r—:-L 'Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah I »tuji. vsako sredo. + NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place Chicago, 11L ^ ___^r No. 43« - Stcv. 43. The largest Slov-enian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22>4 Place CMcafp, 111 /j Entered aa Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Offiee at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912 Chicago, 111., 3. novembra (November) 191$ Leto 1. Volume 1. Lokalne vesli. — Minulo nedeljo, dne 31. oktobra ob 10. uri dopoldne se je vršila v naši slovenski cerkvi sv. Štefana peta sv.' maša, katero jo daroval naš domači župnik Rev. A. Sojar povodom svojega 10 letnega pastirovanja pri tej fari. Naši vrli gorenjski fantje so proslavili ta dan s tem, da so pred daritvijo sv. maše v zvoniku dokaj milodoneče potrkavali; cerkveni pevci so pa zapeli jubi-larju v počast ginljivo pesem, "Bodi župnik nas pozdravljen!" koncem sv. maše pa "Zahvalno pesem." — Pač sladki in lepi spomini pri tej priliki za duhovnika, ki obhaja prvo desetletnico žup-nikovanja na eni in isti fari! # Rev. A. Soj ar je imel med sv. mašo primeren nagovor o zgodovini naše fare; orisal je nam tudi razne težkoče, katere je bilo treba prestati v teh letih, da je naša slovenska fara dosegla svoj cilj in namen. Za čestitke, ^danost in složno delovanje se je naš č. g. župnik ta dan iz srca zahvaljeval izpred oltarja vsem fara- vodu večjo svoto denarja in neznano kam pobegnil. Nekateri pravijo, da je to kazen božja, ker so nekateri zagrizeni Nemci to banko šele pred kratkem ustanovili iz zgolj sovraštva do drugih ameriških denarnih zavodov. — Župan Thompson je izdal te dni odredbo, da morajo vsi službujoči in neslužbujoči mestni policaj ti spoštljivo salutirati ameriški zastavi pri kaki vojaški ali drugi paradi; policaji v civilnih oblekah se morajo pa pri takih prilikah ameriški zastavi odkrivati. — Meseca oktobra je bilo v našem mestu od avtomobilov do smrti pov6ženih 41 oseb, kar tvori rekordni mesec nesreč v celem letu. Od 1. jan. do 30. oktobra je bilo v Chieagu na ta način povoženih že 211 oseh. Naravno, da je bilo med temi žrtvami največ otrok. — Minulo soboto ponoči je 550 detektivov našega mesta aretiralo 493 oseb radi raznih prestopkov Med temi so bili tudi 4 gostilni čarji v dolenjem delu mesta, ker >e niso držali policijske ure. Nova županova odredba glede zaprtih Avstrija se zopet pritožuje. Washington, D. C., 1. novembra. Te dni je došla tukajšnjemu državnemu departmentu že druga avstrijska nota, obsegajoča pritožbo avstro-ogrske monarhije v zadevi afere Dr. Dumba. Avstrija zahteva še vedno, da naj bi Zedi-njene države omejile izvoz mnni-cije zaveznikom v Evropo, ker se dandanes ne more(?) in ne sme(?) več upoštevati starih mednarodnih pogodb. Kakor se čuje, ne bodo Zedinjene države na ta opetovarii protest nič odgovorile. Iz premogarskega sveta. Denver, Colo., 1. novembra. — Premogarji, zaposleni pri Colorado-Fuel & Iron Co. v Sunrise, Wyo. so enoglasno sprejeli in odobrili znani Rockefellerjev načrt za dobrobit delavcev, uslužbeni po Nesrečna avtomobilska vožnja. Marshfield, Wis., 31. oktobra. Pri postaji Unity, nedaleč od tukaj je zadel nek avtomobil v potniški vlak, kar je povzročilo, da V gorenji moravški dolini se je vršil med našimi četami in sovražnikom tudi hud boj. Posledica tega boja je bila, da smo zavzeli naselbino Grdeljico, glavno točko so bili vsi 4 izletniki na avtomo-: med Vranjo in Leskovacom v vla- bilu na mestu ubiti. Vse te žrtve so bile v našem mestu dobro poznane in zelo ugledne in sicer sinški dolini. Pri Kačaniku so skušali Srbi pognati naše čete nazaj, kateri so pa bili uspešno od- Philipp Adler, lastnik gledišča in!*>iti. V zavzetem mestu Skoplje ravnatelj več bank; Robert Schroeder, mestni odbornik; Peter Daw), lastnik hotela "Eagle" in Charles Citens, premožen trgovec. nom in je želel vsem skupaj obilno božjega blagoslova, — cerkve-1 gostiln ob nedeljah se je dne 31 ni občini sv. Štefana pa še več na-1 okt. še precej povoljno upošteva predka. V spomin te desetletnice so poklonili Rev. A. Sojarju domači farani krasno oljnato njegovo sli- la, kajti vseh tozadevnih prestop kov je bilo omenjeni dan nazna njeno samo 30. Govori se, da namerava 2500 gostilničarjev naše ko, ki je res mojstrsko delo; slo-1 ga mesta opustiti to obrt, ker ima- jo preobčutno škodo vsled popolnoma "suhih" nedelj. Mesto bode i torej vsled tega na izgubi letno $2,500.000. venska dekleta te fare so mu pa izročile v dar krasno zlato verižico. JAVNA ZAHVALA. Tem potom se Vam vsem, spoštovani mi farani cerkve svetega Štefana v Chieagu iz dna srca zahvalim za čestitke in darila, ki sem jih prejel ob desetletnici svojega župnikovanja. Lepa hvala Vam, cerkveni odborniki in kolektorji, ki ste me ta dan t>resenečili s prelepim spominom. Lepa hvala Vam, vrli pevci in pevke, ki ste me ta dan pod vod-stvom Mr. in Mrs. Jakob Muha v odseljevanja ze hudo prizadeto cerkvi pozdravili s tisto prelepo fln Je vnel m?d obema *rmada pesmijo, ki mora ganiti vsakega' ma ze hud boJ' ^^ Slovenca: "Bodi župnik, naš pozdravljen, od Boga si bil poslan ..." Lepa hvala Vam, čikaška slovenska dekleta, ki ste se me ta dan spomnila z darom, kakoršne-ga nisem pričakoval. Upam, da se bo uresničila želja, katero so izrazili moji 'cerkveni možje, da bo fara svetega Štefana v Chieagu vedno bolj in bolj napredovala v slogi med župnikom in narodom. Moje geslo je: Vi z memoj — jaz z Vami za napredek slovenske, katoliške zavesti v slovenski naselbini v Chieagu." Vaš župnik Anton Sojar. — Društvo sv. Neže št. -826 reda Katol. Borštnaric vabi tem ^ potom vse svoje članice k redni mesečni seji, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m. točno ob 2. uri pop. v cerkveni dvorani. Ta dan se bo vršilo žrebanje krasne stenske ure v korist društv. bla--?ajnp. Na dnevnem redu je tudi voe drugih važnih točk. Odbor. — Dne 1. novembra je preselil naš dobroznani rojak Math Grill »voje gostilniške prostore na 1847 West 22nd St. blizu vogala So. Lincoln St. .kjer je b;la preje neka, hrvaška gostilna. Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se na „ novom nrostoru najtopleje priporoča. — Nnšn ooliciia išče .marljivo 251etnega blagajnika Nemške banke v Chieagu. Russell Rappa, ki je Poneveril pri tem denarnem za- Ameriške vesti. Mehikanci izzivajo na vojno. Douglas, Ariz. 1. nov. Pri Agua Prieta ob mehiški meji so se zbrale številne čete ustaškega gene | rala Villa, katere hočejo napasti Carranzove utrdbe okoli tega mesta. Mestece Agua Prieta je vslec Ko sosjete generala Villa s topo vi obstreljevale ,gorinavedeno postojanko, je priletelo več bomb semkaj v naše mesto Douglas, Ariz. Dosedaj je bila že ubita tukaj ena civilna oseba. Sodi se, da Mehikanci s tem nalašč izzivajo Zedinjene države na vojno. General Funston, ki zapoveduje tukajšnjim četam Zedinjenih držav se je odločil nastopiti z vso silo, da kaznuje predrzne mehiške ustaše. V slučaju potrebe ali sile bode udri s svojo številno in dobro oboroženo armado tudi preko meje v Mehiko. Wilsonova predsedniška kampanja. Washington, D. 0., 1. novembra. Predsednik Wilson se je konečno le odloči! zopet kandidirati za predsedn^štvo v Zedinjenih državah povodom volitev 1. 1916. V četrtek, dne 4. t. m. bode prvikrat nastopil na govorniškem odru na banketu nekega demokratskega kluba v New Yorku. Predsednikovo geslo in načelo pri prihodnih volitvah bode r- narodna obramba :n narodna sloga na podlagi znane ^atriotične prislovice: "America first!" Dan Wilscnove poroke. Washington, D. C., 1. novembra V BeK hiši je bilo danes uradno nnznanjano. da se hode vršila popoka predsednika Wilsona z Mrs Norman Galt zadnje dni mesec* ^»oembra t. 1. Poroko se bode -bhajalo na povsem privaten način. • . Umor v zraku. v. Cleveland, O., 29. oktobra. — Na Vrhu oboka novega železnega mosta čez Cuyuhoga River, 60 čevljev visoko v zraku je danes neki delavec z kosom železa ubil syojega sodelavca Frank Wrighta. Najprvo sta se nad mostom ru* vala, konečno se je pa težko ra njegovih premogovnikih. Dosedaj je ta načrt že odobrilo 18 premo- njeni Wright prevrnil vglobočint), kjer je utonil. Morilcu se je po srečilo, da je utekel. je padla Bolgarom v roke velika količina vojnega materijala in sicer: 10.000 pušk, 950 zabojev smodnika, 15.000 zabojev patron (nabojev) in obilo provijanta. Rim, Italija, 1. novembra. — Iz Bukarešta na Rumunskem se nekemu tukajšnjemu listu poroča o hudih bojih med Srbi in Bulga-ri v dolini Timok. Dasiravno se se nahaja samo 8 milj od Kraguje-vaca, najbolj znanega mesta na Srbskem vsled ondotnega velikega državnega arzenala, ali orožarne. Vsokako se da lahko soditi, da bode v teku tega dne, padla v naše roke tudi ta važna srbška postojanka, ki je že od tako blizu obkoljena Črnogorsko poročilo. Rim, Italija, 31. oktobra. — Tukajšnji črnogorski konzulat je izdal danes sledeče uradno vojno poročilo: "Ker so Avstrijci dobili zadnje dni ojačenja na celi fronti ob reki Drini blizu Više-grada, se jim je dne 25. oktobra posrečilo prekoračiti to reko. Na t vseh drugih točkah so pa naše ali Srbi bojujejo kot levi, se ne m.-' ^f™**-^, .,,™nika P?." ____nazaj. Najhujši boj se vrsi garskih naselbin rado. v državi Colo- Važna predloga zavržena. Washington, D. C., 1. novembra. Vrhovno zvezino sodišče je danes zavrglo predlogo, ki je bila naperjena protiVinozemskim delavcem v j državi Arizona. Vrhovno sodišče zatrjuje, da, je ta predloga proti ustavna. V Arizoni so hoteli uveljaviti zakon, da bi smela jemati vsaka družba le 20 odstotkov inozemskih delavcev v službo, osta li bi pa morali biti ameriški državljani. Vsled tega se je pri državnem departmentu pritožila najprvo Anglija in Italija. Zakon glede ameriškega državljanstva za delavce v državi Arizona je torej s tem razveljavljen. Šola zgorela. Peabody, Mass., 28. oktobra. Danes dopoldne je nastal v tukajšnji farni šoli sv. Janeza ogenj, ki je zahteval veliko število nedolžnih žrtev. Kakor se sodi, je jelo goreti v pritličju šole. Takoj za tem so šolske sestre skušale spraviti mladino na varno. K nesreči so pa prestrašeni otroci hi teli po napačnih stopnicah iz go rečega poslopja in se niso zamogli rešiti, ker so bile ondi glavna vrata zaprta. Vsled tega je bilo največ otrok ondi pohojenih in zadušenih. Dosedaj so spravili že 20 trupel iz pogorišča. Umorjen delavski vodja. Salt Lake City, Utah, 31. okt. Bivši indijanski agent iz Duchesne Utah, major H. P. Myton, je danes v prepiru ustrelil znanega vodjo delavske zveze I. W„ W. Roy G. Hortona. Morilec se je konečno sam priglasil policiji. Linčanje. Columbia, Miss., 31. oktobra. —. Danes zarano zjutraj je udrlo v tukajšnjo okrajno ječo več oboroženih mož, ki so s silo odvedli iz zapora preddelavca neke parne žage Jack Hughesa, in istega obesili na bližnjem drevesu. Hughes je bil vsled tega areti ran, ker je pred nekaj dnevi v prepiru umoril 21 letnega delavca Larue Hallawaya iz Columbije. Končana stavka. Pittsburgh, Pa., 1. novembra. — Organizacija steklarjev, ki zavzema državo Penna., Ohio, Ind. in Kans. je po daljšem stavkanju sprejela ponudbo za 3 in pol odstotno povišanje plače. Vsled te končane stavke se je danes v tem mestu vrnilo okoli 5000 steklarjev zonet na delo. Gospodarji in družbe so/se udale vsled tega,, ker imajo veliko naročil. Ameriški konji za Evropo. East St. Louis, m., 1. nov. —. Minuli teden so kupili tukaj zastopniki entente zopet 3300 konj za vojno, katere se bode poslalo na cilj preko Lathrop, Mo. Te dni se je odposlalo od tukaj v Anglijo 753 konj, v Francijo 1182, v Italijo 652 in v Belgijo 770. Skupno število vseh konj kupljenih tukaj in odposlanih že v Evropo znaša 174.285 v vrednosti $25,000.000. Velika skladišča municije zgorela. Seattle, Wash., 29. oktobra. — Tukajšnja policija se trudi na vse načine, da bi izsledila storilce, ki so včeraj zažgali tukajšnje skladišče Blue Funston Line paro-brodne družbe, kjer se je nahajalo za $500.000 vrednega vojnega materijala in municije za Anglijo in Rusijo. Splošno se sodi, da so ta ogenj zanetili Nemci iz samega sovraštva. Mestu Milwaukee pretijo "suhe" nedelje. Milwaukee, Wis., 31. oktobra. Zveza metodistovskih pastorjev dela tudi tukaj živahno agitacijo va zapiranje gostiln ob nedeljah. Dne 1. novembra bode imela ta •^veza svojo sejo, na kateri se bode o vprašanje odločno rešilo. Vsa -ronja teh temperenčnikov se opi--a na novo tozadevno / postavo, \ko se jim ta načrt posreči, bodo ze prihodnjo nedeljo vse gostilne n delikatesne trgovine v našem mestu zaprte. Inozemske vesli. Hudi boji na Srbskem. Sofija, Bolgarska, 1. novembra. Na Srbskem se vršijo vedno bolj hudi boji, tako, da se bo že tekom nekaj dni odločilo usodo srbskega naroda, da bo moral zapustiti svojo domovino vsled prevelikega sovražnega navala. Nemška, avstrijska in bolgarska armada namreč tako uspešno deluje na vseh točkah, da se bode Srbe polagoma spravilo preko meje v Ornogoro, kjer bodo popolnoma zajeti. Danes se tukaj uradno naznanja. da so bolgarske čete zavzele najbolj močn9 trdnjavo v iztočni Srbiji, Pirot, Srbi se dalje umikajo na celi črti ob reki Timok, na scveroiztočnem Srbskem. Danes se je bolgarska artilerija daleč naprej pomaknila od Knja-ževaca in Pirota. kjer je pričela uspešno obstreljevati zunanje utrdbe srbskega mesta Niš Južno-zapadno od Kniaževaca si je naša irmada pridobila znamenit gorsk? ?reben Tozibata, odkoder se je -•»m odnrla prosta pot do Niša in Bala Palanke. rejo nikakor ubraniti bolgarski premoči. Bolgari imajo pri tem zelo občutne izgube. Tako so Srbi 3. bolgarski pešpolk docela uničili, da je preostalo od njega Je še 50 mož. Vsa javna poslopja v Vidinu na Bolgarskem so prenapolnjena z ranjenci. Omenjeni list tudi poroča, da je iz strahu pred sovražnikom že zbežalo 20.000 Srbov' preko meje na Bolgarsko. Bolgarom se je zadnje dni posrečilo. da so si pridobili nazaj znamenito strategično točko Ve-les, katero so svoječasno okupirali Francozi. Sedaj se nahaja glavna bolgarska armada samo še 16 milj oddaljena od srbskega mesta Niš. Padec tega mesta je torej vsak trenotek pričakovati Na severnem Srbskem pa prodirajo zelo uspešno tudi nemško-avstrijske čete. Danes so na seve-rozapadni meji te napodile Srbe iz bosanskega ozemlja; pri tem so zajeli 1500 vojnih ujetnikov in dospeli s svojimi kolonami do Resave in Sviljanaca. Zajetim Srbom na pomoč. London, Anglija, 1. novembra. Med Rusijo in Rumunijo se je doseglo povoljen sporazum, da sme Rusija s svojimi četami prekoračiti Rumunijo, koje ima pripravljene Srbom na pomoč. Zaeno je Rusija obljubila Rumuniji velik kos Besarabije, ako bi se hotela slednja pridružiti ententi. Rumu-nija je povsem zadovoljna s to predlogo in se bo najbrže odločila priskočiti na pomoč Srbom s svojo, pol milijona broječo armado. Enako ima tudi Rusija že na ru munski meji pripravljeno svojo številno armado, s katero hoče v zadnjem trenotku napoditi sovražnike Srbov. Francozi napredujejo na jugu. London, Anglija, 1. novembra. Na bolgarski meji, 15 milj severno oddaljeno od Grške se je Fran-sozom posrečilo zavzeti važno bol garsko mesto Strumnico; od tukaj so udrli Francozi celih 20 milj dalje na bolgarsko ozemlje. Včeraj je dospelo v Solun zopet 150.000 francoskih vojakov, ki bodo skušali odbijati sovražnika na južno-srbski strani. Bolgari v strahu pred Rusi. Solun, Grško, 1. novembra. — Bolgarije se je lotil strah pred ruskim vpadom, kajti sedaj se že za trdno sodi, da bodo Rusi preko Rumunijc lahko udrli na južno stran. Rusija ima zato pripravljeno 200 000 mož močno armado. — •V Črnem morju bode pa ruska flotilA skušala od strani napasti vsa bolgarska pristanišča. V tem slučaju so pripravljeni B&lgari sami potopiti vse svoje torpedne 5olne in tovorne parnike že preje bi jih zamogli Rusi zajeti Kragujevac obkoljen. Berlin, STemčija, 31. oktobra.