JETO—YEAR Ceas PRO GLASILO 9LaV^SKE NA ETA DnMfti te mi Ckïma. Nov mllterij v petro- k«L Jmuwt U. m«. •» UM lav Mittag at Milki rmU of >Mt«n 'daj je razgaljen št misterije^-Vprašanje vedno odprto, kdo Jo ostalih $2,770,000? I« dol > še Washington, D. C.—Zet Al* irt Falla—Everhart—je izpo-redal pred senatnim odsekom za avna zemljišča, kako mu je larry Sinclair v sVbjem privatem avtu na washingtonski pota j i izročil $198,000 v obvezni-h svobode. Kasneje mu je dal e $25,000 v gotovini, kar je rugimi vsotami za Falla vse kupaj zneslo $269,000. Največ egu denarja je izročil Sinclair mesecu maju leta 1922, nekaj ednov kasneje, ko je bila pod-isana sleparska pogodba za iz-orisčanje teapotske mornariike ezerve. Everhart pripoveduje, da je inclair plačal teh $269,000 za etjino obresti na Fallovi far-ii z zvezi, da se obratujeta de-eini klub in lovska postaja, a glavnem mestu poslušajo te esede s smehljajem na ustni* ah. Skozi štiri leta ni Ever-art hotel pričati, češ, da je v evarnosti, da obtoži samega ebe. Ampak Everhartova izpoved okazuje, da so bile obveznice ontinental Trading kompanije, je bila ustanovljena v mese-novembru leta 1W1 in razpu-Cena v mesecu januarja leta 922, v rokah Sinclairja še v me-ecu maju leta 1922. Vlada je edila te obveznice radi tožbe povrnitev Teapot Doma od ifentov ContinenUl 'Trading ompanije do FaUove banke v eblu. Everhart zdaj pravi, Pd^WM»'?** ueblo. Dozdaj se je Dokazalo,'da je ali sprejel, ker je izročil mor-aričke oljne rezerve Dohenyju t Sinclairju, več kot $400,000, itevši $100,000, ki mu jih je rinesel mladi Doheny v razupi-!m črnem kovčeku. Vlada je »kazala, tU je H. M. Black-ier od Midwest Refining kom-Hiije, podružnice Standard O» onipanije v Indiani, izmenjal ajmanj $1,000,000 kompanij-toga premoŽenja v obveznice lobode. Od teh so obveznice t 82:30,000, o katerih so dogna-|da jih je Sinclair izročil Fal-i. del teh obveznic. Blaekmer ' lustični ubežnik in živi v Paru. Senat je zasegel za $100,-M njegovega osebnega premoga. da ga tako prisili, da se >pct vrne v Združene države, ©nry Stewart, predsednik Stan-|rd Oil družbe v Indiani, ki je Atl tudi opraviti z razpustom pntinental Trading kompanije, "«haja v Venezueli. James ^ ill. predsednik Prairie Oil kompanije, ki je imel tu-I "praviti s Continental Trad-i|f kompanijo, se nahaja kot u-|žmk nekje v Evropi. K" je Continental Trading pnipanija prenehala z bizni-»n. je imela tri milijone doUr-v Zato zdaj senat želi do-at. kam je izginilo $2,770,000. bnašlo se ni, da je daaar šel ¡¡1 V Fallove žepe. Teorija, da ■ « I denar političnim vodite-"ohijske gange," ki se je r"1« A. . M m ñ ■ ... M t IV januarja le po H centov od tone. Po tem dnevu je pa obvestila stavkokaze, da bodo prejemali samo po 81 centov od tone. Stavkokazi so sprejeli. Kmalu jim bo' kompanija zopet utrgala na mezdi. Do dvajsete- jev na dan. Zdaj plača le še $4.80. Unijska lestvica zahteva, da fl{ plača 71 centov od tone, za dnevno delo pa $7.60 na dan. Pogumnejšiš stavkokazi puščajo delo in odhajajo drugam v nadi, da dobe kaj boljšega. To sistematično zniževale mezde pokazuje, kaj rudarje čaka, ako jim podjetniki razbijajo organizacijo. Brez obrambe in zaščite bodo in delati bodo morali, kot bodo zahtevali podjetniki. • STAVBINSKI DELAVCI V ST. LOUISU SE GIBLJEJO. —'p*' . \ Zahtevajo pet dni dela v tednu. St. Louls. Ho. - Električar-ji, pribijale! latnikov in težaki so izvojevali pet dni dela v tednu. T* pridobitev je tako o-hrabrila tesarske delavce, zidarje in betonske delavce, da zahtevajo, da tudi zanje stopi v veljavo pet dni dela s dnem prvega aprila. Znamenja govore, da dosežejo svojo zahtevo. Nemlko-lltvinekl pakt. Berlin, SO. jan. - Nemški zu-nanj! minister Stresemann In 11-tvinaki pfemUw Valdemaras sta včeraj podpisala nemško-li-tvinsko arbitražno pogodbo. soMjskin prtpovsdim —— Priredi J0i Ameriška delavska federacija v prihodnjem m »ecu.—Taki ahodi ae kasneje prirede povsod. New Yark, N. Y—Proteatni shodi Ameriške delavske federacije proti sodnijskim prepovedim prično v New Yorku dne 8. februarja. To je dva dni pred zaslišanjem delavske delegacije pred kongresnim odsekom, ki vodi zaslišanje o aodnijskih prepovedih. John Sullivan, predsednik Newyorike državne federacije, in Joseph P. Ryan, pred sednik newyorike lokalne delav ske centrale, naznanjata, da ae bo protestni shod proti sodnijskim prepovedim vršil v Cooper Union Kali. ' Sullivan izjavlja, da se bodo enaki protestni shodi proti sodnijskim prepovedim obdržavali križem dežele. Sullivan meni, da tvorijo U shodi del kampanje Ameriške delavske federacije, ki jo priredi v državnih legislatu-rah za omejitev sodnijskih In odpravo aodnijskih prepovedi ob čaau delavskih sporov v industriji., Člani newyorŠke legislature so povabljeni, da se udeleže protestnega shoda. Pričakuje ae, da bodeta govorila Wil liam Oreen, predsednik Ameri ške delavske federacije, in Robert Wagner, ki je odvetnik A-meriške delavske federacij« pravdi »oper Jiiterborpugh Transit kompanije. ki ja zaprosila fca obsežno sodnijsko prepoved. Rim, 80. jan. — Da v fašiatov-skih vrštah ni vae v redu, je po-kazal Hat "Impeno," ki je zadnje dni objavil ostro kritiko na- ---v---, ----, .. - , njo Ulli UUJ»*II WOHW MlklWi ga januarja je kompanija pla- jeno p^, piemenitaškim fa-čevala dnevno delo po pet dolar- 41gtonlt Urednik lisU, Mario Carti, j« nazval italijanske ple- miče ničvredneže, Id farno postopajo. hodijo na lov na lisice in se smešijo v plesnih dvoranah In v svojih ekskluzivnih krogih. Caril potiva aristokrate v stranki, da se primejo kakega koristnega dela, ker drugače jih fašizem nauči, da zanje ni nobenih privilegijev v Italiji. Ta napad je izzval boj na pasti med Carlijem in marki jem de Grillo. Marki bo najbrž izobčen iz stranke. Carii zdaj grozi, da razkrinka aristokratske dame v Italiji. penijo. Ta kompanije je imela dobiti od vsakega soda po 28« Z drugimi besedami pomeni, da pravi kupci so morali šs posebej plačati 26* centov, ki so šli v tajni sklad pod Imenom Continental Trading kompanijs Ko je bi o v skladu tri milijone dolarjev, je bila kupčija pretrgana. Fall Je prejel $280,000 od tega denarja Dal mu jih je Sinclair v podobi obveznic in gotovine. Senatom Walah bo skušal pokazati deželi, kam je Šal preostanek od treh milijonov dolarjev To bo zadihalo. kadar ee to dožene. ako se bo »ploh kdaj dognalo. Kaaaia pasma aa z*» iltav t Urai državami Ketcfclkan. Akaaka. — Pred nekaj dnevi je bila v zbornici kanadske province Britiške Kolumbije rszprava o aneksiji ta-kozvanega alaakanakega "ročaja" (kos celinske ožine, ki se vleče ob Kanadi). Zdaj pa je tukajšnji list "Ketchlken Chron-ide" poslal brzojavko predsedniku britiško-kolumbijske zbornice, ki se giaai: "Uljudno pred-lagamo v vaše razmetrlvanje načrt ža združitev vse Kanade z Združenimi državami. Ml smo geografsko, plemensko in tem-peramentaJno en narod, zato je pravilno, da mislimo na unijo, ki mora biti prejaltslej neizogibna." gevjetl parali je II ceriira v Meafcvi. Moskva. 80. ja. — Moskovska stanovanjska komisija je za-kij učila, da se letos podere a-najst pravoslavnih eerkva v Moskvi is razloga, ker ovirajo premet, niso potrebne ia pro-•tor. kjer stoje, je druga poslopja. Ut kvarni so nekatere že zelo stare. DNE PODPORNEJEDNOTE IU., torek, SI. januarja (January 31), im llIVAct W Pot, s. HIT, aalli«rti«4 m Jaas 14. lfll SWI a Lavada* kn Ml South Uwndâw^v* r*in>faon«, Ro«skw»n «so« ŠTEV.