se v kamni zaživen - VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 25. marca 2004, 108. številka Ferenc Kiraly marec 2004 Pe" Zgodbe iz novega Piska .26 __________ aron ne nadaljuje tradicije Plavanje Preskoki konec Frbo Šalovskega velikana pomlad bruseljske koline Ondan se je Delov dopisnik iz Murske republike in digitalni fotoreporter IVAN GERENČER lotil fotografiranja prelestnih motivov. Izbiral jih je v novi Pokrajinski in študijski knjižnici, a pri tem ni opazil, da je r,a preži tudi naš, pentutarski fotoaparat. Tako je nastala pričujoča fotografija - prav v trenutku, ko se Ivan trudi kar najbolje ovekovečiti knjižnično (stoječe in sedeče) dogajanje. Letos nas je zima obiskala pozno, a kljub temu je bilo dovolj bele opojnosti, da smo lahko »zgradili« kar nekaj belih velikanov. Še najbolj so se potrudili pri ZIŠKOVIH v ŠALOVCIH 164 Njihov snezak meri v višino 4,70 m, zanj so. porabili kar šest (6] kubičnih metrov snega, tisto, kar vidite na njegovi glavi, pa je kar 200-litrska kad. Glavni arhitekt je bil Ziškov MIHA (na sliki poševen), pomočnica je bila KORNELIJA, snežni aktivisti pa bili sosedovi fantje Saj je tudi ne more, kajti plavanje je vse pfH| pomurski regiji razvit šport. Sicer pa j® ■ HORVATH tudi uradno najperspektivnejši ’ lendavskega območja in med najbolj obet8' plavalci v državi. Prav zaradi pomanjkanja k ske plavalne tradicije tekmuje za Fužinar (Rj Koroškem), trenira pa v madžarskem Le^ sabo ima izjemno uspešno leto 2003, saj je starostnem razredu nanizal vrsto zmag. predajali zasluženo priznanje lendavske zveže, mu je delala družbo mlajša sestrica^ MARJAN MAUČEC -MAKI iz GANČAN je naše gore list, ki je zaradi obveznosti (sodar-stvo in državno svet-ništvo) veliko tudi v beli Ljubljani. Nekoč, ko je bil še lokalni politični veljak, se je sicer prevažal z (dvo)kolesom, danes pa mu zvesto služi štirikolesni mercedes. Marjan pravi, da med njima ni bistvene razlike, razen pri maksimalni hitrosti. Ja, kar naenkrat se nam bo začelo kolcati po zimi, čeprav ta letos na koncu) ni bila ravno pretirano bela. A kljub temu so se v prleških vaseh vrstili kmečki Zimski prazniki, kamor še vedno uvršča koline. . A ne več dolgo,’kajti ko bo Evropa, pravijo, bodo pujske klali le se pfi več doma. Pentute iskreno upajo, da najbližja klavnica za prekm111 svinje ne bo v Bruslju ... j premagala . nenadna Nekoč bicikel, danes mercedes marec 2004 Pomladno prebujenje F sveta KAMPUŠ je v eni osebi župan Gornje Radone, član Državnega le n P^Predsednik slovenske Obrtne zbornice in še kaj Kot pribito tudi ljubitelj ko . . rF*d postavi pred fotoobjektiv v družbi nežnejšega spola. Tokrat s ravn ■ i' direktorico Pomurskega sejma MATEJO JAKLIČ (očala) in 1 eljico VVZ Manko Golar Gornja Radgona BREDO FORJANIČ. Tekal - župana Antona Ti ide š? 4 A samo ne ven, kda pa kama. Kramberg Nemce, Mbič za Angleže Pa ne v nogometni, ampak v oni, kjer za še vedno majhne denarje veliko delajo. Morajo, kajti recesiji v tekstilni industriji žal ni videti konca' Sicer pa se vedno bolj glasno govori, da se v sestavi tistih, ki vodijo Murino barko, utegne kaj spremeniti. Prvi mož MEH sicer uradno molči, člana uprave MILAN MOREČ (levo) in DARJA ODAR (prva z desne) pa se le pomenljiva nasmihata. Ali bo tudi kateri od njiju (ali kar oba) kariero nadaljeval kje drugje, v tako resni rubriki, kot so Pentute, ne bomo napovedovali. Tik pred pridružitvijo podalpske deželice veseli modro-rumeni druščini, imenovani Evropska unija, sta se srečala LUDVIK KRAMBERGER (brat znanega negovskega dobrotnika Ivana) in DELOV dopisnik JOŽE POJBIČ (s fotoaparatom). Družno sta ugotovila, da se v novih poprvomajskih časih SLO-novinarjem ne obeta nič dobrega, saj bodo meje padle in bodo slovenske medije pokupili bogati Evropejci Ludvik je rekel, da bi najraje delal za Nemce (zaradi nadaljevanja bratove tradicije), Jože pa se bolj ogreva za angleški model žurnalizma (ker bi kot izkušen padalec nekoč rad skočil z znamenitega londonskega Big Bena). Tekal Dedek Feri rešil vnuka y Evropo prek Tilna Budimpešte Frbo ope ^^iho Tekal Nogometaši Mure so se odločili, da bodo spremljali matico državo na poti v obljubljeno Evropo. Ne sicer že prvega maja, pač pa ob koncu letošnjega žogobrcarskega prvenstva, ko kanijo biti vsaj prvi. V ta namen so angažirali vse razpoložljive sile, med drugim tudi prvega moža slovenskega veleposlaništva na Madžarskem, ANDREJA GERENČERJA. Ta se zavzema za tesnejšo povezavo SOBOTA-BUDIMPEŠTA, ker imajo na tamkajšnjem NEP-stadionu v nasprotju s Fazanerijo primerne slačilnice in reflektorje (ter elektriko). Če bi torej Mura svoje tekme igrala na Nepu, bi se brez težav licencirala za zahtevno Evropo. ' ■ ■ spremeni v čarovnico z metlo. A hudega mu ni bilo, saj ga je Prav°^sno an , Kopneč v Državnem zboru, ampak tudi »opazovalec« v ste. s j mentu in Konvenciji, ima FERI HORVAT zelo mad časa. Zal vfiuknr^Tnlrni bi sicer z veseljem delil več minut in ur. A ko lahko, je Kato O pODLESKOM, ki pa, kot kaže, m posebej navdušen ie spomnite iz TV-nadaljevanke, sicer pa gre za igralko pen marec 2004 Kuharice, Mihoii turizmom, včasih pa je alternativa kuhinja predsedi tečaj letošnje sezone je bil pri Sečijevih, kjer gospodinjita Rezine po prekmursko (za deset oseb) Turnišča. Od leve pa Stojijo Marija Raj iz Turnišča, Marija Dominko iz Nedelice, Marija Zver Inice Modi® Sestanke in predavanja imajo v občinskih društvenih prostorih tečaje pa je kuhinja v občinskih prostorih neprimerna. Ker so rešile tudi ta problem Običajno jih prijazno gostijo ■ imajo prostorno kuhinjo in veliko posode, saj se ukvarjajo' Koruzna masa: 5 dl mleko, 20 dag koruznega zdroba, 10 dag margarine, 10 dag sladkorja, 5 jajc, rum, vanilin sladkor, limonina lupina, Ščap in Marija Seči, ki je tudi aktivna članica društva, s°l veseljem nauči kaj novega, da razvaja goste. Z mamo sta uigran tim, ki zmore dobro skuhati tudi za sto ■ Ana je specialistka za juhe, priloge, solate ..., Marija meso. Vsa družina deluje kot uigran orkester Ta večer so p 1 ’ i/ tečajnice, navsezgodaj zjutraj pa so imeli dogovorjeno N in delo v goricah. Prav nič nervozni niso bili, saj je pri nl vsak dan. Bernarda Gerkeš in Agica Kranjc sta se lotili ocvrtega graha S trgovinskih polic ga dobro poznamo kot zlate kroglice. Dokazali sta, da so lahko tiste doma narejene veliko okusnejše, le malo truda zahtevajo. Potrebujete dve jajci, 200 g moke, 2 dl piva, sol in maščobo za cvrenje. Rumenjake, pivo, sol in moko gladko razmešate. Na rahlo primešate trd sneg iz beljakov. Pripravljeno maso potiskate skozi primerno cedilo in zlato rumeno ocvrete v vročem olju. Našima kuharicama je uspelo tudi vam bo, samo poskusiti morate. Članice Društva kmetic občine Turnišče ob koncu letošnje sezone kuharskih tečajev . Od leve sedijo Marija Gone iz Turnišča, Bernarda Trajbarič iz Renkovec, Bernarda Gerkeš, Agica Kranjec in Morija Horvat, vse iz Gomilice, Cecilija Cigut, Marija Lutar in Marija Sep, vse iz Turnišča, Neža Žižek iz Nedelice ter Sonja Bence in Marija Tri Marije so bile prostovoljke za pripravo obloženega kislega zelja s prekajenim mesom. Iz surovin, ki so dostopne vsaki gospodinji, so pripravile okusno jed, s katero lahko osvežite mogoče preveč enoličen jedilnik. Potrebujete 0,80 kg kislega zelja, 0,50 kg suhe svinjine, 0,25 kg ajdove kaše, 3 dl kisle smetane, 0,10 kg čebule, 0,10 kg svinjske masti, 1 jajce, sol in poper. Priprava: Kislo zelje operete, na pol skuhate s suhim mesom in odcedite. Na maščobi zarumenite sesekljano čebulo, odstavite in začinite s papriko, poprom in kumino tako, da z začimbami potresete kislo zelje. Posebej zdušite kašo. Glinasti pekač namažite s svinjsko mastjo in vanj nalagajte plast kislega zelja in plast dušene kaše ter plast mesa, narezanega na drobne koščke, lahko tudi mletega Pokrijte s kislim zeljem. Polijte z zajemalko vode, v kateri se je kuhalo meso z zeljem. Jajce razžvrkljajte v smetani, prelijte po jedi in specite v pečici. Okusno je. smejo prodajati, če- i ■''fx ’ A prav bi s tem opazno " obogatili turistično jT - ponudbo. Odziv obis kovalcev na priložnost- ~ . nih prireditvah, kot na ■ primer na vsakoletni prireditvi na Kovačevi domačiji v Nedelici, je vedno pozitiven. Ponudba tovrstne domače kulinarike bi bila za pomurski turizem pravi magnet, toda paragrafi so močnejši. Brez finančne podpore občine zato ne bi mogle toko aktivno delati, in vesele so, da njihovo delo župan tudi sicer zna ceniti. Čeprav je imel zo sabo naporen delovni dan, je prišel na zaključek sezone, in to z demižonom iz lastnega vinograda. »Da enemu najaktivnejših društev v občini rečem hvala za sodelovanje pri promociji občine in da nazdravimo pred jožefovim, saj sem vendor tudi sam Jožef,* je utemeljil svojo namero z demižonom. Potem pa se je ob dobri hrani, miza je ponujala vse, kar so v štirih urah skuhale in spekle, razvil prijeten klepet Na fotografiji župan v pogovoru z gostiteljico Marijo Seči; Marija Zver, Manja Miholič, Marija Dominko, Zdenka Kolar, Anica Pintarič In Marija Ščap (z leve) pa preverjajo, ali sta fižolovo in špinačna kremna pha dovolj dobri. Odlični sta bilil Turniški župan Jožef Kocet dobro ve, koliko koristnega naredijo njegove ženske za prepoznavnost občine zato prisluhne njihovim potrebam. Tudi v obliki denarja za osnovno dejavnost, saj je naša zakonodajo žal takšna, da okusnih domačih dobrot in drugih izdelkov ne Turnišča, Marijo Seči iz Turnišča, Zdenka Tompa, vodja tečaja, Marija Ščap, predsednica društva, Zdenka Kolar iz Renkovec in Anica Petrovič, strokovno svetovalka Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, ki je njihova terenska svetovalka, s katero že dalj čosa zelo dobro sodelujejo. Naučile so se pripraviti veliko zanimivih jedi iz raznih kaš, zeljo, različne juhe, vse mogoče dobrote iz krompirja in moke, zanimive slaščice ...v glavnem iz surovin, ki jih pridelajo doma. Nadev: 60 dag skute, 40 dag rdečega grozdja sliv, breskev ali češenj (lahko je tudi suho sadje), 1 žlica sladkorja, vanilin sladkor, sol, limonina lupina. Ajdovo masa: 5 jajc, 12 dag sladkorja, 15 dag ajdove moke. Priprava: Mleko, margarino in zdrob zakuhamo. Ohlajeni masi dodamo penasto umešane rumenjake s ' sladkorja, nato po še trd sneg z drugo polovico sladkorja. V pomaščenem pekaču pečemo do polovice (20 minut), nato namažemo z nadevom. Pripravimo ajdov biskvit, ki ga prelijemo čez napol pečeno maso in pečemo še približno 20 minut. Sočno pecivo za vse letne čase in različne priložnosti! Društvo je bilo registrirano leta 1996, delovalo pa že prel ’ aktivno deluje 40 članic, več kot polovica se jih zbere skoraj * naj gre zo predavanje, tečaj, delavnico, delovno akcijo ali svojim delom velikokrat promovirajo prekmurske jedi in obcinO Na mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni leto njihove dobrote z zanimanjem ogledal tokratni predsednik vbd* Drnovšek in kot spomin je ostala fotografija, ki nam jo j® domačega arhiva posodila Ana ŠČap. Takrat je društvo vodila An13 (prva z desne). Ob koncu sezone se je predsednica Društva kmetic občin® Ščap prijazno zahvalila vodji kuharskih tečajev Zdenki To praktičnega pouka no radenski gostinski šoli. Z njo sosod«"' leto in zelo dobro so se ujele. Z veseljem je prisluhnila z® I pripravljala zanimive recepte. Tudi objavljeni so njeno 8® Z drobno pozornostjo (izvezen prtiček je delo Beta*3^ Renkovec) so se ji zahvalile za potrpljenje in sporočile sezono nadaljujejo. Na kuharskem tečaju v Turnišču mmK29 Pen------------------ 2000 je izšla v Ameriki zajetna, izzivalna knjiga Davida Ovasona z naslovom Skrivnost zodiaka v ngtonuin podnaslovom Ali so glavno mesto zgradili po načrtih prostozidarjev. Knjiga to dokazuje. ® zanimivo je poglavje o tem, kako je nastala Bela hiša, dom ameriških predsednikov. To je še olizu ena ^^^^vnejših turističnih točk v Ameriki. Mnogi ljudje so si želeli in si še vedno želijo od ^ako ’n kie živi »oče domovine«, kje ima sedež ameriška administracija. Ta je odprla za turiste, samo prijaviti se je treba nekaj tednov pred načrtovanim obiskom, da varnostna služba ji^n’ ™o ste in predvsem ali ste na seznamu osumljenih, iskanih teroristov, ali ste bili kdaj prej kn o« ai* ’ dojeni. Še pred petnajstimi leti ste morali na takšna vprašanja odgovarjati v vprašalniku, prosili za ameriško vizo. ------marec 2004 Irma Benko > Bela hiša I ^"1 ni kamen za belo hišo so položili 1792. leta Od j-ul |« portala uradna rezidenca ameriških pre Klikov, kj m . । h |e v hiši zvrstilo več kot štirideset. Njen i naslov je Avenija Pennsylvania št 1600 in je 'ha rezidenca na svetu, ki je odprta za javnost. Njena odovina se začne s prvim predsednikom ZDA Georgom ashin^iunatn (1732 1799). Rodil se je v Virginiji, ga (e matematika, bi! je geometer in je tako Poztlal iimanSm podežc njegove probleme. Kasneje vojak, v bojih s Francozi je dobil čin pod-Od leta 1753 je bil član prostozidarske lože, v J* UlN' je eden od njegovih prijateljev zapisal, da je ri^Prvi v vojni, prvi v miru in prvi v srcu svoji snov Postal je vzor in merilo vsem predsednikom, demokratični poti prišli za njim Leta 1790 je ?>lb-h * M "Tmiit' miki, furnir iuutii ‘ ■■■" numT ttf J‘dl,,!. K ^^resa, da glavno mesto ne sme "'■■'.e p 2vezni državi. Leta 1782 so začeli na tap Prej. Otornac graditi mesto Washington, ha ■ ° i l "-i. „ । palače je bil James Hoban, prav D, ’ uanes je znano, da je vse mesto nacrpL nekdanjih labirintov, ob spošto-sbi.U llB,lliJiO o ratli neba in s prostozidarskimi simboli, ko IdtjjQj an",' znani obelisk. Čeprav je bil Wa-H hiša ' h*še, nikoli ni stanoval v njej Šele Bila Z^r^'ena leta l80°’ je sprejela prve ^loy ' njegov ' drugi ameriški predsednik John 111 Pr<>stor a SOPro^a Od takrat Bela hiša ni samo daru.e predsednikov, marveč tudi Jeffersori i° Je 1805. °dPrl za v Mudim Prisegi je sodelavce in goste ^ed Snie । Sa^onu- Bela hiša je doživela več ‘^zel| vo|no (1812-1814) so "Ne ।bi? j htnaton in zažgali Belo hišo, ki so jo ■ ^ar prepleskali- Leta 1929 ’° ’e ' Po d/ to J*®*1)111 zidovi, prvi vgrajeni v ^gi svetom;' * J| Predsednik Harry Truman " so b|i - 1 '! P°Polnoma obnovil notranjost n7^ja rojstnih? S° Še vedno družinski sestanki, °žie d/T" °® KaiCw predsednikov, marveč »a30 diši Poleg Modrega salona, ki >>>,? nrUžabm. cvetju, sta znani še Rdeča soba, v ■' SoProga ' prireditve - uvedla jih je Doliey ii ii ie Hm Jamesa Madisona - in "■'•-uJaiBeoJokn Quincey Adams. V njej 1,0 0 Podpisa) prvo nacionalno reden so hišo požgali britanski vojaki. Znana je še Vzhodna soba: predsednik Woodrow jo je uporabljal za kinodvorano, Jaqueline Kennedy pa je v njej uredila gledališče. Zahodno krilo Bele hiše je dal zgraditi Theodor Roosevelt: imel je šest otrok, ki so napolnili prostore Bele hiše, zato je dogradil pomožne sobe, v katere se je vselila predsednikova administracija. Trenutno je v Ameriki pa tudi v Evropi uspešna TV nadaljevanka z naslovom Zahodno krilo, govori pa zelo napeto o vsakdanjem življenju ameriškega predsednika. V omenjenem delu hiše je predsednik William Taft zgradil leta 1909 Ovalno sobo. Predsednikovi sodelavci oziroma gostje sedijo za okroglo mizo (kot nekoč vitezi kralja Arthurja) tako, da nihče ni užaljen: vsi sedijo enako blizu ah daleč od predsednika Od tu je znana fotografija, kako se Kennedyjev sin igra pod nogami svojega očeta, ki sedi ■■■ za mizo in vodi državo. Te Ovalne sobe se dobro spominjata tudi predsednik Clinton in gospodična Monica Lewinsky. Poleg razkošnega, dobro zastraženega vrta ima ameriški predsednik (pa tudi njegovi najožji sodelavci) na voljo teniško igrišče, plavalni bazen, kegljišče, kino in stezo za džoging. Zgodbe, povezane z zgodovino Bele hiše, pravijo, da je soproga predsednika Wiisona, ko je urejala cvetličnjak, menda zagledala duh Doliey Madison, ki naj bi jo »opozorila«, naj ne presaja njenih rož Ko smo že pri duhovih, dodajmo, da se najpogosteje omenja »duh- ubitega predsednika Lincolna. Pet glavnih kuharjev odloča o tem, kaj in kako bodo jedli predsednik, njegova družina, sodelavci, povabljenci. Kuharji s svojo ekipo so sposobni servirati do tisoč obrokov hrane. Dodajmo, da ima bela hiša 132 sob. 35 kopalnic, šest nivojev, 412 vrat. 147 oken, 28 kaminov, osem stopnišč, tri dvigala. Samo za barvanje bele hiše potrebujejo 2600 litrov barve. Kdor pride v Washington, naj si ogleda Belo hišo, kajti v njej so tudi galerija slik z ameriškimi predsedniki in druge zanimivosti iz ameriške zgodovine. Shranjena so tudi darila, ki so jih dobili posamezni predsedniki. Tako so se leta 1941 Franklin Roosevelt in njegova družina zbrali za božične praznike. Predsednik je užival, kako so njegovi otroci in vnuki odpirali darila. Nekaj tednov kasneje je čistilka odkrila v omari darila, namenjena predsedniku neodprta. Zaradi zaposlenosti z mednarod no politiko - vstopom Amerike v drugo svetovno vojno -jih je preprosto pozabil odviti in pogledati, kdo mu jih je poslal m kaj je dobil Branko Šomen Moški ne morejo iz svoje kcže. Ko začutijo, da bi njihovo moško čast lahko oplazilo kaj neprijetnega, širokogrudno odprejo svoja srca. Če je to v medsebojnem odnosu med moškim in zensko, med mažem, in ženo, med materjo in očetom... to razumem in jim ne zamerim, saj gre vendar za drugačen odnos, za čustva. Toda ko tovrstno »srčnost« začnejo razsipavati na drugih področjih, predvsem pa v politiki, me stisne. Zadnja tovrstna pogruntavščina so KVOTE. Ženske smo postale za politike čez noč strašno pomembne. V evropskih institucijah so jih pokarali, da slovensko državo na vseh pomembnih frozicijah predstavljajo samo moški. Žensk pa je v Sloveniji več kot polovica, tudi med zaposlenimi, imajo višjo izobrazbeno raven in doma- menda še vedno podpirajo trt vogale. Za politiko pa niso dobre, ona pripada moškim. V državnem parlamentu je samo dvanajst poslank, v vladi sta ta hip samo dve ženski, med evropskimi poslanci ni niti ene ... in v Pomurju nimamo niti ene županje. • Najmanj stokrat sem se vprašala: A ženske tako hočemo? Ati se ne čutimo dovolj sposobne? Ali družina res tako zelo obremenjuje in ovira vstop v politiko? Ali je nekje še kak globlji- vzrok? Ali ... Smo toliko drugačne od Švedinj, Fink, Norvežank? Ali se tako zelo razlikujemo od sosed Madžark, da ne bom iskala primerjav daleč na severu Evrope? Naše sosede pomembno vplivajo na odločanje v madžarski politiki, zasedajo visoke položaje in - zanimivo - v javnomnenjskih raziskavah popularnosti politikov je na prvem mestu ženska in v zgornjem delu lestvice so v večini. Slovenkam pa v začetku 21. stoletja »nekdo« ponudi KVOTE. Beseda označuje količino, delež (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika), in če si jo vsebinsko prevedem v odnos moški - ženska, v politiki čudno zveni. Udeleženka v kvoti. Počutiš se lahko zgolj kot številka, predmet, sredstvo, ki je tam zato, ker joolitika (berite moški svet) potrebuje kvoto za mirno vladanje, za lepši videz. Kakorkoli jo obračam in sl jo pojasnjujem, mi ima negativen prizvok. In veliko žensk mi je povedalo, da tudi njim in da za nobeno ceno ne bi bile pripravljene postati del te KVOTE. To bi jih užalilo, ponižalo, razvrednotilo. So si torej moški v letu evropskih in parlamentarnih volitev to besedo namenoma izbrali, da bi politiko priskutili še tistim nekaj ženskam, ki so v ta posel stopale žvoljo, znanjem m garanjem... in bile uspešne?! Zakaj KVOTA? Splet okoliščin ali igra besed? Morda se je avtorju politična nasprotnica zamerila in mu je sicer neizgovorjeno ušlo »krota«. Ko je kakšna preveč govorila, ji je pri sebi jx>tiho zapri usta s »fevofea«... In potem se mu je pos vetilo: KVOTA vendar! Ženska v politiki je lahko samo to! Čestitke in hvala avtorju! Vsaj oči nam je odprl. Zdaj končno vemo, za kaj gre, zato navalimo na kandidatne liste in na volitvah zaokrožujmo imena kandidatk. Saj nismo »krote« niti »kvoke« in ne kvote. Smo ljudje, državljanke, ki znamo in zmoremo. Ko tako grobo napadam moški svet, iskreno upam, da KVOTE niso zrasle na kakšnem ženskem zelniku. Na to možnost v začetku pisanja še piomislila nisem, naenkrat pa je tu dvom. Če je res samo drobec razloga zanj, potem res nismo za politiko in podobne stvari... V tem primeru se za vsako zapisano besedo moškim globoko opravičujem. Potem je naše poslanstvo v poli tiki res le to, da volimo moške »—marec 2004 Nedokončan intervju ------Pe" Štefan Sobočan: Seveda o novinarju Sobočanovega kova ne moreš pisati kar tako, tja v tri dni še manj lahko njegovo tridesetletno delo in izkušnje strneš na eno časopisno stran. Dobro, tudi ne bomo rekli, da je pričujoči zapis prispevek k njegovi biografiji. Binas nazadnje Dedijerjevi dediči še tožili zaradi ukradene ideje za naslov. Zato kar mirno povejmo in označimo to pisanje kot nedokončan intervju, ki ima svoj pomen in ki zajema vse, tudi tisto, kar tukaj ni zapisano, pa bi ob priliki, ko Štef odhaja v pokoj, moralo biti. Morda bo. Kdaj drugič, morda kje drugje. Novinar je profesional nevednež Po navadi si bil, kot novinar, na drugi strani mikrofona. Tokrat si ti tisti, ki mora poslušati vprašanja. Kako se počutiš v tej vlogi? Zdaj, po več kot tridesetih letih poklicnega novinarstva, ko sem spraševal najrazličnejše ljudi o tem in onem, »moram« torej sam odgovarjati na novinarjeva vprašanja. Ni mi lahko. Vsekakor pa bo lažje, kot če bi moral dajati odgovore na vprašanja kakega političnega komisarja (prejšnjega režima) ali pa zashševalca organov pregona,' sodstva ...