danes je bila na policiji zasliševaua vse dopoldne, veudar pa Oblasti še niso mogle zvedeti za motive, ki so jo privedli do tega dejanja. Otrok je izpovedal na policiji, da ga je služkinja že nekaj dni prej nagovarjala, da so popelje z njo. k nekenvu dijaku v Požego. Verjetno je,-da jc Terezija zares nameravala potovati k njemu. Ta dijak je baje večkrat pisal Tereziji ter jo nagovarjal, da pobegne, vendar pa je pisma vrgla Terezija v peč. Terezija Drvenko je odločno zanikala, da bi ji dijak večkrat pisal, in je izpovedala, da je dobila od njega pismo le za božič. Najbolj verjetno je, da je Terezija napravila-svoje potovanje pod vplivom raznih kinematografov. Še kot mlado dekle je hrepenelo po pustolovščinah in pogosto obiskovalo razne evanturistične filme, poleg tega pa je z največjim užitkom čitalo razne 'kriminalne romane. Belgrad, 9. jan. 1. Za veterinarskega pripravnika pri okrajnem glavarstvu v Kotor-Varošu je postavljen diplomiran veterinar dr. Josip Bizjak. Belgrad, 9. jan. 1. Gradbeni minister je odpbril inženjerju Ubaldu N a s i m b e n i iz Maribora. izvrševanje javne prakse na vsem področju kraljevine iz gradbene stroke/ Enako odobritev je dobil tudi Žitko Žumer, Inžen er iz LJubljane. Belgrad, 9. jan. 1. V smislu čl. 28 uredi e o povrnitvi potnih strošl ov 7a uradna potovanja sodnih uradnikov, ki so bila izvršena v interesu in na stroSke privatne stranke, je sedsj pravosodni minister izdal avtentično tolmačenje, ki se nanaša na odvetniške pripravnike, ki vršijo brezplačno sodno prakso. Po tem tolmačenju imajo odvetVgki pripravniki, ki so v brczplani sodni praksi,, pravico do plačanega službenega uradnega potovanja na račun stranke in povračila potnih ~šfrolliov,"ka-' kor Imajo to ostali s^ni ura 'niki oziroma pripravniki t fakultetno izobrazbo. bila nekak kolektiv za samovzgojo. Glede na tn bi bil verski pouk odveč. Demokratična samouprava bi vodila k nravni samostojnosti v duhu mirnosti, vljudnosti, snage, ljubezni do bližnjega itd. 3. Osnovna šola 4. Osnovne šole se načrt v celoti ne dotika, pač pa poudarja, češ, da slovaška verska šola ne ustreza obliki enotngea šolstva. Zato mora slovaška verska šola izginiti in se umakniti enotni državni šoli. Seveda so oglaša, že kritika. Načrt ima veliko zelo dobrih misli in pobud, pa tudi zedo senčne strani. Največ so ugovarja nameravani uvedbi Ate-neja in Komenija. Pravijo, da bi taka reforma zahtevala predvsem reforme izobrazbe srednješolskega profesorstva. Mnogo mest in okrajev bi izgubilo svoja kulturna središča, ker bi atheneum bil le v večjih mestih in bi v svojem okrožju pogoltnil vee specialne strokovne šole. Socialno šibkejšim plastem ljudstva bi bila, pravijo, odvzeta možnost za otrokovo izobrazbo. Le gospodarsko močni posamezniki bi se mogli izobraževati. Athenej ne bi 'bil prav nič cenejši od sedanje srednje šole. Absolutno je seveda trelba odklanjati popolno ateizacijo šole, ki jo DSrerjev načrt predvideva. Zato načrt v tej obliki absolutno ne bo postal zakon, ker se k u 1 tu rnoboj nežem gotovo ne bo posre-čilo premagati odpora strnjene fronte čeških in slovaških katolikov. Se drugi proiihatotiški načrti j^lovak« omenja razen načrta za reformo šolstva še naslednje protikatoliške zakonske načrte, ki se pripravljajo za predložitev češkoslovaškemu pariaimentu: 1. Predlog obvezne civilne poroke, 2. za nekaz-njivost umetnih splavov, 3. za ubijanje neozdravljivo bolnih, 4. za odstranitev križev iz sodnih dvoran, 5. za jaizacijo šolstva, 6. za odpravo virilnih zastopnikov katoliške cerkve iz okrajnih šolskih svetov, 7. za odpravo zasebnih učiteljišč, 8. m omejitev svobode verskih šol na Slovaškem in v Pod-karpatski Rusiji, i), za likvidacijo vseli škofijskih katoliških semenišč, ki naj bi se nadomestila z edinim splošnim semeniščem. Glede učiteljišč pričakuje načrt zakona, da bo spilalhnelo število katoliškega dijaštva in s tem ka-liškega učiteljskega naraščaja, ki je prihajal poglavitno i® katoliških učiteljišč. Odpravljeno Li bilo 17 čisto katoliških učiteljišč. Rojstni dan Nj. V. kraljice Bolgrad, 0. jan. Na dan rojstnega dne Nj- Vel. kraljice Marije se je vršila v dvornem hramu služba božja z blagodarenjem, ki je trajalo od 10.15 do 11.30. Službi božji so prisostvovali Nj. Vel. kralj in kraljica, Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga, princesi Marina in Elizabeta, častniki civilne in vojne hiše Nj. Vel, kralja in zastopniki kraljeve garde. Knjiga za vpisovanje Nj. Vel. kraljice je bila ves dam. odprta v maršalatu dvora. Sveto leto toi'1 Rim, 9. jan. tg. V vatikanskih krogih se danes zatrjuje, da se jc papež odločil, da bo kljub naporom o Veliki noči otvoril novo sveto leto s častitljivo ceremonijo odpiranja svetih vrat v cerkvi šv. Petra. Papež je imel pravkar nagovor, v katerem je glasno povdaril, da mora prvič vpeljani jubilej Kristusove smrti postati najizrednejši jubilej vseh časov. Izdaja tozadevne bule se pričakuje prihodnje dni. Doznava se, da bodo tokrat deležni odputkov samo oni, ki bodo res romali v Rim in se ndeležili predpisanih pobožnosti. S sodelovanjem uprave italijanskih državnih železnic pa bo vožnja v Rim zelo poceni. Novice o „AtSantique" Pariz, 9. jan. AA. Kakor poroča »Maline, so vsi stroji na :>Atlantiku« v brezhibnem stanju. iS-ed ognjem so jih obvarovale posebne steklenice z ogljikovo kislino, ki se avtomatski odpro, kakor hitro doseže obdajajoča jih temperatura 35 stopinj Celzija; nastali plin zaduši ogenj. Enega izmed kotlov so že lahko zakurili; ž njim so pognali pomožni motor, ki žene črpalke. Trup ladje je že ziiatao manj nagnjen, kakor je bil prej. Zdaj je nagnjen le še za o štopmj. V trupu ladje so našli 7 trupel. Le štiri izmed njih so mogli identificirati. Vse so najprvo prenesli v mrtvašnico bolnice, nalo pa jih pokopali s cerkvenimi obredi. Pariz, 9. jan. tg. V poslanski zbornici so bile vložene tri interpelacije o katastrofi na pairniku »A't1antique«. Najobširnejša jo interpelacija poslanca Bcssona, ki je poškodovan« ladjo žo sam obiskal in trdi, da jo ugotovil, da so prvi požar pogasili na, krovu E, dočim se jc drug požar razširil na krovu D pravtako, kakor sta bila tudi na pamiku »George Philippar« dva požara. To vsekakor opravičuje sum zločina. CSR razpiše posoiilo Praga, 9. jan. tg. Kakor poroča »Pravd Lidii«, bodo .v Češkoslovaški meseca februarja razpisali investicijsko posojilo, ki ga cenijo na okoli poldrugo milijardo K«1. Drobne vest I Cadix, 9. jan. AA. Pri neki nogometni tekmi je. prišlo do incidenta med dvema igračema nasprotnih si mošiev. Ker se je občinstvo holel« vmešati v spor, je intervenirala policija. Toda ljudje so jo sprejeli s kamenjem. Zato so redarji streljali v zrak. En glodalec je mrtev, eden pa ranjen. San Pedro, 9. jan. AA. Avstralec Fred Rebclle je provojil s »metrskim čolnom ves Pacifik od Sjdncja do Kalifornije. Proga je dolga 601)0 milj. Sofija, 9. jan. AA. Včeraj so v okoutu C«ryu,.a začutili močan potres. Prestrašeno prebivalstvo jo zbežalo iz hiš in ostalo pod milim nebom več ur. Sofija, 9. jan. A A. Ker je letos sneg prerej pozno zapadel, je mraz močno prizadel se.ev. Ponekod jo vsa ozimina imrznila. Zato se knieti.lfko ministrstvo boji, da bo letos slaba žetev in je prepovedalo izvoz žila. Atene, 9. januarja. A A. Grški minister financ Anghr,opoiilo ic podal o m ko. Bukarešt. 9. jan.' tg. Sk 'ro po'Vsej IWnun;ii sneži nepretrgoma že 36 ur. V Karpatih je že v »o t kot meter »neaa. Konec zakonske ialoigre Radi umora moža pred sodnilti Maribor, 9. januarja. Dne 5. septembra zvečer je odjeknila po Mariboru vest o siraiioviti zakonski žaloigri, ki se je pripetila v popoldanskih urah na Pobrežju nu Zr- kovski cesti. Posestnik Franc Raner je postal žrtev sli:,snega zločina, o katerem so govorili, da ga je povzročila njegova lastna žena. Oblasti so še isti dan odredile aretacijo Antonije Ranerjeve, ki je skušala pri sprevodu v mariborsko jetnišnico škofi ti z mosta ter v Dravi končali svoje življenje. Kasneje se je čuio. da je lianerjeva izvršila strašno dejanje v blaznosti in nato zopet, da si je v zaporu v drugič skušala končati življenje z zbrušenim kosom kovin ,sle žlice, ko si je prerezala na roki žile. Nato je zaninnnje za usodo morilke lastnega moža zamrlo, vnovič pa se je dvignilo sedaj, ko je prišla Rane;'jeva pred sodnike. Danes so jo privedli pazniki iz zaporov jetnišuice pred veliki senat okrožnega sodišča, da odgovarja za svoje dejanje. Duševno in telesno strta je prišla pred sodnike ter pripovedovala svojo žalostno povesi, ki jo slika obtožnica državnega tožite?ja sledeče: Ranerjeva je bila pos*"vtniea pri St. Janžu na Dravskem poiju. Po smrti moža je prodala posestvo ter se poročila s Francem Ranerjem, ki je imel na Pobrežju posestvo. Tudi Raner je bil vdovec, in oba sta imela otroke iz sv jah prvih zakonov. Kakor pa je v takih zakonih že običajno, je prišlo radi obojih otrok do sporov. Poleg tega je bila žena še zelo prepirljiva. Mož je pričel popivati in prephom so sledili 'udi medsebojni pretepi. Spočetka ie mož nad v .?, ■al ženo, pozneje pa. ko je postal tolan. mu ie Sena p'"", ačala ter ga veOkrat pretepla. :> •nfyw so razmere med obema postale tako n(>'■•>'iržr-e, da je pričela obdolženka že naravnost javno poveriti, da bi bilo najbolje, ko bi bil mož mrtev ter da ga bo spravila s poti. Dne 5. septembra - usodnega dne — je prišlo med obema že dopoldne do prepira, ki se je nadaljeval med obedom. Okoli ene je odšla Ranerjeva k bližnji sosedi ter ji govorila, da se bo istega dne še nekaj strašnega zgodilo. Ko je Ranerjeva zopet prišla domov, je izbruhnil običajen prepir, ki so ga čuli tudi bližnji sosedje. Padle so besede: »Ti me ne boš več. tepel. sedaj Imaš, hudič, kar si iskali« in njim je sledil padec ter globok mir. Ranerjevo so ljudje še videli, kako je nagloma šla na njivo, s katere pa se je. kmalu vrnila. Pri povratku pa je zagnala na dvorišču strahovit vik in krik. Prihiteli 90 ljudje in stali onemeli pred prizorom, ki jim je pognal vso kri k srcu. Na tleh je ležal Franc Raner, ves v krvi in v strašnih ranah, poleg njega pa je stala žena. vsa se tresoča, ter zatrjevala, da se je mož sam usmrtil, ko je bila ona na njivi. Ko pa jo je soseda opomnila, kaj so pomenile v prepiru besede: sedaj imaš. ne boš me več tepel — je z dvignjenimi rokami stopila k njej ter jo prosila: »Ne bodi slaba proli meni. saj si me videla na njivi!« Pripovedovala je še sosedom, da je mož sekat drva, ko pu go tekali sekiro, so jo našli v shrambi za orodje in bila je sveže umita. Poleg pokojnika je ležal krvav rezil ni k, katerima so se še držali lasje, na obdolženkinili čevljih so se pa še razločno videle kaplje krvi. Prišli so nato poklicani orožniki, katerim je priznala Drepir in d« je vrgla možu v glavo koruzen klas; odločno [>a je lajila. da bi ga bila usmrtila; zatrjevala je trdovratno. da si je zadal mož sam smrt. Zdravniška preiskava je ugotovila na pokojnem Ranerju 11 ran. Od teh sta bili dve smrtni in sicer ena na sencu, ki je povzročila razpoko v lobanji in izlitje krvi v možgansko prekate, druga pa je bila na vratu, ki je zadela odvodno ožilje ter bi bila tudi povzročila smrt radi »krvavitve. Ranerjeva je ostala pri svojem zagovoru dosledna. Tudi pred preiskovalnim sodnikom je vztrajala v prvotni trditvi, da ni ona povzročila moževe smrti. Končno se je dala tako daleč prepričati. da .je izjavila, da je izvršila strašno delo v napadu blaznosti. Zagovor je bil verjeten, ker je pričela v preiskovalnem zaporu res kazati znake zaporne psihoze, ki so pa bili vsekakor samo posledica strahu pred kaznijo in krčevitih prizadevanj, da_ bi ji blaznost res verjeli. Psihiatri so se z obdolženko v zaporu dolgo bavili ter so prišli slednjič do zaključka, da je odgovorna »a svoje dejanje. V razpravni dvorani Za razpravo proli Ranerjevi je vladalo danes neobičajno zanimanje. zlasti med njenimi pobrež-kiimi številnimi znanci in sosedi. Velika razpravma dvorana drugega nadstropja je bila nabito polna občinstva, ki je z zanimanjem sledilo neobičajni razpravi. Obdolženko so privedli pazniki v dvorano tresočo se po vsem životu. Po prvih predsednikovih vprašanjih pa se je osvestila in odgovarjala odločno in vztrajno, da ni kriva in da se je mož sam usmrtil. Od časa do časa jo je pa zopet premagala slabost, da je kar klonila, vendar besede priznanja niso prišle iz njenih ust. Dopoldne je sodišče zasliševalo j>riče, s katerimi se je obtožen-ka pri konfrontiranju večkrat prav zgovorno s porekla ter se spretno izgovarjala. Nato sta bila zaslišana izvedenca za psihiatrijo zdravnika dr. Ju-reSko in dr. Zorjan, ki sta podala izjavo, da je obtoženka za svoje dejanje odgovorna. Razprava se je zavlekla čez poldne. Senatu je predsedoval dr. Tombak, prisedniki pa 90 bili Lenart, Zemljič, dr. Kotnik in dr. Čemer. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Zorjan, obioženko pa je branil dr. ] Šnuderl. — Obtoženka je bila obsojena na 12 let 1 robije in trajno izgubo častnih pravic. Ezrabtjevaica ljudske dobrote Ljubljana, 9. januarja. Mod nami živi še vedno mnogo dobrih ljudi, iti radi in z veseljem pomagajo potrebnim, čeprav svojih dobrih dejanj ne obešajo na veliki zvon. Toda prav ti ljudje doživljajo včasih bridka razočaranja. ko spoznajo, kako so bili zlorabljeni in kako so jih navlekli za njihovo dobroto nevredni ljudje. Taki primeri, ki niso redki, so zelo škodljivi, ker so potem ljudje previdni in potem celo potrebnim ne dajejo več radi. Izrabljevalci dobrih ljudi zelo škodujejo dobrodelnosti in zaslužijo zato, da ae proti njim odločno bore vse dobrodelne ustanove in uradi. V Ljubljani živi gospa, ki rada pomaga sem in tja potrebnim družinam. K njej je prišla pred dnevi ženska, ki ji je s prepričevalnimi besedami opisala svojo bedo: »Oh, gospa, kaj mi je početi: mož mi je umrl, šest otrok imam doma, pa jim nimam dati kaj jesti, ne obleči v kaj t Za božjo voljo, pomagajte mi! Sedmi otrok bo kmalu na svetu, pa nimam niti plenic, niti vozička, kaj šele, da bi si preskrbela kaj črnega za pokojnim možem. Sosede me karajo, ker sem kar tako oblečena, kot da bi mi ne bilo nič hudo za rajnkim, pa kako bom reva, ko še za otroke nimam, kupila sebi žalno obleko?« Dobro gospo je to pretreslo. Dala je prosilki nekaj plenic in oblačile za otroke, pri drugi gospej je izprosila zanjo otroški voziček, pri tretji pa celo žalno obleko. Ginjena se je prosilka zahvaljevala. V zapuščenem delu mestne periferije, kjer prosilko boljše poznajo, so kaj kmalu izvedeli, kako je opetnajstila zopet neko dobro gospo. Sosedje so vedeli, da je ženska vdana alkoholu, kakor tudi njen mož, .nimata pa niti enega otroka, kaj šele šest, niti ne pričakujeta sedmega. Ženska je gospo ogoljufala v tem oziru na prav grd način. Sosedje, ki jim je bilo hudo, ko so videli, da sami niso dobrodelnosti v taki meri deležni, ker ne znajo lako lepo prositi, čeprav so bolj vredni in potrebni, so goljufico ovadili. Preiskava je v polni meri potrdila njihove navedbe. Proti ženski je uvedena sedaj preiskava. Ta zanikarna dvojica pa si je upala pred kratkim še nekaj več: prosila je bansko upravo, naj ji odstopi eno sirol, za katere banska uprava išče sedaj skrbnih adoptivnih staršev. »Prav majhnega nam dajte, takega imava rada!