POSEBNA IZDAJA „SLOVENCA".
\
Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 62. * Izven Ljubljane 8 vin.	у ОДОДЦ y fl«, 15. IffCfl 1912.
ss Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K 26-— za pol leta „ . „ 13-za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2-—
V	upravi prejeman mesečno K 1-70
k. 1	
1	m
1	
	
> 1	
	
	
	Џ
	
k	. •
Leio XL.
Inseratt:
Enostolpna petttvrsta(72mm): za enkrat . . . . po 15 т
za dvakrat...... 13 ,,
za trikrat . . . . „ 10 „ ■a večkrat primeren popnat.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja: e
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
кл- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi so ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 8. -£д Avstr. poštne hran. račuu št. 4.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravuiškega telefona št. 188.
Belokranjski volilci!
Pod težkimi pogoji sem prevzel kandidaturo. Boriti sem se imel s sovražnikom, ki je nastopal z najpodlejšimi sredstvi, lažjo, podkupovanjem, obrekovanjem itd. Ali večina izmed Vas, častiti volilci, se ni dala prevariti in je zvesto držala s S. L. S. Zato hvala Vam iskrena! Skušal bodem izkazati se vrednega Vašega zaupanja in pohitel bodem zopet v najkrajšem času med Vas, da se Vam osebno zahvalim za izkazano zaupanje in da napravimo v medsebojnem dogovoru načrt delovanja za bodočnost.
Po boju na delo za ljudsko stvar!
Karel Dermastia
deželni poslanec.
Z nečuveno strastjo so se vrgli liberalci na Belo Krajino, da bi jo potegnili v svoj izdajalski tabor. A Bela Krajina je odgovorila liberalcem zopet, da jih ne mara in da hoče biti res bela, ne pa omadeževana od liberalne propalosti.
Liberalci, ki hočejo igrati vedno vlogo meščanske stranke, so se vrgli na ta kmečki okraj z vso lažnivostjo in z vsemi sredstvi nasilstva in terorizma.
Glavno sredstvo jim je laž. Ta stranka sploh le od laži živi. Tu so lagali, da je Slovenska Ljudska Stranka milijone zapravila, tam zopet, da ničesar storila ni. Vozili so se po cestah, ki jih je sedanji deželni odbor naredil, pa so tulili, da se nič ni storilo za Belo Krajino. Laži čez naše vzorno deželno gospodarstvo so bile take, da se je čutil sam deželni glavar primora-nega, da stopi na jezik tem nečuvenim atentatom na resnico. Liberalci so s tem le pokazali, da ne zaslužijo nobenega ozira več in da je vsako sodelovanje z njimi nemogoče.
Te volitve so se vršile pod znamenjem liberalnega nasilstva, kakor še nobene druge. Liberalci so vrgli v Belo Krajino celo jato svojih agitatorjev, ki so jih nabrali iz vseh krajev. Tolpa pijanih ljudi je hodila shode razbijat. Nedorasle fantaline so napajali, da so tulili kakor živina. S tem so hoteli preprečiti, da ljudstvo ne bi zvedelo resnice. Potoki pijače so tekli, in kdor bo zdaj račune plačal, se bo praskal za ušesi. Ta liberalna jata, ki je krulila po
Beli Krajini, je pa tudi pokazala liberalno stranko v vsi njeni ostudnosti.
Nazadnje so pa nastopali kot tolovaji, da bi še zadnji trenutek preštampljali glasovnice.
Svojo nado so stavili liberalci v to, da bi se naši glasovi cepili. Zato so tam, koder so vedeli, da ni pridobiti ljudi za njihovo stranko, vrgli med volivce parolo za lokalnega kandidata. Žal, se je dalo nekaj naših mož preslepiti. Glasovi, ki so bili oddani za Mihelčiča, so glasovi naše stranke. Kršenje discipline bi bilo postalo lahko usodno, ako ne bi bila velika večina naših volivcev tako zavedna, da je spoznala nevarnost takega početja. To se v naših vrstah ne sme nikdar več zgoditi!
Udeležba je bila za več nego eno tretjino močnejša, nego pri volitvah pred štirimi leti.
Po došlih nam brzojavnih poročilih je dobil kandidat Si L .S. Karel Dermastia 1344 glasov, liberalec Mazelle 1113 glasov, lokalni kandidat Mihelčič 53 glasov, Miiller 2 glasova, neveljavnih glasov je bile 26.
Leta 1908. je imel Šuklje 218 glasov večine nad Mazelletom. Sedaj znaša večina 231 glasov.
