NOVI TEDNIK številka 7 • cena 60 din Celle, 20. februar 1006 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Kjer cillalo (pre)visoka, podražitev še niso potrditi v temi tedna razgrinja Novi tednik cene komunalnih uslug v občinah celjskega območja. Stran 8. Rog ta zasedena do sredine marca Gostje iz Francije pravijo, da je Rogla podobna Mouge- nerru. Stran 6. Mleko bo marca spet dražle Mlekarji pa bodo za slabšo kakovost odbijali od cene. Stran 7. Izšla Je knjiga o slovenskih kurirjili v Žalcu je bila promocija 841 strani obsežne knjige Rada Zakonjška »Partizan- ski kurirji«. Gre za obsežen tekst, kjer je podrobno opisanih vseh 152 kurirskih postaj, ki so med vojno delovale v Slove- niji in predstavlj^o svoj- stven primer, ki ga niso poz- nali nikjer drugje na svetu. Najbolj so obdelane kurirske postaje na Štajerskem, kjer je tudi bilo največ postaj. V knjigi, ki je z zbiranjem gra- diva nastajala od leta 1950 dalje, s pisanjem pa zadnjih pet let, so še štirje zemljevi- di, 60 fotografij in abecedni seznam vseh slovenskih ku- rirjev, ki jih je bilo 2200, ži- vih pa je še okoli 1600. Posebnost knjige, ki pred- stavlja izredno pomemben element pri ohranjanju zgo- dovinskih dejstev druge sve- tovne vojne je to, da so jo kuririji izdali v samozaložbi, kar pomeni, da so denar zbrali sami, največ zaslug pa je imel Edi Gole iz Celja. Vsak kurir je knjigo spomi- nov na kurirske postaje do- bil brezplačno za spomin. Prva izdaja je izšla v nakladi 5000 izvodov, pri morebitni drugi nakladi oz. poi^atisu pa naj bi bila knjiga dopolnjena z novimi, zdaj še neobjavlje- nimi podatki, zato je avtor Rado Zakonjšek v uvodnem besedilu povabil vse, ki vedo še kaj novega, da to napišejo in pomagajo dopolniti po- membno delo o kurirjih med drugo svetovno vojno. TONE VRABL (Rogla se i Vi-akJm letom bolj uveljavlja tudi v domačem in tujem športnem delu. Tereni, kjer je v teh dneh okoli 190 cm snega so takšni, da so primerni za smučarski tek in tudi za labtevnejše alpske discipline. Rekreacijsko turistični center UNIOR bo organiziral v torek, 25. in v sredo, 26. februarja na Rogli tekmovanje za EVROPSKI POKAL, kjer se bodo moški pomtnU v slalomu in veleslalomu. Vsak dan se bo tekmovanje začelo ob 10. uri. Dan prej, v ,poDeu< I tk tebruarja, pa bo tekma moških v slalomu za evropski pokal tudi na Gvi^eh s pričetkom ob 10. uri. TV - Foto: EDI MASNEC i Pri mesu bogata izbira cen MJveh tednih je povzročila kup zmešniav Ta teden je v celjskih mesnicah spet vse po sta- rem. Kilogram svežega me- sa in mesnih izdelkov stane vsak dan enako, ne pa tako, kot je bilo dva tedna, ko je bila cena odvisna od doba- vitelja. Hmezadova delovna orga- nizacija Celjska mesna indu- strija se je s sklepom delav- skega sveta odpovedala 28 odstotkov višjim cenam, ki jih je uveljavljala tako zaradi potrebe kot zaradi napake Zveznega zavoda za cene. Edino, kar so pred tem lahko naredili tržni inšpektorji, je bila prepoved sočasne pro- daje mesa po dvojnih cenah. Sporno povišanje cen so obravnavali in obsodili tudi na seji celjskega izvršnega sveta. Ugotovili so, da je ra- zlog za zmedo in negodova- nje potrošnikov in rejcev prepozno in na nepravi na- slov poslano odklonilno sta- lišče Zveznega zavoda za ce- ne. Zahtevali so, da se razjas- ni odgovornost za napako. Z odpravo razloga za neza- dovoljstvo potrošnikov osta- ja nerešen družbenoeko- nomski položaj mesno pre- delovalne industrije, ki se spopada z velikimi cenovni- mi neskladji in si zaradi tega lahko obetamo resne težave pri preskrbi z mesom in mes- nimi izdelki. Celjski izvršni svet je zato predlagal Repu- bUškemu komiteju za tržišče in splošne gospodarske za- deve, da prouči potrebo po povečanju maloprodajnih cen svežega mesa. Da so razmere v mesni in- dustriji resne, je poudaril tu- di direktor Celjske mesne in- dustrije Adi Goršek. Zgovo- ren je na primer podatek, da so pri njih letos januarja za- klali le 328 govedi, medtem ko so jih v zadnjih desetih letih ta mesec po 1000 do 1600. Pri sedanjih odkupnih cenah si večjega odkupa ni mogoče obetati, vendar se Celjska mesna industrija vseeno ne more odpovedati odgovornosti za preskrbo, so poudarili na seji izvršnega sveta. MILENA B. POKLIC Štipendije, kot vemo, So po svoji višini ra- zlične, prav tako pa so Po potrebnosti različni štipendisti. V celj- ski občini se je na pri- mer pripetilo, da je šti- pendist zahteval za 100 višjo štipendijo, da je zagotovljeno poprečje 400 din. Poza- oil pa je povedati, kar ^okasneje ugotovili, da ^f^dijo starši večmili- lonski vikend. Mu ne bi '^ogii oni zagotoviti ^očinskega poprečja?! (Novi tednik, 28. 1. 1970) Stare knjige za knjižnico v Petrovčah člani kulturnega društva Jože Bervar iz Petrovč, v ok- viru katerega deluje tudi knjižnica, so se odločili za akcijo, ki si prav gotovo za- služi pohvalo. V petrovški knjižnici se namreč zaveda- jo, da izbira knjig ni vedno n^bolj pestra, zato pozivajo krajane, da podarijo knjižni- ci kakšno knjigo, ki so jo že prebrali. Do sedaj je bil od- ziv zelo dober. J. V. Spominski park, ne muzej Domačije ¥ spominskem parku v Trebčah se praznilo i Da še vedno nimamo pra- vega odnosa do Spominske- ga parka Trebče, govori analiza stanja, ki so jo pri- pravili v delovni organiza- ciji Spominski park Trebče, na zadnji seji pa je o tem razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Šmarje pri Jelšah. S sprejemom zakona o spominskem parku Trebče je naša širša družbenopoli- tična skupnost dala temu ob- močju poseben pomen, pro- glasitev Spominskega parka Trebče pa pomeni tudi zak- ljuček večletnih naporov za zaščito in hitrejši gospodar- ski razvoj tega dela sloven- skega prostora. Obširna in temeljita analiza opozarja na nekatere ključne probleme in nakazuje naloge, ki bi jih posamezni nosilci planiranja morali upoštevati v pripravi svojih planskih dokumen- tov. Tu are zlasti za vse tri občine: amaije, Krško in Brežice, za republiško in ob- činsko kulturno skupnost, turistične organizacije in še za marsikoga. Na kaj zlasti opozarja omenjena analiza? O tem na strani 3. Zaključek pohoda po poteh XIV. divizije z raportom komandanta četrte etape Mirana Skvarče borcu Štirinajste Jožetu Krebsu seje na Ljubnem zaključil letošnji pohod po poteh XIV. divizije. Približno 250 kilometrov dolgo pot so prehodili mladi iz vseh občin na Celjskem, vojaki in teritorialci. Letos jih je bilo sicer nekoUko manj kot prejšnja leta, po prvih ocenah pa je pohod uspel, kljub težavam z vremenom in nekaterim spremembam trase. V prihodnje večjih sprememb ne načrtujejo in organizatorji so prepričani, da bo pohod tudi drugo leto pritegnil številne mlade s Celjskega, ki tako ohranjajo tradicije narodnoosvobodilne borbe. TC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 20. FEBRUAR 198| Komunisti o nerazviknj^ti Programska konferenca šentjurskih komunistov šentjurski komunisti so na svoji volilno-programski konferenci že v poročilu o delu in v oceni trenutnih sa- moupravnih in družbeno- ekonomskih razmer v obči- ni opozorili na številne pro- bleme, ki jih bodo morali rešiti, o njih pa so govorili tudi razpravljalci. Rdeča nit razprav je bila tudi tokrat nerazvitost obči- ne in možnosti njenega hi- trejšega razvoja. Seveda niso pozabili omeniti solidarno- sti, ki pa je ne razumejo kot miloščino, ampak kot izena- čevanje pogojev življenja in dela v občinah. Pri tem pa so opozarjali, da to ne pomeni le čakanje na tujo pomoč, ampak bodo morali sami največ storiti, da se rešijo ne- razvitosti. Mislijo predvsem na nove razvojne programe, pri čemer pa niso enotni ali naj jim jih pomagajo najti v republiki ali pa jih morajo najti sami. Slednje pa bo ver- jetno precej težje, saj jim v občini primanjkuje strokov- njakov. Ugotavljajo, da bo verjetno rešitev nekje vmes, s tem, da računajo na nove ukrepe skladnejšega regi- onalnega razvoja. Da bo treba v kadrovski politiki občine spremeniti še precej stvari, pa je opozorila Slava Kovačič. V občini se namreč četrtina otrok, ki končajo osnovno šolo, ne vključi v usmerjeno izobra- ževanje, ampak se takoj za- poslijo. K nadaljnjemu šola- nju jih namreč ne spodbuja niti štipendijska politika niti možnost zaposlitve po kon- čanem šolanju. Vse to pa go- tovo ne prispeva k večjemu zaposlovanju strokovnega kadra, ki ga primanjkuje. Šentjurski komunisti so v razpravi opozorili tudi na te- žave skupne porabe in na ne- zavidljiv položaj zaposlenih v teh dejavnostih. Združeno delo nanje gleda kot na ne- potrebno porabo, k slabemu položaju pa prispeva tudi ne- uveljavljen domicilni sistem Na volilno-programski se- ji so šentjurski komunisti za predsednika občinskega komiteja izvolili Stanka Lesniko, za sekretarja pa Martina Voduška. združevanja sredstev. Tako se dogaja, da so prebivalci nerazvitih občin postavljeni v podrejen položaj. TC ti, ici misiijo pošteno, ostali v organizaciji Razpravljalci na pro- g:ramsko volilni konferenci zveze komunistov laške ob- čine, ki je bila v soboto, so se strinjali z realno in kri- tično oceno delovanja orga- nizacije v preteklem obdob- ju, ki jo je posredoval sekre- tar Andrej Mavri, vendar so se v svojih razpravah vedno znova vračali k idejnopoli- tični usposobljenosti komu- nistov, akcijski sposobnosti organizacije in vprašanjem članstva. Ravno tem problemom znotraj organizacije bi mora- li komunisti nameniti večjo pozornost kot do sedgj. V povprečju je vsako leto manj ljudi, ki se odloča za vstop v zvezo komunistov. Lani je iz organizacije izsto- pilo 64 članov, vstopilo pa 52, od tega le 16 novih. Za vzrok navjga poročilo kari- erizem in druge negativne osebnostne pobude posa- meznikov, s čimer pa se raz- pravljale! niso v celoti stri- i\jah. Kot prvo bi morala sa- ma organizacija bolj poglob- ljeno obravnavati vsak pri- mer izstopa. Jože Sumrak je sicer dejal, da so tisti, ki mi- sijo pošteno, ostali v organi- zaciji, žal pa je bilo slišati v razpravi upokojenca Petra Podbevška, da so organizaci- jo zapustih tudi prekaljeni medvojni komunisti razoča- rani nad tistim, kar se danes dogaja v družbi, ki so si jo zamišljali čisto drugače. Če- prav seje občinska organiza- cija vključila v vsa vprašanja družbenega, gospodarskega in političnega življenja, pa se premalo pojavla na terenu. V zvezi s tem je Jure Krašovec dejal, da smo pozabili na ko- muniste med gospodinjami, kmeti in upokojenci. Zato ni čudno, da so neaktivne os- novne organizacije po vaseh in zaselkih, če ljudje ne vidi- jo smisla v delovanju svoje organizacije, kar navsezad- nje slabi akcijsko moč ko- munistov, njihova lastna ne- aktivnost pa manjša ugled in zaupanje v organizacijo. Vsi razpravljalci so opozar- jali na pomanjkljivo marksi- tično idejnopolitično izobra- ževanje med članstvom in zlasti še med mladimi, kar bi 1 tudi lahko bil vzrok, da vedno maiy mladih med Ic munisti. Vsekakor pa je poglay zase razprava Petra Podbe ška, ki je v svojih razmiš^j njih kot steir komunist izp stavil javno tista vprašai^a ki preproste ljudi nag bolj tj žijo, borce pa boUjo. Meri da seje vodstvo zveze komi) nistov odtujilo članstvu in t( odtujenost je čutiti na vsel ravneh, zato se tudi nihče nt Za predsednika občinske organizacije ZK v La.