(kateregakoli režima). Je pa res, da z nobenim od teh nisem imel kakih posebnih težav. Je to dobro ali slabo? Ne bom razglabljal. Preden začneva, malo poglejva v tvojo osebno izkaznico, in malce se ozri nazaj, na začetke, na pot, za katero takrat še nisi vedel, kakšna bo in kam te bo peljala. Rodil sem se istega leta kot nekdanji predsednik Slovenije. On na Goričkem, jaz na Markovskem. (Saj ne, da bi se z njim primerjal, v nečem pa se lahko vendarle jaz nimam toliko sivih las!) Moja rojstna vas je Mala Polana. Že kot osnovnošolec sem se šel »novinarja«, pozneje dopisoval kot mladinec ... V nekem obdobju sem bil celo urednik turniške strani v glasilu Planike. Potem vojska, nato različne zaposlitve, nazadnje - bilo je to 1973. leta - pa redno delovno razmerje na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost. Po prvem aprilu pa bom menda dobival »plačo« od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Poskušal in preizkušal sem se na različnih področjih m območjih. Sprva sem bil nekaj mesecev naročniški referent irrob pomoči nekdanjih mladinskih aktivov po vaseh smo Vestnikovo družino krepko povečali. Potem sem se »vrgel« na pisanje. Kaj vse sem počel, kod sem hodil.... sem v zadnjih dveh mesecih obujal, ko sem prelistal 45.000 strani Vestnikov (obdobje 1972-2004) in izpisoval »ljudske« članke. Vsekakor zamudno in morda nekoliko nenavadno delo. Kakšne občutke si imel, ko si se »sprehajal« po teh svojih člankih, ki so sicer prepoznavni, tebi lastni in skupaj v bistvu predstavljajo, lahko bi rekli, blagovno znamko Štefan Sobočan. . Pripravil sem neke vrste svojo bibliografijo (pregled objav), ki se da razumeti tudi kot biografija (življenjepis), morda tudi biblija (sveto pismo), ko,pa sem - potem, ko je bilo to dovoljeno - začel pisati tudi o verskih rečeh. V tej Bibliografiji, ki sem ]O izdal v nekaj izvodih v samozaložbi, sem zajel 2.500 naslovov zapisov z različnih področij, ki sem jih strnil v nekaj tematskih sklopov. Naj jih nekaj nanizam: Intervjuji, Komentarji, Kmetijstvo, Mojstri, Mlini, mlinarji in mlinarice. Kraji in ljudje, Ljudje med seboj, Rejnice in rejenci, Babice in dedki - vnuki m vnukinje, Akcije, Daljše reportaže ...In potem še moja »specialna« pisanja: Iz župnijskih kronik, Duhovniški intervjuji, Godovni zavetniki, Misijonarji, Orgle in organisti ...V posebno čast si štejem, da sem (s fotoreporterjema) »pokril« tri papeževe obiske (prvega na Hrvaškem in dva na Slovenskem) V Vestniku sem tudi objavljal priredbo o vseh dosedanjih papežih: Od Petra do Janeza. Seveda nisem »favoriziral« nobene krščanske Cerkve, ampak sem pisal z enako naklonjenostjo do vseh. Vse pomurske verske skupnosti sem opisal v podlistku, pozneje pa še v knjigi Moja župnija, ki je izšla v tisoč izvodih in bi jo kazalo, seveda z dopolnili, ponatisniti. Ob desetletnici prikazovanj sem (zasebno) obiskal Medjugorje in o dogodkih, ki pa jih Cerkev (še) ni potrdila, napisal nekaj »nadaljevank«. Kar nekaj časa sem si prizadeval priti v kraj pri Ljubljani in potem sem končno dobil klic, kdaj naj pridem. Naslov reportaže je bil: Rodila bom Jezusa. Gre seveda za zapis o jasnovidki Sari Vesuel. Zadovoljen sem s svojimi prispevki o pomembnih možeh: prvem slovenskem kardinalu Jakobu Missii iz Hrastja -Mote (deloval na Goriškem), Ksaverju Mešku, Miklošu Kuzmiču, Franu Miklošiču, A. M. Slomšku, Ivanocyju, dr. Grosmanu, dr. Korošcu, svetniškem kandidatu Danijelu Halasu, starosti pomurske duhovščine Ivanu Camplinu, duhovniku in pisatelju Lojzetu Kozarju pa o Ivanu Krambergerju, o katerem sem prvič pisal 1978. leta (Zgodba o dimnikarju, ki je postal medicinski tehnik). Tedaj seveda niti slutili nismo, da bo tudi predsedniški kandidat Slovenije in da ga bo krogla smrtno zadela. V spominu mi ostaja tudi reportaža Vdovstvo Marjete Kramberger. Nedvomno so tvoji prispevki med bralci Vestnika priljubljeni, brani. Prevladuje mnenje, da so ljudski, da so napisani s srcem, da so realni, da v njih ni pretiravanja, nepotrebnega obtoževanja... Izhajam iz ljudstva Poljane, o katerem je veliko pisal sofaran Miško Kranjec, zato sem pri svojem pisanju ostajal zvest preprostim ljudem iz prekmurskih, prleških, slovenskogoriških krajev. V Bibliografiji je največ strani popisanih z naslovi pisanja o takih ljudeh pa o naših krajih ... Ni ga bilo tedna, ko bi vse dni vzdržal v pisarni; rajši sem šel »na teren«, pa naj je bilo še tako slabo vm preseneča, da sem z avtom večkrat drsel po pobočjih in upal (včasih tudi prosil boga), dasezF In sem se, sicer ne bi zdaj odgovarjal na ta vpra^ sem se neštetokrat vrnil blaten (službeni avto pn1'-' , f pa je tudi samoumevno za »terenca«. Nek©c zagrebškem Vjesniku prebiral reportaže 1 reportera«. Mislim, da sem bil tudi sam tak. Sic' ' j me ljudje lepo sprejemali, velikokrat tudi pogost in tam sem moral biti previden pred hišnimi čuv&J1 ga, zlomka: neki psiček me je vendarle ugriznil bil cepljen, sem potem injekcijo dobil jaz ,^f. ■ Pisal si tudi o zločincih, kriminalu, o pijančkih... [la Področje, ki sem ga skupaj »pokrival« skoraj ■''■., (v prvi in tretji desetletnici), je bila tudi črna kroni^jji vesti, reportaže so menda zelo priljubljene |JI Ne, nisem prinašal le ujevejevskih (zdaj policijski vestičk o nesrečah, kurjih tatovih ..., ampak, k** življenje tako, tudi reportažne zapise s tragičnih ; zlasti v novejšem času, ko so se pojavili mobilni i* s(m)o bili novinarji pogosto prej na kraju policija, preiskovalni sodnik. Sem sicer zelo ■ ampak tam sem ostajal - tega zdaj ne razum©111' Pa spet ne tako, da se ne bi globoko zamislil. '1 potrebne take, pretežno mlade žrtve prometa K ši? Vem, nič ne morejo. V tolažbo jim je lahko vsaj svarili. , i Obravnaval in razčlenjeval si zgodbe ljudi. ■ se svoj čas skorajda ni smelo govoriti, kaj V devetdesetih letih, ko je v Sloveniji trkal® _■ demokratizacija in je počasi hlapela (samojcen^" . odprle nove teme. Sam sem objavil najmanj. -člankov, ki sem jih v Bibliografiji uvrstil v skup1^0’ . jo naslovil Procesi Zajemajo prejšnje tabu teme ' drugačne povojne obsodbe, nacionalizacij® naslovov: Zadoščenje za kulake, Podpiral na)1 ' . Zaradi Rusov v temnico, Sojenje v kinodvOt 1 ■ ' ustreljen (Benko) po nedolžnem, Zanke in pasti P' krivic, Pričevanje Škrabarjevih ... Si na kakšen prispevek, pisanje, zgodbo " ponosen? Če res moram odgovori ti na vprašanje, Jt®11'1 । bi posebej omenil, moram reči, da nobenega _ jtp napisal z veseljem, ker mi je pač pisun.1' (.[ r * ampak hkrati konjiček - delo, ki ga najraje 1: Pisal si o vsem mogočem in se pogovarjal ■ ljudmi. Je novinar vseved? Formalno sem sicer višješolski pravnik, ven« potrdil (oh, samohvala!) kot novinar Mend® Pijade tisti, ki je zapisal, da je novinar p1 neznalica«. Zase z gotovostjo lahko trdim, 1 1 -ostajam. Pa ne zato, ker nič ne bi vedel, ampak, k©1 pti ki ni ozko specializiran, ne more vsega vede^^jj, 1 »na voljo« tisti, ki so »doma« na različnih take se potem novinar (»neznalica«) obrača. ' f , vedel, mu tega ne bi bilo treba m bi kar P ’ šolsko znanje hitro zastara, zato je treh® obnavljati sive celice ffl-ir' Iz burnega novinarskega vsakdana torri umirjenega življenja. Novinar - kar precej11 - Jurij Gustinčič je oni dan v TV-dne^^š znanega, branega in poslušanega ang1^ 1 nar j a, ki se je ravno v teh dneh odločil ' delal in da bo šel-pri 95. letih - vpokoj .V' -Verjetno bom še kaj napisal Morda bom več »vezan« na redno prihajanje na delo, k"" , । n F napisal povest, ki ima delovni naslov Barbar-o življenju na podeželju ob koncu prejšnjega se bodo lahko prepoznali ljudje iz naših ki® |. pen-------------- --marec 2004 VESmiK3i____ Velika TRIPENKETA V prvem pomladnem mesecu v veliki Penovi anketi šestim znanim Pomurcem zastavljamo tri vprašanja, ki so »blizu bližajočim se dogodkom - vstopu Slovenije v EU, parlamentarnim VQHtvam in velikonočnim praznikom- Beograd je bil naše glavno mesto 72 let. Kako dolgo nam bo Bruselj? 0Po zadnjih raziskavah javnega mnenja je Janša prehitel Ropa. Vaš komentar! Katera barva bo letos najbolj primerna za barvanje jajc. Utemeljite! | Roman Ratkai lektor vzajemnega sklada Primus, ■‘turska Sobota Denis Šparaš $ polovico tako dolgo ne kot Beograd. Jvgos D,l' narodi te države mnogo bolj »po duši« povezam, 11 «dq|različni narodi v EU. V vsaki taki za ons iz , "•oraš s partnerjem ali v tem primeru partnerji pernati, zaman so vse druae stvari, četu ' so es ^9°daviji je bilo ravno obratno, dovolj duhovne ra , '6 imanjkalo le Še drugih dodatno nujni P*»hne da bi to država živela naprej. Vsaka l| »“renq žalost tudi skozi želodec. int ie * Zmoreš biti mojster, da obrneš stvori tako na g av - V štirih letih LDS. Brez pomena je zdaj .skat, napake . ampak morajo najprej pomesti, m to ze o ze , rezultata, saj je naje , «*opLdji «1 l*>•*» ** ta Bl“^ ^frolnik som zabije ov«>g» ik« bo,v j. zelo »Z-* “ Z <*- ’ Arnuša, za privržence EU modro-rumena, za Se ye zoka|. M pomislim, mi je najbolj pri srcu tradicionalna barva I študent tretje stopnje na mariborski pravni fakulteti, avtor nagrajene diplomske naloge, Kuštanovci Razen začetnic bi bolj težko potegnili ločnico. Beograd je bil glavno mesto države, ki je obstajala umetno, temelječ na nekem kultu osebnosti in politični misli. Bruselj pa bo center odločanja in dela birokratskega aparata in nikoli glavno mesto, čeprav bodo spet krivi »oni« tam v Bruslju za vse težave doma. Politika in javno mnenje sta kot vreme. Enkrat toplo, drugič hladno. Ljudje smo ali so se pač naveličali ene opcije. Ali bo druga to izkoristila, pa je, upam da, več kot le vprašanje obračanja po tistem ali za tistim, kar hočejo volivci slišati. Oba imata svoj prav in oba tudi govorita stvari, ki niso popolnoma ločne. Mi pa lahko to kritično ocenimo. ^Upam, do zelena. Ker bo to pomenilo, da je bilo irsko predsedstvo uspešno pri doseganju kompromisa prihodnje ustave EU, in ker bomo vstopili v EU in postali člani v času predsedstva najbolj zelene dežele v Evropi. Za Pomurje pa bo to, upam, pomenilo tudi uspešno letino in več zelenja kot lani. Dorina Gujt X ^mirana ekonomistka in pevka, ^ska Sobota v J 1,0 kraiši, mu ne ■ta • rok trajanja naših prestolnic ce P^bna dobro. . ... „ ?r,,Q no vodo, a i ' pre$WOT PTavi'da vrČ h°d'1° ‘ vzdržljiv, saj so si se ne razbije. LDS-sov je bil izre no ne 1 nekateri napolnili cele bazene- ° ° 1® volilno leto, modne smernice ^rcko pa|ef. barv. Sedanje modne barve nisi enke«. *Q'° bo r -slednje leto zanimivo opazova i tudi črno. bo postala poleg rdeče malce modne)* \ Simona ^Mc.^Bodonec ^er po fiiavno mesto bo še naprej Murska upam, do ^jc. da ie Bi uwl| zelo l«po meSl°' s. ^inkovBa m do An birokracija nadvse napredno m padat0®0' AL zvnuki nekoč uspela ogledati če pa ^Qk( 'o. da mt»e spet nlhht ni povprašal a ,op|o 50 ^Ivutjpta z nevarnimi hitrostnimi dir am 1 z0 vsok »■’ rnrr/jlp kakovostno nezgodno zavoro _ prirner in ZO qV*X> vprašanje pa je to? Najlepšo bofXSati barva ll?816 '® m°diu. ki je barva nebo, mor\o ' -yjovite m znaka Slovenske pisanice pa poVadno nQ ko so pobarvane zljubezmi m ^bvlo, m ko jih atrorp najdejo skrite v košond P "•domačo hišo Mag. Gabrijela Zver slavistka in prevajalka, iz Lendave ^^Kako dolgo? Dokler se Evropejci ne bodo naveličali naših zdrah. Zo te reči smo talentirani. Oh, ne politika! Kaj naj povem glede na to, da sem apolitična? Zakaj pa se politiki ne bi smeli med seboj razlikovati in se menjavati na stopničkah priljubljenosti? Tako navadni ljudje vsaj izvemo, kaj se dogaja v loncu, kjer se kuhamo v naši kokošji »župici«, pardon, državici. ^Ja katera? Saj je odgovor že serviran v vprašanju: v modri z rumenimi okraski. Obliko okraskov prepuščam bralcem. Milan Verdev urednik Radenskega vestnika, Radenci Tako kot se je enkrat že izkazalo za Beograd, še prej pa za Dunaj, se bo tudi za Bruselj: »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!« Evropo bomo morali prepoznati kot vrednoto, priložnost za hitrejši razvoj ter večjo kakovost življenja naših državljank in državljanov. Brez jasnih ciljev, ki bodo segali onkraj mandatov in volitev, bržkone ne bo šlo, enako tudi ne brez ljudi in več znanja. Njihova sreča, svoboda ter enakopravna vključenost v življenje so ključni za to, da se bomo v Evropi počutili doma. V tej, ki je severno, vzhodno in zahodno od nas, in tudi oni, ki je jugovzhodno. Tam smo nekoč že bili doma. Ostali so nam bližina, poznavanje trgov in številni kontakti. Obetajo se nam proslave, njim bodo sledili popristopni šoki, obeta pa se nam morebiti tudi hitrejši regionalni razvoj, posebno se Pomurja, ki je itak zadnje no lestvici razvitosti in lahko napreduje samo še navzgor. Želimo in upajmo, da navzdol ni več mogoče. Ali pac? S Politika, to so interesi, volitve pa so šov in dirka, v kateri zmagujejo boljši. Za barvanje jajc bo letos prav gotovo najprimernejšo modra z novo zvezdico Evrope - Slovenijo. Če je komu ostalo še kaj rdeče barve, pa bo tudi prav. Za jajca jo dobite najlepše iz čebulne lupine. Čebula je zdrava, le preveč blizu si je ne nosite, da vam ne bi šlo ob vsem lepem še na jok ... IdMNddlHl marec 2004 ------------- Pe" 10 svečk na torti Slovenije Slovensko zdomsko društvo Slovenija - Slowenische Ve-rein, ki ga je v Rank-weillu, v deželi Vorarlberg, ustanovil Štefan Škerlak z Va-neče, je ob letošnjem pustu »upihnilo« 10. svečo na rojstnod-nevni torti. Nekoč je bila tam velika kolonija Slovencev, med njimi je bilo največ Prekmurcev. Iz leta v leto jih je manj. Tisti najbolj zagrizeni še vztrajajo. Če so tam že pustili naj- Vorarlberg -Mali Balkan Predstavnik dežele Vorarlberg za tuje delavce Rudi Zimmermann (na desni) čestita predsedniku društva Slovenija Štefanu Škerlaku. Oba sta tudi v zasebnem življenju velika prijatelja. Rudi je že večkrat obiskal Prekmurje in zelo ceni naša vina ... lepša leta svoje mladosti, želijo vzdržati do zasluzene pokojnine. Raztreseni so od Bludenza, Rank-weilla pa do Dornbirna in Bre-genza, ki ga božajo valovi »nemškega morja« - Bodenskega jezera. Nekaj več kot 100 članov živi in diha s svojim predsednikom Štefanom, ki včasih vsaka dva tedna potuje v domovino, kjer si je postavil dom, in se počasi pripravlja na zaslužen pokoj (čeprav hkrati zatrjuje, da v pokoju ne namerava mirovati}. Praznovanje okrogle obletnice so pripravili v bližnjem Brederisu, v dvorani, ki jim jo za take priložnosti odstopi otroški vrtec (društvo nima lastnih prostorov). Kot se za tako priložnost spodobi, so po zvokih slovenske himne opravili uvodni del, ko so iz rok generalnega konzula RS v Celovcu Gregorja Jovana prejeli priznanja: Štefan Škerlak, Karel Lutar in bi sramovali tudi na najvišjem nivoju. Niti, ki ste jih omenjali v nagovoru, so res trdno spletene. Le tako lahko naši ljudje v več kot 700 km oddaljeni deželi Vorarl berg še vztrajajo. Najlepša leta svoje mladosti so pustili na grad biščih, v tovarnah in drugod, kjer jim je nič kaj prijazna tujina rezala včasih tudi bridek kruh. Ponosni smo nanje in takih ter podobnih srečanj si le želimo.