Bitka je dobljena. Slovenska Ljudska Stranka dviga svoj prapor v Beli Krajini vkljub vsem naporom nasprotnikov.
Stvar organizacije, intenzivnega političnega in izobraževalnega dela je, da se vrste naše stranke pomnože in utrde!
Telefonsko in brzojavno poročilo.
SHOD ZAUPNIKOV STRANKE PRAVA V ZAGREBU.
Zagreb, 15. marca. Včeraj popoldne se je vršil v Zagrebu pod predsedstvom di\ Mile Starčeviča shod zaupnikov stranke prava. Udeležile so se ga vse zagrebške organizacijo, uredništva obeh pravaških listov in vsi poslanci. Govoril je dr. II o r v a t. Sklenila se je kooperacija stranke prava s koalicijo. Danes izide komunike stran-ke prava, kjer se oficielno proglasi enotno postopanje stranke prava s koalicijo. Ker se je dognalo, da je Radi-čeva kmečka stranka pri zadnjih volitvah podpirala vladne kandidate, se o kakšnem kompromisu z Radičevo stranko ni sklepalo. Obe stranki obdržite svoje dosedanje mandate, v ostalih pa složno nastopite proti Mažaro-nom. — V Streljani se je vršil zvečer ob osmih mnogobrojno obiskan ko-merz stranke prava. Govorilo je več govornikov.
HRVAŠKE SREDNJE ŠOLE ZAPRTE.
Zagreb, 15. marca. Včeraj je vlada srednje šole v banovini zaprla do Velike noči. Poduk se nadomesti v velikih počitnicah. Ob osmih zvečer je manifestiralo do 10.000 dijakov po zagrebških ulicah. Tudi meščanstvo je naklonjeno in simpatizira s stavkujočimi. O nadaljnem postopanju dijaštvo še ni sklepalo.
PODROBNOSTI O ATENTATU NA LAŠKEGA KRALJA.
Rim, 15. marca. O atentatu na laškega kralja in kraljico se poročajo sledeče podrobnosti: Ko je voz, v katerem je sedela kraljevska dvojica, zavil v Via Lata, spremljan od kirasirjev, je atentator naenkrat proti vozu planil in oddal dva strela, ki pa nista zadela. Cesta jc na onem mestu zelo ozka in je le srečnemu sluičaju pripisovati, da zločinec kraljevske dvojice iz tako velike bližine ni zadel. Pasanti, ki so bili očividci tega dogodka, poročajo, da je atentator, preden je voz dospel, stal popolnoma apatično na tro-toarju, ko pa je voz prispel, se je skozi gledalce prerinil, kaikor da bi hotel kralja in kraljico od bližje videti, potegnil revolver in ustrelil, Ker je pa revolver previsoko nameril, so krogle nad vozom zadele v steno nasproti stoječe hiše. Atentator je oddal še tretji strel, ki je zadel majorja kira-,sirskega spremstva Langa, prevrtal njegovo čelado in krogla mu je obtičala nad tilnikom v glavi. Množice se je polastilo velikansko razburjenje. Planila je na atentatorja, toda policisti, ki so se pred vozom na biciklih peljali dalje, .so se hitro obrnili in zločinca prijeli. Nekateri izmed množice so bili že atentatorja zgrabili in so neusmiljeno po njem bili, vendar se je policistom posrečilo atentatorja množici šiloma iztrgati in preprečiti, da ga ljudstvo ni linčalo. Kralj se je med tem čisto mirno vedel in pomiril kraljico, katera se ga je bila, čisto bleda, oklenila z obema rokama, rekoč: »Meni se 'ni zgodilo ničesar!« Kraljevska dvojica se je podala med navdušenimi ovaci-jami množice v pantbeon, kjer ju je pričakovala kraljica-vdova Margheri-ta. Medtem so majorja Langa prenesli v bolnišnico San Giacomo, kjer so zdravniki konštatirali, da rana ni smrtnonevarna. Vest o atentatu so je bliskoma po celem mestu razširila in zato sc je kmalu velikanska množica nabrala pred pantheonom, v katerem sta kralj in kraljica prisostvovala maši zadušnici za rajnim umorjenim kraljem Humbert.om. Ko je kraljevska dvojica pantheon zapustila, ji je množica prirejala navdušene ovacije do Kvirinila. Pred Kvirinalom so se ovacije tako burno nadaljevale, da sta so kralj in kraljica morala na loggijl pokazati in se ljudstvu zahvaliti.