^keQ) pa je izvoljen Cveto Knez, za sekretarja pa Tone Bri. lej. Delegat na trinajstem Kongresu ZKJ bo Janez Za- hrastnik. trudi spoznati življenja med ljudmi in njihove male pro- bleme, kot tudi nihče ljudem ne odgovarja na vprašanja, kdo je kriv za tako velike dolgove Jugoslavije, kdo od- govarja za zgrešene investi- cije, zak^ je v zadnjih dese- tih letih 150 tisoč mladih iz- stopilo iz zveze komunistov. V meglo je zavit problem Jo- vanke Broz in ne nazadnje ga moti, da javnost ne ve, kdo odgovarja za napake v vodstvu, če sploh kdo. Če- prav je njegova razprava iz- zvenela, kot glas vpijočega v puščavi, razen dveh pojasnil, ki jih je dal Emil Roje v zvezi s tem, od kdzg izvirno jugo- slovanski dolgovi in kako so razporejena sredstva v višini dveh milijonov dinarjev za funkcionarje, ki so začasno brez funkcije, so veijetno to tista vprašanja, Id si jih vsak preprost komunist potihem postavlja. VIOLETA V. EINSPIELER Večina je za zaprte h^m Prva šmarska kandidacijska konferenca 20. fetšruarja Temeljne kandidacijske konference so v občini Šmarje pri Jelšah dobro iz- vedli, tako v krajevnih skupnostih, kot v organiza- cijah združenega dela. Pov- sod je bila dobra udeležba, nekaj težav je bilo edinole s podpisovanjem izjav kandi- datov v združenem delu. V veliki večini so se odločali za zaprte kandidatne liste, v združenem delu pa še za združevanje delegacij. Na seji predsedstva občin- ske konference SZDL Šmar- je pri Jelšah, ki je bila prete- kli teden, so se odločiU, da bo seja občinske konference SZDL in prva občinska kan- didacijska konferenca 20. fe- bruarja. Menijo pa, daje pre- malo evidentiranih kandida- tov za najodgovornejše funk- cije v republiki iz šmarske občine. Pri tem so opozorili zlasti na Darka Bizjaka, ki ni v ožjem izboru možnih kan- didatov za najodgovornejše funkcije v repubhški zdrav- stveni skupnosti. Predsedstvo je obravnava- lo predlog možnih kandida- tov za nosilce vodilnih funk- cij v skupščini občine Šmar- je pri Jelšah in v samouprav- nih intresnih skupnostih, o katerih je predhodno raz- pravljal koordinacijski od- bor za kadrovska vprašanja, skupaj z volilno komisijo. Po predlogu za prvo občin- sko kandidacijsko konferen- co naj bi bil novi predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Veljko Kolar, pod- predsednika Jože Drofenik in Boris Zaveršnik, predsed- nik zbora združenega dela šmarske občinske skupščine naj bi bil Mirko Zupančič, predsednik^zbora krajevnih skupnosti Štefan Kupec in predsednik družbenopolitič- nega zbora Jože Bertalanič. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Šmarje pri Jelšah pa naj bi bil Marjan Babic. M. AGREŽ Tepejo jiii visoife obresti Komunisti iz žalske občine so odklanjali odgovorne funkcije Ni naključje, da so na pro- gramsko volilni konferenci občinske organizacije Zve- ze komunistov v Žalcu naj- več pozornosti namenili prav oceni gospodarskih re- zultatov v občini, s tem v zvezi pa opozorili na mnoge težave, s katerimi se srečuje tudi gospodarstvo občine Žalec. Gospodarski rezultati so namreč vedno slabši. Ne le, da je v občini vse več organizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali pa na meji donosnosti, pač pa je položaj kritičen tudi v celih panogah gospodarstva. To še zlasti velja za gradbeni- štvo, trgovino in kmetijstvo. Razpravljalec iz Hmezadove- ga kmetijstva je v razpravi povedal, da sicer proizvod- nja nadpovprečno narašča in da dosega kmetijstvo v pre- nekaterh panogah rezultate, ki so na zavidljivi ravni tudi v svetovnem merilu. Vse to pa ne vpliva na ugodnejše gospodarjenje, saj so razlike med cenami vhodnih materi- alov in končnimi cenami ta- ko velike, da zahaja kmetij- stvo v vedno večje težave. Lastnih sredstev tako rekoč ni več in tako so vezani na kredite z visokimi obrestmi. Obresti predstavljajo že okrog štirideset odstotkov deleža v dohodku. Na pro- blem visokih obresti je opo- zoril tudi razpravljalec iz pol- zelskega Garanta, kjer za obresti namenjajo že več sredstev kot za osebne do- hodke. Sicer pa je bila skupna ugotovitev, da je bila lani rast fizičnega obsega gospo- darstva v žalski občini manj- ša kot leta 1984. Problem predstavljajo visoke zaloge in nizki deleži obratnih sred- stev, s katerimi razpolagajo Na programsko volilni konferenci so za predsedni- ka OK ZKS Žalec izvolili Franja Tilingerja, direktor- ja Keramične industrije Li- boje, sicer pa sekretarja ak- tiva komunistov direktor- jev žalske občine, za sekre- tarja občinskega komiteja so izvolili Vojka Koprivška, dosedanjega izvršnega se- kretarja, za izvršnega se- kretarja pa Viktorja Fur- mana, predmetnega učite- lja iz Braslovč. organizacije združenega dela. Ko so komunisti ocenjeva- h delovanje političnega si- stema, so seveda nemalo be- sed namenili volitvam. Lud- vik Semprimožnik je opozo- ril na kadrovske težave, ki so se pojavljale pri izbiri kandi- datov za najbolj odgovorne funkcije v občini. V občini je bilo evidentiranih veliko kandidatov, ki so se s svojim dosedanjim delom izkazali. Žal pa se je v razgovorih po- kazalo, da niso pripravljeni kandidirati, zato tudi ni mo- goče pričakovati, da bo mo- goče v doglednem času uve- ljaviti načelo popolne rotaci- je. Tudi s številom komuni- stov med vsemi evidentira- nimi kandidati za delegate ni najboljše. Ali to ponovno po- trjuje dejstvo, da se nekateri komunisti še vedno izmikajo prevzemu dolžnosti, se je vprašal Ludvik Semprimož- nik, ko je ocenjeval družbe- nopolitične in samoupravne družbenoekonomske razme- re v občini. JANEZ VEDENIK V Vepiasu uicrep družbenega varstva Odpovedala vodstvena struktura kolektiva čeprav je sprva kazalo, da se bo velenjski Veplas iz- vlekel iz težav brez posegov od zunaj, se je na zadnji seji velenjskega izvršnega sveta sredi prejšnjega tedna po- kazalo, da temu ni tako. Za- to je izvršni svet predlagal začasno uvedbo ukrepa družbenega varstva. O ukrepu se bodo delegati ve- lenjske skupščine opredeli- li že prihodnji torek. Izvršni svet je že na eni prejšnjih sej zavrnil predlog ukrepov, ki so jih pripravih v Vepiasu, ker so pričakovali ob zaključnem računu izgu- bo. Zdaj se je sicer izkazalo da Veplas ne bo imel izgube, vendar so v tem velenjskem kolektivu sanacijo vzeli po- novno premalo resno. Pri pripravi predloga ukrepov za sanacijo razmer namreč niso upoštevali najbistvenej- ših pripomb velenjskega iz- vršnega sveta. Gre za to, da se bo Veplas gotovo znašel še v večjih te- žavah, če se ne bo odločil, da črta posamezne proizvodne programe. Veplas doslej tega ni storil, ker ima pač vsak proizvodni program svojega zagovornika. Po oceni izvrš- nega sveta gre za krizo vode- nja kolektiva in sicer je od- povedala celotna vodstvena struktura, od direktorja do preddelavcev. Problemov, ki izhajajo iz slabega vodenja je še več, šepa organizacija dela kot tudi prodajna in komer- cialna služba. Na osnovi takšnega stanja v tem velenjskem kolektivu, je izvršni svet predlagal družbeno varstvo, ki sicer naj ne bi bilo vsesplošen re- cept za reševanje težav, ven- dar je, po njegovem mnenju, izgubo bolje preprečiti kot pa kasneje iskati sredstva iz vseh mogočih virov za njeno pokrivanje. VILI EINSPIELER mu prelcinitev dela Skladiščniki skupnih služb nezadovoljni s plačami Skladiščniki delovne skupnosti skupnih služb Ema so v ponedeljek pre- kinili delo, ker so nezado- voljni s plačami. Prekini- tev dela je trajala pet ur, skladiščniki pa so se vrni- li na delo šele potem, ko so jim pojasnili, da jih lahko zaradi hujše kršitve de- lovnih dolžnosti začasno odstranijo z delovnega mesta oz., da jim grozi izk- ljučitev iz delovne organi- zacije. V Emu bodo pre- učili, ali so zahteve skla- diščnikov upravičene in jih o tem seznanili v torek. Sklenili so, da bodo obravnavali problem pre- vrednotenja del in nalog skladiščnikov celovito, to- rej za vse skladiščnike de- lovne organizacije in ne le za zaposlene v skupnih službah. V kolikor se bo iz- kazalo, da so skladiščniki upravičeni do višjih plač, bodo naredili poračun in jim povišali plače od 1. ja- nuarja letos. Skladiščniki bodo morali nadoknaditi izpad proizvodnje, ki je na- stal zaradi prekinitve dela. Proti njim bodo uvedli tudi disciplinski postopek, ker so morali v ponedeljek ko- misijsko vlomiti v posa- mezna skladišča, kajti skla- diščniki jim niso hoteli dati ključev. Vodstvo kolektiva bo preverilo, ali je upravi- čeno nezadovoljstvo skla- diščnikov z Brankom Žali- kom, vodjem materialne skladiščne špedicije. Družbeno politične orga- nizacije delovne skupnosti skupnih služb in vodstvo Ema so soglasno obsodile prekinitev dela. Vodstvu kolektiva je zaenkrat moč očitati le nedoslednost