« Društvu je izrekel pohvalo tudi v deželi Vorarlberg odgovoren za tuje delavce Rudi Zimmermann, ki včasih rešuje probleme zaposlenih tujcev m je zelo zadovoljen ravno s slovenskimi delavci. Sicer pa so v preteklosti tem krajem pravili kar Mali Balkan Poleg Slovencev je tu delalo okrog 25.000 Tbrkov in Kurdov ter okrog 20.000 pripadnikov nekdanje Jugoslavije - največ Bošnjakov in Srbov. Upravno središče je Feldkirch, blizu meje s Švico in Lich-tensteinom, Rankweill pa leži v osrčju pokrajine in ima močno razvito tekstilno in predelovalno industrijo. Tovarna sokov Rauch sodi med najvidnejše tovrstne proizvajalce v Evropi Tudi v njenih halah je delalo mnogo naših ljudi. Največ Prekmurcev živi prav v Rankweillu, Altachu Gotzlsu in Dornbirnu. V prostem času se družijo med sabo in si pomagajo, da lažje premagujejo domotožje in težave, ki jih prinaša »gastarbeitersko« življenje. Prav društvo jim pri tem pomaga. Pa Cerkev sv. Martina z vinsko trto na pobočju je nekakšen zaščitni znak Rankweilla. Z nje je prelep razgled na švicarske ledenike. Pogled pa sega vse do Bodenskega jezera, ki mu pravijo kar nemško morje. ne samo po moralni, ampak tudi po materialni plati. O tem pričajo podarjeni računalniki in športna oprema otrokom naših zdomcev in OŠ Puconci pa tudi druge oblike pomoči tistim, ki se znajdejo v različnih težavah. Solza ob slovesu Na pustno soboto se je slavje ob zvokih ansambla Legija nadaljevalo do zgodnjih jutra njih ur. Da je bilo lažje zdržati do jutra, je poskrbel kuhar Dušan Zelko s svojo ekipo. Kot že tolikokrat, je bilo slovo ganljivo - najtežji del praznovanja. Prisrču je bilo težko nam, ki smo se poslavljali, še bolj pa njim, ki so ostali na stičišču meja Avstrije, Švice in Nemčije. Šoferja Anton Gorza in Martin Sobočan sta potem varno kr marila avtobus po slikovitih alpskih dolinah, obdanih s 3000 metrov visokimi vršaci. Nizala so se smučarska središča St. Anton, Innsbruck, Schladming ... Del poti smo opravili tudi po Nemčiji - mimo Chimseeja in Berthesgadna. Seveda ni Šlo brez postankov in okrepčil, ki so nam jih dali na pot rojaki iz Vorarlberga Tako je društvo Slovenija stopilo v drugo desetletje in želimo mu še mnogo rojstnih dnevov, čeprav je tistih, ki živijo daleč od domovine, čedalje manj. Sami pravijo, da naslednje okrogle obletnice prav gotovo ne bodo dočakali v tujini. So pa predstavniki majhne dežele na sončni strani Alp, ki bo 1. maja stopila v veliko evropsko skupnost. Janez Konkolič Ne zgodi se vsak dan Nesrečni družini na Vaneči pomaga® gorski kolesarji Lep dokaz za to, da solidarnost ne pozna meja in da kljub bolj izkrivljenim odnosom v družbi tudi pri nas še živijo ljudje, bi lahko zapisali tudi v primeru nesreče, ki se je /P1 januarja letos in v kateri so 83-letna Pavla Marič ter njen«\ vnukinja Cvetka in 13-letni vnuk Uroš izgubili praktično vse. P je namreč njihova hiša na Vaneči ob vznožju Goričkega' pogorela, prav tako pa tudi gospodarsko poslopje, dva Pra’ j kmetijska mehanizacija. Da bi bila nesreča še večja, sta otroE'1 leti izgubila tudi oba starša. V aneča Gorski kolesarji končno na Vaneči »H Slovenska ljubiteljska druščina gorskih kolesarjev, ■ predhodnem dogovoru na internetnem forumu http.//tablo-že lep čas srečuje na najrazličnejših koncih, se je hitro in ' ’ dogovorila tudi za to nenavadno dobrodelno akcijo. J Prireditev, ki je delovala po sistemu štafete oziroma e kolesarjenja skupin, ki so si na dogovorjenih mestih preda)a'a ,V sredstva in jih povečevala z novimi - lastnimi prispevki, zbiranj6^ pa je potekalo tudi na spletni strani, je hitro in zelo učinkov^ Vanjo se je aktivno, torej s kolesarjenjem, vključilo kar kolesarjev iz vseh slovenskih pokrajin. , / Skupina primorskih kolesarjev je začela več kot 300 kiloN go pot do Prekmurja čisto na drugem koncu Slovenije, n e!' | Luciji. Pot jih je potem vodila prek Črnega Kala, Postojne-Vrhnike in Ljubljane. Na poti do našega glavnega mesta 30 Viktor Ropoš. Na kratko sta spregovorila predsednik Štefan Škerlak in podžupan občine Puconci Ernest Nemec Društvo namreč že od vsega začetka deluje pod okriljem puconske občine, plodno in uspešno pa je sodelovanje tudi s tamkajšnjo osnovno šolo. Ravno učenci te šole so sodelovanje oplemenitili z bogatim kulturnim programom (glasbeniki, pevke, humorista), ki ga je povezovala Vanja Vrečič. O njem se je pohvalno izrazil konzul Jovan: »Prisrčna slovesnost ob 10. obletnici društva Slovenija me je prijetno presenetila. Program, ki so ga pripravili učenci ob pomoči mentorjev, je bil evropsko in domoljubno naravnan in se ga ne Tudi tokrat je ob slovesu nastala »gasilska« kot spomin na 10. obletnico, dobro zabavo in prijetno dvodnevno druženje. Pred nami po je dobrih 750 km poti do Veneče (zadnje postaje). Vsaj do Innsbrucka bo treba zdraviti porednega »mačka«, potem pa bo že postanek za »tankanje« ... Uroš, Cvetka, Jože, Ferdinand in Pavla , dveh krakih pridružili kolesarji s severne Primorske ih jjr^F so štartali v Tolminu oziroma na Jesenicah. Štafeta dobrot® J j?1 v Hrastniku, odkoder je krenila na pot naslednji dan. V pridružila dolenjska, v Mariboru pa koroška naveza. . Skupina kolesarjev ■ glavnino so v zadnji etapi sestavil ((1 v'1. in radenski gorski kolesarji, v njej pa sta bila tudiJožeBr'a Trojar, ki sta s kolesi prevozila kar pot od Ljubljane do 200 kilometrov!), je na cilj prispela naslednji dan P°P0^ ■ Tedaj sta Jože in Andreja omenjeni družini simbolično f na poti zbrana sredstva, ki so jih prostovoljno prispejo '|r-sodelujoči kolesarji. Zbranih je bilo 269.820 tolarjev-ločeno prispevali tudi kolesarji iz Zagorja in Litije.' podvig Milana Rejca in Tomija Beskovnika, ki sta kolesa do Ljubljane. ,, ' Prizadeta družina, ki trenutno prebiva pri sorodni y sosedih Ferdinanda Flisarja in si želi, da bi na poigorl^1 ■ ( hiša, kar ni mogla verjeti svojim očem o taki nenavad01 b kolesarjev Ti so kljub zimskemu času koristno združil1 s J »fflK33 Pe" marec 2004 Kako je vinogradnik CD Q « Danilo osvojil 11 Pohorko Magdo? ' | Tašč« • xetih & Ze« • § ^Uglednivinogradnik iz okolice Radgone je »zmagal« v dvoboju s prijateljem dišečj J11, '1eynr|uvi vidijo prihodnost v dišečem tramincu, kraljevem vinu, iln ■ tisti ljubi telji vrhunske k apljice na skrajn jem severovzhodu &<. ^diširšepo Sloveniji in ponekod v tujini, ki še niso slišali za družino Po odi i 'k -" ' pri Gornji Radgoni. Toda mnogi Steyerjeve poznajo ne samo . V’n*h_kjer je v ospredju znameniti dišeči traminec ter še nekatera im,. Peneča vina ampak tudi kot glasbeno družino, kajti oče Jože z . ■' '! ter otroci Danilo, Irena in Sabina so tako ali drugače povezani sicer j Steyerjevih pa imajo tudi zanimivega zeta za našo rubriko, in Van ■ ' ®°spodarja 34-letni Danilo Steyer s soprogo Magdo ter 4-letno Predv enoletnim Markom vidi prihodnost v 15 hektarjih vinograda, •taniii ■ Pa V m °°0 letno pridelanega vrhunskega dišečega sv^, tirugih kakovostnih vinih. Ne boji se namreč konkurence, saj s :,Uri visoke cene tako na domačem trgu kot tudi na telijo n ' V ^toiji, Angliji in Nemčiji. Napolnijo sicer okoli 60.000 buteljk, ^‘•voljni'1,1'' svo>e vino prodali v buteljkah, šele takrat bi bili popolnoma študiral ' obiskoval v Apačah, srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, naša Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer se nekako tudi začne ' P°VezaDa s soprogo Magdo in taščo Ivanko Leskovar Že sredi Ptedv^ PTiBližno desetimi leti, se je tudi odločil, da se bodo ukvarjali jo,-- z v )i je prikazala Marija. In s tem sem se ji nekako prikupil Tako ' i.:Jrbi _.||t iggi gva b.ja v $ letniku Nekako dobrih deset let " Mart °Smfi ” *L devetega igleda prstan) septemb ra 2001, sta prišla Vanea 1 ^Wj > ' Prava družina,« pravi Danilo, ki pa še naprej dela Ocetom in mamo, saj oče vodi vinogradniški, on pa vinski del ' -Magdaekonomijo. u0i se 'Hi -■ ———________________________________________ sp sevgH^j' Pa Danilo pripoveduje: »Vedno, ko sem vozil Magdo domov, he| stav>l tudi pri njih, tako da sem tudi prihodnjo taščo hitro b j J6 ** skunaj ki me je Magda predstavila kotMa pravega« in pozneje '^b^^PUjazn " P°Sl°bilo Sicer pa tudi prej, ko se to še ni vedelo, je ■ P°horsj-e^a S°stoljubna, še posebej so se lačnemu študentu prilegli °mače salame in vrček vina Ves čas smo v dobrih odnosih cj ' 11'1 k njuj, ,1'tr' Otipaj, zato izkoristimo vsak prost trenutek, da se ' ’ J '111 oni Pridejo k nam Lahko samo ponovim, da je lepo h ’ bila '’"'b' ■ Danilo. 'lic 'Hi|ac] _ Prsvljica, kako sta se spoznala in vzljubila Magda in ' mo* h0 ^dela globoko v dušo in neka notranja sila mi 'site 4I,: sta se . I' tu bilo dolgo od tega, že smo bili povabljeni v '■Mr.. "luno r... ' fako navezali, kot da bi se poznali že vrsto let. sprevrglo v pravo ljubezen in zato s$m zelo ' Kik ^‘^dovai Magda našla pravega moža in očeta svojih otro',« 'liki Z' Pod p' ■'"' '’■to'm svojem zetu Danilu Steyerju Ivanka Leskovar < r ‘ farjev 01iem, ki je doma na zelo sodobni hriboviti kmetiji, *"■'<1^"-"fano,. i , i Mirana k .......Pr' : sedmimi leti umrl, imata poleg Magde se 'k.'lh' toda /a'mlaiši in je doma na kmetiji. Veliko je dela na tako !' 4 i' L r" '"'--'in ,1 86 m°ra vedno najti čas, kot sama pravi, in ^otrji :ln: nad«« ' "vr,uk Mark ter vnukinji Vanea in Zala. »Joram Turi. zaaov°l)na z Danilom, saj si boljšega zeta skoraj ne nič slabel' j |,r v‘*' družina enkratna in iz takšne družine ne končuje tašča Ivanka Po?: Učiteljica Žalika se rada vrača na Mursko polje Simfonija življenja Rozalije Vremšak se je začela oblikovali v Babincih št 18 pri Ljutomeru pred 72 leti. Mama Marija Krajnc je takrat povila malo Zaliko (tam zdaj živi sestra Vida Šonaja, posestvo pa je prevzel njen sin Beno]. In le kdo bi lahko prerokovat da bo to drobceno kmečko dekletce nekoč učiteljica, ki jo bodo oblasti poslale po dekretu poučevat po Sloveniji. Službovala je v več krajih in se ustalila v Kamniku. Danes je skrbna, razumevajoča mati, žena in babica. Njen mož je skladatelj, koncertni pevec, profesor in zborovodja Samo Vremšak. Skladatelj Samo Vremšak ima ženo iz Babinec Zakonca Krajnc sta vBabincih pri Ljutomeru z ljubeznijo obdelovala okoli deset hektarjev njiv in travnikov Pridelovala sta vsega po malem In pri Škofovih, kot se je reklo hiši, so se rodili štirje otroci. Hčerka Vida je ostala na kmetiji, zdaj pa je prevzel posestvo že njen sin Beno Šonaja Z družino prideluje pšenico m buče in je tudi zaposlen v ljutomerskem Mlekoprometu V Babincin so vrata vedno na široko odprta za. tam rojenega Branka. Je upokojen učitelj in živi v Celju. V rojstni hiši se rad ustavi tudi sin Mirko. Bil je trgovski potnik in živi v Brebrovniku Žalika, ki smo nedavno obiskali v Kamniku, je upokojena učiteljica in je še posebno navezana na sestro Vido. Veseli brod v Brebrovniku leta 1976 Prvi z leve sedi, že pokojni, Rozalijin oče Jakob. Stoji zel skladatelj Samo Vremšak z ženo Zaliko. Zbrani pojejo: »Jaz pa v gorice grem ...« Rozalijo Vremšak domači vKamniku kličejo Žalika Njena življenjska pot je bila trda. Ko je bilo Krajnčevim otrokom po sedem let. so morali poprijeti za številna kmečka opravila. Oče je bil strog, dosleden gospodar. Osnovno šolo so otroci končali v Ljutomeru. Tja in nazaj so dnevno prepešačili po 12 kilometrov. Žalika je končala v Ljutomeru tudi nižjo gimnazijo. Lepe spomine ima na takratnega ravnatelja Jana Baukarta. Bil je češkega rodu in je pisal duhovite zgodbe o Prlekih. Zinka Zacheri je učila glasbo in njeni zbori so vzorno pele Žalika se spominja, »da so peli kot slavčki«. V tistih časih so v Babincih peli pri raznovrstnih kmečkih opravilih. Še posebej ob ličkanju in na brotvi. Krajnčevi goric niso imeli, razen razsežnih domačih brajd. Na trgatev so hodili k sorodnikom. Žalika se spominja, kako veselo je pela z bratom na paši. Dvoglasno sta jo vrezala doma in v šoli naučene pesmi. Zavodu za invalidno mladino Kamnik. In potem je povila še hčerko Vladko. Na tej soh je službovala 21 let. Na ta čas ima lepe, tudi ganljive spomine. Samo in Rozalija Vremšak živita v rodbinski hiši Vremškovih v Maistrovi ulici 8 v Kamniku. V njej je že glasbeno ustvarjal Samov oče Ciril. To je velika in trdna meščanska hiša, ki je del starega mestnega jedra Njena veža je oblikovana po načrtu arhitekta Plečnika In v tem domu nastajajo Samove glasbene umetnine. Ustvarja posvetno in cerkveno glasbo Zalikin mož Samo Vremšak, ki mu je zdaj 74 let, je ustvaril številna orkestralna in koncertna ter vokalno-instrumen-talna dela in izjemno obsežen opus solističnih, komornih in zborovskih del. In ustvaril je rapsodije, koračnice, sonate . Posvečal se je posvetni in cerkveni glasbi. Skupno je ustvaril okoli sto različnih instrumentalnih skladb in 300 zborovskih del. Priredil je številne narodne pesmi, med drugim Marko skače, Mura. Mura in nekaj porabskih. Veliko je nastopal kot solo pevec oziroma baritonist Zaradi izjemno plodnega glasbenega dela je od letos častni občan občine Kamnik Gre za izjemno glasbeno družino. Glasbeno akademijo so končali tudi sin Boris, hčerka Vladka in drugi člani družine. Samo Vremšak je tudi več kot 30 let dirigiral kamniškemu moškemu zboru Lira. Ta najstarejši slovenski pevski zbor je gostoval tudi v Ljutomeru In te moške korenine izpod Kamniško- Savinjskih Alp so še posebno lepo zapele na družabnem srečanju na vinorodnem Jeruzalemu. To so Vrem slovi iz Kamnika. V sredini je mama Rozalijo, desno njen maž Samo, ob njem sin Boris z ženo Leo, spredaj sto njuni hčerki Niko in Nuša, prva z leve pa je Borisova sestra Vladka. Gonja proti verujočim Redkim na Murskem polju je bilo v tistih časih dano oditi na učiteljišče. Žalika se je leta 1947 odpravila študirat v Ma ribor Na tamkajšnjem učiteljišču je doživljala neprijetna šikaniranja Ravnateljica Draga Humek je bila izrazito sovražno razpoložena do verujočih. Vsak ponedeljek so zasliševali dijake, kdo od njih je bil pri nedeljski maši. Okoli 40 verujočih je izključila z učiteljišča, nekatere celo iz četrtega letnika Gospa Rozalija Vremšak nam je pripovedovala da je bil v tistih časih za kmečke otroke velik dosežek, če so končali srednjo šolo. Ona je končala učiteljišče leta 1951. V tistih ietih so bili učitelji tudi tako imenovani tečajniki. Eni niso imeli končane niti osnovne šole. Drugi so imeli med vojno skoraj, končano srednjo šolo in so po vojni delali pedagoške izpite. Učila po Sloveniji Po nareku oblasti je Žalika začela življenjsko pot predmetne učiteljice leta 1951 v Miklavžu pri Ormožu. Tam je ostala 6 let. Zatem so jo za tri leta premestili na Cven. In od tu je romala, skupaj z mlado učiteljsko družino, v Raven na Primorsko. Ta kraj se danes imenuje po starem Sv. Peter nad Sečovljami Tam je učila pet let. Vedno je rada pela in poučevala otroške pevske zbore. Našla si je tudi čas za sodelovanje v Učiteljskem pevskem zboru Slovenije V njem je pela 12 let in z njim prekrižarila del takratne domovine in zamejstva. Učiteljskemu zboru je tu in tam strokovno pomagal znani slovenski skladatelj Samo Vremšak. In leta 1960 je bil Vremšak povabljen kot solo pevec na turnejo učiteljskega zbora po Švedski. Njune življenjske silnice so se zbližale na ladji blizu švedske obale. Poročila sta se v Piranu leta 1965. Leto pred tem je Žalika rodila v Kopru njunega sina Borisa. Družinsko življenje sta si uredila v Kamniku. Žalika se je zaposlila kot učiteljica v Pogosto v Babince, Brebrovnik Gospa Žalika je upokojena od leta 1987. Njene korenine z rodno Prlekijo so trdne. Pogosto si sestri in brata telefonirajo, se obiskujejo. Posebej prijetna so srečanja v vinogradu v Brebrovniku Takrat skladatelj Samo Vremšak rad prisluhne starim prleškim napevom. In pojejo vsi, domačim in gostje Od leta 1997 je posebej živahno v Babincih 15. avgusta Takrat prirejajo tradicionalno srečanje Babinčarjev. Zberejo se tam živeči in tam rojeni. Na ta datum je imela včasih god že dolgo pokojna Krajnčeva oziroma Škofova mama Marija. Spomini so pristni in tako se rodbinske vezi še bolj utrjujejo. V Prlekijo se včasih pripeljejo tudi drugi sorodniki iz Kamnika, Celja in drugih krajev ter obratno. Na srečanju Babinčarjev imajo najprej mašo ob vaški kapeli. Ob gasilskem domu je nato veselica Zapleše domača folklorna skupina ki ji daje takt domačin Jureš. Zaigrajo domači glasbeniki in slišati je pesem, obujanje spominov ... In Žalika je ponosna, da je dala njena generacija rojakov zdravnika Vlada Sandor ja in salezijanca Janka Novaka. Žal je prvi ze pokojni. Vrstijo se obiski, izleti, praznovanja A je bilo včasih drugače. Morje je videla Žalika prvič, ko ji je bilo 17 let Starša sta bila dosledna. Delo na kmetiji je bilo prvo. Niti na romanja Škofovi niso hodih, kar je v teh krajih sicer stara tradicija. In Žaliki ni šolarji so bili sprva bosonogi, slabo oblečeni. Električna luč je zasvetila v Miklavžu pri Ormožu šele leta 1954. Takrat so v šok simbolično razbili petrolejko. Potem si je kupila Žalika prvo kolo. To je bil zanjo izjemno pomemben dogodek. Vsestranski napredek se je potem vedno bolj širil na podeželje in v mesto. In bili so vzponi ter padci, udarniško delo, vzpon in razkroj nove ideologije Ostali so spomini. Prijazen spomin na Mursko polje ohranja naša rojakinja tudi v domačem imenu Žalika. Franček Štefanec p«n marec 2004 imava ful zrajcani« domov velikokrat zelo vroče. N. J. Striptiz. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika se striptiz razlaga kot točka, med katero se nastopajoča plesalka postopoma slači. Ponavadi ga izvaja mlada, nasmejana, komunikativna in seksipilna plesalka, ki nastopa tudi v izvirnih kostumih. Lahko je nevesta, učiteljica, vojakinja, policistka, medicinska sestra in še bi lahko naštevali. In prav to se je v petek dogajalo v Lemerju, Še več, postopoma sta se slekli dve plesalki, na koncu pa s skupno točko V petek zvečer središče družabnega dogajanja v Pomurju ni bila Murska Sobota, ampak Bar R v Lemerju. Tam sta nastopili menda dve najbolj znani slovenski striptizeti Pia in Aisha. S svojim dveurnim nastopom sta obnoreli obiskovalce. Za vse, ki niste bili v Lemerju, bomo v naslednji reportaži poskušali pričarati malce petkovega dogajanja._____________________________ Aisha je v svoj nastop vključila obiskovalca poskrbeli za vrhunec večera, Tako smo bili vsi zadovo lj(e)ni: nastopajoči, njun zastopnik, občinstvo in tudi mi, saj smo dobili zanimive posnetke pa tudi besedila ni bilo težko napisati. Bar R Lemerje. Ko smo malo pred polnočjo prispeli na prizorišče dogajanja, je bilo v zraku že čutiti napetost in pričakovanje. Lokal se je počasi polnil, na mizah in točilnem pultu so se kopičili prazne steklenice in kozarci, tisti najbolj preračunljivi pa so počasi začeli zavzemati najboljše položaje za spremljanje nastopa Pie in Aishe. Med gosti je malo pred eno uro zjutraj završalo, saj se je Alsha pomanjkljivo oblečena sprehodila po lokalu. Kot bi mignil, so se vsi iz prostora, kjer se je točila pijača, premaknili v prostor, kjer bo nastop težko pričakovanih plesalk oziroma striptizet, Za Aisho je sledila Pia, nato je bil kratek odmor, v katerem si je občinstvo z novimi količinami pijače nabralo moči za vrhunec večera -skupni nastop Pie in Aishe. Garderoba. IzbTani (bilo nas je malo) smo imeli možnost dostopa v garderobo obeh glavnih zvezd tega večera. Tam izvemo, da se obe že kar nekaj časa ukvarjata s tem, da ju to delo veseli in da moram pohvaliti občinstvo v Lemerju. Na vprašanje, kako vesta, kdaj jima nastop uspe, obe v en glas r odgovorita, da takrat, ko gredo moški »ful zrajcani« U domov. Na kratko. Med pripravo na skupni nastop I pa smo izmenjali še nekaj besed z njunim zastop- ■ nikom Robertom. Vrhunec večera. Vrhunec večera, sodeč po reak- ■ cijah občinstva, je bil lesbo show, ki. sta ga izvedli Pia I in Aisha, saj so varnostniki komaj krotili razposa jeno I množico. Vsi so (smo) se strinjali, da punci obvladata I svoj posel. Konec. Mi smo se odpravili domov, I obiskovalci pa iz prostora, kjer sta Pia in Aisha nastopali, v prostor, kjer se je točila pijača. Lastnica lokala pa nam je v slovo omenila, da pripravlja v prihodnje še nekaj presenečenj. Očitno bo v Lemerju še Pia med nastopom Utrinek s skupnega nastopa Brez komentarja Ponujalo se jih je veliko, le redki so 24-letna ribica Aisha in 23-letna levinja Pia sta najprej nastopili vsaka s svojo točko, uprizorili še tako imenovani lesbo show. Občinstvo je bilo navdušeno. Pretežno moško občinstvo, predstavnice nežnejšega spola bi lahko prešteli na prste ene roke, je nastop Pie in Aishe spremljalo v pravem navijaškem razpoloženju. Striptiz v Lemerju HSHIK3S pen marec 2004 pozabljen avtomobil »Ljubezen je zakrivila tudi Petra je stara dva tedna -v C O tem, da bi po poroki ostala v Andovcih ali na Verici1, kjer je živela Anamarijina babica, zakonca Gorza nikoli nista razmišljala, čeprav pravita, da je vas ena najlepših v Porabju, ki jo včasih obiskujejo Gorzovi se v teh dneh navajajo na novo družinsko članico, saj je Petra stara šele tvidl turisti. Namreč V vasi se je ohranilo združuje ljudi in ne ločuje,* je stavek, ki smo ga slišali že ničkolikokrat. Uidi Mobju, ko je Slovenijo in Madžarsko ločevala tako imenovana železna zavesa, ki so r .Prejšnjega stoletja zaradi takratnih političnih razmer in vpliva Sovjetske zveze , na meji med takratno Jugoslavijo in Madžarsko. Meja je čez noč ločila anike, prijatelje in znance ter Slovence v Porabju in Madžare v Sloveniji odtrgala $ domovin. Pred slabimi petnajstimi leti so se razmere, povezane z državno o^o, spremenile, železno mejo so odstranili, prebivalci obmejnih regij pa so lahko zaveli drug z drugim. Najbolje od vseh pa sta pravilo, da naj meja združuje, Gebert Gorza iz Čepinec in njegova Anamarija iz Andovec v Porabju na nri! Poročila sta se pred nedavnim, pred dvema tednoma pa je na svet tudi njuna Petra. Norbert in Anamarija Gorza --Wjh&njse vasi v Porabju-------------------- . japi ja j c l o rej doma iz Andovec, ki je najmanj- slovenskega Porabja na Madžarskem, kjer živi n 1\ otroštvu smo ušpičili marsikatero «je pOvedala Anamarija. Poleg vasi je tudi mlaka, ki je naravna dediščina in del nai avo območja Orseg. Legenda o tej mlaki '' ; je nekoč stala tam, kjer je zdaj jezero, vasica cerkvijo Zgodilo se je, da je vaščanka zamudila ih tako vzkliknila od jeze: »Da bi cerkev Ma' ■ V tistem trenutku se je začela tresti zemlja _ A-v z vasico vred je utonila « Starejši pravijo, , cerkvenega stolpa vsako sedmo leto ob polni ? '"kuku |Z mlake. Ali gaje videl tudi Norbert, ko ho ■ ^DV11* Anamarijo v Andovcih, nam sicer hi zna-Pa, da sta skupaj tako na slovenski kot ma Sira m meje preživela dobro leto, preden sta ličnem uradu v Šalovcih izrekla zakonski da. _____________________________— |; je v gasiiskem domu v Čepincih, svati lirr? prL^' blizu in daleč. Ker se porabski in |Jr 1,1 i poročni običajni ne razlikujejo zelo, so PtoJ "d- upoštevali kar oboje in ob polnoči hit, ludl nevestin čevelj Tbdi hrane in pijače je v k^t ’K° in gostJe s0 Povedali, da je bilo boljše kot v , eri^°h gostilni. In če smo že pri gostilnah. Prav sc' spoznala tudi Norbeit in r'lfl Bunčani osnovni šoli v Števanovcih je 11 obiskovala šolo za šivilje v Monoštru, Pry,. r h delala v gostilni na Verici. Ker gre za Umu . ' ■ meji in najbližjo Čepincem, je Norbert s Prosto zahajal v lokal. »Najprej zaradi 50 bili ljudje vedno prijazni in si se takoj ■ °^de, T /c ■ <■ -b ii dva tedna. počutil domače, ko si vstopil skozi gostilniška vrata, saj so vedno našli kakšno dobro besedo za obiskovalce iz Slovenije in jih povprašali tudi o tem, kaj se dogaja v Čepincih, in morebiti tudi, kdaj bo spet kakšno praznovanje ob meji,« je dejal Norbert. V smehu pa je še dodal: »Poleg tega pa je bila pijača pol cenejša kakor v slovenskih gostilnah« Avtomobil v snegu Norbert je bil Anamariji takoj všeč, pa tudi njemu so se svetile oči vedno, ko jo je zagledal. Ljubezen je bila tako močna, da je pred odprtjem mejnega prehoda na Verici včasih ubral tudi bližnjo pot po gozdni cesti, po kateri sta bila do vasice na Madžarskem le slaba dva kilometra. Enkrat pa se je celo zgodilo, da se je moral namesto z avtomobilom na slovensko stran vrniti kar peš. Namreč sneg in led sta prekrila cestišče in avtomobil ni mogel premagati s strmega hriba. Drug problem je bil ta, da je Norbert, ko se je zjutraj zbudil, pozabil, kje je pustil vozilo. Toda iskanje je bilo uspešno, večjih posledic pa ni bilo. Le Anamarija ga je tisti dan malce opomnila, naj si drugič bolje zapomni, kje pušča stvari, vendar opomin ni ogrozil njune ljubezni. Od tistega dne je bil Norbert previdnejši pa tudi mejni prehod Ana man [a m Norbert sta poroko proslavila v čepinskem gasilskem domu. Čepina Verica so odprli kmalu po tistem. Ed im problem, s katerim se je Norbert spoprijemal, ]e bil ta, da so mejni prehod zaprli že ob osmih zvečer, in če se je prihodnji Anamarij in mož daij časa zadržal na madžarski strani meje, je ob vrnitvi moral narediti dodatnih šestdeset kilometrov, ki vodijo prek mejnega prehoda na Hodošu. veliko znamenitosti ljudske arhitekture, hiše, skednji, vodnjaki. Nekaj hiš tudi obnavljajo. Obnovitvenih del pa so se morali lotiti tudi Corzovi v Čepincih Vendar ne samo zaradi neveste, ki je prihajala v hišo, temveč zato, ker je lani strela udarila v njihovo domačijo in uničila skorajda vse imetje. Bilo je treba popraviti streho, narediti novo fasado, zamenjati električne aparate in še in še bi lahko naštevali.« Dela ni bilo malo, toda na srečo so priskočili na pomoč prijatelji in sorodniki z obeh strani meje,« je dejal Norbert, ki obdeluje tudi nekaj zemlje, obenem pa se vsak dan vozi na delo v Skakovce Anamarija je tačas doma, saj sta od rojstva njune Petre minila le dva tedna in se tako dojenček kot mamica in očka šele navajajo na nove urnike vstajanja, hranjenja, previjanja in drugih starševskih opravil. Naraščaja sta veseli tudi babici na slovenski m madžarski strani meje, ki sta ponosni tudi na snaho oziroma na zeta, Anamarijina svakinja pa je mladi mamici priskočila tudi na pomoč v prvih dneh po porodu in se je zato za nekaj časa, preselila iz Porabja v Čep inče. Živlienie po prvem maju Zakonca Gorza, enako pa tudi vsi drugi prebivalci Porabja in Goričkega, veliko pričakujejo od prvega maja, ko bosta Slovenija in Madžarska skupaj vstopili v Evropsko unijo. Meja bo takrat še bolj združevala, čeprav bodo policisti še nekaj časa kontroliran potnike, ki bodo želeli z ene na drugo stran slovensko-madžarske meje. Pri tem si vsi želijo, da bi bil mejni prehod odprt ves dan, ne samo dvanajst ur na dan, da bi bili ljudje v obeh pokrajinah še bolj povezani in da bi morebiti lahko bilo takih zvez, kakor sta med Norbertom in Anamarijo, med Prekmurjem in Porabjem še več. Dejan Fujs pen marec 2004 Bangkok žanec med-rikšo in motornim kolesom. Bangkok leži ob reki in je ves prepreden s kanali vodi. Vožnja s čolni po reki Čao Praji in njenih najboljši način, kako priti do najpomembnejših znamenitosti. Med vožnjo z njimi pa si lahko '.»sN* približno podobo o življenju v mestu pred k3,1, desetimi leti. Živahen promet po vodi je dal ih* Pred vsako hišo ali vasico stoji ’ zadržuje hude duhove in je bogo*0' To je prestolnica Tajske in v prevodu bi lahko zapisali »Mesto angelov« ali »Božansko mesto*, čeprav je-to le delček polnega imena Bangkoka, ki šteje kar 150 črk. Mesto angelov pa bi lahko bilo primer škodljivih vplivov zaradi nenadzorovane rasti mesta. Če je mesto pravi raj za nakupovalce in cilj mnogih, ki deželo obiščejo zaradi Metka Recek iz Roga* sovec: Že vrsto let delam kot učiteljica razrednega pouka. Zadnjih pet let na osnovni šoli Kuzma. Delo z otroki me veseli, osrečuje in bogati. Enako je s potovanji, ki so potovanja med različnimi kulturami, narodi, religijami in običaji. Potujem zaradi sebe, sprostitve in razbremenitve. Vsako potovanje pusti v meni neprecenljivo bogastvo, zaradi katerega se potovanje ne konča z vrnitvijo, temveč v meni živi in se razvija. Delček vsega doživetega se preseli kar v moje vsakdanje življenje. Ena od poti me je popeljala na Tajsko, v deželo slonov. Tiger, ki se ga dotikam, pa je pravi in nič kaj hud. Za tega in še za nekaj drugih že od malega skrbijo budistični menihi. Ayutthaya se je po letu 1350 razvila v najlepše mesto na vsem Vzhodu. Leta 1767 pa so jo uničili Burmanci. Ostale so ruševine, ki pričajo o nekdanji lepoti mesta. Tajska je na različne načine povezana s sloni, in sicer spominja na slona že grobi obris Tajske, Tudi v tajskem gospodarstvu imajo trenirani močni sloni pomembno njihovo pomočjo vlačijo debla iz gozdov do rek, po katerih jih nato spravljajo državi je tudi precej slonjih farm, na katerih turistom prikazujejo, česa vsega so56 sposobni naučiti. Najpomembnejša pa je verjetno povezava slona z budiz®0”1' budističnem izročilu naj bi namreč Buda spočel bel slon, ki se je z lotosom v rilcu o01’ kraljičinega desnega boka. Po legendi naj bi bel slon določil tudi kraj, kamor naj P° relikvije Bude. Kakorkoli že je, dejstvo je, da je slon na Tajskem zelo cenjen. Ta barvita azijska dežela, ki nikoli ni bila kolonija, je danes eden najprivlačnep’ j popotnikov in turistov, zadnja leta pa tudi cilj tujih investitorjev, ki bi tu radi nai» J kapital. Res je nekaj posebnega - dežela budističnih templjev, menihov v oranž®® rajskih plaž, zlatih palač in pagod ter primitivnih plemen. Imenujejo jo tudi smehljaja«, čeprav turizem pušča sledi (tudi negativne) tako na deželi kot njen Na vsakem koraku se srečamo s tradicijo in spreminjanjem. Kdor deželo sprejme -. čuti, bo mogoče razumel tudi vso njeno raznolikost. vzdevek, in sicer »vzhodne Benetke«. Bangkok je mesto nasprotij. Tu sklepajo posle in .. prostitucije, pa je prava mora za ekologe. Mesto se namreč duši v smogu in smeteh. Celo kralj je izjavil, da se bo mesto zadušilo v lastnih smeteh in utonilo v kanalizaciji. Niso redid tisti, ki se na ulice podajo z ruto na obrazu ali celo z masko in se na ta način vsaj malo zavarujejo pred onesnaženim zrakom. Promet v mestu pa je poglavje zase. Preseneti celo izkušenega popotnika. Prometna zmeda je stalnica bangkoških ulic Problem rešujejo z dvonadstropnimi avtocestami, toda tudi to ni dolgotrajnejša rešitev. Še najhitreje pridemo do cilja z najbolj priljubljenim prometnim sredstvom tu-tukom, ki je posrečen kri- Kraljeva palača v Bangkoku, kjer se dogaja slovesno kronanje. Skrbni vrtnarji so pravi umetniki v obrezovanju drevja. Vsi, ki bi radi doživeli neokrnjeno naravo, našli zaenkrat še preproste ljudi, številno cvetje in obdelana riževa polja, se morajo podati na sever dežele. Ta je oddaljen le eno noč vožnje z udobnim vlakom, kjer ti kljub visoki,.zunanji temperaturi obleka skoraj ni dovolj. Zjutraj tako komaj čakaš, da stopiš iz vlaka in se pogreješ. S klimatskimi napravami ustvarijo za nas nesprejemljive temperaturne razlike. Domačini so tega seveda vajeni Vajeni pa so tudi »tajske klime« - to je vožnja pri odprtih oknih in vratih, ko piha na vse strani. Na koncu potovanja se je izkazalo, da smo tudi Slovenci kar utrjen narod, saj se nobeden m vračal prehlajen. Najbolj turistični in obiskani mesti na severu države sta Chiag Mai m Chiang Ral. Mesto Chiang Mai, drugo najpomembnejše mesto na Tajskem, imenujejo tudi »roža severa«. Znano je po svojih budističnih svetiščih, katerih na] bi bilo več kot 300. Najstarejša so iz trinajstega stoletja. Ob templjih je tudi veliko samostanov, ki mlade fante duhovno oblikujejo in izobražujejo. Obleči meniško haljo je velika časf za tistega, ki jo bo nosil in ki se je odločil posvetiti življenje veri. Prav tako je to tudi velika stvar za njegovo družino. Odhod sina med menihe spominja na karne- politiko, sem se še vedno stekajo niti cvetoče trgovin' in prostitucijo. Poslovno središče spomini0, , -i-rnoameriška velemesta - široke, sodobne ^7 hoteli, poslovne stavbe, sodobni nakupovalni bleščeče restavracije. Onstran teh avenij je resnic111 . - tajske lesene zgradbe, zarjavele koče iz valovit0 in trohneča kolišča najrevnejših Niso redki J prosjačijo na cesti in se darovalcu za vsak priklanjajo. Čeprav se je bogastvo skoncentriralo ozkih skupinah, revščina na Tajskem le :i' razsežnosti kot v drugih azijskih državah. Sever države val v malem. Vsi sorodniki, znanci11 se veselijo - igrajo, pojejo in i; "r ".pg1' se pomika po ulici in prihodnjega'1 ■ ■ • sijo na nekakšnih nosilih. V s«'1 šiljajo svoje sinove tudi starši, ki51 š* privoščiti, da bi jih poslali v Družba nekako pričakuje, daW*^ rt*1/ vsaj del svojega življenja preži*! Menihi se preživljajo izključno ■’ jim podarijo ljudje. Darovanje h'''1 \ in drugih stvari, ki jih menihi P4\ za ljudi milost in priložnost n’ Verjamejo namreč, da bo vsako -. nekoč poplačano, in zato z vesel)0 Tudi mi smo se na jezeru Khao obreda darovanja menihom -j je' vprašanje, s kakšnim namen0111,' obdržal za sebe. V templju Wat Phra Singhu^jjj starejših v mestu, smo se P° . Ličnemu menihu. Ta nas je blagoS .A-molitve in nam izročil bele vrV* ' .p r > Moškim jo je privezal okoli if ženskam pa jih je dal v dlan, ' žensk ne sme dotakniti. Sicer se za versko življenje u1 u tudi ženske, vendar ne morejo P , f” redovnice in tudi v samostan )■1 j pen marec 2004 ’I I ! j la slonov L 9 re ega plemena Akha na severu države. Predstave s sloni na slonjih farmah privabljajo na tisoče ljudi. -■ ■ Ml Prebivajo v bližini templja, enkrat ^sec si tako kot menihi obrijejo glavo, : ‘' preprosta bela oblačila. g vj z.r.n občutljivi, kar zadeva " 1 ln ^iegi^ i ' nauke, in vsaka nespoštljiva v al^ Pr*za^ene Pričakujejo, da se 111 Bndm'rni upodobitvam izkaže kar sjm to tudi cenijo. Bili smo Presenečent ko 30 nam v nekem laključm domači obiskovalci obesili i1 ■ hiti verižice iz jasminovih cvetov, kug Mm ici-air ■ izhodišče za trekin-okoi,ških gorah, kjer še vedno najdemo 11 civilizacija še ni prodrla. Me ■. nočni tržnici, ki 'e ^^ja in ^Mena kot v Bangkoku. Ko pade noč, Pkwt'*rKtaia;t'' za stojnicami i!jf -U• skoraj vse, kar si popotnik želi. Na trgovcev prodaja odlične posnetke ■' ^'i rin trgovskimi znamkami. 1 znani ki n najboljši ponarejevalci in i. švicarske ure, različna oblačila znanih ^kkovalcev, kompaktne plošče, 'ije ' z ^^ki dobijo svojo tajsko različico, A Stanko podobna izvirniku, stane pa niso vsiljivi, m ko je Mojt ^'^htenia za ceno premagan, m ‘-'le postane užitek Preden proda-obl pospravijo svoje stojnice, 1 in tuk-tuk je naj- ov ' 31 24 Prevoz do prenočišča. 'm , pa H- najpomembnejše mesto Je se imenuje Zlati trikotnik To med Tajsko. Burmo in b b;s H d" '' Od nekda’ cvete trgovina z 'iji-,. ■ je tu na veliko razmahnila dru^ l°V'na s Piratskimi zgoščenkami in k r'1 n Ponaredki. Za revne ie bila pridelava opija vir preživet 'l;iii ^ ||., ?? 'H, m na Tajskem prepove u mkrai se je pridelana ^žavah n ' Ze'° zmanjšala, v sosednjih 'Mi ,| to n* 7g°diki, zato trgovina še a'ska vlada vpeljuje ob pomoči ''te-,-, ' k držav nove projekte, s ^dtj^, H Prebivalci- odvrniti od ‘ 116 mnoge odročne vasi ceste, prodrla tudi prostitucija j, dnikiudjxi • n' S°viirJn ‘ a| ' domačim pošiljajo denar, ,>1X7^ ^cenjene. 11 ’1 pešačenju, v glavnem ’*-u in ^li ze rahlo siti vročine, Toda naš napor je bil Riud, fp111 » v spokojni gorski gu Freblvalci vasi Pripa’ . . T .. ' ki .1. . h......... il ^°izr> 1 '' ""m m se je ht Tajsko r 1 n"^'1 Hizih Severhe Tajske so ohra-0 * kito in seveda K,. ° VsehSe oblačila- ' tuš n 56 deli ' ’k011 Pol milijona. Pleme ena od njih je le a^' vnj |L katerih ženske slovijo ^io Bni~ ° e’h vratov in jih zato ratke. Plavajoča tržnica je prava paša za oči. Trgovci sadje, zelenjavo, pripravljeno hrano in obrtniške izdelke ponujajo kar v svojih čolničkih. Deklica iz plemena Dolgovratk prodaja njihove izdelke. Danes se za obroče odločajo prostovoljno. Še vedno je bolje, da pozirajo turistom, kot da s temi težkimi obroči delajo na polju. Nastanili smo se v praznih kolibah, kajti pohištva ne poznajo. Tu se je čas ustavil, živijo še vedno kot pred stoletji Edine pridobitve, ki smo jih opazili, so bile: sveča, s katero smo si svetili, plastične cevi, po katerih je bila do kolib speljana voda (pa ne do vseh), in zahodna pisana oblačila, ki kvarijo nekdanjo idilično podobo. Ugotovili smo, da so Tajci zelo cisti ljudje. Ljudje pridejo k vodi z majhno košarico, v kateri imajo pripomočke za osebno higieno, počepnejo in se pošteno umijejo, ne glede na to, ali so sami ali ne. Po ogledu vasi so se nam kar sama zastavljala nekatera vprašanja. Kaj in koliko je potrebno za srečo, katere stvari v življenju res potrebujemo, smo se čemu sploh pripravljeni odreči ...? Preveč smo zagledani v jutrišnji svet, želimo prehiteti čas. Hočemo imeti več, kot ima sosed. Pri tem pa pozabljamo, da smo ljudje, da so okoli nas takšni, ki potrebujejo pomoč. Sami lahko veliko naredimo že s toplim pogledom in prijaznim nasmehom. Pa še nič nas ne staneta Vodniku Simonu smo na ognjišču sredi kolibe pomagali pripraviti okusno večerjo. Trajalo je res nekaj več časa, a na koncu smo bili vsi siti in zadovoljni. Tajska hrana je okusna Sestavljajo jo v glavnem riž, zelenjava in meso v razmerju 5:3: 1. K okusu pa svoje dodajo še različne začimbe. Kanchanaburi__________________________ Kanchanaburi je provinca in mesto na zahodu države, na meji z Burmo, ki ga je res vredno obiskati. Mesto Kanchanaburi z okolico je bilo prizorišče vojnih grozot. Nesmrtni ostanki in dejstva še vedno pričajo o vojni zgodovini, rišejo se v sponun obiskovalcev in nas seveda opominjajo, kako nesmiselna je vojna. Pomembnejše turistične atrakcije so povezane z IL svetovno vojno, ko je nastajala med letoma 1942 in 1943 »železnica smrti« Takrat je bil zgrajen znam most čez reko Kwae, katerega zgodbo sta po svetu ponesla knjiga in film. Na ogled je vojni muzej, nedaleč je vojaško pokopališče, sprehodimo se lahko po delu proge, imenovanem Hell Fire Pass, po originalnem delu proge pa se je še vedno mogoče peljati z vlakom. Pogled z vlaka med vožnjo nam vzame sapo. Oči objamejo privlačen tropski pokrajinski prizor z gostim rastjem, pod katerim se vije reka. Toda ob spominu na tisoče nedolžnih žrtev, ki so tu pustile svoja življenja, se zjoče duša in pamet ne išče upravičenih razlogov za vojno. Kanchanaburi pa nam ponuja tudi enega najlepših in najbolj obiskanih nacionalnih parkov Erawan Biser parka je istoimenski sedemstopenjski slap. Deževna doba omogoča, da so tolmuni polni in slapovi