« sta prosila. Banska uprava pa se je hotela prepričati, komu izroči otroka in ko se je o dvojici informirala, jima seveda ni hotela izročiti nedolžnega črvička. čedni zakonski par je namreč nameraval z otročičkom beračiti iu vzbujati pri ljudeh še večje usmiljenje. Mož je pred meseci tako ogoljufal neko trgovko v Prešernovi ulici. Izprosil je pri njej čevlje za svojega bosega sinčka. Zato ji je privedel nekega tujega dečka, kateremu so v trgovini pomerili čevlje. Te čevlje je možakar v prvi veži dečku odvzel in mu dal dva dinarja ter ga zapodil, sam pa je čevlje prodal in denar zapil. Stvar je tedaj prišla na dan. Oblasti nameravajo proti tej dvojici odločno nastopiti in ji enkrat za vselej preprečiti tako grdo zlorabljanje javne iu zasebne dobrodelnosti, kar bo tudi v korist res potrebnim revežem. Ukraden konj se vrnil Cerklje ob Krki, 8. januarja. Snoči ob pol 11 je opazila župnikova dekla Tonoka, da je domači konj izginil i® hleva. Šli so ga iskat. Sled je vodil po mostu čez Krko, ki je le par korakov od župnikovega hleva, po banovinski cesti skozi Pirošico proti Malenci (Čatež). Ob polnoči ps so na Stojanskemi vrhu in Gadovi peči čuli ropot voza. Ob 4 zjutraj je pa konj pridrvel nazaj do župnišča brez voznika, vprežen v župnikov voziček, ki so si ga tatovi snoči »izposodili«. Voz je ves razbit in im« le še eno sprednje kolo, dočim Mlada inteligenca se organizira V soboto 7. januarja ob 10 dopoldne je »Zveea mladih inteligentov«, ki se je ustanovila v mesecu novembru s sedežem v Mariboru, sklicala sestanek tukajšnje mlade inteligence vseli stanov v prostorih Delavske zbornice. Sestanek je vodil nami. prol. Btbin Hoje in uvodoma podčrta! delovni načrt Zve-, «>. ki obstaja v strokovnodelovn! zaščiti, poglobitvi stanovskosocialne zavesti in študija perečih sodobnih vprašanj. Razni sodobni znaki, med katerimi je najnevarnejši vprav problem brezposelnosti inteligenco. |K>.-lavljajo pred našo kulturno javnost čisto novo vsebino časovne problematike, ki jo more razrešiti le mladina, preizkušena in razočarana v svojem zdravem življenjskem idealizmu. — Če kje, potem je pri inteligenci potrebno močna organizacija, ki bo mogla zaščititi njene stanovske interese in na podlagi točnih statističnih pouatkov vjiosta-viti v današnji kaos sistematičen red. Nič manj kot ta prvi moment, ki sili našo mlado inteligenco do organizacije, pa je važen še drugi: poglobitev in okrepitev zavesti močne skupnosti inteligence vseh obstoječih stanov. Isto stremljenje, koristiti narodni kulturi in močnejši narodnodržavni skupnosti mora podreti vse dosedanje plotove 't k as to v st v a-, med stanovi pri nas in spojiti ter zbližati vse inteligenčne stauove v močno, ustvarjanja zmožno delovno skupnostno fronto vse dobro misleče in ho-teče inteligence. Ne bo pa zadostovalo zgolj obrambno zaščitno delo. temveč bo možno in nujno v taki močni organizaciji naše inteligence tudi razreševati sodobna vprašanja in graditi na novem, srečnejšem družabnem redu, ki ima priti po teh težkih preizkušnjah in posledicah starega. Oboje mora iti vzporedno, sočasno in smolreno sodelovanje inteligence more tu zadevni prehod usmerjati jx>stoipno in raz.vojno, da se tako zavro in prepre čijo brutalnosti katastrofalnih revolucij, ki lahko on osreči jo in uničijo par generacij. —- Stremljenje »Zveoe mladih inteligentov« bo šlo za tem. d« 90 organizacija najprej okrepi, ker je le v močni skupnosti uspeh mogoč, potem p« se bo — utrjena na znotraj — okrepila tudi na zunaj. Nato so se tolmačila društvena pravila, nakar se je raRvil živahen razgovor. Končno so se organizirali trije krajevni stanovski krožki: profesorski (Eima Deisinger, Univerza; B. Bajuk, Dunajska cesta 17), učiteljski (Bogomila Lavrič. Dunajska cesta 17; Hameršak Emil, Celovška 68, VIL) ter za privatne nameščence (Šiler Oskar, Gradatika 8). Na lovu za vlomilko, ki ie ugrabila otroka Kakor je poročal že včerajšnji »Ponedeljski Slovenec«, je v Zagrebu 15lebia služkinja mesarja Jurija Šimunkoviča Terezija Drvenko jz ročne gospodarjeve blagajne, v katero je vlomila jirav mojstrsko, ukradla 3600 Din gotovine in več nakitja v vrednosti okoli 5OOO Din, nato pa je pobegnila ter odvedla s seboj še 9-letno gospodarjevo hčerko Marico. Dekle je pobegnilo neznunokam. Prestrašeni oče je s policijo iskal svojo hčerko in nezvesto služkinjo, obveščene so bile vse orožniške postaje, toda za njima ni bilo nobene sledi. V nedeljo zjutraj pa je prišel na zagrebško policijo mlad avtotaksmi šofer, ki je (vokazal na prvo sled za obema dekletoma. Njegov oče ga je zjutraj opozoril na to ugrabljenje, o katerem so pisali že nedeljski zagrebški listi. Šofer je povedal očetu, da je pravkar prišel iz Bjelovarja, kamor je vozil z avtom dekle in malo deklico, katerih opis se sklada z opisom služkinje Terezije in odvedene Marice. Šofer je povedal, da mu je mi ulici mlada deklina naročila, naj jo takoj odpelje v neko vas poleg Bjelovara, z deklico vred, ki jo je vedla za roko. Po poti mu je deklina pripovedovala, da je sicer že kupila železniški vozovnici do Dugega sela, da pa se je premislila in raje najela avto-taksi. Na cilju je deklina izplačala šoferja, ki se je nato vrnil v Zagreb. Maričin oče Šimunkovič je takoj najel avto in se odpeljal za svojim otrokom in nezvesto služkinjo v kraj, ki mu ga je opisal šofer. Doslej nam še ni znano, kakšen uspeh je imelo to poizvedovanje. Najbrže je Terezija že aretirana in bo preiskava dognala vse motive tega nenavadnega zločina ali bolje rečeno mladostnega, nepremišljenega dejanja, ki izvira bržkone iz želje po pustolovstvih. Saj je deklina bila vsa zavarovana v pustolovske romane. zadnjega konca sploh ni konj privlekel domov. Konj je ves oplašen, ljudje pa budi. Orožniki 90 menda našli tatove -— dva mladoletnika. Na vesti imata več tatvin. Sta že na varnem! Čast pridnim orožnikom, ki eo bili na delu vso noč in danes! Ta konj je že letos v poletju bil enkrat ponoči >na posojilu« ter se je zvedelo podrobno, kdo in čemu ga je odpeljal. Vrnil se je konj tudi tedaj sam. Janko N. Jeglič umrl Ljubljana, 9. januarja. Pravkar smo dobili žalostno vest, da je nocoj, nekaj minut po 9. uri umrl obče spoštovani gospod Janko Nepomuk Jeglič. Blagi pokojnik je delj časa bolehal na hudi bolezni, zaradi katere je bil 14 dni v bolnišnici. Kot vzoren kristjan je bil zadnje dni vsak dan previden in je umrl lepe in mirne smrti. Dosegel je lepo starost 73 let, bil je namreč rojen 19. maja 1859. Nepomuk Jeglič je bil ena najbolj uglednih oseb naše javnosti. Bil je šolski ravnatelj na ljudski šoli na Grabnu, navdušen član Slomškove zveze in več kot 20 let člar občinskega sveta mesta Ljubljane, katerega mesta je bil razrešen leta 1931. 7adnja leta se je posebno udejstvoval na dobrodelnem polju kot nadvse delaven in požrtvovalen član Vincencijeve konference. Velike zasluge si je pridobil za slepce in je kot blagajnik društva Dom slepih nabral toliko denarja, da se je letos mogel kupiti prostor z# zgradbo lepega doma. Obširno biografijo veleza-služnega mo/a prinesemo jutri. Družini naše naj-globlje sožalje! Gostje odgonske postaje Ljubljana, 9. jan. Za bridko sramoto je včasih veljalo po naših vaseh, če so koga j>oslali v domačo občino iz Ljubljane jperšub , to se pravi, da je prišel z odgonom. Ljubljanska odgonska postaja jo zato imela pred leti Ie malo gostov, po večini doslužene kaznjence, kakšnega starega berača ali kakšno zloglasno žensko. Kako temeljito se je odtedaj vse lo izpreme-nilo. Ce je bila včasih odgonska postaja le bolj policijska ustanova, ki je reševala Ljubljano pred nadležnimi osebami, je postala zadnja leta pretežno in skoraj izključno socialna ustanova. Veliko število ljudi, ki prihaja v mesto v upanju, da najde tu košček kruha in skromno zavetje, se znajde na cesti 111 ne ve ne kam ne kod. V vseh teli primerih pomaga odgonska postaja. V mestnih odgonskih za|K)rih se znajdejo ljudje, ki se po dolgem času prvič najedo, prvič naužijejo nekaj toplega in tudi prvič spe na gorkem. Na odgonsko postajo pošiljajo ljudi policija, druge državne oblasti, izseljenske oblasti, razne občine. Vse te streme, da spravijo te ljudi v domovinsko občino na najcenejši način, to je s prisilnimi potnimi listi. Dostikrat pa so ti potni listi bolj prostovoljni kakor pa prisiljeni. Saj so n. pr. na policiji prav vsakdanji prizori, ko prihajajo tja brezposelni ljudje in prosijo za »prisilni« potni list v domovinsko občino. Odgonsko postajo v Ljubljani vzdržuje mestna občina. V mostnem proračunu najbolj narašča postavka prenešeni delokrog, iz katere se krjiejo stroški za one posle, ki jih namesto države opravlja mestna občina. Tudi za odgonsko postajo samo stroški vedno bolj naraščajo, saj sta brezposelnost in beda vedno večji in odgnaneev ter izgnancev je vedno več. Prav gotovo je bilo leto 1992 v tem oziru rekordno in ta rekord jo žalosten. V odgonskih zaporih je vse leto prenočilo 1506 oseb, t. j. okoli 600 oseb več kakor leta 15)31. Pomisliti pa je treba da so bile kriza, brezpe>selnost in beda že leta 15)01 prav hude. Na mestni občini se boje, da bodo razmere v lotu 1933 še hujše. Stroški, ki jih mora plačati mestna občina, (le malo stroškov jih je od teh povrnjenih od drugih občin in oblasti) so znašali v letu 1932 35.000 Din. Ogromna večina nied izgnanci so seveda Jugoslovani. Ne manjka pa vmes seveda tudi tujih narodnosti, zlasti Italijanov, Avstrijcev in Nemcev, dalje Čehov in Slovakov, Madjarov, Romunov in Rusov. V odgonskih zaporih je prenočevalo tudi 7 Kitajcev, samih kroš-njarjev. Kam so te poslali, nihče ne ve. Odpravili so jih le do državne meje. Po večini so bili odgnanci v starosti od 20—40 let Seveda so bili vmes tudi otroci, večkrat tudi dojenčki v naročju mater. Pri večini odgnanih moških je bil vzrok brezposelnost, pri ženskah pa vlačugarstvo. Seveda pa so bili vmes tudi mnogokrat ljudje, ki so zašli v odgonski zapor povsem slučajno in niti brezposelnost in niti beda nista bila vzrok. Tako so bili vmes tudi slaboumni, ki jih bolnišnica ni marala sprejeti. Loto za letom pa narašča število izseljencev, doma iz vzhodnih in južnih krajev države, ki se vračajo brezposelni, bolehni in brez sredstev čez Jesenice in Radovljico iz Francije, Belgije, Holandije in obrenskih provinc v domovino. V mestne zapore sprejemajo tudi bolehne tujce, ki potrebujejo tople hrane m pa revne rodbine z otroci, ki so na potu skozi Ljubljano. Rodbin namreč ne morejo prenočevati v azilu, kjer je na razpolago samo ena velika soba s pričnami in še ta je vedno zasedena. Mestni ječar, ki je bil do zadnjega g. Jezovšek, je dajal odgnan-cem primerno hrano in sicer kosilo po 5 Din, večerjo po 3 Din zajtrk pa po 2 Din. To hrano pla-čuje mestna občina. Z novim letom jo bil mestni ječar po dolgih letih službe upokojen. Neoskrunjen rod Zakopane, 1. januarja. Zakopane, to ne pomeni danes samo prekrasnega gorskega mesta, ki se je v gnezdilo pod severnimi stenami T »tre, ampak vse gorovje, vse hribe in vso križem vmes speljane dolinice poljskega dela Tatraškega gorovja. Neke vrste narodni park. na katerega danes s ponosom in 7. ljubeznijo gleda 92 milijonov prebivalcev Poljske, ker je v celi prostrani državi res edini kotiček, ki omogoča visoki turizem. Kako naj bi bila Poljska popolna brez gorovja Tatrel Rešil ga je propada poljski patri jot grof Zamejski, ko ga je 1889 s težkim zlatom iztrgal iz rok Židov, ki so več let brez usmiljenja gospodarili po temnili sni rečna* ih gozdovih in domače prebivalstvo — gorjance — pognali skoroda v obup. Odslej je Poljska smatrala svojo Tatro za svetišče. Mesto Zakopane je naraščalo pod vodstvom velikih narodnih umetnikov, kakor eo bili Tytus Šalubinski, folklorisl Dembrovski in prvi župnik Jožef Stolarczyk, ki danes vsi trije oočivajo v senčnatem grobu, tik ob starodavni leseni kapelici, kjer nikdar ne zimanjka svežih cvetic. Novo mesto je vstajalo, a starega ni izpodrivalo. Stari kmečki domovi z izrezljanim tramovjem in okinčeni z umetniškimi balkončki, ki silijo povsod izpod krova, in kjer cveto rožice ali pa se sonči pestra narodna noša ali pa pletejo krasne vezenine tatrauska dekleta, so ostali nedotaknjeni. Nove hiše so splošno posnemale starodavni kmečki slog in šele v najnovejšem 6asu je uspelo nekaterim Židom, da so I zgradili nekaj pošastnih, banalnih hotelov v stilu Miklošičeve ceste, s čemer je bila prvič oskrunjena lepota tega tatranskega letovišča. Vse drugo je živa tradicija. Elektrika, telefon, tekoča voda, vse se je prilagodilo starodavnim oblikam in tujec se je naselil v Zakopanih ne kot kakšen oblastni gospod, ampak je pričel nekam s strahom, kakor bi se naselil v cerkvi. Zato je zunanja slika tudi zaoasa najvišje sezone — letos je bilo ob novem letu v Zakopanem 50.000 tujcev — vedno pristno domača. Domačini, j žilavi krasni, ogoreli fantje, vsi v narodnih nošah, j z okroglimi gorenjskimi klobuki in v ozkih, belih. I platnenih, lepo rdečemodro vezenih hlačah ter udob-j nih ovčjih kožuhih, čez rame pa zopet bele, z bujno j fantazijo prevezene suknje, prevladajo po ulicah. ■ Vsi so kočiijažii. Na tisoče sank drvi po mestu, zvončki cingljajo v stoterih glasovnih barvali. Krasno okrašene domače vprege zablestijo v soncu ali pa i se ti zaleskečejo nasproti beli zobje tega zdravega, i veselega rodu, ki je slovaškega porekla; se govori , slovaško in domala vse razume, če mu govoriš slo-j vensko. Tudi deklice. Vse pisane v svojih narod -j nih nošah, na glavi — ker je zima — krasne doma ! ! napravljene šale, ki skrbno ovijajo njihova vitka ■ telesa. Domačini prevladujejo v zunanji sliki mesta! To je treba izrazito poudariti. Dva svetova živita drug ob drugem, drug v drugem tako rekoč. ; bogata, poezije polna in globoko verna narodna j duša, in meščanstvo s svojimi dobrimi in slabimi i stranmi. Iz vse Poljske se vsipljc v Zakopane ve.