pri dogovorjenih rokih. Kar trikrat so namreč prestavili sestanek, na katerem naj bi dobili skladiščniki konkre- ten odgovor na svoje zahte- ve. Posledica tega je bila, da skladiščniki skupnih služb nikomur v kolektivu ne zaupajo in so se zato od- ločili za prekinitev dela. Kot vzrok za zamik navaja- jo v Emu med drugim lik- vidnostne težave, ki jemlje- jo vodilnim v kolektivu največ časa. Del in nalog skladiščnikov še niso pre- vrednotili tudi zato, ker ocenjujejo, da imajo v ko- lektivu preveč režijskih de- lavcev. VILI EINSPIELER Petrovčani za samoprispevek Krajani Petrove so se v nedeljo na referendumu odločili za uvedbo krajev- nega samoprispevka. V naslednjih petih letih bo- do v tem kraju razreševali predvsem nekatere pro- bleme, ki se pojavljajo na komunalnem področju. Za uvedbo krajevnega samo- prispevka je glasovalo 55,8% upravičencev, ude- ležba pa je bila 92,7 od- stotna. V večini krajevnih skup- nosti v žalskiobčini so se v zadnjem obdobju krajani odločili za uvedbo krajev- nih samoprispevkov. Izje- ma je le krajevna skupnost Prebold, kjer referendum za samoprispevek ni uspel. Tudi primer Petrove doka- zuje, da je velika večina krajanov za to, da s samo- prispevkom zgradijo ob- jekte, ki so nujno potrebni, kajti kot na dlani je, da v bodoče zaradi pomanjka- nja denarja marsičesa ne bo mogoče zgraditi brez dodatnih denarnih prispev- kov. Program v Petrovčah je bil zastavljen tako, da bo- do za najnujnejše pridobi- tve bogatejši prav vsi kraji v tej krajevni skupnosti. Če pa večina ljudi v programih vidi svoje interese, oziroma realne možnosti za izpolni- tev le-teh, potem (kot doka- zujejo nekateri zadnji pri- meri v žalski občini) - refe- rendumi uspejo. V Petrov- čah bodo tako v naslednjih petih letih skoraj polovico zbranega denarja namenili za ureditev kanalizacije, gradnjo prizidka k osnovni šoli, sofinanciranje gradnje mrliške vežice v Žalcu ter ureditev javne razsvetljave. JANEZ VEDENIK ^pjEBRUA^986 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Brez obetov za ohranitev tfisoke rasti proizvodnle I f0/1/ ^e je y celjski občini povečala za šesi odstotkov, letos načrtujejo samo Uva \ Velika nihanja industrij- 100 letnici rojstva .Jimirja Levstika, pes- i, pisatelja, esejista in /ajalca, rojenega v bli- < Mozirja in kasneje bi- .jočega tudi v Celju, je njižnica Edvarda Karde- lja, v prostorih na Muzej- skem trgu, pripravila raz- stavo o delu tega ustvar- jalca, ki je v naši kulturni zavesti kar malce zapo- [stavljen. Otvoritev razstave je po- spremila spremna beseda prof Vlada Novaka, ki je z Levstikom vrsto let prijate- ljeval, tako, da so bili nje- govi spomini nanj, zaradi neposredne doživetosti, s katero je orisal tudi duhov- ni kontekst tistega, že kar nekam oddaljenega časa, izredno zanimivi. Vladimir Levstik, po sr- cu poet in pisatelj, zaradi življenjskih nujnosti pa predvsem prevajalec, je za- pustil občudovanja vredno literarno zapuščino, ki pa je navkljub svoji količinski pbširnosti, še vedno nepo- olna in potrebna nadalj- ih raziskav. Bilje izvrsten 1 pronicljiv prevajalec šte- ilnih del svetovne književ- osti; ruske, angleške, •ancoske; od temeljnih rdel, do mladinske in tudi I popularne literature. Ob tem je uspel napisati še vr- sto balad, sonetov, novel, povesti, romanov, v katerih je ob psiholoških poudar- kih slikal družbeno življe- nje, dogajanje pa znal po- staviti tudi v našo bližnjo okolico (Obsojenci, Gadje gnezdo, Višnjeva repatica, Zapiski Tine Gramontove, Pravica kladiva. Dejanje, Deček brez imena, Ka- stelka . . .) Ob dobro pripravljenem strokovnem vodstvu po razstavi se je bilo moč sez- naniti z bogato Levstikovo zapuščino, prav tako pa tu- di z dokumentarnim gradi- vom iz njegovega zasebne- ga življenja, ki nas je pre- pričalo o duhovnih razsež- nostih tega našega, v slo- venskem prostoru po krivi- ci prezrtega, rojaka. A takš- na je pač usoda »samotnih Volkov«, ki jim ni do tega, da bi tulili ne v ta in ne v Oni rog. BORI ŽZUPANČIČ Ljudsice na prav talcšen način Domiselni nastop vaških »klap-< v Vrhu nad Laškim Javno petje ljudskih pesmi, razen gostilniškega, ki se ra- do sprevrže v neokusno dre- nje, je dandanes hudo redko. Vse manjša razlika med mest- nim in podeželjskim člove- kom ima, žal, tudi svoje senč- ne strani. Usihanje ljudskega petja je ena od teh. Je že res, da narodno pesem med ljudi vračajo dobre vokalne skupi- ne, ki so se prebile do javnih medijev - od televizije do ka- set. Toda njihovi vrhunski iz- vedbi ni lahko slediti, vrh te- ga pa so njihove pesmi veči- noma prirejene za takšno ka- kovostno raven, da jim je kos le glasovno izpiljena, dobro uglašena in izredno vztrajna skupina. Ljudske pesmi in na prav ta- ko ljudski način zapete, živijo le še v družinah, v odmaknje- nih, ne še do do kraja mehani- ziranih kmečkih družinah in vaških skupnostih. Tam se še dobijo ob skupnem delu, ob domačih praznikih in sem ter tja tudi zato, da bi zapeli. Takle daljši uvod je potre- ben, da bi dogodku v Vrhu nad Laškim pripisali pravo vred- nost in pomen. Na pobudo do- mačega kulturnega društva so se zbrali pevci in pevke osmih vasi in zaselkov v Vrhu nad Laškim. Arhaičnost je tudi v tem, da so pevci vabilo upošte- vali po starem, farnem princi- pu, ne pa po novejši razmejitvi krajevnih skupnosti. Peli so pevci z Vrha, iz Gozdeca, Veli- kih Gorele, Malih Grahovš, Kladjega, iz Sela, Žigona in iz Tevč. Večji del so bile »klape« moških glasov, dve pa tudi me- šani. Peli so razen dveh, treh pri- merov resnično stare ljudske pesmi na star ljudski način, da eden zapoje naprej, eden ali dva »gresta čez«, ostali pa po- primejo (navadno so to tem- nejši, globji glasovi). Sem in tja je bilo slišati tudi visoke tenor- ske note v ljudsko imenova- nem »iberzviku«. Te tudi v mi- nulosti ni bilo slišati ob vsa- kem ljudskem, petju. Res so nekatere nastopajoče skupine začenjale skupinsko, kot sodobni zbori pa tudi gla- sovno so bile tako sestavljene, da je bilo slutiti »manire« zbo- rovskega petja. To seveda opo- zarja na dejstvo, da je tudi v takšnih krajih pravo ljudsko petje pokrila zborovska prired- ba narodne pesmi in seji pevci brez izkušenj »starih mačkov« ne morejo zavestno otresti. To napeljuje k pomisli, da se je ljudskega petja na star način treba spet učiti, kot so se de- setletja in stoletje trudili razni »prosvetitelji«, organisti in z njimi množični glasbeni medi- ji, da bi to »preprosto ljudstvo« naučili umetelnejšega petja. Uspelo jim je bolj kot je zaže- leno, celo tako, da tudi pode- želska mladina raje ubira eno- glasne, spričo tehničnih mož- nosti neskončno ponavljajoče se, a v bistvu preproste viže, ki kaj hitro postanejo - lajna. In naposled. Bogastvo ljud- ske pesmi kopni. Dr. Karel Štrekelj je ob prelomu stoletja zbral z mnogimi sodelavci 8686 ljudskih pesmi, petih in govor- jenih, seveda tudi v krajevnih inačicah. Pa se nam ob tem drobna knjižica (300 domačih) zdi pravi zaklad. Za potrebe folklorne izvirnosti in pokra- jinske ter krajevne tipičnosti pa je iskanje takih pesmi te- žavno, skoraj brezupno. Ko bi le bilo še več Vrhov, Andražev in podobnihl JURE KRAŠOVEC Družine pojo v Zrečah v organizaciji DPD Svobo- da je bila v nedeljo v Zrečah prireditev pod naslovom Dru- žine pojo. Nastopilo je devet družin. Najštevilnejša, z osmimi člani, je bila Verdni- kova družina iz Bezine. Na- stopajoči so prepevali stare ljudske pesmi in narodne na zborovski način. Prireditev si je ogledalo več kot 600 ljudi in je bila na visoki kakovost- ni ravni. V Zrečah so doslej pripravili že tri prireditve, s katerimi ohranjajo ljudske šege in navade pod Pohorjem. Za izvirnimi pesmimi Jurija Vodovnika so lani oživili kmečko ohcet, letos so prepe- vale družine. S takšnimi usmeritvami bo društvo svo- je delo tudi nadaljevalo. Zoran Zorko, Simona Pavšek, Simona Resnik, Romana Vodušek, Brane Maček in Simona Klemenčič v prizoru iz pravljice Svinjski pastir. Vesele spevoigre v Lašifem Gledališka sekcija kulturno umetniškega društva Pivovar- ne Laško se je v tej sezoni sre- čevala s številnimi problemi. Veliko starih članov je skupi- no zapustilo zaradi študijskih obveznosti ali poroke. Tako je v skupini ostal le še Brane Ma- ček iz Pivovarne, ostali pa so učenci srednje ali osnovne šole. Ko so se končno resno lotih dela, so ugotovili, da v ledeno mrzli dvorani doma Dušana Poženela ne bodo zdržali dol- go. Iz zagate jih je rešila Pivo- varna Laško, ki jim je dala na voljo jedilnico, kjer so vadili vsako popoldne in tako z eno- tedensko zamudo prvič javno uprizorili predstavo Vesele spevoigre. Igralec Bogomir Veras je priredil tri Anderse- nove pravljice in uglasbil son- ge, igralka Ljerka Belak, ki je tudi mentorica skupini, pa je spevoigro režirala. Res. da ne gre za vehk odrski dosežek, pa vendar so si mladi, ki še vztrajajo in si želijo nekaj napraviti, zaslužili več pozor- nosti s strani Laščanov na pre- mieri, ki je bila v soboto. Igra je gledalce, zlasti, še najmlajše precej ogrela, tako da jih ni niti najmanj motila le na pol zakur- jena dvorana doma Dušana Poženela. VVE Pregledna razstava Predstavlja se Društvo likovnih umetnikov Celje Po tržno naravnani razstavi Darilo za darilo, ki je bojda v svoji naravnanosti lepo uspe- la, čeprav pa likovna in tudi širša javnost, iz nerazumlji- vih razlogov, še vedno ni sez- nanjena z izidom le-te priredi- tve, imamo v Likovnem salo- nu priložnost ponovnega sre- čanja z deli celjskih likovni- kov, ki so ob slovenskem kul- turnem prazniku pripravili razstavo v njegovo poča- stitev. Na tej, že enaindvajseti pre- gledni predstavitvi, se letos pojavlja enajst avtorjev, ki de- lujejo brez tesnejših medseboj- nih povezav, tako da so njiho- va dela predvsem izraz posa- mičnih estetskih usmeritev, ne pa odraz pripadnosti kakšni določeni skupni optiki likovne dojemljivosti. »Pred nami je mozaična slika slikarskih, ki- parskih in grafičnih snovanj« kot je v skrbno