največji. Prijetno pa se je tudi okopati, če te ribe, ki se skrivajo v tolmunih, ne grizejo preveč. Sele ko smo to okusili na lastni koži, smo razumeli, zakaj se domačini kopajo oblečeni. Tropski raj___________________________ In ko imaš dovolj vseh templjev, palač, pagod, vročine in visoke vlage, se znajdeš na rajski peščeni plaži, kjer te po kopanju v toplem tropskem morju boža blagi, osvežilni vetrc, ki rahlo upogiba krošnje palm. Ponudba je velika in težko si je izbrati le enega od sto šestdesetih otokov ali otočkov Andamanskega morja, ki je del Indijskega oceana. TUdi druga stran Malajskega polotoka, v Siamskem zalivu, jih ponuja približno osemdeset. Nekateri med njimi so si pridobili nesmrtno turistično slavo, kot npr. Ko Puket in Ko Samua, ki sta si slab sloves pridobila zaradi tako imenovanega »seks turizma «. Množični turizem je sprožil pospešeno gradnjo novih in novih hotelov. Ti pa so seveda zasenčili podobo neokrnjene narave Naraščajoča prostitucija, kriminal, prena- Družina pri delu na polju. Riževe sadike populijo in jih presadijo na pripravljene terase. polnjene plaže, vse več plastičnih vrečk, plastenk in pločevink na nekdaj čistih plažah ter odpadki med bungalovi turiste odvračajo. Raje se odločajo za manj znane, majhne in neobljudene otočke, ki imajo simpatična imena Ko Phi Phi, Ko Mok, Ko Poda... Ti otoki ponujajo kristalno čisto in toplo vodo, skrite zalive z belo mivko ter bogastvo podvodnega sveta. Potapljanje z masko je pravi užitek, počutiš se, kot da bi plaval v velikem akvariju Marsikateri otoki pa ponujajo se kaj več, npr. kraške jame, velikanska drevesa mangrove in visoke skalne pečine. Med večjimi otoki so organizirani redni prevozi z ladjicami, do manjših pa vas zapeljejo kar domačini s svojimi čolni »longtail«. To so dolgorepi čolni, katerim os z vijakom kot kakšen rep štrli iz motorja, ki je pritrjen na zadnjem delu čolna Upravljanje takšnega čolna ni preprosto. Ker je motor na prostem, se jih sliši kilometre daleč, in tako edini, poleg vreščečih ptic, motijo otoški mir Na nekaterih otokih Andamanskega morja še živijo prvotni prebivalci, ki se že po videzu ločijo od Tajcev, ker izvirajo iz Indonezije. Tajci jim pravijo »ljudje z morja«, zaradi nomadskega načina življenja pa tudi »morski cigani«. V senci uživaš v sveže pripravljenih koktejlih iz tropskih sadežev, na plaži pa prodajaš dolgčas z opazovanjem majhnih opic, ki po koših ali pa kar po torbah kopalcev iščejo kaj za potešitev lakote, m v pogovoru s prodajalci, ki s svojo kramo hodijo gor in dol po plaži. Še hrano ti pripravijo, le izbereš, se dogovoriš za ceno in počakaš deset minut. In podoba raja je popolna! Vožnja po originalnem delu »železnice smrti« nad reko Kwae. marec 2004 njano stopat proti ■w* nama je zrl v oci m imel takrat srajce, posvetila bančne111^ ki je zasa nama, je I h. Hladno odločno Staša Pavlovič, Maja Prettner, Timotej Šooš Natalija Johnov Končno smo jo dočakali. Pomlad namreč. Z njo pa višje temperature, vedrejše razpoloženje, razbijajoč srčke, prve pomladanske »žurke« ter novo Penovo skrito fotografijo. Kako dobro se mladi spominjajo prečutih noči in ljudi, ki so jih spoznali na zabavi? Z Majo sva se odpravili v središče mesta in »nacentrirali« nekaj potencialnih kandidatov, ki so s svojimi odzivi presenečali. Kljub najini izredni . prepričljivosti ob razlagi, da smo skupaj preživeli večer, in ko sva iz rokava stresli še nekaj univerzah prijateljskih fraz, nama je večina obzirno razložila, da sva jih tokrat očitno, žal, z nekom zamenjali ■ kar vela iz lin ničesar k naju, nam je »demonstrativno« obrnila hrbet in se plen« pa je ves čas nemočno, kot majhen otrok, ki je nekaj z9' zaljubljenca. Seveda sva napadli moško polovico Ko je Ko sva se popolnoma vživeli v najini vlogi, sva že na daleč spoznali pravšnjega kandidata. Visok mladenič, odkimaval. »Ne! Že eno lete nisem bil v Mariboru!« so bile njegove besede, ko sva ga pobarali, zakaj je tako hitro zapustil Prekmursko gibanico. Maja se je kar naenkrat spomnila njegove Nekateri torej dobro vedo, s kom in kaj P0^0 ob koncu tedna. Spet druge pa je vseeno z3* glodati črviček dvoma: Le kaj sem počel(a)» da se ju ne spomnim? Podajte se tudi vi sončnim dnevom, polnim dogodivščin naproti, nadenite si sladke P*”1’ nasmeške in bodite odprti za nova poznal Pa čeprav v soboto zjutraj v središču Malce akcije a se izkazala 5 " ^irr nostjo, fak* . ravljenos*!0 ko sva jo Pr k' wi je brkljal bilnem . |e, * 1? možna5'1 u; vilko nek^X pozno!” . 'P"’" Vseenoz »stoprocenfno« na sebi, saj ji je zaradi zanimivega vzorca menda že takrat padla v oči. Navidezni hladnokrvnosti navkljub sva reveža popolnoma zmedli. Namesto da bi nadaljeval želeno pot, se je zmedeno obrnil in se vrnil tja, od koder je prišel... Podali sva se na lov za mladim parčkom. Kot naročeno, slo mimo pril Le nekaj korakov stran sva se »zaleteli« v fanta, ki je imel alibi: »Ge san nej nigi nl , vojski!« Kljub temu sva ga lopnili po rami, ga prosili za številko simpatičnega priiai0** ga menda spoznali prejšnji teden, in se mu »Še enkrat« zahvalili za pijačo. Po tenl n je zdel že veliko bolj negotov, po glavi pa so mu najbrž rojile misli: »Kaj pa če jev 1 res ..,?« Poslovili smo se, ne da bi doumel, da gre za skrito kamero. Zdaj ve(š| - Fanta na tej fotografiji se zdita zaskrbljena ... Najbrž so ju presenetile najine zahvale za pijačo pa razna vprašanja v stilu: »Zakaj nista včeraj prišla v park, če smo se zadnjič na pijači zmenili, da prideta?« Za trenutek se mi je zazdelo, da sta kar naenkrat podvomila o najinem duševnem stanju, saj sta z nagrbančenimi čeli in presunjenim izrazom na obrazu zapuščala prizorišče. Nekaj korakov naprej sta se Še enkrat ustavila in naju premerila s pogledi, še sreča, da sta pravočasno odkrila našo fotografinjo. V nasprotnem primeru bi nama najbrž poslala strokovno pomoč, tako pa smo si zaslužili le nasmeška in prijateljski pozdrav - s saj veste katerim prstom ... mame, pogledoval k svoji izvoljenki. Fotografski objektiv je na njegov obraz priČo^ na obraz punce pa le olajšanje, da kljub vsemu ostaja le njen ... ffRfLOf w39 Pe"-------------- --marec 2004 Veliki zmagovalci državnega tekmovanja iz nemškega jezika Vaša čustva1 Najboljša in najbolj Tebe pa ni! zavzeta generacija Uspehiljutomerskih gimnazijcev p ^fav Se Z<^'’ nem®Ei jezik ni med najpopularnejšimi, moramo povedati, da je ti a,cev E^opske unije, ki govorijo nemški jezik, veliko več kot tistih, ki govorijo Svo’ $**0 je prav, da dajo mladi poseben poudarek tudi nemškemu jeziku, uv Znanje preizkušajo na tekmovanjih, kjer so posamezniki zelo uspešni. O Mat • na državnem tekmovanju iz nemškega jezika smo se pogovarjali s Tanjo, Nh ln’ Sebastjanom, Juretom in njihovo mentorico Brigito Fras Šoster. štirje tekmovanje in potem gredo prvi štirje iz prvega tujega jezika in prvi Fras drugega tujega jezika na državno. Regijskega tekmovanja ni. Mentorica Brigita ' ob ^' Prav^’ da bi glede na število dijakov, ki tekmujejo na državnem tekmovanju, je . „ ° regijsko tekmovanje: »Vsa leta je že tako, da regijskega tekmovanja ni. Moteče teziki ■' *' tekmovanje samo za dijake tretjih letnikov. V srednji šoli lahko v tujem nač ''samo v tretjem letniku, kar je velika škoda. Že vsa leta poskušamo na neki Prodreti s tem predlogom, da bi tekmovali tako kot za Cankarjevo priznanje, da bi Nikoli več, sem si rekla in hitela zapreti poglavje o tebi. Dovolj je bilo in čas je, da začnem na novo. Še tisto majico, ki diši po tebi in na kateri so zapisani vsi spomini na najin čas, poležavanje v travi in štetje zvezd, bi najraje zabrisala v koš. Najraje bi pozabila na vse, kar je bilo, in vse, kar sva si obljubljala, zasanjana v najini ljubezni. Vse je vrelo in brstelo, svet je bil lep in midva sva bila srečna. Sonce je sijalo za naju in zveze so svetile samo za naju. Pa sva se zbudila in ugotovila prosojnost najine ljubezni, ki je izginila z mrakom in se nekega jutra ni več zbudila. Boli me, seveda me boli za prijetnimi časi, ko sva verjela v najine sanje. Tebe ni več, ker sl z njo in sanjata svoje sanje. Le tista majica, s katero danes brišem prah po mrenah spomina, mi je ostala. m imeli možnost vsako leto, ampak enkrat v eni kategoriji, se pravi prvi, drugi letnik skupaj, drugič pa tretji, četrti. Ampak zaenkrat še nismo uspeli.« Državno tekmovanje konec januarja je bilo na srednji tekstilni šoli v Mariboru. Na tekmovanje iz nemškega kot drugega tujega jezika se je uvrstilo 129 dijakov. Dijaki gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera imajo državno prvakinjo Tanjo Dominko, ki je osvojila 96,88 odstotka točk. Šesto mesto pa sta zasedla z 90,42 odstotka točk Matej Holc in Tanja Tivadar. To pa še ni vse. Tekmovanja iz nemškega jezika kot prvega tujega jezika se je udeležilo 73 dijakov, kjer je zasedel drugo mesto z 98,39 odstotka Sebastjan Škafar, uspeh pa je dopolnil Jure Rajnar z osvojenimi 95,16 odstotka točk in šestim mestom. Tekmovanja iz nemškega jezika kot prvega tujega jezika se udeležuje vedno manj dijakov. Do razlike prihaja zaradi tega, ker se jih vedno manj uči nemščino kot prvi tuji jezik. Vedno več dijakov se nemščino uči kot drugi Matej Holc, Gornja Radgona, šesto mesto (drugi tuji jezik}: »Jaz nisem pričakoval posebno težkih nalog. Pa tudi če sem pogledal po učilnici, so vsi kar hitro končali. Dosti prej, pred časom, ki smo ga imeli na razpolago za reševanje. Mogoče nekateri tudi prehitro. Jaz sem iz Gornje Radgone in to veliko pove, od kod moje znanje nemščine. Vedno sem imel interes za nemščino. Bral sem tudi časopise, gledal televizijo, prav tako moji starši obvladajo nemščino, tako da so me verjetno tudi oni kaj naučili. Pa že na splošno je v našem narečju pogosto kakšno nemška beseda.« Bojana Vaše pesmi Tako rada bi F mentorica: »Rezultati k bili mon, v ponedeljek, vendar Mttiiovala. du bodo kakšen dan ’*» Vuka Judi bila V nedeljo Na vem se torej veselila ■ laqnlq reyai da nisem ''Okovale rezu|tatov. Ta ^aciia.. Pa samo zavzet |t v iroiih 13 letih najboljša, najboljša, ampak tudi «e »udi to kaj tuji jezik, kjer številka udeležencev na državnem tekmovanju narašča. »Tudi če pogledamo šole. V Ljubljani srednjih šol, kjer bi se učili dijaki nemščino kot prvi tuji jezik, sploh ni. V tej kategoriji se tekmovanja udeležujejo dijaki iz Celja, Koroške, Maribora, Kranja in seveda Pomurja,« pravi Šosterjeva, ki še dodaja da so bile »priprave zelo sistematske, mogoče dijaki tega ne vidijo. Začeli smo že novembra. Ob petkih eno uro, recimo, toliko da so se malo navadili, saj so bili večja skupina To je zelo močna generacija nemščine, z veliko interesa za jezik. Za priprave smo reševali stare teste in maturitetne naloge « Jasno je, da so na državnem tekmovanju samo najboljši. Vsi pridejo z veliko znanja in zelo samozavestni. Ko sem jih povprašala o-primerjavi med angleškim in nemškim jezikom, so povedali, da se angleščino zelo hitro naučiš, hitro jo razumeš, hitro lahko kaj poveš in je tudi zaradi tega tako priljubljena. Nemščina pa je jezik, ki te lahko začne veseliti šele na neki določeni stopnji, šele takrat to postane jezik, s katerim se lahko izražaš. tako rada bi, pa ne upam si, ko bi ne strahopetna bila, ko bi si le upala, mogoče bo sreča naklonjena, ko na drevo sem naslonjena, in v srcu razdvojena, tako rada bi, da se v glavi zavrti, srce vname se, zagori, le zakaj se ne zgodi, da obrišem poti si, da ne bom na mrtvi točki, naj zgodi se kar koli. Tako radi bi povedala ti-da všeč si mi. Sonja ^lU Mi. . Ir-Rad„ 1’’Jazbi ' S6st° (prvi da bi I® bil i ° n° držawem Tanja Dominko, Noršinci, državna prvakinja v nemškem jeziku (drugi tuji jezik): »Zanimivo je to, da ko sem bila še otrok, pri kakšnih petih letih, mi je bila nemščina zelo zoprn jezik. Največ sem se je naučila ob gledanju televizije, mogoče tudi zaradi tega, ker je moja mama iz Maribora in smo bili že prej povezani z nemško govorečim prebivalstvom iz Avstrije. Tudi moja prababica in babico sla obvladali nemško. Pogosto so mi doma brali kakšne pravljice, imamo pa smo tudi knjige, ki so napisane v gotici. Tekmovanje je bilo še kar enostavno, ker smo že prej reševali podobne tipe nalog.« Sebastjan Škafar, Odranci, drugo mesto (prvi tuji jezik}: »Občutki po oddanem testu so bili slabi. Tega nikakor nisem pričakoval, ker sem ugotovil, ko sem preverjal rezultate, da sem eno nalogo rešil narobe. (Državna prvakinja je imela '31 točk, Sebastjan pa 30, op. a.) Vedel sem, kaj sem naredil narobe. Nemščino imam rad že od otroštva. Imeli smo sosede, ki so živeli v Avstriji in so imeli vnukinjo, staro približno mojih let. Pogosto sem bil pri njih na obisku, kjer sva se igrala. Ona ni znala slovensko, zato sem se z njo sporazumeval ob pomoči njenih starih staršev in si zapomnil posamezne besede. Tako sem se počasi naučil nekih osnov. Veliko pa je k mojemu znanju nemščine pripomogla tudi televizija.« Verjemi Ne verjamem lepim besedam, niti obljubam in ne lepim očem. Pubertetniška leta so daleč za manoj, daleč je čas, ko sem verjela lažem z življenskimi izkušnjami sem se sprijaznila živeti. Ne moti me več, če sem za ljudi okoli sebe -drugačna od njih. K. Vanja Poljanec V. P. Ko jokal boš___________ Če smejal se boš, se bom tudi jaz smejala, če jokal se boš, bom tudi tedaj jaz s teboj. Ko rabil boš ramo, nekoga za tolažbo, topel objem za žalost in veselje, vedi, da to, ob meni našel boš. Nočem te prizadeti in streti tvojega srca, le to si želim, da skupaj bi večno bila. Malena marec 2004 pen Ferenc Kiraly, diplomirani akademski kipar ... in vile rojenice so presodile, naj bo umetnik, naj bo kipar Tista, ki je napovedovala nesrečo, je tokrat morala popustiti. »Če je že tako, pa naj bo, vendar naj mu bo pot zavita in polna ovir,« je z jeznim pogledom ošvrknila novorojenčka, preden je odvihrala naprej...Tako bi se začela pravljica o kiparju Ferencu Kiralyu, rojenem Lendavčanu, če bi bila njegova življenjska pot res pravljica. Pa ni bila. Prej vse drugo kot to. Fant je že v osnovni šoli čutil nagnjenje do upodabljanja. V tistih povojnih časih kakšne velike izbire ni bilo, še posebno v Lendavi ne. Tudi zato, ker je slabo obvladal slovenski jezik. Zato se je leta 1950 vpisal v vajensko šolo, »smer« tapetništvo, ličarstvo. Tako se bo vsaj srečal z barvami, je takrat zagovarjal svojo odločitev Ob koncu prvega letnika, na proslavi, se je zgodilo nekaj, kar je vplivalo na njegove poznejše odločitve. Verjetno je bilo takrat posajeno tisto seme ali pa v času, ko je tamkajšnji ravnatelj Lavrenčič opazil Ferijeve spretnosti in talent. Za marljivo učenje in vzorno vedenje, kot je zapisal na notranjo stran, mu je izročil knjigo - o kiparju Augustu Rodenu -Pomislite; ravnatelj v času izgradnje socializma, Marksa in Lenina, mali Feri v prvem letniku vajenske šole, veliki Francoz August Roden. Po vajenski šoli se je hotel vpisati na šolo za umetno obrt v Ljubljani Jezik mu ni več delal težav. Niso ga vzeli, vajenci tam nimajo kaj iskati. Zaposlil se je v Slikopleskarstvu Maribor in delal po terenu. Mladi fantje, razmeroma dobro plačilo, prostost, energija V Kidričevem se je dobro živelo in veliko pilo. Tudi za nogomet je bil čas. Trener Šleval iz novega Sada Srečen, ker ima dve Prišla sta in ostala - pred več kot tremi desetletji. Mladi zdravnik Ivan Kos z ženo Sofijo v rodnem Zagrebu namreč ni dobil službe. Ponujala se je Slovenija. Sprejel je izziv in leta ’72 je bil med 38 mladimi zdravniki, ki so dobili delo v obljubljeni deželi. Danes pravi, da se mu kaj boljšega v življenju ne bi moglo zgoditi, saj je srečen in bogat človek - ima dve domovini: v eni se je rodil, drugo je našel. Pri izbiri študija se je tehtnica prevesila k slednji. Ker so se za ta študij odločili tudi njegovi prijatelji, odločitev ni bila tako težka, čeprav so ga privlačile tudi druge stvari. »Hitro sem spoznal, da je medicina .prava za mene. Po duši sem velik humanist, zavedal sem se, da kot zdravnik lahko ljudem veliko pomagam. Seveda sem se ves čas študija ukvarjal tudi z drugimi dejavnostim, ki so me veselile - veliko sem hodil po gledališčih, pel v pevskih zborih, potoval. Pevec sem že po priimku, zato ne more biti drugače, kajne. Z devetnajstimi leti sem s pevskim zborom Pod- Zagrebški zdravniki pevci ga je opazil m prepričal, da je začel resno trenirati. Menda je imel z njim velike načrte, saj mu je obljubil, da iz njega naredi velikega nogometaša. Vso zimo sta trenirala Kakor hitro je dopolnil 18 let, je postal nepogrešljiv »centerhalf« prvega moštva, takrat močne ekipe NK Kidričevo. Spet se zgodi prelomni trenutek, spet ima glavno vlogo ravnatelj lendavske šole in spet je bilo naključje. Tokrat je bil ravnatelj Vilko Fram, ki je zamenjal Lavrenčiča in ki je, hvala bogu, vedel za Ferijeve želje in po vsej verjetnosti tudi za njegovo nadarjenost, saj drugače pleskarju v Kidričevo ne bi sporočil: »Če te še vedno zanima šola za umetno obrt, je zdaj priložnost, saj so razpisani dodatni sprejemni izpiti. Prijavi se, morda te vzamejo!« Fram je za stanje na ljubljanski šoli vedel zato, ker se je v prvem roku na šolo vpisala njegova hčerka, za en razred pa je bilo to leto premalo interesentov. gorac, ki letos slavi sto-letmco, za Jugoton posnel ploščo. Danes je to diamantna plošča Kasneje sem pel v cerkvenem zboru, nato v zboru Moše Pijade, po prihodu v Slovenijo pa sem postal član zbora Zagrebški zdravniki pevci, kjer sem še danes.« Ujeli avtobus, ki ga je zamudil Usoden za nadaljnje živ Ijenje mladega zdravnika je bil februar leta ’72, ko je na povabilo takratnega direktorja Pomurskega zdravstvenega doma dr. Jožeta Šumaka skupaj s kolegi obiskal Mursko Soboto, Ljutomer in Radence. V teh krajih so potrebovali zdravnike in Ivan se je odločil za Radence »Spominjam se, da smo po ogledu Radencev m Gornje Radgone z dr. Šumakom sedeli v hotelu Grozd. V dobri družbi, ob dobri hrani in kapljici ter v velikem navdušenju nad Zdraviliščem Radenci, ki se mi je zdelo neverjetno lepo in napredno, je padla odločitev, da pridem. Tako smo se zaklepetali, da nisem opazil, da je avtobus proti Zagrebu že odpeljal. Moji novi prijatelji so me potolažili, da to ne pomeni, da v Zagreb ne bom prišel pravočasno. Krleževe balade - njegova velika ljubezen Naložili so me v avto in po kakšnih tridesetih kilometrih smo ujeli avtobus.