—NUMBER 25 ščeinšo tional Ladies' enske pla-v Interna-ent Workers Union, zahteiviKjo, da se mesda poviša za ^paUuOet odstotkov. Pogodba poteča « dnem petnajste^ febrnarja. r Fafl RHrer, Haas,-Tekstilni delavci v 8t«ven#ovib tovarnah so sprejeli KKodstotno znižanje mezde, ako so jim preddelavci povedali, da morajo delati pri več statva» so et vprli. Glasovali ao o predlogu. Delavci so izrekU, da bodo delali pri dveh. nikakor pa na pjrj treh statvah. Ako bodo delavci y drugih tovarnah tega mesta ravoltirali proti znižanju mezde, tedaj se jim pridružijo delavci riz Stevenso-vih tovarn. < Cambridge, MaSk.—Mestni ra-izjavil, da 1 blagajni, vljenlh 600 iv, '' . delavcem je Mi tovar-ivl tovarni v za deset od-je 250 de-kompanija, blizo Wor čunski nadzorn nI « denarja v Nato je bilo mestnih usluž bila znižana še nah: V Noada Claremontu, H. stotkov. Pr lavcev. ki ima svoja cestsrs, Mass., je «nižala mezdo za deaet odstotki. Prizadetih ToftviM otroke, v kateri so bivali majhni otroci pod nadzorstvom postrež-nic, kadar so stariši delali. Dwlght Hanufacturing kompanija v ChMapeeJu, Mass., js'zaprla svojo tovarno za dva tedna. Uprava izjavlja, da nima naročil. . Izgledi v tekstilni Industriji so flabi. Fiilztnt v Italiji v kriil? London, 28. jan. — Delavski Daily Herald" je prejel brzojavko z italijanske meje, ki se glaai, da MUzmu v Italiji preti kriza, ki nekoliko nalikuje Troc-kijevi krizi v Sovjestki Rusiji. Brzojavka pravi, da je v faši-»to vik I stranki nastal velik razkol. Več prominentnih faši-stovskih voditeljev, med temi tudi bivši tajnik stranke Rober to Farlnaed in Kdmonde Rosso-ni, glava Mistovukih delavskih unij, se je sprla z MussoUnJJsm, ki Jim zdaj grozi s težkimi disciplinarnimi kaznimi In celo z izgonom na otok Lipari. Farinnaci In ostali uporniki poskušajo ustanoviti novo frak-cijo v fašistov »k i stranki, milici in v delavskih unijah. Nadalje zahtevajo demokratizacijo stranke. _ MILIJON DBLAVCBV V NKW> YOtiUM OKOlJftll. Ta okoliš as rastesa v UMnllj- ; / New York, N. V^-Trkovskr iruštvo ocenjuje, da v newyor tkem metnppoHtanakem dlatrik tu dela MMKK) mezdnih delav-cev MstrspallUnaki distrikl Ima 40 milj v premetu. Ti mesd nI delavci saSlnžijo na leto $1^ 400,000,000 in prodacirajo blag» ta MrOOO^OO^OO l drugimi be ■edemi to psmeni. da vsak dela m povprečne prejme v mesd fl.400, povprečno pe produeir» letm za 88.000 blaga. To In dslavnlc je v tem di-striktu 8Za00 V tem dftstrlktu prebiva vW žetevcev. ki »reducirajo vež bta ga. kot v Novi Angliji. Driava prtliia stavka iavljaraklk Mavaav Na atavki je okoli pet tisoč delavcev, ker ae rasaodište nI oetralo na ugovor od strani aeiavcev» / Beeton, Maaa. — Maisachu-settaki tekla bres kakega poaebaega Incidenta. Ca sploh prids kaka kriza, mora priti to ko bo M^ftAVl^^H va. Tu prldsl?lna>dKrml rad vpralanjs intervencije, pravic ln dolžnosti ameriških repubUk Itd. ku, Ja imel že v soboto burno seja. Mehika je pradlagala, da v slučaju revolto proti obstoječi vladi v katerikoli dsšall ss boj-kotirajo pristanišča, ki padajo v roka vstašsv. Predlog je bil porašen s motivacijo, da "pravica rsvotucljs" vsakega ljudetva. morda pride v bodočnosti." Ilelgrad, 80. Jan/—Neki visoki jugosiovanaki vladni uradnik je izjavil, da nI niti trohice ree-nice v italijanskih poročilih Iz Kima. da je vojno mlnietrstvo dalo nsvotrebe, kako srečne bi napravila na milijone ljudi in tako pospešila korak dvilitaoije po vsem svetu. Pa tudi v sedanjem kapitalističnem gospodarskem sistemu bi Amerika lahko storila veliko za odpravljanje bede ne samo v svoji lastni deželi, ampak po vsem svetu, ako se farmarjem omogoči, da producirajo več in spravijo svoje produkte na svetovni trg. u to Konsumenti bi plačevali produkte ceneje, farmarj bi pa povečali dohodke, ker bi bili odpravljeni posredovalci med farmarji in konsumenti in pridelek farmarjev bi se povečal. Tako pa vidimo, da dandanes živi del farmarjev v zelo bornih razmerah. ' I » Cilj finančnikov in velelnduntrijalcev pa ni tak. Oni žele, da farmarji še manj pridelajo. Tako priporočilo je zločinsko, ker se priporoča, da naj se na umeten način ustvarja pomanjkanje živil v deželi, da velika privatna denarna mošnja žanje Še večje profile. Finančniki in veleindustrijald niso do danes še ničesar priporočili, kar bi koristilo ljudstvu, ki dela. Zato je razumljivo, da nasprotujejo McNmrry-Haugenovi pred logi in priporočajo farmarjem druge metode za izboljšanje njih položaja, o katerih so prepričani, da bodo farmarjem koristile toliko kot blaftev žegen. VESTI a NASELBIN Leto voHtev—Venellca. FarreiL Pa. — Delavski položaj tukajšnje qkolice se ni še nič obrnil na boljše, čeravno nam obetajo že zadnje ? mesece, da m pridne z delom boljše. Vsaki teden naše mestno časopisje naznanja, da se prične s polno pare. 8 tem pa samo ljudi slepijo. Družha potrebuje enega delavca, v časopise pa oglasijo, da, jih potrebujejo 100. Ljudje ko čitajo take oglase pa kar drvijo v mepto, ali razočarani so, ko pridejo do tovarniške pisarne, ko vidijo, da vse stoji, Se celo tisti, ki so zaposleni, mora-o iti domov iz tovarne, ko nimajo dela zanje. Take oglase bi želel, da bi Jih ljudje prezrli in ne drli v mesto, ko vidijo, da tovarne stojijo. Delavci bi si morali tudi malo zapomniti. Vsaj vsake 4 leta mamo kadar je leto za volitev predsednika. Zadnje $ri mesece 1. 1920 je bilo slabo, 1921 ki je bilo tako lepo opevano o prosperiteti, je tudi bi-o slabo. Moramo reči, dp je bilo eno največjih nezaposlenosti v Združenih državah. L. 1924 je bila nezaposlenost malo manjša, vendar pa so je delavci občutili po vsej deželi. L. 1927, zadnje 4 mesece in v začetku 1928 tako lepo obetajoči dobroti, nam zopet kaže, da morda nezaposlenost dril še najmanj 3 mesece. Veste bratje, to je leto volitev za predsednika, isto nas bodo popolnoma izstradali. Hitro se bodo pojavili agentje, ki bodo figi tirali za sveto republikansko stranko; nam bodo pridigo-vail, "ako hočete imeti polne ko-verte na plačilni dan, volite republikanski ticket." In Ameri-canci in naši zaslepljeni rojaki >odo sledili temu klicu. Izvoljen bo republikanec ali pa demokrat. Ameriško delavstvo bo dobilo >ar mesecev malo več kruha, da m> sito, potem bo pa zopet 8 mesecev revščine. Taka je mizeri-a delavstva. Rojakom svetujem, da ni treba v našo naselbino hoditi za delom in tudi potujočim' roja-tom, Vi prodajajo svoje ^lago, 2rlim, da se ognejo 8henango Valleyja ; ker ne delamo, tudi kupiti ne moremo. 8k>venski delavski dom kljub slabim Časom Še precej napreduje. Čeravno smo suhi, vendar še pride nekaj za kritje stroškov. Kakor hitro prebolimo sedanjo krizo, bo tudi nai Dom epše napredoval. Delnici so na- da bosta društvi "Delavec" št. 257 in "New Bra" SNPJ priredila maškeradno veselico, in sicer na pustno soboto, to je 18. februarja zvečer. Seveda moramo vsi rojaki in rojakinje priti na to zabavo ter se k tem pripravimo za proslavo praznika sv. Pusta, ki je bil menda Kranjec. Dne 3. marca bo tukaj tudi prva veselica jug. soc. kluba št. 6 JSZ. Kakor omenjeno, bo to prva veselica tukajšnjih organiziranih delaveev v tej naselbini. 