— Danes so naše čete zavzele važno srbsko mesto Milanovac. To mesto sedaj pri Gori. Laskave ponudbe Grški. Berlin, Nemčija, 1. novembra. Iz Aten se semkaj poroča, da ponuja Anglija Grški neie samo otok Ciper in dodekaneško otočje, temveč tudi veliki del južne Albanije, — ako bi se ta hotela z vojno pridružiti ententi in pomagati Srbiji Zaeno je pripravljena Anglija evakuirati vse aegejsko otočje, katero je dosedaj Anglija zasedla, to pa šele po' končani vojni proti neznatni odškodnini.-Grški ministrski predsednik je pa vse te laskave ponudbe hvaležno odklonil, trdeč, da bode ostala Grška strogo nevtralna. Turki potopili veliko rusko bojno ladjo. k London, Anglija, 1. novembra. Glasom pomočila nekega dopisnika iz Carigrada, so Turki dne 27. oktobra potopili na obrežju Črnega morja neko veliko rusko x>ojno ladjo, koje ime je pa še neznano. Ve se le toliko, da je bila ta ladja zgrajena po načrtu ruske bojne ladje "Ivan Zlatoust" in da je imela 731 mož posadke. Iz severnega bojišča. London, Anglija, 1. novembra. Iz Petrograda prihaja semkaj ugodno poročilo o velikih uspehih Rusov v bližini mesta Kovel. Zadnje clni so pričeli Nemci za-nuščati to važno mesto vsled hudega napada od strani Rusov. Rusi so vsled te zmage zelo veseli, ker so dobili v mestu Kovel ogromne množine municije in raznih vojnih potrebščin. Odkar zapoveduje ruski armadi sam car Nikolaj, napredujejo Rusi na celi črti. Sedaj nameravajo vzeti iz nemških rok mesto Dubno, Lutsk in* BrestLitovsk. Odstop ruskega zunanjega ministra. London, Anglija, 31. oktobra. Po zgledu francoskega zunanjega ministra Theofile Delcasse je odstopil tudi ruski zunanji minister Sergij Sazanol. Na njegovo mesto bode imenoval car Nikolaj najbrže Ivan Goremkyna. Francija žaluje. Pariz, Francija, 1. novembra — Danes se je obhajal po celi Franciji spominski dan za domovino padlih junakov. V Parizu in ostalih mestih je hitelo na tisoče in tisoče ljudstva na razna pokopališča, kjer so okrasili z venci grobove padlih žrtev. Največ ljudstva se je zbralo na bojnem poFju ob Marne. Na pokopališču v Pere la Chaise so ta dan postavili krasen spomenik 171 padlim francoskim pesnikom in pisateljem. Zdravje angleškega kralja London, Angliia. 1. novembra. Zdravje angleškega kralja Jurija, ki se je pred nekaj dnevi nevarno ponesrečil vsled padca s konja se vidno boljša. Kralj bode že v nekaj dnevih zopet na nogah. Is urada društva sv. Genovefe it 108 K. S. K. J., Joliet, HL Članice tega društva so napro-šene, da se zanesljivo udeleže prihodnje posebne seje, ki se vrii dne 3. novembra. Na tej seji se mora rešiti več važnih zadev. Prinesite s sabo tudi certifikate (Policy), to velja za one ki jih še niso oddale. Na zadnji naši seji je bilo sklenjeno, da bi naj vsaka kaj darovala za cerkveni "fair", ki se prične dne 7. novembra t. L in se bo vršil prve tri nedelje. Zaključek tega "faira" bode na Zahval ni dan dne 25. novembra. Da naše društvo ne bo zaostalo za drugimi bomo imele v dvorani stare šole vse 4 večere svoj "štantM, kjer se bodo prodajale razne stvari. Čisti prebitek je namenjen cerkvi. Vsled tega Vas cenj. sosestre prosim v imenu odbora, da naj vsaka članica kaj k temu pripomore. Lepo bi bilo, da bi vsaka kaj malega darovala, tako kakor smo druga leta, saj nas veže dolžnost, podpirati tudi cerkev. Naj še omenim h koncu^— če rfivno že staro novico, ki še ni bila nikjer objavljena, da se je dne 28 sept. t. 1. v tukajšnji slovenski cerkvi poročila naša društvena tajnica Marija Stanfel z g. Math Flajnikom. Nevesta je hči dobro fcnane družine Stanfel iz Jolieta; njen oče je bil prvi glavni tajnik naše K. S. K. J. Novoporočencema želimo obilo sreče! K sklepu pozdravljam vse sosestre in člane K. S. K. J. Mary Golobitsch, predsednica. sv. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva Jožefa št. 57 K. S. K. J., Brooklyn, N. Y. - Članom goriimenovanega društva se naznanja, da se vrši v soboto, dne 6. novembra t. 1. redna mesečna seja ob 8. uri zvečer. Pri tej seji imamo več važnih točk na dnevnem redu; želeti bi bilo torej, da bi se člani navedene seje udeležili v polnem številu. Tudi je naprošen vsak član, ki še ni vrnil, ali oddal tiketov od zadnjega piknika, da iste prinese k prihodnji seji. Enako so napro-šeni tudi oni člani, ki še niso oddali svojih certifikatov (Policy), da jih prineso k tej seji in oddajo podpisanemu tajniku. Sobratski pozdrav O. Tassotti, tajnik, 423 Throop Ave., Brooklyn, N. Y. namerava vdeležiti tega banketa, naj odda svoje ime, da se bo vedelo, koliko članov bo navzočih pri tem banketu. To moramo znati zaradi priprave. Postrežem bomo dobro. Samo pridite vsi, da se bomo saj enkrat zopet po bratovsko razve* selili. Omenim dalje, da kazni ni nobene; opomnim pa le, da vsakdo, ki ima spoštovanje do društva in dobro katoliško srce se bo te redke slavnosti vdeležil. Upam da ne bo nikogar, ki bi nalašč izostal ker smo si vsi enaki so bratje pod eno in isto zastavo kateri že danes vnaprej zakličimo "Zastava naša dvigaj se, Na pravo pot na vodi! Ti kličemo iz srca vsi, Pozdravljena nam bodi!" Koncem dopisa pozdravljeni vse brate in sestre K. S. K. J. in kli čem vsem Slovencem: Ne zamudite ugodne prilike in pristopite K. S. K. J. ker ne veste ne ure ne dneva nesreče ali svoje smrti! A. Strukel, II. vitez NAZNANILO. Člani društva sv. Barbare št 74 K. S. K. J., Springfield, 111 se s tem uljudno vabijo, da se polnoštevilno udeležijo redne me sečne seje dne 18. novembra t. 1 na kateri bodo prečitana društve na pravila, da se dajo potem i tisk, ako bodo sprejeta. Vsak član je torej dolžan vde ležiti te seje; s sabo naj prinese stara pravila, ali knjižico zaradi sprememb. Dalje naznanjamo, da se člani našega društva popolnoma strinjajo s priporočilom gl. tajnika glede ustanovitve otroškega oddelka, kar bi bilo gotovo za na predek in še večji uspeh naSe dične Jednote. Odbor. Iz urada društva sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J., Cleveland, O. •Vsem članom gorinavedenega društva se tem potom naznanja, da se bode vršila prihodnja redna mesečna seja v soboto zvečer dne 13. novembra, točno ob 7. uri. Vsak član, ako le mogoče, naj se te seje udeleži. Sobratski pozdrav John Šušteršič, tajnik. (11. 3—11. 10 2x) NAZNANILO. Članom društva Vitezi sv. Mar tina št. 75 K. S. K. J., La Salle, 111., se naznanja, da je dalo naše društvo svojo zastavo popraviti tvrdki Emil Bachman v Chicagu, 111. Zastava bode sedaj pravi kras, ker bo domalega vsa prenov Ijena. Slika bo sedaj šivana in ne barvana tako, kot je bila po preje. Tem povodom je naše društvo skleilifo na seji dne 17. oktobra, da se naj da zastavo na novo blagosloviti in sicer dne 14. novembra t. 1. Zato ste naprošeni od društvenega odbora, da se vsi člani brez izjeme vdeležite blagoslovljenja označeno nedeljo. Zbiramo se pri sobratu Vudšenku zadnji čas ob 9 uri 30 minut dop. in potem od korakamo odtod z zavito zastavo v našo slovensko cerkev. Zastavo bo nam blagoslovil pred sv. mašo naš domači župnik Rev. Fr. Šalo-ven. Po blagoslovi j en ju se pa prične sv. maša, ki se bo brala za vse mrtve in žive člane ter članice našega društva. Ko se bo maša končala, odkorakamo z razvito zastavo nazaj na določen prostor, kjer se bo vršil slavnostni banket. Vsi člani naj bi se zglasili pri sobratu Josip Vudšenku na prvi cesti, ki je za-eno tudi II. dr. tajnik. Kdor se NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Roka št. 15 K. S."K. J. naznanjam tem potom, da sem se preselil z 4636 Hatfield St. na 5104 Butler St. Pittsburgh, Pa. Sobratski pozdrav ^ Fi&nk Cvetic, tajnik gori omenjenega društva. Iz urada tajnika društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J., Indianapolis, Ind... Tem potom naznanjamo, da je bilo žrebanje zlate ure, katero smo dali na številke in bi se imelo isto vršiti dne 30. oktobra, — preloženo na nedeljo, dne 5. decembra t. 1. To se je izvršilo zaradi tega, ker je še več kot polovica društev, od katerih še pričakujemo nazaj neprodane tikete, ali pa svoto za razpečane. Žrebanje smo morali preložiti, da ne bode kake sitnosti. Nekaj je bilo tudi krajevnih društev naše Jednote, katera so nam že poslala denar. Ta društva uljudno prosimo, da nam blagovolijo poslati že odrezke (kupone) od srečk, kaor tudi neprodane tikete; ostala društva pa prosimo, da naj tudi uredijo to zadevo še predno se bode izžrebalo uro! našem "ta črnem" vsak dan. Delo se tudi tukaj še kateri dan dobi, ako je naš stari "bos" pri volji. < Slovencev nas je tukaj 9 družin ter par pečlarjev. Vsi sc prav solidarno razumemo med seboj Imamo dva podporna društva in precej lepo katoliško cerkev. Sedaj se nam bližajo bolj dolgi zimski večeri; treba je bilo ukreniti kaj, da si bomo te večere krajšali in vsled tega smo ustanovili ko-re^pondenčno šolo za učenje angleškega jezika. Radi tega se opozarja vse tukajšnje rojake, da se naj te šole poprimejo. Dana jim je lepa prilika, da se malo bolj priuče našega deželnega, ali angleškega jezika. Pouk se vrši trikrat na teden, v ponedeljek, sredo in ob petkih. Rojaki, stopite torej na noge in zahajajte redno v to šolo! S sobratskim pozdravom Tony Hren, član dr. št. 95. Ely, Minn. Cenjeno uredništvo! Med mnogimi društvi spadajo-Čimi h K. S. K. Jednoti ima tudi tukaj ta Jednota precej močno ln eno izmed najstarejših društev. Delavske razmere so tu še precej povoljne v raznih železnih rudnikih in tako tudi na bližnji parni žagi. Dasiravno smo že bolj pri severnem tečaju in kljub hladnemu poletju, so tu okrog Elya poljsKl pridelki dobro obrodili. Sedaj v jeseni pokajo' po bližnjih gozdih okoli naših jezer tudi puške na nožne sovražnike: zajce, srne itd. in naši izvežbani lovci priha jajo vedno z obilnim plenom do-dov. Osobito zajcev in divji« kokoši je letos mnogo v okolici naše slovenske metropole. Da se je vršil pri nas te dni sv. misijon, je že znana stvar. Naš precast, starček Monsignor Buh ki oskrbuje V veliko elysko faro, ter podružnico na Wintonu in indijanske misijone ob Vermilion jezeru je nam prvo nedeljo po sv. misijonu povedal, da ker je pustil prenoviti cerkev in farovž, je priredil sv. misijon, da se tudi dušno stanje njegovih ra^ranov prenovi. Dasi smo opazovali množico ljudi ob sv. misijanskem času, ki so obljubovali služoo Dožjo ob nedeljah redno obiskovati tudi za naprej, se ta obljuba žal precej prvo nedeljo po sv. misijonu ni držala kakor Dl se mogla. — Posebno pri večernicah ^i bilo želeti večje udeležbe ecrkvi od strani vernikov. In ter je tudi dober časopis včasih dober misijonar, naj bo to na tem mestu omenjeno za vse prizadete Sv. misijon ni samo za misijonski teden, temveč tudi za kasneje! Opazovalec. Bridgeport, Ohio. Cenjeni sobrat urednik:— Šele pred kratkem sem Vam po ročal razne novice iz naše našel )ine. Tedaj še človek niti sanjal ni, da Vam bom tako kmalu moral zopet poročati bolj žalostne novi ce kot zadnjič, ali da nas je "be " žena, smrt, tako pogosto med tem časom obiskala. •V četrtek, dne 21. oktobra se je podal naš sobrat Frank Hoče var v bližnje mesto kupovat ne taj potrebščin za popravek pri nam bil pravi fegled dobrega so-brata, očeta in družabnika. Pogreb se je *ršil dne 24. oktobra na sv. AntonVspokopališče. I-stega so se udeležila^oleg našega društva sv. Barbare št. 23 K. S. K. J. tudi dr. sv. Barbare Forest City, Pa., društvo "Edinost" S. N. P. J., društvo "Dobri Bratje" S. D. P. Z., Tirolsko društvo sv. Jurija (Knights of St. Qe^rge) in cerkveno društvo sv. Imena (Holy vsega trpljenja. Umrla je 24. oktobra zvečer. Poleg žalujočega sdproga zapušča tu še 2 sestri Marijo Matoš in Ano Grom. Bila je tudi članica doruštva "Dobri bratje" št. 38 S. D. P..Z., ki ji je preskrbelo dne 26. oktobra pop. krasen pogreb. Istega so se vde-ležila tudi druga, gori navedena društva razen Tirolskega društva in društva sv. Imena. Osobito so pokojnici izkazale zadnjo čast nje- Pokopali so jo tudi na pokopališče sv. Antona. ✓ Ob zaključku izrekam kot prijatelj in sobrat bratu Frank Potniku vsled te izgube moje najglobo-kejše in srčno sožalje ter ostalim sorodnikom. Pokojnici pa kličem: Večna luč naj ti sveti. R. I. P. Anton Hočevar, R. F. D. 2, box 11% Bridgeport, Ohio. Članom gorinavedenega dru- svoji hiši. Toda žalibože, zadela stva poročam, da je zadnji čas za oddajo starih certifikatov. Jaz jih rabim, ker jih moram poslati na ga je v mestu nepričakovana nesreča. Dospevši v mesto s poulično karo bi se imel presesti na dru- glavni urad Jednote. Osobito igo in je iste čakal na Cestnem člani našega društva na potnih hodniku na nekem križišču. Med listih so naprošeni, da mi dopošlje-jio po pošti certifikate preje ko mogoče. Nove certifikate bode izdala Jednota člasstvu brezplačno. Konečno še prosim člane našega društva, da se udeležijo mesečne Seje dne 7. novembra v obilnem številu, ker imamo več važnih točk ter drugih zadev na dnevnem redu. S sobratskim pozdravom M. A. Pavell, tajnik, 708 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind. Seminole, Pa. Cenjeni sobrat urednik! Minulo je že precej časa, odkar je bil priobčen v - Vašem listu zadnji dopis iz te naselbine. Radi tega sem se namenil jaz danes, poročati ob kratkem o tukajšnjih delavskih razmerah. Dosedaj smo delali slabo. Pa hvala Bogu! stvar se pfreobra-nila na bolje, ker smo stopili tudi mi v ofenzivo, da udrihamo po tem je pa pridrvil z vso naglico tovorni avtomobil, last Scott Lumber Co. iz Bridgeport, O. Voznik ni imel moči, da bi avtomobil pravočasno ustavil, ali zasukal na pravo pot, temveč ga je v naglici obrnil naravnost proti prostoru kjer je čakal na hodniku naš sobr. Hočevar kare. Avtomobil je nesrečneža podrl na tla in zavozil dalje v izložbeno okno "Bridgeport National Bank;" druge, al? hujše nesreče pri tem ni bilo, razen te, da je Frank Hočevarja avtomobil do smrti povozil. Pokojnik je že po preteku tri četrt ure izdihnil v bližnji bolnišnici svojo blago dušo, kamor so ga takoj prepeljali. Pokojni sobr. Frank Hočevar je pristopil k društvu sv. Barbare št. 23 K. S. K. J. dne 14. septembra 1902 in moram reči, da je bil od pristopa, pa do zadnjega vedno zvest član našega društva in K. S. K. J. To društvo je izgubilo s tem enega izmed najboljših svojih članov v vseh ozirih, ker je Name Society). Poleg gorinave- ne prijateljice m druge ženske denih društev so se pogreba udeležile tudi članic^ dr. sv. Ane št. 123 K. S. K. J., ki pa niso v sprevodu korakale. Tako je imel naš nepozabni in pokojni sobrat Fr-Hočevar veličasten sprevod, koje-ga je po vsej pravici tudi zaslužil. Pokojni Frank Hočevar se je rodil v Žabji vasi, obč. Šmihel pri Novem mestu; bil je bolj siromašnih starišev ter je moral iti vsled tega že zgodaj po svetu za kruhom. Služil je po raznih krajih