« Pet tet je Ivan delal kot zdravnik splošne prakse v ambulanti v Radencih. Pra vi, da mu v začetku ni bilo lahko. »Vsi so me primerjali z dr. Klinetom, dolgoletnim in priljubljenim zdravni kom. Govorili so mi, da bi dr. Kline to tako, Kline bi drugače. Verjemite mi, da se mi je to včasih »popelo nad glavo« in kar nekaj časa je trajalo, da sem pridobil zaupanje domačinov in da so me sprejeli za svojega. Trudil sem se in si vzel čas za svoje paciente Občudoval sem njihove delovne navade, skromnostjo ljubezen do zemlje. Kasneje, ko je bil led prebit, tudi njihovo zaupljivost in spoštovanje, ki so ju gojili do mene « To je on (zgodba z nastop Ob nedeljah se je Feri vračal domov, v Lends Poiskal je primeren trenutek: »Oče, imam prilog da se vpišem na šolo za umetno obrt. Jaz bi »Kaj bi rad, boljšo plačo imaš kot tukaj inženUrj brez premisleka ugovarjal sinu, saj je dobro P° $ razmere. »Vseeno bi šel,« je Feri vztrajal. »Dobr' je čez čas vdal, »koliko to traja?« »Pet plus pet Fen zgrabil za roko, ko mu je oče pokazal prst.» pet plus pet let, če govoriva o srednji šoli?"1 bilo jasno, kam meri fant. »Pet let srednje šole m-1 še pet let akademije,« je prihodnji študent ra načrte. Kaj je lahko oče drugega storil, kot da F koncu popustil. Zadnjo nedeljo so bile v Kidričevem kvab za prvo ligo. V enem dnevu so odigrali kar tri • Na vseh so zmagali. Ob pol devetih zvečef F . sedel na vlak in zjutraj ob štirih je bil v Ljublj^1'^ devetih so se začeli izpiti. Treba je bilo n&rl pletene stole, zložene na kup Perspektiv9, drugo, izpiti za umetniško šolo pač .. Šele Id risati, je začutil utrujenost zaradi tekem in p0® J ■ in roke so se mu vedno bolj tresle. Pomislil ? ((1 tekme ne bodo usodne. Izpit je trajal tri dni. in<^ , . I”^j • so mu sporočili, da je sprejet Ob tej dobri n< je zadovoljno odpravil na postajo in na vW Kidričevemu. Zvečer, po drugem litru, se je* , da sporoči kolegom za omizjem: »Dečki, o< lir novo življenje ...!« Joseph ' Tri srca za zdravo srce Po petih letih je dr. Kos dobil službo v Zdravilišču Radenci. Tukaj je opravil tudi specializacijo iz interne medicine - kardiologije Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila v razvoju in uspešnosti zdraviliške dejavnosti v Radencih prav gotovo na vrhuncu. Z nostalgijo se spominja: »Bili smo podaljšana roka Kliničnega centra, doma in v tujini priznan center za ■zdravljenje srčnih obolenj. Po znanju in opremljenosti smo bili na evropskem vrhu in žal mi je, da danes m več tako. Jaz sem živel in še živim za Radensko, navezal sem se na ta kraj in tri srca. Bolezen me je prikrajšala, da bi s pacienti prebil ves delovni čas, vendar tisti čas, ko sem z njimi, se jim posvetim po svojih najboljših močeh.« Zdravnik, pevec, recitator, član kluba Lions, predavatelj, nosilec priznanja s srebrnimi žarki... Predvsem pa velik humanist. Pravzaprav se vsa paleta dejavnosti, s katerimi se ukvarja dr. Kos, vrti za ljudi in okoli njih. Ivan Kos, dr. med- Kot zdravnik, Pn' j jemu poslanstvu, [ žičnih motenj n®1'1" zdravi tudi duš^1'^ j govorom, v katere^ pomemben, široko#^/ I svoje življenjske in" , izkušnje. Kot pevec. kos, poje vse življ^f' i,, I glas mu je bil P“h^f belko, ljubezen df druženja s tistimiE mislijo, je rasla z nes mu ni težko, ob četrtkih, vatW ’ ./ niki pevci v I rejati koncerte P ’ njimi bo skleni ' predsednikovanj' ’ bonskih lionsilt '•' 'j/ drugim tudi k . za novo medicin89 to v štajerski zboru poje dva'1,u sorjev zagrebsk1 h ske fakultete). ■ nsn«4i__ Dečki pri hotiški godbi I na pihala "Spilala je hotiška plej muzika, špilala« od Me-nnurja, Lendave in do Sobote, Od leta 1935, ko naj wbila godba na Hotizi ustanovljena, so bili res znani naokoli ti Hotižani s svojo »plej« muziko«, kot ludje imenovali vaški pihalni orkester Bili so oblečem v avstro-ogrske uniforme in z ^bih, s katerim i so izražali pravcato muzikantsko r'--^ s|e ljudem v obmurski pokrajini Bdi so mladi, ^i i>d i7 rjo 2s let, tudu genialni v igranju na ^^zlične ši pozlačena glasbila, ki so bila še v tistih po pj-vi svetovni vojni na našem območju Inštrumenti ki so jih imeli v tej osemčlanski zasi-dhi. su bili »krilnice«, bobni, klarinet, občasno 'lir' )e pridružil tudi še kak drug inštrument. godbe je bil Matija Horvat, po domače so ga imenovali Zagorčov Matjaž. Torej pri Zagor trtne jr vadili glasbene tone za nastope in prav |d le bil tisti, ki je imel največ glasbenih Centov, prav na vse pa je bil vešč igranja. Leta $ ■' je Zagorčov Matjaž s svojo ženo Ano, iz Lipe m otroki preselil v Beltince, ampak m hotel Črtiti hotiške »bande«. Bil je vodja in obenem učitelj. 2* k- naprej hotel igrati in učiti v svoji godbi, je na vaje v rodno Hotizo kar jahal na svojem domovini hud l sporočilnosti Krleževih balad. O ' živi th 71 J1*1 življenje ni »cartalo«. Pa ' ^’^Ijr ., dalje, največja vrednota vsakega pa je duhu poštenosti in prijateljstva. 1 obUt ' ' Lions kluba Piramida iz Maribora je tniC1 zapisal: Ne hodi pred menoj, Morda ti ne bom sledil- Ne hodi za menoj, Morda ne bom vodil. Hodi ob meni In bodi moj prijatelj. sV°'e predavatelj prve pomoči je 2< in widest '' pn Bdečem knžu v Gornji 1 civilni zaščiti. , v s I ^'komandir vodu m l11'"0 oUpiiškega ° vojni je nosilec ie 1 1 . :"W3«adnv.' 1» oče Ivan . n^e ter , ■'■"■'■'j'.foi.nln ilhv radiologije,dip ° .jogije I , zgodi iv um, \ parcele na. Radenskem v noetabha I Kuwwih v Sloveniji samo se R. Ficko vrancu ali se vozil s kolesom. Tako je bilo vse do leta 1960, ko je godba razpadla, ker je instrumentalistom primanjkovalo časa za vaje in nastope, kajti poročali so se iz Hotize ter si drugje ustvarili družine in hodili na sezonska dela. Vendar so fantje še naprej, bolj ali manj, ostali zvesti glasbi ter se pogosto pridružili manjšim »veškim bandam«. Toda vseh osem je svojo pesem, pesem življenja, že zdavnaj odigralo. Prihajal je mlajši rod, za njim še mlajši in tako naprej. Matija Horvat, nekdanji vodja godbe, je umrl leta 1968, glasbena tradicija pri Horvatovih v Beltincih pa nikakor ni zamrla. Za Matijem je prišla že tretja generacija, ki pa je enako, kot je bil njen dedek, po Zelena je najlepsa farba. Žele ni smo lejko od zavisti, zelena je narava, ge san še zeleni, bar tak ati pravi. Zeleni je pa tudi bil naš minister Mramor. Pa še nekši velki m udonja pouleg njega, nekši direktor svetovne banke. Oba sta zeleniva gratala od farbe, ka so jo na nejva polejali. Slovenija je še v eno tou organizacijo sprejeta. F svetovno ba nko. Zaj mo prej mij pejneze posojali, pa talati nerazvitim. Vej smo je inda že, da smo v falat Jugoslavije bitij. Davali smo ne ven kakše milijarde za nerazavite dele Jugoslavije, zaj nas pa čakajo gviišno Gabon, pa Burkina Faso, pa Somalija, pa še kaj coj. Tou ka je Slovenija nej glij enakomerno razvita, ja koga pa tou briga. Še malo pa do nan popejvali evropski zvonovi. Ding dong. Samo kak na prefriško ne odzvoni. S takšof silof naši prejgnji sefele nouve zakone sprejemajo, seveda, se v stili EU-ja, tak ka siroute tipkar-ce ne folgajo klačiti po tipkovnici. Ka so pa do zaj delali? Vej so pa nej fčera F ZELENA zvedli, ka do nas notri zeli. Mogoče njin je stoj že dugo pripravlene zakone enostavno izbriso. Kak ove ka so izbrisali. Se je neka tuo gratalo od izbrisani. Znankarje ne nilcajo, izbrisane, se te naše stranke. Da do je pa nucali, te do pa pa glavna tema. Ati je pravo, ka bi lejko sakši mejsec melt volitve. Ka se bi zvedli, ešče šteti je kakše mlejko ceco, da je mali bil. Mij smo kredi za Evropo, čujemo na sakšen kujkli. Samo ne ven če je Evropa kredi za nas. Ka pa nede štoj kaj božnoga od prekmurski poslancof gučo, sta se pouleg sega drujgoga čednojšoga dela ka ga mata f parlamenti začala gor prositi Pucko pa Džuban. Nešče njima je ovado , ka se je leta 1919 godijlo v Beltincaj. Bole točno 17. avgusta tistoga leta. Te je v Beltincaj narod zahtevo, ka se naj Prekmurje coj zakapči k Kraljevini SHS. Prvi S-so srbi, H so Hrvati, S -šopa Slovenci. No pate 17. avgust bi zaj naj grato državni praznik. Saka njima čast. Malo sta prešvinglala se fkuperod primorski poslancof, šteri se pa za svetek trgajo, da je primorska, coj šla k Jugi. Ati je pravo, ka je tou trnok lipou, samo ešče boukši datum bi pa bil 23. avgust. Leta. 1784, pou štiraj popugnjeva se je grofici strla peta na lejvoj kapuci, štere si je z velkof mukof, par rodu s Hotize, na dedka pa seveda živi spomin, predanost glasbi. To je v temu rodu v krvi. Matijin sin Matija Horvat je glasbeni učitelj, enako je učitelj glasbe njegov sin Matija Horvat mlajši, hčerka pa je znana glasbenica Mateja Horvat ■ Zver. Slika, ki je objavljena, je bila poslana iz Kanade, kamor jo je nekoč vzel izseljenec Janez Vuk v spomin na otroške dni ter na svojega očeta in strica, ki sta igrala v godbi. Janez Vuk stoji drugi z leve, prva, ki stoji, je njegova sestrica Anika, ki danes živi v Deitroltu v ZDA. Prvi z leve sedi vodja Matija Horvat. Bojan Zadravec dnij pred ten v Beči ( Wien), kujpila. Pa bi te den dosta bole pašo za državni svetek. Gospod Pucko se je pojavo, tuj na otvoritvi nouve čistilne naprave za Mursko Soboto. Pa se zaj ati spitavle, če je bil kak agent občine Domžale, f šteroj te nas prekmurski poslanec že en lejpi čas žive. Bougnedaj, ka bi stoj pomislo, ka je kakoli povezano z letošnjimi volitvami. Mamo pa še enoga fejst ministra. Gospod Rupel, v velko/ vnemi vstopa v EV, obiskuje malo čudne »evropske- države. Tak je januara bil v Egipti, februara v Indiji pa v Izraeli, marca pa Avstraliji pa na Nouvoj Zelandiji. Mogoče pa je nej kaj dobro vido na zemljevidi, ali njemi je pa nišče nej pravo, ka so te države še nej v Eu-ji, Ati je pa pravo, ka je tou zavolo ove akademije, ka so njemi je nej dali doli na mordi, ka bi jo mel. Pa si zaj prej namesto diplomatske akademije, vo rikta papere za turistično agencijo. Ka pa nemo samo od Slovenije pa slovencof gu-čall, mi je ati pravo, ka so slavnostno oudprli podjetniški inkubator f Soboti. Super. Takse biznise mo tirati zaj. ka de Evropa samo gledala. Malo se je zaplelo, kak se te že sigdar, ka so si nej glij mogli zgučatt, čidi računalniki do tirali našo bougo pokrajino med najrazvitejše pokrajine .v Evropi. Pa ka ma veze, naši vrhunski podjetniki so tak še nej glij preveč vajeni ka bi klačili po tipkaj. VujMjmo samo , ka emajla, f šteron do v EU pijsali kak se Prekmurje zavolo toga podjetniškega inkubatora razvija, nedo šli v EMO Celje pošilat. Mama mi je pa še razložila, ka v inkubator dejvlejo deco, štera so od začetka nej sposobna sama živeti. Če smo že prt ded painkubatoraj. Pomali de obletnica, ali je pa že mijmo, ka mamo v Rakičani eno trnok lejpo stavbo. Nouvo porodnišnico. Mali problemček pa segtij še obstaja. Ati )e pa gvusen, ka do jo še letos v gesen pred volitvami oudprli. Z opremof ati brez. Bar mo pa vidli, se štere bi radi še dale, ali pa na nouvo bitij poslanci. marec 2004 Pen 42 Zdrava prehrana Z našega štedilnika I Prehranska piramida stoletnikov z Okinave 2-4 porcije dnevno INTEGRALNE ŽITARICE ZELENJAVA 7-13 porcije dnevne ’ porcija - 1 skodelica sveže listnate zelenjave 1/2 swdetice ostale sveže ali kuhane zelenjave SLADKOR 0-3 porcije tedenska in njihove ercizvndi l testenine peciva} 7-13 porcij dnevno 1 porcija = skodelice kuhanih žitaric ali testenin 30 gramov gotovih coreatij 1 kos Kru ha 112 rogljička 1 -3 porcije dnevno 1 porcija = dve jedilni žlici nasekanih orehov RASTLINSKE BELJAKOVINE soja, laneno seme, zeleni caj, stročnice, čebula, ribezov sok 24 porcije 1 porera -80 g toluja 2 jedilni žlici sojinih semen 1 skodel ica sojinega mleka RASTLINSKA OLJA 1-2 jedilnih žlic dnevno SADJE 2-4 porcije dnevno 1 porcija a 1 banana srednje veli kosti 1 jabolko ali pomaranča 1/2 skodelice konzerviranega sadja 2 dl sadnega soka MESO (vse vrste) in JAJCA 0-7 porcij tedensko ŽIVILA, BOGATA Z OMEGA 3 KISLINAMI VODA IN ČAJ ŽIVILA, BOGATA S KALCIJEM Paradižnikova juha s česnovim kruhom in sirom 30 g oljčnega olja, 30 g moke, 100 cl paradižnikovih pelatov. 20 cl vode ali čiste juhe, 50 g paradižnikovega kečapa, ščepec sladkorja, sol, poper, lovorov list, bazilika, muškatni orešček, 1 strok česna, l žemlja, 40 g naribanega sira Na olju zarumenimo moko in zalijemo s pretlačenimi paradižnikovimi pelati, katerim smo dolili vodo. Dodamo kečap, sladkor in začimbe. Na zmernem ognju kuhamo približno 15 minut. Če je potrebno, juho še začinimo in dolijemo vodo, če je pregosta Žemljo razpolovimo. Narežemo jo na 1/ 2 cm debele kolobarje, ki jih z obeh strani zlato rumeno opečemo in natremo s česnom. Juho nalijemo v krožnike, na sredino damo nekaj opečenih kruhkov in vse skupaj potresemo z naribanim sirom. Ribji file z gobicami na dušenem rižu 500-600 g poljubnih ribjih filejev, 50 g oljčnega olja, sol, poper, rožmarin, moka za povaljati, 100 g riža, 250 g šampinjonov, 200 g paradižnika, 150 g spomladanske čebule, 2 stroka česna, sok polovice limone, zelen peteršilj Ribje fileje začinimo in pokapljamo z limoninim sokom. Gobice očistimo in narežemo na četrtin-ke. Paradižnik narežemo na večje kocke, mlado čebulo pa na kolobarje. Na olju fileje na hitro popečemo in preložimo na krožnik. Na preostalem olju prepražimo česen, čebulo in gobice Nazadnje dodamo narezan paradižnik. Riž pripravimo po istem postopku kot dušen riž. Ko je na 3/4 dušen, ga preložimo v nepregorno posodo in poravnamo. Nanj položimo ribje fileje in prekrijemo s pripravljeno zelenjavo. Pokrijemo in v pečici dušimo še dobrih 15 minut. Preden ponudimo, jed potresemo s sesekljanim Danijel KOZAR vodja kuhinje v hotelu Ajda Terme 3000 zelenim peteršiljem. Regrat v solati_____________ 450 g regrata, 25 g prekajene jajci, sol. poper, bučno olje, sadni & Regrat očistimo in operemo 51 narežemo na tanke in ne predolg6 in prepražimo. Jajca skuham0 olupimo in naribamo. Regratu dodamo prepraženo s solimo in popramo ter prelijemo in bučnim oljem Premešamo. 5° ’ vrhu potresemo z naribanimi AK1 Zapečene hruške 2 srednje veliki hruški, 5 dag skorjica cimeta, klinčki, 1/2 limone, i p (po želji belega ali rdečega), vod0’ mletih lešnikov, 2 dag rozin, 3 bel)0* Hruške razpolovimo, olupim0 1 y ranimo peščev je Iz vina, malo kor j a in začimb skuhamo vino,v f skuhamo se hruške Pazimo, razkuhajo. ji Iz alu folije pripravimo podobne podstavke Vanje zložim0, ’ hruškove polovice. Iz lešnikov, sladkorja, rozin in prahu pripravimo nadev, ki v 1 y ( hruške. Beljake stepemo v trd snC* sladkamo. Z dresirno vrečko dekorativ°L' gamo pripravljene hruške, ki 11 pečici na hitro zapečemo do zlat° barve. Še vroče postrežemo. , „ _ poD*’ Društvo Joga v vsakdanjem življenju, vadbena enota Murska Sobota je organiziralo v Izobraževalnem centru Rakičan predavanje z naslovom Zdrava prehrana Predavateljica ga. Zorica Miličevič iz Novega Sada, strokovnjakinja za zdravo prehrano, že več kot dvajset let spremlja mednarodno strokovno literaturo o dietologiji in jo sproti preizkuša y vsakodnevni praksi ter dopolnjuje z lastnimi izkušnjami. Predavateljica je približno devetdesetim udeležencem seminarja predstavila in opisala prehransko piramido stoletnikov z japonskega otoka Okinawa, ki jo je zasnoval zdravnik Matsen iz ZDA Piramida opisuje prehranske navade stoletnikov z omenjenega otoka, ki ne obolevajo za rakom, boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo ter drugimi civilizacijskimi boleznimi, in so zgled zdravega prehranjevanja. Segmenti piramide temeljijo na vegetarijanstvu. S pravimi kombinacijami žitaric, stročnic, sveže zelenjave, sadja, oreščkov, semen in mlečnih izdelkov zadovoljimo potrebe v vseh življenjskih obdobjih, vključno s potrebami otrok in adolescentov. Na vrhu piramide so kot najmanj zaželeni na našem jedilniku meso, jajca in sladkor, saj negativno vplivajo na naše telo in zdravje. Po izjavah predavateljice je menda dokazano, da je pretirano uživanje mesa povezano z razvojem raka na debelem črevesju, saj naj bi vsebovalo že samo meso rakaste snovi, k temu pa naj bi prispeval tudi način priprave. Živalska prehrana se v prebavnem traktu še dodatno razvije v raztopine, ki so človeku nevarne in povzročajo bolezni ah prezgodnjo smrt. Torej, če hočemo živeti zdravo in dolgo, se moramo tudi primerno prehranjevati. S čim pogostejšim uživanjem integralnih žitaric, zelenjave, sadja, rastlinskih beljakovin, živil, bogatih s kalcijem in omega 3 kislinami, rastlinskim oljem ter z izogibanjem mesu, jajcem in belemu sladkorju - dnevno pa spijemo najmanj 1.5 litra vode ah zelenega čaja - bomo lahko to tudi uresničili. < - Svet digitalnih tehnologij Vse bolj očitno je dejstvo, da so v našem vsakdanjiku prisotne informacijska tehnologija in njene storitve. Za nekatere to velja bolj, za nekatere manj. Zatrdimo pa lahko, da je večina ljudi že odvisnih od informacijske podpore. Brez strahu lahko povemo, da bi nastala velika zmeda, če bi to informacijsko podporo izgubili. Večina se nas je že srečala s situacijo, ko nam ni delala elektronska pošta ali je »padel« strežnik. Dosti ljudi je odvisno od brezhibnega delovanja službenih informacijskih strežnikov, kjer se shranjujejo vitalni podatki za normalno delovanje in poslovanje podjetja. Če tu kaj zaškripa, smo v težavah. Vse našteto samo kaže na našo vedno večjo odvisnost od informacijskih tehnologij. Razvoj na tem področju napreduje z veliko hitrostjo in nam ponuja že kar precejšnje možnosti. Vedno več storitev lahko opravimo v elektronski obliki prek interneta in na ta način je precej enostavnejši in hitrejši dostop do želenih storitev. Zadnji večji primer uporabe informacijske tehnologije, ki je precej odmeval v javnosti, je elektronsko bančništvo. Razumljivo je, da v tako velikem in kompleksnem sistemu pride tudi do napak. Sicer pa, v katerem sistemu pa ne pride do napak? Uporabnikov elektronskega bančništva je vedno več. Nekateri sicer temu načina poslovanja še ne zaupajo dovolj, vendar se tudi tu situacija spreminja Fanika Cvietkovič Informacijska doba dan?