« blaziraui svet krvne in denarne buržuazije s svo-i jimi razvadami m s svojimi površnimi etičnimi : 1 pojmi I Toda vse skupaj ni moglo do sedaj priza- ' deti niti najmanjše rane domačinu, ki sredi razkošja, sredi zablod nadaljuje mirno življenje svojih pradedov, kakor da bi ta drugi svet m njega ne obstojal. Vprašal sem župnika, vpraša! redovnike, katerih je tukaj več vrst, kakšen je vpliv mesta In »kulture« in vsi odgovarjajo, da ga skoraj ni. Pri tem misli človek z melanholijo na svoj dom, kjer so se stare tradicije poskrile po skrinjah, kjer je m anu faktura najogabnejše vrste zasedla vasi in pregnala narodno umetnost in kjer je čestokrat dosti, da si tujec, samo tujec, pa se ti že dvigajo kadilnice od VBeh strani. In kjer postaja »Slovenec biti« nemogoča, zasramovanja vredna brezmodnost in starokopitnost! Kako lepo si pokazala na lo ti, Jadviga iz Bo-wow, mati dveh angelčkov, ko si na Silvestrov večer pripeljala vso svojo družino, možu. brate, sestre, 12 korenjakov in 12 lepih, krepostnih deklet in žena. v razkošni hotel »Bristok, kjer je varšavska gospoda ob večerjah po 250 Din čakala novega leta! Prišla si, zaplesali ste svoj starodavni gorjanski ples in ko je ura bila dvanajst, si so prekrižala in zapela lej gospodi novoletno |>esem svojih dedov in »i izginila ko lepa prikazen, zunaj pa so zacingijali zvončki, ko so spremljali vso to duševno lepoto nazaj v njene neoskrunjene staro domove ... K. Misli ^Molitev in okrase k.< »Naša pesem je bolj okrasek, nemška pesem je bolj molitev«, lo 1 sodbo nam je z oziram na cerkveno petje podčrtalo j berlinsko pismo 3. januarja 1033 v »Slovencu«. To I ne bo držalo, ne kot zgled, ne kot načelo. Ne kot zgled: verniki lepše molijo, če so jim praznična pesem ubrano poje s kora, nego če se jim po vsej cerkvi neubrano »žaga«. Ne kot načelo: Cerkev vseh časov in krajev razločuje: oltar, ladjo in kar; inašnika, ljudstvo in pevski zbor. Nekaj drugega je lepa misel in želja; nekaj drugega je lepo dejanje in petje. Kdo bi mogel vselej in povsod oltar in ladjo združiti v pevsko harmonijo? In ko bi tudi mogel, bi vsak čas ne smel pripustiti vsake pesmi verni skupnosti pevske ladje. Zakaj človek nima samo grla, marveč ludi srce, ki se večkrat bolje jjočuti in združi 7, Rogom ob pesmi drugih nego ob svoji lastni. In naposled pri službi božji ne gre za bo, d« je grlo, marveč da je srce blizu oltarja. »To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene.« (Mz, 7, 6.) Pravljica in resnica. Bodimo oprezni ra previdni v razmišljanju, v govoru in pismu, Id ga v nabožnih glasilih podajamo preprostemu ljudstvu. Povejmo n»u versko resnico, kakor jo onra-»ja. uči in razlaga Cerkev. To jih bo mnogo bolj utrdilo v živi veri in lepem življenju, ko vsa raz-motrivanja v še tako logičnih rešitvah na vsakovrstne ugovore. Tomaž Akvinec bi drugače govoril s preprostim ljudstvom, kakor je modroval 7. učenim svetom. O božični skrivnosti bi bržčas v nabožnem glasilu za preprosto ljudstvo ne napravil ta-kega-le uvoda: »Tudi ko bi bila božična zgodba «amo pravljica, bi bila lepe dovolj, da jo čNfvek vzljubi . .« Ali no čutite, da se preprosto srce pri leni vznemirja. 6e že ne j>odiujšuje? Ne, ne! Nobena pravljica ne more zamisliti skrivnosti, ki bi bila lepša, ko je naša resnične božična skrivnost. Beli zobje: Chlorodont prijetno osvežujoča zobna pasta s poprovo meto tuba Din 8,— in Din 13. Ljubljanske vesti: Regulacija Ljubljanice v I. 1933 Ljubljana, 9. januarja. Leto 1933 bo za regulacijo Ljubljanice vsekakor važen mejnik. Regulacijska dela bi« I o namreč letos prvič |>o vojni prodrla v osrčje mesta, do frančiškanskega mostu. Letos je namreč projektirana regulacija Ljuibljaničine struge od šentpeter-slke vojašnice, kjer so se končala dela laini, (>a do frančiškanskega tromostovja. Dela v tem sektorju bo vršilo znano solidno slovensko podjetje »Ljubljanska gradbena družJba«, ki je pri licitaciji ponudil« najnižji znesek. Danes dopoldne se je izvršila izročitev terena. Terenska sekcija, v kateri so bili ing. Knez za banovino, ing. Pogačnik za ljubljansko mestino občino in dva zastopnika Ljubljanske gradbene družbe, je izročila stavb»če LOD, ki bo takoj začela s pripravljalnimi deli (merjenji itd.). S pravimi terenskimi deli pa bodo pričeli, če bo dopuščalo vreme, v začetku meseca marca. Strugo med šentpetersko vojašnico in tromo-stovjem bodo poglobili za 3 metre. Odvofciti bodo morali 53.000 kubičnih metrov materijala, katerega vsega bo požrla nenasitna liavniharjeva jama ob Linhartovi ulici. Nato bodo napravili na dnu struge 40 cm debel betonski tlak, za kar bodo poirabili okrog 150 vagonov cementa. Zaradi mehkega terena se bodo vršila poglabljevalna dela postopoma po strugi navzgor v zelo majhnih odsekih. Struge bo odprte naenkrat največ 4 metre. To pa zaradi tega, ker bi pri večjih odprtinah nastalo premikanje v opornih zidovih zaradi mehkega terena. Dela bodo zato napredovala nekoliko počasneje, ker ne bo mogoče zaposliti veojega Š1e-vila delavcev. Po dosedanjih računih bo zaposlenih ori regulaciiji okrog 100 delavcev. Kakor smo informirani, bo Ljubljanska gradbena diružiba vršila delo kolikor mogoče ročno. Stroje bo uporabljala le pri onih delih, ki jih je z ročnim delom težko ali nemogoče opravljati. Kaj bo danes ? Drama: Zaprta. Opern: \kulame Buitterflv«. Red C. Delavska zbornica: SPD. Predavanje prof. Janka Mlakarja o Visokih Turah. Ob 20. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bokarčič. Sv. Jakoba trg 9, Zobozdravnik 0 Rojstni dan kraljice Marije v Ljubljani. Ljubljansko prebivalstvo je /. vso primerno slovesnostjo proslavilo rojstni dan kral jice Marije. Poslopja so bila okrašena z zastavami, v nedeljo zvečer in snoči je bil Grad razsvetljen. Včeraj ob tO dopoldne je daroval v stolnici prevzv. knezoškof dr. Rozman slovesno službo Dožjo z zahvalno pesmijo Te Deum. Slovesni službi božji so prisostvovali divizijski general .Cukavac in mestni poveljnik general Popov i č, podban dr. Pirkmajer, mestni župan dr. I'lic s podžupanom prof. jarcecn. konzularni zbor. občinski svetniki, častniški zbor. zastopniki kor-poracij in organizacij ter zastopniki raznih drugih oblasti, uprav in uradov. 0 Koncert koroške narodne pesmi. P. n. občinstvo opozarjamo, da se vrši definitivno koncert Koroške narodne pesmi v ponedeljek, dne t6. t. ni. ob 20 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Spored isti kakor je bil določen za nameravani decembrski nastop. Nastopi napovedanih 5 moških zborov in še en koroški Kvintet. Vstopnice, ki so bile kupljene za decembrski koncert ostanejo v veljavi za ponedeljek, 16. t. m. Na ruz.|K>lago je samo pur sedežev in pa še dovolj stojišč, ki so v predipro-daji z programi vred v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. 0 IV. glasbeni večer, ki je posvečen skladatelju Francu Gerbičn. Gerbič je deloval na praškem narodnem divadlti, dalje \ Zagrebu, filmu in Lvvovu dokler ni prišel v Ljubljano. Glasbena Matica šteje Gerbiča mod svoje prvovrstne sodelavce, kakor, tudi dramatično društvo icr čitalnica. V slovensko gledališče je uvedel opero. Zapustil je več nego 70 skladb med njimi tudi opero ■•Kres«. Program, ki bo izrvajan v sredo zvečer ob 8, II. januarja v mali dvorani hotela Union obsega izključno njegove skladbe. Uvodno predavanje govori g. dr. Jos. Mantuani. Dvos>peve pojeta gdč. Kudolfova in Korenčanova. sodeluje dalje solist g. Jože Li- Stroški za regulačna dela so preračunana na 2,300.000 Din. Iligijenska vprašanja Ljubljančane, -zlasti one, ki doinujejo na Šent-peterskem in Poljanskem nasipu in ki so imeli lansko leto več nego dovolj prilike vihati nos nad smradom iz Ljubljani Čine struge, bo predvsem zanimalo vprašanje, kako bo preskrbljeno pri letošnjih delih za higijeno. Moramo jih že sedaj potolažiti, da letos ne bo več veljala krilatica rajnkega Milčinskega, ki je nekoč v nekem podlistku v »Slovencu« napisal, da »regulacija smrdi«. Ljubljanica bo zaprta pri zatvornlci v Trnovem. vendar pa bo teklo v posebni ki neti (jarku) 300 litrov vode na sekundo. Kmeta bo odvajala talno vodo in izpirala strugo. V poletnih mesecih pa bodo od časa do časa, čc bo treba, spustili vodo v celo strugo. Tudi za odvajange fekalij bo preskrbljeno. Vsi kanali, tako cestni kakor hišni, se bodo odvajali po glavnih zbiralnih kanalih na obeh straneh Ljubljanice v strugo pod šentpeterskim mostom, kjer bo njih vsebino sprejela že poglobljena struga. Sploh se bodo dela vršila, kar se tiče higijenskih vprašanj, po onih principih kakor leta 1912 in 1913, ko Ljubljančanom ni bilo treba prav nič vihati nosov. Še eno zanimivo vprašanje se pojavlja ob tej priložnosti. Namreč zaradi snega. Zelo dvomljivo je, če bo Ljubljanska gradbena družba, ki ji je bil danes že izročen teren, dopustila, da bi mestni magistrat dal odvažati sneg v Ljubi ja niči no strugo od trnovske ziatvornice pa do šentpetenskega mosta. S tem bi 6e močno poslabšal teren, ki je že itak izredno mehek. Vendar pa je kljub vsem predvidenim in nepredvidenim težavam upati, da lx> Ljubljanska gradbena družba, ki ima za seboj že toliko impo-zantnih del, tudi regulacijo Ljubljanice od šent-peterskega mostu do tromostovja izvršila v splo&no zadovoljnost in v ponos slovenske prestolnice. kovic, kakor tudi kvartet Glasbene Matice. Program je izključno slovenski nn kar opozarjamo /lasti člane in članice ljubljanskih pevskih zborov in ljubiteljev slovenske glasbe. Vstopnina sedeži rezervirani 5 Din, običajni 3 Din, stojišča 2 Din, dijaki 1 Din. Dobe se v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. 0 »Pri kaplanu« tam za vodo, dobiš ob vsakem času izborna mrzla in gorka jedila. Sprejemajo se tudi aboneuti na hrano. Te dni so pripeljali prvovrstno bizeljsko kapljico, rdečo in belo, ki je res nekaj posebnega. Zato: Prijatelj, ne hodi mimo, Pepe toči izborno vino. 218 O Predavanje S. P. D. o Visokih Turah. Opozarjamo planince in prijatelje gorske prirode na dr. VI. Dolenc predavanje prof. Janka Mlakarja, ki se vrši drevi ob 20 v Delavski zbornici. Predavatelj na« bo vodil v tistem delu Centralnih Alp, ki se tako lepo vidijo s Triglava. S pomočjo skioptičnih slik si bomo ogledali najlepše vrhove Visokih Tur, tako n. pr.: Dreiherrenspilze, Venediger, Veliki Klek, \Viesbachhorn, Sonnblick itd. Seznanili se bomo z njih prostranimi ledeniki, lepimi dolinami, vzponi in sestopi. Kdor bo po tem predavanju občudoval s Triglava od daleč v večni sneg in led vkovane orjake, mu ne bodo več neznani. Tistim pa, ki so že hodili po Visokih Turah, jim bo to predavanje gotovo obudilo lepe spomine na dni, ko so oboroženi s cepinom in derezami kresali po njih ledenikih. Vstopnice za to predavanje se dobe v pred-prodaji v pisarni S. P. D., Masarykova cesta 14/1 (palača Grafike) in pa drevi od pol 20 dalje pri blagajni v Delavski zbornici. Sedeži so po 6 Din, stojišča po 3 Din. 0 Snmnritunkc in samarituni višjega sumu-ritnnskega tečaja krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani! Izpiti se vrše v torek, 17. t. m. ob 19 v OUZD t. j. danes teden. Diplome nižjega tečaja prinesite seboj. 0 Nov zobozdravnik. V Ljubljani v palači -Dunav« na Aleksandrovi cesti je otvoril zdravniško ordinacijo dr. Vladimir Dolenc. Specializiral se je na dunajski zobozdravniški kliniki gosp. prof. 1'ichlerja po najnovejših metodah. Zobozdravnik je iz znane škofjeloške rodbine in mu želimo mnogo uspeha. Sinko dragi, bodi hiter, k Slamiču brž po en liter) Ta edini me poilika, da spet zdrav sem, kot se sika! 0 Društvo Pravnik« priredi II. javno predavanje v sredo dne 11. t. m. ob i«j1 21 v restavraciji »Zvezda . Predava g. odvetnik dr. Henrik Turna o Javni in sodni upravi beneške Slovenije do za-vlade Avstrije . Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se toga velezanimivega predavanja v čim večjem šlevilu udeleže. — Odbor. O Odhodnica. Ob priliki upokojitve nadzornikov proge gg. Jak .Lederja, Iv. Bolleta in Ant. Be-zlaja so priredili aktivni nadzorniki prog drž. žel. v restavraciji »Novi svet« odhoduico. Kako priljubljeni so bili navedeni upokojeni tovariši, je pokazala številna udeležba tovarišev, ki so prihiteli od blizu in daleč. Tudi dosedanji preddelavci so se udeležili večera. Železničarskj pevski odsek je zapel več lepih domačih pesmi. Odhodnica je potekla v najlepši tovariški vzajemnosti. Odhajajočim tova rišem so vsi navzoči želeli, da bi uživali zasluženo pokojnino mnogo let v zdravju in zadovoljstvu. 0 Deložacije v preteklem letu. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo v preteklem letu predlaganih 236 deložacij, in sicer pri prvem pododdelku izvršilnega oddelka 125, pri drugem pa 111. Izvršilni organi so s pomočjo zastopnika mestnega magistrata večinoma preskrbeli deloži-ranim strankam primerna stanovanja, drugim pa Mariborske vesti: so pohištvo začasno shranili v raznih skladiščih. Kako sta bila lani oba izvršilna oddelka obremenjena, smo že navajali. Prvi oddelek je imel 5809, a drugi 6433 vlog, O Boben poje... Na dvorišču mestnega magistrata je bilo včeraj dopoldne prav živahno vrvenje. Vršila se je javna dražba raznih zarubljenih premičnin, tako pohištva, velihe banje, hrastove kadi, putriha, ogledala, dveh starih šivalnih strojev in motor, kolesa. Te stvari je davčna uprava za okolico zarubila po nekaterih vaseh. Stvari so . bile prodane za prav nizke zneske. Interesenti so dražitev spremljali z raznimi opazkami. Prišla je na vrsto n. pr. mala, okrogla miza. »Stara miza 150 Din!« je bil klic davčnega organa. 'jlPolom-ljena je in noga zvezana s špago«, je nekdo vzkliknil, »in zato naj bo še 2 Din več.« Prodana je bila za 15 Din. »Velika smrekova banja! Cenjena na 300 Din! Koliko do kdo?« »Dam 5 kovačev!« Banja nI bila prodana. Mal putrih je neka žena zdražila za 22 Din, cenjen pa je bil na 66 Din. i Večje je bilo zanimanje za dokaj dobro ohranjeno motorno kolo s prikolico. Cenjeno je bilo na 12.000 ; Din. Nekdo je najprej ponudil 500 Din. Zdraženo pa je bilo za 4500 Din. Dražba je trajala od 9 do I 11 dopoldne. Številke o bolezni in trpljenju Mariborska bolnišnica v 1.1932 — Več bolnikov in manj umrljivosti Maribor, 8. januarja, številke, ki jih izkazuje mariborska bolnišnica za minulo leto 1932, dokazujejo, da smo ob zaključku leta 1931 upravičeno opozarjali na nujno povečanje bolnišnice, ki je pač eden najvažnejših socialno-zdra vsi veli ih zavodov Slovenije. Leta 1931 je izkazovala bolnišnica 8822 bolnikov, lansko leto pa že 9422 in kakor kaže, bodo tudi v bodočnosti te številke v istem razmerju rastle. Po posameznih oddelkih so se bolniki razdelili: na kirurgičueni 2889, na internem 2107, na očesnem in za sorodne bolezni 1958, na kožnem in veueričnem 1259, na infekcijskem 511, na porodniško-ginekološkem 1623 in na oddelku za pljučne bolezni 120. Število oskrbnih dni znaša 156.582 ter se je napram letu 1!)31 nekoliko znižalo. Umrlo je v bolnišnici 459 bolnikov; prvo mesto zavzema morilka tuberkuloza z 72 osebami, potem slede bolezni srca in obtočil z 68 in takoj kot tretja nevarnost rak z 54 osebami. Nalezljive bolezni so pomorile 48 oseb (med njimi samo difterija 34), poškodbam in zastrup-ljenju pa je podleglo 23 bolnikov. Umrljivost je znašala 4.4%, leta 1931 pa 4.6%. Največja je bila jeseni in pomladi. Visoko število umrlih radi di-flerije je pripisati v večini malomarnosti roditeljev, ker so bili mali bolniki pripeljani v bolnišnico takorekoč v zadnjih vzdihljajih, ko ni pomagal noben serum več. Da pa splošna umrljivost kljub poslabšanim socialnim razmeram prebivalstva pada, je pripisati napredku medicine, strokovni izvežbanosti zdravnikov in skrbni negi. — V porodniškem oddelku bolnišnice se je narodilo 734 otrok. — Operacij je bilo skupno 3680, od tega nad dve tretjini na kirurgičueni oddelku, kjer je Palača Dunav Aleksandrova cesta povprečno dnevno 7 operacij; pnevniotoraks je dobilo 215 oseb, histoloških preiskav 214 in obdukcij 321; rentgenološko je bilo pregledanih 2361 bolnikov, rentgenskih slik je bilo napravljenih 1631. Poleg tega izkazujejo visoke številke tudi ambulaloriji: na veneričnem je bilo zdravljenih in pregledanih 864, v ostalih pa 567 slučajev. Odklonjenih je bilo 1536 bolnikov. Nad vse zanimive so .