zastavljenem spremnem besedilu ob razsta- vi zapisala Marlen Premšak in dodati je treba, da bi navkljub vednosti o odsotnosti nekaj kamenčkov tega mozaika (Žu- ža, Tomanič, Vizjak) pričako- vali od naših likovnikov malce bolj kvantitativno bogat odziv, saj že samo podatek o nezase- denosti zgornjega prostora sa- lona dovolj zgovorno priča o vitalnih potencialih te skupi- ne. Vaško Četkovič razstavlja skulpturo pri kateri skozi raz- pokajočo lupino prodira na dan vsebina in tako ponazarja odnos med videzom in bi- stvom. Anton Herman je priso- ten z grafikama Stopinje. Jože Horvat-Jaki slika s svojo dodo- bra osvojeno in znano eruptiv- nostjo ter posveča pozornost tudi okvirjem. Avgust Lavren- čič nadaljuje absurdno nadre- alistično figuraliko, ki je pod- krepljena z odličnim obvlado- vanjem slikarske obrti, kot tu- di izredno marljivim delovnim postopkom. Milan Lorenčak razstavlja krajinske podobe v katerih pritrjuje na znanju in izkušnjah pridobljeni slikarski optiki. Jožef Muhovič se pred- stavlja z delom katerega spon- tanost in neobremenjenost li- kovnega jezika govori o avtor- jevi sodobni senzibilnosti. Da- rinka Pavletič-Lorenčak pri- speva angažirane podobe, ki ilustrirajo trpko osamljenost človeških bitij. Viktor Povše skuša radostiti gledalca, seve- da pa z izborom motivov tudi sebe. Franc Purg razstavlja skulpturi, kjer se prepušča uži- vajoči taktilni igri, ki jo pestri z bogato posejano barvitostjo. Ratimir Pušelja slika mistično alegorične prizore, v katerih se zaveda nevarnosti tehnicizma sedanjosti in še bolj bodočno- sti. Alojz Zavolovšek dodaja akvarele, ki odkrivajo izrazne možnosti tehnike in oznanjajo večno poetičnost naravnih mo- tivov. Nedvomno gre pri teh raz- stavljalcih za skupino bolj ali manj korektnih likovnih de- lavcev, ki ne živijo v posebno spodbudnem likovnem okolju in se ob tem še odrinjeni od učinkov in predvsem koristi kulturne metropole, zato sme- mo le z občudovanjem sprem- ljati njihovo vztrajno zaveza- nost ustvarjalnemu prepriča- nju, s katerim skušajo zadovo- ljevati potrebe našega, resnici na ljubo, še dokaj neosvešče- nega občinstva. BORI ŽZUPANČIČ 6. STRAN - NOVI TEDNIK 20. FEBRUAR 198 Ana Podgrajšek Majda Hlade Michel Rade Jože Varga Anton Logar Gorazd Polanec Rogla zasedena do sredine marca Mšchel Rade: »Rogla je podobna francoskemu Mougenerru* Pred kratkim smo na tej strani objavili poročilo o oce- ni smučarskega središča Ro- gla, ki jo je v okviru letošnje akcije za »Zlato snežinko« te- mu centru prisodila posebna republiška komisija, ki v do- govoru z žičničarji ocenjuje slovenska smučišča. RTC Unior smo prejšnji teden obi- skali tudi z našo radijsko in časopisno ekipo. Ne zato, da bi kakorkoli želeli spreminja- ti že dano oceno, ki je sicer po mnenju upravljalcev in mno- gih gostov neobjektivna, tem- več predvsem zato, da bi vide- li, kaj je po letu dni na Rogli novega in kako se tam počuti- jo gostje in smučarji. Naša ocena ob koncu je bila ta, da se RTC Unior razvija v enega največjih in najuspešnejših turističnih centrov. Uvodno, sicer splošno ugo- tovitev lahko podkrepimo tudi s statistiko. Na Rogli so imeli lani več kot 83 tisoč prenoči- tev, že letos pa bodo, sodeč po dosedanjem obisku, presegli stotisočico. Hotel, depandanse in bungalovi, gre za približno 800 posetlj, so popolnoma za- sedeni od 25. decembra pa vse do 15. marca, ob-tem pa tudi izven te, tako imenovane glav- ne sezone, niso prazni. V Uni- orju so namreč med redkimi, ki so pravočasno uvideli, da mora tako velik center »živeti« vse leto. Če se lahko pozimi pohvalijo z 80 hektarji smu- čišč, in zmogljivostjo 11.500 smučarjev na uro, lahko ena- kovredno reklamirajo center tudi poleti, saj toliko športnih igrišč (nogomet, rokomet, ko- šarka, tenis) ni na takšni nad- morski višini nikjer v Jugosla- viji. Seznam športnih ekip, ki imajo na Rogli priprave, je zato vsako leto daljši. Nekaterim at- letskim reprezentantom in va- terpolistom Mladosti so se lani pridružili še nogometaši Crve- ne Zvezde, Dinama Vinkovci, košarkaši Ohmpije, rokometa- ši Slovana. Kot je povedala Fanika La- movškova, vodja gostinstva v RTC Unior, je ob tem po- membno tudi to, da so ponud- bo popestrili tudi v zimskem času, ter tako poskrbeli za raz- vedrilo gostov tudi takrat, ko smučanje zaradi slabega vre- mena ni mogoče. Plavanje v bazenu, medico center, savna, trim kabinet, namizni tenis, redne kino predstave, vsakod- nevni disco in ples z živo glas- bo, nastopi folklornih skupin in pevskih zborov, video igre za najmlajše, vse to je tisto, kar je centru v začetku manjkalo. Če k temu dodamo še trgovi- no, smučarski servis in smu- čarsko šolo ter sposojevalnico smučarske opreme, ki je s tri- sto pari smuči največja pri nas, potem misel, da se Rogla uvrš- ča med naše najboljše oprem- ljene zimske centre, gotovo drži. Takšni vidno širši ponudbi so primerno višje tudi cene, kar je v letošnji sezoni vplivalo tudi na strukturo gostov. Več je tujcev in seveda več tistih domačih gostov, ki si lahko privoščijo malce dražje počit- nice. Na Rogli ugotavljajo, da ima tak zavesten korak v iska- nje določene strukture gostov tudi svoje prednosti, saj so lah- ko temu primerno oblikovali tudi svoje gostinske usluge ter v tej sezoni vpeljali tudi samo- postrežni način zajtrka. Te spremembe na Rogli še najbolj občuti Ana Podgraj- šek, prej oskrbnica, sedaj pa natakarica v stari koči na pla- ninski koči na Rogli: »Že dva- najsto leto sem tu in vesela sem, da je koča ostala takšna kot prej, s tem da so jo arhitek- ti spretno povezali s hotelom. Veliko gostov zaide k nam, saj v koči najdejo tisto pravo pla- ninsko domačnost. Razlika je velika. Danes hrane in pijače ne nosimo sem gor v nahrbtni- kih in tudi gostov je veliko več.« In kaj menijo o uslugah in urejenosti smučišč gostje? Majda Hlade iz Selnice ob Dravi: »Na Rogli je predvsem dobro to, da imaš kaj početi pozimi in poleti. Smučišča so raznolika, primerna zahtevnej- šim in najmanj veščim smu- čarjem. Podobno je z zabavo - za vsakogar je nekaj. Tudi or- ganizacija strežbe je dobra, na- takarji prijazni, hrana okusna in tudi porcije primerne. Sama sem gostinka in se ob tem tudi zavedam, da verjetno vsakemu ne morejo ustreči. Morda le do- bronamerna pripomba. Vidim namreč, daje precej tujcev, za- to bi bilo morda prav, da so menuji tiskani v večih jezikih. Za smučišča pa se mi zdi, da so v sedanjih razmerah, ko je ne- kaj dni neprestano snežilo, pri- merno urejena. Mislim, da je Rogla takšna kot je sedaj, po uslugi precej podobna tujim centrom.« Še bolje je seveda, če da takšno primerjavo s tujimi centri kakšen tuj gost. Michel Rade iz Pariza je prvič v kakš- nem jugoslovanskem smučar- skem centru in tudi prvič v Ju- goslaviji: »Zelo sem zadovo- ljen z uslugami na Rogli ter tudi z odnosom žičničaijev in gostincev do nas. Hrana je od- lična, pa tudi vse ostale usluge so zelo dobre. Pravzaprav ni- mamo časa, da bi nam bilo dolgčas. Edino kar me moti, je slabša povezava med smučišči in s tem v zvezi pomanjkljive oznake ob progah. Roglo bi lahko primerjal s francoskim Mongenevrom pa tudi s kakš- nim drugim francoskim cen- trom. Poleg tega bi v Franciji za takšne počitnice plačal dva- krat več in vprašanje je, če bi bile usluge tako kvalitetne kot tu.« Kot je povedal Rado Žibrik iz Ljubljane, Kompasov vodič, ki skrbi za Francoze, so vsi z uslugami na Rogli zadovoljni. Zanje organizirajo tudi večerje na turističnih kmetijah, folklo- ro, izlet v Črešnjice na pokuši- no štajerskih vin ter nakupo- valni izlet v Ljubljano, ob tem pa jim vsak večer pripravijo še zabavne igre in tekmovanja. Ob Francozih, ki jih je bilo prejšnji teden na Rogh 82 in ki se menjajo tedensko, je v hote- lu Planja tudi precej Dancev in Madžarov. Mnenje o dobrih pogojih na smučiščih so potrdili še neka- teri gostje. Dani Lajnšček iz Slovenskih Konjic je povedal, da so proge sicer slabše ureje- ne kot pred zadnjimi snežnimi padavinami, a menil je, da jih zaradi strukture snega tudi ni mogoče veliko bolje steptati. Podobnega mnenja je bila tudi Nada Nodilo iz Pule in vodja tečaja za pridobitev naziva va- ditelj smučanja, Vili Koražija iz Celja. Kritičen pa je bil Jože Varga iz Murske Sobote: »Smučišča so bolj slabo urejena. Ne vem sicer, kako je bilo pred tem snežnim viharjem, ker smo tu- kaj le od časa, ko je pričelo snežiti, vem le to, da v teh dneh ni bilo dobro urejeno. Kako je danes, bom še videl, a kakor so mi povedali drugi, je menda dobro. Bolj kot to me moti odnos nekaterih žičničar- jev, ki so včeraj, ko je snežilo, raje sedeh v koči, kot pa da bi pomagali pri žičnici. PohvaUl pa bi monterje, ki so se pri po- pravilu vlečnic res trudili.« Pokukali smo tudi v pritož- no knjigo, kjer pa pritožb na račun smučišč, z izjemo nego- dovanj zaradi vrste pri smučiš- čih z avtomatsko kontrolo kart, ni bilo. Prej bi lahko re- kli, da je bilo več pohval, tudi takšnih, samo s »Hvala« in podpisom. Za popolnejšo informacijo o boljši ali slabši urejenosti smu- čišč pa smo poprosili tudi vo- djo smučišč Antona Logarja: »Mislim da smo v razmerah, kakršne so pri temperaturah okoli minus 10 stopinj in ob nenehnem sneženju proge do- bro uredili. Suh sneg lahko na- mreč v takšnih pogojih steptaš le toliko, da iztisneš zrak iz nje- ga. Poleg tega potrebujejo trije teptalci 30 ur, da prevozijo vsa naša smučišča. V dneh, ko je neprestano snežilo, se tako po enkratnem teptanju sploh ni poznalo, da so bili na smučiš- čih, tako da smo dejansko pro- ge malce bolje usposobili šele danes.« In kako je z varnostjo na smučiščih? Redarjev na smu- čiščih res nismo videli, smo pa na smučišču srečali miličnika Gorazda Polanca iz PM Slo- venske Konjice: »Velik napre- dek je, da smo na Rogli sedaj stalno, vsak dan in ne le občas- no. Zaradi tega seje zmanjšalo število kaznivih dejanj na smu- čiščih pa tudi število tatvin opreme. Na smučišču deluje- mo bolj preventivno in le izje- moma tudi kaznujemo. Ob ok- vari kakšne vlečnice skrbimo tudi za red v vrstah, ki so ta- krat daljše. Sicer pa, sodeč po urejenosti prog, v centru do- bro skrbijo za upoštevanje do- ločil Zakona o varnosti na jav- nih smučiščih. Premalo ener- gični so le na parkirnih prosto- rih, kjer bi moralo biti več reda.