^ Kdor že sedaj posluje elektronsko, se dobro zaveda pr<' LyU1 se enkrat navadimo, je možnost opravljanja bančnih ” domačim računalnikom nepogrešljiva. ,4m Drugi primer, ki se vedno bolj uveljavlja je GI$ informacijski sistemi) S tem imam v mislih kompl°tr)O ' * * cijo prostorskih aktov in načrtov. Sem spadajo d^^i; zemljiškega katastra, zemljiške knjige, raznih vlog. ? ,, d piskov in drugega. Vsak, ki je že gradil, ve, koliko d0 ^0»^. dobivanjem vseh ustreznih listin Elektronsko poslovi" področju pa odpira čisto nove možnosti in storitve ' r r»1 do informacij. Zelo koristno in zanimivo je na načrt svoje parcele s posnetkom iz zraka in drugim1 > Eden večjih projektov na tem področju je vsekak0^ jpP. Predvideva prenos čim večjega števila storitev jav jjjK1 (lokalne, regionalne in nacionalne) v elektronsk^ internet Cilj je, zmanjšati administrativne postopke l ' tem, da lahko uporabnik določene storitve opraV! Zaenkrat delujejo samo nekatere storitve, kot so n1' in izpisi. V prihodnje pa bomo lahko uporabljali IR kompleksnejše aplikacije. nul*, Letos so aktualni e-davki, saj je prvič mogoče or dohodnine in obračun za DDV v elektronski obliki P Hkrati z uporabo in dostopnostjo te tehnologije se sf , razmišljanje ljudi, ki se prilagaja novim potrebam m p Pri tem ne smemo pozabiti tudi na vlogo ozaveščaM prednosti in nasploh o obstoju novih in koristnih te Če bi govorili o stanju in dostopnosti teh tehnolo^^ vemo, da je zadovoljivo oz. da je v stalnem razvoju , moramo, da bi situacija v določenih primerih i?iL j Ponekod informacijska infrastruktura še m tako 1 omogočala. Spet drugod se prednosti teh tehnolog1) j dovolj,-da bi podpirali njen razvoj To se lahko op^> lokalni ravni javne uprave. Ob tem pa je treba pove - j in evropska unija namenjata razvoju na tem fxk1’" cejšnje finančne subvencije Nove tehnologije so p1^ ^i • gom. Naučiti se jih moramo samo sprejeti in spozm • J nosti, da bi tako lahko koristile vsem. Mag. ***** ----marec 2004 ČIPKA Zdravila in alkohol Čipke se vpletajo v vse k>- oblačil. Oblikovalci so jih vzeli z okrasnih mizic m im vgradili v spodnja in vrh-nk oblačila. Organske str uk 'iint čipke so kot mikroskop skasKkažiirJi.ki je pogosto v oblikovalcem avtomobilov. Čipka iz zgodovine _ ’ 'Pka ima neko magično Proč in nas pogosto privlači k različnih zornih kotov. Je pozitivni in negativni pros svetloba m senca ter a igra. Če se ozremo v Rodovino čipke, opazimo, da ' je najprej pojavila pri ribiških kulturah. Najbolj t; p-j izhajajo iz F ran haii', Bi lgil- r drugih obalnih kra -v Tudi ob jad "'oki • ibuh je najti zelo lepe Primerke Najprej so čipko ^Porabljali iz nuje kot krpanji ‘turhii in obrabljenim ^onnn namiznim prtom, Posteljnini |r tudi nekaterim '^•on Dekoracija je torej OMal.j 12 nuje in se razvila v “'' asne vzorce, ki so dosti-označevali krajevne in r značilnosti. tu vzorci so nova 1 ’e Potiskana prek bralki • inbr®^ '' ^'.'i n v. ‘-ep me, da ste sp "' V lunji-1 tanke kot svoje. " ■ ^uhazuiaj i številni klici, s 1 m; h- «> dodatna P0-Usniku Ker so članki v Penu 'Pr&storsko ■ ' >rabuega. To pa ' ' Mogoča । oglobljenih ko-" * '■‘‘•aru-, Rav, k j zaradi te-je pnšio n.,. manjše napa-e v prejšnjem prispevku, in hčer da k >panje opravite bkrat tedenski namaka-' ^^ginrazkužitev rok pa dan po navodilu, kot je ^•i ‘Mm tokratne,. ^javo 11 ^Amuni vprašanji i^ ^&1 Win gospodu Kalčka 1 *-n’'.keglv Pre dli ima j je-V./ v>' In pover unti letin ' ^^nikga je pri pregleda ai j. tape em Svetoval . haj cim prej’ .eht pi'-* t pravi da sam sploh alkoholnih pijač ravnik n i ver^-k je • r.ftprv vzAvajid po wop 11*- > ^srnovsi Toda črtastih ženskih bluz, hlač, majic in tudi blazerjev Svežina je v kombiniranju geometrijskih vzorcev s kontrastno organsko mrežo, v kateri so ujeti najlepši cvetni motivi Aplikacije _____________ Z iznajdbo industrijske Tatjana Kalamar M. Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Jetra, čuvaj našega zdravja k pri diagnozi bolezni si tega * ne smemo privoščiti, ker nas to lahko zavede in zdravljenje usmerimo zaradi napake v napačno smer. Ker je luskavica po nekaterih pojmovanjih kožna bolezen, se je navadno lote vajo dermatologi, ki zdravijo že samo posledico bolezni, vzrok pa zanemarijo Vzrok nastanka in razvoja luskavice pa se skriva prav v nepravilnem delovanju jeter. Torej, glavni vzrok vseh te žav na koži so jetra, zato bi se tej bolezni morali postaviti po robu hepatologi, infektologi in šele na koncu dermatologi. V našem življenju obstaja vedno več rizičnih faktorjev, ki vplivajo na delovanje, obliko in vpliv jeter ter prebavil. Najpogostejši rizični faktorji so kemikalije, umetna gnojila, umetna barvila in aditivi, uporabljeni v prehrani, alkohol, nikotin, kofein, tablete (posebej, če se upo rahljajo v nekontroliranih količinah) ... Poleg omenjenih faktorjev pa na delovanje in obliko jeter vplivajo še zlatenica, hepatitis, salmo-nelna zastrupitev, žolčni kamni, dedne težave ... Vedno pogosteje pa opažam, da na spremembo delovanja in obliko jeter vplivajo tudi čipke se je veliko spremenilo. Ponavljajoči se vzorci si dosledno sledijo in ustvarjajo poseben ritem. V kombinaciji z različnimi materiali, kot je pletenina ali svila, delujejo zelo sofisticirano. patogene cone. To so križišče kozmičnih sevanj, ki so najbolj močna v času med eno in tretjo uro ponoči, v drugi fazi spanja, ko počivajo vsi organi. Svojo dejavnost tedaj organi zmanjšajo v tem času tudi za polovico. Kot je razvidno iz zapisanega, obstaja ogromno potencialnih vzrokov, ki lahko vplivajo na spremembo jeter. Jetra opravljajo številne naloge, ki so za telo življenjsko pomembne. Vseh ne morem omeniti, ker bi porabil enostavno preveč prostora v časopisu, se bom pa omejil-le na nekatere, ki se nam zdijo pomembne. V njih nastajajo pomembne beljakovine za krvno plazmo. Med njimi so najpomembnejše albomini uravnavajo izmenjavo vode med krvjo in tkivi, komplementi -pomembni za imunski sistem, globin sestavina hemoglobina. V jetrih nastajajo tudi holesterol in posebne beljakovine, ki pomagaj । prenašati maščobe po telesu, zbirajo pa tudi glukozo, ki je telesne celice v tistem trenutku ne potrebujejo in jo začasno shranijo kot glikogen, tega pa po potrebi potem spet pretvorijo v glukozo. Jetra uravnavajo tudi količino aminokislin v krvi. Najpo- Splošno znano je, da zdravila in alkohol ne gredo skupaj. Alkohol lahko ponagaja zdravilom na več načinov in pogosto nepredvidljivo. Priložnostno pitje ponavadi zveča učinek zdravil, redno pitje pa ga okrni zaradi različnega vpliva, ki ga ima alkohol na presnovo zdravil v jetrih. Ob sočasnem jemanju zdravil in uživanju alkohola se izgubi nadzor nad zdravilskim odmerkom Premajhen odmerek ni dovolj učinkovit, čezmeren pa postreže s preveč neželenih učinkov. Niti prvo niti drugo ni koristno. Alkohol kratkoročno okrepi učinke zdravil, ki zavirajo osrednji živčni sestav. Takšnih zdravil je veliko. Sem spadajo uspavala, antihistaminiki, opioidni analgetiki, an-tiepileptiki, antidepresivi, antipshihotiki in pomirjevala. Večina se jih dobi le na recept, nekateri antihistaminki, z njimi zdravimo alergije, pa se dobijo tudi brez recepta. Kombinacija z alkoholom povzroči vrto glavico. Znana je interakcija med disulfiramom in alkoholom, ki pomaga odvrniti začasno ozdravljene alkoholike od ponovnega seganja po alkoholu. Že majhna količina zaužitega alkohola namreč kaznuje kršitelja z zelo neprijetnimi učinki, ki se začnejo z obrazno rdečico, nadaljujejo z razbijajočim glavobolom in se lahko stopnjujejo z dihalnimi in srcnožilnimi motnjami. Neljube posledice ponavadi izzvenijo same, a je zaradi osebnih, razlik med bolniki včasih potrebna tudi intenzivna medicinska pomoč s kisikom in intravensko tekočino. Podobni učinki pretijo tudi ob sočasnem jemanju alkohola in drugih zdravil, med katerimi so tudi nekateri antibiotiki. membnejse pa je, da jetra iz telesa, prek ledvic, odstranijo iz krvi presežke zdravil in strupe, ki se nabirajo v krvi. Jetra absorbirajo snovi, ki jih je treba odstraniti iz krvi, spreminjajo njihovo kemično zgradbo, omogočajo, da so le te topne v vodi in jih izločajo z žolčem Zato za jetra pogosto uporabljamo tudi izraz telesni filter. Za konkreten primer velja, da če so jetra kakor koli oslabela, vzroke za poškodbe oz. oslabelost pa sem navedel že prej, pride do tega, da jetra odvečnih snovi, predvsem pa strupov s pomočjo žolča ne izločajo v blato, ampak le-ti potujejo v krvi po telesu in se začnejo izločati skozi kožo. To povzroča sušenje kože. Ker je koža vedno manj vlažna, elastična vrhnjica, ki je čvrsta zaščitna plast na zunaj z odmrlimi celicami, začne srbeti in se luščiti, kar povzroča poškodbo usnjice, v kateri so žleze lojnice, znojnice, žile, mezgovnice in živci. To pov zroča v začetni fazi rdečilo kože, če pa je to dolgotrajno, pride do luskavice Bolj ko kožo mažemo z raznimi mazili, bolj postane občutljiva in težave se s tem lahko le še stopnjujejo, ne pa zdravijo. Ker so v primeru gospoda Karcija jetra vzrok za luskavico, so zato povečana Če torej, kot pravi, ni vzrok alkohol, bo treba čimprej pos taviti pravo diagnozo in zdraviti pravi vzrok bolezni, ne pa se samo zadovoljiti z ugotovitvami na pamet. V drugih primerih lahko prihaja ob okvarah jeter poleg luskavice do še drugih bolezni, ki se izražajo kot po večan holesterol v krvi, sladkorna bolezen, vodenika, kožne alergije ... Omenjene bolezni pa povratno vpliva jo na videz, obliko m aktiv nost jeter, kar v povezavi privede do prevečkrat postavljenih napačnih diagnoz. Še morda to. Treba je opazovati barvo blata. Če je blato svetle barve, gre goto vo za težave z jetri. Pregled jeter je mogoče opraviti na več načinov, in sicer z jetrno biopsijo, s preiskavo jetrne funkcije, ultrazvočnim preg ledom in z računalniško tomografijo Jaz postavim diagnozo z radiestezijsko-bioenergetskim pregledom. Zelo uspešno pa luskavico zdravim tudi sam z bioenergijo. Upam, da sem vsaj delno odgovoril na vpraša nje gospoda Karčija Vse vas, ki imate podobne težave, pa vabim, da se oglasite na pregled. Tretja snov lahko zaplete medsebojno delovanje zdravil. Zaradi alkoholnih pijač, ki vsebujejo tiramin, se razvije hipertenzivna kriza pri bolnikih, ki se zdravijo z zaviralci monoamino oksidaze (MAO1), tj. vrsto zdravil za zdravljenje depresij, psihičnih ali čustvenih motenj ter Parkinsonove bolezni. Ker neželeno interakcijo povzroči zdravilska sled v telesu, je prepovedano piti pijače z vsebovanim tiraminom še dva tedna po prenehanju jemanja omenjenih zdravil. Alkoholnih interakcij naj se pazijo sladkorni bolniki, ki se zdravijo s sulfonil-sečninskimi zdravili ali inzulinom. Povzročijo hipoglikemijo, čezmerno se zniza krvni sladkor. Alkohol - podobno kot skupaj z disulfiramom - neprijetno učinkuje v kombinaciji s klorpropamidom Pazljivi naj bodo tudi bolniki, ki si znižujejo krvni tlak ali zdravijo druge bolezni s pomočjo vazodilatatorjev. Alkoholni vpliv privede do položajne (ortostatske) hipo-tenzije, nenadno upade krvni tlak osebi, ko ta vstane ali nepremično stoji. Človeku se zvrti, pade in se morda tudi poškoduje. Prav tako se lahko spremeni učinek drugih antihipertenzivov. Ob zdravilu verapamil postane alkohol škodljivejši, njegova krvna koncentracija pa lahko že ob skromnem uživanju preseže dovoljeno krvno raven alkohola za vožnjo in upravljanje strojev Nepredvidljive so interakcije s peroralnimi antiko-agulansi, zdravili proti krvnim strdkom. Še bi lahko naštevali. Denimo, kronični alkoholiki postanejo odporni za običajni odmerek zdravil, ki zavirajo osrednji živčni sestav Ker je manjši odziv na splošne anestetike, je tem bolnikom treba prilagoditi narkozo Naj sklenem s pogosto uporabljenimi zdravili, ki se dobijo tudi brez recepta. Alkohol skupaj z aspirinom in drugimi nesteroidnimi antirevmatiki povzroči želodčne krvavitve. Analgetik in antipiretik paracetamol pa ob alkoholu okvari jetra. Glede na povedano se je pri kratkotrajnem zdrav Ijenju z zdravili najbolje odreči alkoholu. Pri dolgotrajnem zdravljenju pa sezite po njem šele po predhodnem posvetu in premisleku <- Janez Springer, mag. farm. 20 marec 2004 Pen Nagradna križanka Od 25. Ill do 29. IV Pripravlja: Agend/f M . 2^ AVTOR; ŠTEFAN HAJDINJAK PREDNOST IZRAZO SLOVEC LETOVIŠČE V ČRNI GORI DRAŽVAV SEVERNI AMERIKI I0RIG.) ALUMWU ŽIVAL S KRILI IN PERJEM I KNJIŽNA " POLICA a«- ' s, - j PERZIJA CEL j STOPALA DARILO I PEN MESTO OB IZLIVU KOLPE V SAVO OTOK V ALEUTIH PESNICA KAČIČ moško IME KRAJ NA OTOKU BRAČU ARGON MESTO OB REKI URE, ANGLIJA POBWWIK ITALIJANSKI SLIKAR, MOJSTER BENEŠKE RENESANSE INDIJSKI FILOZOF IZ 4. STOLETJA PANONSKO POSESTVO OBJAHA GRŠKI UČENJAK KRILO RBASKE KONJENICE ANALI, KRONIKA ZAČETNI DEL SKOKA KONRAD ADENAUER MESTO NA sv Spanue VEJALNK ■ PEN SPOR STANE SEVER JEZERO NA SEVERU ITAWE KRAJ PRI ZADRU VOLOVSKA ANTILOPA NIZKE TEKMOVALNE SANI SREBRO POSNEMANJE AT1ŠKH PISCEV PRAH V DIMNIKU SOPROGA BORISA IZRAELU PEN ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA URADNO POTRDLO CELIČNA STRUKTURA MESTO NA KITAJSKEM POLOŽAJ PRI JOGI OESM PRITOK RENA IZ E AVSTRUE SOSEDNJA DRŽAVA OfllSKO* VALEČ PREDSTAVE GALATEJfN LJUBIMEC ZANOS IGRA POSAMEZ-NKOV PRI TENWV POLITIČNI BEGUNEC JCTTOSKO LJUOSTVO VZAM8UI KULTUREN ČLOVEK PEN KIS PIVSKI VZXLK SLOVENSKA IGRALKA (ŠPELA) \ SRH PESNIK BABAČIČ 3WEKCTVA _. 1 DRŽAVA POD HIMALAJO KAREL DŠTR RUSKO MESTO oe DNEPRU PEN BREZIMEN AVTOR SPODNJA OKONČINA 0BRAM8NI NASIP PRI VODI GOVORNIK ODVAJALNO SREDSTVO NATAŠA BOKAL RUMENKAST KOŠČIČAST SADEŽ KRMNA RASTLKA ARGENTINSKI N0GCWM l F ERN ANDO 1 ČISTOČA OBER RIMSKI BOG UUBEZM PRIPRAVA ZA VKLOP IN IZKLOP ČAČKA • GIBANJE PO ZRAKU PAPEŠKA PALAČA VRJMU J GOSTH3K1 OBRAT KRAJ MED peklom in nebes; JELKA IKHJIŽ) VZOR ROJAK (Pt®UC . SLONOV ČEKAN JEZERO V ETIOPIJI SVINČNICA. GREZLO -1 1 P0S06N0ST motorja TOM KEMNEN IZDELKI EZGANE GUNE EDVARD GRIEG PLEMENIT CBJ TURISTIČNI CENTER NA POHORJU DRŽAJ IZ UKRIVLJENE PALICE NAOČNIKI Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubek OVEN (21. III. - 20. IV.) Naporno delo in nekaj dobrih zabav - tako bi lahko označili obdobje pred vami. Potrebno bo skrbno gospodarjenje z energijo, ki vam lahko ob tako pestri aktivnosti mimogrede splahni Začeli boste pobirati sadove, za katere ste nekoč garali. Če se vam bo partner zdel vsiljiv, ne bodite nestrpni in odrezavi Iskreno vas bodo hvalili, zato boste srečni in pritegnili boste pozornost neke osebe, kar bo imelo posledice 'EHTNIG (23. IX.-22. V Lahko povemo, da kakšnih velikih zU\. pretresov ni treba pričakovati. Do p*-' boste grdo vedli, in to brez pravega da je treba marsikaj spremeniti, F41® konec obdobja bo nekoliko drugače®. ’ a brzdajte svoj jezik, da vam pozneje 1* To, da nadrejeni ne obvladajo svojega vaše mnenje, ki pa njih ne briga, Do &n ugodno obdobje za urejanje zadev pr01 Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE -Charlize Theron, Sean Penn, oskar Povabilo k reševanju 1. nagrada v vredn»slf 10.000 SIT Marija Horvat, VI. Nazorja 4, 9220 Lendava, 31701116 2. nagrada kuharska knjiga Snug žegnjaj: Bernarda Sapač, Murski Petrovci 16, 9251 Tišina 3.-7. aagrada VESTNIKOVA MAJICA Štefka Marič. Gajska 3, Odranci Milena Smodiš, Razlagova 30, Ljutomer Rezka Sušnik, Moravci 17, 9243 Mala Nedelja Nada Vozlič, Gozdna 1, 9241 Veržej Simona Bencak, Vadarci 79, 9265 Bodonci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov VESTNIK, p, p. 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVANAGRADNA KRIŽANKA, do vključno petka, 9. apri la 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, 2 knjigi, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. P^n Pen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil. da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnez (prodiralecj ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. BIK (21. IV - 21. V.) ŠKORPIJON (23. X _21-^ Tokrat vam bo vaša domišljija pnšla prav in dojeli boste bistvo. Tako boste rešili problem, ki ga sicer ne bi. Za svoja prizadevanja bi si zaslužili boljše plačilo. Pripravljajte teren in morda se bo v naslednjem obdobju obrnilo na bolje Obdobje pred vami vam ne bo ravno naklonjeno. Spremljali vas bodo pomanjkanje samozavesti, notranja trenja in še kaj, kar vam bo odvzemalo energijo za pametnejše stvari. Če boste na pravem mestu povedali prave besede, si boste odprli pot. - nrisl^ 1 V sebi prebudite diplomatski duh in v* . okolju. Treba bo upoštevati želje. Konč" . ~ , 1 • * "Al ■ X ' privoščite nekaj počitka, m če . eir r .,1 samoti, to tudi povejte, drugače P001* ' I pravi ali bo celo dosegel nasprotni učin0' ki ste jih nekako odlagali (moi>da so , bodo spet aktualne Proti koncu mese<' t da problem z zdravjem. Pri prehraiiJ®^^ zgledujte po starih časih in izkušnjah-namenite stikom s sodelavci. Neodločnost DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) ima vzrok, zato z odločitvijo nekoliko počakajte. Lahko sanjate in razmišljate o spremembah v življenju Dobrega počutja in romantike vam zdaj ne bo primanjkovalo. Preverite, ali ponujeno ni le vaba. Razočaranje nad obnašanjem bližnjega naj pri vas ne vzbudi maščevalnosti ali celo hudobnosti Ugodno za navezovanje novih poslovnih stikov. Odpovejte se sladkorju in bonbonom Pijte čaj z medom Gibanje, gibanje! RAK (22. VI. - 22. VII.) Vedo, da ste iskren prijatelj, zato računajo na vas. Opazovanje mimoidočih vam bo dalo idejo • ali spoznanje Zastavljeno se bo izšlo. V odnosu do partnerja pride do odločitve. V službi ob veliki vnemi več previdnosti. Stvari iz preteklosti bo treba razrešiti. Mimogrede, ne da bi se zavedali, ste lahko povod za prepir ih potem se nihče več ne bo spraševal, ali ste krivi ali ne Prisluhnite ptičjemu petju Razmišljanje o dopustu ne bo prezgodnje LEV (23. VII.-22. VIII.) Izkoristite primeren čas za izboljšanje finančnega stanja in iskanja novih možnosti zaslužka Planeti se gibljejo tako, da ugodno vplivajo na razvoj pozitivnih sprememb, kar se letos ne bo več dogajalo, zato se ne obotavljajte! Ob partnerju boste preživeli nepozabno noč. Če je bila doslej med vama vojna, bo zdaj najmanj premirje Uživajte čimveč beljakovin ter čim manj sladkorja in maščob Jejte fige. Morda si lahko privoščite kakšno norčijo. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Obdobje dobrih rezultatov, pričakovanj pa tudi ljubezni in romantike. Bodite manj zaskrbljeni in kritični Do drugih in do sebe Ne posvečajte pozornosti zlobnim jezikom in vzemite tisto, kar je namenjeno vam Hiter življenjski tempo vam jemlje energijo, zato pri hrani ne varčujte in se lahko brez skrbi malce pregrešite. Posel ne bo na prvem mestu, razmišljanje o tem, kam s privarčevanim, pa bo na mestu. Ugodno, da pokažete svoje skrite talente. STRELE1 (22.XI. - 21-P Neki problem boste uspešno rešili-rešitve si zapomnite, sa> jo boste lahk0^ * uporabili tudi v drugih primerih J0 ' vas bo podprl, ko bo potrebno. Vsak o ža ugotovili, da ste tarča radovednih bo skuhalo, kaj novega9 Ugodno T 1 osebo, ki vam je kakorkoli blizu, latt sate kaj velikega finančno bo uspe® jezik bo neuspešen, rano pa bo vs*1 kozob^ (22. XII. - , Predvideno napredovanje na r«**' p* . ročjih, ce boste izpolnili določene -^ni* pa vas čaka mesec počitka, dotoka kreativne energije. Kontakt* jih v preteklosti niste opazili-prepustite srcu, ne glavi. Pazljivost1v -področju, pri vožnji pa tudi telo'a novico boste delili z drugimi Med 1P napačna poteza naredi veliko ško"^J idejo zaupate, dobro premislite. Suh* bo prinesla koristi. vodN^J (21. I.