številke o gospodarstvu bolnišnice, Ui pokazujejo, kako velik in obsežen obrat predstavlja taka ustanova. Osebnih izdatkov je bilo 1,421.431 Din, stvarnih stroškov, kakor pisarna, kurjava, razsvetljava, prehrana, zdravila in zdravilne potrebščine, pogrebni stroški in drugo 3,709.754 Din, gradbene preureditve 465.000 Din. Največji odstotek odpade od tega na prehrano (36 odstotkov), kurjavo 12%, zdravila 12%, ostalo pa i igventar, anuitete in razne druge potrebščino. 1 Skupno je bilo izdanih 210.477 celodnevnih pre-i hranjevalnih obrokov. Porabilo se je zato samo raznega mesa 43.256 kg, 113.121 litrov mleka, dva , vagona moke in mlevskih izdelkov, 72.269 komadov jajc in enako obilje drugih hranil. Hišna pekarna je napekla 54.255 kg kruha in 337.505 žemelj. Mnogo se je porabilo za kurjavo, zdravila itd., pri tem pa treba omeniti, da se je uprava morala omejevali le na najnujnejše nabavke, ker so dohodki bolnišnice radi krize zelo padli. Samo zasebniki doleu-jejo bolnišnici 400 000 Din na oskrbninah, še vtčii znesek pa občine in bolniške blagajne. Poleg tega Kulturni obzornik Ruski verski filozofski problemi 19. veka Ruski problemi so svetovni problemi; od uso-le Rusije je v mnogoterem oziru odvisna usoda Evrope in vsega sveta. Zato se evropska znanost tako zanima za proučavanje Rusije in njene misli. Mi imamo še posebne razloge za proučavanje ruskih problemov, ker živimo v eni državi s Srbi, ki so svojo politiko in svojo cerkev bistveno navezali na Rusijo. Politična zveza je s padcem carske Rusije pretrgana, tem živeiši pa je stik na cerkvenem in bogoslovnem polju. Vprav zadnje dve leti se na jugoslovanska tla prenaša najskrajnejša ruska bogoslovna polemika tako zvane slav-lanofilske bogoslovne smeri. V dobi, ko se tako neumestno in neokusno obnavljajo zastarele polemične metode in ideje, je izredno razveseljiv po-lav živahna in aktualna srbska knjiga: Problemi liiosolije i religije 19. veka (Belgrad 1932. Strani XlV-j-236). Spisal jo je nadarjen mlad bogoslovno-izobražen laik, dr. Dušan Stojanovič. Knjiga nam predstavlja ruske versko-filozofske probleme 19. stoletja v likih štirih značilnih pred-staviteljev ruske religiozne misli preteklega stoletja. To so: zapadno orientirani Peter Čaa-dajev, slavjanofrla Ivan Kirejevtki in Aleksej Homjakov ter originalni, osamljeni Konstantin Leontjev. Vmes večkrat omenja tudi Dostojevskega in Vladimira S o 1 o v j e v a , ki ju n« smemo prezreti, ako hočemo umevati ruske religiozno-filozofske probleme preteklega stoletja. Vse to opisuje v živahnem časnikarskem slogu, a obenem tako trezno in solidno, da je knjiga prijetno čtivo za vsakega izobraženca in tudi za strokovnjaka. P » ( . r l'* i i .1 i rt u 1D tn an Lnl n —.! čelni pristaš religiozne zapadne kulture in načelni prijatelj katolištva. Pravoslavnega srbskega pisatelja to prav nič ne moti v objektivnem prikazovanju zaslug neustrašenega Čaadajeva, čigar geslo je bilo: »Ljubim Rusijo, a še bolj ljubim resnico.« S Čaadajevom naglaša, da je nt samo Rusija potrebna Evropi, marveč tudi Evropa Rusiji in da je treba priznali historično misijo katolicizma. — Istotako trezno in objektivno riše lik A 1 e k s e -ja Homjakova, tvorca in voditelja skrajne »slavjanofilske« protikatoliške polemike. Homjakov je bil v verskih vprašanjih v prvi vrsti polemik, ki ni objektivno presojal spornih vprašanj (str. 117 i. dr.) in ki se po sodbi o'ličnega ruskega historika Sergija Solovjeva (očeta Vladimira Solovjeva) ni ustavil pred nikakim zavijanjem in pred nikako lažjo (str. 119). Zato bi bilo jako neumestno, ako bi brez kritike in »brez apelacije« sprejemali niegovo dokazovanje (str, 1621, Polemično bogoslovje Ilomjakova danes ni več tako važno (str. 163). Tako pisatelj v živahno narisanih likih značilnih ruskih religioznih mislecev trezno in objektivno predstavlja vrednote, a tudi sence in slabosti ruske religiozne filozofske misli preteklega stoletja. V tem popolnoma »oglašamo s pisateljem in radi priznavamo tudi zasluge ruskih slavjano-filov za rusko domovino in za probujenje verske misli med rusko inteligenco. Celo Vladimir So-lovjev, največji nasprotnik slavjanofilske protikatoliške polemike, j« priznaval zasluge slavjano-filov za rusko versko misel. Mislim, da pravilno razumem pisatelja, ako trdim, da odklanja slepo prenašanie slavjanofilske protikatoliške polemike v našo dobo in na jugoslovanska tla. V tem smislu pHe na mnogih mestih in naglaša že v uvodu (str. XIV.): »Naša zgodovinska usoda je postavila pred nas (Srbe) povsem nove probleme; pri njihovem reševanju bi nam mogla ruska religiozna misel koristiti bodisi kot kažipot, bodisi kot opomini« Usodno bi bilo, " " L.1.11 . 1 . . . --------Al ---.___1 , uvnu a i jjuouciuau /.aMdicie tuskc metode in ideje. Potrebna je trezna razsodnost. Zato pozdravljamo knjigo dr. Dušana Sto anoviča. Dr. F. Grivec. »Planinski veslnik«, glasilo slov. planinskega društva, leto 1933, 1. številka. V vsakem pogledu prikupna revija planincev nas vodi v prvi številki malone po vsej slovenski domovini in seže celo na Sar planino. Sleherni potopis dehti po nekem sočnem, vzdušju, po entuzijastičnem čuvslvo-vaniu za planine. /.Planinski vestnik« je od ek vseh onih, ki so «e z ljubeznijo oklenili najbolj vzvišenega športa, ki plemeniti lelo in duh, planinstvo. Vsebina prve številke je sledeča: V zimskem viharju pod Kanjavcem (S, Hodnik); S smučmi z Me-nine na Veliko Planino (F. S. Copeland); Čez Mirko goro na Gače IVikior Pirnat); Na Djekše v Sinji Planini (Bonet Koroški); Višina Šar Planine (Dušan S. Krivokapič); Severna stena Škrlatice (Uroš Župančič); Čez hrib in dol (Jos. Klovar). Obzor in društvene vesti. Poleg vmesnih [tekstnih) slik je priložena prekrasna barvana slika: V Martuljku (F. Klemenčič). »15 dana«, kronika naše kulture, letnik III., št. 1. Vsakih petnajst dni izide v Zagrebu informativna kulturna revija »15 dana«, ki objavlja svetovne kulturne pojave v drobnih člankih, zlasti pa ne pozabi slovanskih kulturnih dogodkov. Kajpada ima v tem prednost hrvatska kultura, ki jo dokaj z nepristranskim očesom motri, vendar ima list v glavnem strogo svobodomiselno linijo. Za slovensko kulturo ima »15 dana« premalo ljubezni. Prva številka prinaša v glavnem to vsebino: Dr. Barac: O naročnikih, kupcih in čitateljih hrvatskih knjig in časopisov; Zagrebški ljudski oder; Jugoslovanska antologija v esperantu; V službi književnosti in boginje Diane; Izložba »Zemlje«; Mo-loh; Proslava F. Zola v Zagrebu itd. Med drugim registrira list tudi Šnkljetove »Sodobnike- in Grad-nikove »Svetle samote«. Naroča se pri »Binozi«, Zagreb, Bogovičeva ulica 5, pa še dosedaj ni prejela bolnišnica dotacijo države in banovine, ki presega navedene vsote za skoro štirikratno. Spričo pomanjkanja sredstev ni mogla bolnišnica letos pričeti z uresničenjem gradbenega načrta, ki ga je nameravala izvesti v petih letih ter bi potrošila za vse preureditve okoli 20,000.000 Din. Celotni gradbeni program obsega gradnjo novega pavilijona za očesni, veuerični in umobolni oddelek s skupno 230 posteljami, povečanje prosekture, zgradbo novega gospodarskega, administrativnega poslopja in porodniško-ginekološkega oddelka. Vseeno pa je bilo v preteklem letu delno zgrajeno gospodarsko poslopje in povečana prosektura. Zaposluje pa bolnišnica skupno z zdravniki, upravnim aparatom in strežniki vred 130 ljudi. □ Rojstni dan kraljice Marije se je proslavil v Mariboru s poutifikalno sv. mašo, ki jo je opravil ob 9 v stolnici pomožni škof dr. Tomažič ob asistenci. Po sv. maši je bila zahvalna pesem z molitvami za kraljico. Sv. opravila so se udeležili korporativno predstavniki tukajšnjih civilnih in vojaških uradov ter društev. Ob 11 se je vršilo na sreskem poglavarstvu vpisovanje v poklonilno knjigo. — Javna poslopja v mestu so izobesila zastave. □ Odlikovanje zaslužnih sadjarjev. Ob priliki jesenske sadne razstave je povzročil posebno pozornost krasen oddelek, ki so ga razstavili sadjarji iz Št. Petra pri Mariboru. Vsi razstavljalci so dobili za svoje vzorno blago diplome, ki so jim bile sedaj izročene. Ob tej priliki se je vršila v Št. Petru v šoli mala slovesnost, kateri sta prisostvovala v imenu razstavnega odbora njegov podpredsednik, mariborski podžupan g. Golouh in tajnik, bančni blagajnik g. Loos. Častno diplomo je prejela šenlpeterska sadjarska zadruga; diploma je lepo umetniško delo o. Vahtarja. Priznalne diplome pa so dobili: g. župnik Anton Tkavc, župan in posestnik Ivan Fluher, Mihael Kovačič, Lorber Alojz, K nuplež Matija, Verlič Franc, Kouig Maks, poseslnice: Kramer Ivana, Vrečko Marija in Obes-styn.ski Hilda. Priznanje, ki so si ga ti vzorni sadjarji dobili od razstavnega odbora, jih bo gotovo vzpodbujalo še na vuetejše delo na polju sadjarstva. □ Zopet živinski sejmi. Ker se od 28. novembra 1932 dalje ni pojavil noben slučaj slinavke iu parkljevke v mestu Mariboru in je izvršena desinfekcija okuženih prosorov in revizija po ban-ski upravi, se ukinjajo vse odredbe izdane z razglasom z dne 30. novembra 1932 glede živinskih sejmov, ki se pričnejo s 13. januarjem. Tega dno bo svinjski sejem, živinksi bo pa v orek, dne 21. januarja. □ Upniki Kmetijske eksportne. Za preizkušanje naknadno prijavljenih in do naroka morda še prijavljenih terjatev je odredilo okrožno sodišče v Mariboru posebni ugotovitveni narok na dan 30. januarja 1933 ob 11, soba 84. □ Akademska kongregacija ima v sredo ob 8 sestanek v običajnih prostorih. □ Smrt v visoki starosti. Na Aleksandrovi cesli 11 je umrla včeraj zjutraj gospa Marija Miha j lovič, vdova odvetnika iz Zemuna. Truplo po-kojnice bo jutri blagoslovljeno ter prepeljano v Zemun. Naj počiva v miru! □ Iz gledališča. Pripravlja se drama Schalom Aseha: »Bog maščevanja«. Režira VI. Skrbinšek. □ Pričelo se je... V nedeljo se je vršila na Pohorju prva smučarska tekma v letošnji sezoni. Tekmo je organiziral agilni Smučarski klub Lovrenc pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Bilo je dovolj dobrega snega, da se je tekma vršila v redu po strminah okoli trga na progi ca 10 km. Tekma j* bila vzorno organizirana, kar so priznali Lovren-čanoin tudi izkušeni tekmovalci. Posetilo je tekmo poleg številnih domačih tudi večje število mariborskih smučarjev, ki so tekmovali izven konkurence. Najboljši čas dneva je dosegel mladi Peter Škofič iz Maribora Rezultati so naslednji: Peter Škofič (Slov. plan. društvo v Mariboru) 0.45.16; Konig Herbert (Maribor smuč klub) 0.45.50; Stol-zer Leopold (Smuč klub Lovrenc) 0 45.50; Tišler , Franc (MSK) 0.46.20; Jodl Feliks (SKL) 0 46.47; i Franc Kramberger (SKL) 0.48. — V malih časov-■ nih razlikah so sledili še ostali tekmovalci, i □ V kinu omedlel. V Grajskem kinu se je ' v nedeljo zvečer pripetila nenavadna nezgoda. V trenutku, ko je bila predstava zaključena, se je onesvestil operater, ki je predstavo vodil. S skrajnim naporom je vzdržal do konca predstave. One-sveščenega so reševalci prepeljali na njegov dom. □ Poravnave in konkurzi. Konkurz tovarne električnih žarnic »Volta« v Mariboru se odpravi, ker je vsa masa razdeljena. Polrdi se prisilna poravnava med prezadolženko »Sana«, tovarna čokolade v Hočah pri Mariboru. Po tej poravnavi plača prezadolženka konkurznim upnikom III. razreda 15% terjatev v 20 mesečnih obrokih. □ Streli za tatom. Na postaji v Račah so poskušali v noči na nedeljo vlomilci svojo spretnost na kurnikih tamošnjih stanovalcev. Bili so pu pravočasno opaženi in pričel se je za njimi razburljiv lov med vagoni, v katere so padali rele streli. Enega so bili skoro ujeli, pa je ušel le tako da je žrtvoval svoj s kurami nabasani nahrbtnik Neprestani vlomi v kurnike prebivalstvo Hač in okolice zelo vznemirjajo. Ni skoro hiše, katere ne bi bili tatovi oplenili ter so tekom enega meseca pokradli na stotine kokoši in celo nad pllanega prašiča so se spravili Zasledovanje tatov, ki oči-vidno vnovčujejo Svoj kurji plen na mariborskem trgu, je bilo doslej čisto brezuspešna Dnevna Zvonarjev smrtni zvon Sv. Krii pri Rogaški Slatini, 6. januarja. Lepo je pri Sv. Trojici na Pomiku v večernih arah, nekoliko pred sončnim zatonom; toliko lepše za izmučenega delavca, ki leče v zarji večnosti k zasluženemu in zaželenemu počitku, kakor je dne 4. januarja legel dvakratni cerkvenik, pri župni in podruSnl cerkvi, Jernej Hrepevnik. Zvonovi, ki je z njimi tolikokrat ubrano zvonil drugim, zvonijo danes Jernejcu. »Jernejec« so mu rekli, kar priča, da ga jo še prejšnja stara nadžupna cerkev videla kot dečka, ko je nekoč škofu Slomšku stregel pri sv. maši. Za mašnim strežnikom je postal cerkvenik in kot tak je služil novi cerkvi Sv. Križa: 80 let pod pokojnim zlatomašnikom A. Frohllohom. in skoraj 35 let pod sedanjim nadžup-nikom in dekanom Fr. Korošcem. Cerkvenik Jernejec je do zadnjega, do svojega 82. leta, z vedrim licem in vestno skrbjo opravljal svojo službo. Davno že bi bil zaslužil zlato svetinjo za zvesto delo, pa je šel sedaj po zlato plačilo k večnemu Gospodu. Božični blagoslov v vtalf-valnici zdravilnih vrelcev Rogaška Slatina, 8. januarja. Lepo in pomembno misel je sprožil ravnatelj Ditrich, ko je mislil: kakor se na Sentjanževo v kleti blagoslavlja vino, tako naj se na Slatini v na-livalnici blagoslavljajo zdravilni vrelci In vse, kar je z njimi v zvezi, da bo Rogaška Slatina v blagor mnogih. Za to blagoslavljale se ni mogel izbrati primernejši praznik ko nedelja Svete Družine. Ne toliko z ozirom na to, da se je oltarna slika \ zdraviliški kapeli imenovala svoj Čas »Sv. Družina«, marveč mnogo bolj zato, ker so slatinski vrelci lepa podoba družinske skupnosti. Od vseh strani: iz Zagaja in I rja, z Boča in Plešivta: se vrelci zbirajo in stekajo pod skupnim krovom zdraviliške nalivalnice. Toda je en vrelec močnejši ali starejši od drugega, nič ne moti njih zdravilne skupnosti. Na istem kraju, na isti način, z istimi rokami in stroji se polnijo steklenice in polagajo v skladišče zdravilnih vrelcev. Glejte podobo družinske skupnosti 1 Ravnatelj z uradništvom, delovodje z delavstvom, vsi skup tvorijo eno samo delovno skupnost na Slatini. Božični blagoslov prijetno z oleandri in lovori okrašene nalivalnice in njene celotne: ob podobi sv. križa in sohi kralja Aleksandra: zbrane družine je jasen dokaz in izraz globokpga socialnega umevania zdraviliške uprave. Ta blagodejna vzajemnost uprave, uradništva. delovodstva in delavstva naj pomeni novo rasi in naj prinese novo čast Rogaški Slatini. Ljudsko gibanje v f. 1932 GuStanj. V letu 1932 je bilo rojenih 46 otrok, 27 fantov in 19 deklic. Umrlo je 50 oseb (20 + 30). Poročenih 6 parov doma, dva rara drugod. Svetih obhajil je bilo 12.670. Nabožnih listov naročenih sledeče število: »Bogoljub« 41, »Glasnik« 55, »Kraljestvo božje« 7, »Nedelj« 5, »Katoliški misijoni« 20. Udov Mohorjeve družbe 85. Kotlje. Rojenih je bilo v letu 1932 vsega 21 otrok. 