« Mnenja gostov Rogle in predstavnika tistih, ki skrbijo za red na smučiščih, so torej drugačna in bistveno boljša kot prejšnje leto. Navkljub te- mu je bila Rogla letos slabše ocenjena, zato je Fanika Lo- movškova pripomnila, da bi bilo dobro, če bi ocenitev po- novili, seveda v drugačnih po- gojih in ne takrat, ko šo smu- čišča zaradi premočnega sne- ženja zaprta. Po našem mnenju pa pono- vitev ocene ni tako pomemb- na, saj je akcija za Zlato snežin- ko bolj kot k spodbujanju tek- movalnega duha usmerjena k izboljšanju razmer na naših smučiščih in upoštevanju do- ločil Zakona o varnosti na slo- venskih javnih smučiščih. Z obojim pa so gostje z večine zadovoljni, kar je najpomemb- neje, saj je njihova pohvala največ vredna in za center predstavlja najboljšo reklamo. R. PANTELIČ Foto: E. MASNEC Tudi na Rečici turistično društvo Na Rečici ob Savinji so v soboto ustanovili novo turistično društvo, šest- sto v občini Mozirje. Celjska turistična zveza ima tako sedaj z vsemi območnimi zvezami že 34 članic. Število pri tem seveda ni bistveno, saj gre pri vsem predvsem za vsebi- no dela, kot je na usta- novnem občnem zboru pojasnil profesor Zoran Vudler s Celjske turistič- ne zveze. Tako bodo na Rečici v novo društvo vključili tudi hortikultur- no sekcijo ter člane osta- lih društev in organizacij v kraju, ter tako s skupni- mi močmi poskrbeli za popestritev svoje ponud- be, za lepši videz kraja ter za boljšo gostinsko po- nudbo. Bolj organizirano se bodo lahko lotih tudi izvedbe vsakoletne Va- ške olimpiade. S pripravami za ustano- vitev društva so na inici- ativo Draga Jelenka pri- čeli že lani, pobuda o ustanovitvi društva pa iz- vira iz vse živahnejšega turističnega utripa v kra- ju in okohci, saj je zaseb- nik Jože Borštnar lani v svojem avtokampu v Var- poljah imel že več kot 9400 prenočitev. Udelež- ba na ustanovnem obč- nem zboru, na katerem je spregovoril tudi Lojze Plaznik, predsednik Gor- nje Savinjske turistične zveze, je bila zelo dobra. Za prvega predsednika so izvolili Jožeta Skončnika. RP Dobro gospodariU Turistični delavci v Šempe- tru so se v soboto sestali na redni letni skupščini, da bi pretehtali preteklo leto in sprejeli načrt dela za tekoče. Predsednik Slavko Strucl je v poročilu izrazil zadovoljstvo z doseženimi rezultati. Morda najbolj nazorno prikazuje uspešnost dela dohodek, ki je bil lani kar za 25 odstotkov večji od izdatkov. Razveseljivo je tudi število obiskovalcev, ki je v lanskem letu preseglo vse dosedanje rekorde. Antični park je obiskalo 17.392 obisko- valcev, od tega 1709 tujcev, ja- mo Pekel pa 31.354 obiskoval- cev, od tega 2677 tujcev. Veli- ko zanimanje vzbuja tudi gozdna geološka poučna po! ki privablja iz leta v leto ve gostov, večinoma šolarjev Prav tukaj pričakujejo še ve; obiska, saj bodo v kratkem ii dali posebno razglednico gozd ne poti. Lani so med drugim saniral nagrobnike v Antičnem parku delo je opravil Zavod za spo meniško varstvo iz Maribora skrb po strokovni plati za to pa je nosila ravnateljica celj- skega Pokrajinskega muzeja Na konferenci so podelili prvič plakete turističnega društva Šempeter. Bronast so prejeli Vera Kolšek, Zorai Vudler,^ Vlado Vrtačnik in Franc Štorman. Za urejene okolje in lepo cvetje pa s« knjižne nagrade prejeli Mari' ja Gmajner, Zinka Petek. Ivi ca Oplotnik, Zlatka Korun Marija Šprohar, Milka Kudefi Ljudmila Arzenšek, Marija Bogpvič, Jože Gračner, Mile- na Žerič, Irena Četina, Jože Pogačar; za urejeno kmečko dvorišče so priznanja prejela Serdonerjeva, Tomanova in Tkavčeva kmetiia. prof. Vera Kolšek, ki je tud sicer v veliko pomoč šempe terskim turističnim delavcem Obnovili so tudi okolico vhodJ v jamo Pekel in opravili še dru ga manjša dela ter pripravil več že tradicionalnih, turistič- nih prireditev in seveda ka! najtesnejše sodelovanje s celj sko turistično zvezo in drU gimi. Prizadevnim turističnim de lavcem se je v imenu Turistih ne zveze Celje zahvalil in jiH čestital za uspešno delo proi Zoran Vudler. T. TAVČAl Spoštovane stranke obveščamo, da bomo koncem meseca februarja zamenjavali staro terminalsko opremo z novo. Zato vas obveščamo, da v tem času ne bo mogoče opraviti vseh vrst poslov na blagajniških okencih. S to posodobitvijo stare računalniške opreme želi banka sto- riti korak naprej pri poslovanju z občani. Maksimalno se bomo potrudili, da bodo dela opravljena v najkrajšem mož- nem času, s tem pa tudi vrnitev možnosti za normalno oprav- ljanje vseh vrst denarnih poslov. . . V tem času prosimo varčevalce, da z razumevanjem sprej- mejo zamenjavo opreme ter preložijo določeno denarno - finančno opravilo na kakšen dan pozneje. Poživitev dela v Braslovčah Braslovče imajo glede na svojo lego in jezeri precejšnje možnosti za uspešno vključe- vanje v turistično ponudbo Savinjske doline. Vseh možnosti še niso izkori- stili, so poudarili na sobotni letni konferenci. Iz poročila predsednika društva Andreja Korošca pa izhaja, da so se v preteklem letu na tem področ- ju trudili. Predvsem so posku- šali pritegniti k sodelovanju čimveč krajanov, povezali pa so se tudi z osnovno šolo, kjer deluje turistični krožek, da bi si zagotovili podmladek. Os- novna šola Braslovče ima pri urejanju okolja večletne izkuš- nje kar dokazuje tudi, daje bi- la n^bolj urejena šola v prete- klem letu na področju celjske turistične zveze za kar je preje- la tudi Turistični nagelj. Poleg tega so uredili okolico jezera in drugo. V program dela za letos so zapisali, da bodo še naprej skrbeli za okolico jezera, pri- pravili bodo akcijo za najlepše urejeno stanovanjsko hišo in kmetijo, organizirali bodo Dan hmeljarjev itd. T. TAVČAR 20. FEBRUAR 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Ne pošiljajte posameznih kuponov Nekaj neučakanih nav- dušenk za 14. izlet 100 kmečkih žensk na morje, ki bo prvi teden aprila, je že začelo pošiljati kupo- ne, kar pa ni prav. Poča- kati je treba na vse štiri številke, jih nalepiti v .prazne okvirčke, eno mo- rebiti manjkajočo števil- ko pa lahko nadomestite z rezevnim »žolijem«. Na kupon je treba napi- sati še osnovne osebne podatke, to nalepiti izk- ljučno na dopisnico (ku- ponov v kuvertah ne bo- mo upoštevali) in poslati v uredništvo, kjer bomo opravili javno žreb. Iz prejšnjih izletov imam točne spiske dosedanjih potnic, tako da bodo na vrsto prišle tiste, ki doslej niso. Pod pokroviteljstvom poslovne skupnosti Hme- zad-Merx bomo potovali v Piran in Lipico, ogledah pa si bomo večji del slo- venske obale. Kot vedno pripravljamo tudi tokrat številna presenečenja. TV Zalitevne naloge jske kmetijske zemljišlie sicupnosti Vprašanje Je, če bo delo zmogla njena strokovna služba Leto 1985 je bilo za delo kmetijske zemljiške skup- nosti v občini Celje napor- no, saj so poleg tekočih na- log sodelovali pri izdelavi družbenega plana za sred- njeročno obdobje, veliko časa pa so porabili pri kate- gorizaciji in ponovni razvr- stitvi kmetijskih zemljišč. V prvo območje trajno va- rovanih kmetijskih zemljišč so razvrstili 5.222 hektarov, skupaj z zemljišči zaščitenih kmetij pa je sedaj v tem ob- močju skupaj 6.842 hekta- rov, kar je 68,5 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Za takš- no, prvo območje velja po- sebno strog režim: nekmetje v njem ne morejo pridobiti zemljišč, kajti ta zemljišča so dolgoročno namenjena izk- ljučno za kmetijsko rabo. Odnos do zemlje, do kme- tijskih zemljišč posebej in do pridelave hrane se je v obči- ni Celje v zadnjih letih bi- stveno popravil in pozitivni premiki so vidni, ugotavljajo v zemljiški kmetijski skup- nosti. Vendar pa jim vse več- je zahteve in pristojnosti povzročajo tudi glavobole. Kadrovski problem postaja iz dneva v dan največja ovira in v strokovni službi skup- nosti, ki šteje tri ljudi (tajni- ka, pravnika in računovodjo) se resno sprašujejo, kako biti v prihodnje kos vse večjim nalogam in zahtevam. V minulem srednjeroč- nem obdobju so bili v kme- tijski zemljiški skupnosti zadolženi za 270 hektarov hidromelioracij in 100 hek- tarov zložb, načrti za na- slednje srednjeročno ob- dobje ob enakem kadrov- skem sestavu zaposlenih v strokovni službi pa predvi- devajo 570 hektarov hidro- melioracij in prav toliko - 570 hektarov zložb. Glede na to, da gre v glavnem za zasebni sektor kmetijstva, so naloge še toliko bolj zah- tevne, kajti zasebna lastni- na je za kmete še vedno »sveta stvar« in težko je pri njih odpraviti bojazen, da ne gre za razlastitve in po- dobno. Po mnenju Petre Cokan, dipl. pravnice, je bilo minulo leto s pravnega vidika v zem- ljiški skupnosti Celje izjem- no burno. Največ dela je bilo zaradi nove kmetijske zako- nodaje, kar je zahtevalo veli- ko sodelovanja z zemljiško knjigo in geodetskim zavo- dom. Pri delu z zložbenimi udeleženci vsaj v prvi fazi ni- so poznah nepremostljivih težav, tako tudi sedanje zlož- be v Zadobrovi na površini 209 hektarov potekajo po na- črtu. Sedaj so ravno v fazi nove razgrnitve zemljišč, pr- vi krog pogovorov in pri- pomb z udeleženci je že za njimi. Tajnik skupnosti Jurij No- vak meni, da so načrti za na- slednje srednjeročno obdob- je obširni in to dokazuje z naslednjimi podatki: hidro- melioracije 570 hektarov, 570 hektarov zložb zemljišč in to na območjih Medloga, Suš- nice, Lahomnice, Rožnega vrha, Brezove, Lipovca in glinokopa Ljubečne. Delo je zelo zahtevno, saj gre za veli- ka območja, razdrobljeno posest v smislu lastništva in zemljiška skupnost dela prav gotovo ne bo zmogla, če ne bodo aktivno sodelovali melioracijski in zložbeni udeleženci. Bistveno je, da kmetje spoznajo, da je takš- na aktivnost zemljiške skup- nosti dejansko njim