Dolenjske in dlje časa v Ljubljani, in ondi se je tudi poročil. Zatem se je podal v Ameriko iskat sreče, da bi zamogel kaj pomagati svoji ljubljeni družini v starem kraju. Po daljšem čakanju in trudu je dobil zatem družino semkaj. To je bilo ravno pred 27 leti. Dasiravno je bil pokojnik šele 58 let star, je bil eden izmed najstarejših naseljencev naše naselbine, ki si je tudi prvi postavil tukaj svojo domačijo. Skrbel je za svojo družino vedno marljivo in je deloval za napredek našega podp. društva. Tu zapušča neutolažljivo soprogo, tudi članico dr. št. 123 naše Jednote, dve hčeri in e-dinega sina, jednako člana našega društva. Vsem tem prizadetim izrekam tem potom v imenu društva sv. Barbare št. 23 naše globoko sožalje vsled velike izgube tako nesrečno in prerano zumrlega soproga in dobrega očeta. Vsem društvom in posameznih rojakom, pa lepa hvala za obilen obisk pri pogrebu. Tebi nepozabni nam Frank pa naj sveti večna luč! Počivaj v miru v hladni in svobodni ameriški zemlji! Pripomniti še moram, da je minulo dne 21. oktobra t. 1. ravno 33 let, odkar se je pokojnik poročil. Komaj smo se pa vrnili s pogreba, je umrla soproga Frank Potnika, tukaj tudi dobro znanega rojaka in člana raznih društev. Pokojnica je prišla v Ameriko pred poldrugim letom, nakar se je kmalu poročila; a ni ji bilo usojeno uživati dolgo časa to zemeljsko srečo in ameriško svobodo! Že pred nek^j meseci je pričela bolehati, sedaj je pa rešena nih pravil. Poleg tega imamo n* več drugj| NAZNANILO. Članom in članicam društva sv. Barbare št. 97 K S. K J., Mt. I* live, 111., dajem na znanje, da sem prejel od glavnega tajnika Jednote nove certifikate, katere bom razdelil na prihodnji mesečni seji dne 7. nov. t. 1. Vsled tega opominjam vse člane, da se zanesljivo udeležijo te seje, ker bode moral vsak član (ica) podpisati svoj certifikat predno se ga opremi z društvenim pečatom. » S pozdravom do celega članstva K. S. K. Jednote Anton Muič, tajnik. Iz urada društva sv. Jan. Evang. št. 65 K. S. K. J., Milwaukee, Wis. S tem prosim in naznanjam vsem članom našega društva, bl* vajočim v mestu in bližini, da se naj kar najbolj v polnem številu udeležijo prihodnje mesečne seje dne 14. novembra t. 1. zavoljo sestave in sklepanja novih društve- d ne vnem redu tudi važnosti. ^^^^^^^^ Tudi še nisem prejel od vseh članov certifikatov. Vsled tega gt© naprošeni oni, ki jih še niste irro. čili, da mi jih kar najhitreje do-pošljete po pošti ali osebno izročite! Sobratski pozdrav John Kegel, tajnik, 5 243 — 1st Ave., Milwaukee, Wit. Iz urada društva »v. Roka št 13* K. S. K. J., Frontenac, Kana S tem se opozarja članstvo tega društva ,da se udeleže prihodnje, ga mesečnega zborovanja dne 14. nov. t. i. v velikem številu. Zborovanje se vrši v navadnih prosto-rih. Na tej seji se bode razpravljalo radi ustanovitve novega, aH otroškega oddelka, kar bi bilo nedvomno v korist K. S. K. J. in o-sobito še našim potomcem. De-lujmo res za K. S. K. J., ki tako po materinsko podpira svoje člane v času nesreče in goji med so* brati naš mili slovenski jezik. Zaeno opominjam še vse one člane, ki še niso oddali certifikatov tajniku, da naj to store gotovo na prihodnji seji. Oni. ki so pa nepotrpežljivci in zahtevajo kar stare certif. nazaj, naj malo počakajo, saj se ne bo noben certifikat izgubil. To delo je ogromno in zahteva časa. Če gre z novimi certifikati bolj počasi, to ni moja krivda. Sobratski pozdrav. Frank Kernc, tajnik. M. POGORELC trgovec z zlatnino 29 E. Madison St. Room 1112. CHICAGO, ILL. Pilite po cenik! KlftO VELJA SEDAJ IE $15.30 Za $15.30 Vam poslfcm seda) 100 Kron v staro domovino. Če želite svojcem v staro domovino poslati kakšno božično darilo v obliki denarja, se Vam nudi sedaj najlepša prilika. Ne zamudite časa. Pošiljatve so jamčene. Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. VRNIMO V LEKARNAH BITTER-WINE r, VV ▼*INC«OVO horke vino VJOSEPH TU 1*1* j'" 22 s A ihl *«• CENA $1.00 Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v zvesti, da je ta svet nebeSki raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari f Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino , To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — prekine bolečine iz drobja, odstrani zabasanost, doprinese okus do hrane, pomaga prebavljatl okrepča prebavno moč, ohrani organe delavne, odstrani nervoznost. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, daje pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno trinerjev liniment in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Cena 25 in 50c, po poŠti 35 in 60c. Izdelovatelf 1333-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS Noč ob Soči. po meščanski večerji pod kostanji goriškega gostilniškega vrte Se hitro črno kavo na terasi pred kavarno; belo loščeni stoli, ^ električna luč, okna z bleščečimi stekli in svetlimi medenimi palicami, fine zdelice na srebrnih krožnikih, dobra smotka — vse z veseljem zaužito, kakor zadeva svobodni dihljaj, za rezervo. Tedaj pristopi vojni orožnik, javi pokorno, da je tu, in odriniti moramo. Naravnost, dol po širokem drevoredu; čedalje bolj temen ln bolj tih je. Gremo kakor po mestu, ki spi in sanja, da bi ga ne vzbudili in da se sami ne prebudimo. Naprej. Korak za korakom po temi, ob domnevanih bledih hišah, ki mole izza gostih senc svojih vrtov. Temno noc^u nebo molči, le enkrat zdrkne da leč tam čeznje živ žarek. "Stoj!" zakriči nekdo z teme. ' Vsa divja eneržija vojne je v tem klicu straže; v glasu je takorekoč izra ženo, da je vojak grozeče zagrabil za puško; postojimo; povemo straži, kdo da smo; spoznal je o-rožnika, in smemo naprej. Toda svalčice proč; žareča pika, zadnji prijazni svit v tej trdi, grozeči temoti, tudi tebi se moramo odreči ; preblizu smo sovražniku. Torej tipajoč dol po klancu. Hiše so že r„edke in vrtovi. Proti obrežju gre naša pot, na piano. Mir, popoln mir. Enkrat nam priropo-tajo konji nasproti, skoro kakor pošasti; z velikimi koraki se prikaže iz teme vojak, nas tiho pogleda, pozdravi in izgine, molčeča siva prikazen, kakor v sanjah. Soparno je kmalu zopet dež, nobene zvezdice na nebu. O, ta ti-hota! Naši koraki se bobne razlegajo, čujemo, kako udarja železna ost palice ob cesto. Naenkrat zaslišim tih glas kakor iz daljave, pa vendar čisto blizu ušesu, ki praša mirno in ravnodušno: "Kdo hodi tod?" — "Pokorno izjav Ijam, gospodje vojni poročeval ci!" Vojni orožnik je bil spoznal šepetajoči glas, bil je poveljnikov oddelka, ki tu v bližini straži Zdaj zazremo skozi črno temo tudi drevje v starem vrtu, prostorno hišo. Na poveljnikovo besedo stopimo po pobočju gor, drage, dolge sence nas prijazno obdajo in potegnejo med vrata. Ah, sve-tiljka! Zdi se nam kakor dobroten čudež, da brli tu lešeerba, da je pretrgana ta strašna, črna, grozeča noč. Nezavedno potipljejo naše roke po tobačnicah; vsak živec koprni po tolažilnem strupu. Poveljnik nas sprejme, dobrodušno, veselo. Malo je bil zunaj, da se nasrka zraka, pa nas je čul priti. Škoda, da nam ne more svojega gradiča pokazati po dnevu, takrat pa cesto vedno obsiplje ogenj. Če hočemo, lahko v vrtu stopimo v globoke jame, ki so jih izkopale granat^, ali pa otiplje-mo čudno razstreljeno smokev, ki jo je strel do dobra olupil. Medtem bo on telefoniral podrejenim poveljnikom, da pridemo. Tovariši so obiskali čudovito razstreljeno drevo, jaz pa sem se podal rajši dol v klet z večimi prostori; malo zaduhla, pa če ne prileti bomba ravno na ozke stopnice, ne more v notranjost; to je dobro stanišče. V enem oddelku brli majhna petrolejka; pokrita je s časnikom, ker nima senčila. Na leseni mizi so papirji, par mapšet, telefonska sluhala. Vroče je in zadušljivo v tej podzemeljski jazbini. Po tleh leže slamnice; narednik in dva ordonančna vojaka spijo tu trdno; pazljivo stopimo čeznje. Zdaj ustopi nekaj častnikov; radovedni so na goste v civilu. Malo poklepečemo; vedno zopet mi je otožen užitek, če morem s temi možmi spregovoriti nekaj lahkih besedi, menjati kako salo. V tem telefonira neki podčastnik hrvatski: Razumem vsako besedo, ker sem se svoje dni učil drugega slovanskega jezika. "Vojni poročevalci," pravi mož. Onemu tam v strelskem jarku, ki-» lometer nanrej, ta težki izraz ni popolnoma jasen, zato se opiše: "Veš, ljudje, ki nekaj pišejo v liste ... " Zdaj je oni tam v strelskem jarku razumel, sporočil bo naprej. Poslovimo se. Potem, ko se povrnemo, naj se zopet oglasimo: gospod poveljnik nas smeUijaje povabi, da tedaj spijemo ž njim Rašico sekta; nemalo je ponosen Ba to razkošje; toda priti moramo Pr*d soinčnim vzhodom, drugače moremo nazaj v Gorico; po ess cesti, ki smo po njej prišli, po 1 veda. To se ne da prav prevesti, dnevu ni mogoče hoditi; zato je Umrl je revež!" — "Moj sluga bila v temi tako žalostna. je tudi padel," poreče neki nad- Zdaj pa lahno, počasi naprej; poročnik, ki bi se najrajši milo tiho, tiho, vedno le po dva in dva, zajokal. Ne more si drugače po-kajti onstran preži sovražnik Blizu obale smo; pofctojimo, da bi se orientirali. Zdaj noč ni več ta- A\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ ZDAJ POŠLJEMO V STARI KRAJ KRON ZA 100 $15.35 ko temna; kmalu izide luna, ki je danes skoro polna. Zagledamo senčne obrise vaških hiš; tenak zvonik; črne ciprese; neizmerno visoke se nam zde; črno nebo sloni na njih vrhovih. Šepetaje 1 povemo ime vasice. Bela velika cesta se vijuga semintja; kakor kača se vleče naprej v negotovo daljavo. Postojimo in upremo pogled v turobno, soparno noč; naenkrat zdrči čez nebo žarek pramen luči, preseka oblake, nas dohiti, izgine, se obrne ... sovražen svitomet, ki nas išče, ali pa naši svetijo po obzorju, prežeč na vsak premik skritega sovraga? V tre notku zaprasketa tudi nekaj strelov ; kvišku se dvigne bela in pisana raketa; za sekundo moram razločiti široko reko in grmovje ob njej ter zapuščeno vas. Pa zopet tema in mir; a to je sovražna tema, v kateri prežijo tisoči skritih, budnih človeških oči; to je zavraten mir, ki je v njem kakor začaran peklenski šunder bližnje bitke in leži zdaj tu kakor zver, pripravljena, da skoči na svojo žrtev. Prispemo do širokega, lepega mostu. Hipoma se vzdigne pred nami straža; to pot nobenega glasnega klica, a roka je že odločno prijela za puško. Zašepečemo pojasnilo, smemo naprej. In sedaj v presledkih, previdno čez most; pod n^mi se lesketa tiha voda; čedalje bolj se jasni; dobro je,'da smo za enkrat čez, v kritju grmovja. Zdaj je treba paziti na vsako stopinjo; sovražne granate so pot razdrle, razjedle, razo-rale. Zašumlja nam studenec: oseki so razstreljeni. Krog nas hladni somrak oblačne mesečne noči; smukanje in šepetanje tiho stopajočih. ljudi; blizu cilja smo. ---Sedaj pa v moje poročilo vrzel. Reglka nočna slika se je globoko utisnila mojim mož ganom; pozabil je ne bom nikoli, točno naslikati je ne smem, življenje drugih, dobrih ljudi je morda od tega odvisno. Torej: nekako, nekje... i Nekje kletni sod pod veliko hišo, visok, kadi podoben prostor. Na mizi gori samotna luč; kaka desetorica častnikov sedi okrog; pivne čaše, polne rujnega vinca stoje krog svetiljke, in bankovci ležijo na mizi, celi kupi, na tisoče kron. Mladi nadporočnik, neobrit, z odpeto bluzo, s potnim čelom, se sklanja nad denar, šteje, računi, zapisuje. Drugi sede krog njega; zadi v senci stoje visoki, čokati vojaki v strumni vrsti; luč zaplapola; zasveti se bodalo: "Bože moj," vzdihne nadporočnik, "računaš naj, pišeš naj, boriš se na j!"... Jasno je, zadnje mu je še najljubše; pa nič ne pomaga; to noč se deli ga-*; zdaj, po groznem bombardiranju, je treba tu v tej kleti lepo v red spraviti uradne, pisarniške reči; potem pride zopet običajni nočni napad. Sedaj izginejo kupi denarja z mize; napravijo nam prostora, na-točijo nam rujnega furlanskega vina. Nadporočnik začne pripovedovati, trije stotniki posežejo vmes; luč plapola; nejasne obri se zagledamo; na tleh ležijo zlek-nieni trudni vojaki; eden tiho zastoka: ranjenec na svoji slamni-ci. Krogla mu je predrla nogo. —Orožni mojster oddelka strojnih pušk; pa noče na vsak način tu ležati, dokler se "malenkost" ne zaceli. "Danes?" vpraša nadporočnik in se stegne naprej, da je videti njegov ostro obrisani dalmatinski obraz natančneje. "Stara pesem: granate in granate. Stoindeset komadov samo med sedmo in o smo uro zjutraj. Šestnajst polnih zadetkov v postojanko ene stot-nije. Ravnokar popravljajo zasuta Staniča. Do enajstih do Doldne granate, granate, same granate..." Nadporočnik nava-ia podrobnosti; stotnik, rdečin lic in udrtih oči, reče polglasno: "... Štabnega narednika so prinesli; noeo so morali siromaku pri magati, kakor da se tiho zasmeje, j POSiUATVE GARANTIRAMO Leščerba plapola; ranjenec so- AmerikaiKSki Slovenec pe težko, sliši se ga iz teme. po- (Foreign Exchange 2.) JOLIET, ILL. WVVXVVVVVVVVNXVXVSXSXXNVNXVN lagoma se bliža čas, da pojdejo nazaj v postojanke. Stopili smo na piano; še tiho vse krog in krog; kakor leskeč nož r^že žarek neutrudnega svi-tometa oblake. "Počasi naprej!" SLOVENCI .POZOR! Predno pritisne zima in mraz, Vam je-še dana prilika kupiti si Svet jeeprazen, kakor da je vse svoj dom v bližini slovenske cer-izumrlo, in vendar bdi parkrat y.ve v Chicagu. Imamo še napro-deset korakov pred nami v loka- tega, ker so Dalje noter v temo; počasi, lah- gospodarji teh hiš že kupili, ali pa no čez senožet, skozi gosto grmov- nameravajo kupiti v drugi okoli-je, do skrajne pedi krajjne, ki jo cj gedaj je torej čas kupiti te hi^ ti zvesti, tihi možje branijo, brn- ge ra gotovino ali na tako nizke nijo za vas, ki sedaj daleč proč obroke, skoraj kakor bi plačevali spite v svojih mehkih posteljah. ("Die Zeit.") rent, in Vas zagotavljamo, da bo dete zadovoljni, ako kupite od • v. nas. Lahko vprašate druge, ki so Angleško poljedelstvo, že od nas kupili hiše, če so zadovoljni ah ne? Še do srede minolega stoletja angleško poljedelstvo zavzemalo Dalje Vam še naznanjam, da izdelujemo vsa v notarsko stroko prvo mesto na svetu. Od tedaj je j spadajoča dela, pregledujemo vse pa zelo nazadovalo. To je bila po- j gospodarske listninc (Dees in Ab-sledica angleške politike, ki se i-.stracts) in zavarujemo Vaše po-menuje svobodna trgovina. OtoS-1 sestvo proti ognju. Vsak nasvet je je Velike Britanije so menda edina država, ki je svoje kmetijstvo brez varstva in zaščite izročila tujemu vplivu. Že leta 1869. so na Angleškem odpravili zadnje sledi carine na žito. Dandanes na Angleškem ni varstvenih carin, iz-vzemši carino na kondezirano mleko, po 1.70 do 2 marki za stot., in pa na nekatero sadje. Nazadovanje angleškega kinetii stva se kaže predvsem v dejstvu, da se dandanes le še približno 10 odstotkov prebivalstva bavi s kmetijstvom, oziroma ie pri njem zaposlenih. Samo 13 odstotkov cele površine so polja. Anglija je dežela veleposestnikov in velenajem-nikov. Število malih posestnikov se stalno krči. Po podatkih, ki jih je dognala angleška agrarna enke-ta leta 1897., se je v četrtstoletju, od leta 1873. do leta 1895., število angleških malih posestnikov za 60 odstotkov znižalo, dočim je v Nemčiji, ki ima varstveno carino, ne prestano rastlo. Tri četrtine cele Škotske so last 580 oseb. % V Angliji (v ožjem pomenu besede) in Walesu poseduje 874 oseb več nego četrtinko vse zemlje. Od površine, ki v Veliki Britaniji služi poljedelstvu, je 88 odstotkov danih v najem. Le 12 odstotkov obdelujejo posestniki sami, na Nemškem pa 84 odstotkov, torej skoro narobe. Zlasti je na Angleškem nazadovalo pridelovanje žita. Na drugi strani pa so pašniki na račun po-ljedeljslva znatno pomnožili. Res je sicer, da se na Angleškenj na vsakem hektaru izredno mnogo žita nažanje; to pa si moramo razlagati na ta način, da Angleži za poljedelstvo .vedno bolj izbiraio le najboljšo zemljo, dočim porab ljajo manj rodovitne prostore v druge namene, n. pr. za pašnia*. Angle|ka poljedelska produkcija znaša samo četrtinko (25 odstotkov) nemške, motala pa bi razmerju s površino znašati dve pe-tinki (40 odstotkov), ne glede na to. da so naravni pogoji na Angleškem vobče ugodnejši nego na Nemškem. Krog leta 1882. je bilo na Angleškem posejanih s pšenico še 3 miljone akrov in pridelalo se je po 117 angleških funtov pšenice na vsako osebo. Danes raste plenica le še na 1.5 milijonih akrov in žetev znaša le še 68 funtov na osebo. Anglija mora štiri petinke pšenice, katero v prvi vrsti rabi za kruh, uvažati iz inozemstva ter plača zanjo inozemstvu vsako leto približno 1 milijardo mark. Skoro polovica pšenice, kar je vse države izvozijo, gre na Angleško za preživljanje angleškega ljudstva Potrebnega mesa mora Anglija dobivati iz tujine skoro polovico, surovega masla nad polovico, sira In jajc pa dve tretini. Odkar je Anglija zaradi nevarnosti, da bi se ne zanesla v deželo živinska kuga, prepovedala uvoz žive živine, se uvaža samo še zaklana živina. Anglija uvozi na leto skupaj 1,200.000 ton mesa, ki je vredno nad eno milijardo mark. Od vse klavne živine, ki pride za izvoz na svetov- brezplačen. Slovencem se priporoča, Frank Kosmach z Emil A. Basener. 