Rim, 15. marca. Atentator je pri prvem zaslišanju dejal, da se piše An-tonio Dalbo in da je zidar. Očividci trdijo, da je moral zločinec imeli več komplicev, ki so okoli pantheona sira-žili in so imeli namen morilcu beg omogočiti. Pravijo, da so zapazili več sumljivo se ve d oči h individujev. Pol -cija je popo.dne izvedla pri noloričnih anarhisih več hišnih preiskav, kakor tudi v uredništvih veC anarhorevolu-cionarnih časnikov.
Rim, 15. marca. Atentator je v toku dopoldneva izpovedal, da pripada anarhis ični organizaciji, od ka.ere je dobil izrečen nalog kralja umor ti.
Našli so na stanovanju, kjer je bival, več kompromitujočih pisem. Policiji dozdaj ni bilo znano, da pripada Dalbo anarhistični struji m ga sploh ni imela za poli č n o nevarnega, ker jo bil. le zaradi dveh tatvin predkaznovan.
Rim 15. marca. Vsi listi ogorčeno obsojajo atentat, neizvzemši demokra tične in socialistične. Vsi poudarjajo, da je kralj veiik demokrat, da so njegov, zaupniki in prijatelji sami demokrati in da je zalo atentat čis,o neumljiv in največje obsodbe vreden.
Dunaj, 15. marca. V teku včerajšnje seje poslanske zbornice je predsednik dr. Sylvester na obširen način omenil atentat na laško kraljevsko dvojico in dal v presrčnih besedah duška veselju, da sc atentat ni posrečil. Prosil je od zbornice, ki jo soglasno odobravala, po-oblaščenja, da laški kraljevski dvojici čestita, da je bila obvarovana nesreče.
DUNAJSKI NUNCIJ.
Dunaj, 15. marca. Novi nuncij knez Scapinelli dospe na Dunaj 16. t. m.
Izid volitev na posameznih voliščih.
šuklje
1908
Adlešiči ....	59
Stari trg ... .	44
Dobljiči ....	35
Telčji Vrh ...	30
Loka.....41
Dragatuš ....	12
Sinji Vrh ....	4
Tanča Gora ...	21
Tribuče ....	16
Vinica.....60
Kot......66
Božjakovo ...	91
Drašiči ....	53 Gradac .... — Črešnjevec ... 51
Lokvica ....	56
Podzemelj Radovica Semič . Suhor ,
33 79 99 74
914
Dermastia
1912
67 94 60 55 46
48 18 50
49 184
88
89 67 23 40
39
38 85 128 81
Mazelle
1908
39 70 25 33 31 86 44 24 31 103 19
1
53 3
111
8 15
Mazelle
1912
91 95
59 99 50
60 53 25 36 48 63
Miiller 2
16 10 53 21
Mihelčič 3
Mihelčič 42
145 17 105 58
Mihelčič 8
1344
696	1113
Mihelčič 53, Miiller 2
DEMENTI GLEDE DUHOVNIŠKEGA POSVEČENJA.
Rim, 15. marca. »Osservatore Romano« poroča, da so vesti, ki so jih različni listi glede reforme teoloških študij in starosti, ki so se odslej zahtevala za duhovniško posvečenje, prinesli, neutemeljene. Papež take reforme ni nitkoli nameraval.
USODNI DOGODKI NA KRETI.
Berolin, 15. marca. »Berliner Ta-geblaltu« poročajo iz Kaneje, da je pet članov revolucijskega narodnega zbora prevzelo vlado in »klonilo ,da se odpošljejo odposlanci v Atene. S tem činom se jo 'krečansko vprašanje zopet zelo poostrilo.
NOVI RUSKI POSLANIK V CARIGRADU.
Peterburg, 15. marca. Za naslednika odpoklicanega dosedanjega poslanika v Carigradu, Čarikova, bo v najkrajšem času imenovan dosedanji poslanik v Bukareštu, pl. G i e r s.
UMAZANA AFERA MACZOCHA.
Varšava, 15. marca. Vest »Germa-nije«, da je mpnih čenstohovskega samostana, Damaz Maczoh, svojega po-polbrata umoril zato, ker popolbrat ni bil zadovoljen z od Maczoha ponuja-no mu vsoto ruske tajne policijo, da bi oba vtihotapila v samostan dinami-ta in bi ruska vlada na ta način imela povod samostan zapreti, se obistinuje. С1ад ruske tajne policije, Okunjevski, jo iz maščevanja razodel, da je ruska policija zdaj v resnici Maczochu dala priliko iz zapora pobegniti. Policija sc zdaj na vso moč trudi to afero zakriti, vlada pa je listom zaukazala, da o begu Maczoha ne smejo ničesar poročati.