v prid oziroma v prid boljše kmetij- ske pridelave na zemljiščih. MITJA UMNIK Mleko ho marca spet dražje Mlekarji pa bodo za slabšo kakovost mleka odbijali od cene z januarskim odkupom mleka so mlekarji iz Arje vasi zadovoljni, saj so odkupili za osem odstotkov več mleka kot lani januarja. Sicer odkup v zadnjih letih stalno naraš- ča; tako je za zadnjih sedem let odkup na leto v povprečju za sedem odstotkov večji, leta 1984 se je odkup povečal celo za 14 odstotkov, lani pa samo za štiri odstotke. To je verjet- no že znak, da z odkupno ceno mleku kmetje nimajo več ra- čunice. Četudi je v preteklosti v stari celjski mlekarni prihajalo ob- časno do določenih viškov mleka - razlogi so bili v pre- majhnih predelovalnih zmog- ljivostih - pa so mlekarji tudi v okviru slovenske »mlečne po- litike« v kmetijstvu stalno spodbujali mlečno pridelavo, še posebno za bistveno pove- čane zmogljivosti nove mle- karne v Arji vasi. Mlekarji da- nes zatrjujejo, da prideloval- cem mleka niso dali čutiti ob- časnih težav zaradi viškov, saj so se preveč bali, da bi se kmetje preusmerili stran od mlečne pridelave. Zato so tudi ob vsakršnih modrovanjih, da je preveč mleka, dobih »kurjo polt«. Temeljna usmeritev je bila v zajetju še večjega števila pride- lovalcev mleka oziroma krav molznic (danes je v odkup za- jetih 56 odstotkov krav) in pri- dobiti tudi čim več v mlečno pridelavo usmerjenih kmetij. Iz poluradnih virov smo iz- vedeli, da se bo odkupna cena mleku popravila navzgor že prihodnji mesec, čeprav bodo hkrati začela veljati strožja merila za kakovost. Drugače povedano: za manj kakovost- no mleko (higienska oporeč- nost) bodo mlečni prideloval- ci dobili bistveno manjše pla- čilo._ Sneg ovira mlekarska vozila Februarski sneg je povzročil nemalo težav mlekarskim vo- zilom, ki na zbiralnicah kasni- jo, marsikateri kmetje zaradi zasneženih poti mleka niti do zbiralnic niso mogli prinesti ali pripeljati tako, da bo februar- ski odkup tudi zaradi mleka v koritih gotovo manjši od priča- kovanega. Še posebej to drži, v kolikor se snežne razmere ne bodo spremenile. V Arji vasi sicer trdijo, da z avtoparkom ni večjih proble- mov, da pa natikanje snežnih verig na vozila na stranskih mlečnih poteh, pa potem spet snemanje na glavnih cestah, povzroča dokajšnje zamude pri pobiranju mleka. Velika mreža zbiralnic Mlekarji iz Arje vasi morajo mleko pobirati iz 360 zbiralnic. Dosti je majhnih zbiralnic, iz katerih je mogoče dnevno na- črpati komaj do 40 litrov mle- ka, kakšnih 50 zbiralnic je zmogljivosti do 100 litrov, medtem ko je zbiralnic do 500 litrov mogoče našteti na prste. Gre torej za veliko razdroblje- nost, kar bistveno podraži pre- voze in s tem poveča stroške na liter predelanega mleka. Ob vsesplošnem pomanjka- nju denarja (ki je tudi vedno dražji!) morajo biti odločitve o postavitvi novih zbiralnic vse bolj pretehtane. Tudi naložba v zbiralnico je zelo drag poseg - danes stane takšna zbiralnica najmanj poldrugi milijon di- narjev, k čemur je treba prište- ti še 800.000 dinarjev za hladil- ni bazen - zato morajo biti ko- ličine mleka na določenem ob- močju gospodarsko zanimive. Za odkup mleka so v glav- nem zadolžene zadružne kme- tijske organizacije, ki na ra- čun organizacije odkupa, se- lekcije in gradnje zbiralnic ter vzdrževanje pri današnji ceni mleka dobijo tri dinarje in pol pri litru. To je za ome- njene namene malo denarja, zato je treba pri zbiranju na- ložbenega denarja za zbiralni- co najeti še kakšna posojila, nekaj posebej v te namene do- dajo mlekarji. Največkrat pa se zgodi tako, da zadruga na- kupi gradbeni material, kmetje zbiralnico sami zgra- dijo, mlekarski delež pa je v hladilni tehniki. Mleko ni dovolj kakovostno Za manj kakovostno mleko v glavnem mlekaiji prideloval- cem niso odbijali od osnovne cene, pravi vodja odkupa mle- karne v Arji vasi Milan Mir- nik. In zakaj ne? »Glavni cilj nam je bil pove- čati odkup mleka. Mogoče je to tudi naš spodrsljaj, da se Kako do boli kakovostnega mleka? Posebnih posegov in kakš- nih dodatnih stroškov kmetje ne bodo imeli, kajti za dobro kakovost mleka je bistveno takojšnje hlajenje mleka po molži, pa seveda čiste posode, pranje vimenov, jemanje pr- vih curkov mleka. Skratka: vse tisto, kar higiensko in teh- nološko pridobivanje mleka zahteva. nam sedaj količine mleka ve- čajo, kakovost pa ostaja na niz- ki ravni,« pravi Mirnik. V pri- hodnje pa mislijo mlekarji bolj usklajeno spodbujati količine in kakovost. Prva priložnost za sankcije (za odbijanje pri os- novni ceni za slabšo kakovost) bo mesec marec, ob hkratni predvideni povišani ceni od- kupljenega mleka. MITJA UMNIK PRIREDITVE V DOMU KULTURE V MARIJA GRADCU bo v soboto, 22. februarja ob 18. uri nastopila KUD Pivovarna Laško z Ander- senovimi Veselimi spevoigrami. Delo je režirala Ljerka Belak, glasbeno pa opremil Bogo Veras. V DOMU KRAJANOV V VRBJU bo v nedeljo ob 15. uri v okviru gledališke karavane Cankarjevega doma predstava Wil- Ijema Shakespeara Sen kresne noči, ki jo bo uprizorilo Ama- tersko gledališče Vrba. V GASILSKEM DOMU V VELIKI PIREŠICI bo v nedeljo, 23. februarja ob 16. uri premiera drame Vladimirja Levstika Kastelka, ki jo je na oder postavila dramska skupina domačega kulturnega društva. V KULTURNEM DOMU V ŽALCU bo v ponedeljek, 24. in v torek, 25. februarja gostovalo Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja. Uprizorili bodo Vilhar-Mahničevo delo Večer v čitav- nici, delo pa je režirat Bogomir Veras. Obe predstavi v kultur- nem domu bosta ob 19. uri. V GASILSKEM DOMU V MATKAH bo v nedeljo, 23. febru- arja gostoval gledališki igralec Zlatko Šugman. Ob 16. uri bo nastopil z monodramo Miloša Mikelna Fraklova vrnitev. KOZJANSKI KULTURNI TEDEN - V okviru prireditev ob Kozjanskem kulturnem tednu, se bodo v prihodnjih dneh kr£yanom v Šmarju, Rogaški Slatini in Mestinju predstavile folklorne skupine občine Šmarje. V šmarskem kulturnem domu bodo nastopile jutri ob 17. uri, uro in pol kasneje pa bo razgovor o plesni dejavnosti v občini. V soboto bo nastop folklornih skupin v Zdraviliški dvorani Rogaški Slatini ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. uri v kulturnem domu v Mestinju. V DOMU KULTURE V TITOVEM VELENJU bo v sredo, 26. februarja gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane z dramo Arthurja Millerja: Lov na čarovnice. Predstava bo ob 19.30 uri. MESEC KULTURE V OBČINI MOZIRJE - V okviru priredi tev, ki jih v mozirski občini pripravljajo v mesecu kulture, si bodo lahko danes ob 9. uri v Nazarjah, ob 11. v Šmartnem ob Paki in ob 14. uri v Gornjem gradu ljubitelji lutkovnih pred- stav ogledali lutkovno igrico Butalske razglednice, ki jo bodo izvedli člani PD Savinja Mozirje. Jutri ob 18. uri bo v domu kulture v Nazarjah koncert pevskih zborov Nazarje in Luče ob Savinji, uro kasneje pa bo v mozirskem kulturnem domu predstava K.^uhove in Štihove drame Mati v izvedbi PD Anton Žavc iz Gornjega grada. Koncertu pevskih zborov iz Nazarja in Luč bodo lahko v ] soboto ob 18. uri prisluhnili krajani v Lučah. V nedeljo, 23. februarja bo gledališka skupina iz Nove Štifte i gostovala ob 11. uri v kulturnem domu v Solčavi, ob 15. uri pa ] v lučkem kulturnem domu. Obakrat se bodo predstavili s komedijo Marjana Marinca Ad acta. V Šmihelu nad Mozirjem pa bo v nedeljo ob 15. uri Jubilejni koncert pevskega zbora Smihel ob 40. obletnici delovanja. V Gornjem gradu bo v ponedeljek, 24. februarja ob 13. uri predstava mladinske igre Volk in kozlički. Igro bo uprizorilo šolsko KUD Celodnevne osnovne šole Gornji grad. V torek, 25. februarja bo predstava mladinske igre Volk in kozlički še v Moziriu ob 8. uri in v Rečici ob Savinji ob 10. uri. V sredo, 26. februarja ob pol sedmih zvečer pa bo v Šmihelu nad Mozirjem gostovala gledališka skupina PD Nova Štifta z Marinčevo komedijo Ad acta. V NARODNEM DOMU V CELJU bo v torek, 25. februarja ob 19.30 uri peti abonmajski koncert, na katerem bo nastopU Kitarski trio iz Zagreba. V VEČNAMENSKI DVORANI V ZREČAH bo v soboto, 22. februarja ob 18. uri Zabavni večer z New Swing Quartetom in Moped showom. V KNJIŽNICI EDVARDA KARDELJA V CELJU je odprta razstava knjižnega gradiva ob stoletnici rojstva Vladimirja Levstika. Danes ob 17. uri pa bo v sejni sobi knjižnice predava- nje Božene Orožen z naslovom Trubar in celjsko področje. V RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI je odprta razstava likovnih del Ane Marije Vl^-Oswald in Janeza Kneza. V KNJIŽNICI V TITOVEM VELENJU je odprta razstava plastik Vojka Štuhca in Rada Jeriča. V MEVERJEVI VILI V ŠOŠTANJU je odprta razstava čla- nov kluba Šaleških likovnikov. LIKOVNE RAZSTAVE V LAŠKEM - V Laškem dvorcu je na ogled razstava likovnih del Goceta Kalajdžijskega. V foy- erju Zdravilišča razstavlja gvaže akademska slikarka Tatjana Verbinc, v avli hotela Hum pa si lahko ogledate razstavo vitražev Sonje Kotar. V MUZEJU REVOLUCIJE V CELJU je odprta razstava likovnih del slikarja Rama Selimoviča. Dvorana Golovec Celje - petek 7. marca ob 19.30 uri SIVIEH NA SMEH - južnoameriške melodije - skeči - narečja Slovenski veseli večer DAN ŽENA '86 Mito Trefalt Sodelujejo: Gašperji, Alberto Gregorič, Janez Košnik, Vera Perova, France Trefalt, Prieška Frančika, Špela, Neža, Janez Svetokriški. Predprodaja vstopnic - dvorana Golovec Celje. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 20. Po družbenem dogovoru se bodo cene komunalnih storitev višale dvakrat v v večini občin na našem območju so te dni že spreje- li višje cene komunalnih storitev. Cene so višje od 23 do 96,9 odstotkov, skok pa je nekoliko višji tudi zaradi Družbenega dogovora o oblikovanju cen komunal- nih storitev, ki predvideva, da naj bi se cene komunal- nih storitev povečale le dvakrat na leto. Sedanje ce- ne naj bi torej veljale do le- tošnjega julija (razen tam, kjer jih še niso povečali). V vseh treh Kozjanskih občinah (Laško, Šentjur in Šmarje) s podražitvami še čakajo in tam veljajo še lan- ske cene. V Laškem napove- dujejo, da bo povečanje cen precej visoko, ker gre za pre- cejšen razkorak med stroški in cenami komunalnih stori- tev; predlog je v razpravi, menijo pa, da ni primeren za objavo, dokler ne bo do- končno izoblikovan. V Šmarju pri Jelšah so predlog novih cen izdelali že ob koncu preteklega leta, vprašanje pa je, če bo začel veljati že prihodnji mesec, ker je še nekaj pripomb, ki jih bodo obravnavali na pri- hodnji seji izvršnega sveta. Tudi v Šentjurju so zahte- vek za podražitev izdelali že lani, niso pa ga še dovolj pre- učili, da bi ga lahko že spre- jeh. V našo tabelo pa smo vnesli nove podatke oziroma cene iz predloga, ki ga bodo verjetno sprejeli. V Mozirju so cene dvignili že lani decembra, trenutno pa nimajo zahtevka za še viš- je cene komunalnih storitev. Sicer pa so se lani v tej obči- ni v drugem polletju cene komunalnih storitev dvigni- le za 30 odstotkov. V vseh občinah so se v skladu z Družbenim dogovo- rom o obhkovanju stanarin in najemnin v tem letu povi- šale stanarine za 43 od- stotkov. V Celju je tako na primer povprečna stanarina za kva- dratni meter stanovanjske površine 70,07 dinarjev. V večini občin bodo te dni podražili tudi ogrevanje. V Celju se je daljinsko ogreva- nje podražilo za 35 odstot- kov. Za ogrevanje kvadrat- nega metra stanovanjske po- vršine je tako potrebno pla- čati 191,75 dinarjev, za po- slovne prostore pa 238,55 di- narjev. V Štorah se je cena povečala za 25 odstotkov in znaša 104,65 oziroma 138,40 dinarjev. Kubični meter to- ple vode v Celju stane 1100 dinarjev. Za primerjavo še cene iz Titovega Velenja, kjer imajo prav tako urejen enoten si- stem ogrevanja (v vseh dru- gih občinah je cena ogreva- nja različna od kotlovnice do kotlovnice). Cena ogrevanja je 45 dinarjev za kvadratni meter oziroma 62,50 v stano- vanjskih hišah. Ena mega- vatna ura (za gospodinjstva) stane 1772 dinarjev, topla vo- da pa 375 na osebo ali 138 dinarjev za kubični meter; za industrijo je topla voda ne- koliko dražja 318 dinarjev za kubični meter. S. ŠROT * V Laškem računajo odvoz smeti 100 dinarjev na osebo. Sicer pa so v tabelo vnesene stare cene, ker novih še niso sprejeli. Novih cen niso sprejeli tudi v Šmarju pri Jelšah in Mozirju (30 odstotno povečanje velja za lansko drugo polletje). Stare cene veljajo tudi še v Šentjurju, v tabelo pa smo vnesli že nove, ki so zapisane v predlogu podražitev (sprejeli naj bi ga te dni). V Titovem Velenju nismo uspeli priti do podatka, za koliko odstotkov so se dvignile cene, mozirska občina pa je edina na našem območju, kjer ne zaračunavajo kanalščine. Cene za odvoz smeti v tabeli veljajo za gospodinjstva, ker za industrijo v občinah razhčno oblikujejo cene (na število kvadratnih metrov poslovne oziroma proizvodne površine ali pa za kubični meter odpadkov). Vsepovsod pa šo cene za industrijo - tako kot pri vodi - višje, kot za gospodinjstva. Še zadnjič občins telimovanja Ob koncu tedna so se mlad niki iz celjske, konjiške in la ne še zadnjič pomerili na o tekmovanjih v poznavanju It dejavnosti. S tem so se tudi la občinska predtekmovai boljše ekipe aktivov mladi) nikov iz vseh osmih občin pt pomerile v soboto na obmoi movanju v Gorici pri Slivni Celjski mladinci so tekmo\ pravili v Domu jugoslovanskt armade, udeležilo pa se ga je Letos so se najbolje odrezaU i družniki s Frankolovega, druf je mesto pa sta zasedli ekipi j nega v Rožni dolini in učenci skega šolskega centra. V lašl so pripravili tekmovanje v \ Laškim, zmagali pa so mladir čice. V konjiški občini so tek »Mladi in kmetijstvo« združi ljučkom kuharskega tečaja. C tor prireditve je bila konjiška ska zadruga, v poznavanju kn dejavnosti pa so se med seboj člani Aktiva mladih zadi Kmetijske zadruge. Konjiške bodo na območnem tekmov stopali Milan Brglez, Jožica 2 Vikica Polh. IVANA! Industrijsko _gasilsko dru- štvo Železarna Store je predv- sem zanimivo po tem, da ni izključno namenjeno inter- vencijam v tovarni, ampak da v svojih vrstah združuje tudi ostale krajane, ki tam niso za- posleni. Trenutno imajo 165 članov od pionirjev do vete- ranov, ter enajst aktivnih de- setin, ki se pojavljajo na vseh tekmovanjih. Poveljnik dru- štva Janez Klakočar: »Lani smo v železarni posre- dovali pri treh večjih požarih, bilo pa je tudi nekaj manjših. Zimski čas je namenjen semi- narjem, rednim vajam pa tudi tekmovanjem, zlasti pa vzgoji celotnega članstva. Poseben problem je zastarela oprema, kar še posebej velja za avto- park. Tako naj bi že letos za- menjali avtocisterno, za kar bosta sredstva prispevala žele- zarna in SIS za požarno var- nost. Pred leti smo zgradili večje garaže, kajti že takrat smo računah na nova vozila.« Janez Klakočar je tudi vodja poklicne enote v železarni, ki ima šestnajst članov, delajo pa stalno. So edino industrijsko društvo v Sloveniji, ki se uk- varja s pionirji, zato se ne boji- jo za podmladek, ki bo kasneje izpopolnil njihove vrste. Pionirji imajo svojo hranilno knjigo in ves denar, ki ga zbe- rejo, kasneje porabijo za razne akcije. Dobro sodelujejo tudi s TVD Partizan Štore, ki so mu uredili nočno razsvetljavo na smučišču, zato pa dobijo karto zastonj. Največji uspeh so do- segli pionirji, ko so leta 1980 postali državni prvaki na Tjen- tištu. Na osnovni šoli v Kom- polah imajo gasilski krožek in tudi z njimi dobro sodelujejo. Pred dvanajstimi leti so bili pobudniki ustanovitve gasil- skega društva na Svetini, tri leta pa v okviru njihovega dru- štva deluje desetina tudi v za- selku Pečovje-Laška vas. TONE VRABL Kmalu dom gasilcev In krajanov Na Ložnici pri Žalcu so opraviU 66. občni zbor pro- stovoljnega gasilskega dru- štva, kjer so v burni razpravi največ govorih o svoji tre- nutno največji akciji - obno- vi in razširitvi gasilskega do- ma. Dom še ni povsem kon- čan, to naj bi bilo do 15. ma- ja, zato so se zbrali kar v ga- raži. Lani pozimi so začeli s pripravo lesa za dom, kasne- je pa z gradbenimi in obrtni- škimi deh. V domu bo večja dvorana, ki bo služila potre- bam celotnega kraja, ki se je v večini tudi s prostovoljnim delom in prispevki vključil v akcijo. Na občnem zboru pa so omenih tudi takšne, ki so hodih mimo doma in niso prišli niti enkrat vsaj za ne- kaj ur pomagat. Doslej so opravili že preko devet tisoč udarniških ur, kar je izredne- ga pomena. V domu bo dobila svoje prostore tudi krajevna mla- dinska organizacija, ki jo vo- di Breda Bračko. Mladinci so obljubih, da bodo v bodo- če bolj aktivni in da se bodo tudi vključili v zadnja dela, da bi dom čimprej začel slu- žiti svojemu namenu. Kljub delu pri obnovi do- ma pa so se ukvarjali zlasti s pionirskimi desetinami ter z njimi tudi uspešno sodelova- li na občinskem in regijskem prvenstvu. Poleti so pripra- vih na morju tudi pionirski tabor. Občni zbor so izrabih tudi za podelitev priznanj najza- služnejšim članom društva. Jože Čebular in Milan Konč- nik sta dobila občinsko odli- kovanje prve stopnje, za de- set let zvestobe društvu pa so nagradili Valerijo Javni- šek, Ireno Matek, Damjana Čebularja, Matjaža Omladi- ča, Andreja Podmanickega, Sama Kača, Staneta Polška, Bojana Polška, Miho in To- neta Jošta, Ivico Zapušek in Janeza Antlogo. TONE ViiABI- Ivana Zavšek OBRAZI Če odrasel človek trdi, da so bili zanj in življenj- sko opredelitev odločilni že vzgibi v otroški dobi, potem mu kaže verjeti. Tako verjamem Ivani Zavšek, predsednici kra- jevne kor^ference SZDL v celjski Novi vasi in mate- ri štirih otrok, da je bilo prvo pionirsko priznanje v nekdanji II. osnovni šo- li v Celju odločilna zmaga nad kruto otroško bolez- nijo - paralizo in hkrati prva samopotrditev odraščajoče osebnosti. Nisem psihoanalitik, ki bi na takšnem podatku zgradil kar celo teorijo o osebnostnih sestavinah frontne predsednice SZDL, zapisati pa se mi zdi vredno, da so k njeni afmiteti do družbeno-po- litičnega udejstvovanja pripomogli tudi dornači zgledi, matere v AFŽ in precej »paverske«, kmeč- ke neposrednosti v kore- ninah kmetije na Ložnici. Tista kmetija je danes že na veliko pozidana z be- tonsko džunglo, približno takšno, v kateri predsed- nikuje Ivana Zavšek v na- ši Novi vasi. Toda sok iz tiste zemlje omogoča vzdržljivost, da zmore biti žena in mati, mentorica mladini (da je najstarejši sin Roman predsednik mladine v Novi vasi je povsem logična posledica maminih genov), pred- sednica komisije za po- moč hišnim svetom, par- tijska sekretarka v Sred- nji kmetijsko-Živilski šoh Celje in že drugo leto v vrhu frontne SZDL, da naštejemo samo glavne funkcije. Sedemletno profesi- onalno delo tajnice v kra- jevni skupnosti Medlogje z izkušnjami vred prene- sla v novo okolje, pa po- tem ni čudno, če je kra- jevno politično »kariero« naredila komaj v dveh le- tih. Kariero sem vdel pač v narekovaje, kajti kari- era politika na krajevni ravni pač ni kariera, am- pak garanje, samoodpo- vedovanje, povezano do- stikrat s slabo hvaležnimi občutki prevelikega šte- vila politično in drugače manj ali neaktivnih kraja- nov v bazi. Toda, prepri- čanje je moč in Beba (po tem imenu jo v glavnem bolj poznajo) jo ima naj- manj za človeka in pol. Se za enega človeka in pol pa je sposobnosti razporedi- tve dela, svojega in vseh družinskih članov. »Je pa le hudo,« je povsem člo- veško priznala, »in dosti- krat mi bo morala luč še svetiti do polnoči in čez.