2116 W. 22nd Street, Chicago, Tli. Telephone Canal 2138. United Undertaking Co. POGREBW1KI Podjetje, • katerim m v svev tudi Slovenci. / Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo. Se priporoča Slovencem ca bla gohotno naklonjenost. 3.17.16 kolenu odrezati." "Zdravo, go ni trg, služijo skoro štiri petine veselo zakli-l za preskrbo Angleške. Anglija ne more brez uvoza iz inozemstva niti šest tednov životariti. Vrednost vseh uvoženih živil je leta 1912. dosegla velikansko vsoto 5 in pol milijard mark. spodaru!" mi je še veselo cal, ko so ga nesli noter. Pa cigaret je hotel imeti. Potem je prišla mrzlica; nikdar mi ni drugače rekel, nego: "Gospodine, ti si moj gospodar!' — hrvatski ee- Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik Phytlcian-S ji r g • o n Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL Urad zraven slov. cerkve. Telefon N. W. lt)12, all Chicago telefma: Urad 1354 J Dom 2192 1. Marija Sluga 2225 So. Woo<1 St Chicago, III. TELEPHONE: Lawndale 8390. izkušena in z drža« nim dovoljenjem potrjena BABICA M uljudno priporoča si* ▼enakim in hrvaikim ŠOLA za učenje vožnje s avtomobili. Kdor ae hoče temeljito in kmalu pr učiti vožnje s avtomobili, ali iate p* pravljati, naj pride k nam v šolo, k» mi vae to učimo. Poduk ae vrši podn vu in ponoči! Mi garantiramo, da dobi učeno« "L cence" ali dovoljenje. Pridite a« s« rej učit k nam! PENN AUTO ŠOLA Murtland Ave. and Kelly Bi (65.—11. 5.) Pittsburg, Pa Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue, v kateri točim vedno sveže PrVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ-NOVBSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci m neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! COO. FLAJNIK, LASTNIK, 3829 Peona Ave. . .Pittsburf, Pa. naložen pri je varno shranjen. Priporočamo ae Slovencem, da alagajo denar pri naa bodici na čekovni ali obreatni račun in jim zagotovimo vaelej kulantao poatrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovane« in ee torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri naa lahko nalagate denar če živita v Jolietu ali pa ▼ katerem drugem kraju Združ. držav. Dva člana K. 8. K. Jednote rta naša dolgoletna uslužbenca: g. Joa. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. In g. Joa. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom , vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo ln po najnižjem kursu Oddajamo v najem rarn««tne škrinjice po $3.00 na leto sa shranjen)s vrednostnih papirjev ln uattn, kjer so vedao vama pred ognjam ln tatvino. Izdajamo menjice na vae kraja. Poalopje, v katerem so naši uradi je lastnina te bank«. Naša banka je ~ V- r i i" . rpg likaj« vsako sredo ILwuysko-Slovenske Katoliške Jednote ▼ Združenih državah ameriških. Uredništvo in upimvništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. ' Naročnina: Sa člane, na leto........ ia nečlane.............. la inocoiBOtvo........... .$0.60 .$1.00 .$1^0 OFFICIAL ORGAN • of the •■AND CABNIOLIAN SLOVENIAN] CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMEBICA. Issued every Wednesday '*wned by the Grand Carniolian Slo-■ venian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1961 West 82nd Place, Chicago, 111. Phone: Canal 2487. subscription rate: For Members, per year..........60.60 For Nonmembers................$1.00 For Foreign Countries...........6L60 SI Delavski odškodninsk zakon. ■■■ Ker je veliko število članov naše Jednote zaposlenih po raznih premogovnikih sirom Zedinje nih držav, je neobhodno potrebno da se malo bolj seznanijo z državnimi delavskimi oškodninskimi zakoni, ki. so uveljavljeni bodisi tukaj, ali tam. Skoro vse države naše Unije so že sprejele v svoji postavodaji gotove določbe in predpise, nanašajoče se na poškodbe delavcev, kako se mora poškodovanec • ravnati v tem slučaju! do kolike podpore je opravičen? itd. Naš list si je vzel nalogo; da bode prinašal tekom letošnje zime poljudno pisane članke in razprave o delavskem odškodninskem zakonu vseh držav, kjer je ta zakon že pravomoeen. Upamo, da^ibodo cenjeni člani in čitatelji marljivo sledili tem razpravam, kar bode v njih lastno korist Z današnjim dnevom pričenjamo s poljudnim pojasnilom delavskega odškodninskega zakona za premogarje v državi Illinois. Temu bode sledil odškodninski zakon za državo Wisconsin, Minn,, Mich. itd. Snov za današnji članek smo povzeli iz male knjižice, katero je v angleščini spisal odvetnik A. \V. Kerr, v Springfield, 111., ki je glavni pravni svetovalec, aH odvetnik "Zveze premogarjev v državi Illinois'. Omenjeni odvetnik je povzel vse glavne in važne točke iz te odškodninske postave, katere je obelodanil v mali brošurici vsled naročila Mr. Frank Farringtona, predsednika zveze "United Mine Workers of America in the State of Illinois". Prestava se glasi sledeče : DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON. Leta nazaj je bilo tudi v naši državi slabo urejeno in preskrbljeno za delavca, ki se je poškodoval med delom. Ako je katerega zadela taka nesreča, je iskal običajno le potom tožb pri sodniji primerno odškodnino. Pri tem se je v prvi vrsti in edinole oziralo na take slučaje ponesrečbe, za katere so bili samo gospodarji, ali delodajalci naravnost odgovorni. Glasom naše delavske odškodninske postave se je pa število in vrsto poškodovanja zdatno razširilo in uevedlo za vsa ponesrečenca in tozadevne smrtne slučaje, neoziraje se na to, če je za iste delodajalec odgovoren ali ne. Po državnem delavskem odškodninskem zakona se določa gotovo odškodnino za delavea, ki se je v službi ponesrečil in sicer na po-lovico njegovega tedensxega zaslužka; poleg tega mora gospodar ali družba tudi plačati zdravniške stroške in stroške za bolnišnico. Ta odškodnina je postavno določena za dobro prvih osem tednov do zneska $200. Odškodnina se pričenja šele po prvem tednu poškodbe. Qmenil sem že, da znaša ista polovico povprečnega tedenskega zaslužka premogar-ja ali 50 odstotkov. Vendar se pa določa pri tem najmanjšo teden* sko odškodnino v znesku $6.00 za poškodbe, dobljene po 1. juliju $12.00. Povprečno tedensko pla-po se računa na podlagi celoletnega prislužka delavca pri enem m istem gospodarju med letom, ko sc jie pripetila nesreča ali poškodba. Pri tem morajo gospodarji * računati k povprečnemu "kosmatemu zaslužku" (gross earnings) delavca tudi stroške in plačo za čiščenje svetilk premo garja, za brušenje krampov, za preskrbo gorilnega olja, smodru ka in zažigalne,vrvice. Ko so go spodarji določali v takih slučajih povprečni prislužek delavca, so vedno skušali svoto zmanjšati na kolikor mogoče nizko mero. Računali so< proč razne zneske, katere sem ravnokar gori navedel; kar pa ni dovoljeno pri sestavi celoletnega zaslužka delavca. Celo prispevke za premogarsko unijo, kazni, stanarin^, i. t. d koje nekatere družbe odtegujejo od plače se morajo prištevati k skupnemu celoletnemu zasluž ku delavca. V slučajih, kjer premogarji ne delajo redno tekom celega leta, ali manj kot 200 dni, je določila Industrijska zbornica države Illinois, da se naj pomnoži povprečni dnevni zaslužek z 200 nakar se dobi povprečni letni zaslužek delavca. Ako je premogar delal tekom leta 150 dni in si v tem času prislužil $600.00, se deli torej ta znesek ($600) z 150, nakar dobimo $4.00 rednega dnevnega zaslužka. Zatem se ta povprečni zaslužek $4 množi z 200, da dobimo $800 kot celoletno zasluženo mezdo. $800 moramo pa deliti s številom tednov v letu (52J in dobimo $15.38. Polovica, ali 50% od tega povrečnega tedenskega zaslužka znaša $7.69 do katere svote je poškodovane« opravičen za dobo 8 tednov. Ako dela premogar pri kaki družbi brez presledka več kot 200 dni tekom leta, se deli njegov skupni letni prislužek z 52, da se dobi povprečno tedensko plačo. Kjer se dela redno tekom celega eta. se jemlje v tem slučaju 300 skupnih delavnih dni; torej se jnora povprečno dnevno plačo množiti z 300. Če se je delavec poškodoval v kakem premogovniku, ali pri družbi, kjer ni bil zaposlen še celo leto predno se je pripetila jonesrečba, se v tem slučaju računa odškodnino na podlagi povprečnega letnega zaslužka drugih delavcev, zaposlenih v dotie-nem premogovniku, ali pri dotič-ni družbi, ali pa iz bližnje oko-ice. Odškodnino se računa po zaslužku istega dela, kakošnega je delavec opravljal ob času poškod-Ako se torej premogar po- ns ponesrečenca, ali drugi bližnji Avstrijo; radi tega se bode skoraj njegovi sorodniki, za kattre je po- gotovo sklepal svetovni mir v kojnik skrbel tekom zadnjih 4 let, ifakein mestu na Španskem in tja predno se je ponesrečil. , naj bi poslale tudi Zedinjene Tudi se plačuje to posmrtnin- države svojega zastopnika. Radi sko odškodn no sorazmerno onim te zadeve sc je španski kralj tudi bližnjim sorodnikom pokojnika, že večkrat izrazil, da je pripravki so bili od njega odvisni, ali i jen delovati za premirje, ako mu onim, katere je pokojnik v svoji bedo šle pri tem tudi Zedinjene oporoki označil. (Dalje prihodnjič.) države na roke. • In sedaj nastane vprašanje, pod -*----kakimi pogoji in dkoliščinami bi Mirovna pogajanja. ^ mirakienut čuje se da 1 je v tem oogledu Nemčija zelo (T) liTr, . , , . . popustljiva ali liberalna, i^emčija 'Kdaj bode konec vojne!" ^ je že izrazi, da ^kakorne tako je vzkliknil že mara,kdo iz- rava podiarmiti si in okupi-med nas. Tako povprašuje tudi ^ Bel ije >u 0Mmlja, na milijone m mihjone evropskih kat si je na FrancoSkem, m drugih narodov. - Ali ae ni Poljskem in Knskem privojevaIa. dovolj po nedolžnem prelito ilo- Njeno lavn0 vprašanje je: pri. veake krvi? Tekom 15 mesečnega merna in zado8tna vojna odskod. evropskega klanja Je padlo smrti njna y obl;ki denarja s t0 vojno v zrelo ze nad 5 milijonov voja- odskodnino bode NcmiSjja pokrila kov. - Kdaj bo torej konec syqje ogromne vojne stroške. vojne! Naravno da tega vpraša- (ialj(, j; bo glužil ta dcn da ge nja ne more n.hee na svetu pra- bode y prihodno8ti dobro Juvala vilno raztolmačiti, ker se isto in branila pred obmejnim sovraž- opira na razmere vojnih sil in nikom morebitne ugodne ali slabe uspe-, Kjepa naj yzame llegrečna in he bojevanja . Nihče noec odne- j doc(lJa opustogena Belgija zahte_ hati čeravno je ze skoro porazen. • yane milijone; da bi jih lačala Vsak vojskovodja pričakuje, da Nemčiji? čuje se, da ji bodo v se mu bo sreča morda obrnila le tom ^^ prigko5ile Zedinjene na bolje, ce ne tekom poletja, — države na kar bi bilo vse pa na zimo" ! hvale'vredno, da se reši ubogi fiZriv nev*ra.ne države, osobito belgijski narod pogina in pro-sv. Stoli ca v Rimu m Mednarod- padfl Belgija bode torej po vojni na mirovna zveza so skušale ze zQpet gamogtojna država> najbrže na vse načine pripraviti to, ali d vrhovnim pokroviteljstvom drugo kombatantno velesilo za Nem£jje f mirovna pogajanja; pa, - vse,^ xeJtifr zahteva dalje, da se ji . . ... , v. mora vrniti vse prejšnje kolonije Zadnje dni se je jelo na obsir- v Ju?ni Afrik^ katere ^ gedaj no pisati po raznih listih v Evro- A ,ežj zasedH 0d Francije si pi in izven Evrope, da se je pri- bode Nemčija obdržala le bolj celo sedaj tojocko razmotnvati yažne obmejne 8trategienc točke in gotove železnice. Naravno da ,t je stala ob njej truma ja-1 "Ponižna sestrica, kam si I lis T" so jo ljubeznivo naj angeli. "Prosim, nazaj v skrito za^ Angeli, ki so vsem cvetli« izpolnili željo, je tudi vijolici niso mogli pustiti neizpolnjene. "A vendar!" so ji rekli, "po_ leg tega si vseeno želi eno reč, da ti jo izpolnimo." "Če smem kaj želeti,-želim in prosim le eno: Zagrnite me s Širokim listom, da me4 nihče več ne vidi in ne najde." "O Bog!" so vzdihnili angeli "ko bi ljudje vedeli, kaj jih dela velike pred teboi. bi hoteli biti vsi tako majhni kakor ta vijolica... " Ko so se na večer angeli z Marijo vračali domov, so videli pod oknom bele hiše ovenjen nagelj- tudi že v višjih ali v vladinih kro* gib. Tako prihaja semkaj iz Ber-, bo ^a^U FrancijV'zopet Ima vesela vest, da bo vojna tra- številne milijarde v nemško držav-jala le se nekaj mesecev. Ko sc no bUf?ajno kot vojno odškod_ je tozadevno vprašalo v Berlinu njno v nekega veljavnega diplomata, se. Marsikdo bo morda prip0mnil: je ta naravnost izrazil da bo;,, Kolik() bo pa ^ t dobila naša vojna trajala do prihodnje spo- Avstt.ija> ki je toliko k nemgki mladi. To svojo trditev je opiral ta nemški diplomat na povsem iz- zinagi pripomogla?" Da. — To je iu m-..,.