19 oseb je umrlo. Najstarejši mrlič je bil 85 let star. Nabožni listi so imeli sledeče število naročnikov: »Bogoljub« 10, »Glasnik« 17, »Kraljevo božje« 2, »Nedelj« 24, »Katoliški misiioni« 3. Mohorjeva'' družba ima 24 udov. Metlika. 83 jih je požela smrt v preteklem letu v metliški župniji. Umrljivost je bila torej velika. Lani je umrlo le 62 oseb. To številko s termin naj bodo vložene tako, da bodo najpozneje 3. februarja t. 1. v rokah izpitnega odbora. — Izpitni odbor. — Davčna uprava na Vrhniki ie funkcijonira. Te dni je obnovljena davčna uprava na Vrhniki, ki je bila dve leti dodeljena davčni upravi za ljubljansko okolico, začela poslovati. Včeraj so iz Ljubljane prepeljali na tovornem avtomobilu vse zadevne akte. Davčno upravo na Vrhniki vodi davčni upravitelj Fran Vošnig, ki je bil doslej v Kamniku, kot kontrolor pa posluje davčni uradnik Fabrič iz Murske Sobote. Upravi so Se dodeljeni 1 zvaničnik, 1 davčni eksekutor in 1 slugu, ki ga pa plačuje vrhniška občina. — Pravilnik za javne zgradbe. Na temelju gradbenega zakona je nvinisterstvo za javna dela izdalo pravilnik, ki določa, kako daleč morajo biti gotova javila poslopja po mestih oddaljena od stanovanjskih hiš in drugih poslopij. Cerkve in razne molilniee morajo biti od drugih poslopij oddaljene toliko, da je okrog njih dovolj prostora za zbiranje ljudstva. Bolnišnic ni dovoljeno graditi v gosto naseljenih krajih mesta. Pravilnik določa, kako daleč mora biti pokopališče od poslopij, dalje, kje in kako se morajo graditi klavnice in poslopja konje-dercev, skladišč razstreliv in tovarne, ki širijo smrad. Ta poslopja morajo biti od stanovanjskih hiš oddaljena najmanj 200 m, tovarne za razstreliva pa najmanj lOOOm. Kazniluice morajo bili oddaljene od mesta najmanj 6 do 7 km ne glede na krajevne razmere. Živinska sejmišča morajo biti blizu klavnic, od stanovanjskih hiš pa morajo biti oddaljena najmanj 50 m. Skladišča za drva in premog ne smejo biti zgrajena v gosto naseljenih delih mesta, od stanovanjskih hiš pa morajo biti oddaljena najmanj 50 m. — Misijonski dan. Lepo so se postavili otroci Marijinega vrtca v Metliki na misijonski praznik 6. januarja s prireditvijo misijonskega dne. Radi bi odkupili poganskega otroka in mu pomagali k Mariji in Jezusu — toda kje vzeti denar; pa so jo pogodili: dajmo ga zaslužiti. In res so ga služili in precej tudi zaslužili. Prav lepa je bila njihova prireditev,ki je s svojim pestrim programom in pisanimi oblekami in črnimi obrazi kar dodobra zadovoljila številno občinstvo. Bilo je vsega: za jok in za smeh. — Razpisana zdravniška služba. Banska uprava dravske banovine razpisuje službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Zagorje ob Savi s sedežem v Zagorju ob Savi s plačo uradniškega pripravnika in s potno povprečnino letnih 4200 dinarjev. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno službo ter dovršeno zdravniško pripravljeno službo (staž) in poleg tega vsaj šest mesecev porodniške prakse v bolnišnici. Prošnje je vložili pri kr. baneki upravi dravske banovine v Ljubljani do 20. januarja. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Pobegli kaznjenec prijet. V svetu zlo-eincev in v njihovi usodi je skoraj vedno tako. da jih oblast ne zagrabi zaradi njihovih največjih grehov, temveč zaradi majh:iih prestopkov, nakar se šele izkaže, kako veliki grešniki so slučajno zašli v roke pravice. To pa je za-s trga kriminalne razvidnice, tega neizprosnega, skoraj mehaničnega in avtomatičnega aparata vsake boljše policije, ki ima točno zabeleženega vsakega znanega zločinca in vse njegove zločine, pa naj bo to tudi desetletja nazaj Ropar, tat in vlomilec Valentin Kotnik, 29-letni možak, doma iz Laškega, s to razvidnice ni računal. Včeraj gti je prijel v šiški stražnik, ko je prodajal sicer že obnošeno in obrnjeno, toda še vedno dobro suknjo za 30 Din. Na policiji se ie Kotnik lagal, da mu je ime Valentin Skolič m da je suknja njegova poštena last. Skalita res ni v kriminalni razvidnici. toda primerjali so možaka rjeve prstne odtise in tudi obraz se je zdel nadzornikom in detektivom kar znan. Hitro so dognali, da je mož prav za prav Valentin Kotnik, ki bi moral počakati še do pomladi I. 1933. v kaznilnici v Stari Gradili, kamor ga je lani poslalo ljubljansko sodišče zaradi ropov in tatvin. Iz kaznilnice pa je Kotnik ušel in takoj pričel krasti v okolici domačega kraja. Napravil je večje vlome v Hrastniku m v Trbovljah. No, včeraj pn je bil prijet, ker je prodajal ničvredno suknjo Odgovarjati bo moral seveda zaradi pobega iz kazni niče, zaradi napačnega imena in zaradi novih tatvin. — Slomšek — naš duhovni vrtnar, delo E. Bojca, je gotovo knjiga, ki je dostojno proslavila etos Slomškov spomin. Nima pa le začasne veljave, ampak bo ostala dragocen vir za poznavanje in razumevanje tega našega velikega narodnega vodnika - svetnika. Zato jo kar najtopleje prim>-ročamo vseni Slovencem tudi po Slomškovem jubilejnem letu Dobiva se v vseh večjih knjigarnah rv°V/ M,0Žbe M m"1(> «no: 12 Din (broš.), 30 Din (vezana). — Čimveč jezikov govoriš - temveč veljaš! Na tem mestu smo do sedaj objavili vse pripomočke in učbenike, kateri so nam Slovencem pri učenju tujih jezikov, kakor nemščine, francoščine, srbohrvaščine, italijanščine na razpolago. Danes podamo se naslove knjig in pripomočkov za češki, ruski, angleški, latinski in grški jezik. - Učbenik češkega jezika priredi prof. J. Orožen, nevezan 40 Din, vezan 50 Din; Češko slovenski slovar sestavil dr. Fr. Bradač, vezan 70 Din; Učhonik ruskega jezika priredil prof. Orožen, nevez. 50 Din, vezan 04 Din; Latinsko slovenski slovar, sestavil dr. Fr. Bradač, vezan 70 Din; Grško slovenski slovar, sestavil s sodelovanjem dr. A. Breznika in dr. Fr. Jereta ravnatelj A. Dokler, vezan 80 Din. — Vsem onim pa, ki mnogo bero, pa priporočamo Slovar tujk, stane nevezan 40 Din, vezan 50 Din. Knjige jo založila Jugoslov. knjigama v Ljubljani. — Srečno zadovoljno novo leto želi vse.ii prijateljem in znancem in vsem čitateljein Slovenca v domovini Franc Zajec, delovodja papirnice C. J. Lagoudakis & Co v Aleksandriji, Kgipet. — Boj za milijone dolarjev sc vrsi med Satanom in Iškarjotom. Čitaj! Zahtevaj ponudbo pri Cirilovi tiskarni v Mariboru. — Išče se 17. marca 1895 v Pregradi rojeni Josip Glojnarič, oženjen, bančni uradnik, visoke rasti, podolgovatega obraza, črnih las in obrvi ter temnih oči. Nosi zelenkasto obleko in temno zimsko suknjo. Pogreša se od 30. dec. 1932. Njegovo bivališče naj se proti nagradi 3000 Din naznani policijskim oblastem. — Karitativna zveza. Priglasili sta se nam dve družini, ki sla pripravljeni sprejeti dve deklici v popolno oskrbo. IPrva družina želi deklico, ki je že dovršila osnovno šolo. Deklica bi bila jako dobro oskrbljena. Imeli bi jo kakor za domačo. — Druga družnia si želi deklico, staro 5—8 let, katero bi poštena, imovita kmetska družina vzela za svojo, zalo, ker imajo v družini same dečke. Družine, ki'bi izročile svoje otroke, naj se pismeno prijavijo Karitativni pisarni v Ljubljani (Poljanska cesta 28, Marijanišče). V prvi vrsti se bodo vpo-števali zdravi, nepokvarjeni otroci z dežele. Seveda pa tudi mestni otroci niso izključeni. Vjudno prosimo župne urade po škofiji, da opozore na ta razglas revne družine, ki bi morda bile pripravljene odzvati se temu pozivu. — Čigavo je kolo? Neka natakarica iz Kamniku jo izročila ljubljanski policiji kur čedno kolo, ki ji ga je pred kratkim zastavil z.i sto dinarjev znan ljubljanski potepuški tat Viktor Hočevar (že petnajstkrat predkaznovan). Viktor ji je potem pisal, naj kolo mirne duše proda za 200 Din. Natakarici se je to sumljivo zdelo in je kolo izročila policiji. Kolo je prav gotovo ukradeno, samo policija še ne ve komu. Kolo ima številko 344.343 in je znamke »Buchrad-Dradiz«, na sprednjem kolesu ima posebno prož-nostno in varnostno pripravo. — - Času primerno. Vsled pomanjkanja gotovine se je tvrdka A. & K. Skaberne, Ljubljana, odločila sprejemati v plačilo tudi hranilne knji- i žice. Glej današnji oglas! — s F ran z Josef« grenčica povsem zanesljivo čistilno sredstvo čreves. Celje & Poročili so sc v tukajšnji opatijski cerkvi Reithmeier Alojzij, slikar v Gaberju iu Forschner Gizela, služkinja na Sp. Hudinji; Krajnc Josip, posestnik in mizar v Ki len gozdu, in Agrež Antonija, zasebnica v Celju; Bukovšek Ivan, delavec, in Vasle Marija, zasebnica, oba z Loke pri Trbovljah. Bilo srečno! -& Umrla sla Reberšetk Justina, 11 mesecev stara hčerka delavca v Gaberju in Šeligo Bernard, 5 tednov star sinček tkalke na Lavi. -©• Pomožna akcija naznanja vsem onim gg. trgovcem iz mesta in okolice, ki posedujejo nakaznice za živila od njene strani za mesec december 1932, da se bodo vršila izplačila istih v dneh od 10 do 20 t. m. v uradu tukajšnje borze dela, Razlagova ulica in sicer vsak dan od 15 do 17. & Občili zbor tukajšnje podružnice čebelarskega društva se je vršil ob srednjem številu članstva v nedeljo dopoldne v prostorih okoliške občine na Bregu. Na dnevnem redu je bilo poleg običajnih poročil posameznih odbornikov tudi predavanje g. župnika Petemelja o plemenilnih postajah. Pri volitvah je bil namesto dosedanjega predsednika g. poštnega kontrolorja v p. Josipa Kosja izvoljen g. Gaberšek Jože, blagajnik občine Celje-okolica. Sprejemala so se tudi naročila za hranilni sladkor. 0 Redni letni občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva, podružnice v Celju, bo v nedeljo dne 15. t. m. ob 9 dopoldne v prostorih okoliške občine na Bregu. -0r Tatvina kolesa. V soboto je bilo ob 6 zvečer g. • Gorenjaku na Kralja Petra cesti iz veže ukradeno kolo, znamke »Puch«, črno pleskamo, vredno 800 Din. Policija je tatu že ugotovila in ga sedaj išče. & Izgubila se je verižica. V nedeljo okrog 4 popoldne od Kralja Petra ceste do Miklavževega hriba ovratna verižica iz korald, vredna okrog 1500 Din. Pošten najditelj naj jo odda na predstojništvu mestne policije. Dnevi smuških tekem Smučarskega kluba Celje. Dne 2. februarja 1933 bo medklubska smu-ška tekma na progi Celjska koča—Store, km. 13, odprto za vse člane, ki so verificirani pri JZSS. Dne 5. februarja t 1. medklubska skakalna tekma z nove skakalnice v Liscah pri Celju. Pravico starta imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS. Od 1 do 5. februarja štiridnevni smtiški tečaj za izvežibano smučarje pri Celjski koči. Od 1. do 5. februarja štiridnevni tečaj za začetnike pri pensionu Petri-ček v Liscah. Razpis glede tekem kakor tudi natančnejša navodila radi tečajev slede v kratkem. Glasom odloka g. ministra za prOme! je dovoljena |x>lovična vožnja od 1. do 6. februarja v Celje za vse vlake v naši državi. Ptui Vlom v vinsko klet. Dne 6. t. m. ponoči so vlomili trije vlomilci v vinsko klet posestnika Suii-goca pri Lovrencu v Slov. goricah. Ko so sosedje zaslišali ropol v kleti, so se oboroženi z gorjačami podali na kraj vloma. Komaj pa so se približali kleti, so jih vlomilci opazili ter otvorili na njo ogenj iz samokresov. Vnela se je prava bitka med vlomilci in oblegovalci; končno pa se je jx>srečilo pobegniti vlomilcem v temno noč. Od oblegoval-cev k sreči nihče ni bil ranjen, dasi so krogle padale kot na fronti. 0 dogodku 60 bili obveščeni orožniki v Juršincih, ki 6o se podali na zasledovanje ter so enega vlomilca že ujeli. Poskus samomora. Devetnastletna Terezija Z. iz Ptuja hotela s svojim en mesec starim nezakonskim otrokom skočiti v Dravo, kar pa je preprečil neki podčastnik, ki je slučajno prišel mimo v trenotiku, ko se je hotela pognati v deročo reko. .Spravil je obupanko na varno ter jo izročil policiji. I Ob priliki rojstnega Ane kraljice Marije se je vršila včeraj ob 9 slovesna služba božja z zahvalno pesmijo v ptujski farni cerkvi, katero je daroval mil. g. prošt dr. Žagar. Prisostvovalo je mnogo občinstva, zastopane so bile civilne in vojaško oblasti ter razna društva in korporacijc. Meslo je bilo v zastavah Plavolasim čitateljicam! Opozarjamo, da j« za. blondinke novo specialno sredstvo za nejjo las, In sicer »Črna glava« iextrab!ond« z dodatkom sredstva »Haar-glanz« ln z očali proti peni. Potemnelim lasem vrne to sredstvo sčasoma zaželjeno prvotno svetlo nijanso. »Extrablond« dobite povsod, kjer je v zalogi »črna glava« (svetla ln temna). Pazite na zelenobelt omot! Domžale Prosvetno bilanco preteklega leta smo slišali na občnem zboru Katol. izobr. m pod p. društvu v Domžalah, ki je od vsega počet ka in kot kaže bo še dolgo ostalo društvo, ki v prosvetnem oziru pri nas največ stori. Dramatični odsek je priredil 6 iger, katerih nekatere so bile igrane po dvakrat. Vse predstavi- so jx>leg gmotnega dosegle zelo lep moralen uspeli. Pri predstavah je sodeloval rodno tudi pevski odsek, ki ima redile viije 2krat tedensko. Pevske vuje vodi društveni predsednik g. I'r. Ber-liik. V kratkem času se je ta odsek krušno razvil. Dekliški odsek zbira pod svojim okriljem dekletu, katerih sodeluje aktivno v odseku blizu 30. V zadnjem čusu se je poživil in reorganiziral tudi fantovski odsek, katerega rednega delovanja smo precej pogrešali. Društvo je priredilo tudi Slomškovo proslavo in Miklavžev večer. Članov ima 294; gotovo pa je, da se bo njih število z dobro organizacijo In litovskega odseka precej pomnožilo. Prvi letošnji sejem je bil precej številno obiskan, vendar pa prodaja ni šla posebno od rok. Največ je bilo goveje živine, ki pa ni imela posebne cene. Ljudje so prignali na sejem živino, da dobe zanjo denar za najnujnejše potrebe, vendar je večina morala z živino zopet domov, ker je bilo pač izredno mnogo prodajalcev in prav malo resnih kupcev. Enako je bilo pu tudi pri drugih vrstah