'Zatoraj so vabljeni vsi zavedni delavci in delavke iz tukajšnje naselbine in okolice in ravno tako iz drugih naselbin, kakor Cleveland», Collfnwooda in drugod. Na to večer bo tudi sprejemanje delegatov in društvenih zastopnikov, ki so vabljeni iz različnih krajev, da po-setijo konferertco Jug. soc. zveze, ki se bo vršila dne 4 marca, ali drugi dan po veselici v tukajšnjem jug. del. nar. domu. "Ker Je to prvo večje zbdrovanje v našem donti in v naselbini, -ki je velikega pomena, apeliram to raj na vse tukajšnje rojdke in rojakinje, da nam gredo pri-tem na pomoč kolikor mogoče, ter s tem pokažemo, da smo za dobro stvar tudi lahke složni. Vsem klubom in društvom izobraževalne akcije JSZ priporočam, da si do tega časa izvolijo svojega zastopnika ali delegata. O vsem bo pa še drugič bolj natančno poročano v $5 in tretja, najbolj $2.60. Potem je še določena izredna srečka, ki bo v igri ob 11. uri zvečer. Kdor bo te omenjene srečke deležen, bo vesel in zadovoljen s njo. Vsebina srečke e sedaj še tajnost. Pričetek veselice točno ob 7. uri zvečer; vstopnina za moške S0c, ženske 25c, mladina do 16. leto je prosto. Za dobro zabavo, prigrizek, mir in red bo skrbel veselični odbor. Igrajo bratje Pintor. Čiati preostanek Je namenjen v društveno blagajno, ker je do skrajnosti izčrpana radi stavke. — Ivan Čuk, preds. (Opomba: Ol. upravni odbor SNPJ prejel in.izdal: Prejeto ............$3,861.31 Poslano...........3,166.00 Na J. Terčelja za okraj Wash ington in Allegheny; na zahtevo za okraj Westmoreland. Nekaj je bilo poslano okrajnemu odboru za ohijski distrikt (N. ¿lembergerju), nekaj v Fayette okraj, Pa., in nekaj vCamb-rie County, Pa.) , listih. — Paul Slabe. Poročilo o stavki. Mooo Run, Pa, — V te j naselbini smo stovkujoči premo-g%rjh do skrajnosti izčrpani, posebno pni Slovenci, kateri imajo večje družine. Tukaj sprejemamo zelo pičlo podporo, vsoto denarju, ki je bila .pred časom poslana po lftfWA na moonrun sko unijo,' se drži bolj ''stopro-centnih" stovkarjev. Mi Sloven ci smo jo prav »silo dobili. Nekateri niso bili rtič deležni. Znano nam je, da je par slovenskih družin prejelo podporo od $6 do $10 za ves čas stavke, nekateri posamezniki pa po $8; marsikaterim je bilo še to odvzeto s pripombo: ti si delal tu In tam. Dobro, kdor je v poletnem času dobil tu in tam kakšno delo, za katero Je bil plačan od 86 do 46c na uro, prenesel je, brez da bi prosil za podpero. Ali kaj sedaj v zimskem času itd.? V slovenskih listih čitomo, da m premogarji na stavki O0| aprila 1926—27. Vso čast njim prodaj do 81. marca t. l Kdoi^ ktr M Mro driBj0> Kaj pa m hoče postati naš član, naj podpiše eno zadolžnico. Vse letos podpisane delnice morajo biti plačane do 81. dec. t. 1. Slovenski dramski zbor je napravil obisk v bližnjo sloven sko naselbino Girard. Hvala le pa za postrežbo in prijaznost. Ob priliki vam povrnemo. Dne 11. februarja bo Slovenski dom priredil domaČo zabavo. To bo zadnja zabava v tem pred pustu. 8te vabljbni vsi prijatelji lepe zabave, da nas posetlte Svira g. A. Simčič in njegov or kester. Pravijo, da Simčič sedaj tako lepo svira, da še celo an-geld se ne morejo zadržati, da bi ne poskočili. Zato vsi star In mladi bečlarji, ki nam usoda nI naklonila sreče to predpust, potolažimo naša razbito srca ter še enkrat poskočimo, predno nam bodo zopet ploh vlekli Pevski sbor bo tudi pel, seveda v spodnjih prostorih. Kegljišče bo na razpolago, prigrizek bo o-kusen. in kar naš narod ljubi, se bo dobilo. Cisti dobiček je namenjen sa m loven ski dom Članica našega dramskega kluba Mary Novak se je zaročila s Steve Kubičem, želimo ji ma obilo sreče v medenih tednih To bo edina svatba to predpust v naši naselbini. — Prank Kramar, Veatl Ii West Parka. West Parit. Cleveland, (OMa — O delavskih razmerah raje ne pišem, saj so vsakemu znane kdorkoli bere delavske listo. Tukajšnji delavci hodimo od ene poeindovalnice do druge, pa povsod nam povedo! pridi pogledat drugi teden ali drugI me-see. Kdaj bo to drugI t prišel, ne vem. Menda o sv. Nikoli. Da n« bom samo o poročal, moram' pač pov^lati. Moonrunčkni? Ko Je pričel naš premogorov s prenehanjem dela in bil zaprt 17. aprila, 1924 ni bil več odprt do stavke. In potem smo bili izgnani iz kompa nijakih stanovanj ; pričeli so delati s stovkokazi. Da smO že dovolj časa brez dela v premogo-rovu, lahko vsak jyeviden Človek prevdari, kaj in kako se nam godi in katera naselbina je potem v večjem pomanjkanju Resnica, da je izjema med stov-kujočlmi premogarji, kater prebivajo v hribih in so oddaljeni od bližnjih mest. Gotovo je tam še hujše. v mestih se čez leto vjame še kakšen bori krvavo zasluženi peni. ali še tega moraš loviti. v naši naselbini smo dobili tudi podporo ves čas. in sicer: samec tri hlebe kruha, ože-njeni par komadov več. Dobil smo tudi nekoliko stare obleke. To je dosedaj vse v teku naše stavke. ^ Apeliram na vse one glavne odbore in urade, ki danes omenjajo v Ustih, koliko so prejel za stavkovni fond V pomoč pre-mogarjem, da bi se dotična vsoto razdelila v najbolj potrebne naselbine stovkujošim premo-garjem. Pomoč je nujno potrebna. denar ee pa sadrftuje na tom aH onem uradu. Ml uparno, da Je to potrebno rešiti v najkrajšem času in razdeliti tam. kamor pripada. Glavni uradi naj odpošljejo v stavkovne aaeelbias društvenim tajnikom in blagajnikom in sicer s pripombo, koliko Je bilo tu ali tom poslanega. ker najpravilneje bo pri društvih rasrleJjeno bras vsakega odbitka. Društvo št. 10 SSPZ v Moon Runu. Pa., priredi South Vtow, Pa. — Dolžnost me veže, da se zahvalim bratu Johnu Terčelju iz Strabana, Pa., za vsoto $40. Moje mnenje Je, da naša društvena blagajna tudi ne^aj potrebuje, — ima ie sedaj $11 dolga — ker vsi člani smo stovkarji. Pet naših dru-štvenikov je šlo stovkokazit. Bratje in šlani društva, če se bo še kateri izneveril ter šel skebat. naj se sam javi, da izstopi iz društva, naj prekliče vse svoje obljube, ki jih je dal društvu in jednotl ter da ne bo več zahteval, da se ga še kedaj sprejme" v katerokoli društvo SNPJ; da se smatra sam izobčenim. Naredi naj izjavo, da nima ne društvo ne jednoto ni-kakih obveznosti več do njega. Naše društvo sedaj šteje 68 članov v odraslem oddeklu. Kar so naše varčne slovenske gospodinje prihranile bo sedaj šla 81išimo, da nakladajo truke z arja. Nafte Fairpoint, Ohio. — Ker sem že toliko uboial, da si nimam za kkj Črnila kupiti, naj zadostuje to-le: Znano vam je vsem kako dolgo smo že na štrajku. Veste, da se porabi vse, kar si človek prihrani v delavnem času. Od naše organizacije UM-WA komaj toliko dobimo, da ne zadoetuje slabemu Čikarju za tobak. In nato pa še kakšna nesreča zadene človeka. Tu so včeraj vzeli mladi, družini I. 2. štirih otrok očeta in ga odvedli v bolnišnico Mentesferij, O. Omenjeni rojak se bo mogel podvreči operaciji. Opominjam člane bližnjih društev, da ga lahko gredo obiskat, ker naše društvo je precej oddaljeno in slabo na finančni podlagi. On je član dr. št. 489 SNtPJ, Marko Jenkh. Pred časom sem pisal gl. predsedniku SNPJ za malo pomoč v obleki in obuvalu. Brat V. Cainkar se je res potrudil in nam poslal velik zaboj obleke in obuvala, sa kar se mu prav lepo zahvalim. Akoravno bi bil jaz kmalu dobil s kladivom po glavu od društvenega predsednika, da me niso drugi člani zagovarjali na društveni seji dne 16. januarja, 1928. On je razdelil med toke, ki so oblečeni in obuti, kdor je bos in nag, ni dobil nič. Ravnotoko je bilo poslano iz Cfcvelanda, 0., na društvo št. 276, Maynard. Predsednik našega društva je tudi nekaj dobi za nšae društvo. Odpeljal je domov in na društveni seji poroča članom, da kdor hoče kaj dobiti, naj pride k nJemu na farmo ob 2. popoldne, ki je oddaljena dobrih 6 milj od sedeža društva Zakaj ni prinesel na društveno sejo in se bi pošteno razdelilo, ne vem. Pri tem morem še jie-kaj omeniti. In sicer naše pod pome organizacije. Ako bi te nam ne priskočile na pomoč, koliko bi že bilo članov štrajkarjev suspendiranih, ker ne moremo plačevati mesečnega aseemento. V tej zadevi pa jednoto plaŠa sa nas, kar Je hvale vredno. Z bratskim pozdravom! Zapisnikar dr. št. ¿39, Fair