™, u.rum 1 i a puwm ^-|zapiflano tudi v oblakih. Nem-jalovjeno vojno špekulacijo An-Ujja nwnesto d}/ M pri8VOjeni j vojni delež lepo razdelila, bode glije in njeno zavoženo trgovsko polemiko. -Vsaka stvar bi se dala ožje in preje razvozlati, kakor pa De. nesreči med tem ko je delal globoko v rovu. ali na površju istega, jo dobil odškodnino po znesku svojega zaslužka, kakor že omenjeno. Znano je namreč, da so plače in vrste dela premogarjev različne. Pomniti pa moramo pri tem, da če bi kak premogar slu ajno danes opravljal kako težje in bolj važno delo kakor pa običajno in bi se pri teni ponesrečil, se mu določi odškodnino po zaslužku, kakoršnega dobivajo iste vrste delavci. To se je postavnim potom določilo vsled tega, ter so se že slični slučaji poškodb večkrat pripetili, ker so morali premogarji izvrševati težje in lolj odgovorno delo za kakoršno so bili v obče določeni. Odškodninska postava države llinois ne določa nikakega plačila, ali odškodbe za zadobljene bolečine poškodovanca; isto se določa samo za izgubo zaslužka med časom bolezni. Vsaka družba, ali delodajalec je dolžan, da preskrbi svojemu Doškodovanemu delavcu prvo zdravniško pomoč in ako je potreba tudi. da spravi dotičnika v kako bolnišnico. Stroške za to mora plačati sam delodajalec. Do ba, katera je določena za to zdrav niško pomoč, ali pomoč v bolnišnici je določena na 8 tednov: skupni tozadevni stroški pa na $200. Gospodar lahko določi sam kakega zdravnika, ali bolnišnico, kamor hoče poškodovanca poslati. , , Znesek posmrtninske odškodnine. Ako se delavec ponesreči do smrti pri delu in ima ženo ter otroke, se določa za njegovo smrtno odškodnino 4krat toliko, kolikor je pokojnik povprečno na leto prislužil; vendar ne sme ta odškodnina znašati manj nego j istega najbrže obdržala sama . . .. ... . w zase. Se »to in stoletja se bode vojne mahinacije. Sedaj se splos ,0 g,av0 brabmnu (1) nemgkc. no govor, m trdi, da je naščuvala mu .viljA kojega že danes pri-edmole Anglija svoje zaveznike k merjajo velikemu Caesarju, Ale-vojm; to priznava danes osobito kahudru iu Napoleonu. Pri tem izdajalska Italija kateri je An- j(. treba Ui (ja bi Neragi_ ,ghja vedno obljubovala zlate ja samft ,)roz (t[ avstrijskih gradove v oblakih in pri vsem bajonetov in kanonov ničesar ne tem 111 do danes Anglija niti opravi-la| kaka druga njena ožja prijateljica dosegla kakega uspeha. Načrt Anglije, pridobiti v svojo pest svetovno gospodarstvo v trgovskem oziru se *je ponesrečil. Dardanele in carigrajska ožina je nepremagljiva. — Anglija se je Legenda o cvetlicah. Spisal Sil vin Sardenko. V rožnem juniju, ko vse cvetli- , , . . j Iv « j . . ce cveto, ob svojem prelepem pra-vsled to vojne zadolžila do grla, i- zniku -|a Marija ^ zelen(. skati mora ze v inozemstvu (le- . . .____ m-, „ re- name pomoči, med tem ko vzdržuje vojno Nemčija in Avstrija s svojim lastnim denarjem. Anglija bo gotovo prva, ki bode prisiljena pretresovati mirovna travnike in vrtove. Tiho je Devi ca Skrivnostna roža stopala po ozkih stezah mimo svojih sestric, ki so še spale, ožarjene s prvim žarom jutranje zarje. Tiho je šla Devica, a cvetlice so se vseeno pre vprašanja tedaj, ko ji ne bo hotel 1 nnof. v ..v * • . .. lnnhle in-mserne rose vdanosti so že nihče več po.sojovati milijonov ali dajati vojnega materijala na upanje. In tudi vojaštva ji bo enkrat zmanjkalo. Da je glede naših navajanj o morebitnem koncu sedanje vojne nekaj resnice, sklepamo lahko se jim zablesketale v očeh, ko so zagledale svojo Kraljico. Dvignile so svoje spočite glavi* in živoverne prošnje so jim et zadehtele iz nežnih čaš. "Pozdravljena! Samo da smo te tudi iz poročil, ki prihajajo iz enkrat ^g^ale v svoji sredi. O- gUvnega mesta naše Unije, iz stani z nami! Kraljestvo cvetlic Washington; D. C. Te dni je na- 110 8,ne biti br.ez kralJlce- zuanil ameriški poslanik v Ber- "Ne. 8™e.™ m ne morem ostati linu svoji vladi, da je bil poklican z vami!" jim je Gospa prijazno na nemški dvor, kjer 11111 je cesar odgovarjala. Viljem baje raztolmačil pogoje,, ''Pa nas vzemi s seboj! pod- katerimi je Nemčija priprav-' Z menoj^hočete! Ko ne veste, Ijena sklepati mir. Zadevo glede kam Srem-' potopa "Arabica" in torpedira-l < kor moja sestra roža." Bil je tudi glavico povešala. predfzen. J "Minljivost!" so vzkliknili in "Želel bi dehteti v nežni roki so hiteli naprej, one mlade deklice." | Potoma so se ozrli tudi skor "Zgodi se ti P' so veleli angeli, okno selske cerkvice. Kakor po naključju je prnJcl "Postojmo!" jim je veleja mimo mladenič. Bil je zaročenec Kraljica. one deklice. Spomnil-sc je svoje Počastili so Najsvetejše v ta-izvoljcnke, utrgal nagel in ga ji bernakelju in odšli, nesel v znamenje zvestobe. j " Ali ste videli lilijo!'' jih je Angeli so se obrnili k liliji. vprašala Marija. "Lepa sestrica Skrivnostne «Videli) videli, Kako lepQ ge . Rože in naše Kraljice, kam že- razcvetela ob tabernakeljnu. Ho. , ,,, _ .,.. . češ, da gremo in jo vzamemo v n r "Ah, ne vem, kam!" Lilija je begaf>> tiho vzdihnila in vdano prikloni- "Nikar!" iim je svetovala Dela svojo nežno glavico vica «Njena nebesa so tabernft Angeli so ji pogledali v obraz kejj >> in rekli med seboj: Vijolica na je ostaU - skrita Kako je nebeško lepa! Kakor pod grmovjem... bi bila našega rodu." j _ Vorašali so jo vnovič: mt - v- . . "Sestrica naša, razodeni% nam,' SITaSlIC 011*011! kateri kraj si voliš!" j -- "Ne poznam kraja, kjer bi bilo Sledeče vrstice veljajo tudi za varno zame. nage 8l0venske očete in matere. '^Ali na tem travniku nisi var- ki imajo grdo razvad0) da 8voje na; '. , T . , N . . otroke radi strašijo. , Dasiravno Nisem! Ljudje hodijo mimo m ne misli pri tem skrbna mati nie gledajo, kdaj me utrgajo. Jaz pa dela vendar pri v oji se tako bojim oveneti v človeški gvojih otrok g strašenjem velike napake. "Vsa drugačna si, kakor tvoj brat nagel." Nekatere matere so podedova- "Res je tako. Moj brat nagel le to nava(Jo se od svojih starišeV, je vesel, če ga vedno kdo gleda ki 80 iih strašili 2 "bavbavom," in vonja in nosi s seboj; a jaz sem "diviim možem," "volkom," srečna, če me ne vidijo oči, če me "parkeljnom" itd. in te vrste i-ne najdejo roke." mena uporabljajo tudi za stra- Angeli so zastrmeli nad toliko kovanje svojih otrok, ali pa deva-netlolžnostjo. Eden izmed njih pa otroke v kake skrite temne koje dejal: "Kadar se vnovič pn- te- katerih se deca naravno boji. kažem v kakšni zemeljski podobi,! Slavni italijanski psihologist nrikažem se v podobi lilije." prof. Angelo Mosso je dognal in Kakor ti bo Stvarnik velel!" so se izrazil, da se prime otroka vsa-rekli drugi in zopet so se obrnili ka grda beseda in vsak strah ka-k liliji. kor bi mu človek to v meso uce- "Prelepa in prejasna si, da bi pil; te besede in strah ga bodo ise mogla zakriti vsem očem. A mučile in mu bodo ostale v spo-pohitimo vprašat našo kraljico, minu skozi celo življenje. Že sa-kje bi bil varen prostor zate." mi se neradi spominjamo, kako Kakor 11a en dih — in bili so hudo je nam bilo takrat, ko so pri Mariji. Devica je tedaj stala nas naši stariši strašili na razno-na koncu travniku in gledala ln lične načine. Koliko slučajev je poslušala, kako izpolnjujejo nje- že bilo, da je postal tak otrok ni služabniki dano naročilo. vsled prestanega strahu bolehav, "Kraljica naša in Gospa! Ena ali celo slaboumen, ker mu je izmed cvetlic te prosi, da ji sama strah preveč uplival na možgane, izbereš, kjer bi bilo zanjo najvar- Otroci, katere vzgaja mati s stra-neje." * šenjem, ne bodo nikdar krepki in Angeli so vdano čakali odgovo- zdravi. Koliko otrok je postalo ra. • že božjastnih, ker so se prestrašili "Vem," je odgovorila Devica, kakega psa. Božjast, ali bolezen "to je moja lilija! Nesite jo k mo. Sv. Valentina se pa loti tudi 0-jemu sinu pred tabernakelj one nih otrok, katere mati neprestano selske cerkve, ki jo vidite tam na straši « raznimi "bavbavi." Taki holmu." otroci se tudi ne učijo dobro, ker Angeli so šli in so storili tako. jih vedno muči neka tajna stvar, Bela lilija je zablesketala ob _ strah pred to, ali ono pošast-zlatem tabernakelju. j0 bodisi podnevu, ali v spanju Vse cvetlice, kar jih je rastlo ponoči, na travniku, so bile po angelskih T . _ ..... rokah postavljene tja, kamor si , Tf P°m.ls1' ^aga rojakinja, ka je želele vsaktera izmed njih. Po hud? ->e tu,dl tebl f" 3rcl1' .k>, j v j 1 , dar se kake stvari zelo postrasis" dovršenem delu so angeli stopili ^ . v . . . . % , u ... 1 . .. , Kaj pa sele otrok? Revež se tre- k Mariji, da jo spremno v nebo. i , v. A . , se po celem životu, zaostane mu Ali ste vsem cvetlicam izpol- >,esoda in vpije na pomo5t ker mi_ mli njih zelje! jih je vprašala sli da ga bo zdaj in zdaj strašilo skrbno Devica. 'odneslo, ali požrlo. Vsaka previd- "Vsem!" so odgovorili z enim na mati naj tQrej ti to grdo von Biilov samo iz tega namena, sahnile bi mi na potu. In v nebe- 1915. Največja tedenska poškod. $1650 in ne več kot $3500. To svo-podpora pa znaša glasom postave I to dobi vdova, otroci ali stariši da naprosi predsednika Wilsona deveto že druge cvetlice." za pomoč in posredovanje pri mi* "Kakšne cvetlice cveto tam-rovnem pogajanju. In to je naš kaj?" predsednik v prvi vrsti čakal.; "Cvetlice večne pomladi." Rekel je, da ne sprejme preje Sestrice po travnikih in vrtovih uloge mirovnega posredovalca, so postale žalostne, zakaj spomni-dgkler se ta ali drugrf bojujoča ie s° se. vsaka izmed njih cve-država za to sama ne priglasi, te ie eno samo jwmlad. Zopet so Predno se pa poda princ Biilov zadrhtele v novih prošnjah, na tako važno mesijo, bode še pre-' "Glej, Kraljica! Kratko je naje obiskal španskega kralja še življenje in še to življenje naj Alfonza, ki je pred vsem določen nam premine na tem svetu? Po-kot prvi vladar kake nevtralne nesi nas na drug kraj! Zakaj bi države za sklepanje premirja, j morale biti rojene samo za neiz-Kakor znano, je ostala Španija prosno bridko koso? Utrgaj nas med vsemi drugimi nevojujočimi j in nesi nas drugam!" razvado, kar bode v korist nji in i pa njenim otrokom. Ako te že glasom. "Niste nobene pozabili!" "Nobene*" • <1915. R. 27. 20064—Josip Burja, star 29 let, član dr. sv. Alojzija 95, Brough-ton, Pa., umrl 12. sept. 1915. Vzrok smrti; Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 11. jan. 1914., R. 27. 4432—Angela Kobi, stara 29 let, članica dr, sv. Ane 105, New York, N. Y., umrla 19. sept. 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 6. febr. 1910. R. 23. 3430—Josip Lavrič, star 53 let, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., «mrl 16. okt. 1915. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. dec. 1901. R, 39. MENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC. 12571—Mihael Lesar, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., izgubil levo nogo nad kolenom dne 17. julija 1915. Opravičen do podpore $250.00. 16222—Josip Antonič, član dr. sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont., operiran 7. sept. 1915. Opravičen do podpore $50.00. 2937—Marija Nagode, članica dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., operirana 13. sept. 1915. Opravičena do podpore $50.00. 10965—Josip Virant, član dr. sv. Cirila in Metoda 59, Evelcth Minn:, izgubil «vid na desnem očesu 7. maja 1915. Opravičen do pod pore $250.00. 1&569—Anton' Ess, član dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., o-periian 28. sept. 1915. Opravičen do podpore $50.00. 3320—Josip Grom, član dr. Marija Pomagaj 79, Waukegan, El operiran 13. sept. 1915. Opravičen do podpore $50.00. 19945—Jcsip Gosar, član dr. sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., operiran 11. sept. 1915. Opravičen do podpore $50.00. IMENA BOLNIH ČLANOV. 18060—Frank Hočevar, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil., prijavil bolnim 11. marca 1915. Pripada v Jednoto od 11. sept. 1915. Opravičen do podpore od 11. sept. do 11. okt. 1915..— $20.00. 3237—Andrej Oblak, član dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., prijavil bolnim 10. marca 1915. Pripada v Jednoto od 10. sept. 1915. ' Opravičen do podpore od 10. sept. do 10. okt. 1915. — $20.00. > 'M Iz predstoječega poročila "umrlih članov in članic" se razvidi, da je umrl dne 13. okt. t. 1. član Josip Turk, certf. štev. 20882 od dr. Frid. Baraga 93, Chishokn, Minn. • Pokojnik je pristopil k Jednoti 3. maja 1915. Bil je torej član komaj dobrih 5 mesecev in je moral amreti v najlepši meški dobi v starosti 27 let. Ta slučaj nam nonovno svedoči, kako potrebno je biti zavarovan proti nesreči in nezgodi. Ali naj iščemo še nadaljnib^ dokazov v ta namen? Ali naj še vedno dvomimo o potrebi in koristi društev in /edfloti? Nikakor ne! Predstojcči»slučaj nam dovolj jasno potrjuje n dokazuje, da so nam podporna društva in Jednote neohjiodno po-rebne. Škoda in obžalovanja vredno je, da se dobi še vedno rojake, jnje), ki bi lahko pristopili'k društvu in Jednoti, toda vedno odlagajo, rekoč, da je se čas in da ne boeto še umrli. Tudi naš pokojni so->rat Josip Turk ni mislil, da bode moral zapustiti tako mlad svojo ioprogo, svojega sinka, sorodnike, prijatelje, znance in celi svet. Tola pregovor pravi: "Človek obrača, Bog obrne." Ta pregovor st lan za dnevom uresničuje. 'Pokojnik je šel zdrav in vesel na delo, ijer ga je doletela nesreča in moral je v potu svojega obraza globoko jod spmljo podleči neizprosni in neusmiljeni smrti. Pokojni Josip Turk ni odlašal s pristopom v društvo in Jednoto, marveč poslužil Be je priložnosti in pristopil v zgoraj imenovano društvo in K. S. K. Jed-loto, čeravno je bil še mlad in ni mislil na tako rano smrt. Zavaroval ;e je, kot pravi mož in oče zavedajoč se svoje dolžnosti, da v slučaju lesreče vsaj nekoliko preskrbi za svojo rodbino. Pokojnikovi vdo-/i in siroti bode gorje na prerani izgubi moža in očeta vsaj nekoliko itešeno s tem, ker je bil pokojnik član društva in naše slavne Jedno-e, pri kateri je bil zavarovan za svoto $1000.00. Ta slučaj naj bi si vzeli za vzgled vsi oni, ki bi lahko postali •lani (ice) naše mogočne Organizacije, toda dosedaj so odlašali, mi- , leč, da imajo še dovolj časa za to . Ne odlašajte torej cenjeni mi ro-aki in rojakinje, marveč pristopite v našo sredo dpkler je čas in >omnite, da nesreča nikdar ne počiva! Upajoč; da ne bodo te vrstice glas vnebovpijočega v puščavi. >stajam spoštovanjem in pozdravom udani Josip Zalar, gl. tajnik. ČLANOM NA POTNIH LISTIH V PREVDAREK! Sobratje tajniki krajevnih društev nam bodo radi priznali, da imajo največ dela in sitnosti s Člpni na potnih listih. Treba jih je j prvi vrsti od časa do časa opominjati, da naj zopet obnovijo potni ist, ali da paj dopošljejo društvu potrebne asesmente. Dosti dela in pisanja je tudi s takimi člani Nako obolijo izven kraja svojega kra-evnega društva. Tajnik mu pisari in jpis&ri, ter ne ve, kaj bi storil. Društvo plačuje morda še par mesecev Jednotine asesmente za Hana na potnem listu; konečno pa »i o njem ne duha ne sluha, tako »!a je društvo zanj uplačano svoto zgubilo. Zadnji čas vidimo razne iritožbe naših sobr. tajnikov, ki prosijo in rotijo člane s potnimi li->ti: "Pošljite nam kmalu svoje stare certifikate!" — Pa žal, tudi ta .prošnja ostaja brez zaželjenega uspeha. Vse te nedostatke in vso- te sitnosti bi se pa lahko odstranilo in >dpravilo, ako bi dotični člani prestopili raje h kakemu krajevnemu lruštvu v njih neposredni bližini. Tako imamo tukaj v Chicagu člane s potnimi listi, ^ spadajo \ društvom štev. 29, 44, 80 in 87. V La Salle, I1L, sta dva člana od društva št. 95 iz Pennsylvanije, v Peoriji, 111., najdemo 4 člane pripadajoče k društvu št. 29^ enega od društva št. 3, 2 od št. 8 in 2 od št. 98. In vendar se nahaja v Peoriji krajevno društvo št. 154. Vprašanje nastane sedaj:' čemu nočejo oni člani prestopiti k omenjenemu krajevnemu društvu? Trdno smo prepričani, da bi sprejelo vsako krajevno društvo člana s potnim listom kaj rado v svojo sredino, *amo če l)i se hotel za pristop malo pobrigati. N&ša Jednotina pravila določajo, da si mora vsak član živeč 50 milj ali več od svojega krajevnega društva omisliti potni list (točka 139, stran 59). V točki št. 140 se pa dalje omenja, da naj tak član prosi za sprejem h krajnemu društvu naše Jednote, ako se slučajno sakšno v istem mestu, ali naselbini nahaja. Le v slučaju, da ga ono društvo noče sprejeti lahko ostane še pri svojem društvu. Zares čudno, čemu se dela na konvencijah Jednotina