ITALIJANSKE ZMAGE.
Rim, 15. marca. Zbornica je z nepopisnim navdušenjem sprejela poročilo vojnega ministra Spingardija o zadnji laški zmagi pri Bengaziju, o kateri je vojni minister rekel, da »je včeraj (dne 12. t. m.) pred Bengazijem zasvetilo s sijajno lučjo solnce zmage nad italijanskim orožjem.«
VELIKA NESREČA.
Zagreb, 15. marca. Včeraj popoldne je pripravljal v Šestinah kamnolo-mec I m h r o Š o h a r dinamit za kamnolom. Pri tem pa se je dinamit po nesreči vnel in nastala je grozna eksplozija. I m 1) r o Š o h a r i 11 njegova žena sta mrtva. Dvoje otrok je pa težko ranjenih.
PLAČILNI NATAKARJI ODGOVORNI ZA DOLGOVE GOSTOV.
Dunaj, 15. marca. Nižjeavstrijsko civilno deželno sodišče je v sredo imelo v vzklicni instanci opraviti z vprašanjem, ali mora kavarnar jamčiti plačilnemu natakarju za dolgove svojih gostov na napitnini. Natakar Franc Schutzbier, ki je bil sedem mesecev uslužben pri lastnikih kavarne Josci-stadt, Anton Ganauser & Ko., je bil 25. junija preteklega leta odpuščen. Medtem, ko je Schutzbier do takrat dnevni izkupiček vsak dan sproti oddal kavarnar ju ali pa blagajničarki, je obdržal izkupiček zadnjega dne v znesku 150 K kot pokritje za dolgove gostov v znesku 151 K 52 vin., ki jih ni mogel iztirjati. Kavarnar je vsled tega tožil natakarja za povrnitev 150 K. Natakar je trdil pred sodiščem, da je že pri vstopu v službo izjavil, da vc že od prej, da so v omenjeni kavarni gostje, ki ne plačajo, da ne garantira za dolgove. V teku svojega službovanja se je Schutzbier ponovno branil, nadalje kreditirati gotovim gostom, kavarnar pa ga je vsled tega grajal in mu d,cjal, naj mu ne odganja gostov. Okrajno sodišče v Josefstadtu je zaslišalo kot izvedenca nekega drugega kavarnarja, ki je izjavil, da jamči v dunajski kavarniški obrti plačilni natakar za izkupiček, ako ni tozadevno posebnega dogovora, vsled česar plačilni natakar ni upravičen pridržati kakih zneskov izkupička. S tem, da prosi ali vzpodbuja kavarnar natakarja, naj gostom kreditira, ni jamstvo v ničemur prizadeto. Okrajno sodišče je na podlagi te izpovedbe priznalo upravičenost tožbe ter se je tudi vzklicno sodišče pridružilo prvi razsodbi.
DEMONSTRACIJE SLEPCEV.
Bukarest, 15. marca. V zavodu za slepce »Vatra Luminoasa«, ki ga je ustanovila kraljica Carmen Sylva in ki ga upravlja bukareška mestna občina, so uprizorili slepci revolto, ker so dobivali slabo hrano. Ko se je 13. t. m. dajalo slepcem obed, so ga pustili popolnoma nedotaknjenega, kakor prejšnji dan. 40 slepcev je zapustilo s trdimi in suhimi kosi kruha in mesa v rokah zavod ter se formiralo na cesti v sprevod, da so tako demonstrirali proti slabi preskrbi v zavodu. Slepce, ki so hoteli oditi pod vodstvom nekega restav-raterja h kraljevemu gradu, so končno komaj pomirili nekateri prihiteli mestni svetniki ter jih odvedli nazaj v zavetišče. Popoldne se je pripeljala pred zavod za slepce kraljica Elizabeta ter se mudila v zavodu nad eno uro.
kili dosedaj navadnih običajev .toliko časa, da bo odprava praznikov utemeljena potoni zakona.
— Blejski grad res kupujejo nekateri -bogati gospodje«, kot sc govori. Najbolj verjetno je, da pogodba še ni sklenjena in najbrže tudi ne bo. Anglobanka pa pri tem nima čisto nič opraviti. O zgradbi hotela se pa govori že celo vrsto let.