pofnt, O., Box 671. "Morda iz svinjaka". (KOIMC.) Neki newyorfki župnik Je re kel, ko je povedal svoje kr&aa sko mnenje o mrs. BurhamovL ki je porodila nezakon.skegi otroka v avrho evgenične po. skušnje, da "živinoreja gpida na živinske farme, ne pa med razumna bitja, ki imajo v« st Drugi dušni pastir je pa de-jal, da evgenika te vrste je "morala hleva in svinjaka' To je že stara svinjska pesem Znana nam je že iz stare d* movine. Tam je bilo, in je veda še danes, vse svinjsko, kar ni fajmošter poiegngl. Čudno je le to, ker "razumna bitja, ki imajo vest", 6e danes ne s po-znajo največje prozornosti in najostudnejše hinavščine tega svinjaškega terorizma. Kaj hočejo moralisti s tem grocerijami, toda k nam pa ni povedati? Ali hočejo povedati, t. I. v Slovenski dvorani. Za maske so dobésna tri darila: prva. najbolj pomenljiva maaka dobi «TJ0, druga, manj pomenljiva Slabe razmere, mala podpora. Vandling, Pa—Tukajšnje delavske razmere so pod ničlo. Dela ae komaj 2 do 6 dni na dva tedna. Kakor izgleda, nas mislijo baroni premoga dobzp pripraviti sa prihodnji štrajk, ker bomo vsi suhi. Četudi prevladujejo slabit razmere, se Je naše društvo št 46 vseeno spomnilo na stovkarje in darovalo iz blagajne $26, katero vsoto smo poslali na gt predsednika SNPJ, da razdeli med najbolj potrebne. Ce ne bo še konec stavke. Jim bo treba še pomagati, ker njih boj je tudi naš boj. Tudi mi bomo podlegli, če store kapitalizem stovkujoče rudarje Rratftki pozdrav vsemu članstvu Jednoto! — Mm Kovačič. 17 bile izpuščeno ime Jožefa Nagil-ča. ki Je daroval 21 vsoto Je Mla — Andy nobenega. Vse peljejo v kempe in Šotore. Kadar bo stavke lonec, tedaj ne bodo dotlčni na slabem. Kaj pa bo z nami, dragi rojaki, ki smo vse svoje življenje stradali in hranili, a je sedaj vse šlo? Družine dobe le malo pomoč in beda je med nami velika. Glad vlada med nami vsaki dan. Pomoč je nujno potrebna.—Martin Urbas, predsednik št. 266, Box 142. (Opomba. — Društveni tajnik naj sporoči gl tajniku one brate, ki so v takšni potrebi, da ne morejo plačevati asesmen-ta.) _ Naše razmere in drugo. Sheboygan, Wia. — Kdor paz-no-zasleduje delavske novice, tedaj lahko vidi v kakšnei» polo-žaju se nahajajo delavci po vsem svetu. Dasi v Sheboyga-nu ni nobene stavke, je pa velk ko delaveev, ki hodijo od tovarne do tovarne za delom. Kdor dela, slabo zasluži, ako primerjamo mezdo današnji draginji. Vsak si želi zboljšati položaj. So pa med nami tudi taksni, ki se ne brigajo sa delavce; samo da njim dobro «gre, samo da je j lil j^^^ln^fc» si Ic^lo ^p^)® leg svojega težkega dela kaj pomaga, pa mu zavidajo ter nočejo priposnati, da ima vsakdo pravico, da si izboljša svoje stanje. Ne zavedajo se več, kako hudo je živeti v pomanjkanju in bolezni. Pozabili so, da so med priprostimi delavci tudi ljudje, ki so usmiljeni in postrežljivi. Veliko nekateri pozabijo na svojo preteklost. Ravno tisti. Id jim je bila srsča mila» se daips prav a^alo brigajo ta one, od katerih je njih sreča odvisna. Mesto da bi jim pomagali, pa je ravno obratno. NffaČe ne sme misliti, da napadam kakšno osebo iz sovraštva. Ne, ampak to povem iz lastne izkušnje. Nihče ne more blatiti mojega imena, ker a* zavedam, da sem poleg mojega slabega dela tudi storil kaj dobrega. Moj namen je bil in je še vedno: pomagati eden drugemu. Zavedam se, da kar imam, je delo mojih rok. Zato pa bi me nekatere osebe rade spravile tja, kjer so se že same nahajale. 2e več kot mesec dni je preteklo, odkar sem v tem listu stavil nekatera vprašanja na par tukajšnjih rojakov in rojakinj, da naj pridejo z dokazi za svoje trditve in obrekovanja o-sebe, ki jim ni še nikdar nič slabega storila. Je že tako: delaj ln žrtvuj se ter pomagaj po svojih močeh, potem se pa obrnejo proti tebi. — Jacob Menhaitlt. da se človek, ki se ne briga u antična moralna pravila, poniža na stopnjo šivali? Mar hoč<*jo reči, da je edino seksualni nagon živalskega izvora in drugega nič? |Ako vzamemo stare predpise za merilo moralnosti, vidimo, d* so živali veliko/ veliko bolj moralne kot sb ljudje. Živali ne poznajo komercijalne prostitucije, niti one postavne prostitucije, ki nosi pečat svetega zakramenta. Psica je promisku-otna, svojih mladičev pa ne ubije kakor to stori marsikatera človeška mati. Vsaka žival, ¿e le more, o^goji sama vse svoje mladiče; nikoli jih -ne zapusti; nikoli ne položi mladičev v košarico in jo odnese, ko je nihče ne vidi, na prag kakega najdenega zavoda! Moralisti bi radi s svojim svlnjaškim zasmehovanjem ponižali "nemoralnega" človeka med živali, medtem pa pozabljajo, da bi sami radi potisnili človeštvo naaaj na živalsko stopnje glede seksualnega življenja. Seksualni nagon pri živalih služi samo zaploditvi, drugače se (vsaj pri samicah) ne javlja — in moralisti hočejo, da velja to'tudi za ljudi! Ljudje so prasci, če imajo seksualne stike brez license, licensa pa je zato, da bodo posnemali prasce, pse itd.! Moralisti nočejo vedeti dejstva, da je seksualni nagon pri človeku veliko bolj raztft kot pri Živalih in da ponižujejo živali, ne človeka, kadar nahrulijo ljudi a svinjami. Človeški spolni nagon ne služi samo oploditvi, pač pa ima še druge nalo* ge, ki Jih živali ne poznajo. Služi inspiracijam umetnosti. "Človek ne lahko poniža pod marsikatero žival s svojo okrutnostjo in zlorabljanjem samega sebe in drugih, ali živsl ga ne bo nikdar nadkrilila v spolni ljubezni, ki je umestnost vseh umetnosti. S kakšno pravico je torej človek "svinjaki", ako «e skuša dvigniti daleč od svinj in na svoj, človeški način izboljšati sebe in svoj rod? Pa. — V Prosveti št objavil hnem eev sa štrajkarje in navedel to 187.41. Pomoto pa se je uri-dne la. januarja mila meni ali v uredništvu, da je Stavka kmÊKÊgl^M South View, Pa. — Vreme je v tej okolid še precej milo in u-godno zadnje dni, tako da je prav sa nas štrajkarje. Prav je zato za nna. ker nam ni treba premoga kupovati, kadar al mraz. ker aaa grošev vedno pri-manj kuje, poeobno v tej dolgo-trajni stavki. N • Med naad se dobi tudi neknj takšnih prepelic, ki ae prav nič ne rtraumjéjo. ko nam odjedajo od ust kruh. Od nalega dmitva ee je isnevertto par članov, ki eo šli ekafcat. Bili so člani unije ta jednoto. Skebje so vsdi vrst m-rednosti. Slovaki. Poljaki itd. Trije so Slovenci, ki so bili dani nalaga društva It SIS 8NM ter «lani društva 88PZ. Val trije v naši Filmi v francoski katedrali. Pariz, 80. Jan. — V pariški cerkvi "Notre Dame," ki je znana po vsem svetu, bodo kmalu predvajali film "Jean d'Arc'\ ki polcazuje življenje in sežganje na grmadi znane device Orleanske. Mnogi francoaki katoličsni ogorčeno protestirajo proti "teatru v cerkvi." * S--- t Volkovi trgajo srne Rhinelander, Wis. - Vidovih severnega Wisconsins * klati sestradana tolpa volkov, ki trga in mori srne v velikem vilu. Organizirale so se po*^ ne čete leveev, ki vprizore veh* lov nn volčje tolpe, da Jih unW-Jo. ' Haverhill. Mala. - Stavks 1000 delaveev v tukajšnjih Uarskih. tovarnah, ki Je trajsis dva tedna, je bUa v nedeljo čana. Delavci so obdrtaü star« mesdo, ki so Jo Imeli v letuje dskler** )R¿K, 31. JANUARJA. Vesti iz Jugoslavije Ljubljana nima avo-vlade v se (Izvirno.) ipe razmere na lj iHtratu. Odkar itolica Slovenije, župana, odkar n-adu na vso moč trudijo in pri!)oročilo slovenski me-uskih strank, da se rte upo-i na ljubljanskem magistra-e enkrat red, da se da bese-fcupanu, katerega so izvolili jjanski meščani, od tedaj kjo na ljubljanskem rotovžu i-uilnt» in sUibe razmere. Je tako, da je Ljubljana naj-I podjetnik, da ima veliko L katero pa je treba izkori-tej ali oni