pravila, a-£0 jih člani potem prezirajo in se nočejo po njih ravnati. Vzemimo dalje tale slučaj: kako neprilično je za člana s potnim istom, ako morda zboli. Tajnik njegovega društva mora pisariti na ono krajevno društvo, ki se nahaja morda ravno tam, kakor dotični lian s potnim listom. Gotova je stvar, da se ono društvo ne bo rado oziralo na takii prošnje, da bi pošiljalo svoje bolniške pregledovalce ia dom k članu tujega društva v enem in istem mestu. Ako bi bil član takoj prestopil k svojemu najbližnjemu krajevnemu društvu, bi ne bilo nikakih sitnosti, dobil bi bil tudi lahko preje svojo bolniško podporo, — tako mora pa nanjo iz druzega mesta čakati. Žalostno je za vsakega člana s potnim listom, če se še toliko ne sriga ko pride v kako tuje mesto, da bi se prepričal, če je ondi kako krajevno društvo naše K. S. K. J., da bi prestopil k njemu. V "Glasilu K. S. K. Jednote" najde lahko vsak mesec po enkrat imenik vseh krajevnih društev naše Jednote, torej ima priložnost za prestop samo če hoče. Obrnil naj bi se na tajnika onega krajevnega društva in bi mu ta vse v redu preskrbel. Žal, da se ni na kaki konvenciji določilo še tega, da se izdaje potne liste samo za one člane bivajoče v takih krajih, kjer ni ,v okolici nobenega krajevnega društva naše Jednote, za vse druge bi se pa moralo izdajati izključno le prestopne liste, da bi bil vsak član primoran do tega. Mogoče se to stori na*prihodnji konvenciji? •Veliko sitnosti in dela povzročajo člani na potnih listih tudi pri upravi našega lista. Ta&o dobivamo n. pr. pisma in karte sledeče vsebine: "Pošiljajte mi list sedaj semkaj N., star član Jednote." Pri tem nič ne omenja h kateremu društvu spada, ali kje je preje bival. V zadnjih dveh številkah so bili taki Člani že opozorjeni na to. da naj vedno naznanjajo premembo svojega naslova uradnim potom, ali po tajniku svojega društva. Tajnik mora tudi znati kje biva ta ali oni clan s potnim listom. Ponovno tudi v tem slučaju povdarja-mo: Ako bi ti olani prestopili h krajevnemu društvu v onem mestu, bi dobivali list bolj redno in bi iie bilo nikakih drugih sitnosti. Seveda so države, ali kraji, kjer je članom na potnih listih to nemogoče storiti, ker ni blizu ne daleč kakega krajevnega društva. Da se bode ta nedostatek sčasoma po zmožnosti odpravilo, naj vsak član, ali članica, ki je na potnem listu skuša prejekomogoče prestopiti h kraievnemu društvu v onem mestu, ali pa k onemu, ki je njemu najbližje. t Spesnil Silvin Sardenko avgusta 1915. ("Ponatis iz "Dom in Sveta".) Krvava tečeš, hči planin! Kesna si v uri mučenlški, ko se ti v strugi bolečin ustavlja živi tek dekliški. Kaln& si, hči planin! Kdor v tvojih se rodi gorfih, trpljenja sin postane; ob tvojih gledamo_solz£h, ob tvojih slušamo vodah : trpljenja sin ostane. Kalna si, hči planin! Nad tibo se je z divjo silo prorokovanje dopolnilo: nedolžno svojih kri sinov, krivično kri sovražnikov sprejemaš v tok viharen. Na Krnom grom—oh, boj hrumi i Pod Krnom pa tvoj prorok spi. Tam v grobu vsaj je varen? — Usode se prerokovane ognila nisi z naših lok, sočutno nosiš svoje rane in vdov trepet in mater jok in strah nevest in plač otrok . . Kako grozno, trpko šumiš, kako grenko, težk6 ječiš, ko sred gorja mi krvaviš! — Le včasih val srebrn sine in neprozorne globočine, prozoren biser med vodami — vesela misel med solzami, vesel spomin na prejšnji čas, ko še poznala nisi boja, ko bil je jasen tvoj obraz, vsa v ljubkih glasih pesem tvoja. Srebrn val . . . Ah, morda up . . . In več ne boš iz krvavečih, iz bridkih src, iz bojnih kup napojev pila prekipečih. — Krvava tečeš, hči planin! Kesna si v uri mučeniški, ko ^e ti v strugi bolečin ustavlja živi tek dekliški. Pa, glej, tvoj breg! — Miru oznanja oljka spravni dan: pomlaja vinska se gorica, razvija cvetna se ravan, ki ti ji skrbna si dojnisa. O da bi blizu ta bil dan! Oblok neba bo lep in čist, pod nebom sinje gorske grodi kot zlate črke v moder list žarele bodo: Mir vam bodi! Razkrhnjena so bridka jekla . In ti boš spet vesela tekla, vzgojila lepših nam cvetov, vzgojila silnejših sinov. — A danes pomni, bridka Soča, kar gorko ti srce naroča: Kri našo v solnčnočist kristal ja a. Od balkanske vo^ne sem bo se . a&oierc pri armadah balkan-si držav znatno spremenile, tak'! zlasti glede števila vojaštva, kaker tudi glede opreme. Pra- teLlo leto svetovne vojne so porabile vse nevtralne države, da ojačijo svojo vojno pripravljenost in o bolgarski armadi smo že opetovano si šali, da se nahaja v stanju najpopolnejše pripravljenost. L. 1912. je štela bolgarska vojska v strokovnih jeznamih 190,-000 mož in 1080 topov. Balkanska vojna je pokazala, da je bila' ta cenitev mnogo premajhna m da je imela Bolgarija daleč nad milijona mož na razpolago. Sedaj je tudi število njenega prebivalstva naraslo in sicer na 4,800.000^ Nemški strokovnjak Rottmann računa, da razpolaga Bolgarija f, 380.000 vojaki, kar je gotovo ze-' lo skromno računano, ako pomislimo, da ima Bolgarija uvedena za-moške med 20. in 46. letom sploš- % no vojaško dolžnost, in da se torej' v slučaju mobilizacije nahaja skoraj 10% prebivalstva pod orož-", jem. Ako vpoštevamoj kako upo-' rabljajo države v sedanji veliki vojni svoje vojaške rezevoarje po-' tem moramo priti do zaključka, da šteje bolgarska armada danes najmanj pol milijona. ! Bolgarska vojska je kakor srbska organizirana po divizijah, katerih je 9, oziroma 12, ki tvprijo pri mobilizaciji 3 arrfiade. Vsaka divizija ima 10 baterij artiljerije, 2 eskadrona konjenice, posebne oddelke za strojne puške in primerno število tehničnih čet. Ar- • madnemu vodstvu na razpolago je 15 baterij težkih havbic, 3 baterije gorskega topništva, 1 divi- * zija kavalerije, železničarski bataljon ter avijatični in avtomobilski I oddelek. Vsaka divizija ima še *"*" . posebno rezervno brigado. Poseb-g c ' no formacijo tvori takzv. "opol-čenje" (naša črna vojska.) i Pehota je oborožena z 8 mm i Manlihercami, ravno tako kava-lerija. Normalni topovski tip i-; ma kaliber 7.5 cm, brzostreln£ i havbice so kalibra 12 cm, gorski \ topovi imajo 7.5 centimetrov. Ar-ti)jerija je deloma nemškega, de-i loma francoskega izdelka. Strojne puške so večinoma angleško delo. Po balkanskih vojnah zlasti pa preteklo leto je nabavila Bolgarija mnogo novega orožja in zlasti artiljcrija se je gotovo spo-polnila v smislu izkušenj, ki so jih pridobile vojujoče se države na evropejskih bojiščih. ' Ali je utrdi dnu globokih tal<^ In kovbi kdo nam mir v dolinah, raogia^Bolgarija'""nabaviti tu£ nam blagor motil na planinah, odgrni tajni svoj prepad, odkrij kristalni svoj zaklad in v živo kri ga spet prelij: kedo je branil Kroni slavo, kedo ohranil dedno pravo? — Spoštujte ljudsko srčno kri! Bolgarska armada kaj modernih težkih topov, se ne ve. Že pri obleganju Odrina se je pokazalo, da je v tem oziru zaostala in verjetno je, da je sku-fiala ta. nedostatek kolikor mogoče popraviti Bolgarija razpolaga tudi s par vojnimi ladjami, ki služijo seveda le * obrambo obale. Jedro bolgarskega Tjrodorja tvori S torpe dovk, križarke ni nobene. V tem oziru jo Romunija znatno nadkri- Organizatorji in učitelji bol garske vojske so bil« Rusi. Ruski # generali in višji fastniki so delo-^uje. ker ima 1 oklopno krizarkp, vali v mladi armadi, ter so igrali 15 oklopnih topničark ter okrog v njej več let izključno vodilno 20 torpedovk. vlogo. Ko je izbruhnila srbsko bolgarska vojna 1. 1866. je ruska vlada vse svoje častnike iz Bolgarije odpoklicala in mlada armada je bila čez noč brez voditeljev, postavljena na lastne noge. # j Toda Bolgari so pokazali, da so se ki bi si jo bila četverozveža rada v malo letih mnogo naučili. Mladi pridobila 1,600.000 do 1,800.000 mož. Konstelacija na Balkanu; nam dokaže, da se bodo te armade Ker se računa, da razpolaga da nes Grška z najmanj 400,000 vojaki in ker ima Srbija po novejših cenitvah še kakih 250.000 mož, Romunija pa 600,000 znaša torej celokupna balkanska sila,- v malo letih mnogo stotniki so prevzeli poveljstvo polkov, vojni minister je postal major, poročniki so komandirali bataljone, toda vojaške vrline zapo* vednika kneza Aleksandra Baten-berga in njegovega častniškega zbora so daleč nadkrilile zmedenost srbskega vodstva in Bolgarija je zmagala. Tako si je bolgarska armada že s svojim prvim nastopom pridobila dobro ime in poznejša leta so pokazala, da so njene vrline res odlične. Bolgari so ostali učenci Rusov. Oficirski naraščaj je študiral na ruskih vojaških visokih šolah in ruski vplivi v bolgarski armadi so bili vedno veliki. Vsi sedanji bolgarski generali so vzgojeni v ruskih šolah. Še le pod sedanjim kraljem Ferdinandom se je ustanovila bolgarska častniška akademija in mlajši častniški zbor se je nekoliko oprostil ruskega duha. Izbor-ne vrline je pokazala bolgarska armada v balkanski vojni, zlasti v borbi proti Turkom je svet občudoval naravnost ognjeviti ofenzivni duh bolgarskega vojaka. Tudi v Srbiji je bolj podlegla umetnost vojskovodij, kakor pa žila-vost in hrabrost bolgarskega vo~ vzajemno kompenzirale in da bn torej uspeh na oni strani, ki lahko vrže svoje meč na balkansko tehtnico. Ta meč je v rokah avstrijskih in nemških vojskovodij. Vzgoja y Svidt Celo v Švici, kjer je prebivalstvo vendar na visoki stopinji o- , mike, se je izkazalo ob začetku sedanje vojne, da velika večina ljudi ne zna politično misliti in da je v vseh političnih vprašanjih slabo podučeno. Ljudje niso bili. podučeni ne o pogojih švicarske svobode in državne neodvisnosti,, ne o dolžnostih, ki jim jih nalaga nevtralnost Z ozirom na to je zdaj merodajna korporacija sklenila preskrbeti, da se bo v šoli izdatno gojil poduk o državljanskih ' dolžnostih, sploh da se bo skrbelo za izdatno politično In zgodo- • vinsko izobrazbo mladine in za to-meljito učenje vseh treh, v Švid domačih jezikov, francoskega, nemškega in italijanskega, ker samo temeljito znanje domačih jezS-kov premaga narodnostna In plemenska nasprotja. Povest o hudem in si* nem kovaču. Spisal G. F. Golar. V globokem« skalnem jarku je stala kovaenica, ob bistro šumečem potoku, ki se je pretakal po gtadkih pragih« Be prelival po oz ki strugi in pregibal in žarel ? solncu, kakor da je pozlačen. Bila je v varnem savetju bukovih lesov, ki so visoko in široko kraljevali nad njo kakor zeleni velikani, vršali In se kolatili temni in hladni poglavarji. Njeni nizki zidovi so bili rdeče pobarvani iu so sijali, kakor bi bili zmerom o-syetljeni od večerne zarje; pokrita je bila z lesenimi deščicami. V njej je bilo prostora za delavnico, kjer je puhal zakajen kovaški meh v razžarjeno oglje, in je stalo v tleh težko naklo poleg rja-stih, zlomljenih verig, skrhanih lemežev, topih sekir in enakega o-podja, a na drugi strani je bila majhna izbica, zelo čista,, sveže, nekoliko zelenkasto pobeljena. Skozi okenca se je vlivala vanjo luč v jasnem in svetlem pramenu. Dišalo je zelo prijetno po suhih krhljih in hruškah, ki 60 se sušile po peči v ok ruš eni h lisastih skledah. Pisana skrinja, velika in mogočna,' je stala pod starinsko uro z lesenimi kazalci in zatemne-lo ploščico, rdeča klop se je tiščala peči pod želenimi modnieami, v nasprotnem kotu pa, kjer so visele pO zidu na šipo slikane podobe svete Genovefe, svetega Martina in še nekatrih drugih božjih izvoljencev, je stala trebušna, rjavo pobarvana mizica. In še nekaj je bilo: zibka. Čisto sredi iz-bice se je šopirila s svojimi rožami in srčki in zvezdicami, naslikanimi na stranice, a v njej se je zibalo dete, majhna, rožasta Dunč ka, ki je vpila in vekala iz vsega grla. Ličeca je imela zaripljena, čelo in senca so ji prepregale drobne, plavkaste vejice, in nožice in ročice je molil otrok od sebe. Bil je zdrav in ihočan jok, ki je udarjal kakor na ukaz, rasel in se krer pil, dokler se ni nazadnje zadušil v togotnem ječanju, da se iznova povzdigne tfenek glasek m napolni vso izbico. In pred zibko je stal kovač. Bil je visok, bil je širok v plečih kakor gorsko teme, njegove roke 80'^ jn gg" bi kdo bile trde in greaste kakor gaDro- tre~u jerbas zelenjave na tla, in va polena in dlani m prste je imel y izbo je stara kovačica črne in ožgane od žerjavice, bk a- Qivok je zakričal tisti Wp g pod. njal se je nad zibko, jo juga z yojenimi silamij .obupen in tresoč dolgim motvozom, in njegov mla-^^ je letel gkozi ^^ di in zdravi obraz, z gostimi obrv-, , na§i Minici?" nimi lici je bil zakajen od dima, Koyač je p0gledal svojo ter se je hote prijaznorin sladko mater in se ni hotel umakniti smehljati otroku. A bil je vkljiib ^^ -e ziba] dalje lrlU. VeLSllSt!S JE ISfi^n "Ti mala punčka, kaj pa ti je m pokoren, da bi bo bil smilil ^ je ila časi ia so. tffiemu,..samo nc drobm puaffki. ii mama, ki je v nebesih. — Oj jj, kakšna grda deklinica si!"'' . Dete ni hotelo slišati, niti di. zalo, niti da je grdo, in je prepevalo dalje prelepo svojo pesem Kovač je hodil po izbi od duf. lo svete Genovefe in njene košu ve ter pravil povest: 4 * Pa te bo slišala mama in dejala : "Kdo pa dela grdo z moji punčko?" Pogledala bo skozi zla-jo okno in videla, kako te lepo pe-itujem, in bo rekla: "O, Boštjan je priden, le Minica je pored-la." Požugala ti bo s svojiih dro-mim prstom": "Ti, ti, punčka, ali ie boš pridna t" — Ne smeš, drugače bo jokala mama, ko bo stopila stran od okna, in njene oči jodo vse solzne, in s svojimi lepi mi lasmi se bo brisala. A solze oodo tekle naprej in naprej in zmočile njeno nebeško srajco, ki je vsa srebrna, iz zarje narejena in z zlatimi zobčki." Za trenotek je otrok utihnil, kakor bi razumel in poslušal, kaj se godi v nebesih, a potem se je zopet razletel presunljiv vrisk po izbi. KoVač je žalostno nagnil glavo inVzdihnil: "Jerica, Jerica zakaj si umrla! Zdi se mi že cela večnost, kar si šla in te ni. " In vendar je bil njegov spomin daljši od večnosti, njegova duša jo je hipoma preletela, in krotke oči kovačeve so zagledale tenko in vitko postavo njegove žene, bel, zamišljen obraz in plave, tihe oči. Kovač je položil zibko nazaj na tla, in ker se je dete razodelo, jo je začel zavijati v gorke in voljne plenice. Zazibal je in skušal zapeti tiho in milo in nežno uspavanko, kakor se je naučil od žene. A kje bo našel kovač v svojem grlu sladke glasove! Zategnjeno in zamolklo je tulil svoj aja tuta-jo, kot bi imel zarjavelo železo v grlu, in dete je od strahu zavpilQ Še glasneje, in nista minila dva hipa, že je bil otrok iznova razgaljen in je kričal kakor lačen vrab-ček ter goinazel z vsemi štirimi. Zibal je hrabro in z vsem telesom, udano je gledal sitno stvarico in zavijal drobno telesce v odejo, ali kadar je skril ročice, so se odkrile nožice in zabrcale po zraku. Vsa izba in vsi koti so bili polni joka, cclo svetemu Martinu na steni in se je plašil konj. Zunaj pred hišo je nekaj zasu- ki* ft "št^fff^ feTl&ae tiflftavala' nekaj," ali kaj "bi/to kilo, o tem kovač ni imel pojma. Stal je tam kakor izrasel iz zemlje, krepak in silen«, a zdaj je bil brez moči in ni včdel,'kaj bi počel s temi močnimi in silnimi rokami, ki so pač vihtele najtežje kladivo kakor igračo, da je vse bobnelo m pelo in se treslo. Vzdignil bi naklo, je vrgel visoko, visoko in prej bi je zalučil y nebo, kakor potolažil ubogo bijje t zibki, ki se mu je smililo v srce, a ni mogel pomagati. — "Jo j, jo ji ioj. zala punčka, kaj ti je