AMERIŠKE NOVICE.
Ponesrečen rojak. Ponesrečil se je pri delu rojaik Jakob Bole v Ludlovvu v Remi mine. Odtrgala se jc težka ska-la ter padla nanj tako, da je bil precej mrtev. Pokojnik je doma iz vasi Koče pri Presitranku na Notranjskem. Bil je še samec.
Smrtna kosa. V bolnišnici v Black i lili, S. Dak., je umrl rojaik Urban Šoki i č iz Valley, Wasli., v starosti 62 let. Pobrala ga je bolezen rak. — V Valley, VVasli., je nenadoma umrla rojakinja Apolonija P e t e r n e 1 v starosti 61 let. Doma je bila iz Gorjanske fare na Gorenjskem.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
(Prosimo prispevkov za ta oddelek.)
Pred justično palačo.
Elegantno oblečen gospod se pripelje z izvoščkom pred justično palačo, kjer izstopi in hoče plačati izvoščka.
Izvošček: »Ali ne bo treba čakati 11a gospoda?«
Gospod: »Če se vam ravno nikamor ne mudi, lahko počakate.«
Izvošček: »Koliko časa pa se mislite muditi v palači?«
Gospod: »Šest mesecev!«
Ni slaba?
Učitelj: »Jožck, zakaj pa ribe no govorijo?«
Jožek: »Gospod učitelj, zakaj pa vi molčite, kadar ste pod vodo?«
odru, ji prirejajo rudarji burne ovacije, da mora navadno prenehati godba za par minut. Na stotine žuljavih rok ji meče pred noge cvetlice. Zadnjo soboto so dosegle ovacije svoj višek, ko je neki mož na galeriji zaklical svoj »živjo« delavskemu voditelju Mannu. Ravnatelj gledališča torej ne potrebuje za svojo srečo ničesar drugega kot več-tedensko stavko pri dobro napolnjenih nih blagajnah stavkarskih fondov.
Ženski kongres v Berolinu.
Pa svetu.
nevne novice.
SOletmca Slomškove smrti. Letos bo 501etnica Slomškove smrti. »Slovenska Straža« je v seji svojega glavnega odobra sprejela obširen načrt svojega tajnika, kako najslovesnejše proslaviti spomin na slavnega buditelja Slovencev Antona Martina Slomška. V kratkem dobe vsa naša društva in vse slovenske župnije natančen spored te proslave, ki naj dvigne celo Slovenijo v hvaležnosti do apostolskega de-ga Antona Martina Slomška.
Občinske volitve na Jesenicah so potrjene.
Na sv. Jožefa dan, 19. t. m. ponovi Ljudski oder »Ljubezni in morja valovi« (Hero in Leander), popoldne ob 4. uri. Vstopnice v predprodaji od danes naprej v Katoliški bukvami! Posebno opozarjamo na ta dan okolico in pode-želne odre.
Družinski večer »Ljubljane« bo prihodnji torek na praznik Sv. Jožefa ob osmi uri-zvečer v veliki dvorani I10 tela »Union«. Sodeloval bode celotni orkester SlovenMke Filharmonije pod vodstvom gospoda Talicha, operna pevka mestnega gledališča v Poznanju gospodična Mariči Pcršlova in društvena zbora, ki nastopita z novimi Gojmir Krekovimi in Adamičevimi zbori.
Prekrasni umetniški razglednic »Slovenske Straže« za Veliko noč iz-
ideti v soboto, dne 23. t. m. Naročila na pisarno »Slovenske Straže» v Ljubljani.
Prazniki in trgovci. Gremij trgovcev v Ljubljani se je posvetoval v svoji odborovi seji o odpravi praznikov. Ker tozadevne razprave med vlado in rimsko kurijo še niso končane, priporoča svojim članom, da se drže v prazni-
Ladja bodočnosti. Kodanjska ladjedelnica Burmester & Wain je zgradila ladjo, ki jo žene Dieseljev motor na petrolej. Ladja dosega nadsrednjo velikost današnjih velikih trgovskih ladij, je brez dimnikov in se izboruo obnaša. Doslej se je mislilo, da velikih ladij na motor sploh ni mogoče zgraditi, zato vzbuja Burmestrova »Selandia« največjo pozornost in se jo nazivlje »ladjo bodočnosti«. Ladja je obšla že vse večje švedske in angleške luke; občudo-li so jo zlasti 11a Angleškem, kjer sedaj vsled rudarskega štrajka mnogo ladij počiva, ker manjka premoga.