meščanski poli- i stranki. Ni treba tu zago-sti ne liberalcev, ne kleri-iv, kajti prav vsi so si na snaki. Obe meščanski struji orita z vsemi sredstvi zato, obita legalnim ali ilegalnim, konitim potom ljubljansko 10 v svoje roke. Za čaaa zlo-nejia PP2 režima so se go-naravnost neverjetne reči. tvičevali so jih tedaj samo- ii demokratje z nekako Ico-¡stično in separatistično ne-ostjo in takimi in podobni-strahovi. Tedaj je prav za bil razumljiv ves teror sa-;ojne demokratske stranke, lanea, ko ni nobene nevar-i več, danes ko se razmere ;or toliko že konsolidirajo in lalizirajo, danes, ko so celo )kratični klerikalci v beo-ski vladi, pa so zopet nasto-prav lepe nedemokratične >ere. Gospodje klerikalci za- 0 s svojim postopanjem oden razvoj mesta Ljublja-le pustijo, da bi gospodoval iubljanskem rotovžu župan, rega so izvolili Ljubljanča-ie potrde proračuna, ki je cosežnega pomena tudi gle-tocijalnega položaja magis-lih uslužbencev in uradni-in sploh onemogočajo redno >zitivno pošlo vanje občinske ve. Ali to postopanje, ki so e tudi klerikalni volilci ob-i, mora prenehati. S tem peč, da so klerikalci povzro-da magistratnim uslužben niso o pravem času izpla- njihovih zasluženih mezd, da je toliko in toliko število nikov ostalo brez plač, s tem 1 zapisali svoj memento mo-, . Ljudje se dramijo in go-je pri SLS so lahko prepri- da tako ne bo šlo več dalje, e bodo ljudje končno tudi že 'at izpametovali. Jugoslaviji m bo bržkone u I angleški način obdavčenja, lov imamo pri nas v Jugo-ji že itak veliko preveč, ali Isem tem pa nam priprav-Igospodje v Beogradu novo «t, ki leži v tem, da bomo »ne imeli angleški način ob-■nja. V beograjskih vladnih namreč že mnenja» da [angleški način obdavčenja [bolj prikladen in boljši od iiega, kajti pri državni u |bi po novem ne bilo toliko p'bnih upravnih ,stroškov. !h RAZNE VESTI LOV NA BOMBNE ZAROTNIKE V CHICAGU. ngl< .škem načinu obdavče-pbdavčevanje izvrši na pn. da se zbere vse davčne p. to je davek na zemljišča, na delo in davek na ren-se šele potem ugotovi i znesek obdavčenj, ki se 1 na vse oblike. V Beogra-mnenja, da bi sa na ta na-Mažil davčni efekt, ki je v novem davčnem zakonu 1 'tanja dohodnine..—SI-*<• ne ve, ali Je nova davčna in uvedba novega na-potnbna, ali ne. C« j« za "vsnske razmere rt« do-h^iaj bi bito U sistem •poročati. Bolje pa bi bilo, mesto novega načina — izenačili In znižali. * t proti intorsaom delav ^darjev. Ministrstvo za šu» ' ne ni zadovoljilo fin i kom o bratovakih sklad-I ki je bil *edaj v veljavi-J C /.delalo novega, ki nI ">< Mjši od starega. Raz-* le-v tem, da je sa de-Ijudstvo ie slabil od pr l'o t to vam pravilniku m *v,*ali prispevki sa bm-; ladnica od 5% fkov. Rudarji pa bodo do-ico dO isplam * ttxlaj, ko let. Po novem pravilniku bode reducirali tudi mnogim rudarjem pokojnino. Vsi tisti, ki so bili upokojeni in ki so delali samo trideset let, bodo dobivali tedaj mesto 800 dinarjev na me. tec, ki so jih dobivali sedaj, le 650 dinarjev mesečno. Tako skrbi kleroradikalna vlada za delovno ljudstvo v državi. In Če se delavci nočejo zavedati, da so delavci in da ne spadajo v meščanske stranke, jim ni pomoči, in reči je treba: prav jim je. Kulturni boj med muslimani v Hercegovini. Znano je, da se nahaja v naši državi lepo število muslimanov poleg katoliških in pravoslavnih državljanov. Sicer so vsi državljani v verskem oziru med seboj popolnoma enakopravni in tudi ni med njimi kakšnih verskih bojev, kar bi navsezadnje Človek v balkanskih razmerah lahko pričakoval. Toda neko gibanje pa se je opazilo v zadnjem času med pristaši Mohamedove vere. Med njimi ata namreč dve struji, ki se bijeta med seboj, seveda prav po balkansko, za novejša, modernejša, odnosno stara in konservativna načela. Mlada struja zahteva reformo v vseh ozirih, starejša pa hoče ostati zvesta starim tradicijam. No in ker smo v Jugoslaviji, oziroma, ker se mohamedanci, ki žive ponaj-več v Hercegovini, kulturno zaostali, je boj še bolj značilen. Koliko bi bilo bolje, ako bi se tudi v Hercegovini brigali, mesto za verske, za gospodarske in socialne zadeve! Ccjioslovaški parlamentarci pridejo ponovno v Beograd. V Beograd zelo radi zahajajo Ce-hoslovaki. Menda zato, ker j« baš Beograd prestollca jugoslovanske in Cehoslovaški sorodne slovanske države. Sicer pa se je že od nekdaj zanimal Jugoslovan kot Cehoslovak za slovanske razmere in za slovansko vzajemnost. In zato je tudi ras-umljivo, da posedajo jugoslovanski parlamentarci bratsko Ceho-slovaško ali pa ako posečajo če-hoslova&ki parlamentarci bratsko jugoslovansko državo, f Te dni se zopet pripravlja med Beogradom in Prago delo za uresničitev parlamentarne unije med Jugoslavijo in Cehoslovaško. To dejstvo, da se bodo pričeli od-nošaji med obema državama čim bolj prisrčno in prijateljsko razvijati, bo igralo veliko vlogo v vsem javnem življenju Jugoslavije in Cehoslovaške, kajti na ta način se bo lahko enkrat pre-zentirala tako zvana slovanska vzajemnost, ki je tako zelo potrebna. — Cehoslovaki se pojavijo v Beogradu že 21. januarja in ostanejo v Beogradu nad teden dni. Ves U čas bo posvečen študiju jugoslovanskih kul tUrnih in gospodarsko-političnih razmer. Iz merodajne strani pa se je moglo tudi zvedeti, da se bo ob tej priliki veliko storilo za konsolidacijo jugoalovanskih in čehoslovaških razmer, zlasti, ker bo Unija razpravljala predvsem o osnutku kulturne in gospodarske konvencije med obema državama. Vsled tega je prihod čehoslovaških parlamentarcev j ako značilen in pomemben Izseljen liki kongres. Meseca februarja t. k bo v Zagrebu iz-seljeniški kongres, ki bo raz pravljal o vseh vainejiih problemih jugoslovanske emigraci je. Vprašanje emigracije in iz-seljeništva sploh je jako važno vprašanje. U žali bog, da se to vprašanje tako slabo študira od tierodajoih člnitaljev. Posebno Slovenci bi se morali vsekakor bolj zanimati za to vprašanje kajti neizpodbitno dejstvo je. da iivi akoro tretjina vseh Sloven cev v emigraciji. O tem kon gresu pa bomo pozneje obširneje poročali. Najstarejši Brk, Josip Mar kočič (z Snežočega pri Biljani je umrl na praznik Treh kraljtv Kot prekupčevalec, je bil znan po celi deželi Dosegel je rost 98 let Zastrnpl janjs je v mm reda Zdaj ko beda pritiska bolj In bol te mine dan J>rez sa» ali saMHiuKJi Unsga po- zadnjih par dneh je bilo ara-t i ranih 40 sumljivih Chkago. — Mestna policija je na delu, da izsledi profesio-nalne bombne zarotnike, ki so odgovorni, za eksplozije, ki se vrste dnevno v raznih delih'me-sta. Pretočeni teden sta bili vrženi bombi v stanovanja dveh političnih prijateljev župana Thompeona, ki« sta napravile precejšnjo škodo. Močan oddelek policije straži sedaj tudi županovo stanovanje, ker je Thompson prejel več groženj, da bodo bombni zarotniki napadli njegovo rezidenco. H2ni2£ ZDRAVSTVO Poljudna beseda o hlgijeni In skrbi sa adravje. NEGA KOŽE. Vsak človek i slej seznaniti s m mora prej ali koametiko. Ne I ni priroden način čiščenja tele-[sa! Oetra krpa. semleta morska pena ali mehkejša sirkova krtača, nadomeate vsako milo in morda z vso, — ampak le s po-1 vrhu tega nič ne škoduje koši. aomezntmi, praktičnimi deli, ki pridejo v poštev v vsakdanjem življenju. Žalostno je. da se naleti v družbi na človeka, ki sioer čisto ugodno vpliva, a o tem ve-levažnem poglavju splošne • na-obrazbe nima pojma. ampak obratno — koristijo jI I Vse tople kopeli, kakršnekoli oblike (oala, ali polkopel in tudi samo kopel nog) vplivajo jako pomirljivo na naš organizem. — To dejstvo al razlagamo na sle-I deč način: Koša In posebno kon- | Ni to, da bi si človek gojil občutnih (tipalnih) živcev, svojo kožo radi ničemurnosti 1 j^j y njej sa nabreknejo, ne- Ne! Is higienskih osirov je njegova doUnost, da posveti tu- kako otečejo. To draši živčne votle oz. centre in povzroči, da de nekaj zdravstvenih nasvetov. — Kopaj se vedno šele tedaj, ko je želodec že prebavil saužito hrano. Tudi ne smeš v kopel po prehudih naporih srca, ter te lahko ubije kap. Vodne Kopeli na prostem ne izvršuj pri prenizki temperaturi ozračja. Cim hlddnejša je voda. tem manj časa se zadržuj v njej. Pri solnčenju poleti ne hodi 4 raz-paljano kožo v mrzlo vodo, da si ne nakopljei živčnega trganja prehlada koše. Plavačem, ki morajo biti dolgo v vodi, svetu-em, da si mažejo kožo s kakim oljem, da omaje preveliko izgu-bo toplote in posebno pri kopanju v morju slab vpliv vodnih raštopln na kofto.