tržnega blaga. Semič Smrtna kosa. 4. januarja je umrla v Praprotu št. 2 gospa Katarina Klemenčič, mati g p. Alfonza 0. T. Zopet ena izmed slovenskih mater: tiha, delavna, udano trpeča in pozabljajoča nase. Tem več utehe je našla v svojem Bogu. 0 bolezni še tožila ni, da bi drugi ob njej ne trpeli. Zato nismo slutili, da njeno življenje dogoreva, zato nas je iznenadilo, da je tako prerano odšla od svojih ljubečih otrok. Še poslednjikrat smo ji izrazili svoje spoštovanje. Vkljub slabemu vremenu se je zbrala dolga vrsta prijateljev in znancev, ki so jo spremili do groba. Sprevod je vodil g. prior V. Učak. Tudi na pokopališču pri Sv. Duhu se je zbralo veliko ljudi. Tu sem ujel besede: Kako srečna je mali duhovnikova. Naša sodba je ista. Gospodu Alfonzu in domačim pa naše iskreno sožalje. Božiču' a. Tik pred Tremi kralji se je od Črnomlja nekam vrtinčilo in izgledalo je, da bo sever skazil otrokom veselje, ki so nestrpno čakali na božičnico v Prosvetnem domu v Semiču. Pa je le nekaj 6nežink zaplesalo v zraku in na Tri kralje popoldne je bilo kar nekam prijetno koračiti proti domu. Cel živžav je bil v dvorani; šolski otroci so jo skoro napolnili. Dvignil se je zastor, otroci so strmeli. Pa je bilo tudi mnogo tega, kar je za otrokovo domišljijo: angelčki, Jezušček, darila, božično drevesce, jaslice. Kako ljubko so igrali igrico: Ubogi Jezušček. Kdo bi si mislil, da naši olroci kaj takega zmorejo! In potem je sledilo obdarovanje otrok. Prišli so na vrsto vsi. To je načelo krščanske ljubezni, ki ne pozna nobene meje, nobenega ozira. Hvaležni smo vsem tistim, ki so s toliko požrtvovalnostjo priredili olrokom ta prijeten popoldan, hvaležni vsem dobrim rokam, ki so z razumevanjem in z darovi pripomogli, da je božiČuiea lako lepo uspela. — Semičau. Trbovlje Nalezljive bolezni v preteklem letu je v trboveljski dolini obolelo na davici 44 oseb, na griži 10, škrlatici 2 in ošpicah 5. To so bili slučaji, ki so bili oskrbovani v izolirnici, v domači oskrbi jo bilo še več na ošpicah bolnih. Od obolelih so umrli radi davice 3 in na griži 1, ostali pa so vsi ozdraveli. Novega podžupana dobimo v osebi Roša l'\t-dinanda, gostilničarja iz Hrastnika. Dosedanji podžupan Pavlin še ostane nadalje v odboru in bo zastopal župana v gospodarskih zadevah. Sodnijski uradni dnevi. Okrajno sodišče v Laškem razglaša, da se belo vršili v prvih treh mesecih 1933 v Trbovljah v občinski hiši — nekdanji Parašuhovi, sledeči uradni dnevi: 7. in 21. jan., 4. in 18. febr., 4. in 18. marca. Vsakokrat od pol 10 do 12 in od 13 do 10. — Uradni dnevi istega sodišča v Hrastniku pa bodo v občinski pisarni in sicer 14. jan., 11. febr. in 11 marca. I Vsakokrat od pol 10 do 12 in od 13 do 10. Mežiška dolina Guštanj. Na praznik Treh kraljev se je vršil občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Iz poročila posnemamo, da je v tem letu število članstva močno padlo. Pač znak časa! Drevesca se takrat niso naročala od drugod, ker se je potreba krila iz drevesnice g. Bona Kotnika, pa tudi šola Prevalje je imela teh dovolj na razpolago. Blagajnik poroča, da je bilo vsega prometa 1659.00 Din. Izdatkov 1498 Din, gotovine torej 161.60 Din. Nov odbor se je sestavil takole: Predsednik Kotnik Andrej, posestnik; podpredsednik Lečnik Fcrdo, pos. sin; tajnik Šimon Rudolf, šol. upravitelj; odborniki: Rezar Peter, posestnik; Osiander, veleposestnik; žaže Peter, pos. sin; Kotnik Zorko, šolski upravitelj. 1'regledovalca računov: Pelrač Ivan in Kotnik Beno, posestnika. Kotlje. Tu se bo vršil zimski kmetijski tečaj. Prične se 15. jan. in konča 19. febr. 1933. Predavanja se vršijo ob nedeljah in četrtkih popoldne v prostor h tukajšnje osnovne šole. Upamo, da bo dovolj obiskovalcev. Iz raznih hraiev Sv. Lovrenc na Pohorju. Na praznik sv. Treh kraljev je priredila naša drž. narodna Šola božičnico, ki je prav lepo uspela. Z izdatnimi prispevki, ki so omogočili, da je bilo obdarovanih nad 230 otrok, so se prav posebno izkazali: kr. banska uprava v Ljubljani, g. okr. načelnik Milan Makar v Marboru, Ciril Metodova družba in Jugoslovanska Matica v Ljubljani, pa tudi nekatere mariborske tvrdke ter domači dobrotniki. Vsem navedenim I najtoplejša zahvalal Pohvalno pa je omeniti tudi tuk. »Kmetsko bralno društvo«, ki je dslo 11.1 razpolago prireditveni prostor in tn^l pri:v aktivno sodelovalo pri šolski božičnici. ^ol-ko uprav. Romšnik. Tudj naša obmejna vas vzdihuje pod težo splošno gospodarske krize. Vend.-r je božična luč zasijala tudi v naše borne domove Mala arčeca »o se razveselila hožičniii laruv, k. jim jih je delila tuk. osnovna šola, kali i poleg prispevkov 1000 Din kr. šol. odbora ia % Din okr. načelstva nakazala tudi Ciril Metodo i družba v Ljubljani 1000 Din. Za to res plemenito delo ji bodi na leni izrečena v imenu malih oUlarovancev javna zahval*. Svinčeno vzdušje Rivijere .. • toplo obseva italijansko in francosko Rivijero. Toda obnlna mestu, koder so ne v tem času še pred tremi leti zbirali kralji in knezi, grofje in diplomati, pustolovci in milijonarji in najemali številne razkošne vile in hotelske palače v Nizzi, Cannesu in Monte Carin pa še dalje v idiličnih prostorčkih med Men-toue in St. Raphaelom, tu je danes vse nemo in mrtvo. Ni/za, nekdaj »mesto milijonarjov«, kakor se je |ionosiio imenovala, umira danes z \ somi svojimi trabunti od italijanske meje pa ilo Toulona. Vožnja po francoskem delu Cornicha, slo-vitu avtomobilske ceste na Rivijeri, je pač žalostim, saj vodi skozi najlepša evropska kopališča. katera je dunes strahovita kriza razdejala. Še ni dolgo tega, ko je vozilo i/. Puri/a dnevno 8 luksuznih vlakov le z vagoni prvega razreda v Cannes in Ni/.zo. kamor sc je sleherno leto odpravljalo na stotisoče angleških bogateti. Tem po so se pridružili Američani, da In .svoje dopuste preživljali na žarkem soncu, ločno pred tremi leti je bilo tako... Toda danes vozi le še en luksuzni vlak v Niozo, »train bleu«; in le z drugorazrednimi vozovi. Če se pokaže danes kak Anglež na ulici Niz/.,-, se meščani z neko težnostjo spominjajo časov, ki so bili... Leta 192'). so bili hoteli v Ni/.zi s svojimi 500 posteljami od začetka /.na več sa molimo rov ... Doba pustolovstva, pože-ruštva, vnebovpijočega krvosestvu gre li kraju. Doba razkošnih zubuvulišč, ki so goltala milijone. doba neskončnega brezpravja in razrednih [ razlik gre k svojemu zatonu. Prihaja doba no-. vega rodu. Zdravilni studencc proti sladkorni bolezni. V kleti posestva »Herienhofa«, v avstrijski pokrajini Eichgraben, se že od nekdaj nahaja studenec, čigar vodo so stanovalci uporabljali za pitno, ne da bi pn tem kako važnost polagali na njen svojevrsten okus. Sedaj pa je posestnik Adolf Bojko, ki je imel akutno sladkorno bolezen, mogel ugotoviti, da se njegovo stanje boljša in da sladkorna telesca v njegovi krvi ginevajo. Domači zdravnik je dognal, da to izvira od vode iz onega čudovitega studenca. Natančnejša preiskava je ugotovila, da gre tu v resnici za studenec grenke vode — prvi v Avstriji — ki po svojih učinkih povsem nadomešča insulin. Vodo že na nekaterih klinikah z uspehom uporabljajo. Slika: Posestnik Bojko pred studencem. 84.000 galonov bencina v plamenih. V pristanišču Ellesmere se je vnel tank s 84.000 galoni bencina. V strahotnem požaru je plamenel tank 20 ur. Gasilci so si z vso vnemo prizadevati, da jim je konč no uspelo ogenj omejiti. Besede sodobnega škofa Nadškof mesta Birminghamu je ob otvoritvi neke katoliške šole i »govoril sledeče l>o-sede: »Danes ne gre za to. ali jo Anglija katoliška ali anglikanska, marveč /.a to, ali Lo v j bodočo krščanska ali pa>ganska. Naš nasprotnik j i ni anglikanska cerkev, marveč sodobni socialni | prevrat —'' komunizem. In našo edino orožje proti temu je socialen nauk katoliške cerkve. Potrebujemo torej duhovnike in učitelje, ki bodo tn nauk dobro poznali in gn učili naprej. Zatorej pn morajo liiti globoko poučeni v vseh socialnih vprašanjih in jKitreliuh sodobne družbe. I)a si bomo take duhovnike izobrazili, potrebujemo pomoči in sodelovanja lajikov. Zgodovina Španije in Mehike je pokazala, da smo s tihim verskim poukom pri kraju. Danes potrebujemo dejavnosti katoliškega lajištva, ee hočemo, d m bo cerkev uspešno stala v borbi za pravice zatiranih, šole morajo začeti z naukom o novi dobi, o poglobitvi katolištva in socialnega dela. Danes končno jiotrebujemo duhovnikov, ki bodo imeli boljšo iu širšo izobrazilo kakor duhovniki v preteklosti. Naši duhovniki morajo biti z življenjem tako jiovezani kakor z dogmo.« Zavarovanje psov Na Dunaju je Društvo za varstvo živali razposlalo na vso lastnike psov po/.iv, naj za-va rnjejo svoje ljubljence, da ne bodo v slučaju njihove nenadne smrti prepuščeni negotovi usodi. Samo neznatne vsote bodo mesečno plačevali, a pri tem bodo imeli prijetno zavest, da bodo njihov |Vs.i rlobro preskrbljeni za starost. Rešeni bodo morebitnih grobih rok sorodnikov in še bolj konjačev! Tako piše |>oziv imenovanega društva. In vendar: Koliko lepše živi danes marsikateri pos kol človek, ki ne ve danes, kaj bo jutri jedel. In vendar nihče ne pLše poziva, naj se zganejo denarni ljudje in naj vsaj trohice od svojega belega kruha natrosijo brezposelnim ! Radio-novšce Vsi britski muzeji so opremljeni z gra. tuoloniskimi avtomati in zvočniki. Ko prihajajo obiskovalci, sproži sluga potrebne plošče, in gramofon pripoveduje o razstavljenih zbirkah. Angleški kralj Jurij je vnet radiio-ljubitelj. Vso angleške postaje oddajajo dnevno zvonje-nje vvvstminsterske ure. Kralj je odredil, da bi pregledal urar vsak teden enkrat po radio-na-povedih vse njegove ure. A kralj ima 770 ur. Od teh jih visi 160 v londonski buckingliumskj palači, "60 v Winred božičem zaključila delovanje brez vsakega uspeha. 600 zastopnikov posameznih držav so je odpeljalo domov praznik rok. Med drugim ni prišlo niti do enotne ureditve valovne dolžine. A taka mednarodna lestvica je nujno potrebna, kevr vlada sicer velikanska /.meda. Tako je na primer pred kratkim slovela Bukarešta kot enu izmed najmočnejših evrojiskili poštev oni lastniki predvojnih avstrijskih in ogrskih držaVnic obveznic, ki so naš) državljani. Mislimo, da 110 gre z našimi državljani-lastiiiki ravnati slabšo kot z inozemskimi lastniki. Ho lt la 1931—1932 v držtv-nem proračunu se jo nahajala postavka 15,125.000 Din, sir. 29, partija 52, pozicija 2(>: Služba obveznic, s katerimi so bodo zamenjale obveznice javnih posojil bivac avslro-ogrske monarhije, povlečenu s teritorija naše države kot tudi obveznic vseh pokrajinskih posojil in v zvezi s tem stroškov. Naslednja postavka 30 v znesku 100.000 Din govori o stroških pri razdelitvi in prejemu predvojnih povojnih posojil bivše avstro ogrske monarhije. Ta zadnja postavka so je nahajala še v proračunu 1932-1933, dočini prve ni bilo več. Omenjamo, da se poslavka 100.000 Din nahaja tudi še v predlogu proračuna za 1933-193-1, kakor ga je predložil fin. minister narodni skupščini, dočim o prvi postavki 15 milijonov Din ni več govora. številčno višino deleža predvojnih avstrijskih dolgov ni mogoče podali ravno tuko tudi ne višine deleža n^Šp države, ki odpada nanjo iz predvojnih tujkih,dolgov. Saj naša država ni podpisala miru s TUrčijo v Lausa 1111 i leta 1923 . Podatki 110 upoštevajo nekdanjih deželnih dolgov, predvsem bivše vojvodine Kranjske, katere je prevzela naša država. Gre Iu za naslednja posojila: \% kranjsko deželno posojilo iz leta 1888, meliorucijsko posojilo iz leta 1911 in 1917. Urejeno je le vprašanje [% komunalnega posojila, katerega država odplačuje pri osrednji banki čeških lira-niilnic. Nadalje niso upoštevana nekdanja hrvatsko-slavoliska posojila iz let 1891 in 1894. bosansko-hercegovska posojila iz lot 1895, 1898, 1902 in 1914, dalmatinska posojila iz let 1893, 1897, 1907, 1909 in 1912. Končno še tUdI ni urejeno vprašanje obligacij lokalnih železnic, katere je prevzela država po pogodbi v Saint Germainu. Na drugem meMu je bilo tu
  • Snaga i svetlost«, ki je zgradila kalorično centra'o v Belgradu (začela obratovali 26. novembra 1933). Bazelska družba za poslovno lelo 1931-32 ne bo delila dividende. Oddaja toka iz falske elektrarne se je leta 1931 povečala izvzemši lvo'nico dušika v Rušah za 4.5 milj. na 54.6 milj. kilovalnih ur. Nasprotno pa je oddaja loka Rušam radi štirimesečnega po-čivanja bila znalno manjša. Obratni dohodek se je zmanjšal od 29.8 na 25.9 milj. Din. Fala radi tega ni mogla izvršiti potrebnih odpisov, je zaključila poslovno leto z izgubo 66.000 Din in ie ("obila popuste pri obrestih. Podjetje pa ni moglo doslej dobiti potrebnih deviz za nal-azilo obratnih prebitkov (I. pravijo, da je bila izkazana izguba) v Švico. Zimski kmetijski tečaj v občini Kotlje (Dravo-d&jjski okraj). V občini Kjjtlj? bo 15. januarja t. 1. Jf*l popoldne otvorjen zimski kmetijski tečaj, ki ga priredi Škr. načelstvo po odredbi banske uprave. Tečaj je namenjen za ves okoliš občine Kotlje. Učni načrt je nabit na občin-ki deski občine Kotlje in razdeljen po vseh bližnjih vaseh. Tečaj je velikega pomena za povzdigo kmetijstva vsega okoliša omenjene občine, ki je izrazito kmetski. Zalo se priporoča gospodarjem in odrasli kmečki mladini kakor tudi gospodinjam, da obiskujejo predavanja vztrajno od začetka do konca. Preprečitev živ. kužn;h bolezni v Mar boru. Da se odstrani nevarnost zakuženja naše živine s s.inavko in parkljevko ter raztrošenje svinjske kuge po okoliških srezih po transportih svinj iz drugih banovin, se po naredbi kr. hanske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 27. XII. 1)32 na osnovi predpisov zakona o oJvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, pravilnika k temu zakonu ter pravilnika za ogledovanje klavnih živali in mesa odreja sledeče: 1. Vsa živina, pripeljana za zakol v mestno klavnico, se mora poklali najkasneje v 43 urah, račun.ši od ure izvršenega uvoza. 2. Vsi za zakol namenjeni prašiči, ki se pripeljejo po železnici v Maribor, se morajo prevoziti v klavnico na vozovih ali lovornih avtomobilih. 3. Vsa vozila morajo biti tako pripravljena, da ne more iz njih padati blato in drugo ter sc morajo po uporabi takoj razkužiti. 4. Odgon žive živine iz mestne klavnice je prepovedan. Kršenja s« kaznujejo po živ. kužnem zakonu. Mestni načelnik: Dr. Lipold, s. r. Grškojugoslovanska trgovina. Po grških podatkih je bilo v kliringih z Jugoslavijo, Nemčijo, Avstrijo, Francijo in Češkoslovaško prometa do 1. decembra 1932 v uvozu 196 milj. drahem, v izvozu pa 168.5 milj. dr. To pomeni, da je šlo 24% vsega grškega izvoza in 19% grškega uvoza skozi te kli-ringe nevpoštevajoč še obstoječih privatnih klirin-gov. Drahma notira sedaj komaj lrel|ino paritete po stabilizaciji. Dolar slane v Atenah 2c0—230 drahem. Likvidacija: D. d. za tehnične in zdravstvene potrebščine v Zagrebu predlaga občnemu zboru dne 24. januarja likvidacijo. Bilanca za 1. 