Amundsenova izvajanja o Južnem tečaju. London, 13. marca. »Daily Clironicle« objavlja nadaljnji pogovor svojega poročevalca z Amundsenom, ki sodi, da se bo v bodoče na Južni tečaj lahko potovailo. Amundsen je povedal, tla, 'ko ,so se peljali proti Južnemu tečaju, niso izpili niti ene kapljice alkohola. Norvežani sicer niso bili abstinenti, ker iso v Framheimu, glavnem stanovališču ckspcdicije, pač od časa do časa pili grog, a ko so se vozili po ledu, niso pili ne Amundsen in ne njegovi tovariši. Med potjo in na Južnem tečaju je Amundsen večkrat fotografiral. Siike zdaj v Iiobarthu razvijajo. Vsem udeležencem je zelo žal, ker so morali večino psov usmrtiti, ker so rabili živila. V Framheimu so pustili vse v najlepšem redu in vse pripravljeno za naslednike. Ko so Framlieim potniki zapustili, se je v bližini nahajala neka japonska ekspedicija, ki se bo brez-dvojbe poslužila postelj v Framheimu.
Premogarji in »Vesela vdova«. Medtem, ko čuti zle posledice velikanske stavke v premogovnikih vsa Anglija, so posamezni ljudje, ki znajo tudi to stavko izkoristiti sebi v prid. Eden izmed teh je ravnatelj gledališča v mestu Aberdare, v katerem se je igralo te dni »Veselo vdovo«. Slučaj je, da igra v tej igri naslovno vlogo neka miss Effie Mann, ki je hči znamenitega in priljubljenega delavskega voditelja Toma Mann. Ker pa je v mestu Aberdare vse polno stavkujočih delavcev iz bližnjih rudnikov, je naredil gledališki ravnatelj mr. Andrevvs pri predstavah dobičke, o katerih se mu niti sanjalo ni. Vsak večer je gledališče razprodano in na tisoče iz okolice došlili rudarjev odhaja izpred gledališča, ker nc dobe več vstopnic. Obiskovalci gledališča so večinoma ljudje, ki si v navadnih časih morejo komaj privoščiti užitek gledališke predstave. Za nočne delavce gledališče sploh ne pride v poštev v navadnih časih, dnevni delavci so pa zvečer preutrujeni, cla bi šli v mesto k gledališkim predstavam. Glavno privlačnost »Vesele vdove« tvori seveda miss Mann. Kakor hitro se pojavi na
Koncem minulega meseca se je v Berolinu otvorila razstava: Žena v hiši in poklicu. Kot dopolnilo k razstavi se je istočasno sklical v Berolin ženski kongres, ki je pokazal, na kako visoko stališče so Nemke že dvignile svojo stvar, ki je obenem stvar celokupnega ženstva vseh izobraženih narodov na svetu. Kdor zasleduje razvoj modernega ženskega gibanja, mora priznati, da stoji nemško ženstvo na prvem mestu. Res je sicer, da ženstvo v Nemčiji še izdaleka ni doseglo tistih pravic, ki so jih že pripoznale mladostno-napredne severne države: Švedska, Norveška, Danska in tudi tlačena Finska, ali kakor posamezne države severoameriške Unije in mlada Avstralija; toda res je pa tudi, da so Nemke znanstveno in načelno najgloblje prodrle v žensko vprašanje, mu zgradile soliden trajen temelj ter postavile mogočen spomenik v delu »Handbuch der Frauenbewegung« (Helena Lange in Ger-trud Baumer).
Najlepši dokaz zrelosti in kulturne vi šine zavednega nemškega ženstva je pa podal ravno berolinski kongres. Ta kongres je predvsem pokazal, da je nemško žensko gibanje po kratki začetniški zablodi že davno zopet prišlo nazaj na pravo pot, ki ne zasleduje posebnih sebičnih ženskih ciljev, marveč skupno dobro vsega naroda, vse družbe, a za temelj tega dobrega pripozna družino. Kako dvigniti, olajšati in časovnim razmeram primerno izpopolniti gospodinjstvo posamezne družine, — to je vprašanje, za katero se danes v pretežni večini goreče zanima nemško ženstvo in mu odreja prvo mesto v ženskem vprašanju. Ni dvoma, da se tudi drugod razvija žensko gibanje v isti smeri, saj je življenje povsodi neusmiljeno zavrnilo in kaznovalo pretirane in protinaravne zahteve ženstva.