-~('Zdravja'.) di temu, tako važnemu organu IM krvne kapilare soše. V moš-I . nekoilko več palnje. Fiziolo-Ljane prihaja torej manj krvi/ Policija je v gonji na bombne *i6no ^ei»tvovanje koše kot Mrftd, M funkcija zarotnike aretirala 40 sumljivih|?rfwl*,l*e '"«TL^I in*tno " Enak vpliv kot vroča, ima na ------, ««v.-, . ... ,naš organizem tudi parna kopal nT 9 oseb v poslopju na 4S1 dov,ine fn*no» ^ b , | In kopel v vročem zraku, samo S. Kedzie ave. Vsi so bili pd- h4?™?, "US? «^nja dve v višji meri. vedepi na posUjo detektivskega!^ J®^ P^tva "ejjî I w ^^ «tamvoga sr- razvidno, da jo koia sa človeški | V Cedar hotelu je bfl armiran ioriMliwm pomena. biroja, kjer bodo čakali preiska- umrl;j U ^°,|ca, Mj s#jih ne poslužujejo! | razvidno, da jo kola it «ovoškl] Qkupen uilnek vročih kopeli jo jako velik, rekel blc dalekoeežen. ll mirt vsem nam ohranijo oziroma zvišajo telesno George Rossi, v čigar sobi so našli veliko količino nitroglioeri na in Zdravje in lepota kože pa za- _______________viol nr glavnem od splošnega ________^______________ drugega eksplozivnega | človekovega^ adravja^ in načina | topili^" ~ pospeše isločevanjp porabljenih snovi iamed mlšič- materijala. Druge aratacfje I «tUonja. Dognano ja tudi, da sumljivih oseb so bile izvršene «•»<> duševno raipoloienje vpil na južni strani mesta. | Lov na bombne zarotnike v Chicagu bi bil uspešnejši, ako bi ti ne imeli močne zaslombe v korumpiranih političnih krogih, ki jih varujejo in ščitijo, da se! va na kakovost naše kože. To« mu vplivu bolj podvržena je po-sobno koia na obrazu. — Zdravja koia jo čista, brez raznih madežev |n izpuščajev, brez duha, je mehka in prosoj-Slabokrvnl ljudje Hnajo Inih vlaken in potonjo, — povečajo prožnost koše in tako dalje. Skratka: povsroče, da človek splošno dobro počuti. I Tople kopeli naj se uporabljajo — kot Še omenjeno — za čiščenje telesa in koše, polog toga jim ne more priti do živega. U ; P» -o jih naj poslužujejo atleti ^ÏÏtiïîtZ1^--------- ^"iasaio Mrzle kopeli sveis naš orga- «it ¿ wÊUk Pomanjkanje žensk v/bokllokfl I organe k večji delavnoati. Zato I daljo, I I Bistvo negovanja kože nina bo koloniji. . Bruselj, Belgija. — Belgijski kolonisti v afriškem Kongu so___ naslovili na kolonijskega mini-1 absorbira stra peticijo z željo, naj vpliva | mnoiino kisika na belgijske ženske, da se naselijo v koloniji v svrho možitve. ___ V koloniji je sedaj 20,000 mo-1 Njeno drugo in "nič manj važno nanje, nanjo učikujoče vplive. Koia diha. V do^očeem času is zraka določano in odda gotovo I količino ogljikove kialine. To jo| prva važna naloga Uga organa. šklh la le S,000 ženak, večinoma I imite. '-viA.i^ • Umor In St. Louls, Mo., 80. jan. — Frank Grlessler je v nedeljo u-moril 20-letno EUo Oswald, ko sta se vračala z nekega plesišča, Ver nI dekle hotelo ničesar sli- Ktr m ueme noieio ničesar sil- poiiroo. F"«-" • »«»r», __t ... ^_____. .,u,|,t šati o njegovi želji, da se poro- stanek pa sa atrdi na koil In jI W nodomestUa In zvišaj? Č1U. Umorjenega dekleta je pustti letati na cesti, sam pa je šol na svojo stanovanje in uèÉ UstreM prijatelja, da ae polasti aavmmvalntee te vdova, Springfield, Mo., 80. jan. Charles Edwards je v priznal, da je v deeembru umoril svojega prijatelja 8herman Thompsona, meneč, da se bo potem lahko poročil t mlado vdovo n dobil zavarovalnino $2,000. delovanja pa je izlivanje potu in s tem reguliranje telesno topline. Pot je tekočina, ki kislo reagira In je slanega okusa. Vse- so hlglenlčnoga pomena le one kopeli, ki dajojo kopalcu možnost, da se lahko prosto giblje, torej kopeli na prostem al k večjemu mrzla prha. _ Glaven učinek mrzle kopeli je velika Izguba telesns toplino, k jo prlbllino petkrat tolikšna, kot ja normalna isguba toploto Bila bi pa še večja, če bi mrlta voda ne povsročila skrčitve kož nih krvnih kapilar, skoti katers so v tem slučaju pretaka man proizvajajo fl man buje tolščene kislino in krvno toroJ soli. Kadar prihaja ta Ukoči- JoploU;^Kakšei na iz kožnih por, pršimo, diM ^« ^¿ ¿JZtoSl potimo. Nekaj potu izhUpi, o-IK»ko M "*«bljena toplina otožkočujo delovnaje. Poleg ta-1 Nagel učinek mrzle kopoli po-ga se na tej plasti nabira prah «pošujo oksidacijska procese In druga nesnaga. Obstoja tudi I našem Ulesu. Mnogo pri Um nevarnost, da so naselijo nanjo tudi «odaluje krepko delo miš našemu zdravju škodljivi roi-|6evja. Funkcije vseh organov krobi. Kot dober provodnlk «o povišajo. Občutni iivel toplote nam slednjič pot, ki je I relektorično tudi vegeUtivne ^ _|na našem telotu strjen, lahko mišico se razdražijo In pospašu soboto povzroči prehlad. - Skrbeti mo- Jejo prebavo (radi česar Imamo ramp torej za to, da se U ne-1 tak apetit po kopeli), dihanja in varna plast odstrani s našega To po dosežemo v glav-z vestnim umivanjem in čiščenjem kole. Kopoli. , Kopoli ss dela v dve glavni Otljai ŠTUDOritt Pred tremi todni jo bil prišel moato. Mlad in zdrav je hodil po ulici v družbi tovarišev, Poslušal jo njihovo govorjenje in smejal, smejal , . . Sam ni vedel zakaj. Samo nekaj silno veselega, velikega jo čutil v srcu, prsi mu jo hotelo rasgnatl in nI vedel kaj jo. V neko čudovl-o razkošnost ga je sililo, nekam, (Jor bi so vse ono, kar Jo v njem, izlilo v luč, v razkošnost . . , "Stane, pojdimo tja.M "Kamr •Tja. veš tja . . hotel je dati Ime tisti čudno pročudni prelesti, o kateri jo sanjal, ko jo v poletju hodil um po domačih podjlh. "Kam? Mogoče v kino? Daj, plačaj vsem trem, pa pojdemo." Tine je molčal. Tisto slino jo govorilo na obratu t tja. . . . Mogoče bi rad šol v kavarno? Časa imamo dovolj, pojdimo," je prigovarjal Stane, nestrpno troč v TI neto v obrat. "Kako.neumno ga vprašuješ! V kino, v kavarno. /Žejni smo, to je, kar nat tlači. V gostilno pojdemo. Tine, ti si danes prišel In imaš denar. V gostilno pojdemo na pol lijtra. Pri "Boksarju" imaoj Izborno vino In natakarica Je imenitno. Tja pojdemo." Jo t prepričevalnim nanoeom govoril Ujte. stojsč v sredi med njima, držeč Jih ta roke. "Dobro, jat sem ta to. AJmo!" Je dejal 8tane, Tine niti slišal ni, Preveliko Je bilo tisto silno v njem • , "A kako verno nas čaka, naša mišica. Glej, nikogar ne mara pri tebi mimo n imam to milico, U kotiček tukaj. Tu Je najlepše na tvetu," je Ujte prekinil molk in lahno ugodje mu jo objelo sres. pa se branijo pri meni ti." je tošila Tinetu, ko jo prišel k njej povpraševat po stanovanju. ' Smilila se mu je in ostal je pri njej. V majhno sobico v tretjem nadstropju je tanesel svoj veliki leseni kovčeg. Temna, uma-aana sobica s staro uro, ki Še trideset let kaše na poldne ln » sliko, na kateri je pri sveči mogel raaločiti žalostno mater božjo. Tesno mu je bilo od kraja. a privadil se je. Tudi podganam se je privadil, saj jih jo velikokrat