1928 do 1932 je vzorna kakor je kratka: skupaj pravijo, da znašajo aktiva 546.944 Din, pasiva pa 666.283 Din, tako da jc izgube 119.339 Din iz leta 1927. Tako je objavljena v Narodnih novinah, službenem listu savske banovine. Oddaja zakupa restavracije na postaji Celje se bo vršila na licitacip 14. februarja t. 1. pri ravn. drž. žel. v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji, načrti in proračun pa pri isti direkciji). Oddaja zgradbe skladišča in drugih objektov v Celju se bo vršila na olerlni licitaciji dne 4. februarja pri inženjerskem oddelku Komande Drav. div. obl. v Ljubljani. (Og'as jc na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Fofoamaterji! P/>«0nn<«0 VaSih nP*8,'T0? v*m ■ CJl/tJCCTft/t; |Pp0 j„ poceni naprav) fofooddelck Ju gostov, knjigarne L.ubliana Zahtevajte cenik! Borza Dne 9. januarja 1933. 1 Denar V deviznem prometu so ostali tečaji Amster-j dama, Bruslja in Curiha. Narasli so tečaji1 Lon-j dona, Ne\v ^ orka, Prage in Trsta, dočim sla osla-! bola Berlin in Pariz. Avstrijski šiling je bil na zagrebški borzi za-| ključen po 9.226 (25.000 šil.), noliral je 9.0—9.275. Hiški boni so nolirali 80—31 (zaključenih je bilg 15:>0 drahem po 30). Ljubljana. Amsterdam 2314.01—2325.37, Berlin 1365.09—1376.49, Bruselj 797.16—801.40, London 192.14—193.74, Curih 1108.35-1113.85, Nevv York 5734,64—5762.90, Pariz 224.08—225.80, Praga 170.45 do 171.31, Trst 294.34—290.64. Skupni proriiet na zagrebški borzj je znašal brez kompenzacij 51.411 l)in. Curih. Pariz 20.27.25, London 17.37, Nevv York 519.25, Bruselj 71.95, Milan 26.59, Madrid 42.4375, Amsterdam 208.75, Berlin 123.40, Stockholm 94.60, Dunaj Ol.oO, Oslo 89.50, Kopenhagen 90, Sofija 3.76, Praga 15.38, Varšava 58.20, Atene 2.75, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.085. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes sla-bejša. Edino 8% Bler je bil nekoliko čvrstejši. Promet je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 700 kom., begi. obveznice 50.000, 7% inv. pos. 25.000, 7% Bler. pos. 31X10 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 45 den., vojna škoda 230 den., 8% Bler. pos. 42 den., 7% Bler. pos. 40—41. Zagreb. Drž. papirji: agrarji 23—27. vojna škoda 230-231 (230, 235), 2. 200 -210 (210), 6% begi. obv. 32-33 (33.25). 8% Bler. pos 42 d., 7% Bler. pos. 39—40 (40), 7% pos. DHB 42 den. 7% inv. pos. 41—45 (45), — Delnice: Priv. agr. banka 219—226, Nar. šum. 20-30, Gutlmaiin 6o bi,. Drava 250 den., Šečerana Osjek 180 bi., Še-čeraiia Bedkerek 800—lOoil, Impeks 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 105 den., Tipografija 100 den. Dunaj. Don. sav. jadr. 62.80, Aussiger Chemi-sche 124.75, Alpine 11.75, Trboveljska 20.35. Žitni trg VELIK DVIG CEN PŠENICE Že pretekli teden smo poročali o stalnem dvigu cen pšenice. Proti koncu tedna se je hosa nadalje stopnjevala in so bile dosežene za pšenico že cene okoli 192.50—195 v sobolo. Danes pa je nastopil ponoven dvig in so cene narasle že na 212.50. To se pravi, da je lako visok že tečaj denar, dočim ponudbe ni in ne pride do zaključkov. Trga se jo polastila špekulacija. Poleg tega omenjamo, da se je danes prekmurska pšenica trgovala že po 210—215, kar je zelo visoko. Kaže, da bodo cene nadalje narasle. Vzroka za ta veliki dvig ccu je iskati predvsem v dejstvu, da smo letos imeli slabo žetev, V začetku kampanje se je še nekaj izvozilo, deloma iz zalos prejšnje kampanje 1931-1932. Seveda jo zaradi dviga cen pšenice in dosledno tudi moke pričakovati, da se bo konzum pšenice začel manjšali, kar bo tudi vplivalo na irg koruze, kalere cene se bodo učvrstile, dočim so danes še ■ neizpreuienjene. Moka je danes v ccni narasla že na 335 —340 v Vojvodih i po znamki iti kakovosti. Narasle so tudi cene ua ljubljanski borzi. Ljubljana (slov. post., plačilo 30 dni). Pšenica bč. 76kg ml. lar. 250 - 252.50, bč. 77-78 kg ml. tar. 257.60—260, bč. 79-80 kg 265-267.50. Koruza času primemo suha ntl. tar. 100—102.50, z.i januar ml lar. 102.50—105, za februar 105—107.50. Moka Og ntl. lar. 365—878, bati. 375—3;i5. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo Ivrdke Edv. Saborsliv in Conip., Dunaj.) Prignanih je bilo 1930 goved, iz .Jugoslavije 162, na kontumačnem trgu pa je bilo 112 romunskih goved. Cene: voli najboljši 1.65-1.68, 1. 1.40-1.60, II. 1.10-1.30, III. 0.70 do 0.75; krave I. (1.90-1.05, H. 0.80-0.85, biki 0.80 do 1.05, klavna ž;vina 0.55-0.7(1. Tendenca je bila dopoldne mirna, pozneje pa medla. Prvovrstni voli so se podražili za 5 prošev, druge cene pa so ostale neizpremenjene. Spori Težka atletika Težkoatleteka sekcija Ilirije je priredila preteklo nedeljo svoj tretji propagandni nastop. To-pot so nastopili njeni težki atleti v Mostah pri Ljubljani, v lepi dvorani Ljudskega doma, ki je bila do dve tretjini napolnjena s športniki in športnimi prijatelji. Vsi so z zanimanjem sledili programu, ki so ga izvajali ti mladi, zdravi in krepki fantje. Program jc imel tri panoge: rokoborbo, dviganje uteži in boks. Nastopilo je 7 parov rokoborcev vseli kategorij. Opazil se je ponoven napredek. Atleti so se potrudili, da eo podali elegantno iti fair borbo. Na poziv so je pridružil rokoborcem tudi domačin, ki pa jo seveda hitro pod- i legel. Pri dviganju uteži je bila zasedba majhna — udeležila sla se samo dva _ ker so bili ostali vsled svojih poklicev nujno zadržani. Uspeh je bil pa vseeno razveseljiv. V enoročneni potegu se je doseglo «5 kg, v enoročneni sunku 80 kg, v dvo-ročnem teznem dvigu 80 kg in v dvoročnem iio-prostem sunku pa 115 kg. Napor, ki ga je moral tehnik g. J. Krisper premagati, je bil precejšen, ker mu pri večjih težah njegov mlajši tovariš vsled prehlada ni mogel slediti. Ima pa Ilirija že 3 atleto-dvigače, ki so prekoračili marko 100 kg s precejšnjo sigurnostjo, .le to šport, ki zahteva dolgoletnega vežbanja. Boks nam je nudil lepo ekshibicijsko igro in ono borbenost, ki je pri tem športu potrebna. Pred začetkom je načelnik sekcije in iuci-jator vsega težkoatletskegu pokreta pri Iliriji, g. Tone Kos, pojasnil pomen težke atletike in obrazložil zgodovinski razvoj, te lepe in pri nas tako malo poznano športne panoge. Prihodnjo nedeljo ob 3 popoldne imajo ti športniki sličen nastop v DruStvenem domu na Jezici, na kar že danes opzarjamo vse prijatelje športa. SMUCARSTVO. Klubski smučarski dan se je vršil v Mojstrani dne 8. januarja. Četudi nam letošnja slabu zima precej nagaja, smo vendar danes izvedli del svojega zimskega programa. Značaj domačega smučarskega praznika nam je povečal nanovo zapadli sneg tako, da je bila v nedeljo prav idealna smuka. Start je bil ob 14 na Travniku v vasi za Šimencem. Tekem se je udeležilo 18 tekmovalcev, in sicer 10 seniorjev na 15 km, 5 juniorjev na 7 ktn in 3 naraščajniki na 5 km. V Vseh kategorijah je bil boj za prva mesta prav oster in rezultati so za letošnje snežne razmere prav zadovoljivi. Vidi se pa, da se fantje prav resno pripravljajo za boj v močnejši konkurenci. Rezultati: Seniorji 15 km: L drž. prvak Albin Jakopič 51.25; 2. Klančnik Alojz 54.18; 3. Lakota Ciril 57.54; 4. Dovžan Jože 59; 5. Rabič Maks 59.11. .luniorji 7 km: 1. Rabič Miha 33.35; 2. Košir Lojze 34.15; 3. Klančnik Gregor 34.46; 4. Rabič Zdravko 34.47. Naraščaj 5 km: 1. Klančnik Karol 24.56; 2. ltabič Lojze 25.19; 3. Cebošel Jože 26.52. Proga je bila izpeljana po senčni strani pod Možakločez Boriče, na Uloke, od Iu nazaj ob Savi na mojslranško polje, kjer je bil cilj. Gledalcev je bilo vse polno, ki so z zanimanjem sledili tekmovalcem, katere so navdušeno pozdravljali na cilju. Ob 16 so bili v hotelu -»Triglav.- razglašeni rezultati. — Ostali del programa: otroške tekme, damsko tekmo in za take tekmovalce, ki še niso nikoli startali in skakanje smo preložili na poznejši čas. — Jakopič Albin ima v Mojstrani še veduo tečaj in je vstop vsak čas mogoč. Ker je sneg za pouk izboren, so vsi prijatelji zimskega sporia iskreno vabljeni. Smuk! — Sni. klub Dovje—Mojstrana. NOGOMETNI TURNIR ZA BREZPOSELNE IGRALCE V nedeljo so sc srečali trije nasprotniki. Na Ilerniesovem igrišču je Grafika podlegla Jadranu z rezultatom 3:0 (2:0), Svoboda pa je na istem igrišču odpravila Slovana s 4:2 (1:1). Obe tekmi j sta bili zanimivi, osobito druga, v kateri je bilo j mnogo lepiti momentov. Na Korotanovem igrišču pa se jo odigrala tekma med Hermesom in Koro-tanom, v kateri jo Hermes temeljito obračunal s svojim nasprotnikom. Odpravil ga je z 11:1 (4:1), kar že zelo diši po hazeni. Tudi laulanje — katerega se je po inicijativi Korotana začel tudi Hermes posluževati — ni moglo rešiti Korolana tolikšnega poraza. VPRAŠANJE NOGOMETNIH SODNIKOV se je zaenkrat tako rešilo, da bodo sodniki do nadaljnjega zopet sodili tekme. V svrho rešitve spora med zborom nogometnih sodnikov na eni, lor nogometno zvezo na drugi strani, je nedeljska skupščina določila tri osebe, ki se bodo nadalje pogajale z nogometno zvezo. Ce v roku dveh mesecev ne bi prišlo do sporazuma, se bo vršilo izredno zasedanje sodnikov, na katerem se, bo zavzelo končnoveljavno stališče glede odnošajev med enim in drugim forumom. ASK Primorjc (predsedstvo). Pred dnevi je r Ljubljani izšel letak s hudimi očitki proti ASK Primorju iu njegovim članom. Javnost obveščamo, da bomo proti storilcem sodnijskn postopali. SK Korotan. Danes ob 19 izredna odborova seja. — Tajnik. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Torek, 10. januarja: Zaprto. Sreda, 11. januarja: MILIJON TEŽAV. Prenvijera. ; Red A. I Četrtek, 12. januarja: Zaprto, j Petek, 13. januarja, ob 15: VEST. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob 20 lorek, 10. januarja: M ADAME BUTTERFLV. C. Sreda, 11. januarja: NIŽAVA. Red Sreda. Četrtek, 12. januarja: ADEL IN MARA. Red R. Pelek. 13. januarja: Zaprlo. Jaj ca Ker je vreme 5o vedno milo, je ostal tudi mednarodni jajčni trg mlačen. Nova produkcija se povečuje od dne do dne in cene polagoma nazadujejo. Pač pa gredo konzerve že proti koncu in bi to dejstvo v zvezi z zimskim vremenom lahko takoj povzročilo popolni preokret. — Sv. Jurij ob juž. žel- dne 7. januaria 193a Križe pri Tržiču Mnogo razburjenja je v naši lepi občini povzročila skoro neverjetna vest, da bo najbrž prišlo do razkosanja občine Križe v smislu novega občinskega zakona in sicer na zahtevo nekaj desetin ljudi v vaseh okoli Golnika, ki želo ua račun občin Križe in Preddvora ustanoviti nekako novo občino s sedežem nn Golniku. Vemo, da oblasti ne bodo dopustile, di bi se zaradi lokalnih želj nekaterih ljudi in mo dj tudi manjšega delu ucinfonuiruue^a ljud prebivalcev — torej kateri pogoj za obstoj št manjka in kateri stvarni pogoj /a razcepitev obstoji? Nad 2000 prebivalcev odločno protestira proti želji in nameri onih, ki radi gotovih interesov ali pa še več radi nei n formira noat i žele razbitje sedanje občine in ustvaritev novih — za današnje čase preklicano dragih upravnih aparatov. Ali mislijo nezadovoljtteži, da bodo lažje živeli, če v občini no bo več toliko obrtnikovi1 lluvno obrtniki ogromno prispevajo k obe. gospodarstvu! Kako sc letos ijore izrazite kmetske občine s finančnimi težkočami, dočim je naša občina našla ravnovesje brez velikih žrtev za občane. Ali bomo razcepljeni lažje skrbeli /u šolo, /a kolodvor, ki jo ravno Golniku tuko /elo potreben? Posebno |>a se motijo oni. ki mislijo d<« bo Golnik novi občini blažena molzna krava! ,Ne. Golnik je državni zavod, ki ntorn vse svoje nabave vršiti pod strogo kontrolo, torej ni nikjer rečeno, da bo Golnik nabavljal vse svoje potrebščine samo v novi občini! Oblasti prosimo samo ra/u nevanja in zaščite. Prekrižati je treba odločno načrte onih. ki žele mesto izboljšanju — poslabšanje obe. gospodarstva. — Občani. Naznanila Frančiškansko prosv, društvo priredi danes, dne 10. t. m. skioptično predavanje za vse člane in prijatelje društva. Predaval bo g. dr. Roman Tominec o Benetkah. Predavanje bodo spremljale številne lepo kolorirane slike, ki nam bodo pričarale pred oči vso bajno lepoto mesta na morju. Vstop prost. Prosvetno /iruštvo Trnovo v Ljubljani .»poroča vsem Članom in obiskovalcem prosvetnih večerov, da bo na VIL rednem prosvetnem večeru, ki ga priredi društvo v sredo, 11. januarja t. 1. predaval g. Ivo Peršuli O Indijk. Predavanje bodo sprent-ljevalc številne skioptične slike. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina Din 2.— in 1___ — Odbor. Belokranjci! Drevi ob 8 se bo vršil pri Slamiču v veliki dvorani Belokranjski veeer narodnih pesmi in običajev«. Predaval bo gosp. Božo Račič, ravnatelj Drž. zavoda /a žensko domačo obrt in priznani belokranjski narodni delavec o belokranjskih narodnih pesmih in običajih. Pradavotelj bo pokozal lepote Bele Krajine tudi v slikali. Ker je Bela Krajina danes celini kraj v Sloveniji, v katerem so nurl rodne pesmi še najbolj ohranjene in žive, b« to predavanje tembolj poučno in zanimivo, /ato vabimo vse naše rojake in prijatelje Bele Krajine, da se tega večera sigurno udeleže in pripeljejo s seboj čim večje število svojih prijateljev in znancev. — Društvo Bela Krajina v Ljubljani. Redni občni zbor Glasbene Malirc ljubljanske se vrši v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 20 v lluba-dovi pevski dvorani. Devni red običajen. K obilni udeležbi vabi odbor. Pevsko društvo Snelierje-7ndobrovn priredi v nedeljo, 15. januarja \9"-> ob 15 popoldne in ponovi v nedeljo. 22. januarja ob tisti uri popoldne v svojem domu v Sneberjili igro v S slikah »Carski sel« katero je napisni Ivan Rp-elenšek in jo režira Ivan Vodnik. — Vstopnina: sedeži po 6. 5 in 4 Din. Stojišča "i Din. — Pred-prodaja vstopnic pri g. Francu Lovšetu. Radio Poizvedovanja Konjsko odejo, rdeče obrobljeno, z monogra-mom J. U., sem zgubil v soboto ponoči ter lepo prosim najditelja, naj jo odda trnovski stražnici. Polnilno pero sem izgubil na poti iz Most (■>•/. Kodeljevo do Ljubljane. Ker je pero ljub s|K>tnin, prosim, kdor ga je našel, jta gn vrne na uredništvo »Slovenca«, kjer dolii lopo nagrado. Program/ Radio-Llubljana t Torek, 10. januarja: 12.15 Radio kvartet 12.45 Dnevne vesti 13.00 Cas, Radio kvartet, borza 17.30 Salonski kvintet: Valč.kova ura 18.30 Nemščina (dr. Grafenauer) 19 00 Človeška bivališča (dr. V. Bo-htaec) 19.30 Sorica (Andrejka) 20.00 Prenos z Dunaja: Simfonični koncert 22.CO Cas, poročila 22.15 Salonski kvintet. Sreda, 11. januarja: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Cas, plošče, borza 17 30 Otrošiki kotiček (Manca Komanova) 18.00 Salonski kvintet: II. ura ruske glasbe 19.00 Ruščina (dr. Preobraženski) 19.30 Literarna ura: Jarc. Novo itteslo (Fr. Vodnik) 20 (X) Gcrbičev večer, prenos iz Uniona. Uvodno predavanje, govori dr. Manluaiii. Sodelujejo: gdem Rudollova in Korenčanova, gdčna J a dviga Poženel. g. Joža Likovič in kvartet Glasbene Matice (gg. Pelan, Završan st., Završali ml.. Skalar) 21.15 Čajkovski J: Simfonija VI.. plošče 22.15 Cas, poročila. Drugi programi» Torek, dne 10.januarja: Zagreb: 20.00 Prenos z Dunaja — Milanu: 20.3(1 »Stainrbuiska roži', opereta — Urno: 20 00 Večer češke poezije 20.30 Koncert radio orkestra Barcelona: 21.10 Operni prenos — Stuttgarl: 20 30 ■ I hi zakone, opera v dveh dejanjih. — Bukarešt: 20.0(1 .Simfonični koncert — Berlin: 19.10 Orkestralni koncert — Itelgrad; 20.15 Koncert radio orkestra — Rim: 20.45 Violinski koncert: Beethoven — Lan-genberg: 2.1.30 Simfonična suila — Dunaj: 20.05 Dunajski orkestralni koncert — Budimpešta: tO.