Pa še nekaj važnega je dokazal ta kongres: Da namreč žensko gibanje samo na sebi nikakor ni protiversko, nasprotno, da globoka, živa religioznost diči veliko večino tistih žen, ki se udeležujejo boja za pravične zahteve svojega spola. O stališču ženstva nasproti veri in Cerkvi so odkrito in z globokim razumevanjem govorile katoliške, protestantovske in judovske govornice — vsaka s svojega verskega stališča, in veliki, resni listi pišejo, da je bila ravno ta točka sporeda, ki ji je bil posvečen 28. februar, najpomembnejša, da so predavanja stala na vrhuncu in so napravila na mnogo tisočev broječo množico najgloblji vtis.
Po vsej pravici lahko rečemo, da je berolinski ženski kongres postavil mejnike za razvoj celokupnega ženskega gibanja v bližnji bodočnosti. Kot resen opomin naj služi'tistemu liberalnemu in socialističnemu ženstvu, ki rado rabi frazo, da je vera in Cerkev nezdružljiva z ženskim osvobo-jenjem in da se mora vsaka zavedna ženska pred vsem otresti verskih vezi. Pa tudi nam katoličanom ta kongres mnogokaj pove, česar ne smemo preslišati.
V naslednjem nekaj podrobnosti. Na kongres je došlo mnogo tisočev vabljenih oseb iz vseh delov Nemčije, pa tudi iz inozemstva. Med njimi je bilo ogromno število gospodinj — žena, ki se sicer ne udeležujejo javnega delovanja, a jih je semkaj prignala želja, da slišjjo in vidijo, kaj se je že drugje doseglo na polju gospodinjstva, kaj bi se v bodoče doseči dalo. Zastopanih je bilo 84 ženskih društev, med njimi Katoliška ženska zveza, Zveza katoliških društev za varstvo deklet, otrok in žena, Nemška narodna zveza katoliških društev za varstvo deklet, Društvo katoliških nemških učiteljic, Splošna zveza kat. nemških trgovskih pomočnic in uradnic, Zveza društev katol. nemških služkinj in mnogo drugih katoliških organizacij. Otvorila je kongres gdč. dr. Gertrud Baumer, predsednica Zveze nemških ženskih društev. Za njo je govoril državni tajnik dr. Delbriick ter v imenu vlade toplo pozdravil zbor; v imenu mesta Berolin je pozdravil župan dr. Reicke, znanost je zastopal rektor berolinske univerze tajni svetnik dr. Lenz.
Razprave so se začele 27. februarja. Prva je poročala gospa Heuk-Knapp o »Reformi gospodinjstva«. Opozarjala je na ženska. Izpočetka se je hotelo novim razmeram odpoinoči z ustanavljanjem javnih jedilnic, skupnih kuhinj i, dr. Toda vse to ni moglo nadomestiti domače kuhinje, domačega življenja. Bolj ko postaja enolično utesnjeno delo v poklicu, bolj neutešljiva je želja po družinskem življenju kot zatočišču osebnosti. Ženstvo stoji tu zopet pred
svojo veliko — staro, a vedno novo nalogo, ki ji je pa po novih razmerah silno otežkočena. Ako ji hoče zadostiti, se mora vsestransko izobraziti, naučiti blagoznan-stva in računanja, njeno delo mora postati kvalitativno. Žena naj ne pozabi, da je nje najvišja naloga, biti varuhinja in odgojite-ljica — človeštva. — Gospa Marianna Weber je govorila o vrednosti gospodinjskega dela in poudarjala, da se mora tudi gospodinji zagotoviti neko gospodarsko neodvisnost s tem, da se postavno določi, da je mož dolžan ženi dati primeren stalen znesek za vzdrževanje gospodinjstva in razun tega še posebno vsoto za njene osebne potrebe, — V imenu Katoliške ženske zveze je govorila gdč. Hamel in poudarjala, da je ta zveza že iz vsega početka sprejela v svoj program gospodinjsko izobrazbo ženstva — od kneževe do delavčeve hčere. Te zahteve se bo zveza z vso žensko vztrajnostjo držala tudi v bodoče. — Krasno je govorila gospa Gnauck-Kiihne (ena ženskih prvoboriteljic, ki je pred nekaj leti prestopila v katoliško Cerkev) v smislu Goethejevih besed: »Dienen lerne bei Zeiten das Weib«, in njegovega opomina tativu: »Veselimo se vsi v Gospodu, povi-velikanski preobrat, ki ga je razvoj kapitalizma in industrije povzročil v gospodinjstvu. Vse dela in služi izven doma, tudi vse svoje moči. Naj se ne prezre, da so vsi ti tisoči redovnic tudi v gmotnem oziru popolnoma preskrbljeni do smrti in po-menja to za ostalo ženstvo veliko olajšavo v konkurenčnem boju za kruh. Ka-
--— .	vMvuviu	ли ivi vin« iva-
toliška žena nadvse ljubi katoliško Cerkev, ki ji prepušča sodelovanje na tako plemenitih nalogah. Tej Cerkvi ostane zvesta vsikdar!