« MITJA UMNIK Popustni pust v Laškem čeprav smo pusta že pokopah in se od njega za letos poslovili to za Laško ne drži. Kar dve pustni prireditvi sta še bili. V so- boto so strelci iz Rečice pri Laškem pripravili tra- dicionalno pustno veseli- co z bogatimi nagradami, v nedeljo popoldan pa je kljub sneženju oživela mladež. V domu Dušana Poženela so namreč pri- pravili veselo otroško ma- škerado. Okrog 100 mla- dih našemljencev (med njimi tudi družiija iz Di- nastije) seje vrtelo in pelo v ritmu ansambla Eho. In nagrade. Vsak je dobil kozarček čaja in liziko. Tako so se odločili marlji- vi delavci Društva prija- teljev mladine Laško, ker so mnenja, da so se vsi po svoje trudili in jim zato velja enako plačilo. ' VLADO MAROT V Tepanju nova trge v krajevni skupnosti Tepanje dolgo niso več zadovoljni s pre vino, edino v tem kraju in o( večjih nakupih v Zreče in Sloi njice. Ko bo sneg skopnel, boi Kongrada začeli z gradbenimi d trgovino. Po pogodbi naj bi bili 15. avgusta letos. Samopostrežna trgovina bo im s skladiščem 265 kvadratnih met ga bo samo prodajnih površiri 12 nih metrov. Investitorje krajevni skupaj s sovlagatelji. Naložba okoh 45 milijonov dinarjev. Tr, prevzela Kmetijska zadruga Slov njice. Projekt, ki so ga prav tako2 Kongradu, predvideva tudi more tev objekta. V Tepanju raste nas naselje, kjer zdaj gradijo 45 md hiš, zazidalni načrt do leta 2000 pa va še nadaljnjo gradnjo 51 sta hiš. Kraj se bliskovito širi, zato zadovoljni, da je stari objekt, i trgovina, odkupil Unior Zreče z trebe. V naslednjih letih bodo ta dobili majhen obrat s čisto indus delno zajezil tudi dnevne vožnje večje industrijske centre v občii nje. MATEJA Brez pomoči RTV do štirili programov Tudi krajani Podvrha v Mozirju bodo odslej, podobno kot smo poročali za Vinsko goro, spremljali kabelski televizijski program. Ne gre sicer za kabelsko televizijo v njenem pravem pomenu besede, pač pa zgolj za tehnično rešitev, saj so nov antenski stolp, ki so ga postavili nad svojim naseljem, s televizijskimi sprejemniki povezali s kabli. Večina krajanov v tem delu Mozirja ni videla na svojih ekranih niti prvega televizijskega programa, zato so se za akcijo odločili kar sami, sestavili gradbeni odbor, zbrali sredstva in pričeli z deh. Novost, sedaj lahko spremljajo štiri programe, je vsakega, ki seje v akcijo vključil, stala 20 tisoč dinarjev, torej komaj nekaj več, kakor staneta dve boljši anteni. Prostovoljnega dela je bilo sicer precej, dobrodošla pa je bila pomoč domačina, elektroinstalateija Franca Čretnika in tovariša Pavlice, ki je naredil stolp. Glavni organizator delovnih akcij je bil Edi Kokot, pobud- nik akcije pa Aleksander Videčnik. Ustanovili štiri trojke v Veliki Pirešici v žalski občini imajo že 56 let gasilsko društvo, v katerem je trenutno 87 članov. Predsednik je Emil Grobelnik, poveljnik pa Rudi Štajner. Zaradi večje preventive v zaselkih so ustanovili štiri trojke in sicer v Hramšah, Zavrhu, Podgori in Galiciji, njihova največja naloga lani pa je bila adaptacija gasilskega doma, kar so opravili skupaj z domačim kulturnim društvom »Boris Kidrič«, saj obnovljen objekt služi tudi njim. Skupaj so tako opravih 7000 udarniških ur. Kupili so samo material, vse ostalo pa so opravili sami. Veliko jim je pomagalo tudi Cestno podjetje Celje. Letos bosta poleg izobraževanja in obiskovanja tekmovanj največji nalogi graditev požarnovarnostnih rezervoarjev in nabava avtocisterne, kar bodo storili z lastnimi sredstvi in tudi s pomočjo Cestnega podjetja Celje. T. VRABL NOVI TEDNIK - STRAN 9 Šiiiarjie, ki ga ni več fia ogled Je razstava fotografij Slavka Ciglenečkega Na predvečer kulturnega praznika Slovencev so v ? gmarju pri Jelšah, v tam- Rajšnjem domu kulture, od- ^ pj-ii eno najzanimivejših ■ razstav doslej. Da je do nje- ne postavitve sploh prišlo, je gotovo vsa zaslug^a Slav- ' ka Ciglenečkega iz Šmarja. ' fotograf po poklicu, je ve- lik del svojega življenja po- svetil zbiranju starih upo- dobitev Šmarja in okolice, skrbno pa je hranil tudi vse tiste fotografije, katerih av- tor je on sam. Razstava z naslovom Šmarje, ki ga ni več, danes živi, z njo pa so ^ oživeli številni dogodki, obrazi in podobe Šmarja iz davnine. V okviru kulturnega dru- štva Anton Aškerc v Šmarju pri Jelšah so lani ustanovili sekcijo za varstvo krajevne dediščine, zavedajoč se to- vrstnega bogastva, ki ga je tod naokoh v izobilju. .Slav- ka Ciglenečkega pa v Šmar- ju dobro poznajo, vedo za njegovo zbirko in tako je na- stala zamisel o razstavi, ki danes privablja številne obi- skovalce. Za svoje življenj- sko delo je Slavko Cigleneč- ki prejel najvišje kulturniško občinsko priznanje, plaketo Antona Aškerca. Ne, za frizerja pa ne če bi Slavko Ciglenečki ne bil fotograf, bi bil zagotovo frizer. S tem bi ustregel oče- tovim željam in frizerska obrt bi se obdržala pri hiši. Slavko je resda šel v frizer- sko šolo, a za zelo kratek čas. Še vajeniške dobe ni odslu- žil, že se je znašel med vajen- ci - bodočimi fotografi. Moj- strski izpit je po drugi vojni opravil v Ljubljani. S foto- grafijo je potem živel ves čas, do današnjih dni. Z njo je preživljal svojo družinico, »za dušo«, kot temu pravi- mo, pa je fotografiral vse, kar ga je pritegnilo, zanimalo, vse, kar je lepega opazil. Pol- nih šestdeset let. Kot upoko- jeni fotograf slika še danes. Na Šmarskem dobro vedo, kje je lahko dobiti fotografi- jo čez noč. Za potni list, osebno izkaznico, če se mudi. Parade, mitingi, akcije Slavko Cigienečki hrani svoje fotografije iz predvoj- nih časov, iz časov vojne in povojnega obdobja Šmarja. »Vse meje zanimalo, povsod sem bil zraven, le daje bilo vedno premalo časa. Ce sem hotel preživljati družino, je bilo treba trdo delati v svoji delavnici«, pripoveduje. V njegovi zbirki, ki jo da- nes lahko vidimo na razstavi v Šmarju, je okoli 140 foto- grafij, tistih, katerih je on av- tor in onih, ki jih je njega dni dobil od prijateljev, znancev, nekdanjih šmarskih narod- njakov, na primer od Frana Jurkoviča, , soustanovitelja čitalnice v Šmarju. Slikovni opus Slavka Ci- glenečkega je pester in bo- gat. Od najbolj zanimivih fo- tografij velja omeniti Šmarje iz leta 1884, fotografijo šmar- skih veljakov iz leta 1884, graščino Jelšingrad v letu 1936, gradnjo kraka južne že- leznice med Grobelnim in Rogatcem iz leta 1900, šmar- sko železniško potajo v letu 1905, zanimive so fotografije iz sokolskega in kmečkega življenja, obrazi šmarskih kulturnikov na zatonu prejš- njega stoletja, prvi mitingi v svobodi. .. Večina fotografij je povečanih. Voda, voda! Slavko Ciglenečki ima tu- di posebne vrste sposobnost. Z bakreno žico v roki odkri- va podzemne tokove. Z nje- govo pomočjo je marsikatera domačija dobila vodo, vodo- vod. »Radiestezija meje ved- no zanimala, za svojo spo- sobnost pa sem izvedel raz- meroma pozno. Pred petnaj- stimi leti sem spremljal člo- veka, ki je na tak način od- krival vodne vire. Pa sem še sam vzel žico v roke in ta se je začela tudi v mojih rokah vrteti, reagirati. Stvar me je pritegnila in tako se s to ve- do, ki je še danes zavita v kopreno neznank, kar dosti ukvarjam. Na voljo imam cel kup literature, zlasti tuje. V svetu je »uradna in prizna- na« znanost tudi radiesteziji vse bolj naklonjena,« pripo- veduje o svojem konjičku Slavko Ciglenečki, katere- mu se imajo v Šmarju zahva- liti, da so podobe iz davnine tega kraja danes žive in zgo- vorne. MARJELA AGREŽ znajti v labirintu poti sodnega varstva pravic? »ravne pomoči pri dikatih je že tradici- setletij in je v tem ičila svoj obstoj, ne »zvejanost institucij < v katerem delavci tijo svoje pravice po m. Prodajalci si prizade- ,:lo, da bi v promet spravi- li najprej kruh, po katerem je najmanj povpraševanja, šele potem pride na vrsto kruh drugega proizvajalca oziroma peka. Morda bi bi- lo le bolje prisluhniti že- ljam kupcev in temu pri- merno tudi nabavljati. Stara samopostrežna tr- govina v Žalcu pa je tako ali tako potrebna temeljite obnove. Pri Savinjskem magazinu obljubljajo, da jo bodo obnovili še letos in to je med naložbami prioritet- na naloga. Se bo z obnovo izboljšala tudi tehnologija same prodaje? JANEZ VEDENIK Minulo soboto sta Jakob in Frančiška Planinšek iz Polence pri Šmarju pri Jel- šah praznovala zlato poro- ko in si po 50 letih pred ma- tičarjem zopet izmenjala prstane. Bile so težave, ven- dar sta vztrajala, saj sta si bila obljubila, da bosta po- magala drug drugemu v sre- či in nesreči. Jakob Planinšek seje rodil 1. julija 1909, Frančiška (roje- na Stojan) pa 16. junija 1909. Po odsluženju vojaškega ro- ka je Jakob spoznal Risatovo dekle - Frančiško in takoj odšel na ogled, kot so temu nekdaj rekli. Beseda je dala besedo in ohcet je bila tu. Leta 1939 je Jakob moral na ojožne vaje, kjer ga je zate- kla vojna in je bil leta 1941 ujet v Varaždinu. Odpeljali so ga v ujetništvo v Ham- merburg (Nemčija) in ni bilo veliko upanja, da bi se še kdaj vrnil k ženi, ki je med tem časom morala skrbeti za dom in dva majhna otroka. Imel je srečo, da se je vrnil v domovino, in po končani vojni so mu leta hitreje mi- nevala. Kmetija si je opomo- gla, otroci so rasli, Jakob pa seje bavil s furmanskimi po- sli. Dokler so bili donosni, je bilo vse v najlepšem redu, potem pa je leta 1967 traktor zamenjal konjsko vprego in Jakob se je poslovil od fur- manskega dela ter se posve- til domačemu kmečkemu delu. Frančiška še danes ra- da pravi, da boljšega moža, kot je Jakob, ne bi mogla do- biti nikjer. Planinškovima so se v za- konu rodili štirje otroci. Vsi so pri svojem kruhu in dobri, pošteni krajani, kar imajo po svojih starših, dobro voljo. Leta 1968 se je poročil sin Jaki in prevzel posestvo. Pri hiši sedaj gospodari sin, toda vrata so ostala široko odprta vsem otrokom, ki se radi vra- čajo pod rodno streho. Oče in mati sta tega vesela, njuno srečo pa dopolnjuje 10 vnuč- kov, ki preživljajo mnogo lepše otroštvo, kot je bilo ti- sto, ki sta ga imela Frančiška ter Jakob. STANKO MESTINŠEK Folkloristi iz Kruševca so gostovali v Žalcu Kamenček v mozaik sodelovanja med pobratenima občinama Žalca in Kruševca dodajo vsako leto tudi kulturniki, ki izmenjujejo svoje dosežke. Tako je bil prejšni teden gost Žalca izredno kvaliteten folklorni ansambel 14. oktober iz Kruševca, ki je tudi v tujini požel veliko laskavih priznanj, saj prepotoval skoraj vso Evropo. 40 članski ansambel seje predstavil na dveh koncertih, v Grižah, kjer je bil obisk bolj skromen, ter v polni dvorani žalskega kulturnega doma. ^ EDI MASNEC