-*9 \ Prihaja kreativna faza, ki bo razšin', y if. možnosti. Vse bo odvisno od predvidevanja. Kljub težavam s® ' $ ii> h, nevšečnosti Čustveno razpel®^ različno in se bo hitro spreminjal®- a, poskrbeti za notranji mir Sicer 1 odnosov, pomiritev in dokajšnip |ut^ energije Na obzorju nekaj v zve®1 Na splošno dobro počutje, ker sos'' (2o. n. - , -41 * Spremljale vas bodo zahtevale veliko napora in ’ ^li1'' gi' žiranja. Če hočete svoje dobf® držati, se spomnite pravil in P ° vam v oreteklosti pomagali pri ; in mir se bodo počasi prebijal'v jmb* , r gode se bodo ujeli z nekimi spre r i j ljubezen so dnevi v začetku mesa takrat veliko drugega dela. 1 ravnovesje in se ne ozirajte na 0 Izdaja ga Podjetje za Infonniranje.Odgovornj urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper In Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gdnter za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Erari. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! iBniihs peii marec 2004 Očeta polil z bencinom in zažgal, da je čez teden dni umrl ©®O@©0 00^000 * Pištek Šlankovič je 79-letnemu očetu povzročil hudo trpljenje da se ničesar ne spominja, a je kljub temu dobil minimalno kazen devet let zapora, '•d^k^vnomočna že od poletja 2003, kajti neuspešna je bila tudi zahteva za varstvo zakonitosti . - nrpd velikim 22. marca 2002 je bila končan P mu 8e®Moiti okrožnega sodišča v Murs glavna ^ predsedoval sodnik Branko a ja’na šlan-®^avnavči zoper takrat 52-letnega iz Ženavelj 2 na Goričkem. skraj- T^o |e dobil sodni epilog tudi og petU L severovzhoda Slovenije, ki se j ■ ';^bra zboi v poznem p 'danskem času in ki Se 'e končal kar najbolj ^&čno, । je ena oseba ■ Nudeni trpljenju izbila življenje. Po ob' ki jo je med sodno ■'/'■navo zastopal ok /^drzavm tožilec ZoJ V tl- je Slankovica .^tekilo dvojno kaz in sicer div umor očeta in ^■OtatnTFni je, v sta ■ ‘istveno zmanjšane . saj je bil pod , '’■"rn vplivom alko । G1 ^'hiinietiegu. 1. ok- ‘ 1 2GCJ nb 17.15 storil tab 1 utnor in sicer I *' da le svojega 79- 51 osmih otrok (med obrav- modsle°A' ant, še S1*1 l So M zaposlen, na obci\Uneml ie’ \ ^^nalni delavec, op P’ u spo^^etne^ \n se skorm ničesat ^-ecM nriho^ \ Utelk, jasno, da ie kaj tak $ voce Po p 10 pa ^tu, ;e a< da gu 1© P . o govo*y ’ pa tačnl maltretirati m mu g_ a^lo P° pilo " 1 močno prizadelo, kaj »e le spotim ’ ^pr© spominla, in prvo česar s pribil0 , xiie ^reVm\anje« na PV Murska Sobo p Kovic ’^je dogodku Obtožem ^pn?n n^nn \ ® ’''"h sam požgan po levi m- h $ sO\zm etpU in drug«- alkoholna .ep,lb 1 d V pripovedoval, da se k * več moral razumel f^rav iebil ocek0 je * \ k duUdo že od ma^^ pogosto vstati že ob dveh zjutraj, da je. lahko vse naredil in da je lahko zjutraj šel v šolo. Po končani osemletki ni mogel iti več v šolo, saj ni bilo sredstev, in se je z očetom odpravil na sezonsko delo v Avstrijo. Povedal je, da nikoli ni dobil denarja, ker da ga je vedno pobral pokojni oče. Leta 1975 se je poročil, a mu je žena po petnajstih letih umrla za hudo boleznijo. Sina so že po rojstvu dali v rejništvo, ker da ni bilo možnosti, da bi ga obdržala. »Zelo hudo mi je, da sem to storil,« je ob koncu dejal obtoženi. Priče potrdile navedbe v obtožnici Izvedenec nevropsihiatrične stroke Jože Magdič, dr. med., je povedal, da gre pri obtoženem za osebnost, katere osebnostni razvoj je patološko zaznamovan, in da je njegovo psihično stanje, ko je imel v času dogodka v krvi okoli 2,5 promila alkohola, vplivalo na dogajanje pri kaznivih dejanjih. Zatrdil je tudi, da ima obtoženi zaradi kroničnega pitja alkohola dodatne možganske poškodbe, čemur se medicinsko reče možganska atrofija ali posušitev možganov. Ni pa mogel zatrditi, da bi imel obtoženi razgrajene možgane. Izvedenec patolog pa je potrdil, da je pokojni umrl v hudih bolečinah, in to zaradi odpovedi srčno-žilnega dihalnega sistema, ki so jo povzročile opekline. Sodišče je zaslišalo tudi priče, ki so v celoti potrdile navedbe v obtožnici, kar je pomenilo, da bi lahko Šlankoviča mlajšega obsodili tudi na najstrožjo kazen - 30 let zapora. Po branju še nekaterih dokaznih predlogov je zagovornik obtoženega, odvetnik Igor Vinčec, predlagal še druge dokazne predloge - od globinskega slikanja možganov obtoženega do tega, da bi inštitut za sodno medicino raziskal, koliko alkohola je imel v krvi obtoženi ob dogodku. Predlagal je tudi izve densko mnenje drugega nevropsihiatra, toda tožilstvo je vsem predlogom nasprotovalo, češ da je že izvedenec Magdič vse to upošteval v svojem poročilu. In sodišče je temu tudi sledilo ter po zaključnih nagovorih izreklo sodbo. V svojih zaključnih govorih sta bila tožilec in zagovornik pričakovano na različnih bregovih, saj je tožilec Bejek dejal, da gre za grozljivi umor, za katerega je zagrožena 30 letna zaporna kazen, ob tem pa je bil tudi požig. Strinjal pa se je, da je treba upoštevati predvsem olajševalne okoliščine, da obtoženi še m bil kaznovan ter da je bil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Predalagal je 14 let zapora za umor in 2 leti za požig ter podaljšanje pripora. Vse je nekoliko omilii zagovornik Vinčec, ki je predlagal upoštevanje vseh olajševal nih okoliščin in zaporno kazen pod najnižjo zagroženo mejo. Sam obtoženi, ki se je marsikomu od prisotnih smilil, pa je bil, tako kot večino časa, brez besed tudi ob koncu obravnave in videti je bilo, da skoraj ne ve, za kaj gre. Epilog. Po krajšem zasedanju se je sodišče odločilo za zaporno kazen osem let in šest mesecev za umor ter 10 mesecev za. požig, kar je spremenilo v enotno zaporno kazen devet let. To je Višje sodišče v Mariboru 27. junija 2002 tudi potrdilo in Šlankovič je bil takoj napoten na prestajanje kazni. 12. novembra istega leta je bila vložena še zahteva za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani. Kot nas je obvestila predsednica okrožnega sodišča v Murski Soboti, sodnica svetnica Marija Močan Rošker, je bila tudi zahteva za varstvo zakonitosti neuspešna ... pen marec 2004 Medeni pokušin m«* v sedmem nosti. No, P" V bistvu je že vse pripravljeno na slavnostno poroko. Potrebne so le majhne dodelave in korekcije. Med drugim tudi obnova zgradbe - grada Fredensburg kjer bosta stanovala mladoporočenca. Obnova bo v teh dneh končana, tako da se bosta lahko mladoporočenca takoj po 14. maju, ko bosta dahnila da, vselila. Za obnavljanje bodo mojstri zaračunali skromnih 1,2 milijona evrov. In kdo sta bodoča mladoporočenca? Zaročenka je Mary Donaldson (35), doma iz Tasmanije, otoka nedaleč od Avstralije, on pa nihče drug kot princ Frederik, prihodnji kralj Danske. Še preden se bosta mlada vzela, sta si privoščila poskusne medene tedne. Še nedolgo od tega, pozno jeseni lanskega leta, smo na teh straneh pisali o veliki ljubezni med prvim menedžerjem Formule 1 Flaviom Briatorejem ter moderatorko in supermodelom Nemko Heidi Klum. In tudi onadva sta še pred kratkim govorila le o ljubezni in sreči, ki ju čaka zdaj, ko se bo rodila hčerkica. Heidi je Princ Frederik je namreč spremljal svojo zaročenko na poroko njene sestre v mestu Hobart na jugu Tasmanije. Ob tej priložnosti se je tudi prvič srečal s svojima tastom in taščo, ki je sicer pisateljica V tem času so priprave na pravljično poroko na vrhuncu. Kraljica je odprla poseben sekretariat, ki skrbi za vse: za pripravo ceremoniala, za odgovore na posebni strani na medmrežju in tudi za to, kaj bi bilo primerno za poročno darilo povabljencev. Za vse bo poskrbljeno. Uidi za mlade podložnike: na dan poroke bo v Kobenhavnu velik mednarodni rok koncert z naslovom Roc,n Royal. 14. maja se torej vidimo... na sijaj in glamur i obleče v navadne« v njih najudobneje? pa vsi strinjajo^ W opletajoč, brezob' obrezane, n® kratke hlače W g visoke čevlje, JeJ" dobrega videza- । let sploh ne1 Poznajo jo koi • ^■^okusom. ki ve, jod brati in obleci, ko: ' •V oskarja ali gold6 * pa želi Sharon Angelesu nakup0^^ tati neopažena, Prihodnja princesa razkazuje svojemu princu hišo staršev na Tasmaniji. Prihodnja tast in tašča danskega kralja. Se jima bo življenje kaj spremenilo? Nepomembna zabava je spremenila tok življenja. Heidi in Seal ob prvem srečanju - suši, vino in dolg pogovor... Heidi in Flavio * zaroke prijateljevv°* izžarevata srečo rojstva otroka - dejstva govorijo Pra’Do. da bežen med trajala še do blestela na bavivNewYoi*^ njunih skupn’1'^^ Vse pa se je n10 ah se je na 0$ , kakor kdo ri|cn F',f pred novim 1 Heidi Klurn l*r|^ zabave, ki so i° .... ..',j modni reviji m0, kovalca Tam se je l^r s pevcem S®15 ' takrat so iu v1,ojF' . krat skupil- d9 / nista izjavila .■Seal je zelo 1। .r- rad poučim l Hčerkico bo bila njegova-pravi bodoča idi. O gospod11 I nič J Konec ljubezni, začetek ljubezni ... je tokrat Jessica May, študentka in fotomodel. Kaj študira, nam ni uspelo zvedeti, ravno tako ne. kako vešča je v sukanju meča. Pravi, da rada deska po medmrežju in se redno ukvarja s fitnesom. Pri sogovornikih in bližnjih ceni inteligentnost, prisrčnost in originalnost. Tole pa je njen B pregovor: Brez vsega se da živeti. le brez ljubezni ne. No, no ... W.47 pen marec 2004 Profesionalec ima novo atrakcijo Claudia ’^lo na sebi njegovo kreacijo Aloje Michaela Jacksona se v zadnjem času res drži smola. Komaj so ga, ob visoki varščini, izpustili iz zapore, že bi skoraj spet končal za rešetkami. Vzrok: ko je ob nekem nakupu v Glenwoodu - zvezna država Kolorado -hotel ostati neopažen, se je preoblekel v moder smučarski kombinezon Eni mu pravijo Frank Sinatra v telovadnih copatih, drugi pa Beckham jazza. To je Jamie Cullum, angleški pevec, ki je že osvojil poleg domačega angleškega tudi ameriško tržišče. Album Twenty something je v trenutku prodal v 400.000 izvodih. Značilnost in seveda tudi prednost za 23-letnega pevca je, da ga rade poslušaje vse generacije. Krona njegovih nastopov pa je trenutno jazzovska interpretacija pesmi Singin in the Rain. Pravijo, da se tudi Princ William rad pohvali, da je njegov prijatelj. I Turistični delavci na Majorki vlagajo veliko truda-, da bi zadovoljili različne potrebe turistov in petičnežev, ki ne glede- na letni čas trumoma prihajajo na ta španski sredozemski otok. Samo Nemem', na primer, ki so tukaj lani preživeli dopust, je bilo 4 milijone. Da je turistična ponudba res vsestranska, govori podatek, da lahko na tem otoku (skupaj z Menorko) poleg vseh čudes in objektov, ki jih lahko ponudi sodobna turistična industrija, obiščete kar 16gledališč, okrog 100 muzejev in 80galerij. K vsemu temu so konec minulega meseca dodali še eno novost: pinakoteko moderne umetnosti, ki je takoj postala ena. najpomembnejših v Evropi. V Es Baluard (trdnjava, utrdba), kot je uradni naziv galerije, je raz- m si nadel smučarsko čepico z odprtinami za oči. Malo predrzno za današnji čas, ko za vsakim vogalom lahko pričakuješ terorista. Prvi mimoidoči, ki ga je zagledal, je obvestil policijo, ki je tudi prišla v najkrajšem času na prizorišče. Šele ko so »nevarnega terorista« prisilili, da se je slekel, so ugotovili, da imajo pred sabo 45-letnega kralja popa. Policijske akcije je bilo konec, kupec je šel v trgovino, lastnik trgovine si je mel roke in morda še danes komu razlaga, kako je bilo ... stavljenih več kot 300 del vidnih umetnikov 20. stoletja - od Chagalla, Cezanna, Magritta do Matisseja, Joana Miroa in Picassa, Trdnjava Es Baluard kraljuje nad pristaniščem Palma in tako predstavlja pomembno turistično in kulturno atrakcijo. Strokovnjaki jo že zdaj postavljajo ob bok tovrstnim svetovnim kulturnim centrom, kot so na primer galerija Tate Modern v Londonu, Centre Pompidou v Parizu ali Guggenheim v Bilbau, Tako ob vsem tem ni čudno, da je bila otvoritev opravljena ob prisotnosti znanih osebnosti - od umetnikov tipa Julio Iglesias do politikov in milijonarjev. In še ena zanimivost: gost, ki si ogleda muzej in galerijo v trdnjavi, ima pravico do brezplačnega sprehoda po strehi trdnjave, odkoder je lep razgled na pristanišče in okolico. Tri filmske dive na Armanijevi reviji: Cardinale in Sophia Loren. Seveda je tudi ~“ 7 t v>na Lennona spominja z w svt i..Ka ustreljenega moža JonTl . „ biti še vedno ■tl in ljubezni. Počuti se, kot da bi bil ne mladostno: je stara 70 let, vendar deluje presen ^utiro kot Ali sedemdeset, to je isto. Telesno se j bin rl- Kraljevska pozornost kulturi in turizmu. Otvoritve pinakoteke se je udeležil tudi sam španski kralj Ivan Carlos s soprogo, kraljico Sofio. Skrajno desno je Pedro A. Serra (75), lastnik večine razstavljenih del, ki je tudi dal idejo za ustanovitev galerije in jo finančno podprl. Je rojen Majorčan in, ob vsem drugem, lastnik I TV-postaje, radia in vseh časopisov na Majorki • 'lorgio Armani že ve, kako se sklepajo posli m kako se ■‘kjr;:: e Pred začetkom Milanskega tedna II"' " --le- . h: bilo dogovorjeno, da prikaže svojo |. odpovedal sodelovanje m šel »na svoje«. Da bi zvest samemu sebi, ženske pa ne bi bile prikrajšane za ii"gnryH umetnine, je pripravil zasebno revijo, d to ozkemu krogu povabljencev. Svojo novo je imenoval En kanček muhasto ekscentrično dodatno razburjenje na reviji je poskrbela Naomi ! Z velikansko smetanovo torto je praznovala 18-j ,' delovanja na modnih pistah; »To je blagoslov, tako ■' °b taktkonkurenci, biti napisti« je povedala, preden 1® razru|d torto, ki so jo potem razdelili gostom. ga Bova so .e udeležili gostje, ki v svetu kaj Pomenijo: Claudia Schiffer, Liz Hurley s svojim, Roberto 5 pevko Alicio Keys na primer in njim podobni. Na ba ■ mh ko videh tudi Riley Keough. Samo njeno ime El?e e pa dodamo, da je 14 letna punca vnukinja . P - leya, pa seveda zveni drugače. Kot zanimivost J^'dumn. da * ,,, ■ goste Armani pričakal pri vhodu ’segel v roko. — -— dobri kondiciji in da jo takšno obdržim. Se I । ' ki' >t , i' a,po!nembnejše je.dajeonševednoobmeni M B j 0 'š|6 ‘:Wk,j jok Seni Čutim, da imam z njim nenehen stik « '’-%' ■ ■ ° POstala vdova 8 decembra 1988 in je zdaj t__l h 0 in živi'1111' ■’’Ni i/' niladostnega temperamenta in videza: iJ^bie 6,. ' 6?endarnega glasbenika, ki ji daje moc za f p,,''i I'.i I । za nove p|ošce, obdeluje stare m k p"1"" Pr|pravl|a muzikal na osnovi Lennonov r ‘^5? ^'A'on Projeckt, ki ga Lodo na Broadwaju Ud/ ■ al>deja , to slišal bi zanesljivo užival, pravi . „^^B » ,’n p'v ^lav° za/ nP POstave Rekel mi je, da imam majhno ^^B % '-tirirj rJ Jr t|° |e Aioeoče, da sem prišla z Marsa Bik> je in mU zamerila Da ji je res drago m pri srcu vse, kar je v zvezi z Johnom, govori dejstvi 'Jr"h- * niei . ™,TI Lennonovim sinom - tudi sam je uspešen pevec - iz zakona s Cynthio Powel ki io t na kavo. ’ Majorka Z masko na nakup lECd stranst marec 2004 ralci Pena se predstavljajo 48 Vagant Ivan Zvegla Človekmora itipo svetu, da bi spoznal, kako lepa je nje^ovadomoiina Kar precej časa je minilo, odkar sem po naključju srečal in bežno spoznal tokratnega gosta naše stalne rubrike. Če sem iskren, se niti ne spomnim več, kje sem ga prvič srečal. Na listek sem si zapisal le njegovo ime, telefonsko številko in besedo Vagant. Obljubil mi je, da mi o tem in o sebi lahko spregovori podrobneje kdaj drugič. In res je držal besedo. Srečal kralja Agamemnona in skladatelja Griega Vagante so imenovali v srednjem veku potujoče študente, ki so študirali na različnih univerzah in ustvarjali latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih. S tem so spoznavali tudi svet. Ne natančno zakaj, ampak tud. v Gornji Radgoni me po navadi vleče v bližino mejnega i,,^ h, želel -am očpoiavoti iz Gornje Radgone Iz tega izhaja tudi ime društva Vagant, ki je bilo ustanovljeno pred devetimi leti v Mariboru, zanj pa sem se tudi jaz navdušil in se vključil. Pred petimi leti smo ustanovili njegovo sekcijo v Gornji Radgoni. Poimenovali smo jo Sekcija dežel ob Muri, s čimer smo nekoliko širše opredelili prostor v pokrajini ob Muri. Okrog trideset članov iz Štajer- Takole, na nožni pogon, so s hčerkama Lučko in Teo odkrili ljubko Hamlelovo deželico - danski otoček Aeroe. ske, Slovenskih goric, Prlekije, Prekmurja in od drugod nas združuje želja po popotnih doživetjih, po potovanjih, ki se razlikujejo od klasičnega turizma. Nekaj novega in zanimivega iz sveta lahko spoznaš tudi tako, da prideš na skupna srečanja, na katerih si ogledujemo diapozitive, videoposnetke, razstave fotografij idr. Seveda si o svojih doživetjih tudi pripovedujemo in pišemo članke No, enkrat letno je organiziran skupni društveni izlet, manjše skupine pa se podajajo na potovanja v različne dele sveta glede na interese. Mene privlačijo predvsem naravne znamenitosti ali prizorišča velikih zgodovinskih dogodkov, ki jih skušam tudi podoživljati na kraju samem. Tako sem bil na primer tudi v grških Mi-kenah, kjer je živel 1.500 let pred našim štetjem Spomin na dogodek, ko sem se zjutraj prebudil v sep®11 pravljičnem fjordu Hardanger na Norveškem. Pornič čudovita glasba Edvarda Griega lahko nastala le tukaj' l ' ' Irena in Štefan ■ j„vn|i ko želiš globoko zajen ---------------------------- "planine |no P«- -= ’ H«™1™ zvestega štirinožnega prijatelja. Ireno Barber, znano porabsko Slovenko, upokojenko, narodnostno aktivistko, pisateljico, ljudsko pevko ... lahko večkrat srečamo tudi v naših krajih. Še vedno zna tudi koga »očarati«. To je med drugim dokazala tudi v primeru Štefana Matuše iz Čepinec, ki se ji je z veseljem »približal«. vodil bitko pred Trojo. Prav tako sem imel veliko željo prespati noč pri fjordu Hardanger na Norveškem, kjer je preživljal proste dni svetovno znani skladatelj Edvard Grieg. Ko sem se neko jutro res zbudil tamkaj, se mi je zdelo, da slišim čudovito glasbo, ki jo je Grieg ustvarjal prav tam. Doživetja s potovanj pridejo prav O doživetjih na potovanjih bi lahko povedal še marsikaj zanimivega, vsekakor veliko več kot iz moje življenjske zgodbe. No, če vas zanima tudi to, naj povem, da sem po rodu Ptujčan, po izobrazbi sem univerzitetni dip- lomirani ekonomist, v Gornjo Radgono pa sem prišel leta 1979, ko sem dobil službo v Avtorad-goni. Ko je zašlo podjetje v stečaj, sem bil zaposlen pri več delodajalcih, pred sedmimi leti pa sem šel na svoje, in sicer sem ustanovil firmo Expan det, ki se ukvarja s svetovanjem na področju trženja in financ. Ugotavljam, da mi moja doživetja s potovanj pri tem delu večkrat pridejo zelo prav. V Slovenskih goricah je zanj res lepo Svojčas sem bil dokaj aktiven tudi v politiki, in sicer sem bil predsednik občinskega odbora De- Na popotovanj j«T'’ Ijali tudi »prestol0005^^ Jana. Takole je ' nasmehnil v auveiHv? kanskem parku v mokratske str#1 venije. Reklis0 šakovi |(/ me, da sedaj njujejo s $tra . ’ p vodi Janez p didiral sem ri:l lanca državne# saj sem želel n0 za to, da se enoumju ne . pj^. na dvoumje uspel, kajti, k0* ni primeren ** stranke. Zdaj politično nisem predah ništvu, ampak I1 .. izkoriščam ' ne, poslušanje S , lenarjenje, ravila.Ne^ lahko povem. p tudi dobro zlasti bolj ? ^ip . kakršne sem P ?, potovanph^X posebej rad N letnim ^nom časi pa se ničevati tudi * sanje, in sicer nega pristan di Slovenskih ,,tT mi je res lep0' moj moto, da1 ra potovati P ^0 lahko spoz*a ,(X je njegova d° * Jožef