-N Večerni koncert — Varšava: 20.00 Poljudni kouort. Sreda, dne 11. januarja: Zagreb: 20.01 Koncertni večer Breslaii. 21.20 Glasb.t opere -Idomemeov — Milan: 2o.:to Komedija — I/ondon: 19.30 Orkestralni koncerl 21.00 Izbrana glasba 22.15 Koncert vojake godi — Stiittgart: 21.25 Celo — Tniilonse: 10.30 Ha rim nike 20.15 Violinski koncerl — Berlin: 21.10 S n, foničnl koncert — Belgrad: 20.00 Violinski kotlu — Rim: 21.00 Operni prenos — i>angenherg: 20.< l ■ in ruske melodij« 21.00 Violončelo — Dunaj: 20..V Veder v baru 2^.15 Koncerl godbe na pihala Miinchen: 19.45 »Kdor so zadnji eitteji , vaška Komedija — Biidapest: 20.00 Operetni prenos Varšava: 20.00 Lahka glasba 2i.05 Pianinstki kou-cort Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo iakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Dvoje sani rabljene, a v dobrem stanju, poceni prodam. Ene luksuzne, v obliki koles-— druge za domačo uporabo z novimi lojtrca-mi. Ivan Vidic, posestnik, Ljubno, p. Podnart. (1) IE I jgtTgj i Mlad iant delaven in priden, v velika stiski, prosi za kakršnokoli delo. - Naslov v upravi »Slovenca« 328. (a 1 ilužbodobe Stanovanje eno trisobno, drugo štiri-sobno se odda takoj. — Breg 20. (č) Posestva i IE3ESS Droben oglas k »Slovencu« I posestvo ti hitro proda; X. z* - —.------ ___: Stanovanje dvosobno, visokopritlično, I * f » « P*™? denarjem parket, s e o d d a mirni I paČ *«*» " s kn"2,C0 da~ stranki za februar. Ogled popoldan. - Naslov pove uprava pod št. 322. (č) Služkinjo zdravo in močno, vajeno nekoliko kuhe in hišnih del, staro 22 do 26 let, sprejmem. Ponudbe pod »Poštena« 326 na upravo »Slovenca«. (bl Vložne knjižice kupite ali prodaste nai-bolie pri Komanditni družbi M Jankole. Ljubljana. Selenburgova ul 6/11. Telelon 30-52 Id' Vložne knjižice uglednih ljublj. denarnih zavodov do zneska 120 tisoč Din kupimo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 341. (d> Posojilo Lepo stanovanje parketirano, soba in kuhinja, takoj oddam. - Ob Ljubljanici 25, Kodeljevo. Trisobno stanovanje odda Burkeljc, Povšetova ulica 35, Kodeljevo. (č) Opremjeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba«, (si Snažno sobico oddam gospodični. Res-ljeva 26, I. nadstr. (s) MB3! Dvoriščni magazin za delavnico kovinskih izdelkov iščem. Cena ne pretirana. Ponudbe pod Lepa vila enonadstropna, dvostano-vanjska vila, lepo dvorišče, sobe s parketom, vodovodom in kopalnico s ca 350 ms veliko parcelo, se proda na prometni ulici v bližini cerkve. Poizve se: Černetova ul. 32/1. (p) Hiša dvostanovanjska z velikim vrtom v najbližji okolici Ljubljane, ceno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 112. (p) Komfortna vila v Ljubljani, najsolidnejši in najmodernejši izdelek, 9 sob, vse pritikline, centralna kurjava, vrt z vrtnim kopališčem itd. ugodno naprodaj. Plačilo polovico v gotovini, polovico s hranilnimi knjiži- Kitaro malo rabljeno, za učenje, kupim. Ponudbe na upr. pod št. 115/6—325. (g) Sir trapist različnih vrst od 12 Din naprej nudi Mlekarna Mediatova hiša — Dunajska cesta 17. (1) Klavirji Zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. - Prodaja najcenejša na najmanjše obroke. — Popravila in uglaševanja se izgotavlja-jo strokovnjaško in ceno. Warbinek - Ljubljana -Gregorčičeva 5. (g) II Živali i Srnjak krotak, 14 mesecev star, naprodaj. Več pove Val. Štangl, Selnica pri Mariboru. (j) II« I I [1] Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. cami. Poizve se v upravi /)rž kunci r ti mnupo prižene »Slov.« pod št. 246. (p) Slovencev najmanj!? inserat proti vknjižbi od 25—30 j »Kovina« št. 87 na upra tisoč Din iščem. Sprej- ! vo »Slovenca«. (m) mem tudi knjižico. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vknjižba« 329. (d) le nitbc Posestnik Posestvo 6 oralov, hiša z gospod, poslopjem, tik Rog. Slatine, ob cesti, naprodaj. Usnjati izdelki ročne torbice, kovčke, listnice denarnice, gama-še, nahrbtnike itd. pripo- Ponudbe: Albert Gobec, roča Ivan Kravos, Mari-Trbovlje II. (p) bor, Aleksandrova 13. (1) En vagon hmelovk proda Ivan Fakin, Zamo- gostilne in trgovine znanja z inteligentno, v tej stroki izurjeno gospi- ______ ________ co ali vdovo, staro 35 do parketirana soba, kuhinja, 45 let, kršč. mislečo, s Stanovanje cafalčno, visokopritličje. rjcetir predsoba, vrt, poleg cest. f primernim Posestvo srednje veliko, z vsemi ; - , . pritiklinami in bremeni ™iniiiMmi j jj iasnila daje lastnik. — Prednost imajo Ameri-kanci. Cena 20.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 256. (p) Droban krompir za krmo, cca dva vagona, po 60 par kilogram pro da graščina Pogonik, pošta Litija. (1) 115 Din 1 m3 žaganih bukovih drv prvovrstnih, franko hiša. nudi Velepič. Sv Jerneja cesta 25 Telefon 27-08 (t Orehova jedrca domače in istrsko brinje ter fige za žganjekuho nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. (1) Lepa zimska jabolka po 2*50 pri Gospodarski zvezi Nogavice, rokavice in pletenine Vam audi v veliki izberi najugodneje in naiceneje tvrdka Kari Prelog Ljubljana. Zidov ika ulica in Stari trg (1) premoženiem. žefeznicel 300 Din meseč- ! Ponudbe pod »Dobra go-no. Kosovo polje, Ipav- I spodinja« 315 na upravo čeva pot 192, Zg. Šiška. ! »Slovenca«. - Tajnost za-(č) jamčena. (ž) kitajte in širite »Slovenca«! a & 6. Skaberm Biubljana Uvoz in prodaja angleškega in češkega sukna, volnenega blaga in svile V^no Jfafcmo rv račun jemljemo (do preklica) tudi hranilne hnjhžsce prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov! & 6. Skaberne - Ljubljana FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock. Voigtlander, Welta. Certo Ud ima vedno v zalogi fotoodd. Jugoslovanske knjigarne V LrubKani Zahtevajte cenik) Oddamo 5 sob (tudi posamezno), primernih za pisarno, trgovsko obrt, lahko industrijo ali skladišče. Telefonski priključek. Pojasnila daje Stavbna družba Tyrševa štev. 17, telefon 2046. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne m od 2 do 6 popoldne Teletonska štev 3030. Prvovrstni koruzni in činkvantin zdrob ter koruzno moko kupite le pri Pavel Bertoncelj, valjčni mlin, Domžale. Kupimo Vrče za mleko transportne, dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe na Mlekarno Dolenja vas Ribnica. (k) Krompir beli, izbran, kupujem na veliko. Ponudbe z uzor-cem na Pribanič, Zagreb, Palmotičeva 47. (k) Vsakovrstno ZlatO (topole po najvišjih cenah CERNE. tuvelir Ljubljana, Wolfova ulica IL X Obrt PSenltno moho oetbolilili mlinov oodi najceneie veletrgovin« iit« in mleviltib lidelko* A. VOLK. LJUBLJANA Rešitev« et*f 14 DRVA N PREMOG pri Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Naročajte ■SLOVENCA najcenejši slovenski dnevnik Oblastveno dovoljena razprodaja vse vrste manufakturnega blaga izpod nabavne cene pri Obtačilnici »Ilirija" Mestni trg 17/1, Ljubljana Štev. 19.960/3185 — 1932. Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev plinske in vodovodne napeljave v zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. jan. 1933 ob 11 dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobijo med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za plinsko napeljavo Din 133.284.63 2. za vodovodno napeljavo _,,_167.060.45_ skupaj Din 300.345.08 Ponudbe je kolkovati po § 9 zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene novine br. 70, XXIX, z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko, v Mariboru, dne 4. januarja 1933. t V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je moja ljubljena soproga, zlata mama, stara mama. sestra, teta, gospa Frančiška Pektaj upokojenka tobačne tovarne danes po dolgem in trudapolnem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti, v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Glince, Tržaška cesta 19. Glince pri Ljubljani, dne 8. januarja 1933. ŽALUJOČI SOPROG IN OTROCI. Boguvdano je umrla dne 8. januarja ob 18 moja dobra žena oziroma zlata mamica, gospa Josipina Bremšak po dolgi, trpljenja polni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, v 52. letu njenega življenja. K zadnjemu počitku jo spremimo v torek 10. januarja ob 4 popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Šiški. Ljubljana, dne 9. januarja 1933. Užaloščeni soorog PETER in hčerka JOŽICA. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ^•ta crr* a ■E nJ ^ ® A > S3 £ o «.S ra ^ -q JMJ £ S* "" aiO-^aia. ® > i- S » S3 g-StS Bcog SO i> -g v N s N * ra n -— 5 * m ® . »»a ~ i ® > 05 sc a sa >• I OS oi« R »Qffi .O S ° o , n i — _f v, I a O o a M H O O u 83 y (m n is®«^ 2 I M . « SSisSsS | " - a ° ž N r- I m S3 I 2 o ^ ce H so ;r _ » » si-rš « s . > ® »aoou» Igo g 55 BS P. C. Wren: Lepi Mihael »Seržant,« sem rekel, »obkolite trdnjavo z izvidniki! Vojaki naj napojijo živali v zelenici. Potem zakurite in kuharji naj kuhajo. Ce bo kateri izvidnik kaj javil, se odpravijo takoj vsi v trdnjavo — sicer nihče ne sme prestopiti praga. Pred vrata postavite stražo. Midva si l>ova to zadevo ogledala, medtem ko nam kuhar pripravi kavo« — in dal sem dečku košček čokolade in merico konjaka iz svoje steklenice, kajti oba sva ga zelo potrebovala. Medtem, ko je seržant odšel, da bi izvršil moje ukaze, sem jaz ostal na strehi. Nimam nič proti Arabcem, zelo pa sovražim »duhove, strahove in vrage«, ki morijo ljudi in povzročajo, da zginejo. Poleg tega se nisem čutil po-popolnoma zdravega. Imel sem mrzlico, vso noč sem bil prejezdil in sam sem bil že zelo blizu vročinske omotice. Navzočnost mrtvih stražarjev, katerim sem govoril, tisti zagonetno umorjeni mož in pa to, da je trobentač skrivnostno zginil, me je nekoliko prevzelo. Zrl sem v obraz umorjenega, ki ni kazal razveseljivega obličja. Besnost, bolečina in mržnja so se zrcalili v njegovih potezah. Šele nekaj ur je bil mrtev, solnce je žgalo na tisto streho in tam so letale muhe ... muhe ... Ko sem opazoval legijonarja, ki je ležal blizu, sem opazil, da ga je moral nekdo skrbno in ljubeznivo j>oložiti tja. Njegove oči so bile zatisnjene, glava mu je počivala na nabojnjači in roke je imel na prsih sklenjene. Zakaj so z njim popolnoma drugače ravnali, kakor z drugimi? Nato mi je obtičal pogled na možu, kateremu je padla čepica z glave. Bil je zelo lep dečko, ki me je prvi prepričal, da je vsa posadka mrtva. Vsi obrazi razen njego- vega so bili zasenčeni s čepicami... Ko sem pogledal na obe čepici na tleh, sem opazil nekaj posebnega: ena je bila prevrnjena in znotraj pretrgana. Podloga je morata biti pred kratkim razparana, usnjati pas pa je bil obrnjen ven. Videti je bilo, ko da bi kdo s silo iztrgal nekaj iz čepice — nekaj, kar je bilo mogoče skrito pod podlogo! Ne, to ni mogla napraviti krogla. Kajti mož ob strelni lini je bil zadet točno nad nosom, oni na tleh pa v prsa. Mož s strelom v glavi, ne iztrga podloge iz čepice, sem si mislil; kateremu obeh legijonarjev je pripadata čepica? Ako bi se bilo vse odigralo povsem pravilno na tem groznem mestu, če bi bili pustili mrtvece ležati, kakor so padli, potem ne bi opazil raztrgane čepice. Tako pa je bilo to zame posebno važno. Bila je ena uganka več v tej kopici skrivnosti. Od te čepice /, raztrgano podlogo so mi ušle oči k papirju, ki ga je mrtvi poveljnik krčevito držal v levi roki. Ne vem, zakaj sem v duhu združil ta dva predmeta v eno. Ko sem hotel izviti papir iz otrple pesti, sem se premislil, kajti hotel sem postopati povsem pravilno. Ničesar se nisem hotel dotakniti, dokler se ne bi povrnil moj seržant, ki naj bi mi bil priča. Ne da bi se dotaknil lističa, sem s presenečenjem opazil, da je bilo na njem napisano nekaj v angleščini. Papir z angleškim besedilom v rokah mrtvega francoskega poveljnika v neki trdnjavi v osrčju Sahare! Ne, umorjenec prav gotovo ni bil Anglež. — Prav značilen Francoz-južnjak, kakor jih je na tisoče v Marseilleu, Ni-mesu, Avignonu in Tarasconu. Še manj pa je bil Anglež tisti legijonar, ki je slonel ob strelni lini, pač pa je tem-lmlj sličil olivno rjavemu Italijanu ali Sicilijancu. Toda vojak, ki je ležal na tleh, bi bil prav lahko Anglež, kakršnih je v častniških in dijaških krogih obilo. Prevdarjal sem:'list je bil napisan v angleščini, pred menoj je ležal tujski legijonar, ki je bil videti Anglež in čigar čepica se je nahajata blizu moža, ki je držal v roki zmečkan papir, in razen tega je bila podloga nasilno iztrgana iz čepice. Ha! Tu je bilo nekaj, kar mi pripomore do razvozlanja zadeve. Predočil sem si prizor, ki se je tu najbrže odigral... Ali je umoril Anglež podčastnika medtem, ko je ta trgal iz podloge kako listino? Dozdevno ne, kajti bajonet je visel ob strani ubogega dečka, ako pa bi le on bil storilec, kako bi se bil potem sam spravil v takšen položaj? Najbolj zagonetno pa je bilo to, da je bil tam en bajonet več, kakor je bilo vojakov in pušk!... Opustil sem misel, da bi bil Anglež morilec, nikakor pa nisem imel povoda, da bi dolžil katerega drugega legijonarja. Seržant je prišel, salutiral in javil, da je vse v redu. Potem si je ogledoval mrliče in zašepetal: >Padli, ki niso smeli pasti... Toda kje za božjo voljo se nahaja naš trobentač Jean?« »povejte to vi meni, seržant, in napolnim vam čepico z zlatniki po dvajset frankov in pripnem vam veliki križec Častne legije!« Seržant je zaklel, se nato prekrižal in dejal: »Glejte, da čim prej odidemo odtod. »Ali ste seržant ali mlada gospodična?« sem ga vprašal in mu očital, kakor je ob takih prilikah navada, razne občutke, kakršne sem imel sam. In čimbolj sem ga ošteval, tembolj sem postajal razjarjen in nepremišljen — da, ta zakleta puščava!...« O, poznam to,« mi je segel v besedo Lavvrence, »često bi koga pobil, ako bi le krožnik spustil na tla — tako razdražen in nepremišljen postane tudi najdobrodušnejsi človek v tisti peklenski vročini in ob tako nenaravnem življenju...« »No,« je nadaljeval de Beaujolais, »kmalu sem se zopet obvladal in se sramoval, kajti moj dobri seržant mi ni ničesar zameril.« Z« »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cef. Izdajatelj: Ivan Kakovee Urednik: Franc Krcmžar.