hudega," je tolažil kovač. Nagibal je glavo in skušal položiti v glas mehko in milo strunico, tu bi prijazno zapela in zad-onela punčki v srcu. Hudi kovač pa je imel raskava grlo in težek jezik in je bil zato slabe sreče tisto dopoldne. "Ali le je kdo udaril T Povej mi tistega, s menoj bo i-«iel opraviti." Ker kovač-ni zaupal sebi in svojim žuljavim rokam, ki so bile pač navajene klad, a ne živih, nežnih stvaric, ki vriskajo in pojejo svoje posebne napeve, zato je niti poskusil ni vzeti v naročje, temveč se je pripognil in vzdignil kar celo zibko ter jo nosil po izbi. Kaj pa bi bilo, je kovač strahoma premišljeval, ako bi se mi izmuznila punčka in bi padla na tla 1 Saj bi se razbila in razletela na kosce kakor porcelanasta igrača Zato se mu je zdelo najbolj varno, pe-stovati zibelko in punčko in je tako hodil semtertja, težak in velik m neroden. , . "Punčka, saj si zala," se je laskal'. pri jamo, "sakaj se jokea$» čaki, čaki! Ne smei, da te xm ali- čutno. Ali te je prevrnil, ali te je udaril?" Začela je previjati o-troka, a tudi njene roke so bile o-korne in so se tresle od starosti. - "Kaj ji bom storil? Nič! Vi ste krivi, da joka. Ponoči pazite premalo nanjo, mogoče jo je strašilo, in zdaj ne more pozabiti." "Le kaj govoriš, Boštjan! Sama ne zmoreva vsega in ne veva, kako se streže otroku. Jaz sem že pozabila, ti pa nikoli vedel nisi. Spet se ti bo treba oženiti." Kovač je stal pri zibki, in v srce se mu je smilila punčka. Poslušal je mater, in kakor iz daljave je prihajal k njemu njen glas; v njegovem srcu se je jokala rajna Jerica, a tam nekje, kakor v solncu se je smejala radost in neka druga, mlada in lepa deklica je stala kakor svetnica v rožnem in razbleščanem oltarju. "Mislite, mati! Ali kaj bo z o-trokom?" "Saj prav zato ti je treba ženske. Ali še nisi nič pogledal nao kol?" Kovač je silno zazibal, zibka se Je obrnila, in punčka je padla na tla. Od straha mu je zastalo srce. Jica so mu pobledela in ves je za drhtel. Mala Minica je za treno tek utihnila, ker ji je v naglici zmanjkalo sape, a takoj se je o-glasila s srditejšim vikom in vriskom. "Še zibati ne znaš," ga je karala mati. "Pa misliš, da boš lahko 'hajal sam. Jaz moram vsak Čas ia polje, da poplevem po njivi in opravim to in ono, a ti moraš biti •v kovačnici. In otrok naj ho *am!" ., Kovač je kimal z glavo ter z nepopisnimi usmiljenjem gledal lokajočo punčko. "Kaj.pa naj storim? Ali ni pri goda j, da bi se drugič?" "Zakaj? Saj ne moreš drugaČt i nihče ti ne sme očitati, da nk aloval za rajno. Nič se ti ni tri a opravičevati, to se samo odg« arja." NiČ ni dejal na to Boštjan, b ljegov obraz se je raztegnil, da s- ii vedelo, ali je bližji smehu al ,oku. "Kaj bi se držal kakor svet jucije dedek, naglo se odloči! Sa poznaš staro Polinko, in tista /em, bi so ne branila ti dati svoje ga dekleta." Ko je mati to omenila, je kova m udarila kri v obraz, srce mu j1 iačelo treskati, kakor bi tolkl kladivo po nakovalu. V njem si je razžarel ogenj in plamen, za kaj nekdo je silno pihal in neti irčni požar. Iskre in Starki so le teli na vse strani, kakor bi se u trinjale zvezde, in bi padal zlai dež, tako na gosto, da bi bila % (jenotku vsa zemlja z vrhoma pol na bleščečega cvetja. Ali odgovo ra ni zmogel njegov drhteči jezik Kovačica se je skoro smehljala, ko je videla njegov obraz, obsijan ">d notranjega ognja in prevzet od neznane sladkosti. "Saj jo poznaš? Minica ji je ime kakor naši punčki, in videti je pripravna in pridna za delo. Kar v vas pojdi!" "Kdaj pa naj grem?" je naglo povzel veseli kovač. "Toliko dela imam v kovačnici, pet lemežev moram sklepati in nabrusiti, topih krivačev in motik je poln kot." "Ob nedeljah se lahko odtrgaš, na punčko popazim jaz. Kaj ji ne ki je?" se je iznova vprašala in gledala jokajoČo stvarico. Kovač se je tiho veselil in mislil,da bosta kmalu dve Minici pri •hiši, ki jih bo imel obe tako rad, da bi za vsako položil glavo na žrjavico. "Nič drugega ne bo kakor to," je menila mati, "za urokom je bolna. Otroka je nekdo urekel. Sinoči je bila še čisto zdrava, danes na vsezgodaj pa je neka babi lazila okoli hiše. Gotovo jo je tista." "Kako jo je?" je vprašal kovač ves zavzet in presenečen. "Urekla jo je hudobna l»?ba. Tako ji naredi, da je potlej bolna. Takšne oči ima hude, in skoraj gotovo je skozi okno pogledala punčko, da leži zdaj v vročici; glavica jo boli, Je poglej, kako i ma rdečo in vročo.'' "Zakaj je pa urekla punčko?" je vprašal kovač hudo, in obrvi so mu zatemnile oči. "Ali je komu kaj hudega storila?" "Zakaj jo je urekla? Jaz ne vem, zakaj jo je urekla. Saj pra vim, hudobna baba.' 'i Mati je nejevoljno metala svoje koščene roke po zraku, in gibala s suhimi listnicami, da se ji jc premikal ves obraz, ki je bil kot posušen v dimu. "Jaz vas vprašam, ali je punčka komu kaj hudega storila? Saj še ne pozna nobene babe." "Saj ni treba, da bi punčka storila kaj hudega. Mogoče si ji pa ti prizadel kaj žalega in se zameril babi." (Nadaljevanje.) V najhujšem ognju. i Zagrebške "Novine" priobčil je-jo naslednji izvirni dopis iz italijanske meje: ......dne 22. julija 1915. Neki častnik mi pravi: "Prija-teljj Jerko je ranjen. Pred pol ure je bil tu na obvezovališču. Razbilo mu je spodnjo čeljust in jezik." Srečam doktorja, ki mi pove isto. "Rana je težka, toda tb smrtna. More ozdraviti." Na orsi mi leže bol. Jutri ga moram obiskati. Ob jutranjem svitu. V bolnici Korakam mimo ranjenih. Ob vsakem se ustavim za hip. Za udil sera se, kljub temu, kako j^ potrpežljiv in vesel neki četovod-a. Šest krogel mu je šlo skozi elo. Bil je pri brzostrelni puški z nekaj možmi. Italijani so prišli v bok. Jeli so nanj streljati. Streljajo spredaj, streljajo od stra-ii. Zadene ga mnogo krogel, to-Ta on strelja dalje in ne d£ iz rok trojne puške. Kakor dež se vsi-^ajo krog njega krogle. Že je anjen na roki in nogi, a šele po-'em, ko ga iznova zadenejo tri krogle — ena v vrat, druga v trebuh in tretja v bedro, je omagal. 'ri strojni puški so poprijeli dnr i, njega so pa odnesli na obvezo-ališče. In ta človek z dvanajstimi anami — vse krogle so mu šle kozi in skozi — je vesel, kakor i bil popolnoma zdrav. Vidim a, kako se smeje. "Ubil sem naj-ianj petdeset italijanskih izda-ic, videl sem na lastne oči, kako o strmoglavili nizdol Prava sre-a, da nimam še trikrat toliko an. Napadli so me od strani, iz-ajalci. Mrcvarijo nas s svojimi ranatami in minami, toda mašče-/ati hočemo pravično kri!" Tako >n; vprašam ga: "Odkodi si?" "Iz Zelova pri Sinju." "Kako se pišeš?" f\\\\\\\^ Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva in najstarejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Z $1.00 •e o tvori lahko pri nas hranilno vlogo katera se Q obrestuje ^^ tJQ po • . . . Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom. POZOR! Kadar se nahajate v gostilni, 7ohf OX'O J. _ J ______« . S pristne pijafe, 2 zdravilne. zahtevajte vedno dobre, zdrave in pri.tne pijače, in to so A. Horwetove: Importirani Brinjevec, SUrovec, Tro-pinovec, Grenko Vino in Kranjski Orenčec. Moja tvrdka je prva i edina Bamostojna, ki importira žgane pijaie m zelišča naravnost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeno iz aajboljSe-ga calxfornij.kega rudečega vina in iz najzdravejših lišč ter nadkriljuje vse druge pijače te vrste za človeško zdravje. Ravno tako Kranjski Grenčec. Posebno aks pijete slabo žganje, ne bo nikdar škodovalo, če densts polovico tega grenčeca vmes. A. HORWAT, 600 K. CHICAGO ■*„ JOLIET, ILL. Novice iz stare domovine. KRANJSKO. krat težko ranjeni in dvakrat za- __radi hrabrosti v vojni, odlikovani | Alojzij Rarlč, sin vpokojenega poldne na rusket; postojanke v nadučftelja Barlcta v Šmihelu pri vzhodni Galiciji se je držal nad- Novem mestn, rezervnim poročni-vse hrabro in vjel s svojimi ljud- kom pa jurist Stanko Novak, v mi čez 400 Rusov. — Med jurišem 53. pp., sin sodnega oficijala Iva* dobi strel v meča leve noge. Da na Novaka v Metliki, se obvezati za silo, pa naprej s! — Pomilovanja in podpiranja svojimi junaki. Ko so jurišali zad-! vreden slučaj. V ljubljanski de-njo postojanko, dobi zapored dve želni bolnišnici leži neka Berta kroglji v glavo, — Pokopali so ga Kenda, pogumno slovensko dekle z vojaškimi častmi izza fronte v iz Tolmina na Goriškem, komaj jugo-iztočni Galiciji. Stotnik 19 let staro, ki je donašala našim Smuc nam ostane v najboljšem hrabrim vojakom v okope živila spominu : ne samo kot inteligen- in pijače za okrepšanje. Med nje-ten pa hraber častnik, temveč tudi nim požrtvovalnim delom pa se kot nenadomestljiv družabnik. je razpočil v njeni bližini sovraž-Gorenjska kri mu je dala origina-1 ni šrapnel, ki jo je ranil v nogo. len humor. V službi natančen in Rana je postala sčasoma tako ne-strog, v družbi vesel, razposajen. | varna, da so ji zdravniki morali Dosti je bilo povedati, da smo bili odrezati celo nogo. Reva je sicer v njegovi družbi, pa so že vedeli,' ostala pri življenju, a bo nezmož-da se nismo držali kislo. Crno-'na za delo celo življenje. Njena gledi varuhi zapečkov so mu to mati je še živa, a brez vsakih včasi šteli v zlo; niso vedeli, da sredstev. Revico čaka torej nežna biti isti Šmuc tudi sila resen, srečna bodočnost. ♦ Pripravljal se je za gimnazijsko | — 141etni četovodja. Dne 18. maturo in le nagel odhod na boji- septembra se ie zglasil pri povelj-višji poštni oficijal g. Ferdinand šče je preprečil, da stotnik Šmuc stvu tukajšnje c. in kr. garnizij —Umrli so v Lljubljani: Dne 17. septembra: Marica Markelj, kur-jačeva hči, 16 mesecev, Knezova ulica 121. — Ana Stockl, mestna uboga, 75 let, Japljeva ulica 2. Dne 18. septembra: Ferdinand Svetek, poštni nadoficijal, 57 let, v stolnici. — Ana Robida, naga-čevalčeva h&i, 1 mesec, Tržaška cesta 22. — Vladimir Vadnal, sin Železniškega revidenta, 1 mesec, Poljanska cesta 54. — Ivan Pir-man, hiralec, 59, let Radeekega ceseta 9. — Ivan Šme, sin tovar niškega delavca, 5 let, Streliška ulica 15. — Janos Takacs, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. •V deželni bolnišnici. Dne 16. septembra: Mana Urbane, tovarniška delavka, 35 let. Dne 17. septembra: Daniela Ku-ralt, poštna oficijantka, 32 let. —TJinrl je nagle smrti c. kr. Svetek v starosti 57 let. Pokojnika, ki je bil član znane narodne družine ljubljanske, so našli mrtvega v stolni cerkvi. Najbrž ga je zadela kap. — V Ljubljani je umrla gospica Zmagoslava Masle na cesti na Rožnik št. 41., v starosti 27 let. — Umrla ie v Zagrebu gospa Marija Pirnatova rojena Cvetni-čeva, vdova nekdanjega mokro-noškega notarja in priljubljenega slovenskega skladatelja Stanka Pirnata. Po smrti svojega soproga se je sedaj umrla gospa Pirnatova preselila k svoji materi v Zagreb, kjer je zdaj umrla v starosti 53 let. zapnstivši troje hčera. — V Litiji ie umrl gospod Ant. Preinfalk, posestnik itd., v starosti 75 let. — Smrtna nesreča na železnici. Na železniški Drogi med Savo in Zagorjem je pograbil stroj mimo vozečega vlaka nekega vojaka in ga smrtno ranil. Ponesrečenec se imenuje Mihael Lah in je doma iz Klanca pri Kamiku. — Otrok utonil. V Stari vasi Dri Žireh ie utonil 14 mesecev star otrok Alojzij, sin posestnice Frančiške Žakelj. v potoku ob njivi, kjer je kosila travo. Otrok se je igral z drugimi, potem zlezel do potoka in utonil v njem. — V Tržiču je umrl ondotni hotelir in lesotržec gospod Matevž Lončar. — Kolera v Borovnici. Uradno se razglasa poporo^ilu z dne 5* septembra, da je bil v Borovnici v vrhniškem okraju en slučaj azi-jatske kolere. Bolan je neki \njak, ki je prišel z bojišča. — Umrl je v Ljubevču pri Idriji Ivo Premrov vitez pl. Premer-stein, abiturijent, sedaj enoletni prostovoljec c. in kr. pionirskega bataljona št. 9, in sicer za ranami, dobljenimi na severnem bojišču. Bodi mlademu junaku ohranjen blag spomin. — Stotnik Rudolf Šmuc. Iz častniških krogov pišejo "Slov. Nar.": Stotnik Šmuc je padel. Na Mali Šmaren je prišel njegov dečko s severnega bojišča in prinesel neverjetno vest. Šmuc, pa mrtev! Še pred nekaj tedni smo se veselili v njegovi družbi, zdaj pa v grobu slavnih! Rojen je bil v Ljubljani 1. 1884; sin širom naših krajev znanega kantinerja Šmuca. Služil je pri zagrebškem 53. peškolku, Trenovih pandurov, nazadnje pri 4. bataljonu v Foči; letos sredi avgusta so ga pa prestavili k 97. pešpolku. Vojnik od pete do glave kot oče njegov. Pred letom se je vojskoval na herce-govsko-ernogorski meji ter zaplenil v Zagrebu razstavljeni črnogorski top. Takrat je bil težko ranjen v desno roko, odlikovan z najvišjim pohvalnim priznanjem za hrabrost in kmalu nato povišan za stotnika. — V bolnici ni imel obstanka, temveč se je prostovoljno javil za službo pri kadru. Zavoljo njegovih velikih zmožnosti so ga odredili za učitelja na ogulinski šoli za pričuvne častnike. Njegovi učenci se ga spominjajo z velikim spoštovanjem in pravijo, da je bil gotovo njihov najboljši učitelj. — Ko nam je Lah napovedal vojsko. Šmucu ni dalo miru. Pustil je šolo in se v varstvo svoje ožje domovine prosto-▼oljno javil na fronto. Imel je oditi ta mesec, medtem so ga pa prestavili k drugemu polku. O njegovih zadnjih urah sem zvedel ni danes abiturijent. Celo pisal ske bolnice dečko 14 let, češ, da je. Pred časom je razpisalo vojno je ozdravel popolnoma in zopet ministrstvo nagrade za kratke pripravljen iti na vojno. Dečko poljudne povesti iz vojaškega živ- se imenuje Antal Josip Szabo iz ljenja. Tik pred vojsko mi je dal Szabadke v komitatu Bacs-v Foei citati par prijetno pisalnih, Bodrag in je povedal, da je četo* humorja polnih odstavkov o dc- vodja v.nekem honvedskem polku, janju in nehanju hrabrega kranj- Na prsih je imel pripeto na mestu skega Janeza. Ne vem pa, če je Za kolajne srebrno Marijino sve-vsled vojnih dogodkov delo do- tinjico. Po smrti svoje matere vršil ali ne. — Poznal ga^je skoro Se je javil in prostovoljno, izvež-cel Zagreb, vsled črnogorskega bali so ga in poslali kmalu na ita-topa je oa postal eden najpopular- lijansko bojišče, kjer je že bil nejših zagrebških častnikov. Slava njegov oče. V nočnem patruljskem njegovemu spominu V j obhodu ie ustrelil dva italijanska — Smrt med begunci. V Rate- vojaka in jib vjel osem. Zgodilo čah na Gorenjskem je umrla 651et- se je to v temi. Italijani niso vena begunka Ana Gašoeršie rojena deli, kakemu številu avstro-ogr-Mrakič, posestnica v Cezsoči na skih vojakov sledilo in 3 kom ima-Bovškem. | jo opraviti. Prehladil se je, do* — Umrl je enol. prostovoljec bil pljučni katar, v Ljubljani je jurist Karel Ogrizek na bolezni, ozdravel. Sedaj odide zopet na ki si jo je dobil na južnem boji- bojišče. šeu. Bodi mu lahka zemlja sloven- _ Avstrijska poštna zastava. s^a! Doslej so imele avstrijske, pošto — Na severnem bojišču sta bila prevajajoče ladje na morju zasta-2. septembra ranjena rez. častnik vo z italijanskim napisom, zdaj ing. Albert Vedernjak, strokov- je pa trgovinsko ministrstvo od-ni .»ičitelj na Grmu in rez. kadet redilo, da mora biti na zastavi jurist lic. Nahajata se v bolnici nemški napis. Zastava je črno-na Ogrskem; služita oba pri 4. rumena. Na črnem delu bo odslej bosanskem polku. napis "K. k. Post", na rumenem _ Odlikovanje junaškega slo^ delu bo cesarski orel. držeč poštni venskega zdravnika. C. kr. nad rog. zdravnik dr. Pavel Kane, okrožni — Slovenska in italijan. ljud-zdravnik iz