Židovstvo je zastopala Bertha Pappen-heim. Pri Judih ima ženska pomen le kot poročena žena in mati in kot taka uživa največje spoštovanje. Kot hišna vladarica ima na skrbi verske predpise in zapovedi in je njih najzvestejša čuvarica. V občini pa ne igra nobene vloge in je izključena od vsega duševnega življenja. Le na polju ljubezni do bližnjega je ženska enakopravna z možem in se od mladega vadi v dobrodelnosti. V tem je zato tudi izborno iz-vežbana, a žal, da v javnih zastopih tudi na tem polju nima nobene besede. Čas mora v tem oziru prej ali slej prinesti izpremembo.
1. marca so bila na dnevnem redu predavanja o pomenu ženskega gibanja. Dr. Gertrud Baumer je izvajala, kako je socialni boj spremenil črte ženskega značaja in mu vtisnil nekaj trdega in ostrega. Temu se ne da ogniti, a vendar treba paziti, da ženstvo ne izgubi svojih bistvenih posebnosti. Z vsemi močmi je treba delati na to, da bo bodoči ženski tip, ki se šele razvija, združil v sebi stare in nove ideale. Gospa dr. Ada Weinel je govorila o pomenu ženskega gibanja za družino. Nove razmere niso razdiralno posegle samo v delavske družine, marveč še veliko bolj v premožne kroge. Tu ne pozna ženska nobenega resnega dela več, nobene pametne skrbi, zato se izgublja v nečimrnosti in zabavi. Za to ženstvo je resen poklic prava rešitev, Gdčna dr. Alice Salomon je govorila o socialnih nalogah ženstva. To je polje, na katerem se more ženska s svojimi bistvenimi zmožnostmi najlepše in najkoristnejše udejstvovati. Zadnji dan je bil odmerjen temi: Žena javnem življenju. Razpravljalo se je o dobrodelnosti, ki danes zahteva drugačnega dela, nego v prejšnih priprostih časih, o nalogi ženske v občini, kjer naj bi se ženstvo splošno pritegnilo k skrbi za reveže in sirote, kakor tudi k nadzorstvu stanovanjskih in splošnih zdravstvenih razmer, k skrbi za omejitev alkoholne zlorabe, zlasti za zatiranje beznic itd, V mnogih mestih Nemčije so že ženske poklicane v sirotinske, ubožne in šolske komisije. Stvar se bo nedvomno v tej smeri dalje razvijala in na vse strani razširila — v blagor občin in vse družbe.
Kot zadnja je bila na dnevnem redu točka o »Ženski v politiki«. Seveda se je splošno glasila zahteva po ženski volivni pravici, a izkušena prvoboriteljica Helena Lange je zavrnila tiste pregoreče bojevnice, ki mislijo, da bo ženska volivna pravica na en mah spravila s sveta vse zlo. Tudi ta pravica ne bo zemlje spremenila v nebesa, pač pa je res, da bi se marsičemu odpomoglo, ako bi se v zakonodaji uveljavilo tudi specifično žensko pojmovanje, njene posebne kulturne sile. Tudi o stališču ženstva nasproti posameznim političnim strankam se je govorilo. Za katoliški Centrum je govorila gospa Niessen; po svojem krščanskem stališču vsebuje v sebi konservativen element, po svojem praktičnem političnem delu pa je odločno napreden. Kar se posebej ženskega gibanja tiče, se vrši stalen razvoj na dobro ženski stvari.
Kongres se je zaključil 2. marca; dasi je bilo na njem zbrano ženstvo vseh verskih in političnih struj in se je razpravljalo o vseh načelnih vprašanjih docela prostodušno in odkrito, vendar ni bilo nobenega pojava nestrpnosti, nobenih prepirov in nemirov. S tem kongresom je postavljen ženskemu gibanju najlepši spomenik.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha MoSkerc.