videl. • 2e ves teden, odkar Je bil v mestu, se Je hranil s kruhom in sadjem, ki ga je bil prinesel s seboj od doma. Toda še predvče-raj je bila zalog« pošla. V Ljudsko kuhinjo bi šel, kaj gorkoga bi rad, pa nima denarja. "O, ko bi vsaj tri dinarje Imel!" Žalosten In lačen je sedel ob oknu In je.tri v pusto ulico. Sa njal je o prelestnem poletju v domsčsm kraju, o materi ln to-•tri. ki sta ga tako radi imeli. Vse poletje sta hodili po "žnr-nadah" da prihranita denar ta Tineta. Tine jo pital potmi. Vta vroča čustva, vse hrepenenje je lili val v njth. In sedaj, ko mu to-pet objema trce ono tllno, lopo in veliko, hoče UUti vte v potem. A lačen Je, tako ttrašno lačen. Petem polja v polenu, petem »oinc« ln tdravja Je hotel napisati. Vzel Je poro In Jo pi-stl: "Ljuba mama, lačen sem ..." It trea je bila petem, prelepa pessm o svincu ln ilatom polju, t Tino nt pital. Ko to jo tnašel sam v temni sobi ln Jo bral one štfri besede, ki jih Je namesto pesmi napi tal, ga je bridko objelo. Tine te Jo zjoktlx. . . Taltfon Osdllls« NOT 101. t IVAN A. MAROHNIC Attorney st Csw (ODVETNIK) finifnst sImmisaImi (j v (tri siovvviBfto I IN-IUI Mrsl Neti Woodward Avonu« and Osdllls« DITSOIT, MICH. Oelabeli, nervoonl Mio!)« lil t I ta Imm. ki « __________4, M *•*•!( «tâivMi Vesta, rsd ««s^s* »^t» hi U*mm ta *** IMW. Mvl^ita «S* vatml .»»<- hmsm « I, ta Ftkeljoaaa révolta v Moakvi. Moskva, 30. jan. — Včeraj so | vrsti," Ui aker čistilne in osvetlitve it Rige poslane brzojavke o Trockijevi "vojaški vstaji" v ne kopeli. Polog teh poena pa o dalje. Z mrzlimi kopelmi — tlaat tračnimi — to privadi naš organizem na hitre temperaturne spremembe, kar Jo pri naših kil-matičnih ratmsrah vele važno I 2e prejo som omenil, da ss mora kopalec v vodi gibali. Ce Moskvi. Poročali so, da Je dlvi-lpell. Prvi dve veljata predv zija vojaštva bombardirala Kro-1 samo sa sdrave ljudi! Bolni ml. Vse to je pravljica. Edini vojaki, ki so bili včeraj na < stah v bližini Kremla, so bili o-| ni, ki so bili na dopustu. medicina še razne zdravilne ko- ee koplješ v reki ali aploh v vo- 'di, kjer lahko plavaš, se poslužuj U zdrava telesns vaja, kl I- kom to ali one vrsto pa odsve- ma poleg pcaktlčn^ga pomena še druge važne koristi. Tako na primer proitvaja talesno toploto, krepi enakomerno mišiševje vsega telesa ln daje pljučam priliko globokega dihanja (ozonlalran ___ _ zrak), ker se v vodi znatno v starem veku. Egipčani I »manjša kopelčeva speeiflčna to- imell že telo visoko raavito to. I enako Judje, Ce nimaš prilike kopati to na Umivanje to- prostem v mrzli vodi aH v ko- tujem vaako kopanje, ki ga nI predpiaal zdravnik Kajti ko-pel to lahko oedravi ali pa ubije! Zato ne bodi v tam oziru tvojeglaven. Korist kopanja so poznali že Bančni ^ Cedar Rapids, lows, 80. Jan. — Boscoe Shomler Je' bil v so-boto obsojen na deset let težke ^ "'J tuniko ječe radi banč«w ropa v ^H^^^Í^^V^Th I íaín¿Tv topTvodlsl lahko öoO burnett državni Ibank ^^^Jh Moh^ml ZSh« kopeli zelo praktično nado- . McH9 kopalne totaike so pa dosegli cxincMl 96,«89. ^ ^ «ele v _____zadnjih desetletjih opazimo McLean, Te*. - Donald *J W ^^lîTw ° T1 l^i- ring in Wllli-n Mllkr, dijaka v|»~ Mrna kopališča, letalski šoli. sto SO v soboto u- ®0 ___ , Uila, ko je njuno Jotolo treščilo - H*^ ™™ nâJ na zemljo na tukajšnjem ^[¡^^¡J^ <šča za ^pečitok po čistilne morejo biti le Komaj se Je poleglo lin razburjenje taradi dveh IJu- navedel glavni bavnih tragedij, že je pretresel — Plast prebivalstvo Bl~l« in okolice rs odetmaltl o J^ , nov strahoten dogodek. Zgodil mogoče le v topli vaiC ker le v (uimi Mittartkl umor. (m ohičslu lahko Izpereš na. vek rlgar ml. Posetalkom higienske razstave v Ljubljani Je prilika dana, da si ogledajo toke prhe In lahko tudi praktično poiskusljo njihovo delovanje. Posebno priročne so kopalni-ee s samimi prhami ta razne in- H ■ *- ——* - mIM Am oont». topM* pnw j» ravno tako člttUnega kot topla kopel- Poleg togo vo- toplelda, ki pada na Mo Hi Al toka po jako ugodno vpliva kopanja. | organltem. Pripomnim pa aaj — Iz posebnih otlfov — n To pa jo I mestu, do ja boljše, še Je II otroka M kajti eleer lahko ■je kvarno vpliva na otrokove Živahno sto so prepirala Lojze ln Stane pri tretjem pollltru, kogs Ima natakarica Kani rajši, "Mene je sadnjič poljubila, mene, veš, tebe niti pogledala ni," Je dokazoval Lojte. "Meni Jo pa rekla, da me ima rada, rada, in da me baš ta to noč« poljubit. Jat potntm Pa-ni," ie taljubljsno odgovoril Stane. "Vraga -< Tine še sploh pl pil. Ja, kaj m boš pil, Tine," j« Lojte začuden sunil Tlneto "Kaj?" V zdramil to Je ln plaho glodal prijatelja, I "Pij!" "EksT Trčili so. Ne vedoč, zakaj naj bi pil, tačudono gledaje v kozarec, Js čet nekaj časa Izpraznil čašo. še onogn t" je poklical "Fan I, Lojze. Pili so dolgo, gostilničar ss Je bil še naveliéel sedeti sam v kotu sobs in Je oresll! "Gospodje, ali pojdsmo? •Tine, plaša j !" | Molk. Tine ee je •msfcljel. o-mam I Jen od |HJoča "Tine, plačaj t" ga je sunil Lojze «f*llftw Ml v«ft««U v Nfcawl «llokavtMrtl In n pü^ftéljlo 0 ak& «lota n4tvn|)HI ■BbBK POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POAlUATt* IJ EM RAZNIH NAZNANIL. Tine Je vtel denar Ooatilai- uko aleorl ae to kakoršnakoll naznanila In a*> hvale o emrtl, tedaj vaelej povejte v plomo, all loHto Imeti plačan oglas ali kot navadno voü Ako je prlobčono kot Mvadai vsot, ee lipuatl It noMSile vtt talka! tahvals In Imow po» msanlkov, ter se tako nawortlo priobči hrezplsčno. Kadsr pa kaleto Imeti prloMoso sob n«lo rasnih Imea In dradh otvarl, je pa to oglas, ta katerega os mora plačati, to velja ta člane In as nečlana. Nadalje velja «oto t* » _____mIMÍIIM rsane pnraan*», Hd. Vselej je I aH Moto Imeti pialan samo navad« tudi v tekem elo » vest, m m krotko ta deL Ce j naj ko plačan ogloo, et kor sok tavate, loto tako volja oo vea droga neona-alie, le ee koga tMe, ženitvene ponudbe, prede Je, Itd. Za tet čar ie štol "Se dva dinarja." m jih Imel; Utone je prsllpel|dolo svoje žepe (n Je doplsčal z sad- - njimi dveml dinarji, ki Jih fe imel. a Tine Je stanoval v "Ozki uH-el," pri dOkH ženici, Id jo Imela najcenejša stonovaaje, pa dijaki vendar niso marali prt njej stanovati. Prevzetosti! "Kako dobra mir t njimi, vse jim poet režem, ko mati tem Jim, dati, ée naj bo to r krni ml œ loti prtOfcftto do ko- ker joto kon veselje, do oo boUm m roi druMve. ŠmL ■ ki talRI to MoStovato ta ie ■ ■ Žiankik. ^^ TOREK, 31. JANUARJA. so pripravljen« za nastop v cir-kuau in ne vel, če bi »e sme-jal... Jaz ae nisem smejal. Odvrnil aem ae. Gnus mi je bilo gledati gole noge in roke, v zatohlih brlogih sedeča dekleta, v 1 umazanih, smradljivih ulicah se gnečo moških pohotneiev. Odvrnil sem se, pa sem le moral še neštetokrat stopiti v labirint ulic, polnih človeške propalosti. Videl sem mlada dekleta, komaj detinstvu odrasla; sedeča na uliePte prosijo, ne za vbogaj-me, temveč za to, da bi se zaprl t njimi v smradljivo kolibo/ In videl sem izkušene prostitutke, ki ti ne dado mirno mimo; ki te udarijo, če jim skušaš ubežati; ki te opsujejo, če jim ne odgovoriš. Uboge žene, Jri služijo kruh svojemu brezdušnemu možu, in vdoVe, ki so našle tu zavetišče zase in za svojo deco; izgnane in'ločene žene; hčerke ničvrednega očeta» ki jih pripelje vsak dan v to bedp, da mu zvečer prinesejo nekaj grošev — in stare žene, ki za bora dva pijastra skušajo nuditi užitek perverzni propalici. Pa so bele, rjave, rumene In črne. Vse, vse se najde v teh ozkih ulicah, polnih blata, muh in ¿noja. Ne moreš mimo, da te ne povleče za rokav debela, sto