Vipave, je dobil sig- ska šola za begunce v Ljubljani nuni laudis p izvrstno in požrtvo- Za slovenske in italijanske begun-valno zadržanje pred sovražnikom ee se namerava ustanoviti v na jugozapadni fronti. Ljubljani ljudska šola. — Z ruskega bojišča "Slov. — Sv. Višarje pogorele. V četr Narodu" pišejo slovenski fanti: tek 16. septembra smo zopet" culi Kakor vsak Slovenec, tako tudi v zgodnjih , dopoldanskih urah mi slovenski vojaki ne izgubimo Lriasno kanonado. Ker imamo iz poguma; po opravljeni službi se Rateg lep razgied proti Višarski zabavamo in prepevamo slovenske skupini, ozrem se tja od koder Je pesmi. Bog daj, da bi skoraj že dohajal glas topov. Glej, na malo prišel s sijajno zmago zaželjeni oblačnem obzorju se pokaže svitli mirr ter zasijajo nam in domovini oblaček za Višarji. Vedela sem, da prijaznejše solnce. Iz dalnega to šrapnel; takoj nato vidim tujega sveta pošiljamo najlepše ?rni jn čujem zamolkel pok — pozdrave svoji domovini, druži- je granata. Vse to sem opa-nam in sorodstvu, prijateljem, pri- ZOvala s prostim očesom. Ker se jateljicam ter znancem: Ivan Fa- je ta kanonada vedno ponavljala kin iz Škrbine, četovodja Pirjevec sem poiskala daljnogled in pre-Franc iz Nabrežine, desetnik Ba- pričala sem se, da Italijani obstre* bie Franc iz Rodika, poddesetnik ljujejo na desno, levo, spredaj, za-Ukmar Jožef iz Proseka, Šuč Ci- daj, vse na okrog, naše Višarje. ril, poddesetnik iz Dutovelj, Ogrin p0kanje razstrelbe šrapnelov ln Franc, četovodja iz Kranjske, granat traja neprehoma. Ob tri Kramer Ivan, desetnik iz Štajer- getrt na 3. popoldne e Višarska ske. Petrič Mihael, poddesetnik, cerkev, ki je vedno nas tako mi-Barba Anton, desetnik iz Volov- kavno vabila, v gostem dimu. Že' skega, Vatovaz Jakob, desetnik, opazim svitli plamen, in bilo je po Ačko Jožef iz Smrečnega na Sta- Yisarjih. Ko je požar ponehaval, jerskem, Bizjak Franc iz Kozane, sem opazila se prostim očesom Vrabec Franc iz Pliskovice, Pahor ZVOnik brez strehe. Poleg cerkve Anton iz Kostanjevice, Premro so uničene vse postavljene trgov-Jožef in Ipave, Kapotin Franc iz jope, pač pa je videti še dvo-Ipave, Besednjak, Jožef iz Skrbi- je hiš pod cerkvijo. Ko je solnce ne, Lože j Josip in Ivan, brata iz zahajalo na čisto jasnem nebu se' Ivajnigrada, Čepak Ivan iz Mač- je še dvigal dim iz zvonika liki iz kulj, poddesetnik Florjan Sancin tovarniškega dimnika. Drugo-iz Škednja. j jutro smo videli le zidqvje naših — Pozdravi z bojnega polja so- ljubih Višarji. Tisti dan so naši deželanom-beguncem pošiljajo: T. sosedje iz Trbiža dobili prve laške| Breceljnik, Dravlje; Josip Vonči- pozdrave. Razun nekai lukenj v na, Lokavec; Ivan Ferjančič, Idri- poslopjih ni posebne škode. Preja: Rajko Peric, Trst; Dorče Ro- bivalstvo se je izselilo za par dni, van, Gorica; Ciril Bremec, Dol. ker so uverjeni, da naše čete oso-Trebuša; Josip Zarli, Tolmin; bito topništvo prisilijo sovraga k Anton Trlikar, Log; Peter Renko, molku. Kakor čujemo, je znani Lokavec; Anton Buždon, Trst. — kip Višarske Marije na varnem C. in kr. stražna stotnija št. 5, ravno tako tudi dragocenosti. — poljska pošta št. 608. Iz ruskega vjetništva je pi- Iz Mozirja. Dne 3. sept. je umrl tu g. Anton Elender po daljšem bolehanju. G. Elender je bil podnačelnik Gornjesavinske posojilnice v Mozirju ter obenem njen tajnik. Pokojnik je za procvit te posojilnice, ki se je razvila v milijonski zavod, žrtvoval vse svoje sile in svoje bogate skušnje. Med slovenskimi posojilničarji na Sp. Štajerskem mu naj ostane ohranjen časten spomin. — O pokojnem zdravnika Ferku pišejo iz Maribora: Pokojnik je bil med drugim soustanovnik Posojilnice v Mariboru, ki se je tudi z njegovim sodelovanjem razvila v cvetoč denarni zavod. G. F. Ferk je bil član posojilničnega ravnateljstva do svoje smrti. Ko se je svoj čas gradil ponosni mariborski Narodni dom, je bil Ferk član stavbenega odbora. Poleg posojilnice je g. Ferk posvečal mnogo ! skrbi odgoji slov. dijaštva; nemalo je onih, katerim je pokojnik dajal hrano in jih tudi drugače 1 podpiral. Naj mu bo ohranjen med nami časten spomin! — Justifikicaja v Gradcu. Sodišče c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu razglaša, da sta bila vojaka Viktor Hammer in Rajmund Eicher 27. pešpolka radi desertacije obsojena na smrt in 6. septembra obravnava o ničnost. — Pravda dr. Korošec — dr, Mravlag. Pred kasacijskim dvorom na Dunaju je bila dne 16. septembra obravnava o ničnost, pritožbi mariborskega edvetnika dr. Emesta Mravljaga zoper razsodbo graškega deželnega sodišča z dne 22. aprila 1915, po kateri je bil dr. Mravlag zaradi razžaljenja poslanca dr. Korošca obsojen na globo 300 K. Kasacijski dvor je ničnostno pritožbo zavrnil in potrdil prvo obsodbo. — Velik" požar je bil v noči od 18. na 19. septembra v Rančah pri Framu pri posestniku F. Napast u, ki je v vojni. Zgorelo je vse poslopje, sedem goved in več svinj. Škoda znaša 9000 kron. Zavarovan je bil le deloma. — Učiteljski jubilej. Iz Slivnice pri Mariboru nam pišejo: Tukajšnji nadučitelj gosp. Karel Pe-stevšek, ki nad 30 let vzorno vodi tukajšnjo šolo, je bil povodom svojega 401etnega učiteljstva soglasno imenovan "častnim občanom" občine slivniške. Krasna diploma se mu je slovesno izročila na dan šolskega sklepa dne 30. avgusta v krasno okinčani šolski sobi. Slavnostni govor je imel č. gosp. svetnik Fr. Hirti. Odliko-vanec je kot abiturijent c. kr. višje realke v Ljubljani 1874 vstopil v četrti letnik učiteljišča v Gradcu in od 1875. leta služil tudi kot učitelj v Leitersbergu, Laškem trgu in Žalcu. — Prisilna upravb nekega italijanskega posestva. Tz Murz-zuschlaga poročajo: Italijanska lesna tvrdka Ermolli Lazzaris ima v krajih Rettenegg, Raxen in Waldheimat gozdove, žage in zaloge lesa. Posestvo je prevzela državna uprava, lastniki so odsotni, za upravitelja mase je imenovan nadgozdar Schwach. Rezani les, ki je vreden četrt milijona kron, se porabi za gradbo barak. Hlode obtesujejo domobranci. PRIMORSKO. domov in rekla, da ne morejo menjati .bankovca 2 kron. Dal ji nato 30 v, naj kupi pol kilograma kruha. Vrnila se jp s kruhom, Ifi je stal 30 v. Prišlo je radi tega do sodne razprave in ker je pek prodal kruh za 2 vinaija dražje nego je predpisano, je bil obsojen na 24 ur zapora in 6D K globe, dalje je moral Lukftu plačati 5 kron in ona dva vinarja, katera je preveč plačal za kruh. — Primorski begunci Italijanskih beguncev je na Češkem naj 20,000 (tudi iz Tirolske! na M*>-ravskem je italijanskih ln slovenskih beguncev okofi 40,000; na Gornjem Avstrijskem 15.000; * nekaterih občinah na Dolenjem Avstrijskem je okoH 15.000 Fuv-lanov. Na Ogrokem je bilo okoli 20.000 beguncev. Od tam jih pn-šiljajo proč. Vlada je odredila, — Kadet Anton Turk, učitelj na Ciril Metodovi šoli v Gorici na Plančah, poroča, da je bil že petkrat v boju ter, da je bil vsled tega in radi hrabrega zadržanja pred sovražnikom odlikovan z malo srebrno svetinjo. Obenem pošilja vsem prijateljem in znancem pozdrave s Krasa. Gori 0-menjeni je bil v Gorici marljiv Član več narodnih društev in sploh znana oseba. Umrl je 4. septembra na Dunaju general infanterije Evgcn baron Albori. Pokojnik je bil rodom iz Trsta in svoj čas divizijo-nar v Ljubljani. Bil je potem nekaj časa deželni šef v Bosni in Hercegovini ter generalni armad* ni inšpektor. V poletnem času je navadno hodil na Gorenjsko. ___ — V Repentabru na Krasu je u- da se porabi Lipnica, kjer je bilo mrl c. kr. postni asistent gospod poprej 30.000 poljskih beguncev, Ludovik Ravbar. izključno za Slovenee in Hrvat*. — Umrl je v Ljubljani v eni — Interniranje goriških Sloven-tamkajšnjih rezervnih bolnišnic cev in Furlanov v Italiji Italija-Andrej Rijavec, mizar iz Gorice, ni nadaljujejo na Gorisko-Gradl-V februarju je. šel k vojakom, šcanskem interniranje oseb, ki & pretekli mesec je podlegel težkim jim ne zdijo povsem zanesljive ttk ranam, ki jih je dobil v bojih za niso zadosti pokorna 270 Sl*-Doberdobsko planoto. Pokojni vencev so internirali v južnem ita-Rijavec, mlad mož 35. let, doma s lijanskem provincijalnem mesfa Trnovega nad Gorico, se je doko- Avetlinu. Iz Furlanije so dne 20. pal s svojo marljivostjo in veščo- septembra pripeljali v Genevo 600 stjo do jako dobrega mizarja, v Furlanov. njegovi delavnici ob Livadi v Go- — Dalimtinci o goriških SIo-rici ni mannjkalo dela in trgoval vencih. Čitamo is peresa Dalma-je s Trstom in Reko. Vojna je n- tinea K. N. pismo, ki govori o go-stavila to marljivo deW Rijavec Tiških Slovencih: "Imamo okope je moral k vojakom in storil je in pozicije, ki niso mnogo oddalje-svojo dolžnost za domovino bli- ne od hiš slovenskih kmetov. Iz zu svojega doma, sedaj počiva v teh hišic nam strežejo vsi, prina-miru v Ljubljani ob strani drugih šajo nam vode, za nekatere od-junakov. Rijavec zapušča žalnjo- delke kuhajo kosilo in perejo ro-čo ženo in 5 otrok. bo ali nikoli ne vprašajo vinarja. — Velika nesreča se je zgodila Neka slovenska žena je odgovori-v jami v kamnolomu pri Pišean- la, ko smo jo hoteli obdarovati, da cih v Rojanu. Tam so našli vse- rte sprejme niš, da ima sina v Boga pobitega 361etnega železničarja ki, ki jej pisal, kako dalnhatinske Kristjana Budava, ki je padel v to matere lepo ravnajo s slovenskimi jamo, ko je šel ponoči v temi do- vojaki. Nekateri naši Dalmatinci mov. Budav je v bolnici umrl. so jej poljubili roko in ona jih je — Odlikovanje. Goriški rojak, blagoslovila. Verujte, mnogo je narednik Bruno Faninger, doma prizorov, ki ganejo človeka do iz Bovca, je odlikovan od povelj- solz. Naši so zvečer molili, prišli stva južnozapadnega bojišča s sre- »o slovenski otroci, poslani od do-hrno hrabrostno svetinjo na traku ma, da ž njimi skupno molijo, da drugega razreda. Malo je sluča% sp vrnijo zdravi domov. Veliko je v, da dobi računski podčastnik je srce tega naroda in dvakrat tako odlikovanje, ali imenovani smo ponosni, da mu branimo do-računski narednik vrši svoj posel movino. s tako vnemo, da si je prislužil le-[ — Hrvatska umetnika na itali-po odlikovanje. janski fronti. Te dni odideta hi»- — Umrl je vpokojeni goriški de-1 vatska umetnika kipar profesor želni arhivar Aleksander Čadež. Robert Frangeš in slikar profesor Smrt ga je dohitela v Slovenjem Oton Ivekvic z dovoljenjem as-gradcu na Štajerskem. Bil je jako madnega poveljstva in hrvatske delaven človek, v svoji službi jej deželne vlade na italijansko fron-imel priliko vrediti tudi bibliote- to v svrho študij, na podlagi ka-go po goriškem zgodovinarju Mo- terih ovekovežita junaške čifle relliju. naših vrlih čet. Tiralico objavlja uradni "Os- — V Trstu je sedaj prebivalstva servatore Triestino" za naslednje okoli 110.000, ob začetku vojne z osebe, ki so pobegnile v inozem- Italijo jih je bilo okoli 90.000. stvo in jih vojaško sodišče zasleduje zaradi zločina proti državni oboroženi sili v smislu §327 vojaškega kazenskega zakonika: dr. Hinko Hinkovit', odvetnik in hr Vračajo sel ker čutijo, da v Trstu ni-one nevarnosti, na katero se je pnrotno računalo. .Nat pomolih gleda občinstvo žaromete in ble-~ šeeče ognje. V nedeljo, dne 12. vatski poslanec; dr. Franjo Potoč- J septembra je priplul nad Trst ita-njak, Fran Supilo, izdajatelj in lijanski zrakoplovec in mogel je odgovorni urednik lista " Rječki (videti in slifeti voja?ko godbo na ~ trgu. Kar se tiče italijanske strani Trsta, se je izvršil preobratj zopet čuti avstrijsko, avstrijski misel je zavladala nad Trstom. . —. Dalmatinsko vino bo letOB izredno, drago. Mošt Vplačujejo po 1K 08 vi^n. 1 Novi List," in Dragotin Gustin čič, inženir. — Radi dveh vinarjev obsojen na 24 ur zapora in 50 K globe. Knjigovez Rudolf Lukič na Reki je poslal svojo hčerko kupit kruha. ki stane 56 vin. Vrnila se je Vida — c 1 c. - -t Sv. Višarje. Poroča se k po- sal s fronte Leopold Šega, trgovec žaru na Sv. -Višarjah: Začela je iz Vel. Lašč, da je ozdravel in da goreti najprvo streha nad glavnim se nahaja sedaj v kraju K^tta Kurgan v Turkestanu. Godj se mu dobro, samo skrbi ga, kako je doma. — K vojaškemu napredovanju altarjem, ogenj se je ODrijel veli kega cerkvenega vhoda in slednjič strehe na zvoniku. Po preteku jedne ure je bilo na mestu svetišča golo zidovje. Italijani so tako v septembru t. h Stotnikom v 2. i porušili za Sveto goro tudi Vi- toliko: Pri napadu dne 2. t. m. po- dom. polku je bil imenovan dva- Šarje i v*. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljat ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorod* nikom in znancem v staro domovino. K100 velja sedaj samo $15.50, K 50 samo $7.75 ~ s poštnino vred. Frank Sakser 82 Cortl&ndt Street, New York, ISI. Y, G104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, - L. •v> > * % 'V . '-4 = KRONA V VIŠAVI. SPISAL JOSIP PREMK. (Dalje.) "Že pride," je prikimal Dominik in sedel za mizo. MNo, pa kako je 8 teboj?" jo je povprašal nenadoma in jo pogledal prijaz-•no. Nič tiste Čemernosti in temne zamišljenošti ni zapazila Manica i njegovem ^obrazu, in ta nenadna izpremcmba se ji je zdela čudna tem bolj, ker je bil Se pred kratkim v postelji. ' "Saj je'odvrnila polglas-110 in pridela zagrinjati rdeče zavese na oknih. "Ali ti je že kaj 6olje. Dominik se je nasmehnil in se je obrnil proti njej. "Saj vendar nisem bolan. Jutri poj-dem y trg," je dostavil in podprl glavo v desnico. "V trg?T' se je začudila Manica. "In y tem mrazu. PoSakaj rajši, da se vreme kaj izpremeni, sedaj so še pota nerodna, da je težko voziti. In pa bolehen si, saj lahko opravi mogoče kdo drugi, ako imaš kaj za pošto ali kaj enakega." Pa Dominik je zmajal z glavo in izpregovoril tako prijazno, da se Manica ni mogla načuditi njegovi izpremembi. "Torej se bojiš, da bi se pre-hladilf No, mogoče še odložim za par dni, važnega in nujnega ravno ni, pa hotel sem tudi nekoliko na zrak, to večno tičanje gori v sobi mi že preseda." Maničino začudenje je naraščalo bolj in bolj in naposled ni vedela več, ali se Dominik samo šali ali misli resno. Pa njegov obraz je bil resen, mirno so gledale njegove oči in čez vse lice je bila razlita prijaznost in zadovoljnost. "Pa pojdi kaj v vas, doli v Zlatopolje," je •menila Manica. merjev. Mleko je preje natančno pre-skuseno in pregledano cd Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko trke vrste je posebno priporočati otrokom rejencem. Ml< ko, razvažam po bil ah točno vsak dan o pravem časa. Za Obilna naročila se toplo pripov^ čam: .'r FHjKSTK GHILL. •tovMuko-fcrraUU ahb I9t9 W ~fu.Chicnf.Hl. Telefon: 617 R. LOUIS M. PTAK oblast v. pet jeni POGREBNIH 210 St. Marf^s Street PERU. ILL. Se toplo priporoča rojakom Slovi v Peru, La Salle, Oglesbv in Depue, III., za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraja ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulan&i voz, ter kočije za razne prilike: poroka, krstije, itd. čUni podpirajte eiMMi Važen nasvet Ako ste v zadregi, ds morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupne na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani is pripomogel do Vaših pravic. T« odvetnik ie prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United Mine Worsen of America, "District 12. Osobito ae priporoča delavce« v odškodninskih tožbah. Nje gov naslov je* A. W. KERR, ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC Springfield, Illinois*