dvajset kilogramov težka žena in se ti ne nasmehne |n namigne z očesom, za drug rokav te pa vleče mršava tuberkulozna razvalin* z Živo rdečimi lici, z ugaslimi očmi. In tukaj ti pošepe-če pederast, da ti hoče služiti in tam ti hoče drugi pokazati čudo, kjer si za bakšiš lahgo ogledaš ljubezen živali do iene. In videl sem, kako ta sirota, polna muke, je za boren pija-ster kruha, fula, smradljivega sira, pije kavo in kadi, tudi hašiš, uživa kokain in propada, propada, da ni .podobna niti živali, ko je polna bolezni... Pobegnil sem! Ne, na Ezbe-kijo se še nisem privadil. Skoro znorel . vsled hrbtobola? V tem hipu so se odprla vrata in v sobo je prišla stara pestunja. ~ "Kaj pa tako vpi jeter'.je nejevoljno vzkliknila. "Otrok je pravkar zaspal." r Mož je pograbil« pestunjo in jo je vlekel k mizi, kričeč: "Pestunja! Vi ste edina pametna žeaa v hiši ... Povejte, ali je ta čaj sploh piten?" Pestunja je pokusila čaj in je rekla z glasom popolnega prepričanja: "Ne, tega /čaja ni moči piti ...." "Nu," je odvrnil mož, "ali ni-sem zmerom trdil, da je pestunja pametna ienska?" "Postavila se je na tvojo stran, ker bi rada več plače. Le dela se, kakor da si je opekla ustnice." "Kako opekla," je zavpila pestunja, "čaj je mrzel kakor led . . "Kaj? je zatulil mož* "Spravite starko ven, da je ne zadavim!" "Miloetivi gospod!" je zavpila starka in pričela jokati. - Nič več nisem mogel ostati pasiven gledalec. Vzel sem klobuk in sem tekel k svdjim sosedom. "Oprostite," sem dejal, "da neznanec vderem v s vašo sobo. 8 svojega okna sem videl vse, kar se je godilo v tej sobi. Vsak izmed vas, gospoda moja, ima s svoje vidika J>rav. Vi, milosti-va, ste dali svojemu možu res dokaj vroč čaj. Vaš mož si je opekel ustnice in se je začel prepirati z vami. Vaša sestra je prišla v ^obo čez deset minut — naravno da je bil čaj že komaj topel. Pestunja je prišla že deset minut pozneje od vaše sestre in čaj je bil že mrzel. Toplota tekočine se, kaker znano, če pride v dotiko z zrakom.. """Oprostite, dragi gospod," je vprašal mož, "kaj pa prav za prav hočete?'? "Jaz? Nič». .. Hotela sem vam odpreti oči. 8 svojega okna sem videl, kaj se je godilo «v tej sobi." ""Lep opravek!" je strupeno pripomnila žena. "Sosede opazovati — vohuniti. Sram vas bodi!" "Upa vzgoja," je pripomnila sorodnica. "Splaziti se% tujo hišo in Še pridigati neznanim ljudem moralo. FejT In pestunja je rekla: "Pri moji prejšnji gospodi — je tud nekoč prišel fin gospod, potem pa je izginil plašč iz predsobja. Pojdi, dragec moj, poberl se!" Vsi.štirje so bili zoper mene; pozabili so na svoj prepir, se ze* dislli in me divje gledali. Smehljajo se sem odšel. Ljudje pač noče je slišati'resnice. Jaro Hllbert (Kairo): Arkadij Averčenko Znamenje (Dec. 31-27) , meni, da vam Je naročnina f tekki ta dan. Ponovite ravočaano, da vam lista ■stavimo. Ako lista ne prej« e, Je mogoče vstavljen, ker * plačan. Ake Je vaš tat p an in ga ne prejmete, je a goče vstavljen vsled napačne aslova, pišite nam dopisnic* avedtte stari in sovi naslov. BODITE TUDI VI PROSTI! \ Pred 66 leti na Jan. 1, 1863 je pco-gla» Emancipacije dal ivobodo vsem »užnjeih. Ampak koliko ljudi je ie vedno »uinjev raznih želodčnih bolezni, ilab tek, zaprtnica, plini, gla-vobol in sploina oslabelost. Triner-jevo grenko vino vas osvobodi teh nerodnosti hitro in popolnoma. Vzorec steklenica te izvrstne odvajalne tonike polijemo zastonj, pilite na Jot. Triner Co./ 1833 8. Ashland Ave., Chicago, 111., in priložit« lOe za pokritje poitnih troikov. —(Adv.) tveni tajniki t* dragi zastoad i, pri katerih lahko pU^J naročnino. 1 Naročnina sa celo leto je $6jJ In za pol leta pa J3.00. Cbi S. N. P. J. doplačajo «4.80 t eto, za pol lote a \tiT%7M, pol leta $3.75*! člane $6.30. ČLANI IN DRUŠTVA S. N. P. J. Na rokah Imamo še nekaj Zapisnikov 8. Redne konvencije S. N. P. J. in ker je sedaj pričela razprava o pravilih & N. P. J. za bodočo konvencijo, je želo ugod* na prilika, da si nabavite ta zapisnik. Kdor nam polije 15c v poitnih znamkah, mu poiljemo ta zapisnik. Pilite na: Književna Matica S. N. P. X, 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, m $4.50, za vse leto pa «9.00. Tednik stane sa Evropo «1.7| člani doplačajo samo 50c J Mladinski List stane za cd eto «1.20. Naročnico lahko Udi aas pošljete na naslov: UPRAVNIÖTVO 2657 S. Lawndale A CHICAGO, ILL. Člani in članice S. N. P. J. M Sedaj lahko dobite list Prosveta vsak dan sa eno leto ia knjigo I AMERIŠKI SLOVENCI, vredno «5.0*-«ko A nam pošljete brez odbitka svoto «8.00. « A Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLE&KA ^H SLOVNICA, vredna «2.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna $1.50, in PATER MALA VEN-TURA V KABARETU, vredna |1.50, skopaj vtsdnost «5.00 In dnevnik Prosveta sa eno leto J^H za svoto «8.00. To velja za člane S. N. I». J. za vse ^ggÄjJJH ■tare ln nove naročnike. Ne {lani pla-ia jo «9.20. _ Lahko dobite pol leta dnevnik Prosveta in skapae vrednosti za «2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZA-KON BIOGENEZLJE, ali pa ZAJfcDALCE la HRBTENICO in INFORMATOR ako nam poSljeU svoto «4.00. Ne «lani pošljejo «4.60. AH pa sa «8.00 poOeta list Prosveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani «8.60. Johnsons Rsd Cresa ledični oblii, ds takojšnje, gotovo pomoč. Hitra pomoč j« gotova skoro v trenutku, kfi ii natopite Johnson'« Rod CroM ledični obtfi na boleča mesto. 8 tem, da freje In pomirja, preiene to saneeljivo staro sdravilo takoj hude bolečlpe v hrbtu ter da oslabelim miftieam prilike, da sadobe naaaj svojo moč. Vsa okorelost kot čudei-no lsffine. Za hitro pomoč safotovo vpraisjte sa velik Johnson's Red Cross ledični obHt s rdečim flanelastim osadjem. Vsi lekarnarji jih prodajajo —Advt. To vse velja sa stare in nove naročnike. Vsak mora poslati celo svoto brez odbitka. Denar in naroČila pošljite na upravništvo na naslov: Prosveta, 2657 So. Lasmdale Ave., Chicago, ID. Naslov CL društva. Država In privadil sem m na muhe in moskite, na vročino, vetšr prah, na umasane otroke in iene in ceste, na osle, vslblode, ov-ce, mačke, jastrebe in piramide, afingo, »robove, na Ramsesa, Amenhofiaa, Tutankamona, samo na... Ko bom atar, ko ae mi bodo treale roke in jezik zapleUl, ko bom odložil čopič, bom napisal knjigo, ne o Tutamkamonu. ne o piramidah, ne o muhah — knjigo o Esbskijl. o največjem *nu-su, o največji bedi, o brloirih najnitje morale. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, . češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih] O ne, ni prijetno sprehajati I ae v vaeh delih meata. Zelo Iju- > bim Umski i njegovo Khan El-I Khalili, ljubim Citadelo i njeni* ml tankimi minareti. ljubim > mošejo Ibn-EI-Tulun t njenimi neltevilnimi oboki. 1 Rad se aprehnjam ponoči po otkih arabskih ulicah bres luči in ljudi, a nesrečen sem. če me r-anenr korak v Kzbekijo. A tu- Aali v Evropi o raju ljubezni in miče jih, da bi videli — pa jih povaljam. In popeljal aem tja alavno igralko, našega velikega pesnika in slikarje, fturnaliate, duhov, nike in radovednete. Artiati so ae odvrnili, radovedne*! ao odpirali oči, jat mm ai tiščal noa. Nekaj atopnie. pa si v drugem avttu. Ne. ni raj, a akoro — Ev je dosti. Imajo rdeča lica in ribja usta. obrobljene oči. po-/ barvane lase. pa ros misliš, da VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.F. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene smerne, linijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 2857-5» So. Ufcadal« Ainm . ¡chicago, ill TAM SB DOBE NA ZELtO TUDI VSA USfMENA POJASNILA